Cena 2 Din
L pra vaišt»o; Ljubljana, Kjw.tljeva o lica 5. — Telefon ft. 3122, 3123, 3124 3125 3126, Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova uL i — TeL 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova ce-ta *X 13. — Teleton St 2455 PodruŽTjjUf CeMe: Kocenova ulica
it 2. =s Telefon ŠL 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praga čislo 78.180.
5t 241
Naročnina /,naša mesečno Lhn 25.—. £a lnozem*t»r Din 40 —
UredniStvo; Ljubljana Knafljera CTIica 5- Telefon št 3122 3123 3124 3125 tn 3126 Maribor Aleksandrova ce^ta 13. Telefon §t 2440 (ponoS 2582). Celie Kncmovn nI S T*l ?t TOn
Rokopis-' se ne vračajo. — Oglasi po tar i tu
Nesoglasja v bolgarski vladni koaliciji
Spor med zemljedelci in demokrati - Ultimativne zahteve zemljedelcev - Možnost vladne krize
Sofija, 5. avgusta d. Zaradi nesoglasij v vladnem bloku je zemljedelska stranka pozvala svoje vodilne funkcijonarje iz posameznih okrožij na konferenco o notra njem položaju. Pri posvetovanjih je bilo po daljši razpravi sklenjeno, da se vladi pred ložu razne zahteve v obliki ultimata. Ako bi vlada teh zahtev ne izpolnila, grozi zemljedelska stranka, da bo pozvala svoje ministre, naj izstopijo iz vlade. Zemljedelska stranka se pritožuje zlasti nad postopa jem organov notranjega ministrstva proti zemljedelskim organizacijam. ki jih po njenih trditvah policija neprestano preganja Zemljedelol zahtevajo nadalje, naj odstopi notranji minister Girginov, ki je pristaš demokratske stranke. Ministrski predsednik Mušanov, ki se je mudili pri kralju v Varni, se je vrnil v Sofijo, da poravna nesoglasja in prepreči nevarnost vladne krize.
Sofija, 5. avgusta AA. Vsi listi obširno komentirajo potek zasedanja izvršnega odbora zemljedeiske zveze in zemljedeiske parlamentarne skupine ter ugotavljajo, da ima komunike izvršnega odbora zemljedeiske zveze značaj ultimata. Demokratsko glasilo -i Znatne« objavlja glede na te sklepe zemljedelcev uvodnik, ki ga začenja z besedami. ^Demokratska stranka ni vajena, da se jd postavljajo ultimati in da se
ji čitajo lekcije o politični morali. Demokratska stranka je vedno postavljala državne interese nad strankarske in osebne ter je za varovanje državuih interesov pripravljena iti do konca. Prišel je čas, da vodstvo zemljedeiske zveze napravi red v svoji stranki in da vsakega svojega člana m vsako svojo organizac.jo postavi na mesto, ki ji gre.« List objavlja nato protokol, ki so ga dne 28. julija sestavili predstavniki demokratske, nacijonaino-liberalne in radikalne stranke na seji v Borisovgradu, v katerem ugotavljajo, da so člani in organizacija bolgarske zemljedeiske narodne zveze v Borisovgradu in okolici končno prekinili vsako zvezo z ostalimi strankami Narodnega bloka, se združila s komunisti in započeli odkrito borbo proti Narodnemu bioku. Na koncu navaja protokol imena mnogih vasi, po katerih so zemljedelci sprejeli gesla komunistične stranke ter so pni občinskih volitvah glasovali za komunistične kandidate.
Spor med zemljedelci in demokrati je v vseh političnih krogih predmet splošne pozornosti. Veliko zanimanje vlada zlasti za zahteve, ki jih je zemljedelska stranka postavala predsedniku vlade in ki jih je preciziral izvršm; odbor stranke obenem z zemljedelskimi ministri Gičevim. Jorda-novim in Muravljevm.
Za konsolidacijo svetovnega gospodarstva
Prve priprave za svetovno gospodarsko konferenco — Pogajanja Francije z Ameriko in Anglijo — Glavno vprašanje ureditev izvoza
ameriškega žita v Evropo
Pariz, 5. avgusta, d. Izjava ameriškega senatorja Boraha, da je vsaka mednarodna gospodarska konferenca, ki se ne bi bavila z vojnima dolgovi m vprašanjem reparacij, obsojena na neuspeh, se kliub Bo-rJiovi osebni nepriljubljenosti in načelnim rasprotstvom med njim in predsednikom Hoovrom. živahno komentira.
Francoska vlaaa je že pričela pogajanja v Londonu vn VVashingtonu o programu svetovne gospodarske konference, ki naj b1 se vršila v Londonu, ter ie poverila go--podarskemu oddelku francoskega zunanjega ministrstva izdelavo točnih predlogov, (lavno vprašanje obnove svetovnega gospodarstva je po mnenjn sedanje franco-ke vlade olajšanje izmenjave blaga z znižanjem carin.
Na dnevnem redu bodo tudi kmetijska vprašanja, predvsem pa določitev količine bodočega uvoza ameriškega žita v Evropo. Francija je v tem pogledu zelo zainteresirana. ker je gospodarska sanacija podunav-skih držav v najtesnejši zvezi z evropskim ko n sumom ameriškega žita. Priprave za
obravnavanje te zadeve se bodo bržkone na ameriško željo vršile v Londonu. Priti bo moralo do sporazuma med vsemi velikimi evropskimi državami, da bo lahko Američanom predložen na londonski konferenci praktičen predlog.
Čeprav so se v Lausanni pojavile gotove tendence za zbližani e francoske gospodarske politike v srednji Evropi z nemško-i tali jamskimi predloga, pa obstojajo po mnenju francoskih vladnih krosov še vedno znatne težkoče. Kljub temu upajo, da se bo s pomočjo pogodbe o medsebojnem zaupa-niu. ki so se ji pridružile skoro vse evropske države, le posrečilo zediniti se za skupno stališče in tako vplivati na potek dela svetovne gospodarske konference.
London, 5. avgusta, g. Po včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se je bavil z vprašanjem indske ustave in s pogajanji v Otta-wi, se je v političnih krogih razširila vest, da bo ministrski predsednik Macdonald v najkrajšem času odpotoval v Wa.shington, da se posvetuje z ameriško vlado o organizaciji in o programu nameravane mednarodne svetovne gospodarske konference.
Oboroženi spor v Južni Ameriki
Čeprav bolovijska in paraguajska mirno rešitev spora, pa
\Vashington. 5. avgusta, d. Položaj v sporu med Bolivijo in Paraguayem zaradi ozemlja Gran Chaca je še vedno zelo napet, čeprav podpirajo sedai zahtevo po mirni poravnavi razen držav panameriške unije tudi štiri evropske velesile. Paraguay je sicer pristal na zahtevo, da se spor predloži v rešitev razsodišču, in tudi odgovor Bolivije na noto Sveta Društva narodov ne izključuje možnosti take rešitve, vendar nadaljujeta obe državi mobilizacijo z vso naglico. V Asuncionu je Rdeči križ razdeli! med prebivalstvo maske zoper plin. Zadnje vesti iz Gran Chaca so vzbudile veliko vznemirjenje tudi v Argentini, kjer so odposlali v obmejno ozemlje pehoto, konjenico in topništvo. V oficijeini utemeljitvi teh ukrepov izjavljajo, da želi Argentina ohraniti svojo nevtralnost.
Boliviiska vlada izjavlja oficijelno, da ne more več dalje trpeti vpadanj paragvajskih čet na ozemlje Gran Chaca in da se mora obmejno vprašanje sedai končno veljavno re5:ti. Po njeni trditvi snada ozemlie ob reki Paraguay na podlagi koncesijske 11-
vlada izjavljata pripravljenost za nadaljujeta mobilizacijo čet
stine španskega kralja iz 1. 1563 k republiki Boliviji. List »La Nation« objavlja komunike bolivijske vlade, po katerem se je ob reki Iloomayo na ozemlju Gran Chaca pričela topniška bitka.
ženeva, 5. avgusta d. V krogih Društva narodov upajo, da se bo ameriškim državam, ki so se jim pridružile tudi evropske velesile, le posrečilo ustaviti sovražnosti na ozemlju Gran Chaca in tako preprečiti Intervencijo Sveta Društva narodov. V tukajšnjih francoskih krogih sn mnenja, da Društvo narodov noče in-terv«*-nirati, ker ni gotovo, da bi se njegova odločitev upoštevala. Med tem je Svet Društva narodov že preje] odgovore bolivijske in paragvajske vlade, ki izjavljata, da bi bili pripravljeni poveriti rešitev spora posebnemu razsodišču.
Buenos Aires, 5. avgusta d. Iz La Paza
poročajo, da bo bolivijska vlada ugodila predlogu nevtralnih držav za ustavitev sovražnosti, vendar pa noče zapustiti zavzetih postojank. Iz Asunciona poročajo, da je bila nota nevtralnih držav ugodno sprejeta, vendar pa se v Paraguayu nadaljuje započeta mobilizacija
Avstrijsko poso jilo
Dunaj, 5. avgusta, d. Glavni odbor Narodnega sveta je včeraj odobril lausannski protokol o posojilu Avstriji z 11 glasovi proti 10. Odklonjena sta bila velenemški predlog, da naj se zaprosi za fakultetno mnenje avstrijskih univerz o ustavnosti vladnega predloga ter socialno-demokrat-ski predlog, naj se zaprosi za mnenje ustavnega sodnega dvora, ali morda vsebuje pogodba določbe, ki so v nasprotju z ustavnimi predpisi. Z glasovi krščanskih socialcev, Landbunda in Heimatblocka je bil sprejet predlog, da se lausannski protokol odobri pod naslednjimi pogoji:
1. Skupno z drugimi podpisniki protokola se mora ugotoviti, da so določbe čl. 9. po katerih se odloča z večino glasov, o morebitnih sporih, veljavne samo za lausannski protokol, ne pa za ženevski protokol. 2 Pod pogoji čl. 2 se imajo razumeti samo finančne zahteve, ki se nanašajo zgolj na posojilo 3 Dogovori o zaključitvi posojila, obrestovanju. preračunavanju tečaja itd. se morajo prej predložiti Narodnemu svetu. Tudi glede uporabe posojila
in zastopnika Društva narodov kot svetovalca pri Narodni banki se ne sme prevzeti nobena druga obveznost, kakor samo ona, ki izvira iz pogodbe o posojilu in ostaja v okviru finančnih obveznosti glede posojila. S temi omejitvami bo prihodnji teden lausannski protokol predložen parlamentu v drugo in tretje čitanje. Usoda protokola je še vedno negotova, čeprav je vlada optimistična. Kakor znano, namerava vlada v vsakem primera zaključiti parlamentarno zasedanje še pred 15 avgustom.
Avstrijska policija proti tujcem
Dunaj, 5. avgusta. AA. Uradno poročajo, da je generalna direkcija javne varnosti izdala naredbo, po kateri je treba vsakega tujca, ki bi nastopil na katerem zborovanju ali kje drugod in izzival demonstracije ali pozival k nasiljem proti strankarskim nasprotnikom, izgnati iz Avstrije Enako se bo postopalo z vsakim tujcem, ki bi v svojih govorih napadal državne ustanove v Avstriji ali pa jih kakorkoli kritikoval.
ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINI
Finančni minister je predložil Narodni skupščini več zakonskih
načrtov o povišan ju raznih davkov
Beograd, 5- avgusta, p. Po daljšem odmoru se je danes dopoldne zopet sestala Narodna skupščina in so se seje udeležili tudi vsi v Beogradu navzoči ministri. Poslanci so bili zbrani skoro polnoštevilno in tudi galeriie so bile dobro zasedene.
Ob 10.15 je predsednik dr. Kumanudi otvoril sejo in prečita! najprej kraljeva ukaza o ostavki vlade dr. Marinkoviča in imenovanju vlade dr. Milana Srškh'a. nat> pa je sledilo čitanje zakonskih predlogov, ki so jih predložili posamezni ministri Narodni skupščini v proučitev in sprejem.
Minister vojske in mornarice je piedložil načrt zakona o važnih spremembah v zakonu o obmejnih četah. Minister za socijai no politiko in narodno zdravje je predložil načrt zakona o spremembah v zakonu u zdravnikih - špeciialistih za ustne in zobne bolezni ter o zobotehnikih. Minister za zunanje zadeve je predložil dva zakonska načrta. prvi se nanaša na ureditev plačil v medsebojnem blagovnem prometu ir na ureditev drugih obveznosti med Jugoslaviio in Češkoslovaško, drugi pa obsega protokol o tujskem prometu mH Jugoslavijo m Češkoslovaško. Za proučitev vseh teh za konov bodo izvoljeni posebni odboji.
Finančni minister ie predložil Narodni skupščini več zakonskih načrtov. V prvem, ki je b:l izročen finančnemu odboru, fo podani zaključni računi državnega proračuna za leto 1930./31. Drugi se nanaša na kovanje srebrnega novca, ki ga je odredil finančni minister, za kar je bil oooblasčen s posebnim kraljevim ukazom. Tretii ob*»? ga spremembe v zakonu o državnih troša rinah. četrti pa spremembe v zakonu o davku na poslovni promet
Zvišanje davka na poslovni
Predlog finančnega ministra o soremem-bi zakona o davku na poslovni promet s« glasi: Davek na poslovni promet se določa na osnovi dveh odstotkov, na promet luksuznega blaga pa poleg tega še 10 odstotni pribitek. Katere predmete je smatrati za luksuzne, bo določil finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo- Za gotove stvari in usluge se sme davek na poslovni promet pe odobritvi finančnega ministra razdeliti na obroke tn plačevati pavšalno, a na davčni osnovi, ki se določi ali po sporazumu ali j>o ocenitvi.
V 2. členu tega zakona se črta število 500.000 in nadomesti številom 250.000. Ta določba velia tudi za splošni davek na poslovni promet.
Člen 3. se glasi: Podjetja po čl. 6. zakona o skupnem davku na po=lovni promet z dne 12. avgusta 1930. so dolžna v vsakem posameznem primeru izstaviti fakture za blago. ki ga stavijo v promet-
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj jsodpiše in bo obiavlien v ^Službenih Novi-nah«. Plačevanje davka v obrokih se bo po odobritvi finančnega ministra pričelo 13. avgusta t. 1.
Povišanje trošarine na sladkor
Načrt zakona o spremembah v zakonu o državni trošarini, določa:
§ 1. V točki 1. pod a čl. 72. zakona o državni trošarini se nadomesti število 655 s številom 805, število 625 pa s 775. V isti točki pod b pride namesto 200 število 400. Ko stopi ta zakon v veljavo se bo izvršil popis količine sladkorja v prometu pri veletrgovinah in trgovcih na drobno. Razlika na trošarini v višini 1.50, odnosno 2 Din za vsak kilogram se plača na zaloge preko 5 kg.
Trošarina na porabo električnega toka
§ 2. Točka 7. čl. 72. zakona o državni trošarini- se spremeni in se glasi: 1. Za električno strujo, ki se uporablja za razsvetljavo, se plača po 1 Din na kw.; 2. za električno strujo, ki se uporablja kot gonilna sila motorjev in pri raznih drugih instalacijah, se plača po 0.25 na kw.
Opombe: 1. Za razsvetljavo ulic se državna trošarina ne plačuje, električni tok za to razsvetljavo pa mora biti napeljan v centrali ali pa kje drugje skozi posebne števce., Prav tako ni treba plačevati državne trošarine za tok, ki se uporablja za razsvetljavo tramvajskih vozov.
2.	Za električno strujo lastne proizvo-i-nje, ki se uporablja za lastne motorje in
razne druge industrijske instalacije. nI treba plačevati državne trošarine.
3.	Za električni tok lastne proizvodnje, ka se uporablja za razsvetljavo lastnega stanovanja in drugih stanovanj, je treba plačevat; državno trošarino po točki 7. pod 1. čl. 72 zakona o državni trošarini. Ta tok mora v centrali ali kje druaie skozi posebne števce.
4.	Državno trošarino na električni tok morajo plačevati podjetja iz zneskov, ki jih plača konsument za tok. Trošarino je treba plačati pri državni blagajni najkasneje do konca meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil porabljen tok. Podjetja bodo nakazovala trošarino po posebnem spisku ki ga bo potrdil pristojni oddelek finančne kontrole.
5.	Tam, kjer se tok za električno razsvetljavo prodaja v pavšalnih mesečnih zneskih za vsako žarnico, se plača državna trošarina v višini 10 odstotkov na pavšalni mesečni znesek.
6.	števci, s katerimi se meri poraba električnega toka. morajo biti žisrosani t>o pristojnih državnih oblasteh in plombirani. Vsako poškodbo plombe je treba priiavitl v 24 urah pristojnim kontrolnim organom.
7.	Odvajanje električnega toka laven števcev, kakor tudi vsako prekinjanje s tvoja na števcih z namenom, da bi ti ne registrirati prave porabe toka, bo kaznovano kot tihotapski prestopek.	I
8. Kdor namenoma poškoduje plombo pri električnih števcih, bo kaznovan na 100 do 1000 Din, kolikor njegova krivda ne zapade kazni po prejšnji opombi.
Administrativni odbor Narodne skupščine je predložil načrt o spremembi čl. 45 pravilnika o organizaciji službe v Narodni skupščini in o skupščinskih uslužbencih. Sprememba se nanaša na ureditev plač skupščinskega osobja. Isti odbor je predložil tudi poročilo o svojem pregledu računov o izdatkih Narodne skupščine. Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Senat je vrnil Narodni skupščini spremenjeni načrt zakona o pobijanju draginje. Kakor znano, je ta zakonski načrt Narodna skupščina sprejela, senat pa ga je v znatni meri spremenil.
Nato je s-ledilo sporočilo, da je senat v celoti sprejel zakonske načrte o režimu voda med Jugoslavijo in Rumunijo, o kl'-ringu med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ter med Jugoslavijo in Švico. Predsednik je javil, da sta narodna poslanca g. dr. Stanko Šibenik in župnik g. Janko Barle podala ostavki na svoja mandata. Obe ostavki je Narodna skupščina izročila verifikacijskemu odboru. Sledila so naznanila o raznih manj važnih aktih, med drugim tudi o vizumih, ki jiih je dala glavna kontrola za izvestne izdatke z rezervo.
Interpelacije
Nato so bile prečitane interpelacije: Poslanci Risto Djokič in tovariši so naslovili interpelacijo na ministra za šume in rudnike v zadevi plačinih odnosov s tujimi podjetji. Za interpelacijo so poslanci zahtevali nujnost, ki jo je minister Pogačnik sprejel. Poslanci dr. Milan Met i koš in tovariši so stavili interpelacijo na ministra
za trg. in industr., min. za sorial. polit. "'n ministra za promet o socialnem in gospodarskem zavarovanju naše trgovske mornarice io o sporazumu med brodolastniki in brodarji. Poslanec Kosta Alek* č je naslovil interpelacijo na ministrskega predsednika glede dogodkov na L'gu. ko je b,l aretiran bivši poslanec Voja Lazič. Poslanec Lonča-revič in tovariši so predložili poljedelskemu ministru interpelacijo glede prodaje nekega kmetskega posestva na račun Privilegirane agrarne banke.
Predsednik Narodne skupščine Je nato sporočil, da bodo posamezni ministri odgovarjali na vse interpelacije, ko pridejo na dnevni red. Narodna skupščina je sprejela na znanje zahtevo pravosodnega ministra o izročitvi večjega števila poslancev pristojnim rednim sodiščem ter izročila stvar imunitetnemu odboru v proučitev.
Prihodnja seja Narodne skupščine se prične jutri ob 10.30 dopoldne z dnevnim redom: Volitev petih skupščinskih odborov, in sicer: odbora za proučitev zakonskega načrta o Kovanju srebrnega denarja, za proučitev zakonskega načrta o spremembah v zakonu o državnih trošarinah, odbora za proučitev zakonskega načrta o spremembah v zakonu o obmejnih četah, odbora za proučitev zakonskega načrta o sotemembah v zakonu o zdravnikih speci-jalistih za ustne in zobne bolezni in o zobotehnikih ter odbora za proučitev zakonskega načrta o ureditvi plačilnih in drugih obveznosti v medsebojnem blagovnem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško ter zakonskega načrta o protokolu glede tujskega prometa med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Seja Narodne skupščine je bila zaključena ob 11.30.
Zadnja pot dr. Seipla
Pogreb bivšega avstrijskega zveznega kancelarja se je izvršil včeraj dopoldne ob mnogoštevilni udeležbi najodličnejših predstavnikov avstrijskega javnega življenja
Dunaj, 5. avgusta, č. že ob 8. zjutraj so se pričele kljub močnemu dežju pred vojaško kazino na Schvvarzenbergovem trgu zbirati množice ljudi, da prisostvujejo pogrebu pokojnega dr. Ignacija Seipla. Pogreba so se udeležili zvezni predsednik Miklas, vsi člani vlade, v njihovi vrsti kot prvi minister vojske ln vodja krščanskih socialcev Vaugodn, rektorji univerz in visokih šol, stolni kapitelj, ki je prišel po dunajskih ulicah v polnem ornatu in s križem na čelu, mnogo odličnih zastopnikov dunajske javnosti, ves diplomatski zbor in drugi.
Ob 8.30 je generalni vikar dr. Kampraht opravil prvi blagoslov trupla pokojnega dr. Seipla, ki je bilo v odprti krsti. Vojni minister Vaugoin je imel nato kratek govor. Ob 9. so krsto zaprli, nakar se je razvil sprevod. Na čelu je bila duhovščina, nato je sled.'l stolni kapitelj, generalni vikar in katoliško dijaštvo, ki je stopalo ob krsti. Sprevod je krenil proti cerkvi sv. Štefana, kjer je izvršil rekviem nuncij nadškof dr. Sibiglia. Cerkvene ceremonije so trajale od 9.30 do 11. dopoldne,
nakar so položili krsto na mrtvaški voz in je sprevoa odšel pred parlament.. V sprevodu je bilo mnogo odličnih Dunajča-nov in gostov iz tujin s, m?d njimi večje število nemških ministrov in politikov z bavarskim ministrskim predsednikom na čelu.
Pred parlamentom so se zbrali vsi poslanci in člani zveznega sveta brez razlike strank. Pred parlamentom je bil postavljen oder, odet v črnino, na katerega so položili krsto, ki so jo pripeljali v sprevodu okrog 11.30. Pred krsto so imeli žalne govore zvezni predsednik Miklas, člani vlade in predsedstva parlamenta. Po govorih politikov sc krsto položili zopet na voz in jo znova odpeljali proti Scwarzen-bergovemu trgu. Med potjo je pokojnemu dr. Seiplu izkazala vojska poslednje časti. Vojaška godba je zaigrala avstrijsko himno. Sprevod je krenil na centralno pokopališče, kjer so krsto položili v grobnico, ki jo je pokojnemu dr. Seiplu poklonilo dunajsko mesto. V grobu je bilo truplo p 5-sleanjič blagoslovljeno.
Nove vesti z olimpijade
los Angeles, 5. avgusta, g. Kako zanimanje vlada za lahkoatletska tekmovanja na olimpijadi. se vidi iz tega, da je stadion vsak dan skoraj razprodan. Kljub veliki vročmi je včeraj prisostvovalo tekmovanjem 90.<i00 ljudi. Gledalci ^a so tudi prišli na svoj račun zlasti zaradi tega, ker se je Amerika včeraj prav dobro odrezala.
Tudi danes je bilo število prisotnih gledalcev zopet zelo veliko. Postavljena sta bila zopet dva olimpijska in dva svetovna rekorda. Posebej je treba omeniti Američanko Didrickson, ki si je danes priborila že tretjo olimpijsko kolajno.
V	teku na 400 m so se absolvirali pred-teki in medteki. V prvem predteku je zmagal Rinner (Avstrija) nad Angležem Ramplingom, v drugem predteku je zasedel prvo mesto Nemec Metzner pred Ja-
?>ncem Okijem in Kanadcem Williamspm
retji predtek je bil plen Američana East-mana, ki je premagal Nemca Bliicherja. V prvem medteku je zmagal Američan Car 48.4 nad VValtersom (Južna Afrika) in Avstralcem Goldingom. V drugem medteku je zasedel prvo mesto Američan Gordon 45.6 pred Angležem Ramplingom in Nemcem Biichn>erjem. V tretjem medteku je zmagal Američan Eastman v 48.8 nad Avstrijcem Rinnerjem. Rinner pa vendar, ostane v finalu.
V	metu kopja je zasedel prvo mesto ri-nec Jarvinnen z 72.7 ter je s tem postavil nov olimpijski rekord. Tudi drugo in tretje mesto sta zasedla Finca, in sicer Sipala 69.8 m Pentila 68.7.
V	troskoku je zasedel prvo mesto Japonec Nambu. ki je s 15 72 postavil nov svetovni rekord. Drugi Je bi! Šved Svenson 15.40. tretji pa Japonec Oshima 15 04.
Rezultat v teku 1500 m je prinesel presenečenje. Zmagal je Italijan Becalli. ki je s 3:51.02 postavil nov oPmpijski rekord. Sledila sta mu Anglež Cornes in Kanadec Edwards. Favorizirana Finca Purje in Lus-mmen ter Američana Cuningham in Hallo-well so ostali neplasirani.
V	teku dam na 80 m lese Je zmagala Američanka Didrickson. ki je z 11.7 postavila nov svetovni rekord Druga je bila Američ #ka Hali. tretja pa Clark (Južna Afrika).
V	floretu derni je zmagala Ellen Preis
(Avstrija). Sledili so ji Guiness (Anglija), Bogen (Madžarska), Adams (Belgija), Hel-len Maver (Nemčija) in Deboer (Nizozemska). Presenetil je slabi placement Nemke Maber, ki je na amsterdamski olimpijadi dosegla prvo mesto-
Los Angeles, 5. avgusta. AA. Po najnovejših rezultatih je vrstni red na olimpijadi zastopanih držav tale:
Daleč pred vsemi je USA z 274 in pol točke, za njo Francija z 89 točkami in Italija s 77 in pol točke. Velika Britanija je na šestem mestu (54 in pol). Kanada na osmem (38), Japonska na devetem (31), Irska na enajstem (23), Avstralija na sedemnajstem (10), Južna Afrika na osemnajstem (7), Nova Zelandija na dva in dvajsetem C3 točke).
Revolucija v Brazili"'
Rio de Janeiro. 5. avgusta. AA. Revolucionarna vlada v Sao Paolu namerava zahtevati od velesil, da jo priznajo kot zakonito zastopnico svoje dežele.
Ix>ndon, 5. avgusta. AA. Po vesteh iz Sao Paola poroča glavDi štab operativne uporniške armade v komunikeju, da so uporniška čete zavzele Parano in Cambaro in da ogra-žaio desno krilo federalne južne armade.
Sao Paolo, 5. avgusta, s. Glavni stan brazilskih upornikov sporoča, da so uporniške čete vdrle v državo Parana in zavzele dve mesti. Uporniške čete so napadle južno armado zvezne vlade.
Katastrofalen požar v Chicagu
Chicago, 5. avgiista. Včeraj je izbruhnil požar v industrijskem predelu mesta. Ogenj je vpepelil do tal cela dva bloka hiš. Zgorela je tudi ena izmed največjih ameriških tovarn za konzerve, pri čemer je zgorelo okoli 500 prašičev, škodo cenijo na 6 milijonov dolarjev. Kaj je povzročilo ogenj, še ni znano.
Justifikacija revolucionarje" v Peruju
Lima, 5. avgusta. AA. Preki sod je 10 revolucionarjev obsodil na smrt, 15 pa na več let ječe. Včeraj zjutraj so justifi-cirgli pet na smrt obsojenih revolucijonar. jev, med katerimi je bil tudi znani revo. lucijonar Lopes Mindro.
Nemčija na razpotju
Sondiranje razmer za sodelovanje centruma s hitlerjevci — Kako si predstavljajo narodni socialisti razvoj
dogodkov v Nemčiji
Berlin, 5. avmsta. d. Centrum se kaže čim dalje bolg pripravljen, da sodeluje pri sestav' državne in pruske vlade ter ne odklanja nače'no niti ^odelovania z narodnimi socialisti. Kot pogoj za vstop v koalicijo ali vsaj za politiko toleriranja zahteva, da prevzamejo narod™ socialisti odkrito in nedvoumno odgovornost
Na to zahtevo odgovarjajo narodni socialisti z ostrimi napadi proti centrumu. »Volkischer Beobachter« razpravlja sicer teoret;čno o možnosti koalicije s centru-mom, opozarja pa, da so narodni socialisti tr krat boli močni kakor centrum, zaradi česar pripada nišm pravica za postavljanje pogojev. Posebno ostro nasto.pa proti centrumu »Der Angriff«, glasilo berlinskega rarodno-socialističnega voditelja dr. Gob-bolsa. ki pravi, da je centrum protidržavna stranka in da je vsak nacionalni polet nemogoč, dokler se ne prekinejo vsakršne zveze z njim. Zato ne more nobena vlada računati na pomoč narodnih socialistov, dokler se ne bo popolnoma osvobodila zve/ s sovražniki države.
Zahteve hitlerjevcev
Monakovo. 5. avgusta, d. Narodni socialistični voditelj Hitler, Gohring, Rohm in I rarrk so se včeraj v Monakovu pogajali s p!. Aldenslebnom, ki je prispel kot zastop-r. k državnega kancelaria, da razpravlja z ii::m: o sestavi nove vlade. Po zanesljivih informacijah so narodni socialisti izjavili berlinskemu odposlancu, da prihaja njihovo sodelovanje v državni vladi samo tedaj v poštev, če dobe v svoje roke vsa važnejša ministrstva. Narodimi socialisti zahtevajo državno notranje ministrstvo za Gohringa, državno ministrstvo za gospodarstvo za Georga Strasseria. pravosodno ministrstvo za svoja odvetnika Luetgebruneja in Franka, ministrstvo za delo pa za polkovnika Hierla. Poštno ministrstvo nai ba se ne zasedlo. razen v primeru, če bi vstopil v vlado tudi centrum. ki bo potem dobil ta re-sor. General Sdileicher naj bi ostal še nadalje vojni minister, državni kancelar Papen bi za sedaj ostal na svojem mestu ter obdržal tudi zunanje ministrstvo, poznejs pa b; sa zamenjal Hitler ali pa vodja narodne socialistične tiskovne službe za inozemstvo Hanfstangel. Hitler naj bi bili v rezervi za mesto državnega predsednika, do-čim se za naslednika Schlejcherja v poznejšem času imenuje Rohm. V primeri vstopa v državno vlado bi narodni socialisti zahtevali tudi imenovanje državnih komisarjev za Bavarsko. VVurttemiberško in Badensko. Vsekakor se pričakuje, da bodo narodni socialisti postavili čim obširnejše zahteve, vprašanje pa ie. če se bosta pustila Schleicher in Papen brez večjega odpora izpodriniti.
Tajna pogodba Hitlerja in generala Schleicherja
Berlin 5. avgusta d V politični javnosti je zbudilo veiiko pozornost poročilo o tajnem dogovoru med Schleicherjem in Hitlerjem, ki ga je objavil Otto Strasser, brat narodno-soeialističnega voditelja Stras-serja, v svojem listu »Die schwarze Front«. Strasser izjavlja, da je njegovo poročilo povsem točno in da ga vzdržuje kijub morebitnim demantijem. Kot glavne točke tega tajnega dogovora navaja:
1. Hitler bo toleriral vlado Papena in Schleicherja. 2. Hitler se odreka tudi po volitvah prevzemu oblasti v državi, 3. Hitler pristaja na vlado pod predsedstvom Schleicherja, 4. Hitler bo poslal v to vlado, ako bi Schleicher želel, več članov svoje stranke za ministre, 5. Hitler se obvezuje, da bo pustil to Schleicherjevo vlado najmanj dve leti na svojem mestu.
Kot protiusluge Hitlerju navaja Strasser naslednje: 1. Schleicher se bo zavzel, da postane Adolf Hitler državni predsednik, 2. Schleicher se obvezuje, da bo po volilni zmagi Hitlerja odstranil »slabotne ljudi« iz dosedanje vlade, namreč Papena in Gayla. ter ju zamenjal z »močnejšimi« oziroma z narodnimi socialisti, 3. Schleicher se obvezuje, da svoie vlade ne bo imenoval koalicijske, zlasti, če bi sprejel vanjo kakega pristaša centruma, morda Briininga kot zunanjega ministra, 4. Schleicher bo prepustil Hitlerjevi stranki dežele, v katerih bi vplival v danih okoliščinah s primernimi ukrepi proti komunistični stranki, morda z razveljavljenjem njenih mandatov kot inozemske organizacije, da bi se lahko sestavila zaželjena večina, 5. Schleicher bo vodil državno politiko po splošnih načelih Hitlerjeve stranke, posebno strcgo pa bo nastopal proti marksizmu, za obnovo splošne vojne dolžnosti in morda za socializacijo bank.
Otto Strasser trdi. da so to glavne točke tajnega dogovora, pristavlja pa, da cbstoja kljub temu močno nasprotje med Hitlerjem in Schleicherjem, ker smatrata cba ta dcgovor kot provizorij z namenom, da si vsakdo utrdi svoje lastne postojanke. Zato bi ne zbudilo začudenja, če bi v gotovem trenutku Schleicher nastopil proti napadalnim oddelkom, pri čemer bi postopal taktično tako spretno, da bi bilo le težko opaziti njegov glavni namen, spraviti napadalne oddelke pod direktno poveljstvo vojaške uprave. Schleicherjeva napoved po radiju o preosnovi državne b^ambne sile vsakakor dokazuje to mož-rcst. Na drugi strani bi re zbudilo začudenja, če bi Hitler izvršil večje ali manjše akcije, da bi dokazal Schleicherju njegovo odvisnost cd narodnih socialistov, ako bi hotel še nadalje vladati. Pri tem je treba upoštevati, da je Strasser zašel v ostro nasprotje z vodstvom narodne socialistične stranke in da so njegove kombinacije pač pod vplivom tega nesoglasja. Po njegovem mnenju predstavlja vlada Papena in Schleicherja nekakšno s>Keren-skega dobo«, ki jI morata slediti »socialistična revolucija« in »nacionalna osvobodilna vojna«.
Krvavi teror
Berlin. 5. avgusta, d. Še vedno prihajajo iz raznih krajev Nemčije poročila o nasil-stvih. ki jih po večini povzročajo narodni sccijalisti. Posebno se množe
bombnih napadov na trgovine in stanovanja.
V bližini Berlina so včeraj našli izredno veliko zalogo razstreliv. V nekem suhem vodnjaku so izsledili šest velikih zabojev, deloma odprtih, deloma pa pokritih z drač-jem in prstjo. V zabojih je bilo nad 20.0CC) eksplozivnih kapic. Oblasti so mnenja, da se je bržkone kaka tajna teroristična organizacija zbala hišnih preiskav, zaradi česar so se skušali lastniki iznebiti razstreliv, ki so jih skrili v vodnjaku.
Preiskava je ugotovila, da so požare, ki so nastali v Konigsbergu v noči na 1. avgust, zanetili člani narodno - socialističnih napadalnih oddelkov pod osebnim vodstvom svojih načelnikov- Preiskava je sedaj končana in akti poslani državnemu pravdni štvu.
Atentat na dom sindikatov v Konigsbergu je po ugotovitvi te preiskave izvršilo 3 hitlerjevcev z načelnikom 13. sekcije napadalnih oddelkov vred. Oblast je aretirala S osumljencev. Nadalje je policija aretirala načelnika 12. sekcije in 12 njegovih ljudi, za katere obstoja upravičen sum, da so bili udeleženi pri požigu Althofa v Konigsbergu.
Javno mnenje in levičarski krogi nestrpno čakajo, kaj bo sedaj ukrenila nemška državna vlada, ko se je neizpodbitno pokazalo. kdo je odgovoren za te zločine.
Politični delegat Hitlerjeve stranke stotnik Gohring je včeraj posetil zunanjega ministra Neuratha, s katerim je razpravljal o izjemnih ukrepih, ki jih namerava poi-vzeti državna vlada, da prepreči nadaljnje teroristične atentate v Nemčiji. V tem razgovoru je stotnik Gohring izjavil, da bo narodno - sociialistična stranka storila vse, kar je v njeni moči. da njene čete v nadalje ne bodo več vršile eventualnih nasilj. Kakor trdijo, v obveščenih krogih, je Neu-rath obljubil stotniku Gohringu. da državna vlada tako dolgo ne bo podvzela nika-kih posebnih korakov za pobijanje terorističnih akcij v Nemčiji, dokler se ne b? prepričala, kako bo Hitlerjeva stranka izpolnila svojo obljubo.
V nedeljo, dne 7. t. m. vsi trgovci na
veliko trgovsko zborovanje v Mariboru
Zborovanja se udeleži minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič.
Turobno slovo od Oskarja Deva
Ljubljana. 5. avgusta.
V kapelico pri Sv. Križu, kjer so položili blagopokojnega Oskarja Deva na mrtvaški oder je bilo davi prinešenih obilo težkih vencev, med katerimi je bil menda najlepši oni, ki ga je poklonila Zveza glasbenih avtorjev, krasne vence pa so položili tudi: avtorska centrala v Zagrebu, ljubljanska Glasbena Matica svojemu častnemu članu. mariborska Glasbena Matica svojemu ustanovitelju, bivši tovariši in uradništvo mariborskega sodišča in še številni znanci in prijatelji.
Ob 17. se je zbrala pri Sv. Križu množica ljudstva s predstavniki naše javnosti in mnogimi zastopniki kulturnih društev. Po cerkvenih opravilih so zapeli pevci Hiiba dove župe žalostinko: »Usliši nas ...« Takoj nato se je razvil žalni sprevod od ka pelice proti rodbinski grobnici v levem se vernem delu pokopališča. Za križem so stopali pevci Hubadove župe s praporoma Ljubljanskega zvona in Glasbene Matice. Za krsto so šli užaloščeni sorodniki in številno občinstvo, predstavniki glasbenih pevskih in drugih društev, zastopniki mariborskega in ljubljanskega sodišča, več univerzitetnih profesorjev, juristov, zastopniki gledališča ter drugi. Pogreba se je udeleJil tudi mariborski župan dr. Lipold, dalje pod-ban dr Pirkmajer, ravnatelj konservatorija g. Hubad in senator dr. Ravnihar. Ko se je pogrezinila krsta v grobnico, se je predsednik Glasbene Matice ljubljanske, senator dr. Ravnihar naslovil v vznesenih besedah. Glasbena Matica šteje prerano umrlega med svoje prve gojence. Udejstvoval se je pri njej v svojih mladih letih, njegova nadarienosf pa ga je gnala do višje izobrazbe, ki nam ie dala Oskarja Deva kot pevca in glasbenika. Njegove stvari so postale narodna last, kar je pač najvišja od lika za komponista. Ohranjeno nam ie koroško narodno blago ki bi se morda v veliki večini porazgubilo, kar bi bila nepopravljiva škoda. Tudi na Dunaju se ie Oskar Dev udejstvoval kot vrl pevec, pokazal pa nam je tudi svojo organizatorič-no silo zlasti pri ustanavljanju mariborske Glasbene Matice. Gospod senator se ie poslovil od pokojnika tudi v imenu vseh slovenskih pevcev in zaključil z vzklikom: »Slava Oskarju De\*u, skladatelju in slovenskemu glasbeniku!«
V imenu združenja jugoslovenskih glasbenih avtorjev in v imenu pokojnikovih ožjih tovarišev, slovenskih komponistov, a nrav tako v lastnem imenu kot njegov osebni prijatelj se je poslovil g. Emil Adamič: pokojnik je bil ugleden in čislan in je združenje izgubilo z njim nenadomestljivega moža, komponista, čigar ime in dela bodo združenju v čast in ponos. »Tvoji ožji tovariši,« je poudarjal govornik, žalujemo ob tvojem grobu, ker vemo, da si odnesel v večnost še cele zaklade neizpetih pesmi, neizmerno mnogo vedrih, čistih harmonij zlatih melodij. toliko glasbenega slovenskega zdravja, kakor ga morda niti eden izmed nas nima. Ob tvojem grobu joče slovenska narodna pesem, si brišeta najgrenkejše solze sloven ski koroški fant in dekle, ker ni nihče drugi s tako iskreno ljubeznijo zapisoval in pel njunih veselih in otroških pesmi, kakor Ti Oskar Dev. Ni te več med nami, toda ostale so pri nas tvoje pesmi in dokler bo še kaj slovenskih pevcev, toliko časa boš tudi Ti živ med njimi!« In še se je poslovil govornik tudi od nadarjenega komponist« spretnega m uspešnega glasbenega organizatorja, odličnega pevovodje, pevca med pevci in od odkritosrčnega prijatelja. Njegova dela bomo ohranili kot dragocen zaklad v zlati skrinji, na dnu naših src.
Pevci Hubadove župe so pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapeli še dve Devovi pretresljivi žalostinki: »Vigred« in »Gozdič«. Nobeno oko ni ostalo suho. Nemo je klonila množica in se potrta vračala od Sv. Križa v mesto.
Epidemija kolere na Kitajskem
Rim, 5. avgusta. AA. Zaradi kolere, ki se je pojavila v več krajih na Kitajskem, so zdravstveni uradi v Italiji sklenili, da izdajo profilaktične odredbe za vse ladje, ki prihajajo iz Tiencina, čansuja, Hong-primeri konga in Hankova.
Zadoščenje trboveljski občinski upravi
Zanimivo poročilo o preiskavi občinskega poslovanja na prošnjo trboveljskega županstva — Polno priznanje
kr. banske uprave
Trbovlje, 5. avgusta.
Na prošnjo trboveljskega županstva je g. ban dr. Marušič glede očitkov, ki jih je bil iznesel proti delovanju občinske uprave gospod narodni poslanec Pavlič. uvedel preiskavo. Da se da tudi vsem občanom mož nost iznesti svoje pritožbe ali pripombe proti občinski upravi na pristojnem mestu, je gosp. ban odredil, da pozove županstvo z javnim razglasom vsakogar, ki bi imel katerekoli konkretne pritožbe, pomisleke ali sumnje proti občinski upravi, da se zglasi 30. iuniia v občinskem uradu, kjer bo zastopnik kr. banske uprave njegovo izjavo sprejel in stvar takoj preiskal. K te mu odloku je gosp. ban pripomnil: >Tzred-no revizijo občinskega gospodarstva, kakršno zahteva občinski odbor, bom odredil le v primeru, da bi gornia preiskava pokazala potrebnost take temeljite revizije, kajti iz uradnega poslovanja z občino Trbovlje ml je znano, da deluje občinska uprava dobro in varuje v vsakem pogledu interese občine. Tudi ni bilo v dobi od zadnje reviziie nobenih konkretnih pritožb. Zato zaenkrat nimam povoda, odrejati dolgotrajne revizije, zlasti že zato ne, ker mi dajejo redne revizije — taka se bo za Trbovlje v svojem času izvedla — dovolj upogleda v občinsko gospodarstvo in v poslovanje občinskega urada.«
Preiskavo je 30 iuniia izvršil gosp. ban-ski svetnik dr. Amon Šraj, ki je moral nato podati kr. banski upravi izčrpno poročilo. Ko je nedavno gosp. pomočnik bana dr. Pirkmaier dostavil to poročilo županstvu občine Trbovlje, mu je priključil naslednjo pismo:
»V prigibu Vam pošiljam poročilo o preiskavi, ki se je vršila 30. junija 1932 pri občinskem uradu in v sledečih dnevih tukaj Ker se niso ugotovile nobene nerednost; r občinski upravi, nimam povoda odrediti !«-redne podrobne raonnske revizije. Občinskemu odboru, predvsem gg. županu in podžupanu izrekam za vneto, uspešno in požrtvovalno delo v prid občine svoje priznanje ter ga pozivam, da vztraja v smeri, bi s! jo je bil začrtal, dalje. O prednjem izvolite obvestiti občinski odbor.«
Poročilo gosp. dr. Amona Šrajaje bilo prečitano na seji trboveljskega občinskega sveta preteklo sredo in se v glavnem^ glast:
Pri preiskavi in zaslišanju pritožnikov so bili poleg dr. Amona Šraia navzoči župan Vodušek, podžupan Pavlin, zastopnik TPD upokojeni veliki župan Šporn, po potrebi tudi občinski uradniki (referent za socijalno skrbstvo). Zglasili so se s pritožbami proti občinski imravi Cestnik Mihael, posestnik v Lokah št 344. dalie večja skupina brezposelnih delavcev in delavk in predsednik II. rudarske skupine Pliberšek, ki je izročil pismeno ulogo, obsegajočo 11 pritožbenih točk.
Uradno 6em preiskal utemeljenost očitkov, ki jih je bil iznesel poslanec Pavlič na javnem shodu 29. maja 1932. Predvsem pa sem preiskal premoženjsko stanje občine in občinsko gospodarstvo pod sedanjo upravo, to je od julija 1930 dalje. Ugotovil sem nastopno:
Po stanju z dne 15. julija 1930 je imela občina Trbovlje
dolgov 11.928.680 Din. Od tega gre ca 7 milijonov na že porabljena posojila,ca 5 milijonov pa na delno porabljena in neporabljena (slednie za šolsko poslopje v Hrastniku). Ker je bil v nujnem programu za leto 1930./31. še vodovod Hrastnik z 2.500.000 Din in šola Trbovlje-Vode s 6.000.000 Din. bi znašali dolgovi občine pod prejšnjo občinsko upravo 20 milijonov 428.680 Din. Letne obresti in amortizacijska kvota za ta dolg bi znašala 2 milijona 451.441 Din, ali 73°/o davčnega predpisa za leto 1931-. kar pomen ja, da bi tako visoka doklada bila potrebna samo za odplačevanje dolgov.
Ali bi bilo pod prejšnjo upravo res prišlo do dvajsetmilijonskega dolga, se seveda ne more zanesljivo trditi. Vsekakor pa je bila prejšnja uprava pri zadolževanju precej širokogrndna, zavedajoč se. da plačuje večino davkov v občini TPD. Mnogo je investirala v občinska podjetja (klavnico in hladilnico, kopališče, vodovod, kamnolom, pogrebni zavod, občinska posestva in stanovanjske h;še), v naprave, ki so bile sicer potrebne; upravljala pa je ta podjetja tako, da se je kril velik del primanjkljaja iz splošnega proračuna. katerega izdatki so se večali od leta do leta.
Nova občinska tiprava. v kateri so prišli do vpliva tudi pridobitni krogi, je krenila na druga pota. Dala 6i je nalogo, ustaliti občinsko gospodarstvo, preprečiti vsako nadaljnjo zadolževanje, skrčiti obstoječe dolgove in znižati doklade na čim nižjo stopnjo, reducirati gradbeni program občine in izvesti reducirani del brez zadolževanja, torej iz tekočih sredstev in to brez zvišanja občinskih davščin. V ta namen je občina po inicijativi prvega občinskega svetovalca Pavlina napravila delovni program za dobo T>etih let in sprejela vanj vsa nujna gradbena dela: program je sestavljen tako. da se morejo vsi projekti — poleg rednih proračunskih potreb — izvesti iz rednih sredstev brez zvišanja davščin. Pogoj za uspešno izvedbo progranm je seveda, da ostane davčni predpis v občini skozi vso to dobo neizpremenjen. obnosno da ne pade pod predvideni minimum.
V delovni program je sprejela občina poleg manjših stavbnih del (popravil, povečani in adaptacij) tudi večia dela, kakor šolo Hrastnik, vodovod Hrastnik, jzolirnica Trbovlje, vodovoda Praoretno. zdravstveni dom, regulacijo Trboveliščice in Bobna, šolo Sv. Katarina, šolo Trbovlje (prizidek, centralna kurjava), kopalnico Hrastnik prostore za sodne in politične uradne dneve itd. Za vsa ta dela se je predvidelo kritje v rednih sredstvih.
Prvi korak k raadolžitvi občine je bilo storniranie petmilijonskega posojila za šolo Hrastnik, za katero se je bilo -sled nesrečnega terena nekoristno zazidalo na! pol milijona Din- šola se je sprejela v de-
lovni program in bi bila letos zgrajena, ako ne bi bile medtem nastopile neprilike, za radi katerih ie bila kraljevska banska upra va prisiljena gradnjo prepovedati. Ostala gradbena dela se postopoma izvršujejo in jih je nekaj že dovršenih. Istočasno se preostali dolg občine v redu odplačuje.
Da se omogoči kritje investicij iz rednih dohodkov, je bilo potrebno občinski proia-čun razbremeniti vseh onih postavk, ki po pravilnem občinskem gospodarstvu ne spadajo vanj. to je postavk, namenjenih kritju primanjkljaja občinskih podjetij. Z veliko energijo je nova občinska uprava podjetja reorganizirala, jih postavila na trgovsko podlago in jim dala štatute (obratne prilike). V kratkem času so postala podjetja sposobna, iz lastnih sredstev odplačevat! zanje najeta posojila in izkazujejo v proračunu za leto 1932. že mal skupen prebitek 135.090 Din. S tem se mora smatrati sanacija občinskega gospodarstva za dovršeno.
Podjetja so v celoti aktivna in ne obremenjujejo več proračuna, dolgovi občine so se v celoti skrčili na 5-5 milijona Din; kolikor pa obremenjujejo občinski proračun, pa na 4.2 milijona Din, vsoto, ki za občino Trbovlje ni visoka. Za obrestovanje in odplačevanje tega dolga je postavljeno v proračunu za leto 1932. 791.000 Din (t j. 16 "o vseh proračunskih izdatkov). Dolgovi, ki se odplačujejo iz občinskega proračuna, so se torej nasproti letu 1930. znižali za skoro 8 'nilijonov Din.
Da so se mogla podjetja napraviti aktivna, je bilo poleg reorganizacije v njih obratovanju določiti višje takse za ukoriščanje teh podjetij, kar je deloma predmei dalje spodaj omenjenih pritožb proti občinski upravi.
V splošnem nisem mogel ugotoviti nikakih nepravilnosti v občinski opravi.
tako ne v splošni smeri, ki jo zasleduje se danji odbor, kakor ne v podrobnem izva janju te smeri. Zasluga sedanje uprave je, da je občinsko gospodarstvo ustalila in ustavila vsako nadaljnje zadolževanje- V občinski upravi je red, nadzorstvo nad občinskim uradom in podjetji je strogo, vsn uprava deluje dobro, tako da ni bilo v vsej dobi od leta 1930. dalje niti pritožb, kakršne so v vseh drugih večjih občinah pra>' pogoste. Zato gre sedanji občinski uprav) pohvala. — O pritožbi, ki jo je predložil g. Pliberšek, poročam po ugotovitvi v njej grajanih nedostatkov nastopno: Občinsko kopališče.
To podjetje je pasivno, ker so bile potrebne večje preureditve. Izkazuje za leto 1932. dohodkov 27.000 Din nasproti izdatkom 36.665 Din. Zato ni resnica, da bi se z njfm delal dobiček. Zahtevku, da se da šoloobvezni deci enkrat tedensko brezplačno na razpolago, se jx) izjavi župana lahko ugodi in je občina pripravljena, to brez nadaljnjega izvršiti.
Občinska klavnica. Pristojbine klavnice in hladilnice so bile v letu 1931. predmet razpravljanja pri kr. banski upravi v zvezi z intervencijo TOI. Tedaj se je ugotovilo, da trditev mesarjev, da plačujejo višje pristojbine nego so uvedene v Ljubliani ali Mariboru, ni resnična, kajti v Trbovljah se plačuje za vso manipulacijo od klanja živine do konserviranja mesa z vet. polic, pregledi itd. ena 6ama taksa, dočim je drugje ta razdeljena na posebne takse za vsak posel ter presegajo te enotno takso v Trbovljah. Res je klavnica aktivna; ni pa nobenega razloga, da kot obrtno jx)dietje ne bi bila. Njen pribi-tek izravnava izgubo pri drugih podjetjih. Povod za znižanje klavniških pristojbin bi bil dan šele tedaj, če bi bil dobiček velik. Zaradi sedaniih klavniških pristojbin ni treba, da bi bilo meso v Trbovljah drago
Zaostanek na občinskih trošarinah je znašal ob koncu leta 1931. 150.0O0 Din. Take zaostanke ima danes vsaka občina, vsaj pa vse večje občine. Razlog je isti, kakor pri davčnih upravah; izterjanje davkov in trošarin postaja čim dalje težje. Nisem pa mogel ugotoviti, da bi bila občina v tem malomarn&; izterjala je do danes že 80.000 Din. tako da znaša zaostanek še okrog 70 tisoč Din. Po zatrdilu župana je izterjatev tudi tega zneska zasigurana. tako da občina ne bo utrpela nobene škode. Konkretnih primerov tožba ne navaja, zato podrobna preiskava ni bila mogoča, odnosno umestna. Vsekakor pa zaostanek ne gre v siotisoče. Nekaj izgub ima pa danes vsaka samoupravna korporacija in ni stanje v Trbovljah v ničemer slabše kakor drugje.
Zadeva šolske zgradbe v Hrastniku je znana. Ker graja pritožba nedostatke, ki zadeneio le šolsko občino, ne spada semkaj. Občinska uprava je že lani zahtevala redukcijo vseh šolskih gradbenih rrojek-tov in ne nosi na gradbenih izgubah v Hrastniku nobene krivde.
Za vodovod občina ni namestila lastnega monterja, temveč oddala vsa nadzorovalna in vzdrževalna tehnična dela privatnemu podjetju iz razlogov štednje. kajti ta način vzdrževanja vodovodnega omrežja in nadzorovanje hišnih instalacij ji pride precej ceneje nego vzdrževanje lastnib organov. Vodovodni proračun za leto 1932. izkazuje aktivnost vodovodnega podjetja.
Podpisovale so se izjave, da je jx>slanec Pavlič govoril na shodu v Trbovljah neresnico. Očitku, da se je v j>«-vodu razdeljevanja moke trboveljskemu prebivalstvu zahteval podpis omenjene izjave proti poslancu Pavliču. odgovar a podžupan Pavlin, da ie res on pokrenil akcilo. s katero hoče po podpisih občanov dognati, da se ti ne strinjajo z očitki gospoda poslanca, da pa ie to čisto samostojna akclta ki se še nadaljuje in ki ni v zvezi z razdeljevanjem moke.
Županstvo zanikufe. da bi se nekateri občinski nameščenci obnašali 6urovo nanrarii strankam Konkretnih primerov pritožba ne navaja, enako ne glede pobiranja vodarine po hišnih posestnikih, ti da izrabljajo na-
jemnike in proti katerim da županstvo ničesar ne ukrene. Sicer so to zadeve, ki se dajo v konkretnih primerih hitro rešiti in ne segajo v občinsko gospodarstvo. Pritožba je bolj osebnega značaja in ne spada sem.
Pač pa je danes eden najaktualnejših problemov v Trbovljah
pomoč brezposelnim.
Gotovo je tudi občina dolžna poseči s svojimi denarnimi sredstvi in organizaoilo vmes in odpomoči bedi. kolikor ji je le mn-goče. Pritožba ji očita tu malomarnost in omalovaževan ie. Ugotavliam. da ima občina v proračunu za socijalno skrbstvo 440 tisoč 900 Din. od tega odpade na vzdrževanje občinskih revežev 300000 Din. na brezposelne 15.000 Din. ostalo pa so manjše podpore humanitarnim društvom. Postavka za podpiranje brezposelnih ie oči vid no prenizka in se bo morala v proračunu za lelo 1983. — ker izboljšanja razmer ni pričakovati — znatno dvigniti. Za letos na občina, ki je dolžna gospodariti v okviru proračuna. ne more dosti storiti. Proti prenizki postavki za brezposelne je bila možna za čacs sestavljanja proračuna za leto 1082 pritožba. ki pa m' bila od nikoder vložena Sicer bi pa zadostno podpiranje brezposelnih ali celo njih vzdrževanje zahtevalo tako visoko obremenitev občine, da se taka z nadzorstvene strani ne bi mogla odobriti. V teku je akcija za ustanovitev javne kuhinje v zvezi s TPD in nekaterimi drugimi iavn!-nimi ustanovami ter privatno dobrodelnostjo. Da se občina za brezposelnost ne bi brigala, ni res. Poleg proračunsko možnih denarnih podpor, ki so spričo obsežnosti brezposelnosti seveda malenkostne, skrbi za zaposlitev pri občinskih javnih delih.
Očitek, da se delavstvo ne pripusti k sodelovanju v občini in da so bili najpožrtvu-valnejši njegovi zastopniki razrešeni funkcij v občini, ie naperjen boli proti kr. banski upravi. Razlogi sa izpremembe v občinski upravi občine Trbovlje, so znani. Pritožba v tej torki ne spada k stvari.
Razen g. Pliberška se je zglasila še skupina brezposelnih, ki so se vsi pritožili, da ne dobijo podpor. Zakai občina ne more dati dovolj ]>odpor, je obrazloženo zgoraj. Ostali pritožniki so prišli z nestvarnimi pritožbami, tako n. pr. konkretni cestno- tn stavbno policijski zadevi, v odtegnitvi oo-činske ubožne oskrbe itd. Nekdo je iznesel pritožbo, da g. podžupan ne odzdravlia. kadar ga pozdravi in se sploh prezirljivo obnaša.
V sporu med gosp. poslancem Pavlicem in občinsko upravo sem ugotovil, da slednja ni nikdar imela namena, odkloniti pomoč gosp. poslanca ljudstvu in sodelovanje v njegovi prehra-nievalni akciji. Do spora je prišlo zato. ker občina ni hotela sprejeti od gosp. poslanca proti njeni volji poslane koruze (15.000 ke,;. ki jo je moral on sam razdeliti in skrbeti za kritje nabavnih stroškov. Občina pa koruze ni sprejela, ker se po njenem prepričanju ne bi mogla prodati — v Trbovljah baje skoro nikdo ne uporablja koruze za človeško hrano, zaradi česar bi se koruzna moka kot lahko pokvarljiva roba pokvarila, občina bi bila pa zavrgla nad 18.0^0 Din. Razen tega je občina dobila fino pše-nično moko pod borzno ceno, dočim bi prišel, ako bi bila vzela koruzo po 1 Din. jo pustila mleti in razprodajala moko in zdrob zaradi mlevnih in prevoznih stroškov koruzni zdrob dražji kakor najfinejša pšenie-na moka. Občina je torej postopala pri nabavi moka z vso trgovsko previdnostjo ter je dokazala resničnost in umestnost svojih ukrepov z originalnimi listinami-
Gosp. poslanec Pavlič ie izjavil, da je članek v »Slovencu« št. 119 v toliko jX)gTe-šen, ker pravi, da občina ni hotela prevzeti dveh vagonov pšenične moke. dočim bi bilo pravilno »koruze«. To je bila redakcijska pomota, katere on ni kriv. Vztraja pa pri trditvi, da ga občina v njegovi akciji ni zadostno podpirala, ga pustila s koruzo na cedilu in ga spravila v neprilike. Ni pa nikdar občital sedanji občinski uoravi kakih nerednosti v gospodarstvu _ ter priznava njene uspehe pri konsolidaciji občinskih financ. Pač pa smatra, da se premalo zanima za aktualna socijalna vprašanja ter sploh pogreša dobi in kraju primernega so-cijalnega čustvovanja.
Zastopnik TPD gosp. veliki župan v p. Šporn je izjavil, da mu je gospodarstvo r občini Trbovljah znano in da se more o niem le pohvalno izraziti. V občinski prora-račun in njegovo izvajanje je prišel red. zadolževanje se nehalo in občinska podjetja se dobro upravljajo.
H koncu pripominja j>oročilo. da se je sedanja občinska uprava usjiešno ubranila pretiranih zahtev drugih korporacij. ki jih upravna občina dotira. in se še nadalje energično bori za zmanjšanje dotacij, kolikor ni potreba jasna in nujna- S stališča občinskih financ je tudi razumljiv zahtevek občine, da se
učiteljske stanarine
črtajo iz šolskega proračuna v Trbovljah, ker bi sicer utegnil postati reverz IPD iz leta 1882. za slednjo neobvezen, kar bi im-;-lo za občino (in tudi za šolsko občino) za I>osledico visoka nova bremena.
Priznanje ze delo v prid Sokolstvu
Beograd, 5. avgusta, n. Na predlog ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča is Nj. Vel. kralj odlikoval ob priliki dograditve Sokolskega doma v Gornjem gradu, ki bo slavnostno otvorjen v nedeljo 7. t. m., starosto Sokola g. dr. Janka Raka, sanit. referenta, z redom Jugoslovenske krone IV. vrste, g. Frana Košenino, notarja, z redom sv. Save IV. vrste in go-soo V. ZipkinOvo z redom sv. Save V. vrste. Sokolski dom v Gornjem gradu je izven Celja prv. v Savinjski dolini. Zgrajen je bil večinoma z darovi plemenitih so kolskih dobrotnikov.
Vremenska !nnnved
Zagrebška Fremenska napoved za danes: Vreme precej oblačno in nestalno, zmerno toj)lo, mestoma deževno in viharno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija prevladuje še vedno nad severno Evropo, sekundarna depresija pa nad jugovzhodnim delom kontinenta. Visoki pritisk se širi iz južnozapadne Evrope in povzroča ob dot'-ku s področjem depresije viharje in nalive. Pritisk je narasel najbolj v gorn?em in srednjem Primorju. naimani v južnem Pr;-morju in zapadni Hrvatski in sicer za 01 do 4 mm. Temperature so ^e precei nenr.i-vilno spremenile večinoma so padle za 1 do 5 stopinj, najbolj v srednjem Prmorju in na vzhodnem krahi države.
Dunajska vremenska napoved za «obotn: Izboljšanje, na jugu in na vzhodu večinoma jasno, na severu in severovzhodu manj oblačno, v splošnem nekoliko topleje V nedeljo bo najbrž tudi v severnih Alpah boljše vreme.
Po velikem delu v mimo zatišje
Predsednik višiega deželnega sodišča g. dr. Rogina stopa v pokoj
Ljubljana, 5. avgusta
Sledeč življenjskemu pozivu po zasluženem pokoju je, kakor smo že javili, predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Kogina zaradi dosežene starostne meje zaprosil za upokojitev. Tej upravičeni prošnji odličnega pravnika bo v kratkem ugodeno, ni pa še znano, kdo bo njegov naslednik.
G. dr. Anton Rogina je letos pomladi praznoval TOIetnico svojega, narodu in vzvišenemu poklicu posvečenega življenja. Rodil se je 27. marca 1862 v Podgorju pri Sloverjgradcu kot sin ugledne kmečke družine. V krogu naše inteligence in svojega poklica je po svoji značilni kremenitosti njegov starodavni rod našel najboljšega zastopnika. Vsa visoka življenjska potenca skupnosti in posameznika slovenjgra-ških Podgorcev je osredotočena in izražena v tem možu, ki je pri svoiih visokih letih še tako mladosten, da njegova impozantna pojava izraža še vse sik, ki so kmečkega mladeniča skozi dolga leta študij — gimnazijskih v Mariboru,
pravnih v Gradcu___ držale na prvem
mestu. Kot akademik je užival največji ugled med svojimi tovariši in večkrat \p bil izvoljen za predsednika akademskega društva »Triglav«.
Sedaj, ko se odpravlja v pokoj, ne bo v spodtiko njegove velike skromnosti, če rečemo, da je predsednik g. dr. Anton Rogina, mnogo koristil našemu narodu ne samo za.radi svojih velikih sposobnosti in svoje narodne zavednosti, temveč tudi po svoji harmonični ubranosti čutenj in hotenj, idej in stvarnosti, teorije in prakse.
Po končanih pravnih- študijah je služboval pri državnem sodišču v Ljubljani, potem kot sodnik na Vrhniki, v Kranjski gori in Novem mestu, kjer je postal višji sodni svetnik. Tn povsod, kjer je služboval, je bil deležen največjega spoštovanja, ki je istočasno veljalo človeku, narodnjaku in sodniku. S stoičnim mirom je namreč vedno spravil v ravnotežje vse to, kajti njegovo življenje vodijo v prvi vrsti kremenita značaj-nost, človekoljubnost, srčna dobrota in globoko razumevanje ljudskih teženi. Svojega odločnega narodnega prepričanja ni nikdar skrival, odličnih njegovih
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkiii oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
sposobnosti v poklicu pa niso mogli prezreti niti leta 1916., ko so ga poklicali k višjemu deželnemu sodišču v Gradec. Prej je služboval v Novem mestu in ko je bil pred tem sodiščem med drugimi obsojen zaradi veleizdaje tudi pisatelj dr. Ivan Lah in potem oproščen, je bilo vsem zavednim narodnjakom jasno, da je mogel pred furijo nemškega šovinizma in vojnega preganjaštva reševati žrtve samo sodnik tolikih sposobnosti in tolike značajne usmerjenosti, kakor je bil dr. Rogina.
Ob prevratu so dr. Rogino kot enega
ti,
najodličnejših slovenskih pravnikov poklicali k novo ustanovljenemu višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Pokojni predsednik Kavčnik in on sta organizirala naše višje deželno sodišče ter preprečila vsak zastoj v poslovanju naših sodišč. Zaradi velikih zaslug v tej težki dobi je bil g. ar. Rogina odlikovan z redom sv. Save III. vrste. Z začetkom leta 1928. pa je prevzel predsedstvo višjega deželnega sodišča.
S stoičnim mirom, s katerim je v svojem življenju in poklicu reševal najtežje naloge, odhaja tudi v pokoj. Sila njegove osebnosti pa nam jamči, da bo enako čvrst in delaven še dolgo ohranjen narodu in domovini.

Sp/it, 5. avgusta.
Včeraj ob 7. zjutraj so začele angleške ladje, ki so stale v splitski luki več dni, druga za drugo dvigati sidra in so odplule proti Kotoru. Pri odhodu ladij so se vršili običajni pozdravi, zvečer pred odhodom pa je gasilska godba v čast britske flote priredila koncert, ki je bil obiskan od članov naše in angleške mornarice in m.nogoštevil-
V
tako urejeni, da se med letom lansirajo v morje proti sovražnim ladjam. Ta nosilec avijonov je delo najnovejše konstrukcije. Polnoštevilna posadka šteje 12(X) mož.
Iz sušaške luke pa je že včeraj ob 3. zjutraj odplul angleški vojni brod »Sussex, ki je bil tu usidran že od 27. julija. Za njim so krenili tudi rušilci, ki so bili usidrani pred Crikvenico in Selcem. Tudi te ladje so
nega meščanstva. Godba je odSvirala najprej našo, potem pa britansko himno. Poveljnik britske flotilje, admiral Bakhouse se je s posebnim pismom zahvalil banu primorske banovine za sprejem in za vso pozornost, ki je bila izkazana angleški mornarici. V tem pismu zatrjuje admiral, da bodo z njim vred vsa častniki in mornarji vzeli s seboj najlepše spomine na ta obisk ter da se vsi nadejajo in vesele skorajšnjega svidenja. Pismo je zaključeno s prošnjo, naj se pozdrav in zahvala sporočita tudi naši mornarici in prebivalstvu.
Med angleškimi ladjami je tudi nosilec avijonov »Glorions«, ki ga vidimo na sliki. Ladja je dolga dobrih 25f> m iu 50 m široka ter nosi v dveh etažah okrog 90 letal, opremljenih z bombami -in torpedi, ki so
namenjene v Boko Kotorsko, od tam pa pred Krf, kjer se združi angleška sredozemska mornarica.
Med prebivalstvom Sušaka m letoviščarji bo zapustil angleški vojni orjak najboljše spomine, kajti poveljnik »Sussexove« posadke je dajal prebivalstvu dnevno od 9. do 12. in 15. do 18. na razpolago motorni čoln, ki je posetnike pri vedel na krov velike in zanimive vojne ladje. Tu so posestnikom ljubeznivo razkazali vse zanimivosti, potem pa so jih spet prepeljali na obrežje. V soboto zvečer so priredili na »Sussexu« tudi animirano zabavo s plesom. Tako je letošnje bivanje angleške mornarice na našem Jadranu zapustilo še posebno lepe spomine med prebivalstvom.
IIS v JUii %'
Toča Je napravila ogromno škodo zanetile več oožarov — Od strel
Toplice, 5. avgusta. Po zelo vročih dneh je bilo pričakovati hitre vremenske izpremembe. Vsi znaki so kazali, da ne bo dolgo brez dežja. In res se je v torek proti večeru pričelo na lahko oblačiti, vendar je bila noč še jasna in prijetna. Proti 4. uri zjutraj pa so se pričeli kopičiti hudourni oblaki, strahovito se je bliskalo in grmelo. Kmalu so pričele padati debele deževne kaplje in koj nato se je usula huda ploha s točo, ki je napravila na polju in po vinogradih občutno škodo. Zlasti se prizadeti po toči vinogradi na Riglju pri Toplicah, dalje Reber do Ljubcna, i.n delno tudi Ljub en. Lepo grozdje, obtolčeno od toče, je začelo takoj, ko je solnce posijalo. rumeneti. Mnogo grozdja pa se je usu-'o po tleh.
Naslednjega dne v zgodnjih jutranjih urah je zopet razsajala huda nevihta, ki je prišla izza kočevskih hribov. Neprestano je grmelo in treskalo. Med neurjem je udarila strela v kozolec mladega posestnika Mische v Fedstenicah. ki je bil na mah ves. v ognju, ker je bil poln krme. Na poleg stoječem podu sta spala dva domačina in v naglici zapustila stavbo, ki je tudi začela goreti. Oba "objekta sta pogorela do tal. Zgorelo je tudi 20 voz sena i.n gospodarsko orodje. Na lice mesta sta prihiteli gasilni društvi iz Podturna in Toplic, ki sta omejili požar. Škoda je Je delno krita z zavarovalnino.
Večjo škodo kakor požar pa je napravila zopet toča, ki je zavzela večji obseg. V podsteniški okolici so bile košenice pobeljene, kakor bi zapadel precej debel sneg.
zlasti po vinogradih — Strele so e nevarno poškodovan mladenič
Tudi po gozdovih je bilo vse belo od toče, ki pa k sreči nii zadela podsteniškega polja. Občutno škodo je napravila toča okoli Pole sreči ni zadela podsteniškega polja. Občutne j šo škodo je napravila toča okoli Poljan proti Stari žagi. Tod je polje popolnoma uničeno. Topliški čevljar Maks He-nigman je bil na potu na sejem v Črnomelj, a se je moral vrniti nedaleč od Poljan, ker fe bila na cesti tako debela plast toče, da ni mogel z vozom naprej. Tudi po vinogradih in drugi topliški okolici je napravila toča občutno škodo.
Škocijan, 5. avgusta.
V sredo zgodaj zjutraj se je nebo nenadno stemnilo. Iz oblakov so začele padati debele deževne kaplje. Zaslišalo se je strašno grmenje in med silnim viharjem ra bliskanjem se je zdajci usula toča.
Med najhujšim divjanjem nevihte je strela udarila v letno hišo posestnice Ane Mar-kelčeve v Klenoviku pri kocijanu. Ognjeni jeziki so na mah od vseh strani objeli poslopje. Na kraj nesreče so prihiteli vaščani in začeli reševati, kar se je dalo rešiti. Z mački so vlekli goreče trame iz ognja m jih potem gasili z vodo, katero so nanesle pridne vaščanke. Neumornemu in hitremu delu vseh Klenovičauov se je slednjič posrečilo ogenj omejiti. Spričo močnega viharja je bila velika opasnost za razširjenje ognja na sosednja poslopja, zato je bila hi-trica pri gašenju tem nujnejša.
Ob istem času je strela udarila v malo cerkvico pri Sv. Primožu v škocijanskih hribih. Ogenj se je pojavil na oltarju in se
FAVORIT,
ki osrečuje vsako damo -
... ki ji pomaga ohraniti polt čisto in lepo... kateri jo pomlajuje in polepšuje -je in ostane Elida Favorit milo. To izredno blago milo s svojim finim vonjem napravi negovanje lepote zares pravim užitkom
ELIDA
začel hitro šariti. V bližini bivajoči kmetje so še pravočasno opazili dim, ki se je začel valiti iz cerkve. Ko so prihiteli v cerkev je bil oltar že v plamenu. Začeli so hitro gasiti iin reševati iz ognja dragocene reči. Ker se v bližini oltarja ne nahaja nič, na kar bn se mogel požar hitro razširiti, so kmalu pogasili ogenj in rešili pred uničenjem lepo cerkvico na hribčku.
Tretjič je strela udarila v posestniškega sina Antena Globevnika v Grmovljah prt Škocijanu. V bližani Grmovelj ima posestnik Vrček vz Grmovelj majhno opekarno, ki je obdana od vseh strani z gozdom. Pred neurjem so gospodar, njegova desetletna hčerka in štirje delavci pobegnili v leseno barako. Nenadno se je močno zabliskalo in takoj nato je udarila strela v delavca Globevnika, in siicer v njegov klobuk, ki ga jc imel na glavi, pustila v klobuku veliko luknjo, nakar je skočila iskra po hrbtu in nogah navzdol in mu na čevlju odbila peto. Fant je padel takoj v nezavest. Tudi drugi delavci z gospodarjem vred so se onesvestili. Čez nekaj trenutkov so se zopet zavedli in odnesli fanta v vas. Po hrbtu in nogah je strela Globevniku pustila veliko ožgano črto. Doma so ga spravili k zavesti. Zaenkrat se zdravi v domači oskrbi, če se mu bo pa stanje poslabšalo, bo moral v bolnico. Srečnemu naključju se je zahvaliti, da je ostal še pri življenju in da so drugi ostali nepoškodovani.
Se ni dolgo, ko je toča napravila veliko škodo po škocijanskih vinogradih. Mnogim pesestnikom so bili tedaj uničeni skoro vsi trti,i nasadi. Takrat je divjala toča samo po severnozapadni strani Skoči j an a, južno-zapadni del pa je ostal nedotaknjen. Neur je v sredo zjutraj pa je zadelo tudi te vinograde. Trajalo je kaki dve uri. Toča sama je padala dobrih deset minut. Ta kratek čas je zadoščal za opustošenje šmarjeških vinogradov. Lbiičena je polovica pridelka, na nekaterih mestih pa še več.
Najbolj so prizadete gorice Zalovče, Gr-čevje, Vrh. Toplice, Kuglovo, Mevce in Mlada gora- Vinogradniki so zelo potrti. Po leg tega, da jih je mnogo zadolženih m da splošni gospodaiski zastoj ovira ves na predek, pride še najhujša uničevalka naše ga Kmeta — toča in upropasti njihove zadnje liflde.
prometa kolikor toliko popravijo posledica krize v tujskoprometnih krajih.
Izletniki bodo prebili po en dan na Bledu in Bohinju. Oskrba je ugodno oskrbljena. če bo le še vreme naklonjeno, potem ne dvomimo, da bodo izletniki odnesli iz naših krajev najboljše spomine, ki jih bodo še znova vabili na Gorenjsko.
Gcmjegrajsko slavje
Gornji grad, 5. avgusta.
Gornjegrajsko sokolsko društvo bo to nedeljo imelo svoj veliki praznik. Otvorjen bo novi Sokolski dom, prva v Savinjski in Zadrečki dolini, in bo obenem razvit novi sokolski prapor. Z zgledno požrtvovalnostjo .so se Gornjegrajčani lotili dela. Ni še povsem dovršeno, dosežena pa je prva in glavna etapa: imajo svojo dvorano z odrom,
680 beograjskih in vojvodinskih izletnikov na Gorenjskem
Drevi bo krenil iz Beograda poseben vlak z izletniki, ki bodo prebili dva dni na Gorenjskem, kamor prispejo jutri dopoldne. Pobudo za izlet je dalo novosadsko društvo »Fruška gora«, vodstvo pa je prevzel beograjski »Putuik«. Poziv na izlet je imel zelo lep uspeh: prijavilo se je 680 izletnikov iz Beograda in Vojvodine. Izletniški vlak bo vozil z brzino simplonskega ekspresa (do 80 km) in popotnikom je dovoljena tretjin-ska vožnja, ki velja od Beograda do Bohinja in nazaj le 165 Din v tretjem in samo 260 Din v drugem razredu.
V pozivu, ki je vabil izletnike iz Beograda in Vojvodine, je bilo pravilno poudar-jano, da so takšni izleti posebno velike splošne koristi. Ker so ceneni in kratkotrajni, se jih lahko udeleži tem večje število iz vseh slojev. Posebno važna je taka akcija dandanes, ko je dotok inozemskih izletnikov znatno padel in je potrebno, da se s povečanjem notranjega izletniškega
a r.ovi prapor jih bo bodril k nadaljnjemu prizadevanju.
Na predvečer bo baklada po mestu in podoknica velezaslužnim članom: starosti dr. Raku^kumici Zipkinovi in kumu notarju Košenini. V nedeljo zjutraj bo budnica, ob pol 11. pa sprejem društev in gostov, nato svečanost in sprevod. Popoldne bo na-, stop in nato prijetno družabno razvedrilo. Sodelovala bo rudarska godba iz Velenja. Iz Savinjske, Zadrečke in šaleške doline se odpravljajo sokolske družine na obisk Gornjega grada, ki to tudi zasluži. — Priobču-jemo sliko sestre Josinine V. Zipkinove, soproge veletrgovca v Carigradu, ki lečo za letom obiskuje svoj domači kraj Gornja grad. Za novi Sokolski dom je tudi ona priscevala 10.000 Din.
je tu!
DROGERIJA GREGORIČ
Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Na Hitlerjevem shodu
Nadaljevanje poročila od 1. t. m. o velikem zborovanju v Han-novru, ki sta mu prisostvovala učitelja Pičulin in Ambrožič, potujoča s kolesom po Nemčiji.
V petih minutah jih ;e ni mnogo, toda v pol ure Je urejena \elika množica rumenih srajc. Kaj čudno vpliva rumenkasto-rjava barva na zeleno okolico. Med tem, ko se fašisti zbirajo v parku, pojo zvočniki dalje:
—	Achtimg. Achtung! Judom je vstop prepovedan. Ako najdete katerega tu, ga vrzite ven!
—	Ven s prodajalci sladkarij, ki nimajo s hakenkrajcem ničesar skupnega!
—	Kupujte naše časopise!
—	Mladina v naše vrste! Ako te kdo, deček, vpraša, kaj hočeš v naši stranki, ko si tako majhen, odgovori: Tudi jaz bom postal kmalu dovolj velik član nacionalno-6ociaIističnega pokreta! — —
Ko zvočniki umolknejo, zaigra, godba poskočen komad. Nato zapoje velik pevski zbor nacionalno pesem. Nekateri godrnjajo, drugi urejajo, priporočajo, svare. zvočniki prete nakar se oglasi originalna hitler-jevska godba. Sestavljena je iz deset flavt, deset bobnov in enega velikega basa. Bobni ropočejo, flavte piskajo vse eno melodijo. bas rohni. To godbo so menda izumili šele v zadnjem času. Nemcem silno ugaja, ker je fašistična, tujcu je smešna do skrajnosti.
Ura je pet. Hitlerja še ni. Le na odru se kopiči cvetje. Med rožami je krasen šopek rdečih nageljnov. Prostori so napolnjeni: nad 50.000 duš. Ceremonija se pričenja. Godba zaigra koračnico in iz parka začno korakati čete. Vse vstaja in z iztegnjenimi rokami ter odkritih glav pozdravlja trideset in več fašističnih zastav, ki jih neso na čelu sprevoda. Zastavonoše se razvrste na vsaki strani tribune, tako da je pred nami stena samih zastav. Čete hitierjevcev pa se razporedijo ob tribuni na vse strani, del njih odkoraka za tribuno, da pripravijo sprejem vojvodi Hitlerju.
Kljub čudnim barvam je pogled na to pestro množico še dokaj všečen. Posamezna uniforma ne učinkuje estetično. Množica uniformirancev pod zastavami pa napravi s..en vtis na prisotne. Vse utihne. Sem pa tja se dvigne posameznik, da hitro sproži svoj aparat. A že ga sujejo od vseh strani. Ljudje postajajo nervozni. Pričakujejo slovesnega trenutka, ko bo stopil njihov boo na tribuno. Ženske si grizejo nohte, možje nestrpno mečkajo zvite časopise v rokah. Pogledi vseh so uprti na tribuno, kjer si fašistovski voditelji nervozno natikajo rokavice za sprejem.
Nato presune množico rahel val. Tu je! Nihče ga ne vidi, vsi ga slutijo. Ne veš, od kod je prišel. Toda sedaj je že na tribuni. Ogleduje dva ranjena. Pred minuto so ju bili privedli od nekod z razbitima glavama. Ljudje odpirajo usta, njihovi pogledi so ukovani pred mikrofoni, tiho je kakor v
cerkvi med povzdigovanjem. On zamahne z roko, urno stopi pred mikrofon. Tedaj se ljudje zdramijo. Heil! zadoni preko travnika. Toda ta heil ni gromovit, buren, temveč miren, trezen, skoraj plah in skromen. Nad silno množico pa se dvigajo roke »Fuhrerju« v pozdrav. To je višek vsega pompa.
Ko se nekoliko dvigneva s svojih sedežev, opaziva gozd rok, ki se dviga nad ljudskimi glavami. Sličijo sulicam vojšča-kov Filipa Macedonskega. Lep pogled, silen
vtis.
Hitler s svojimi brčicami je prav tak, kakor sva si ga bila predstavljala. Stoji pred mikrofonom v uniformi. Z desnico od-zdravlja. Njegov pozdrav je drugačen kakor pri drugih. Dviga skrčeno roko nad ramo. dlan mu gleda navzgor. Glasno pozdravi: »Heil!«, prekriža roki na trebuhu in prične govoriti.
Vsi pravijo, da je Hitler eden najsijaj-nejših sodobnih govornikov. Morda. Ima res poseben, lasten način podajanja. Govori gladko. Niti enkrat se ni spotaknil. Beseda teče kakor veletok, poudarek je na pravem mestu. Le redko se razkleneta roki na trebuhu, da z ostrimi zamahljaji podata misli poseben poudarek. Hitler govori močno, razločno, glas je nekoliko hripav. Izraz njegovega lica med govorom je strogo resen. Vse črte izražajo energijo, odločnost, prav tak je način podajanja misli. Po tehniki govora pa ne moremo soditi o Hitlerjevi veličini Morda je genij, politik
Bismarkovega kova, odrešenik Nemčije, morda pa je le prebrisanec prvega reda, ki vleče vse te množice za seboj s svojimi izredno izdelanimi igralskimi sposobnostmi. In kako jih priklepa nase! Množica je vsa
v mreži njegovih črnih pogledov. Ta vez med pastirjem in čredo pa ni samo hipna in delna, kakor je vez med hipnotizerjem in hipnotiziranim. Njegov vpliv je v ljudstvu že zakoreninjen.
Vsebina Hitlerjevega govora je bila mr-šava. Preprost volilen stavek je razpletal v 20 minut trajajoči govor. Kratko se da vsebina izraziti v enem stavku:
— 31. julija bo padla odločitev boja med dvema svetovoma: na eni strani internacio-nalisti. rdečimi, ki žele ves svet, na drugi strani smo mi nacionalisti, ki hočemo samo to. kar je nemško nacionalno! —
Napadal je von Papenovo vlado ter sploh vse vlade, ki so v zadnjih 13 letih vodile državno krmilo. Naznačil je kratko smernice bodoče politike nacionalno socialistične stranke: Hočemo, da izginejo stranke, ki so se tako razpasle v naši državi, hočemo združitev vseh dobrih moči v eni nacionalni stranki: hočemo eno politično miselnost! Konec se je glasil: Moško in energično se odločite 31. julija! Ako se odločite za nas. vedite, da imamo pogum in sposobnost prevzeti odgovornost za vas in državo na svoja ramena.
V govoru ni bilo ne besedice o tem, kako misli Hitler rešiti v bodoče problem brezposelnosti (7 in pol milijona), kakšne bodo
smernice bodoče zunanje in notranje politike, kako bo rešil gospodarstvo in, kar je najglavneje, s katerimi sredstvi bo prebudil vso energijo, ki je mrtva v dušah in telesih milijonov brezposelnih, milijonov mlačnih in lačnih državljanov. S čim bo razvnel sile. ki spe v današnji nemški mladini? Morda s pesmijo o lepi bodočnosti Nemčije: Deutschland iiber alles?
O tem Hitler ni govoril, o tem ga pristaši ne vprašujejo. Slepo mu zaupajo, kakor je na zidu napisano z velikimi črkami: Dajmo Hitlerju oblast v roke!
Po končanem govoru je Hitler izginil, kakor se je bil prikazal. Med tem ko je množica prepevala fašistično himno ter staro nacionalno himno »Deutschland iiber alles«: po melodiji stare avstrijske himne, se je začul^ v daljavi brnenje avijona. Trimotor-ni Junkers je kaj kmalu nato tik nad gozdom dvignjenih rok ponesel »Fiihrerja« v drug kraj, na nov shod.
O vseh teh ceremonijah velja povedat! še tole: Tujcu se zde take zadeve bolj neresne. Pri nas bi kričali in se drli nasproti Hitlerju le zaradi zabave in zaradi vpitja samega Tu se je vsa stvar zvršila sila resno. Nama se je zdelo, da sva v cerkvi. Nji-h petje ob koncu Hitlerjevega govora je donelo skoro religiozno. Nikjer ni bilo videti klobuka na glavi. Vsi do zadnjega so peli s tihim in žalostnim glasom, medtem ko je njihov odrešenik že hitel s tri-motornim Junkerjem pod oblačnim nebom dalje po njihovi domovini.
Domače vesti
♦ Obletnica smrti dr. Danila Majarona.
Danes mine leto dni, odkar je za vedno zatisnil oči veliki nai pravnik, oče ljubljanske univerze in njen prvi častni doktor g. dr. Danilo Majaron. Leto dni počiva v družinski grobnici pri Sv. Križu, a njegovo delo priča, kako je živ med nami. Tak bo tudi ostal v hvaležnem spominu slovenskega rodu.
♦ Prošnja za pomoč pogorelcem. V nedeljo 31. julija je nastal požar v Stavči vasi, občina Dvor v novomeškem srezu. Strašni
ogenj je uničil devetim gospodarjem skupno 29 poslopij. Ker že dolgo ni bilo dežja in so imeli ljudje doma velike množine mrve, detelje, žita in drugih pridelkov, se je ogenj širil z bliskovito naglico. Pogorel-ci so rešili le sebe, otroke n živino. Zgorela je perutnina ln nekaj svinj. Ogenj je upepelil ljudem vso obleko, vso hišno opravo, posteljnino, vso kuhinjsko posodo, skratka vse, razen tega, kar so imeli na sebi. Otroke so budili iz spanja ln napol gole rešili iz gorečih hiš. Večina pogorel-cev je tudi bosih, kajti zgorela je vsa obutev škoda je cenjena na 570.000 Din, za obnovo pa bo potrebna trikratna vsota. Vsi pogorele.} so bili zavarovani skupno za 80 tisoč dinarjev. Pomoč je nujno potrebna. Za prvo silo potrebujejo ljudje nujno raznega živeža, zabele, vsakovrstne obleke za odrasle in otroke, obutve in denarja. V imenu ubogih pogorelcev se obrača županstvo občine Dvora do vseh plemenitih src s prošnjo za nujno in hitro podporo. Sprejmemo z največjo hvaležnostjo prav vsak dar bodiisi v denarju ali blagu. Vse darove sprejema županstvo občine Dvora pri Žužemberku.
*	Kongres lastnikov kinematografov se
se bo vršil v Beogradu 10. t. m. ln je ministrstvo prometa udeležencem kongresa dovolilo 50 odstotno znižanje železniške vožnje, k,i velja od 7. do 13. t. m.
*	Ostavka. Miin.istrstvo za zgradbe je prejelo ostavko inž. Josipa Mursa na funkcijo komisarja Vodne zadruge v Dolnji Lendavi. Na njegovo mesto je bil imenovan inž. Albin Vilerding iz Belovara.
*	Otvoritev smučarskega doma pod Bogatinom. V nedeljo 7. t. m. otvori podružnica SPD za Bohinj smučarski dom na planini Kraj pod Bogatinom. Ob 11. umi dopoldne bo služba božja, nato blagoslovitev doma in vojaškega pokopališča. Popoldne bo skupni izlet na sedlo Bogatina. Za topla in mrzla jediila bo preskrbljeno. Od kolodvora vozijo zjutraj omuibus! do Savice, povratek od tam ob 6. zvečer k turistovske-mu vlaku. Vabljeni vsi!
+ Strojna in elektrotehniška delovodska šola v Ljubljani. V letošnjem šolskem iz-vestju tehniške srednje šole v Ljubljani je bilo naznanjeno, da se zaradi redukcije učiteljskega zbora letos ne bo otvoril prvi letnik strojne in elektrotehniške delovod-ske šole. Ker so se med tem zapreke izravnale, se bo šola neprekinjeno vzdrževala iin se bo tudi letos vpisovalo v prvi letnik. kakor na vseh drugih šolskih oddelkih od 1. do 3. septembra. Interesenti se lahko že prej za vse potrebne informacije obrnejo ustmeno ali pismeno na direkcijo tehniške srednjo šole v Ljubljani.
Uporabljajte pri sončenju samo
SOLiElN
emulzijo 9305
Lekarna TRNKOCZY, Ljubljana.
+ Namesto venca na grob ravnatelja g. •Ivana Deiaoorde v Ljubljani so darovali komisar in uradništvo Trgovskega bolniškega in podpornega društva 260 Din. Osrednji protituberkuloz.nl ligi. Namesto cvetja na grob g. Alojziju Zupanu, delovodji! TPD, je darovala Gučekova obitelj v Trbovljah 100 Din za podporni sklad trboveljskih gasilcev.
♦	Tragična smrt mladega športnika. V torek popoldne je v Novem Sadu utonil pri kopanju 22 letni Luka Bajič, član športnega kluba > Vojvodine«. Med kopanjem so mladeniča zgrabili krči in preden je mogel kdo priskočiti na pomoč, je utonil v kanalu kralja Aleksandra Klub »Vojvodina« je tako izgubil vnetega in mnogo obetajočega člana.
♦	Tihotapstvo na veliko. V vasi Plani blizu Sušaka tik državne meje, odnosno svobodne cone, so našli finančni organi! pri trgovcu Jeletiču ogromno zalogo blaga, pripravljeno za v Italijo. Tako je bilo pripravljeno 26.000 kg sladkorja in blizu 30.000 kg kave. Trgovec je bil obsojen na 8 mesecev zapora in na poldrugi milijon Din globe.
♦	Kratka svoboda pobeglih jetnikov. Iz mitroviške kaznilnice so utekli pred nekaj dnevi 26 letni Ivan Rizsanyi, ki je bil zaradi prepeta obsojeni na 2 leti, 37 letni Ilija Potelinac nad 6 let obsojeni tihotapec tobaka ter 38 letni! 'Ivan Toth ki mn je manjkalo samo še pol leta do prave svobode. Ko so ubežniki v četrtek ob Dunavu iztafcniLi čoln ter se hoteli prepeljati preko reke, so bili opaženi >in policisti iz Kamenice so jih začeli zasledovati. Toth se je takoj vdal v svojo usodo ter je mirno ostal ob vodi, njegova tovariša pa so kmalu zajeli v gozdu ob reki. Ubežniki so biLi v kazniiniških oblekah, njihovo skupno premoženje je znašalo 20 Din, orožje pa sta tvorila dva žepna noža. Rizsanyl, ki bi
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
ŠtevilKe za označbo kraja pomenijo: 1, €as opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
5. avgusta
Ljubljana 7, 762.1, 13.0, 90, Wl, megla, 2.5, dež; Ljubljana 13, 761.1, 18.0, 80, El, 6, —, __; Maribor 7, 760.2, 15.0, 70, NW6, 6, 10, dež; Zagreb 7, 760.6, 16.0, 80, NNW6, 6, 4.0, dež; Beograd 7, 758.7, 16.0, 90, W6, 10, 1.0, dež; Sarajevo 7, 760.3, 13.0, 90, mimo, 10, 4.0, dež; Skoplje 7, 756.1, 20.0, 70, NW6, —,
_; Split 7, 750.8, 20.0, 50, NE6, 2,--;
Kumbor 7, 756.3, 23.0, 70, SE6, 6, _
Temperatura: Ljubljana 22.0, 12.0; Maribor 19.0, 13.0; Zagreb 21.0, 15.0; Beograd __, 14.0; Sarajevo 27.0, 12.0; Skoplje 30.0, 17.0: Split 27.0, 18.0; Kumbor —, 20.0.
Sonce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.22.
Luna vzhaja ob 8.10, zahaja ob 20.52.
moral odsedeti samo še tri in pol meseca, je dejal, da je utekel, ker ga niso pogojno izpustili, ko je vendar bolan in ko se je ves čas dobro vedel v kaznilnici. Ubežniki so enkrat prenočevali v gozdu, dvakrat med žitom, hranili so se s sadjem in vsi trije so bili namenjeni na dom, da bi! se preoblekli in boljše oskrbeli za nadaljnji beg.
♦	Cigani kot cestni razbojniki. Na cesti od Sente proti Bački Topoli je 7 ciganov napadlo avtomobil, v katerem so se vozili odvetnik Uroševič, mlinar Benjamin in športnik Vukelič, ki se je vračal z neke nogometne tekme. Cigani so z velikim krikom navalili na avto ter zahtevali denar, šofer in dva potnika so se že mislil! # dati premoči, sportniik pa je računajoč z znano cigansko bojazljivostjo skočil med tolpo ter začel na vse strani udrihat! s svojo palico. Ta smelost je cigane tako užugala, da so se spustili v beg. Orožniki so še isti dan polovill razbojniške amaterje, ki so priznali, da so prejšnji večer v gozdu pri Malem Idjošu izropali barako lesnega trgovca Totha.
♦	Z velikim tihotapstvom preprog se je bavilo te dni finančno ravnateljstvo v Zagrebu ter obsodilo carigrajskega trgovca Abrahama Bohorsidija na globo 2,404.000 Din, ker je tri leta po Zagrebu prodajal perzijske preproge, ki so bile vtihotaplje-ne in napačno deklarirane kot povoščeno platno. V to afero so vpleteni tudi 4 carinski uradnik! ter je eden s trgovcem vred naznanjem sodišču, dočim so trije zaenkrat še samo v disciplinarni preiskavi.
♦	O umoru geometra Vešoviča je te dni razpravljalo tudi okrožno sodišče v Sme-derevu, ki je odobrilo sklep okrajnega sodišča v Velikem Orašju o ponovni! kazenski preiskavi proti učiteljici Čiri Rističevl 'in proti Nikoli Miletiču in Dragoljubu dva-noviču, ki so bili na zahtevo okrajnega sodišča, odnosno preiskovalnega sodnika Trajka Antonijeviča, ponovno aretiranj i, S tem je nova preiskava proti osumljencem strašnega zločina v polnem teku in bo gotovo v kratkem zadoščeno pravici.
+ Po nedolžnem jo je izkupil. 1. t. m. se je med fanti v Vintarovcih vnel pretep. Zdenko Jožef, posestniški sin iz iste vasi, je. hotel fante pomiriti, pri tem pa ga je Lojize B rumen ;iz Sp. Veličine vehkrat sunil z nožem v prsi in levo nogo. Zelenka so morali prepeljati v ptujsko bofoiico. B rumen pride pred sodnik a.
♦	Prepoved zahajanja v krčme. OGcroTno sodišče v Mariboru je prepovedailo Pogo-revcu Francu, rojenemu 1. i905 na Prager-skem, stanu jočem v Račah, zahajati v kreme za dobo 2 let, to je od 5. t m, do 4. avgusta 1934.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
♦	»Franz-Josef« grenčica povzroči takojšnje menjanje zamrte prebave.
♦	Lysoform, prijatelj žena.	»
♦	Srce, živce, ledvice zdravi Slatina -Radenci.
Iz Ljubljane
o— Promet tujcev. V juliju se Je mudilo
v Ljubljani vsega skupaj 3849 gostev, mod njimi 1138 inozemcev in 2651 iz naše države. Med inozemoi je bilo največ Avstrijcev (348), potem čehoslovakov (228). Italijanov (204), Nemcev (169), Madžarov (55). Američanov (54), Francozov (30). Poljakov (27), Angležev (10); iz ostali balkanskih držav 17, iz ostalih evropskih držav 26, iz Južne Amerike 22, iz Afrike 3. Poslovno so se mudili v našem mestu med njimi: 685 inozemcev in 1680 Jugo&lovenov z drugačnim namenom je bilo 513 'inozemcev in 971 Jugoslovanov. Prebivali so v Ljubljani inozemci 1946 noči, Jusosloveni pa 4655.
u__ Velika tekma žanjic ln narodna veselica v nedeljo 7. t. m. na Igu. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani priredi v nedeljo velik kmetski praznik. Spored: Zbirališče ob 2. pred gostilne Gerbec na Igu. Povorka z godbo na tekmovališče. Pozdrav gostov. Govori: g. ministra Iv. Puclja, g. bana dr. Marušiča, g. narodnega poslanca Albina Komana in predsednika Zveze tov. Ivana Kronovška. Tekma žanjic. Razglasitev Izida tekme in razdelitev nagrad (g. ministra Puclja, g. nar. poslanca Komana itd.) Velika .narodna veselica s plesom. Godba na pihala. Avtobusni promet vsake četrt ure izpred gostilne češnovar, Dolenjska cesta. Povratek mogoč do polnoči.
u_ Aškerčeva cesta bo odiprta. Včeraj so delavci pričeli podirati vrtni zid, bi je zapiral prehod po Aškerčevi cesti iz Tržaške ceste proti poslopju tehniške srednje šole in dalje proti Cojzovi cesti. Vrt, k.1 je ločil doslej obe polovici ceste, bo treba samo nasuti in zravnati, nakar bo lahko tudi ta .predel ceste otvorjen za promet. To bo ena največjih cest, ki bo potem, ko bo zravnana na mestu, ikjer stoji sedaj prizidek Jela-činovih hiš, zvezana s Cojzovo cesto. Zdaj so pričeli tudi z deli in posipanjem na Ulici rimske legije ter bo prebit tudi stari rimski zid, tako da bodo vodile na imenovano oesto z Mirja novo zgrajene stopnice s čimer bo Rimska cesta zvezana po krajši ulici z Mir jem in kolezijskim okrajem.
u— Novo zgrajeno telovadnico bo jutri popoldne otvoril Sokol Ljubljana III. Bežigrad. K lepemu slavju vabi nerava vse ljubljansko občinstvo.
u_ Vsi strelci, lovci tn ljubitelji strelskega športa so iskreno vabljeni, da se polnoštevilno udeleže celodnevne okrožne tekme, ki jo ipriredi Okrožna strelska družina v Ljubljani na vojaškem strelišču n& Dolenjski cesti jutri v nedeljo. Vpisnina in cena murni ci j i skrajno nizka. — Uprava.
u— Društvo »Soča« naznanja članom in prijateljem, da je za to inedeljo prvotno določen izlet, združen s piknikom v gozdiča blizu Tomačevega, preložen na prihodnjo nedeljo 14. t. m. in sicer H razloga, ker se bo vršil to nedeljo na letnem telovadišču Sotkolskega društva Ljubljana KI. (Bežigrad) sokolski nastop s slavnostno otvoritvijo sokolske telovadnice. — Sočani! Dolžnost nas vseh je, da pohitimo to nedeljo v goste k Sokolu m. Mnogo prijateljev .in tudi tovarišev Sočamov imamo pri tem Sokolu, zato pa se pridružimo tej sflarv-nosti.
u_ Izlet na Gorjance. Zaradi nepredvideno h zaprek prestavljamo telet na ugodnejši! čas. _ Društvo »Krka« ta BO JUU.
u_ Ravnateljstvo mestnega dobodar-
stvenega urada ta kontrolni urad zara*M preselitve za Kresijo (vbod s Pogačarje-vega trga) ne uradujeta v dneh 8. in 9. L m.
BOKBERGER
KISSINGEM
TABLETE ZA SHUJSANJE
so nad pol stoletja po vsem sveto znane kot neškodljivo in učinkovito sredstvo
proti odebelenju.
Delujejo brez bolečin In so fahko zaužitne.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno po Min. s. p. in n. r. S. št. 623 od 29. lit. 1939.
a_ Himen. Poročal se je g. dr. Janko Lokar, ravnatelj L drž. gimnazije z gdč. Ivanko Povirkovo. čestitamo!
u_ Krompir v obliki srca sta dzkonall
na domačem vrtu učenki Sliva Medletova in njena sestrična Zorka Vučilovska iz Zagreba in nam prinesli pokazat to res zanimivo igro prirode.
u— Rajanje pod staro lipo na Borštnikovem trg«, ikl ga priredi Dvorska knjižnica 7. t. m. od 17. dalje, bo prav zabavno. Ako sodimo po pripravah bo to ena najlepših narodnih veselic. Razni ljubljanski trgovci in obrtniki so kljub splošni gospodarski krizi drage volje podarili za srečolov prav lepe dobitke, kar priča, da znajo ceniti kulturno delo te knjižnice. Za dobro jed in pijačo bosta skrbela gostilničarja gg. Usenik in Vrhovec.
Danes ob globoko znižanih letnih cenah!
Paul Abrahamova
opereta ognjevitega jazza, opojnih melodij, petja in nepozabnih, očarljivih šlagerjev!
IPi&totija in njen fiu$a%
Friedl Schuster, Mihael Bohnen, Svetislav Petrovič, Greti Theimer, Ernst Verebes
»Paramount zvočni tednik«
Danes ob 4-, 348. in 9.}& zvečer.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
u_ Tračnice odpravljajo. Včeraj dopoldne so pričeli delavci z demonti ran jem tračnic tramv. proge na odcepu od mitnice do dolenjskega kolodvora. Ta del proge je bil že dolga leta mrtev, kajti postajališče tramvajskih voz je bilo na glavni cesti. Tračnice bodo prepeljali v skladišče t remizo .in bodo pozneje, ko se bo spet pričelo z gradnjo novih tramvajskih prog, služile drugod.
u— Poskusen samomor In nesreče. Včeraj okrog 17.30 so našli nekega konservato-rista zvijajočega se v silnih krčih na njegovem stanovanju, kjer je močno dišalo po Hzolu in so lahko takoj ugotovili, da gre za poskus samomora. Ker je bil že skoro nezavesten, so ga prepeljali v bolnico — 2 letna Majda Košakova hči prodajalke, .poldne pri igri na .dvorišču tako nesrečno padla, da si je zlomila desno ključnico. Z neke stavbe v severnem delu mesta je padel včeraj dopoldne 20 letni zidarski delavec Osman Alibegič ta se hudo poškodoval na glavi. V bolnico so prepeljali tudi nekaj ponesrečencev z dežele. Progovnega delavca 50 letnega Franceta Pečmka doma iz Gosteč, uslužbenega pa na kolodvora v škofji Loki, je pritisnil ob drug vagon majhen vagonček ta mu poškodoval čreva in želodec. V Domžalah belijo šolsko poslopje. Pri tem je bil zaposlen tudi 19 letni Fran Ogninc, ki je na odru nenadoma ■izgubil ravnotežje in padel na tla. Dobil je hude notranje poškodbe. V Tržiiču je podrl 25 letnega brivca Stanka Kunstlja neznan avtomobilist. Kunstelj je dobil hode po-
Najboljše, garantirano nepremočljive, specialno izdelane GOJZERJE
moške za Din JJO.-ženske za Din 295-~
pri BRATA NAGLIČ, ŽIRI
Zahtevajte cenik turistovske in športne obutve!
škodbe na glavi. Z Brezovice so prepeljali v bolnico 3 letno Nežiko Kovičevo, ki jo je bratec prevrnil z voza in sa je zlomila levo nogo.
u— čudna najdba. Bivši krojaški pomočnik 54 letni France S. je že več mesecev brez vsakega posla ln marsikdaj tudi ne najde prenočišča. Tudi včeraj ponoči Je ostal na cesti, zato se je podal v tivolski park in se vlegel na fclopico. Okrog 3. zjutraj pa se je zbudil in našel na bližnji klo-pici ženski plašč ta pa ročno torbico, v kateri sta bila poleg žepne ure tudi dva rožna venca. France je vrgel plašč čez ramo, takoj pa jo je primahal mimo stražnik, ki je Franceta prijel zaradi suma tatvine in ga odvedel na stražnico. France tatvino zanika in pravi, da je plašč res našel na klopdci, kjer ga je najbrž pozabila, sodeč po rožnih vencih, kaka pobožna dama
u— Mlad nasilnež. Na cesti ob Gradaščl-cl za Kolezijo je včeraj zjutraj napadel neznan mlad človek, ki se je pripeljal po cesti s kolesom, neko mlajšo gospo. Vrgel jo je po tleh, vendar pa je na v-pitje takoj pribite! njen mož, ki se je nahajal v bližini čim je nasilnež ugledal moškega, je takoj spet skočil na kolo in jadrno odkuril. Takih primerov, ko napadajo neznani fanta-Itai na samotah ženske, je beležila policijska kronika v zadnjem času že več, zato je potrebno, da krožijo policijske oatruJlje tudi po samotnih cestah.
u— Zopet racija. Policijski organi so v zadnjem času zaradi širokopoteznih zasledovanj Iztrebili veliko število sumljivih tipov iz mesta, vendar pa ti še niso popolnoma .izginili ta so se prav zadnje dni zatekli v šiško. Policija je izvohala tudi to dn priredila včeraj ponoči in zarana racijo v šišenskem okolišu. Preiskali so vse hleve, dalje so prebrskali tudi šupe .in pa kozolce na šišenskem oolju ter iztaknili okrog 30 ljudi, kii so jih odvedli na policijsko upravo. Med njimi je bilo tudi par zrelih ptičkov, k.i jih je poliaija že dalje časa iskala, dočim so ostali brezposelni, ki so ai ,pomagaM s prosjačenjem ali so zaslužili kak denar s priložnostnim delom. V neki šupi sta bili aretirani tudi dve ženski, bivši služkinji, ki eta se preživljali s tajno prostitucijo. Nekaj aretirancev je policija spustila na prosto, nekaj pa jih je izročila sodišča.
u— Drzna goljufa, že nekaj dni sta se
pojavljala na periferiji Ljubljane ta v ljubljanski okolici dva mlajša moška, ki sta se posluževala običajnih naročilnic, na katerih je bLla štampiljka tvrdke Drago Švab ta ponujala ljudem blago na obroke po zelo nizki ceni. Ker sta nudila tudi velike plačilne ugodnosti, sta kmalu dobiJa več žrtev, to! so jima plačale po nekaj kovačev na račun blaga. Ker stranke naročenega blaga niso prejele, so se slednjič prišle pritožit v imenovano trgovino na Dvornem trgu, kjer pa so se začudili, odkod Jim naročilnice. Seveda so takoj spoznali, da gre za delovanje dveh premetenih sleparjev, 3ri sta se poslu žil a običajnih naročilnic iočim sta si štampiljko priskrbela na enako nepošten način. Sleparja sta ogoljufala kakih osem strank za par sto dinarjev.
u_ Tatvine. V hišo štev. 3., na Dvornem
trgu se je vtihotapil tat, ki se de splazil v podstrešje ter ukradel yl zaboja Frančiške glnkovčeve 6 belih krožnikov, namizno uro z marmornim podstavkom in par steklenih podstavkov v skupni vrednosti 400 Din. V gozdu Ernesta Galeta nad Zgornjo šiško je nekdo posekal dve lepi smrek!, vredni 200 Din ta jih odpeljal. V neki gostilni v Kolizejski ulici je bila ukradena Francetu Vovku usnjata cigaretna doza, v kateri je bilo 1270 P<n gotovine. Nekdo je zlezel ponoči skoz! odprto pritlično okno v spalnico uradnika Antona Aplenca v Hra-deokega vasi 26, ter ukradel z nočne omarice zlat poročni prstan ter nikeljnasto zapestno uro.
u_ Drzen vlom v Kančevo Izložbo. Včeraj ponoči so vlomili neznani drzni vlomilci v izložbeno okno Kančeve drogerije v Židovski ulici ter odnesli tri nove fotografske aparate. Prvi je znamke Voitglander-Inos na ffilm s številko leče 94825-758457 in vreden 1300 Din. Drugi je znamke Ro-denstock Planitta kamera s številko leče 502212 brez kaset, format 6.5x9 na plošče vreden 1650 Din iin tretji Rodenstock Lu-mofort, kamera 6.5x9 na plošče brez kaset z lečo št. 504091, vreden 2025 Din. Policija za vlomilci zaenkrat še nima pravega sledu
u— Dancing v hotelu »Tivoli« vsak dan do jutra, novi artisti. Pivo 6, Vino 15—20 Din.
u_ Senzacija, ki je razgibala vso Ljubljano v toliki meri, da smo morali poskrbeti za nepretrgan avtobusni promet od 11. do 24. vsake četrt ure izpred češnovarja, Dolenjska cesta, bo v nedeljo 7. t. m. na Igu pri gostilni Gerbec v obliki velike tekme žanjic in velike narodne veselice s plesom. Igrala bo železničarska godba »Sloga« Ker se obeta mnogo zabave in kakor kažejo vse priprave ljubljanskega pododbora Zveae kmetskih fantov ln deklet, je za vse dobro pripravljeno.
u— Več gradbenih načrtov ee je našlo včeraj zjutraj pred hotelom »Unionom«. Lastnik Jih dobi na višjem deželnem sodišču, soba št. 67.
Iz Maribora
a— Zanimanje za vprizoritev »Prodane neveste« je zelo veliko. Pisarni »Mariborskega tedna« prihaja vse polno vprašanj iz okolice ter se prijavljajo skupine po 50 do 200 ljudi, to! si hočejo ogledati to predstavo. Vstopnina prav nizka. Stojišč po 6 dinarjev bo za vsako predstavo na razpolago 3000—4000. Tudi mestna publika se zelo zanima za to predstavo in je mnogo po-praševanj za predprodajo vstopnic, ki se bo pričela v dveh do treh dneh.
a— Someščani! Od danes do 15. t. m. oe bo vršil v našem mestu »Mariborski teden«, toi ga organizira poseben prireditveni odbor mariborskih gospodarskih, kulturnih ta nacijonalnih organizacij pod pokroviteljstvom mestne občine. Namen prireditev je podčrtati gospodarski, kulturni ta nacijonatal pomen našega mesta in njegovega zaledja. Pokazati hočemo naše gospodarsko in kulturno življenje, lepote našega mesta in njegovega zaledja. — Maribor je po svoji legi in svojem milem podnebju poklican postati važna tujsko-pro-imetna točka v naši drŽavi, želimo, da bi se tu<li po letošnjem »Mariborskem tednu« d-viigalo s periodičnimi razstavami in javnimi prireditvami! zanimanje za našo Industrijsko ta obrtnišiko delavnost, za naše agrarne produkte, za kulturno življenje in Prirodne lepote našega mesta ln dežele. Dobiček prireditve Je namenjen nadaljevanju že lami srečno započete pomožne akcije. Vabimo vas, dragi someščani ta vse naše gospodarske, kulturne ta nacionalne organizacije, da sodelujete prt teh priredit-
Kis
za vlaganje sočivja v zalogi.
Drogerija KANC, židovska ul«
vah, da tako skupno dosežemo namen »Mariborskega tedna«.
a— Za čas »Mariborskega tedna« do 15.
t m. se zatvorlta dovozni cesti k Trgu Svobode od Grajske ulice proti Trgu Svobode in od Razlagove ulice proti Trgu Svobode. V dneh 6., 7., 8., 10., 11. ta 14. t. m. pa se zaprejo za čas večernih koncertov v parku za vsak promet Ciril-Metodova, Maistrova in Vrazova, oziroma zadnja 2 dni tu-dil Obiličeva in Trubarjeva ulica ter severno od parka vodeča vozna pot v koiikor meji ista na park. Dovoljen je samo dohod v posamezne hiše.
a— Znižana vožnja. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem svečane(otvo-ritve letnega telovadišča Sokola Maribor I., ki bo jutri ob priliki »Mariborskega tedna«, polovično vožnjo po železnici. Vsak posameznik naj kupi cel vozni listek, ki bo potrjen od Sokola I., veljal tudi za .povratek. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na zletišču.
a_ Karambol. Ko je privoall včeraj dopoldne poštni voz iz Jenkove v* Vetrinjsko ulico, je zavozil vanj z vso silo neki osebni avtomobil. Sunek je bil tako močan, da je podrl konja in prevrnil voz s poštarjem vred. Poštar ln konj sta k sreči zadobila samo lažje .poškodbe.
a— Zagonetna smrt. Komisija, ki je ob-ducirala truplo tapetniškega vajenca Albina žunka je ugotovila le na desni roki praske in potplutbe. Mladenič je bil tudi popolnoma trezen, ko ga je doletela smrt v valovih Drave. Zaradi tega ni jasno, kaj je vzrok njegove smrti. Orožništvo in policija poizveduje po vseh okoliščinah, ki bi bile v zvezi z zagonetno smrtjo mladega fanta. Ni pa tudi izključeno, da se je fant odločil za prostovoljno smrt.
a— Britje 2, striženje 4 Din. Franko Mlinska 8.
Gorenjci!
Jutri, v nedeljo, ob popoldne velika
TOMBOLA
Sokolskega društva v Radovljici.
Številni dragoceni dobitki. Tablica 3 Din.
h Ceifa
e— Sočam, drevi vsi v »Skalno klet« na vrtno veselico. Prijatelji »Soče< ta vsi Celjani vljudno vabljeni. V primeru slabega vreme«!a bo veselica preložena.
e— Pevski koncert v parku. Moški zbor celjske »Svoibode« pod vodstvom g. Cirila Preglja priredi drevi ob pol 21. svoj drugi letošttjl koncert v mestnem parku. Na sporedu so kompozicije Eisemfauta, Novaka, Adamiča, Deva in ruske pesmi. Gotovo bo tudi ta koncert tafko dobro obiskan kakor je bil prvi.
e— Izletniški vlak na progi Ljubljana— Sušak bo vozil drevi v prime na zadostne udeležbe in ne ob vsaiki frekvenci, kakor je prvotno sporočila železniška uprava. Prijave sprejema do danes opoldne prometna pisarna na c-eljskem kolodvoru, kjer bodo interesenti danes ob 15. zvedeli, aK bo vozil posebni vlak.
Na vrtu hotela Uniona
CELJSKI DOM
10782
vsak večer koncert prvovrstnega kvarteta. — V sredo, soboto in nedeljo ples!
e— K sokolski slavnosti v Gornjem gradu, ki se bo vršila v nedeljo 7. t m., bo vozil jutri zjutraj iz Celja tovorni avtomobil. Udeleženci, ki se hočejo peljati s tem avtomobilom, naj ve zpiasijo danes dopoldne v pisarni sokolske iuipe v celjskem Narodnem d^rrtu.
e— Važno predavanje za trgovce Hi obrtnike, V ponedeljek S. t m. ob 20. bo predaval v dvorani Obrtnega doma v Celju tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pless ty mojstrskem socialnem zavarovanju proti bolezni, starosti, onemoglosti in smrti, ki ga predpisuje novi obrtni zakon za trgovce in obrtnike. Vsi trgovci ki obrtniki v Celju in okolici so vabljeni, da se udeležijo tega važm©<ja predavanja.
e— Mladinska sekcija »Soče« poziva vse svoje člane in prijatelje emigrantskega po-kreta, da se udeležijo izleta v Laško v nedeljo 7. t. m Vožnja po železnici je polovična. Članstvo sekcije se bo zbralo jotri oib tričetrt na 7. zjju-traj pred Narodnim domom, od koder bo vkorakalo z zastavo oa kolodvor.
e— Zopet dva prijatelja tuje lastnine na varnem. Celjska policija beleži v zadnjem času celo vrsto lepih uspehov. Skoro ne mine dan, da bi ne aretirala kakega vlomilca, tatu ali sleparja. V četrtek je prijela zopet dva zrela ptička, ta sicer 23 lenega delavca Jakoba Piliha iz Gaberja in 25 letnega brezposelnega Alojza Franka, rojenega v Trstu. Jakob Pilih je letos v maju vstopil v orkester Celjskega godbenega društva ter prejel od društva 700 Din vredno novo trombo in note v vrednosti 400 Din. Nekaj časa je hodil k vajam, okrog 10. junija pa je vzel trombo in note domov in se ni več prikazal. Trombo je nesel v Laško in jo prodal nekemu posestniku za 200 Din. 17. maja je izmaknil čevljarskemu pomočniku Francu Zupancu iz Zdravstvenega doma novo kolo. Kolesa še niso našli!. Alojz Frank je v noči od 27. na 28. julij poskusil vlomiti v hišo svojega prejšnjega gospodarja posestnika Petra Poče-kaja v čretu pri Celju. Izruval je železni križ na oknu in se hotel splaziti v sobo, kjer je bilo shranjenih mnogo oblek in precej perila. Pri vlomu pa ga je zasačila in prepodila domača hčerka. Frank se je pred vlomom slekel in pustil obleko v drvarnici. Posestnik je spozna! obleko in tako so storilca kmalu izsledili.
Iz Tržiča
5— Preložena tombola. Agilno gasilno društvo v Tržiču je razglasilo veliko tombolo za 7. t. m. Zaradi nastalih tehničnih ovit pa je primoraTio preložiti tombolo na nedeljo 21. t. m. Kupljene tablice vel j.njo za ta dan. Zan;manje za tombolo ie izredno veliko. Saj pa tudi zibujajo v Toporiše-vem hotelu razstavljeni dobitki najfžHvah-nejšo pohvalo. Čis+i dobiček tombole se porabi za nabavo novega sanitetnega avtomobil*
Iz Trbovelf
t_ Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. dvojni program: »Noč strasti« in 2-Prinu Ahmed«. V nedeljo ob 14. mladinska predstava »Tisoč in ena noč«.
t— Kolonisti se vračajo. Včeraj so 6e vrnili naši mali pevci, ki so preživeli potne 3 tedne na oddihu v Bakru. Prišli so vsi pri najboljšem zdravju in z najlepšimi vtisi. Priredili so tudi tam in v okolici nekaj koncertov, ki so v moralnem pogledu zelo lepo uspeli.
t— Delo v rudniku. Po dosedanjih Ji-spozncijah se bo delalo v rudniku v avgustu 16 dni, torej nekako 4 dni na teden.
Iz Ptuja
i}— Gasilsko društvo v Ptuju priredi danes popoldne v gostilni »Novi svet« vrtno veselico. Vabljeni!
j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal drevi ob pol 21. in v nedeljo ob 18. in pol 21. zvočni čllm opereto >Netopir«.
j— Dva zaslužna gasilca. Te dni je gasilno društvo v svojem domu proslavilo poseben jubilej člana Pavla Mahača — 75 kratno udeležbo pri gašenju požarov in magistra Leona Behrbalka — 50 kratno udeležbo. Vrlima gasilcema čestitamo!
j— Deset let DJA v Ptuju. Društvo ju-goslovenskih akademikov v Ptuju proslavi 6. t. m. ob 20. svojo desetletnico v zgornji dvorani Narodnega doma s slavnostnim občnim zborom in družabnim večerom.
Iz Kamnika
ka— Jakoba Klemna, v kamniški tovarni ponesrečenega delavca, niso pripeljali iz Ljubljane v Kamnik, ampak 6o ga pokopali v sredo popoldne v Ljubljani. Poleg nekaterih sorodnikov se je pogreba udeležila tudi vdova pokojnega Pibernika in deputacija delavstva in uprave tovarne. Delavci in tovarna so poklonili pokojniku dva lepa venca.
ka— Okrajni cestni odbor je dobil te dni za nekaj časa na posodo cestni valjar. Z njim bodo zvaljali predvsem preložene ki popravljene ceste na Duplici, na Grabnu in v Stranjah. Glavni trg posipajo z zelenim porfirnim gramozom. Porfir lomijo na Zverju nad Stahovico in ga vozijo ia Groben, kjer ga drobijo z drobcem. Posipanje s porflrjom se je dobro obneslo.
Iz življenja na dežel!
BLED. Zvočni kmo Bled bo predvajal danes ob 21. in jutri v nedeljo ob 15., pol 18. in 21. veseli film »Ljubavni regiment« z običajnim dopolnilom.
KRIŽEVCI PKl LJUTOMERU. Tukajšnja podružnica Čebelarskega društva »Mursko polje« nujno opozarja prevoznike čebel v ajdovo pašo na odlok od 8. julija L 1. štev. III-3S89-6 kr. ba.nske uprrave dravske banovine, razglašen v »Slovenskem čebelarju« št. 8. Prevozniki 6e naprošajo, da pravočasno javijo število panjev in nameravani prostor za postavitev panjev.
rogaška slatina. Po petih tednih silne suše je v sredo zopet porosil dež razpokano zemljo. Otava je zgorela, posebno v hribovitih krajih, fižol je postal rumen, krompir se je boril s smrtjo, koruza je zaostala in tudi vinska trta je že začela pešati. Prihodnjo soboto priredi tukajšnje Planinsko društvo ples v veliki zdraviliški dvorani. Nastopijo planinci, fantje in dekleta v narodnih nošah. Gostje bodo imeli priliko videti slovensko gostovanje, saj se že pripravljata ženin un nevesta... — Dne 14. t. m. bo praznovala Rogaška Slatina 2001etnico obstoja spomenika sv. Janeza Nepomuškega, zaščitnika siatinskih mineralnih vrelcev. Slavnost bo prirejena v velikem stilu. Udeležila se je bosta tudi ban g. dr. Drago Ma-rušič in mariborski škof g. dr. K ar lin, ki bo ob tej priliki slovesno blagoslovil ta izredno lep kip zgodovinske vrednosti. — Obitelj g. Franca Ogrizka od Sv. Križa je zadela huda izguba. Umrl ji je v Podčetrtku edini sin Fric. Iskreno sožalje!
ST. PETER V SAVINJSKI DOLINI. »Savinjski zvon« nas je ninilo nedeljo prijetno presenetil s pevskm koncertom, ki mu je dodal še Molierjevo tridejanko »Namišljeni bolnik«. Wolfova dvorana je jedva mogla spreieti v svoje okrilje množico poslušalcev. Obilen pevski program je obsegal narodne itn umetne pesmi, ki jih je leno podal zbor obstoječ iz samih kmečkih fantov, pod spretno taktirko g. Mohor-čiča. Od zadnjega pevskega koncerta je zbor izredno napredoval. V »Namišljenem bolniku« (v režiji g. Mohorčiča) so nastopili sami novinci, ki so mnogi med njimi pokazali lepe igralske zmožnosti. Po igri, odnosno koncertu se je razvila animirana prosta zabava. Društvo je lahko z uspehom prav zadovoljno.
fiospodaritTO
Naše denarne razmere
i.
»Denarja ni«: ta vzklik čuješ dnevno v poslovnem življenju. Krogotok denarja je dejansko zelo v zastoju. Računi se plaču jejo neredno, z velikimi zakasnitvami, novih kreditov pa ni mogoče dobiti, tudi če bi bila sredstva na razpolago, ker vlada v kreditnem poslovanju velika opreznost. Povsem naravno je, da take razmere prav neugodno vplivajo na vse gospodarsko življenje.
Znaki deflacije
Kakor je očividno dejstvo, da ni denarja, tako je na drugi strani težaven odgovor na vprašanj©; Zakaj ni denarja? Naj si nepoučeni ljudje še toliko šepetajo o inflaciji, je ver dar neizpodbitno dejstvo, da živimo sredi občutne deflacije. V vojni zlasti pa v povojni do">i se je v naši javnosti udomačil pojm inflacij kot enostavno povečanje denarnega obtoka. Sicer je res, da je glavna povzročiteljica inflacije dodatna emisija bankovcev. Vendar pa iz samega gibanja obtoka še dolgo ne moremo sklepati, ali obstoja inflacija ali deflacija, kajti le tedaj, kadar olj tok denarja presega potrebe prometa lahko govorimo o inflaciji, deflacija pa lahko nastopi tudi pri povečanem obtoku, če potrebi prometa po samih plačilnih sredstvih, navzlic temu ni cadoščeno.
Kakšno pa je naše trenotno stanje? Da bi obtok denarja presegal potrebe prometa. o tem pri nas sploh ne more biti govora. že samo dejstvo, da se danes v poslovnem življenju skoro povsod zahteva plačilo v gotovini zahteva več plačilnih sredstev v prometu. Pa tudi okolnost, da denarja ni v prometu, da ga povsod primanjkuje in da poslovno življenje baš zaradi tega zastaja, kaže prav zgovorno, da o inflaciji ne more biti govora in da živimo le v deflaciji. To nam postaja tudi povsem jasno, če malo bližje premotrimo današnje denarne razmere zlasti pa spremembe v strukturi denarnega obtoka.
Naš obtok denarja ni večji kakor pa je bil v normalnih razmerah. Ob koncu julija je bilo v obtoku za 4855 milijonov Din bankovcev, dočim je znašal ta obtok lani ob istem času 4970 milijonov (torej za 125 milijonov več), predlanskem pa 5317 milijonov (za 462 milijonov več). Toda to ni bistveno. Nivo naših cen je zadnja leta precej popustil in je zaradi tega naravno, da promet lahko shaja z manišo količino bankovcev, to pa je tedaj, če je način krogotoka bankovcev ostal v srlavnem nespremenjen. Toda baš v tem pogledu smo doživeli od lanskega poletja velike spremembe.
Znaten del obtoka bankovcev je danes steriliziran. V živem prometu je danes le del denarnega obtoka, ker je mnogo denarja tesauriranega. Denar leži pogosto V skrinjah, namesto da bi bil vložen v denarnih zavodih in bi služil svojemu name. nu. Pa tudi mnogi trgovci in podjetniki držijo danes v domačih blagajnah znatno večje zneske gotovine, ki je tako odtegnje-na prometu.
Ne bomo grešili, če trdimo, da je danes za več kakor 1 milijardo dinarjev bankovcev izločenih iz rednega prometa. Tem bankovcem, ki so odtegnjeni prometu, je vsaj začasno odvzeta prava funkcija: oni so sterilizirani in se v denarnem prometu ne bi nič spremenilo, če jih ne bi bilo. Zato moramo računati z dejstvom, da je danes v pravem živem prometu le okrog 3.8 milijarde bankovcev, kar je vsekakor premalo, če pomislimo, da je znašal prej ko nismo prav poznali takega tesaurira-nia. obtok bankovcev vedno nad 5 milijard.
Prav značilen simpton za inflacijo je vedno tudi dviganje cen. Toda kaj vidimo pri nas. čeprav se ie pri nas produkcija (če izvzamemo le nekatere kmetiteke proizvode) precej zmanjšala, se padanje cen Se ni prav ni* ustavilo. Na? indeks cen v trsrovini na debelo ie v hmiju do^eel najnižje zabeleženo stanje 64.9 (1926 = 1001 kar pomeri, oa so danes naše cene v ve-
letrgovini povprečno za 35% nižje nego so bile leta 1926. Samo v prvi polovici tek. leta je indeks padel od 67.2 na 64.9 (lam je v prvi polovici leta nazadoval od 72.5 na 70.1).
Vsi ta znaki kažejo, da je naš obtok denarja glede na potrebe premeta premajhen in nikakor prevelik. To se pri nas še težje občuti, ker je naš povprečen obtok denarja na prebivalca skoro najmanjši v Evropi (razen Poljske im Bolgarije) in znaša komaj 384 dinarjev, dočim znaša v Madžarski 556, v češkoslovaški 931, v Italiji 1124, v Nemčiji 1385, v Avstriji 1533, v Angliji 2005 m v Franciji celo 4370 dinarjev.
Z gornjimi izvajanji nikakor nočemo delati propagande v tem smislu, da bi se moral naš obtok bankovcev bistveno povečati. Do gotove mere je deflacija v časih, v kakršnih živimo, potiebna, toda predaleč ne sme iti. V mnogih evropskih državah, kier so se pojavile slične posledice kreditne krize, kakor pri nas, niso zaradi padca cen zmanjšali obtoka bankovcev, temveč so sa v mnogih primerih celo povečali, vsaj za čas, dokler traja zastoj v denarnem prometu, da na ta način nadomestijo del onih bankovcev, ki so tesaurirani in tako izločeni iz prometa. Pri tem ne mislimo na Francijo in Švico, kjer se je zaradi dotoka zlata denarni obtok zlasti občutno dvignit.
Devizne težkoče
To, kar moti našo širšo javnost pri presojanju stanja naše valute, so le težkoče pri nabavi deviz in nekaka slabost dinarja v inozemstvu, ki je s tem v zvezi. To vprašanje pa spada v povsem drugo poglavje in nima nič skupnega s pojmom inflacije, e katero označujemo le napihnjenje denarne ga prometa z izdaio novčanic preko gospodarske potrebe. Inflacija ima sicer tudi za posledico slabost, ali pa celo padec valute, s tem pa ni rečeno, da mora biti obratno vsaka slabost valute na zunanjih tržiščih posledica inflacije.
Nikoli še ni bila nobena valuta sama po sebi stabilna, brez intervencije nov6a««fne banke. V urejenih razmerah obstoja ta intervencija v tem. da novčanična banka kupuje v vsaki količini zlato ali pa zlate devize in da iih v vsaki količini, ki odgovarja legalni potrebi, tudi prodaja. Če prj-ieha tako stalno interveniranje novčanične banko. *edai lahko prične valuta tudi v povsein zdravih razmerah kolebati na zunanjih tržiščih.
Vodilni krogi pri naši Narodni banki 2<? od nekdaj niso prav razumeli to važne funkcije. Ko so v izvozni sezoni 1. 1929./30. devizne rezerve Narodne banke stalno naraščale in so dosegle za niše razmere ogromno vsoto okrog 1800 milijonov Din, -iso pri Narodni banki poinisPli. da tak naval i4eviz v pretežno agrarni državi le začasen in da ie treba računati tudi z enakim odt°kaniem deviz. Takrat -e bilo vdano ono prenagljeno omiljenje deviznih predpisov, po katerem je bil dovoljen nakup deviz za uvoz naših dolarskih paoirjev (Blairove^n oosojila) iz Amerike. Ker je novčanična banka, prva svetovalka vlade v vseh vpra-šaniih. ki se tičejo denarja, moiamo smatrati, da je bilo takratno omilienje predpisov izdano na nien predlog ail pa vsai z njenim privoljeniem Posledica tega omilie-nja deviznih predpisov pa je bila. da je Narodna banka že do konca leta 1330. izdata za nakup teh papirjev za 530 milijonov Dtn deviz, do srede preteklega leta pa skoro 1 milijardo. Kako bi bila naša situacija v pogledu deviz danes ugodnejša, če oi imel' to milijardo v devizah pri Narodni banki, nego io imamo sedai v dolarskih papirjih med našo publiko. Tako pa ie naše narodno gospodarstvo tik pred krizo brez potrebe dejansko odplačalo inozemstvu 1 milijardo prei naieteca posoiila.
Prav tako je Narodna banka hudo sušila. da te napake ni v pravem času spoznala. Oddaia deviz za nakup dolarskih papirjev je trajala vse do oktobra lanskega leta. ko ie Narodna banka Pele smatrala za potrebno, da predlaga zopetno uvedbo deviznih omejitev. Ko smo lani vršili priprave za zakonsko
stabilizacijo dinarja, so predstavniki naših denarnih zavodov soglasno zahtevali, da se tudi po izvršeni zakonski stabilizaciji dinarja obdržijo devizne omejitve, čeprav so se zavedali, da te omejitve povzročalo ne prijetnosti in sitnosti baš denarnim zavodom. Tudi v drugih državah so postopali tako in so še vrsto let po zakonski stabilizaciji obdržali devizne omejitve. Toda naša Narodna banka je bila drugega mnenja. Tako so bile po zakonski stabilizaciji dinarja vse devizne omejitve ukinjene. To je bilo v času, ko je kreditna kriza v Nemčiji dosegla že prav nevarne oblike. S tem je bilo omogočeno, da je po zakonski stabilizacij kapital lahko poljubno odtekel v inozemstvo. V tistih časih, ko ni bilo niti prave kontrole o tem. zakai potrebuje kupec devize, je šlo tudi mnogo jugoslovenskega kapitala v Švioo in Francijo. V6e to nas je zopet stalo na stotine milijonov dinarjev deviz.
V znatni meri je Narodna banka soodgovorna tudi za neprimerne določbe glede kritja, ki nam povzročajo največ težkoč v deviznem poslovanju. Predpisi o kritju obtoka so pri nas mnogo strožji kakor v marsikateri bogati in finančno močmi državi. Tudi češkoslovaška nama tako visokega kritja, da ne govorimo o Avstriji. Ta predpis o kritju seveda ne b; bil tako uso-depok, če ne bi lan.i in predlanskim raz-meta'i skoro za poldrugo milijardo Din devize kakor smo to zgoraj opisali. Naša Narodna banka ima sicer za 2 milijardi Din zlata in deviz, ki pa za gospodarstvo nimajo nobenega pomena, ker jih Narodna banka ne sme načeta. Naši predpisi o zlatem ii> deviznem kritju pa so tudii mnogo težj. nego odgovarjajoči predpisi, ki so bili Nemčiji naloženi v zvezi z Davesovim roparac-ijskim načrtom. Minimalno kritje nemške Državne banke znaša sicer 40%. vendar pa ima banka tudi lahko poljubno rnan.iše kritje, če plača poseben davek na oie bankovce, fci jih je izdala .preko predpisov o minimalnem kritju. Kako pravilno je tako pojmovanje zlatega in deviznega kritja, nam kaže dejstvo, da se danes nemška marka navzlic neprimerno slabejšemu kritju v primeri z dtinarjem trguje na inozemskih tržiščih brez disparitete.
Mcrda se bo tudi pri nas pokazala potreba ca pri nespremenjenem 35% minimalnem kritju uvedemo enake določbe za primer, da kritje pade pod 35%. šele tedaj b: prav spoznali, kakšno veliko rezervo imamo v našem zlatem in deviznem kritju, ki pa je seveda brez pomena za stabilnost valute, če ni možnosti, da to rezervo v no-trebi vsaj deloma izkoristimo.	S.
Vnovčevalmca kmetijskih pridelkov
Prejeli smo: Vsi prijatelji kmetskega stanu so z velikim zadovoljstvom sprejeli sklep zadnjega občnega zbora Kmetijske družbe, da naj družba osnuje vnovčevalnico za kmetijske pridelke. Vnovčevalnica bi naj vnovčevala naslednje pridelke: krompir, fižol, sadje, mleko, sir, jajca, vino rn hmelj.Pravkar čitamo, da razpisuje Kmetijska družba mesto uradnika komercijalista in vnovčevalca, ki je strokovnjak za vno»-čenje pridelkov in za eksport. Službeni pogoji so po dogovoru. Prosilec mora predložiti spričevalo o dosedanjem službovanju m delovanju sploh. Prošnje je vložiti najkasneje do 15- t m. na Kmetijsko družbo v Ljubljani.
Tako je pomaknjeno to važno vprašanje iz lepih načrtov naravnost v dejansko Izvršitev. Kakor čujemo, bo vnovčevalnica že 1. septembra L 1. začela poslovati.
Kakor pa je zamisel take vnovčevalntce očitno koristna za našega kmeta, ki ga izkorišča cela vrsta prekupcev, tako se mora vsak narodni gospodar zavedati silnih težav. ki so zvezane s takšno ustanovo. Okorn aparat more za vedno ubiti misel za sku»»-no vnovčevalnico. kar naj bi bila po svojem namenu nova ustanova Kmetijske družbe. Če bi pa naj bila ta ustanova le nekakšen konkurent naši domači zadružni trgovini s sadjem, krompirjem in celo s hmeljem, potem pač ne bi bilo potrebe za-nio. Pa tudi če bo delovala nova vnovčeva«-nica po strogo zadružnih načelih, bo prevzel glavni odbor Kmetijske družbe veliko odgovornost s podelitvijo tako važnega mesta. 2e ena sama panoga vnovčevania, vzemimo krompir ali sadie — da molčimo «• hmelju — zahteva toliko znanja, da se bo težko našel univerzalen vnovčeval3c za vse kmetijske pridelke. Tu ne koristi mnogo suha beseda: Organizirajmo in organizirai-mo, tu je treba mnogo izkušenj in trezne preudarnosti. Kakor je odvisno vsako podjetje od sposobnosti voditelja, tako bo tudi z vnovčevalnico Kmetijske družbe, samo s to razliko, da udari pri privatnem podietpi neuspeh lastnika, tukaj bi pa udaril po svoji predstaviteliici Kmetijski družbi ves naš kmetski stan.
Veliko bo tudi že pomagano kmetu in trgovini, če bo Kmetijska družba za vso banovino osnovala v okviru svoje akcije osrednjo posredovalnico za prodajo kmetijskih pridelkov, ki bi vodila pregled vseli pridelkov, ki so na proda i in bi pri njej iskali interesenti razpoložljivo blago. Takšno posredovanje bi mnogo koristilo. Bilo bi pa izvedliivo brez posebnih strokovnjakov za mal denar in bi bilo brez rizika za Kmetijsko družbo in za kmetski stan.
Gospodarske vesti
= Naraščanje tožb pri borznem razsodišču v Ljubljani. V prvi polovici tekočega leta ie bilo pri razsodišču ljubljanske borze vloženih 2084 tožb, to ie skoro prav toliko. kakor v vsem letu 1931. Iz prejšnjega leta je ostalo nerešenih 52 tožb, rešenih je bilo v prvem polletju 2088 tožb. tako da je ob koncu prvega polletja ostalo nerešenih samo 48 tožb Kako ie naraslo razsodiščno poslovanje, je razvidno iz naslednje pri-
merjave :
1928
1929
1930
1931
I. polletje 1932
"-lož. tožb
1278 1534 1758 2327 2084
Borze
znesek terjatev milii. Din 7.0 S.O 7.4 9.7 6.6
5. avgusta.
Na ljubljanski borzi 6o se tudi danes tečaji deviz v splošnpm nekoliko dvignili, ker }e Narodna banka ponovno dvignila tečaj za devizo Curih. Kakor je podoba, je Narodna banka spremenila svojo dosedanjo prakso, po kateri ie držala nespremenien tečaj za švicarsko devizo. Včerai je po 3'/* mesecih prvič spremenila ta tečai navzgor, danes pa ga ie ponovno dvignila od 1106.20 na 1111.10. tako da se ie t^fai švicarski« dev*ze. odkar je Narodna bpnka opustila dosedanio prakso, v dveh dneh povečal za ♦nfno 1 */». Današnji tečai' so se vsi dvignili. le deviza London je nekoliko pad'a. ker je intervalutnarno popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje prijazna. Promet je bil samo za kaso po 199. 7°'o Blairo-vo posojilo se je trgovalo po 41.50, 40-75 m 41, 6p/o begluške obveznice pa eo bile zaključene po 34.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2290.96 — 23.02.32, Berkn 1352.64 — 1363.44, Bruselj 789.68 _ 793.62, Curih 1108.35 — 1113.85, London 198.25 — 199.85, Newyork ček 5664.76 _ 5676.31, Pariz 223.07 — 224.19, Praga 168.45 — 169.31, Trst 289.96 — 292.36.
Curih. Pariz 20.1275. London 17.S6, New york 514.125, Bruselj 71.275. Milan 26-195. Madrid 41.75, Amsterdam 206.70, Berlin 122.225, Stockho^ 91.90. Oslo 90. Koben-havn 96.40. Sjfija 3.72. Praga 15-20, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05-Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 197 — 199. za avgust 192 — 196, za september 188 den., za december 188 _ 191. 7% investicijsko 46 — 50. 6% begluške 33.50 do 34.50. 70/o Blair 40.50 — 40.75, 8"/o Blair 43 _ 44. 7°/o Drž. hipotek, banka 46 den., bančne vrednote: Narodna banka 4250 do 4690, Priv. agrarna banka 207 — 210.
Beograd. Voina škoda 194.50 — 198, 7BA> investicijsko 50 — 51. 6% begluške 31 zaklj., 7°/o Blair 41 zaklj.. Narodna banka 4250 den., Priv. agrarna banka 211 zaklj.
Dunaj. Eskomptesesell 100, Staatseisen-bahngesell. 14.10, Alpina - Montan. 8.40.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (5. avgusta.) Tendenca za les slaba. Zaključen ze bil 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Povpraševanje je za 1 vagon jesenovih hlodov (40, 50 in 60 mm) in za bukove hlode.
4- Chicago. 5. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 51-75. za september 55.50, za december 62.25; oves: za december 19.50: rž: za september 33. za december 36
+ \Vinnipeg. 5. avgusta. Začetni tečaji^ Pšenica: za julij 59.50, za oktober 60.375 ŽITO.
+ Ljubljanska borza (5. avgusta.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor. 79 kg po 205 — 210. potiska. 80 kg po 215 _ 217 50; moka: baška »0« franko Liubljana. plačljivo v 30 dneh po 315 _ 320. banatska po 335 do 340: koruza (slovpnska posta'a plačljivo v 30 dneh); baška. po mlevski voznini po 175 do 177.50. pri navadni voznini po 180 do 182.50.
4- Novosadska blaeovna borza (5. t m.)
Tendenca nespremenjena. Promet -12 vag. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. srednjebaška, gorniebaška. 79 kg in okolica Sombor, 78 kg 155 _ 160; baška potiska, 79 kg 157.50 — 162.50; ladia Tisa, 79 kg 160 do 165; ladja Begej. 79 kg 155 — 160; banatska. 79 kg 152.50 — 157.50; banatska, pariteta Vršac, 79 kg 152.50 — 155; baška, sremska nova. 76 kg 145 — 150; banatska nova, 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska, 76 kg 150 _ 155. Ores: baški novi 120 — 125. Koruza: baška. 9remska 119 — 121; okol. Sombor 120 — 122; banatska 116—118; sremska, okol. Šid 122—124. Moka: baška, banatska »0g< in »Ogg< 240 do 255, »2« 220—230; »5« 200—210; »6« 185—190; >7« 150—155; »8< 100 do 105. Otrobi: baški. sremski. banaifki 80—85.
-I- Somborska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 63 vagonov- Pšenica: banatska stara, 79 kg 155 do 157.50; baška, nova, okolica Sombor, gorniebaška nova. banatska potiska nova, 76 kg 147.50 — 150; sremska. slavonska, nova, 76 kg 145 — 147.50; baška, potiska, nova, 76 kg 150 — 152.50. Ječmen: baški, sremski, novi, 63/64 kg 110 — 115. Koruza: baška 116 — 118; baška. okolica Sombor 118 do 120; baraniska, činkvantin 142.50 do 145.50. Moka: baška, banatska »Ogs: in »Ogg« 940 — 250; >2« 220 — 230; »5« 200 — 210;
»6« 185 _'195: »7« 150 — 160; »8« 100 do
105. Otrobi: baški 75 — 80.
okol
Odličen nastop gomjeposavsikega okrožja celjske župe
V nedeljo je* pokazalo gornjeposavsko okrožje celjske župe, zlasti pa zagorsko sokolsko društvo, da je zvesto Tyrševim idejam.
Dopoldne se je vršila v Zagorju tekma v odbojki, kjer sta nastopili moštvi iz Hrastnika in Zagorja v borbi za prvenstvo ekrož-ja. Zmagalo je Zagorje z rezultatom 15:10. Po tekmi pa so se vršile še prijateljske tekme, ki jim je prisostvovalo mnogo gledalcev. Sodil je dobro br. černigoj iz Celja.
Popoldne se je podala velika sokolska množica zagorskega društva z rudarsko godbo na čelu na postajo k sprejemu, ki jih je mnogo prišlo od vseh strani in tudi iz Celja. Na postaji se je stvoril sprevod ter odkorakal v Toplice in nato nazaj do Sokolskega doma skozi okrašeno Zagorje. Cvetlice so se vsipale na Sokole in Soko-lice, tako da je prišel vsak s šopkom v roki na telovadišče, kjer se je pričela točno ob 16. uri javna telovadba. Vse zbrane oddelke je nagovoril v imenu domačega društva starosta br. Ferdo Poljšak, ki je izrekel prvi pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru nakar je godba zaigrala državno himno. V imenu celjske župe je govoril br. Cepin, naglašajoč delavnost zagorskega društva, ki je vzgojilo že lepo četo zavednih Sokolov. Končno je pozdravil tudi br. Biz-kaj v imenu litijskega Sokola.
Pri javni telovadbi je prva nastopila oboja deca z igrami, živ-žav po celem telovadišču. Za deco je prikorakalo na telovadišče burno pozdravljenih 32 naraščajnic, ki so lepo in ritmično odvežbale praške vaje. Tudi nastop 40 članic pri prostih vajah je zadivil gledalce. K orodni telovadbi je nastopilo pet vrst, ki so pokazale, da ima okrožje pr - dobre telovadce na orodju. Potem je 34 naraščajnikov kaj pohvalno odvežbalo svoje predpisane vaje, nakar je sledila posebna točka zagorskih članic in naraščajnic: vaje z obroči, za kar so zaslužile obilo priznanja. Nastop stare garde iz Zagorja in Zidanega mosta je vzbudil mnogo odobravanja, nato sledeči nastop 68 bratov pa je bila najefektnejša zaključitev lepe prireditve, ki so jo posetili tudi zastopniki župne uprave br. Cepin in Vltavski ter župni načelnik br. Poljšak in župna načel-nica s. Grudnova.
Sokolsko društvo Ljubljana III. — Bežigrad priredi to nedeljo ob pol 16. na svojem letnem telovadišču ob Dunajski cesti svoj letni telovadni nastop. Po nastopu se bo slovesno otvorila novo zgrajena društvena telovadnica. Sledila bo velika narodna veselica. Pri vseh prireditvah bo sode-
<lljjMjou^njyplcu>e LaAe Ln,
bleAk icU> A 3?ixxu)-Cn -JAampocnorrL in, hjOLnvJlccuno.
lovala priznana godba Sokola I. Bratska društva v Ljubljani in okolici, kakor tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev, ki je za razvoj sokolske in nacijonalne misli v bežigrajskem okraju največjega pomena in priča-: kujemo temu primernega odziva.
Sokolsko društvo v atepanJi vasi ima svoj javni telovadni nastop v nedeljo 7. t. m. ob 16. na letnem telovadišču poleg gostilne Kregar. Opozarjamo na to prireditev io vabimo vsa ljubljanska sokolska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da posetijo naše vrle Stenance.
Sokolsko društvo Zidani most priredi to nedeljo ob 16. svoj II. javni telovadni nastop. Pred nastopom bo ob 15. obhod in otvoritev novo zgrajene telovadnice. Pri tej priliki bodo v telovadnici razstavljeni na ogled dobitki za tombolo 4. septembra. Bratje, sestre, prijatelji sokolstva, pribiti--te v čim večjem številu na našo prireditev. Vlakovne zveze so zelo ugodne, posebno proti Celju.
Članstvu Sokola Maribor I. Naše društvo otvori v nedeljo 7. t. m. svoje letno telovadišče. Pred otvoritvijo bo cb pol 16. urj velika povorka izpred Narodnega doma na letno telovadišče. Pozivamo vse članstvo, da se udeleži sprevoda v kroju, sicer pa v civilu z znakom, članice korakajo v telovadnih oblekah. Moški naraščaj, ki nima predpisanega kroja, se udeleži povorke v običajnih telovadnih hlačah in belih srajcah. Zbirališče za vse bo ob 14. na telovadišču ob Magdalen ski ulici. Udeležba v povorfci je strogo obvezna.
Mirensko sokolsko okrožje poziva vsa v okrožju udružena bratska društva, da se sigurno udeleže javnega nastopa bratskega Sokolskega drutštva Mirna dne 7. avgusta. Skušnje ob pol 14., nastop ob 15. — Okrožni načelnik.
Sokol Kočevje priredi v nedeljo 7. t. m. javni nastop v pivovarni Unicn. Po telovadnem nastopu prosta zabava. Iz Kočevja bo odhajal posebni vlak okoli 23. proti Ljdbljaak
m
Sobota. 6. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Gimnastične vaje.
—	19.30: Zabaven kotiček. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21: Salonski kvintet. — 22; Čas, poročila, salonski kvintet-
Nedelja. 7. avgusta.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Šah. — 11: Salonski kvintet. — 12: Čas, poročila, plošče- — 15.15: Igra »Lokalna železnica«:. — 16.45: Slovenska glasba na ploščah. — 20.30: Prenos Mozartove opere »Rop v SerailiK iz Salzburga. — 22.30: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.15: Opereta na ploščah. — 17: Narodne pesmi. — 19.30: 'Zborovsko petje. — 20: Mešan program. — 21: Prenos koncerta iz Bačke Palanke. — 23: Lahka glasba. — ZAGREB 11.30: Komorna glasba na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Prenos opere iz Salzburga. — PRAGA 19.35: Godba na pihala. — 20.35: Pevski koncert. — 22-25: Plošče in jazz. — BRNO 19.35: Prenos iz Prage. — 21.05: Orkestralen koncert. - VARŠAVA 18.20: Vojaška godba.__20: Koncert varšavske filharmonije. —- 21: Nadaljevanje koncerta. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 10.20: Liszto-va »Missa choralis«. — 11: Tekma pevcev.
—	11.25: Orkester. — 13.25: Šramelska muzika. — 15.30: Komorne skladbe za flavte — 16.30: Lahka sodba. — 19.40: Popularne melodije. — 20.30: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlu« iz Salzburga- — 23.05: Godba za ples. — BI RLIN 20: Zabaven večer. — 21.50: Opera »Lohengrin« (3. dejanje). — Plesna glasba. — KČNIGS-BERG 20: Prenos iz Berlina. — 22.30: Godba za ples. — MCHLACKER 19.30: Koncert na čelo- — 20.20: Spevoigra. -22 35: Veliki mirozov. — 23.20: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkester. — 19.30: Ciganska godba. — 20.45: Raz%-oj operete. — Plesna glasba. — RIM 17: Mešan glasbeni program- — 20.30: Iz veselih italijanskih oper.
lai je
V soboslikarstvu pri nas mo> da danes to je za
SeHesjgesr*
umetnika svetovnega gla* su moda bila lani. i"Zahtevajte tudi Vida Uam Vaš soboslifcar brezpogojno pokaže Se&esff/en-ooe vzorog ia soboslikarstvo.
Zastopnik teh vzorcev jfep Oblih' Beograd ObiUčei/ Venac ff
Haobražena gospa
srednje starosti, zmožna slovenske in nemške korespondence in samostojna knjigo-vodkinja želi sprejeti zaupno mesto v kakem podjetju ali zasebnem gospodarstvu.
Na zahtevo nudi prvovrstno garancijo. Dopise pod »250« na »Aloma Companv«, anončna družba, Ljubljana. 10838
PREGLED
Umetnost in pa trgovina — to sta za človeško dušo dva prav hudo različna opravka. Težko boš našel koga, ki bi lahko bil v obojem enako spreten. Vsak stan mera imeti neke norme in neke materialne, županje vezi. po katerih je v stalnem, neposrednem stiku s svetom in pa z življenjskim prometom, ki se godi 'na njem. Samo na ta način lahko vsak stan m vsak človek sproti in stalno daje družbi, kar vrednega prihaja iz njega, in jemlje na. zaj. kar mora družba imeti pripravljenega zanj.
Tako se godi ves življenjski promet med vsako panogo materijalnega' in duhovnega življenja in pa nacionalno ter družabno celoto. Vsak znanstvenik na t>r. je prav za prav tipičen funkcijonar družbe in države in še pesnik, še ta lirični pesnik ni nič drugega kakor neke vrste srednik med človekom in družbo, neke vrste kritik družbe v imenu človeka in kritik človeka v imenu družbe. In kakršno funkcijo že vrši človek v svetu, takšen je potem njegov položaj na njem. Za znanstvenika je precej dobro poskrbljeno, njemu so na razpolago univerze in instituti, laboratoriji in arhivi — in še ceiio pesnik in literat po navadi najde svoj medus -vi-vendi. — Samo slikar in kipar, samo upodabljajoč' umetnik je na tragičen način ostal izven tega življenjskega reda in izven materialnega prometa družbe in tako predstavlja upodabljajoči umetnik duhovno najbolj elementarni, socialno najbolj anarhistični tip umetnika v družbi.
čs bi človek takole od daleč premislil ves razvoj, ki so ga vse umetniške manifestacije človeka doživele od prvega začetka do danes, bi najbrž prišel do spoznanja, da je umetniško upodabljanje v risbi, sliki, ghnu in materiji po rojstvu pač starejšega datuma nego katerikoli draga vrsta umetniškega izražanja. Rod upodabljajočih umetnikov je na svetu prav gotovo skoraj tako star kakor rod sveče. r.:kov in zato ne more biti nič drugega, če se slikarjev m kiparjev še vse do danes c rži nekaj podobnega nimba, s kakršnim so ovenčan; božji služabniki, nekaj skoro enostavnega, z gesli o najčistejši umetnosti niansiranega nimba. Velik je njih poklic: v teh dr,eh, ko se razkrajajo in obnavljajo svetovi in ko grozi nevarnost, da se ped pezami tehničnih in materialnih preobratov m reakcije ubije poslednja večna lučka človeškega dostojanstva in veličine, so slikarji in kiparji s svojo brezglav o vere v čisto umetnost predstraža v b'ibi za notranjo suverenost človeka in svebodo umetniškega ustvarjanja. Toda ve1 ka je obenem njihova socialna trage-c. ja. Nobenega kulturnega in duhovnega stanu ni v naši družbi, ki bi bil tako prezrt in pozabljen od sveta, kakor je ta pozabljen umetnik. In to so stvari, o katerih je že poslednji čas, izpregovoriti besedo.
Dela upodabljajoče umetnosti so tudi našemu srednjemu človeku že zdavnaj postala nekaj, kar spada prav za prav že skoraj med življenjske potrebščine, že mar-; i kateremu našemu malemu meščanu je dandanes v ponos, da mu nekje, v kakšnem bclj svetem kotu njegovega doma visi tudi slika, ki ni samo cenen, brezimen fab -ika-t iz kakšne nemške tvornice, temveč je deio, ob katerem je vredno vedeti ime človeka, iz čigar rok je prišlo. Toda v umetniških zadevah je naš meščan in rnaicmeščan od sile nebogljen. Težko mu je ločiti z no cd plevela, težko mu je vedeti pravo ceno stvarem. Resničen umet-
m nfess trg
kupoval od njegovega trgovskega posredovalca. In ti posredovalci si za svojo trgovsko režijo zaračunajo pogosto precej previsoke streške, tako da se slike mnogokrat prodajajo za sto in še za več odstotkov dražje, kakor znaša umetnikov honorar. Ta neredna orientacija občinstva, da zmerom rajši kupuje pri posredovalcu, ki mu pogosto manjka vsak umetniški smisel in mu gre samo za visoko provizijo, kakor pa pri umetniku samem, je v veliki meri kriva, da se umetniški proizvodi, predvsem slike, zdijo tako pretirano dragi. In težko škodo trpita pri tem oba: umetnik, ki se mu zaradi pretiranih cen trg čedalje bolj oži, in občinstvo, ki mu kupna moč nazaduje, ne nudi več rezerv, da bi si lahko v svoje življenje in v svojo hišo emisija! umetnost.
Umetniki sami in pa ljudje iz družbe, ki imajo kaj smisla za te stvari, bi morali dati pobudo, da se na dostojen in soliden način uredi naš umetniški trg. V življenje bi bilo treba priklicati forum, ki bi bil kulturno prav tako fundiran kakor gospodarsko, da bi lahko v brezupni kaos prine. sel red. Forum, ki bi bil lahko oboje, česar je našemu umetniškemu, življenju najbolj treba: umetnikom in umetninam pot do občinstva, občinstvu pa v zadevah umetnosti mati dobrega sveta in soliden trgovski tolmač.
Cd ureditve tega vprašanja v neki meri nedvomno zavisi moč in nivo našega kulturnega življenja.	Fri.
Louis Adamič:
Kriza v Ameriki
»Kriza v Ameriki« je naslov 4. zvezka Slovenskih poti, ki je pravkar izšel v založbi Tiskovne zadruge izpod peresa Lcuisa Adamiča, našega rojaka in uva-ževanega ameriškega pisatelja. Adamič živi že 19 let v Ameriki. Nedvomno je on prvi poklican, da pokaže svojim rojakom objektivno sliko »obljubljene dežele«, saj je sam grenko občutil težo borbe za vsakdanji kruh kot ameriški priselnik in preizkusil precej vse Možnosti življenja in zaslužka v svoji novi domovini.
dandanes ponavlja v milijon primerih po Združenih državah, podana bolj prepričevalno? Posledice tega nevzdržnega stanja se kažejo zdaj kot raketirski in roparski izgredi, kjer se delavstvo puli za svoj obstanek z dinamitnimi bombami, zdaj pa kot delavska sabotaža, ki uničuje dragocene gmotne dobrine v upanju, da bodo ta sredstva pripomogla do spremembe delavskega položaja. Da je delo tako dobro čit-no in zanimivo, je vzrok v tem, da je pisatelj kljub teži gradiva s spretnim publicističnim načinom opisovanja povezal svoje lastne izkušnje s pripovedovanjem svojih znancev in časnikarskimi poročili, ki slikovito karakterizirajo ta nam povsem tuj svet. — Prevod, ki ga je oskrbel dr. Anton Debeljak, je jezikovno begat in se točno sklada z dikcijo originala .
Važno je, da smo prav Slovenci dobili to knjigo, ki dovolj zgovorno opozarja, da je naše vaško življenje z vsemi majhnimi in včasih bridkimi razmericami vendarle vse ljubezni vredna idila napram razmeram v današnji Ameriki. Marsikdo, ki še zdaj hrepeni po »obljubljeni deželi«, se bo na podlagi te knjižice z novimi silami oprijel domače grude, ki mu daje trd, pa vendar zdrav in tečen kruh.
Louis Adamič: Kriza v Ameriki, prevedel Anton Debeljak, Slovenske poti IV, Tiskovna zadruga 1932, strani 100, cena za kart. knjigo Din 32.—. Naročila v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburp-cva 3.
zarencev bo mlajšemu rodu naših dni dovolj tuja; kritičnemu očesu naj ne uidejo vrednote ki jih je ustvarjalo umetnikovo vestno delo združeno v tvorno silo v kolikor se to manifestira v posameznih delih češke likovne generacije Narodnega di-vadla.	a. Stupica.
Hlapec Jernej" kot opera
Kakor je »Jutro« že poročalo, bo naše operno gledališče otvorilo sezijo s premi-ero moderne opere, ki jo je na besedilo Cankarjevega Hlapca Jerneja« skomponi-ral mladi češko-nemški komponist Alfred Mahowsky. Krstna predstava tega dela, ki se je vršila proti koncu zadnje sezije v nemškem opernem gledališču v Brnu, je dosegla prav lep uspeh. Mahowsky uprizoritve svoje opere ni doživel; umrl je letos spomladi, mesec dni pred premiero, komaj 26 let star, kakor tako pogosto umirajo mladi izredni umetniški talenti, sredi dela. Utegnil ni končati niti instrumentacije.
" T | 'J
n se bo zmerom ravnal po tistem brez-ii p rim 5tai e.v. načelu — da se dobro blago fcajv samo hvali — in bo morda sramežljivo. morda samozavestno molčal, v svojem ateljeju bo produciral umetnino za umetnino, po katere nikogar ocl nikoder ne bo, in se bo sam pri sebi na tihem lahko tolažil samo z upanjem, da imajo njegove stvari itak veonostno ceno. Majhen umetnik i:? dietant pa. ki jima je Bog dal ravno tojiko trgovskega daru. kolikor ga je prikrajšal za moč ustvarjanja, bosta svoje proizvede z lahkoto in za čisto lep honorar obe. ila na vrat prvemu umetnosti željnemu človeku iz občinstva. Tako se že cd nekdaj gedi, da se v kič izgublja ves krit umetnosti, ki ga s pobožnim srcem goji naš človek iz družbe, med tem ko umetnik resničnega in pravičnega slovesa r m a, s čimer bi si barv naložil na paleto, kaj šele, da bi ob terminu plačal stanovanje in za družino nakupil kruha in vsega, kar je treba.
Toda nobena stvar morda ni v toliki meri kriva težkega materialnega položaja umetnikov v tem času kakor način, kako se umetnine prodajajo. Meščan ima do umetnika tudi dandanes še toliko globokega spoštovanja, da se mu ne upa nevreden na vsem lepem pred oči, in* če se mu ob veseli priliki že zahoče njegove ume'n:ne. ne poide k njemu, temveč bo
listnica rojstva
G jure Jakšiča
27. julija po starem, S. avgusta 1832 po našem koledarju se je naredil v banaški Srpskj C r n j i v rodoljubni družini svečenika Jakšiča ki «o mu dali pri krstu ime G juro. Otroška leta je preživel doma. kier je pohajal tudi ljudsko solo. Nato je šel na gimnazijo v Segedin. Roditelji so aa izročili ondotnim piaristom v že'ji. da* bi no tradiciji, ki je bila doma v rodbini tudi on postal duhovnik. Gjuro iim ni izpolnil te želje. Po Iretjem razredu gimnazije ga je tako zanesla ljubezen do slikarstva, da je opustil študij na gimnaziji in odšel v Te-niešvar, kjer sp je vpisal v onrlolno šolo za risanje Učil se ie pri!jublienega predmeta pri slikarju in kinanu Dunajskem, lik pred viharnim letom 1848 na se je napotil v Budimpešto. kier se ie uvrstil med gojence on-dotne slikarske So'e Toda rvarodno gibanje. ki ie bilo tedaj završalo v Vojvodini, mu ni dalo miru. da bi strne] v šolski klopi. Prekinil ie študij, ki se ga ie bil oprijel z vso ljubeznijo, ter šel med dobrovolj-ce. kjer 'e osfal do konca 1 1849.
Ta romantična mladost se je potem nadaljevala v Velikem Bečkreku. kjer je stopil mladi Jaklič v afeleje slikarja Konstantina Danila Nekaj let nozneie ie poslal oče Giura na Dunaj na ilikarsko akademijo. 1. 1853. i>reb-:1 Jakšič nol leta v Mona-kovem lam se rnu ie šolsko učenje končno. uprlo Vrnil »e ie v domovino in začel slikali v Veliki Kikindi. Po nekaj poskusih, da bi se uveljavil kot slikar na rodnih
štirje članki, napisani za newyorški Harper's Magazine, govorijo z vso pre-pričevalnostjo o tem, kaj pravzaprav pomeni dandanes tolikokrat izgovorjena modna beseda — »Kriza«. »Zlata zemlja, obljubljena dežela«, gledana z očmi bistrega poznavalca razmer, ki je odhajal nekoč kot 14 letni fantič z doma, da. bi doživel velike duševne pretrese in nenavadne dogodivščine, je prikazana tistim, ki odhajajo v tujino iz gospodarskih nagibov, kot strašen vampir, ki izmozgava zdrave delovne sile in ljudi telesno in duševno ugonablja. Obratno stran bahave širokoustnosti vračajočih se »Amerikan-cev« o bainih zaslužkih in bogatih farmah slika pisatelj na genljivem primeru Martina Cerkovnika. Fant se je izselil, da bi si gmotno opomogel, pa je doživel silno razočaranje, se zatekel — da bi se izognil smrti od gladu in mraza — v jetnišnico in naposled našel skoraj neverjeten način, da je otel golo življenje s povratkom v staro domovino. Zastoj v gospodarstvu popisuje Adamič na podlagi svojeg^ popotovanja po Novi Angliji, kjer uničuje brezposelnost cele družine, pustoši nekdaj cvetoča mesta, goni izseljence v obupno bedo in nevarno topost. Zdaj, ko je Amerika do kraja izkoristila delazmožnost priselnikov, da je zgradila svoje novo obličje, zdaj ne potrebuje več teh človeških strojev, ki jih odklada. kot zarjavelo železo v zanemarjene ropotarnice. Vse dobrodelne akcije in ves trud, da bi se socialna beda vsaj za silo omilila, so v danih prilikah kakor kaplja v morje. Ali more biti tragika »Hlapca Jerneja«, ki se
vojvodinskih tleh, je šel čez tedanjo mejo v Srbijo in dosegel, da so ga imenovali za učitelja.
Toda v Podgorcu, Sumrakovcu, v Poža-revcu in Beogradu, kier je živel, mu ni bilo postlano z rožicami. Ves ta čas njegovega življenja ga je spremljala beda, in lakota ie bila, ki ga je venomer priganjala k čopiču in peresu. Moral se je boriti z lokalnimi in birokratskimi predsodki, ki jih je določala volja tedanjih mogotcev v deželi. Šele 1 1863. ko je bil imenovan za učitelja risanja na drž. šoli v Kragujevcu, se je njegov položaj za las izboljšal. Pod konec življenja pa se ga je usoda vsaj toliko usmilila, da je bil imenovan za korektorja pri Državni tiskarni v Beogradu. Vzdržal pa ni dolgo. Pobrala ga je smrt in pokopali so ga na državne'stroške-
To je zunanji okvir življenja moža, ki je bil eden največjih srbskih nesnikov romantične dobe Če ga primerjamo z Jovanovi-čem-Zmajem. ki ga prištevajo v to vrsto, vidi mo. da ie Zmaj resnejši, pestrejši, idej-neiši. Jakšič pa je temperamentnejši. oseb-nejši, pravi tip romantičnega peola. Pri Zmaju vidimo tudi to. da se je razvijal Jakšič tega razvoja ne kaže, ostal ie eden in isti ves čas svojega stihotvorstva. Bil pa je zato bujen, pesnik osebnosti in strasti, torej dveh prvenstvenih elementov vsake prave jx>ezije.
V kakšni opreki je moral živeti s svetom. In končno tudi s samim seboj. Dolgo dobo svojega živlienja se je namreč smatral za slikarja, kajti na ta poklic se je bil pripravljal. Pero je vzel v roke šele v Su-
Razsiava likovne generacije Nar. gledališča v Pragi
(V okvirju društva za literarno umetnost in prijateljev češkoslovaške umetnosti »Myslbek« v Pragi)
Razstavni prostori društva »Myslbek« se nahajajo v zasilnem paviljonu v osrčju Prage. Paviljon je tehnično in estetski zadovoljiv, z dnevno in umetno razsvetljavo za ogledovanje pozno v noč. Tla so pre-prežena s preprogami, katere duše korake obiskovalcev. Naš razstavni paviljon v Tivoliju se bo moral prej ali slej umakniti razvoju in novim potrebam. Merodajni krogi, kateri se bodo pečali s skrbjo za novi paviljon, si naj ogledajo omenjeni paviljon v Pragi. Uverjen sem, da bo tudi naš prehodnega značaja, dolcler nov rod, močnejši v volji in ljubezni k umetnosti in srečnejših prilik, ne najde pota in sredstev za monumentalno zgradbo slovenski likovni umetnosti.
Razstavni katalog pouči čitatelja. da hočejo prireditelji prikazati javnosti le del tvorb likovne umetnosti onega rodu, ki je utelesil svoj ideal v stavbi Narodnega divadla. Omejitev je menda tehničnega značaja, današnja Praga še vedno nima dovolj razsežnih razstavnih prostorov v te namene. Ves češki tvorni svet se je zgrinjal okoli Narodnega divadla koncem minulega stoletja, češki narod sam je bil znan, silna narodna zavest je povzdignila to gledališče v žarišče češke umetnosti v taki meri, da je prava sinteza češke kulture v tej dobi.
Vnanji okvir razstave tvori 17 umetnikov, navajam jih po razporedu v katalogu: Zit.ek, Hynais, Myslbek, Schnirch, Ronba.lik, Brožik, Tulka, Wagner, Marak, Liebscher A., šubic Jurij, Schikaneder, ženišek, Aleš, Liška., Jenewein, Pirner
Tedanje živo narodno zanimanje je zajelo tudi umetnike, češka in slovanska nota se posebno pevdarja. Slikarji študirajo Manesa, narodno zgodovino in folkloro, izhajajo iz šole nazarencev, kar se očituje v snovi in njihovih alegoričnih kompozicijah. N. Aleš je prodrl v tej smeri najgloblje, na razstavi je značilen njegov ciklus »Domovini«.
Skoraj vsa češka likovna umetnost tekmuje v krasitvi Narodnega divadla katero je nekakšna Matica češke umetnosti koncem prejšnjega stoletja. Stavbo je projektiral arh. Zitek v mogočnih neorenesančnih formah, razkošno v izvedbah. saj ima tu svoje mesto nešteto stenskih slikarij od znanih mojstrov, gledališče oživlja pa tudi skulptura in izdelki umetnostne obrti dvigajo njeno splošno bogatost. Na razstavi prikazuje nazorno gledališče mavčni odlitek. Arhitektovo hotenje se izraža v celotni zasnovi v tradiciji renesanse, v detajlih pa je mnogo originalne iznajdljivosti. Monumentalna zgradba sama tam ob Vltavi bo gotovo še mnogim pokolenjem služila kot najvišji kulturni zavod za češko gledališko umetnost.
Omenjam še našega rojaka Jurija šubi. ca, na razstavi visi le eno njegovo delo, katero priča o njegovem mojstrstvu, osnutek v olju za dekorativno polnilo v Narodnem divadlu.
Kljub sorazmerno malem številu umetnikov, odkriva razstava jasno stremljenje generacije Narodnega divadla. Romantična in nacionalna usmerjenost čeških Na-
Dramatizacija »Hlapca Jerneja« je Ma-ho\vsky izvršil sam po nemškem prevodu, ge. Jirku in delo mu je prav lepo uspelo. Iz veličastnega epa, kar je »Hlapec Jernej«, je znal zbrati vse odrsko močne momente ter je posamezna srečanja v zgodbi tako prenašal in prepletal, da je stvari vdihnil resnično dramatičnost. Tako n. pr. je Jernejevo srečanje z materjo s slepim otrokom prenesel iz desetega poglavja na konec igre, v sceno z župnikom, ki se odigra pred cerkvijo, in medtem ko mati toži nad slepim detetom, se iz cerkve glasi zahvalna pesem za žetev. Tako je Mahowsky na tem mestu s kontrastom dosegel silen dramatičen učinek. Opera ima tri dejanja, sedem slik.
Naše Narodno gledališče se je za delo Mahowskega zanimalo že od vsega početka in ga je sprejelo takoj, ko je bilo dovršeno. Dramatizirani tekst je prevedel Mile Klopčič in ta prevod je nekaj svojevrstnega v naši prevodni literaturi: delo največjega slovenskega pisatelja je bilo iz nemščine treba prevesti nazaj v slovenščino. Prevajalec si je prizadeval, da čim verneje ohrani originalno Cankarjevo besedo. Važnejše stavke, ki so kakor kakšne maksime in ki jih pred slovenskim občinstvom nikakor ni mogoče popravljati, je ohranil tu pa tam celo ^a račun glasbenega ritma, ki se je sporazumno z glasbenim vodstvom gledališča v nekaterih malenkostih izpre-menil.
Opero »Hlapec Jernej« bosta postavila na oder dirigent dr. švara in režiser De-lak. Po uspehih, ki jih je preteklo sezono dosegla slovenska dramatizacija tega našega velikega dela, bo opera »Hlapec Jernej« za našo kulturno družbo nedvomno redek, vesel dogodek.
Tino Pattiera v Beogradu in Zagrebu,
Tenorist Tino Pattiera, ki deluje v zadnjih letih na državni operi v Draždanfih, bo v prihodnji koncertni seziji pel tudi v zagrebški in beograjski koncertni dvorani. Poleg tega bo nastopil v Leoncavallovih »Glumačiih« v beograjski in zagrebški operi.
Zapadnoevropska in sokoiska evgenika.
Pod tem naslovom je izšla v Pragi v posebnem ponatisu razprava MU. dr. Fr. Der-ganca, primarija na kirurškem oddelku ljubljanske bolnice. Spis, ki je bil prvotno natisnjen v Vestniku čeških lekaru, je prevedel iz slovenščine v češčino prof. dr. V. Bu-rian, lektor za češki jezik na ljubljanskem vseučilišču.
mrakovcu 1. 1853. Dotlej je smatral pisate ljevanje zgolj za postranski poklic, ki ni določal njegovega življenja.
Bil pa je po drugi strani tudi jako nadarjen slikar in velika škoda je, da ni obvladal osnovnega znanja anatomije, risanja in kompozicije. Koloristična nadarjenost Jakšiča je bila namreč izredna. Slike, ki jih je ustvaril — kajpada z grobimi napakami — kažejo veliko svežino, okus in fenome-nalno globino. Toda pomembnejši kakor v slikarstvu je vendarle v književnosti.
Kot pesnik se da Jakšič primerjati z Byronom. ki ie imel nanj velik vpliv. Kakor pri angleškem lordu, najdemo tudi pri Jakšiču titansko nezadovoljstvo, viharne strasti, močno eruptivnost doživljajev in upor proi življenju. Giuro Jakšič je bil bolj nego katerikoli srbski pesnik romantična natura. v njem je resnično žuborel sveti vrelec poezije. Skoz in skoz iskren, bujen, je zrl v življenje in dogodke z dušo, ki ;e dala nedvomno nekaj dokazov velike, resnične jx>ezije.
Jakšič je torej prvenstveno lirik, posku-šal pa se je tudi v epiki in drami. Kot epik je obdelaval romantične motive (Bra-toubica. Barjaktaroviča, Mučenica, Pričest itd.). Dogodki se pri njem nizajo kakor v čarobnih pripovedkah, osebnosti so melo-dramskega značaja, vsak dogodek je postavi ien za stopnjo višje kakor je navadno v življenju.
V drami je Jakšič izjema po tem, da se je kot romantik lotil oblike, ki ni jwsebno prijala privržencem te stroje. Napisal je tri večja dela: Seoba Srbalja, Jelisaveta,
kneginja črnogorska in Stanoje Glavač. Vse tri drame imajo za podlago dogodke iz srbske zgodovine, v njih pa je malo resnično zgodovinskega. Jakšič je zgodovino cenil le toliko, kolikor je mogla ustrezati njegovemu poglavitnemu pesniškemu namenu. Po pravici rečeno, mu je zgodovina nudila samo okvir za misli, ki jih je razvijal v dramski obliki.
Tudi v pogledu vrednosti so .Jakličeve drame različne. Seoba Srbalja je začelniška stvar, ki se poslužuje vseh romantičnih prilastkov, od spletkarstva do strupa. Po čistoči jezika, bogastvu dikcije in ipesniški bujnosti pa se dviga nad povprečne tovrstne proizvode svoje dobe. Jelisaveta, kneginja črnogorska ali Poslednji Crnojevič pa gre v vrsto najboljših srbskih dram o tem predmetu. Pisan je zelo žiGV, zanimivo in vsebuje izredne lirične partije- Stanoje Glavač je slabši, toda še vedno nadjiovprečen za svojo dobo. Kot dramatik torej zaostaja Jakšič za lirikom, vendar pa nikjer nc skrije svoje prvenstvene nadarjenosti, kar ga močno dviga nad sodobnike.
Kot pripovednik je Jakšič ustvaril nekaj umotvorov, ki še danes blestijo s svoio prikupnostjo. Napisal je kakšnih 40 večjih in manjših pripovedk, ki so bistveno povesti-ce v prozi. Jakšič. ki je bil predvsem pesnik. ni gledal sveta takšnega, kakor je bil, ampak kakor se je videl njegovi domišljiji. Kakor večina romantikov. je prikazoval srednji vek s ponosnimi vitezi in bledimi lepoticami. Velike zasluge pa si ie stekel s tem, da je kmeta, človeka zemlje, stavil nad civiliziranca.
Francoska literarna kultura
Julien Benda je napisal nekoliko bistrih misli o veliki vlogi ki jo ima v francoskem življenju književnik. Izven Francije, piše, predstavlja višek intelektualne delavnosti na književnem področju vseučiliški znanstvenik; v tujini si ne morejo prav zamisliti, da človek, ki avtoritativno govori in piše o literarnih problemih, ne bi bil profesor ali doktor. V Franciji pa zan-zema najvišje mesto v knjiže\-nosti pisatelj-literat. Ta razlika je značilna. Tujina veruje v znanstveno resnico m v to, da jo je duh dolžan iskati. Francoz kot družabno bitje pa ne veruje v znanstveno resnico — odnosno, veruje vanjo, ker ni nihče manj nihi-list od njega, toda smatra nekako za svojo dolžnost, kazati videz nevernika in človeka, ki misli, da so edino pravo merilo za vse reči naši osebni vtiski in sedanji trenutek. Zato obožuje pisatelja kot predstavi-telja tega subjektivizma.
Tujina kaže s svojo vero v učenjaka tudi zaupanje do njegove metode, do počasnega in težkega znanste\mega raziskovanja. Ne tako Francoz. Njemu je takle trud usoda slabičev, a edina pot k resnici je trenuten genialni privid — »intuicija«, katere zastopnik je pisatelj. Zato samo v Franciji obstoje književne korporacije m saloni, samo tu so družbe, ki nalikujejo pravim institucijam in si domišljajo, da so književna sodišča. Znanstvenika povsod v Franciji zapostavi ja literat in njegovo prvenstvo čutiš v vzdušju vsega naroda. Zato je v Franciji, sklepa Benda, knjiže\-nik v nai-°žjih stikih s svojim razredom, drugod v tujini pa je prevladujočemu občinstva bližji znanstvenik, če bi bil na mestu francoskega meščanstva, bi si skušal pridobiti učenjaka za se: s tem ne bi bil izgubljen niti literat, ki brez pr\'ega ne more izhajati.
Največja jugoslovenska tragedinja. Pod tem naslovom je Adolf Wenig v praški Narodni politiki dne 3. t. m. objavil s toplim razumevanjem pisan članek o veliki umetnici zagrebškega Narodnega gledališča ge. Marji Ružički-Strozzi, ki je 3. avgusta še skoraj prav sredi umetniškega dela doživela visoko starost 82 let. Ga. Ružička.-Strozzi je po rodu čehinja, rodila se je 1. 1850. v Litovli na češkem, po par mesecih pa se je s svojim očetom, ki je kot godbenik dobil angažma v orkestru zagrebškega gledališča, preselila v našo sredo in ostala pri nas. Ob svojem jubileju ima za seboj goro umetniškega dela kakor ga doseže malokdo: 64 let živi stalno na odru. Pisec izraža željo, da bodo morda kljub njeni visoki starosti lahko tudi Čehi še videli svojo veliko rojakinjo na deskah svojega gledališča.
Zagrebška opera v novi sezdji. Kreši-
mir Baranovič, ravnatelj opernega gledališča v Zagrebu je sestavil delovni spored za operno sezijo 1932/33. Pod njegovim vods-tvom se bo naštudirai v prvi vrsti Lisinskega »Porin«. Od domačih del pride na vrsto najnovejše operno delo skladatelja Hatzeja, slovanski reporter bosta nadalje zastopali Otokarja Jeremiaša opera »Bratje Karamazovi« in pokojnega Leoša Janačka »Katja Kabanova«. Novosti bodo naslednje: Gluckova »Ifigenija na Tavri-di« v predelavi Richarda Straussa, Gior-danova »Fedora« in D' Albertova »Mrtve oči«. Več del mednarodnega repertoarja bo opera nanovo naštudirala in inscenira-la, med drugim Musorgskega »Hovanšči-no«. Za 50. obletnico smrti Richarda Wag. nerja bo zagrebško gledališče postavilo na spored več njegovih del, med drugim Parsifala, Mojstre pevce, Lohengrina in Večnega mornarja. Balet obeta interesant-ne novosti: Respighijev balet »Belkis«, S trausso vega »žlahtnega meščana« in istega skladatelja »Jcžefovo legendo«. Za prihodnjo sezijo je ravnatelj Baranovič nanovo angažiral tenorista Nikšo Stefani-nija. Stalno bo pela v Zagrebu tudi An. čica Mitrovič.
Miroslav Krleža, avtor »Glembajevih« »Lede« in drugim dram, piše novo dramo o kateri upa režiser dr. Branko Gavella. jo bo mogel inscenirati že v prihodnji seziji na kakšnem jugoslovenskem ali češkem odru.
Jugoslovenski repertoar na čeških odrih.
Olomuiško gledailišee je objavilo svoj repertoar za prihodnjo sezono. Med drugim na-vajja repertoar dve deli jugoslovenskih pisateljev: Grešni ca (Lovrič) in Pustolovec pred vrati (Bagovič). Gledališče v Brnu kani v novi sezoni postaviti na deske Canika.rjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, ki je že pred leti izšlo v češči-ni v prevodu J. Hudca. Praška drama pripravlja viprizoritev Krležovih »Gospode Glembajevih«.
Novo delo Merežkovskega. Ruski pisatelj D. S. Merežkovskij, ki živi stalno v Parizu, je napisal novo delo z naslovom »Neznani Jezus«. Knjiga izide najpraj v Beogradu, ki je postal v zadnjih letih važno središče ruskih emigrantov ter njihovega kulturnega dela.
V nekem pogledu se lahko reče, da je igral Jakšič v srbski poeziji isto vlogo kakor "Heine pri Nemcih, vsaj po vplivu, ki ga je imel na mladino. V svojih Političnih idejah je bil svobodoljuben, zato se je z uspehom lotil celo r>olitične satire in socialne povesti. Imel je za to dovolj vzroka, saj je občutil na lastnem hrbtu dovolj težko breme družabne krivice. V svojih sar4-rah je napadal birokratsko togost, zatiranje svobode misli in vesti, preganjanje jx>-mzanih ljudi, ki sami niso bili dovolj močni in odoorni.
Najboljše pripovedke iz njegovega sa pa so tiste, ki obravnavajo banatsko vas in se od igra vajo v viharni dobi 1. 1848. Skoro vse te imajo izrazito socialno tendenco.
Glavni vrlini Gjura Jakšiča sta lirizem in živopisnost. Njegova poezija je polna topline, neposredna, bujna in globoka. Če ugotovimo to dejstvo, tudi lahko razumemo. zakaj se je navdušil ob Rembrandtu, ki ga je prevzel s svojo silo in patetiko kontrastov luči in sence. Te kantraste. ki jih ni mogel s pridom uveljaviti na platnu, je Jakšič prinesel v poezijo, in to s polnim uspehom.
V Jakšičevem pesniškem delu je nekaj pesmi, ki spadajo v cvetnik najboljšega pesništva. Pesmi kot so n. pr. Na liparu, Pomoč, Na straži. Siroče so ga pomaknile v ospredje srbske poezije, kjer kraljuje z ro mantikom Brankom Radičevičem visoko nad ostalo plejado srbskih romantičnih stili otvor cev.
I4H
Urefufe dr. MIlan Vidmar
švicarski turnir v Bernu je končan. Svojih 6 nagrad so mednarodni mojstri pobrali, 10 švicarskih mojstrov se je zvrstilo lepo skromno za njimi. Torej vse v najlepšem redu? Nobcr ja presenečenja?
Ko, '-ar tako, čisto po etiketi, v Bernu ni šlo. Turnir nam kaže marsikaj. Celo prva nagrada, ki jo je odnesel svetovni mojiter dr. Aljehin, im« svojo majhno burno zgodovino. Pr v nič sigurna ni bila onemu, ki jo je \o vseh pravilih moral dobiti.
Aljehin je dobre z.*čeL Kakor v San Re-mu, kakor na Eledu. Toda mali Floar ie tudi dobro začei. Pa holandski prvak dr. Euwe tudi. Indijec Sultan-Kahn je igral brez respekta. Aljehin je zato malo nervozno gledal nazaj v vrsto konkurentov.
Nazadnje so l.u zares živci ušli. Bogoljubov, nezanesljivi, nekoliko površni Bogoljubov, ga je pretrdo prijel. Saj je moral nekaj pomembnega dovršiti, da se rehabilitira. Pa je podrl na videz nepremagljivega svetovnega prvaka.
Konec bernskega turnirja je tako postal zelo razburljiv. Naposled pa je Aljehin vendarle z 12 in pol ' »čke dosegel prvo mesto. Flohr in dr. Euwe sta si z 11 in pol točke razdelila drugo in tretjo nagrada Na četrtem mestu sameva Sutan - Khan. Dosegel je 11 točk. .ogoljubov in dr. Bern-stein pa delita peto in šesto nagrado z 10 točkami.
Nedvomno je Flohr velemojster prvega reda, čeprav je še zelo mlad. Aljehin zadnje čase nekoliko popušča. Bogoljubov se menda ne napenja preveč. Pač pa je dr Esrnstein oči vidno storil vse, da zares »vstane od mrtvih«.
Ta dejstva dajejo bernskemu turnirju poseben pomen. Najvažnejši njegov rezultat je pač ta. da je vzel Aljehinu nezmotljivost. Turnirji, ki se jih udeležuje, so zo-pet postali zanimivi. To je važno. Bernski turnir je končan, vivant sequentes.
Lafovic Anton:
Državni zavesti nasproti
Iz turnirja v Sliaču prinašam zanimivo partijo podjetnega velemojstra Spielmanna. F-eli: B. Spielmann. Črni: A. Pokorny.
1.	d2—d4	Sg8—f6 Hinermoderna gesta!
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sgl—f3	d7—d5 Stare solidne metode!
4.	Lbl—c3	c7—c6 Priljubljena slovanska obramba.
5.	e2—c3	Sb8—d7
6.	Lf3—e5	---
Spielmann se hoče izogniti meranski obrambi. ki črnem-i .aie dobro igro. Prav tako je proti meni v San Remu igral Ru-binstein.
6	.------Sd7Xe5
7.	d4 X e5	Sf6—d7
8.	f2—f4	Lf8—b4
Ta. poteza nima pravega smisla, če črni ne igra na osvoiitev kmeta.
9.	Lcl—d2!' f7—f5 Črni zares lahko dobi kmeta 9.---
d5Xc4; 10. LflXc4, Sd7Xe5; 11. f4Xe5, I>d8—h4-f ; 12. g2—g3. Dh4Xc4. Toda beli ponuja rad kmetiča. Igral bi namreč 10. Pc3—e4! namestu 10. LflXc4 in dobil iz-
vrstno pozicijo.	
10. a2—«.3	Lb4—c5
Grozi d5 - -d4.	
11. b2--fc4	d5—d4!
Vendarle !	
12. ScLi—a2	d4Xe3
13. 1x12—cl	Le5—e7
14. Lcl Xc3	c6—c5
Preprečuje c4—c5.	
15. Lfl— e2	Dd8—c7
m 0—0	b7—b6
17. Sa2—c3	a 7—a 6
18. bi b5	a6—a 5
19. g2—g4	----
Spielmann s svojo protimeransko varianto ni dosegel preveč. Zato začenja drzen napad na kraljevem krilu.
* 19. — — —	g7—gf.
20.	g4Xf5	g6Xf5
21.	Le2—h5+	Ke8—f8 črri ne sme spustiti fielega lovca na f7.
22.	Kgl—hI	Lc8—b7+
23.	Lh5—f3	Ta8—d8 ? Važnejša za črno trdnjavo je bila g-li-
nija. Samo za trenutek je črni ki je dobro igral dosedaj, popustil. Pa ga že pograbi energični nasprotnik.
24.	Ddl—e2	Kf8—f7
25. Sc3—d5!	---
Začetek pravega napada.
25	.--—	e6Xd5
26.	c4Xd5	Sd7Xe5? Spielmann meni, da je Sd7—f8—g6 bilo
tolje.
' 27. f4Xe5	Td8Xd5
2.8. De2—c4!	---
Zelo močna poteza!
28	.--—	Kf7—e6
29.	Tal—dl	Th8—d8
30.	Tdl—d2	Td8—d7
31.	Tfl—dl	Dc7—d8
32.	Le3—f4	Le7—f8
33.	a3—a4	Lf8—e7 Črni je tako strahotno zvezan, da se ne
more ganiti. Mirno gre tedaj beli kralj na sprehod. Na drugem krilu se mu zdi varnejše.
34. Khl—gl	Lb7—a8
35. Lf3—g2	La8—b7
£6. Td2—d3	___
Beli odpira na dl	svojemu krallu vrata.
35. —--	Le7—18
37. Tdl—d2	Dd8—h4
38. Kgl—fl	Dh4—d8
39. Kfl—e2	Lb7—a 8
40. Ke2—dl	La8—07
41. Kdl—c2	Lb7—a8
42. Td3—h3	— — —
Začetek konca.	
42. —--	La8—b7
43. Th3—h5	Dd8—e8
44. Th6Xh7	De8—d8
45. Th7—h8	Dd8—e7
46. Lf4—h6	Lf8—g7
47. Th8—h7	črni se vda.
Kako pravi Schiller? Premisli si dobro, preden t vežeš za vedno!
Rdeča megla
je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—
Poleg dnevnih političnih skrbi naših državnikov in politikov menda ni vprašanja, ki bi v tako znatni meri zaposlovalo nje in našo politično javnost kakor vprašanje ju-goslovenstva. Psihološko pogledano bi se potrebi, ki jo čutijo naši državniki, govoreč o jugoslovenstvu in jugoslovenski ideji, reklo: potreba po državni zavesti. V zvezi z jugoslovensko idejo govorijo naši politiki tudi o »narodnem edinstvu«. Tu beseda narod ni mišljena v takem smislu, kot jo na primer zase večinoma rabimo mi Slovenci, temveč v smislu kot se beseda rabi v zapadni Evropi, kjer pomenja državno prebivalstvo. V naših prilikah pa ob vporabi besed »jugoslovenstvo« in »narodno edin-stvo« nastajajo za našega človeka bodisi idejno, bodisi praktično razne težkoče. Nastanejo nejasnosti o tem, kako je področje narodne zavesti — tu vzamem besedo narod v tem smislu, kot jo rabimo mi Slovenci za duhovno - kulturno - socialno edinko — in kako ie temu nasproti področje državne zavesti? Je-li se ti dve zavesti krijeta, ali pa sta si v nekih pogledih različni?
Ker je narod tako rekoč prirodna social-na^ skupina, se zdi, da je »narodno zavest« lažje mogoče določiti kot pa »državno zavest«. Če govorimo o narodni zavesti, se kot prva faktorja pokažeta: skupni rod in skupni jezik. Da rojaki istega naroda izvirajo iz iste krvi in da so istega rodu, je sicer misteriozna in davno ne več resnici odgovarja ioča misel, če pomislimo, koliko tuje-rodnih primešani je doživel tekom stoletij naš, ali pa tudi katerikoli drugi narod. AH to spoznanje ne zavira, da bi ideja o isti krvi, o isti ras' in o istem rodu ne imel- izredne sugestivne moči. In baš ideja o istosti ra.se in rodu je tista ki se zdi, da na najbolj enostaven način razloži skupnost jezika.
Dasi je torej za narodno zavest ideja krvnega bratstva močen in obenem naj-prvotnej.šii faktor, je za poglobljeno narodno zavest še važnejše, da se zavedaš, da imaš s svojimi sorojaki velik zaklad skupnih duhovnih vrednot, nanašajočih se prav na živlienje tvoie in tvojih sorojakov. vrednot. ki so tebi in niim toliko važne in dragocene, da se ti zdi. da bi najvažnejši del tvoje in tvojih sorojakov osebnosti uničil. kdor bi hotel v teb? ali v njih zatreti ali_ uničiti te vrednote. Te vrednote se kažejo v vsem načinu, kako svoje življenje živi ta narod, kako občuti religiozno, moralno in pravno, kake ima šege in navade in kako se njegovo mišljenje izraža v njegovem jeziku.
Kadar zavest o važnosti teh vrednot doseže tnko stopnjo občutljivosti, da se čutiš osebno prizadetega, če kdo ruši te vrednote, čeprav samo na tvojem sorojaku. in da imaš voljo se taki kršitvi upreti, kot da se je tebi zgodila, tačas je mogoče reči, da je tvoja narodna zavest živa narodna zavest.
Če sem tako približno oritsal vsebino »narodne zavesti«, pa nastane vprašanje, kie so viri »državne zavest1«. Zdi se mi, da vsebina dr*.«vne zavesti ni ista nri vsaki državni obliki, mi ista pri absolutističnih državah, ki jih tvorijo narodi z izrazito na-pidalnim značajem, ni ista pri demokratičnih državah z narodi konservativnega značaja.
Če vzamem voiaški narod, ki zavoju i e tujo zemljo, je psihološki odnos gospodi;'-oče grune do nove pridobitve v bistvu odnos lastnika do svoie zemlje, tu na novo ravo-jevane. Prebivalstvo, ki živi na tej zemlji, pripade zavojevalcu kot nekaka pritiklina, ne da bi ono tvorilo jedro njegovega zanimanja. Taka zavojevanja in s tako psihologij so še danes n* dnevnem redu, če pomislimo na kolonialno posest evropskih držav. Kdor zavzame kolonijo, zavzame predvsem zemljo, a prebivalstvo mu pripade samo no sebi. podobno kakor če bi kdo kup-il Rleisko jezero, ko mu z jezerom prpade obenem tudi vse, kar je živega v njem.
Če pa vzamemo na«toj nove države na ta način, kot je nastala naša država: ne vsled tujega zavojevania, marveč vsled svobodnega pristanka, so v njej, kot izrazito demokratični tvorbi, jedra zanimanja 1 j u-d i e, ki so se po svobodnem pristanku združili v novo državno skupnost, tako da zemlja kot nekaka pritiklina — ravno nasprotno prejšnjemu slučaju — prinade novi državi kot last združivš'h se ljudi.
Razlika, s katero se je stvorila nova država, ali na zavojevalni. absolutistični način, ali na na demokratični, ima za posledico tudi razliko filozofskega naziranja na državo. Tekom zgodovine so se absolutistične države rade obdajale z misterijoznim si-iajem božjega poslanstva. Absolutni vladarji so se kaj često proglašali za sinove božje in komaj je sto let. ko je nemški filozol He.f»el še proglašal državo za božanstvo.
Tudi za našega človeka je država do zadnjega časa imela sijaj mistične vsemogočnosti. Ona je bila po njegovem mišljenju sposobna ustvariti prave čudeže in spreminjati tek vesolistva. Tn =e dandanes mnogi naši gospodarstveniki pričakujejo od nje rešitev ne samo gospodarske, ampak sploh vsake krize. Marsikomu naših ljudi, živečih v prejšnji miselnosti, se zdi. če ti gre kaj narobe, najbolje da stopiš kar do države in ona ti pomore, kakor čudežni zdravnik, ki ima zdravilo za vse.
Francoski sociologi so že koncem prejšnjega stoletja oznanjali, da je mrtva država. kakršna se je tik pred svojim propadom tako oblastno razmahnila v absolutističnih cesarstvih, zrušenih v svetovni vojni. Ta država je prepustila mesto novi državi, nič več ne obdani z mističnim sijajem božanstvenosti. novi državi, ki se je pokazala, sledeč pohodu demokracije, le kot enostavna organizacija. Organizacija seveda, katera je v svoji obliki in svojih kom-petencah morala jemati oznr na svoje sosede in na mnogostoletni razvoj evropske države. Ker je v Evropi vobče zelo malo več mogoče računati s tem, da bi kak narod za-vojeval zemljo kake tuje države, čeprav tudi to ni izključeno, je današnja država v Evropi v pretežni meri le defenzivna organizacija.
Mislim, da je to treba poudariti predvsem o naši državi. V kolikor pa je vsaka država do neke gotove mere tudi obram-bena organizacija, je baš v tem obrambnem cilju globoko moralno jedro vsake državne ideje. Če iz tega vidika pogledam naši državo ?n zgodovino njenega nastanka, ko so se Slovenci Hrvati in Srbi s svobodnim pristankom združili v obrambno organizacijo, v svojo narodno državo, nastane važno vprašanje, kstere dobrine so se imele ohraniti vsled te z>družitve, obra-
niti pred vsakim sovražnim napadom'
So li mar to bile gospodarske dobrine posameznika, bodisi da je Slovenec aLi Srb ali Hrvat?
Gotovo je tudi gospodarsko stanje posameznika imelo biti zaščiteno, zaščiteno bolj kot v kaki tuji državi. Toda samo materiel-no gospodarsko stanje posameznega Slovenca, Hrvata ali Srba je moglo biti zaščiteno tudi v vsaki tuji državi do neke mere Vsaj do tolike mere. da je tak človek materielno živel, boljše ali slabše; zakaj tudi tuja dr-žava^ je imela interes na tem, da ta človek ne živi preslabo, ker so od sorazmernega njegovega blagostanja sorazmerno bili odvisni tudi materielni dohodki vladajočega naroda.
Ni bila torej osebna materielna dobrobit posameznika tista, ki je gnala S'ovence. Hrvate in Srbe v skupno obrambno zvezo v skupni državi, marveč so bili predvsem skupnostni, duhovni interesi, narodni kulturni interesi ki so vedli Slovence. Hrvate in Srbe v veliko državno skupnost, ob pravilnem pričakovanju, da v taki državni skupnosti duhovna kultura Slovencev. Hrvatov in Srbov ne le da ne bo v nevarnosti. da bi bil« zatrte s prisilnimi sredstvi, kaikršen zator ie zlasti Slovencem pretil za slučaj zmage Nemcev, temveč da bo v svobodi skupne narodne države imela možnost najširšega razmah«. Ta skupni cilj ob ustvarjanju naše države daje vserrnu naporu. ki je biil od ustvaritve države dalje storjen namenu, da bi se končno našla primerna oblika državnega soži.tia. globok mornli-čen smisel in daje naši državi za nas vsakega značaj življenjsko važne moralne vrednote.
Vse to v obzir vzeto, kakšen naj je. točno določeno, notern predmet naše državne zavesti in kaikišna njena vsebina?
Če primerjamo predmet in vsebino narodne zavesti, kakor sem jih zgoraj poizkusil orisati, se zdi, da ideja o skupnosti rase, o skupnem rodu in skupnem jeziku tudi za našo državno zavest ni brez pomena. Vsaj naš pokret za uedinjenjem, ki 6e je bil raizmahnil zadnje leto pred prevratom, je kot glavno idejo nosil na svojem ščitu idejo, da smo si bratje po krvi, rodu in jeziku.
Če se vzame trenje med Hrvati, Srbi in Slovenci, kojemu je podlaga trditev o naši neenakosti, ali naj je bila predprevratna ideja — vod i'j a o naši bratski istosti le gola laž in prevara?
Misilim, da ne! Če vzamemo namreč jezik v ozir samo kot občilo, kot tehnično sredstvo vsakdanjega sporazumevanja, ni nobenega dvoma, da je to občilo v vsej naši državi eno in isto. Naš kmet, postavljen v 5u-madijo, se bo v najkrajšem času popolnoma sporazumel z ondotn.im seljaikom in obratno. Težkoče, nastajajoče za sporazumevanje ob prvem srečanju, ne bodo večje, kot če naš človek, recimo doma iz Ribnice, pride v poset k panonskemu Slovencu v Prekmur-je. Zapreke za sporazumevanje na prvi mah bi bile torej le dialektalnega pomena.
Zdi se mi, da je misel o istem rodu. o skupni rasi in skupni krvi le nekak logičen sklep, ki labiko raziložd skupnost jezika. Skupnost jezika nas Slovencev, Srbov in Hrvatov, vzetega kot občilo, je namreč tako velika, da je jezik slovenski in srbohr-vatski možno smatrati kot en jezik, razdeljen med seboj le po znatni množini dialektov, katerih nekateri so si med seboj dovolj različni, dočim je sorodnost tudi med oddaljenimi lahiko zelo velika (primerjaj makedonsko narečje s katerim izmed slovenskih, ki bi mu bilo najbližje). Ta logičen sklep je šel potem tako: ko je jeziik Srbov, Hrvatov in Slovencev — zmerom vzet 6eve samo kot občilo — gotovo eden in isti, to ni drugače mogoče, kot da so vsi trije Slovenci. Srbi in Hrvati istega rodu in iste krvi, ker bi drugače ne mogli priti do tega. da govorimo, dasi krajevno oddaljeni in sto-letia politično ločeni, vendar le eden in isti jezik
Ne dvomim da je za našo državno zavest baš ideja o skupnem rodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, baš ideia o njihovem bratstvu, prevažen faktor še danes, tako, kakor je bila ona odločujoči motor za naše zedinjenje v skupno državo.
Poleg tega mističnega in zato eminentno čustvenega temelja naše državne zavesti prihaja posebno za nas Slovence kot izrazito razumski temelj v poštev še spoznan je._ da je edinoie v tej naši državni zvezi s Srbi in Hrvati nam Slovencem zagotovljena naj-všja mera svobode za naš materielni in duhovni razmah. Zakaj, kažeta se nam samo dve možnosti: ali da smo Slovenci v državni skupnosti s kaikim drugim narodom, ali pa, da bi bili zase država. Ni videt5 nobene druge državne skupnosti, ki bi ram dala garanciie za duhovno in gospodarsko svobodo Treba se je ozreti le na naše tujerodne sosede Italijane, Ncmce in Madžare, da je vsakomur jasna nemo Urnost teh zvez. Konstituiranje samostoine države pa v Ev-roni ni odvisno od volie naroda, ki bi hotel sam imeti svojo državo, temveč ie povsem odvisno od volje evropskih držav in zlasti sosednih držav. Na Sloveniji kot samostojni državi ne bi imel v Fvropi nikdo interesa, pač pa imajo naši najbHižji sosedie Italijani. Nemoi in Madžari interes, da bi pogoltnili č:m preje vsak svoj del. Pri tem pust'm ob strani misel. kako bi se tfliko samostojna slovenska državica, tudi če bi bila tolerirana. mogla uspešno braniti kulturnemu in gospodarskemu pritisku in zlasti gospoda rskemu zasužn ievanju od štreni eo-sednih velikih in politično rutiniranih držav Vsi ti faktorji, čustvni in umstven' ki so nas ob prevratu po naši svobodni odločitvi privedli v jugoslovensko skupnost, veljajo v enaki meri še danes in bodo vel'aH tudi v bodočnosti. Nalagajo nam zato dolžnost, da ž njimi v skladu uredimo vse 6voie čustveno in umstveno življenje.
Ko sem zgoraj govorili o vsebina narodne zavesti iin jo skušal v nadaljnjem razlož-ti s tem. da ima vsak roiak gotov zaklad duhovnih vrednot skupen s svojimi soroiaki nastane tu vprašan ie je-li je kaj oodobne-ga najti za našo državno zavest? Zdi se ni možno, da bi bila važna vsebina državne navesti za vsakega Slovenca. Hrvata itu Srba. če bi mi vsi trije imeli za seboj že recimo sto let skuionega državnega življenja, ker bi nas bilo baš tako dolgo državno sožitje zbližalo vsled skupnosti borb. porazov in zmag. nanašajočih se na naše skupno življenje.
Ko pa je naše državno sožitje še čisto kratko, ni misliti na zapolnitev državne zavesti na ta način. Pač pa stoji pred nami obraten faktor, ki v politični praksi povzroča našo razcepljenost in s tem naša znatna trenja.
Mi Slovenci, kakor tudi Hrvati in Srbi. smo do svoje državne zedinitve živeli dolga stoletja ločeni flrug od drugega v čisto svojevrstnih in med seboj različnih političnih prilikah. Ehihovno-kulturni vplivi so v teh dolgih dobah za vsakega izmed nas bili povsem različni. In tako se je z nujnostjo zgodilo. da so se Slovenci, kakor Hrvatje, kakor tudi Srbi izoblikovali v duhovno-kul-turne osebnosti, deloma zelo različne med seboj. To se pravi, zaklad duhovnih vrednot. ki si ga je tekom stoletij nabrala vsaka izmed teh treh duhovno-kulturnih socialnih edinic. je bil različen Ker pa duhovna kultura kakega naroda ni možna drugače kot z dolgoletnimi dubovnrni napori mnogih rojakov naroda, ki vsak po svoje doprinaša-jo v skupni fond narodniih duh mm i h vrednot in ker kuiltura sodobnikov kakega naroda v največjem obsegu izihaja baš iz kui!-turne tradiciie. baš iz vrednot, ki so jih ustvarili predniki, ie razumljivo, da je potem mišljenje sodohfriega Slovenca v mnogih pogledih zelo različno od mišljenja rec;mo sodobnega Srbijanca. ko ne eden ne drugi ne moreta ničesar, kar se nanaša na njuno narodno žitje, misliti, ne da bi imela istočasno, čeprav mogoče sjrno podzavestno, pred očmi duhovno preteklost svojega ožje«« naroda.
In tu sedaj, prav tu. vidim razlog, zakaj se smatra na primer, da ie slovenš^na različna od srbohrvaščine. Če pogledam jezik kot nekaj več kot golo vsakdanje občilo, če ga pogledam v njegovi celoti kot nositel;a duhovnih vrednot in obenem kot njihovega ' ,;kov«nca. moram opaziti, da naš jezik, tako pogledan, ni isti s srbskim ali hrvatskim. Naj bo to vesela ali nevesela ugotovitev, toda realna istina je. da so Hrvati. Slovenci in Srbi tekrm stoletij izoblikovali v svojstvene duhovno-kulturne osebnosti, in to istino je treba jemati v račun in ravnati žmjo z respiikitom.
Ta razliko« t duhovno-kulturnih edinic slovenstva, hrvatstva in srbstva se zdi, da ni koris*ra oni no^ranii sovisnosti. katera je naši državi za okrepitev njene sile teko potrebna.
Če so tu zavire za državno čustvovanje, je treba najiti one strani našega državnega življenja, ki so nesporno sposobne biti nadaljnja vsebina naše državne zavesti, poleg že zgoraj razmotrivenih idej istomdnosti in skupnosti rase ter jezika kot občila in poleg spo-ranja. da nam je vsem samo v skupni narodni državi zagotovljen duhovni in materielni napredtk.
Že sem omenil filozofsko naz-^ranje na državo. Zdi se mi gotovo, da bi bilo slabo priključiti se onemu filozofskemu nazoru, ki nasprotuje demokratično ustvarjeni in organizirani državi, kakršna je naša, namreč naziranju, da bi po Heglovo gledali državo kot neko abstraktno, samo zase obstoječe, nadnaravno, božanstveno bitje. Gledati nam jo je treba kot človeško organizaci jo, z vsemi človeškimi vrlinami in hibami, brez vsakih mističnih in čfldežnih primesi. Enako bi bilo pogrešno, če bi to, kar mi Slovenci imenujemo narod, promatrali abstraktno in po analogiji Heglove predstave o državi, kot abstraktno, izven časa obstoječo in dejistvuijočo duhovno bi t n ost. Zopet je ta narod treba vzeti kot skupino zgolj liiudi. mislečo in dejstvujočo z vsemi človeškimi vrlinami in hibami.
V obeh slučajih naj posebno poudarim, da moramo v obziT jemati dejstvovan.je države kot človeške organizacije in naroda kot človeške skupnosti zlasti tudi v njunih hibah: saj so hibe bistvene za vsako iŠove-. ško gibanje in brez njih bi v tnnogočem niti ne bilo napredka. Omenil sem, da je naša država globoko v svojem jedru defenzivna organizacija. Pokazal sem, da je smoter te organizacije biti v obrambo svobodnemu razvitku ne samo materiejnega življenja, temveč še bolj svobodnemu razmahu duhovne kulture.
Toda čegave kulture, se vpraša? More li iti zato. da se temiu ali onemu posamezniku omogoči njegovo duhovno delo? Taka nož-nost bi bila. dana tudi v vsaki tuji državj. V našem slučaju oči vidno ne more iti samo za to. Moja misel je, da ne moremo govoriti o nerodni kulturi, če vidimo v kakem narodu samo posameznika duhovno lepo izoblikovanega. O narodni kulturi je mogoče govoriti le, če jemljem v obzir duhovne napore cele narodne skupne, vzete v celoti. Duhovni kufttuiri sem v obrambo le ta čas, če ščitim svobodo duhovno-kulftume^a napora ne enega posameznika, temveč cele duhovno.kulturne socialne edinice vzete v celoti. Zafcaij kulture nobenega naroda ni stvoril ta ali oni posameznik, temveč vedno samo njih velika skupina v soustvarjanju. 5etudi to soustvarjanje ni izvedeno kot nameravan plan.
Ko pa je naša država po svojem postamiku in po svojem bistvu defenzivna organizacij*. ie t« njen defenzivni smoter smatrati za tnOraHčen smoter največje socialne vrednosti.
In ko sem zadnjič poudarjal, da je na si inteligenci potrebna politizacija, sem mislil baš na to. da je dolžnost vsakega našega in te1 i gen ta. da se pozitivno in resno udeleži državnega življenja, da tako vrši eminentno na rod no-moral no delo. Če je danes g^slo. da se ie treba boriti proti liberaIno-ind;y'-du«lističnim nazorom :r> sodobnega človeka vzigofiti v socialno mislečega in čutečega, je bas tu dana naloga naši inteligenci 7a poglobitev moraličnega čustvovanja za celoto
čudno, čudno*
—	Pa spet ste na konju, ko ste vendar bili nedavno operirani!
—	Kaj še operiran! Zdravnik mi je priporočil Posterisan mazilo in začepke, ki sem jih rabil vsako jutro ln zvečer in konec je bilo bolečin in neprijetne srbečice ter sem tako spet popolnoma zdrav.
Tuba Posterisan mazila stane 31 Din, škatlica začepkov pa 39 Din in se dobe v vsaki lekarni.
Odpbrp-no od mi.n. &oc. politike io nar. S. br. 936 od 10. maja 1932.
zdrav j*
in posledic njihovega vladanja.
V čudno nasprotje pa se često prevrnejo čustva politične stranke v trenutku, ko jo ali prilike ali pa lastna volja privedejo do tega, da vstopi iz vlade in krene v opozicijo. Tu nastane v strankarjih ne samo anta-gonizem proti vladajočemu režimu in zame-tavanju vsega, kar dela nasprotna stranka, ki je slučajno n<- krmilu, marveč se tako opozicijonaino nasprotovanje v preprostem človeku zaostri v taki meri. da identificira državo z režimom in se mu začno porajati čustva, naravnost sovražna državi.
In vendar tudi opozicijonalnemu stran-karju ne pride na misel, da bi oporekal državi na primer pravico in upravičenost pobirati davke. Ali pa naj bo naše državno življenje, če naj bo stvarno čim boljše, navezano edino le na našo materijalno podporo? Ni li za nas in za državo neprimerno bolj važno, da ima država in njeno življenje v nas neprimerno bolj trdno moralno oporo? Ni li v interesu naše kulture, da naša moralna pomoč državnemu življenju postaja čim dalje trdnejša in uspešnejša? To pa nikakor ne gre po dosedanjem načinu, ko pozitivno državnemu življenju prispeva le ta aH and politični voditelj. Treba je, da se iz svoje pasivnosti zgane dosedanji partizanski sledbenik. Se bolj pa je potreba, da se iz svojega desinteresementa zgane ona naša inteligenca, ki sedaj stoji ob strani izven strankarskega življenja. S tem nečem reči, naj se spremeni v strankarja in-teligent, ki mu to ni po duši. Toda treba je, da začne obračati vso pozornost na državno življenje in da po svojih duhovnih močeh skuša pomagati k zboljšanju.
Postuiat ra zvitka tako našega duhovno-kultumega, kot tudi državnega življenja, je da raste moralni nivo našega javnega življenja brez ozira na to, kakšna stranka ali kakšen režim je na krmilu. To pa ni mogoče drugače, kakor da vse naše duhovne sile neprestano in vsak dan skrbijo za to, da ta nivo ne pad,a in da zato sodelujeo v našem javnem državnem življenju s pozitivnim naporom, z resnostjo in z neomahljivo potrpežljivostjo in vztrajnostjo tudi tačas, kadar vodi državno usodo stranka ali režim, ki temu ali onemu nista simpatična. Zakaj tudi vsakemu novemu režimu pride prav poprej storjeno pozitivno in moralno javno delo, ki je itak neminovna zahteva vsak dan na novo porajajočih se potreb narodnega življenja.
*
Ko sem omenil, da je naša država organizacija ki naj je v obrambo in zaščito duhovnega življenja našega naroda — besedo narod jemljem v gori omenjenem ožjem smislu — torej tudi hrvatskega rn srbskega, pa seveda ne smem vzeti naroda kot neko abstraktno, zase obstoječo bitnost, temveč kot skupino ljudi. Moralični doprinos posameznika k intenzivnemu državnemu življenju se mora torej tikati, jednako s vrhi države, tudi duhovnih kultur Srbov, Hrvatov in Slovencev. In ko te kulture niso v zraku, temveč vezane na te ljudi z vrlinami in hibami, je zame jasno, da je prava državna zavest, odnašajoča se na našo državo, danes recimo za Srba prav tako nepopolna kot za Slovenca ali za Hrvata. Zakaj vsak izmed njih stoji dvema duhovnima kulturama nasproti, ki sta mu često še skoro popolni neznanki. Te težkoče ni mogoče premostiti drugače kakor da vsak naš inte-Ligent skuša s svojim javnim delom predvsem, pa tudi \ zasebnem življenju pospeševati simpatično gledanje na oba naša soseda m njuno duhovno življenje.
Tu se za nas Slovence odpira problem čisto internacijonalnega značaja, v kolikor jemljem v obzir, da so H-vati in Srbi v du-hovno-kulturnem pogledu docela izoblikovane osebnosti, različne od nas in med seboj. To simpatično zadržanje mora postati konstanta in sicer vedno trdnejša in vedno bolj rastoča in kar zagrizeno vztrajna konstanta našega javnega življenja, ki mora ostati povsem neodvisna od trenotnih strankarskih konstelacij.
Naravno pa je seveda, da zahteva državna ideja, idejo skupnega sožitja pod isto streho, da se tudi oba naša soseda nam nasproti postavita na isto stališče popolnega respektiranja naših posebnosti, tudi naših hib in vrlin. Ne smelo bi se zgoditi, da bi n. pr. hoteli Hrvati svoie politično stanje urediti po svoje, ne da bi se pri tem ozirali na to. kake reperkusije bi utegnila ime-
Našega državnega življenja se pri nas I ti njihova ureditev na življenje Slovencev, udeležujejo največ le politične stranke. I Enako bi tudi mi ne smeli politično agiti Pravi sodelavci so pri njem le politični vo-	— j- u: .
ditelji, če se ne oziram na dek> državnega aparata, ki je v glavnem le mehanično in ne samo tvorno. Kolikor je ostale ne vodeče, inteligence v političnih strankah, se ta le prečesto zadovoljuje s tem. biti gola sled-bendca in pokorna parolam, ki jih izda voditelj. Zdi se mi. da je to prav slaba duhovna pomoč za voditelja, dasiravno je zvezana na obeh straneh s komoditeto. Strankarskemu intelieentu. ki je goli sledbenik. na treba prevzemati nobene skrbi in odgovornosti, a voditelju samemu za njegova politična dejani« tudi ne preti nobena kontrola. Izmed ostalih je pri nas znatna plast inteligence, ki se ne zanima za državno življenje in ki stoii izven strank.
Kar se pa tiče naših političnih strank, poznamo iz svoje zgodovine le preveč prime rov, da stranka simpatično spremlja držav no življenje vedno le takrat, kadar je sama na vladi. Saj imajo ali p« vsaj pričakujejo strankarii Ie koristi od tega. da je stranka na krmilu in jim je malo mar odgovornosti
rati, ne da bi vestno jemali v obzir, kakšen odmev utegne imeti naša akcija med Hrvati in Srbi, ne da bi vestno pazili, da se ne-dotaknemo s tem nobenega izmed njunih upravičenih interesov, ali pa interesov skupnega sožitja.
Na drug način rečeno: Sožitje v skupni državi, dogovorjeno s svobodnim pristankom in sankcijonirano po toku svetovnih dogodkov, nalaga vsakemu izmed nas treh, da se odrečemo vsaki aspiraciji ki bi mogla otežkočati ali onemogočati skupno žitje v državi, da pa istočasno branimo drug drugemu vitalne interese.
Naša državna zavest bo tedaj živa če se nam bo zdelo samo ob sebi neumno kot dogma našega ravnanja, da se. sledeč simpatičnemu naziranju na celotnost duhovnega življenja Srbov in Hrvatov, naših bratov po krvi, rodu in jeziku, predamo z vso intenzivnostjo pozitivnemu zanimanju in delu za naše javno državno življenje kot eni izmed najvažnejših in za celo življenje ve-Ijajočih tnoraličnih dolžnosti naših.
Iz življenja in sveta
Naš sosed v vremirju
Obraz Meseca poznamo deloma zelo natančno, a samo deloma kajti 41 odst. nje. gcve površine nam ostaia nevidnih. Mesec se vrti namreč tako. cia nam kaže vedno isto stran svoje površine u: le zaradi ne. kb nihljajcv vidimo tudi delček nasprotne strani, ki nam bo pa v ostalem popolnoma nevidna in neznana, dokler se človeški tehnu-ki morda ne posreči izumiti vozila za polete v vesoljnost. Za sedaj se moramo zadovoljiti z vsakakor iz"datnimi podatki, ki so jih o Mesecu dognali zvezdoslovci.
Nekoliko številk: Mesec je odaljen od Zemlje 345 000 do 404.000 km; njegov premer znaša 3500 km. torej okroglo tri enaj-stine zemeljskega premera Njegova masa znaša končne okroglo i osemdesetinko zemeljske mase. Ozračja naš nebesni spremljevalec nima, ker je njegova privlačnost -"■ako majhna, da bi ga ne mogel prir Tžati. Tudi vode nima in s tem temeljnih » ogo-jev za kakšno organsko življenje. Le v globinah največjih žrel bi lahko živeli morda kakšni nizki organizmi (alge itd.). Površina Meseca je torej strahotna puščava peska, lave itd., vanjo so zajedeni stotine kilometrov široki lijaki, ki jih obdaja do 7500 m visoko gorovje. Mesec ima okrog 600 gora s preko 2000 m. že s prostim očesom spoznamo gorovja — namreč svetle lise na Mesecu, temne lise pomenijo ni-
žave. Gorovja na Mesecu so večinoma čudne, okrogle tvorbe s premerom do 300 km. Nešteto je takšnih »žrel«, ki merijo 1 do 40 km v premeru. Prvotno so mislili, da so vulkanskega izvora, a zdaj prevladuje mnenje, da so nastali pod udarom padajočih meteorov. Celo na Zemlji, ki jo vendar zelo dobro ščiti ozračni plašč, imamo takšno, 1 km široko žrelo, ki so ga ustvarili meteori. To je Canon Diablo v Arizoni.
O razmerju med Mesecem in človekom ne ve niti moderna znanost veliko povedati. V nekem oziru igra Mesec v praksi veliko vlogo, namreč v oziru plime in oseke, ki nastajata pod privlačnostjo Meseca. Na-stoj obeh pojavov se da natančno izračunati in je za plovbo seveda izredne važnosti. Kako vpliva Mesec na vreme, o tem smo še zelo malo poučeni in je veliko vprašanje ali povzročajo Lunine mene spremembe vremena. Znano je, da vpliva mesečina baje na »mesečnike«, bolnike, ki imajo navado, da v spanju vstajajo in opravljajo stvari, o katerih ničesar ne vedo. ko se prebudijo. Tudi druge bolezni so baje pod vplivom Meseca. — Zelo važen je Mesec kot činitelj našega časovnega štetja, še danes delimo svoje leto v »mesece«, tedne itd. v glavnem na osnovi Luninih men.
Pred drugim vzletom v stratosfero
Prof. Piccard s svojo družino in svojim tokratnim spremljevalcem v stratosfero fizikom Cosynsom (levo)
Prof. Piccard, ki se pripravlja na drugi vzlet v stratosfero, je dospel s svojim avtomobilom in svojim spremstvom na letališče Diibendorf pri Curihu, kjer kani startati z asistentom Cosynsom. Novinarjem je pogumni profesor izjavil, da še ni točno določen dan njegovega vzleta, ki zavisi v prvi vrsti od lepega vramena.
Balon se tx> dvignil v zračne višave vsekakor eno L-ro ali ool ure pred sončnim vzhodom in bo ostal v zraku do 18. zvečer. Piccard računa z možnostjo, da mu lahko zračne struje zanesejo balon v bližino Afrike, kjer bo primoran spustiti se na vroča peščena tla. V veliki višini, ki jo kani doseči, so namreč v3 .rovi zelo močni, mestoma znaša njih brzina do 200 km na uro.
Na tokratni polet bo vzel Piccard s seboj oddajni aparat za kratke valove. Z njim hoče v slučaju potrebe klicati na pomoč. zlasti v primeru, da bi nj^ga in Uo-synsa zaneslo daleč od ljudskih bivajjšč. Oddajni aparat ie močan 50 watov :n Co. synsovo klicno znamenje bo B 9. Prve vesti bo oddal Cosyns po valovnem traku, in sicer v višini 6000 m nad zemljo, kjer se kanita on in Piccard nekoliko ustaviti, če pojde vse po sreči. Način Cosynsovega oddajanja pa zavisi povsem od antene in njenega delovanja, glede katerega so mogoče samo domneve, ne pa kakšna sigurnost. Vsak Cosynsov klic bo preveden s posebnim ključem, zato bodo njegove klice razumele v prvi vrsti osebe, ki jih bosta učenjaka vnaprej posvetila v svoje šifrirano pismo.
Borba za ustavo španske republike
Katalonsko vprašanje, ki je prizadevalo tolikim vladam pod monarhijo velike skrbi, je odprto tudi pod republikansko vlado. Katalonija zahteva popolno nezavisnost, kar povzroča pri drugih španskih provincah razumljivo ogorčenje. Slika kaže veliko protestno zborovanje v Madridu proti katalonskim separatistom
Škof in plesalci
škof v Bretonskem mestu Quimperu je zelo strog gospod. Novodobne zabave, zlasti novodobni plesi so mu trn v oči. A tudi v avtobusih, ki prevažajo mladino v »kraje pogubljenja« kakor pravi sam, vidi hudičevo orodje. Zato je izdal proti plesalcem, godbenikom in avtobusnim podjetjem pastirsko pismo, v katerem preti vsem prizadetim, da jim odtegne svetotaj-stva in jim naloži še druge cerkvene kazni.
A kakor so Bretonci pobožni, takšnega postopanje vendar ne morejo prenesti. Zato so bretonski odsek Mednarodne zveze poklicnih plesalcev, dalje lastniki plesišč in avtobusov ter muzikanti strogega škofa enostavno tožili.
O tej zadevi je te dni razpravljala prva inštanca v Quimperu. Zastopnik tožite. ljev je skušal škofa potolči na njegovem lastnem polju s tem, da je z izjavami cerkvenih očetov in celo svetnikov dokazoval, da ne preti vernikom zaradi modernih plesov nobeno večno pogubljenje, škofov bra. nitelj pa se je skliceval spet na Francosko akademija, ki je na svojih sejah najodločneje obsodila moderne plese. Pozival je na poravnavo in na povratek k pobož. nim plesom prejšnjih dni, valčkom, polkam in mazurkam, ki jih cerkvene oblasti priznavajo.
Sodnik se je čutil premalo kompetent-nega, da bi odločil stvar, ki je zbudila v Bretonski največje razburjenje, odločil na licu mesta in je razpravo preložil.
Tfcrpenifttooo
Muhertus
milo
za žehto v avgwtn
Obtoženi duhovnik na gledališkem odru
Angleški duhovnik Davidson, ki je že več mesecev obtožen zaradi nemoralnega življenja, nastopa zdaj v nekem londonskem va-rieteju z izgovorom, da si mora zaslužiti denar za poravnavo procesa. Predstave z njegovim nastopom so tako obiskane, da je morala policija povečati število redarjev
Princ rešil filmsko divo
Princ Aksel, nečak danskega kralja, je pred nekaj dnevi otel smrti švedsko filmsko igralko Margit Manstad. Filmska igralka je pri nekem snemanju na vodi v bližini Kodanja padla v morje in ker je bila oblečena v ohlapen plašč, ki jo ie oviral v plavanju, bi bila gotovo utonila, da ji ni priskočil na pomoč knežji rešitelj.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečina kolknih žive v bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno iz-praznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo trdi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trge anah.
Olimpiada, zveneče Ime, ki se nam je ohranilo v vsej svoji veličini dva tisoč let in ki je po pravljičnih uspehih v stari Grčiji združilo v modernem veku narode in plemena stare Evrope in nove Amerike, oddaljene Azije in divje Afrike. Vsi jo priznavajo in vsi pošiljajo tjakaj svoje atlete in svoje zastave, da si izvojujejo zmage v najplemenitejši borbi in da pokažejo, da so sprejeli civilizacijo novega veka in hočejo biti vsaj navzoči na tej manifestaciji za šport in kulturo duha in telesa. Poročila o zmagah priobčuje naš List dnevno med brzojavnimi vestmi. Za one, ki niso informirani o pomenu olimpiad, pa priobčuje pravkar izišla številka tedenske
revije »življenje in svet« poučen članek
!*X'jf	fc i -V. & - v :• rfSt
Pravkar izišla številka ilustrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE
VET"
vsebuje naslednje zanimivosti:
BIOLOGIJA NOSEČNOSTI (Univ. prof. dr. Boris Zamik — s slikami) TRAGEDIJA POD MORJEM (s slikami)
SLIKAR MANET (s sliko) SPOMENIK PEARYJU (s sliko) PRVI GORSKI VODNIK HIPERNIK
SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) O OBLAKIH IN PADAVINAH SAMOSTAN (MihajI Zoščenko — z ilustracijami N. Pirnata) OB STOLETNICI ŽELEZNICE V EVROPI
OLYMPIA 1932 (s slikami) MASARYKOVO SVARILO MLADINI
JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI ANEKDOTE
SELITEV PTIC IN MESEČINA TRI MINUTE POTOVANJA (Sudan — s sliko)
ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Naj' hitrejši abesinski dirkač — (s sliko) ŠAH
MORALA JE SPET MODERNA HUMOR (Adamson)
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. — Posamezm
številke 2 Din po vseh trafikah

Preveč zdravnikov
Mednarodno zdravniško društvo je priredilo anketo o številu zdravnikov v posameznih državah sveta. Pokazalo se je, da je zdravniški poklic ne le zadostno zaseden, ampak celo prenapolnjen. In čudno i Mala Avstrija ima sorazmerno največ zdravnikov. V r.jej pride na 837 prebivalcev 1 zdravnik, dočim pride zdravnik v Angliji na 1069, v Švici na 1140, v Španiji na 1000, v Kanadi na 1066, v Nemčiji na 1237, v Ameriki na 1326. v Franciji na 1596 ,v čehoslovaški na 1666, v Jugoslaviji pa na 3450 prebivalcev.
Mednarodno zdravniško društvo je mnenja, da je potrebno zdravniku za pravilno izvajanje prakse najmanj 1400 do 1500 oseb, in še to samo v krajih, kjer ni nobenega zavoda za brezplačno zdravljenje.
Diplomatski spor na nabrežju
Na peščici blizu Aleksandrije ležečega Stanley Baya sta se pred dnevi dejansko spopadla avstrijski poslanik v Egiptu dr. Versbach-Hadamar in egiptski rokavski plavač Hilmey beg. Avstrijski poslanik je navzlic visoki plimi šel v vodo in se hotel kopati, Hiliney beg, ki ga je postavila egiptska vlada v tem predelu za nadzornika kopališča, pa je zahteval od diplomata, da zapusti vodo. Ker pa ni hotel avstrijski poslanik navzlic opominom kopališkega nadzornika ubogati ukaza, ga je Hilmey beg nasilno potegnil iz vode. Poslanik ga je zaradi tega oklofutal. Zaradi tega pretepa je Hilmey beg aretiral diplomata in ga v avtomobilu odpeljal na policijsko stražnico. Menil je pač, da je napravil svojo dolžnost. Ampak se je ure-zal. Poslanik je zaradi dogodivščine protestiral pri egiptski vladi in Hilmey beg je bil zaradi svojega nastopa odpuščen iz službe.
Nesreča čolnarja Zajička
Dunajski čolnar Herman Zajiček, ki je hotel s svojim zložljivim čolnom preplavati Rokavski preliv, se je v Le Havreu ponesrečil. Neka ladja je zavozila v njegov čoln, ki se je potopil, dočim so mogli Zajička samega v zadnjem trenutku rešiti. Zajiček je predsednik kluba dunajskih čolnarjev m je doslej podvzel že več uspelih voženj s čolnom. Njegovo bivanje na francoskem morju je bilo v zvezi z namero, da obide s čolnom Anglijo vsenaokoli.
Letalska poroka
»Leteča strojepisKa« miss Amy Johnson m svetovni rekorder na progi Anglija —Avstralija sta se konec prošlega tedna poročila v neki skromni cerkvici londonskega predmestja, čeprav sta nevesta in ženin do zadnjega prikrivala svatbo, se je zbralo pred cerkvijo mnogo ljudi, ki so priredili mlademu paru, ko je stopil iz cerkve, prisrčne ovacije.

Poletne terjatve
Neka dunajska tvrdka, ki ima mnogo dolžnikov, je poslala nekaterim odjemalcem, ki ji dolgujejo denar za njene dobave, opomin naslednje vsebine:
Spoštovani! Zaradi moreče vročine ne moremo od Vas zahtevati, da greste takoj danes na poštni urad in nam nakažete pripadajoči znesek Prosimo pa, da izkoristite v ta namen prvi čemeren dan. Za poravnavo računa se Vam vljudno priporoča vdana tvrdka N. N.
Nova kolektivna pogodba madžarskih igralcev
Med gledališkimi ravnatelji in igralci v Budimpešti je bila po dolgotrajnih pogajanjih sklenjena nova kolektivna pogodba, ki določa devetmesečno igralsko udej-stvovanje in najmanjšo plačo 1600 pengo na mesec, če kakšna drama propade, se mora igralcem, ki sodelujejo, izplača d honorar ali odškodnina za deset boljšili gledaliških nastopov.
M
Dolgo časa je Zickerl imel zelo slabo obiskane predstave, a tedaj je prišla njegova ura, ko je odkril veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«. Nekoliko tednov po premieri je srečal Paula Morgana in mu ponevno pokazal svoj novi kožuh, češ: »Uganite, kakšen kožuh je to!« — »O, že vem,« je odvrnil Morgan, »to je cerkvena miš! «
Vsak dan ena
»Ali vam nisem mar že tolikokrat povt> dala, da ste zame — zrak?«
»Seveda, gospodična — toda brez zraka vendar ne morete živeti!«	(;>Rire«)
El« Parker Butlcr:
Morilec Rufa Pavertyja
Potem, ko je kriminalna policija v River-banku tri dni zaporedoma zamen skuša ia pojasniti »slučaj Paverty«, se je poda! kriminalni komisar Schultz v glavni stan Ph-la Gubba mladega zasebnega detektiva z a^enture »K vshajočemu soncu«.
»G ubb«, je dejal komisar Schultz. »saj slutite, čemu prihajam?«
»Mislm, da se ne motim.« je odvrnil Phi-lo Gubb »Prišli ste. gospod komsar. da S3 pogovorite z mano o umoru Rufa Pavertvja. ker se vam ni posrečilo, da bi razsvetli'! skrivnostno temo. ki obdaja ta umor. Hočete. da iztaknem morilca?«
»Ali bi se vam posrečilo?« je vpralal Sehulz neverno
»Stikati za morilci spada v moj poklic« je dejal Gubb preprosto in ie dodal po kratkem premisleku: »Ali so razpisali nagrado za onega ki ulovi storilca?«
»Mestni svet je razpisai nagrado 1000 dolarjev «
»Ce je tako. bom rad posvetil ves svoj čps Pavertv Kakšna so odkritia. ki ste jib doslej napravili, gospod komisar?«
To neposredno vprašan ie je komisarja Schultz« prisililo priznati, da je policija doslej dosegla le malo Umor Rufa Pavertyia ji ie zastavr! tisoč ugank
Zločin se je zgodil med 11. in 12. ponoči. Še ob 11. je bil neki Amos Tuoker pri
Pavertvju, da mu je izplačal vsoto denarja za kopanje nekega vodnjaka. Tu naj omenimo, da je Paverty v hiši, v kateri so ga pozneje umorili, živel sam.
Tuckerja je spremljal Hemry Burgmei-ster, obče spoštovan mesar, ki je bil član luteranskega pevskega zbora. Oba moža sta dobila Pavertvja živega in zdravega.
Rop ni mogel biti vzrok umora, kajti ko so preiskali truplo so našli v Pavertvjevih žepih njegovo ziato uro kakor vsoto 19.45 dolarja.
Preiskava je dokazala, da so Pavertyja, ki je bil po rodu Škot in po poklicu voduja-ka.r. zadavili.
Edina oseba, je menil komisar Schultz, ki bi mogla Rufa Pavertyja sovražiti, je bva njegova žena, ki pa je bivala baje na Škotskem.
Rufus je iskal gospodinje in se je v ta namen obrnil do znancev na škotskem. Končno se je zmenil z Janeto, da jo vzame za gospodinjo za tedensko plačo 25 dolarjev in prosto hrano. Janet je opravljala svoj posel osem mesecev in šest dni. ko se je z Rufom — poročila Ker se je pa ž njim poročila sedmega dne v mesecu proti poldnevu, ni bilo po zakonih nobenega dvoma, da ji dolguje plačo za naslednjih šest mesecev, čeprav je bila niegova žena Janet je bila varčna kakor vsi Škoti in je zahtevala. na j ji Rufus poravna plačo do poroč ie ure. če« da je bila dotlej nedvomno njegova gosipodinia. dočim ie Pavertv trdil, da se je tistega dopoldne samo pripravljala na poroko in da torej ni bila več njegova gospodinja, temveč žena hi spe. Tu se je pni-
čel prepir — a sporna vsota je znašala celih 83 centov!
Da bi se izognil škandalu in da ne bi izgubil Janete, je Rufus končno privolil, da ji plača polovico njenega poročnega dne in vse bi bilo dobro, če bi se mogla nenavadna zakonca zediniti, kako naj bi delila tistih 83 centov. Janet je zahtevala 42 centov zase. Rufus pa je izjavil, da ji da le 41 centov. Janet se je tako razkačila, da je krat-komalo pograbila svoj klobuk, os-tavila moža in se vrnila na Škotsko!
»In Janet se ni vrnila s Škotskega?« vprašal Philo Gubb. med tem ko si je oblačil kratko, karirano krilo. »Ce bi se vrnila, mi ne bi povedala.« je zagodrnjal komisar Schultz. »Mimogrede, Gubb. lišpate se kakor kakšna dama!«
»To ni damsko krilo.« je odvrnil Gubb ošabno. »To je preobleka št. 19- — škotski highilander in to krilo spada k noši gorskih Škotov. V takšnem primeru, ko gre umorjenega Škota se mi vidi le logično, Ja se preoblečem v Škota.«
»Gotovo, gotovo,« ie pristal komisar, »P.i si ne slečete spodnjih hlač, preden se pre-oblečete v Škota?«
»Običajno taiko naredim,« je pojasnil Gubb. »toda v januarju in februarju si jih ne slečem, da bi mi bilo v noge tople-e.«
Posledica je bila. da je bil Gubb videti zelo komičen, ko je stopil s komisarjem na ulico. Pisano karirano krilo nad neziika-nimi hlačami je delalo naravnost grotesken vtis. ki ga ni omilila n:ti živo rdeča jo<na in drzna Škotska kapa, dočim je bil videti z doido kakor ubegel cirkuški klovn.
Zato ni bilo čudno, da je njegova nenavadna pojava vzbujala pozornost riverban-6kih prebivalcev. Nekateri med temi niso pešačili, temveč so 6e vozili v svojih vozilih. Gubb je stopal po sredi ceste, da bi ga mogli bolje videti in kmalu se je pomikal čuden sprevod proti kraju zločina: Guibb kot preoblečen Škot, za njim komisar Schultz in cela vrsta radovednežev, ob strani pa drugi radovedneži v svojih avtomobilih.
Ko je sprevod prešel polovico poti do umorjenčeve hiše. se je poleg Gubba hipoma ustavil star, obrabljen taksi.
»No, Gubb!« je vzkliknil vozač. »Počakaj malo, rad bi s teboj govoril!«
Vozač je bi! Sandv Mac Guilliguish.
»Ej, Gubb!« je zavpil znova, »prenehaj s tem prekletim pisikanjem na dudo, drugače boš še Pavertvja iz groba spravil. Kakšna manira pa je to, piskati sedaj na dudo!«
Gubb se je ustavil in pogledal Guulli-guisha.
»Pred vsem. Mac Guilliguish,« je dejal Gubb ošabno, »pred vsem sem preoblečen v Škota in nihče ne sme vedeti, da sem Gubb Pravo ime bi moralo biti tedaj Do-nald Mac Donald. In drugič spada duda k moji preobleki in je vse eno, kako :o igram.«
»Dobro.« je dejal Sandy Mac Guilliigiuish. »Vsak po svoiem okusu. Akako bi bilo. če bi vstopil v moj voz? Petdeset centov za vožnjo.«
»Preveč!« je dejal Gubb. »25 centov ti dam.«
Vozač ga je temno pogledal.
»50 centov je moja cena in 50 centov prejmem, če prej ne, pa pozneje. Jaz sem poštenjak, Gubb, in ne vzamem ničesar, kar ni mojega, a kar mi pripada, tu hočem.«
S temi besedami se je obrnil in odpeljal. A mu ni prišlo na misel, da bo njegova nepremišljena izjava prej ali slej pomagala J:> razkrinkan ja iskanega morilca.
Ki je Gubb dospel do umorjenčevega stanovanja, je odložil dudo in je pričel po vseh štirih preiskovati tla. Najprvo je odkril staro obrabljeno sveto pijmio m me i stranmi je našel potrdilo za neko prejeto vsoto. Napisano je bilo s svinčnikom ua košček papirja in je velelo:
»Prejel od Rufa Pavertvja 45 centov za eno vožnjo. Mac Guilliguish.«
»Ha!« je vzkliknil Gubb. ko je bil pobotnico študiral kakšnih 15 minut. Nekoliko radovednežev, ki so se bil: zbrali v veži, je stegnilo vratove in strmelo v Gubba.
Dolgo je sedel Gubb na tleh. potem se je dvignil, vzel svinčnik in papir ter napisal nekoliko vrstic. Nekoliko minut pozneje je pozval Hemrvja Burgmeistra in Amo-sa Tuckerja. Zvedel je od njiiu. da ie Amos na večer umora izplačal Pavertvju natanko 20 dolarjev v bankovcih in da ie Rufus poželjivo segel po denarju s pripombo. da ga potrebuje kakor vsakdanji kruh, ker nima niti centa v hiši Po tem zaslišanju je Gubb napravil naslednji račun: dol 20.00 dol 0.05
dol 19.95
»Koliko je znašla vsota, kS so jo nošJJ
AUctrel Zžvaco;
111
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
»Prav,« je pomislil Pardaillan, »to je vse, kar potrebujem.«
Naklonil se )e Sullyju, ki je brez nezaupanja stopil k svoji mizi in sedel; nato je izginil za zaveso.
Potegnil je vrata s seboj, ne da bi jih zaprl, in obstal za ojimi.
»Vraga,« je pomislil in pristavil uho k reži, »slišati moram, o kakem zahladu hoče ta Guido Lupini govoriti z ministrom.«
Med tem so bili spustili prošnjika v kabinet. 2e po njegovih prvih besedah je Pardaillan spoznal, da se ni bil zmotil. Mož je bil prav tisti, ki je prej zbudil njegovo radovednost. Zdelo se .nu je, da ga pozna, a ni se mogel spomniti, kje in kdaj sta se bila srečala.
Bil je Saetta.
Ako se bralec čudi, da vidi Saetto v sijajni opravi, ki ga je delala toli podobnega plemiču, da ga je Pardaillan res imel za takera, mu moramo povedati, da je Jehan Hrabri že dolgo skrbel za vse njegove potrebe. Mali dobički, ki jih je imel iz raz*nih nečednih poslov, so mu torej vsi ostajali. Uporabljal jih je za uresničenje svojih maščevalnih načrtov.
Tako je bilo mogoče, da je hodil Jehan poleti in pozimi v isti obleki, Saetta je pa imel vse, česar je potreboval za svoja skrivnostna podjetja.
Med tem ko je nosil Jehan zaradi svoje darežljivosti in odprte roke le malokdaj kaj denarja v žepu, je imel Saetta skrbno skrito
zalogo kakih petdesetih zlatih pištol. To ni bilo kdo ve koliko. A zanj je bilo mnogo.
DRUGI DEL
Saetta je obstal pred ministrovo mizo. Njegov globoki priklon ni bil prav nič klečeplazen, ampak nekam posmehljivo ponosen.
Sully ga je pogledal, kakor da bi mu hotel z očmi pretipati obisti. Ta pogled mu je zadoščal, da je vedel, koliko tehta mož. Suho in odsekano, brez vsake posebne prijaznosti ga je vprašal:
»Vi ste tisti, ki trdite, da prinašate državnemu zakladu deset milijonov?«
Saetti ni uplahnil pogum.
»Da, svetlost, teh deset milijonov vam res prinašam,« je hladno popravil.
Sully ga je za trenutek premeril z očmi in velel taikisto odsekano kakor prej:
»Naj bo. Kje so ti milijoni? Govorite kratko, malo časa imam.«
Tak sprejem bi bil spravil navadnega prošnjika v zadrego. Še prevejan dvorjan bi se biil čutil poparjenega. A Saetta se ni štel za prošnjika, niti ni bil dvorjan. Namestu da bi mu bilo nerodno, se je začutil užaljenega. Vzravnal se je in vrnil udarec za udarec:
»Vem. svetlost, da je vaš čas dragocen. Prosim vas samo za deset minut posluha in vam za to ponujam deset milijonov. Milijon za minuto... Mislim, da to tudi za ministra ni malo.«
Ta odgovor je bil dokaj nesramen. Sully je nagrbanči'1 obm in že iztegnil roko proti kladevcu, da bi pozvonil in dal vreči predrz-neža iz sobe.
Ali znameniti mož, ki je tako odlično služil svojemu kraflju, je imel človeško slabost. Ime ji je bilo lakomnost. Sullyjeva lakomnost je skoraj mejila ob grabežljivost.
Pomislil je, da se s tem, če zapodi Lupinija, izpostavi nevarnosti, da izgubi deset milijonov. Če mu že človek ni ugajal, je bila vsaj vsota vredna spoštovanja.
Premislil se je in rajši z globokim zaničevanjem odvrnil:
»Pazite, kaj govorite... Prepričan sem, da boste zahtevali svoj delež od teh desetih milijonov. Tako bom nazadnje vendarle jaz tisti, ki bom dajal, ne pa vi.«
Sully je mislil, da bo s temi besedami ohladil čudnega gosta. AH Saetta se je zavedal važnosti tega, kar je prinašal, in moči, ki jo je v tem trenutku imel. Morda je tudi na tihem sovražil vse, kar je bilo visokega in mogočnega, in rad porabil priliko, da popari enega teh velikih gospodov, ki so ga toli globoko zaničevali.
Zato ni odnehal, ampak se je mirno odrezal;
»Motite se, svetlost. Zase ne zahtevam ničesar. Narobe, povrhu teh desetih milijonov bi vam rad dal svet. čigar važnost boste sami priznali. Kakor vidite, sem v vsakem pogledu jaz tisti, ki dajem.«
To pot se je Sully začudil. Mož očividno ni bil kdor si bodi. Dobre vzgoje mu je sicer zelo manjkalo, ali, če je govoril resnico, je bila njegova nesebičnost vzvišena nad vsak dvom. Razen tega je moral biti jako pogumen, da se je upal tako govoriti z njim. Ali naj zdaj iz neumne občutljivosti zapravi tako velikansko vsoto? Bogme ne. Najprej je bilo treba vse izvedeti. Potlej bo še vedno časa, da kaznuje tega človeka, če se je po krivem bahal. Zato je premagal nejevoljo in nadaljeval s prijaznejšim glasom:
»Če je tako, govorite. Poslušam vas.«
»Svetlost,« mu je sprožil Saetta kar v obraz, »gotovo ste že kedaj slišali o zakladu princese Favste?«
Sully je nastavil uho in postal pod krinko svoje dozdevne malomarnosti vtelešena pozornost. Vendar tega ni hotel pokazati.
P O R, T
Državno prvenstvo: Primorje : Maribor
Jutri ob 17.30 na igrišču Primorja, predtekma ob 16
Maribor, ki minilo nedeljo proti Iliriji ni pokazal bogve kake igre, bo jutri v borbi za točke znova nastopil v Ljubljani. Topot najbrž ne bo imel tako lahke naloge, kajti moštvo Primorja bo gotovo dokazalo prvaku ob Dravi, da si Ljubljana kljub vsem svojim zasluženim ali nezasluženim porazom v boju z usodno srečo v nogometu ne pusti kar tako vzeti prestiža, ki ga ima v večini v vseh panogah športa. Gotovo bo nad vse zanimiv ponovni in poslednji dvoboj Maribora te sezone z nasprotnikom v ligi na ljubljanskih tleh, ko bosta zelo^ izenačena, temperamentni in borbeni enajstorici črnobelih in beločrnih skušali oditi z zelenega polja s čim častnejšim izidom za svoje barve. Kadarkoli je Maribor zaigra! proti Primorju, vedno je bila borba obeh nasprotnikov nadvse živahna, polna bliskovitih sprememb in športnih užitkov, ki naj bi tudi jutri čim številnejšim prijateljem nogometa dali pobudo, da bodo zadovoljni vedno znova pohiteli prisostvovat plemenitemu, res športnemu boju na zelenem polju.
Torej jutri popoldne na igrišče Primorja, da bomo videli, kako se bo rehabilitirala Ljubljana Dred Mariborom!
Po Petrinovičev pokal. ••
Naši plavači so srečno prispeli v Split — Razpoloženje je kljub težki
nalogi prav izborno
V Splitu gradu, 3. avgusta.
Z najboljšimi željami smo se poslavljali od Ljubljane. Na kolodvor so prihiteli naši prijatebji in mamice naših deklet. Strokovnjaki so nam radodarno delili koristne
nasvete. Inke pa nem je zadnjič ponovil svoj račun, da je prav za prav Petrinovičev pokal že naš. seveda če ..., a naš stari pro-tektor Bloudek je še zadnji hip prinesel dva ogromna škrniclja hrušk, ki so se pozneje izkazale za neužitne. Seveda je fantom tudi zabičeval, naj ne pozabijo pri lepih spl-tskih »šjorinah« na zmago, toda ne pri njih. temveč pri plavanju — toda siguren nisem, ali so ga vsi prav razumeli. Imena Senjanovič. Bibiča. Roje in druga so še zadnjič završala kot memento bodoče velike borbe.
Slovo od Ljubljane
Ko nam je še g. Saocin izročil v varstvo Draška, se je naš puknan začel premikati, v >iovo so fantje in dekleta zavriska-li svoj bojni kiic in vlak je že odbrzel proti na-š.rnu cilju — Splitu gradu. Do poznega večera je voz odmeval od petja in smeha, doki er ni počasi naša mlada garda utihnila. Z natančnostjo voznega reda je vlak «irdral mimo Zagreba. Karlovca, preko Like. dokler nas niso prvi sončni žarki pozdravili v Kninu. Po žalostnih kraških go-lieavah se je spuščala železna kača k morju.
V Splitu
Split! Sveži smo poskakali z našega vagona. prisrčen sprejem funkcijonarjev SK Jadrana nam je nekoliko razpršil temne sutnje črnogledo v in naša ekipa se je odpravila v prenočišče Jadranske Straže, ki leži tik Jadranovega kopališča. Prenočišče je zelo primitivno in se ne da primerjati z našim Akademskim kolegijem, ležimo ia zložljivih posteljah, brez žimniic, rjuh itd. Toda vsaj hladno je, kar tukaj več velja kakor ves kornfort v hotelih.
Mesto je sedaj izredno živahno. Vsak dan sprejema Split nove goste, pred iuko ležijo angleški dreadnoughti. Na obali valov1 množica najrazličnejših narodov, po-mešara med spMtske dandvje in šjorine.
ki s 6vojimi velikimi črnimi očmi severnjakom dajo slutiti — toda ne več — svojo vročo kri.
Prva pot naših je seveda bila v kopališče Jadrana, ki leži severno od mesta v okraju Sustjepanu pod starim mestnim j>o-kopališčem. Na kopališču so se obnavljala in sklepala poznanstva in evo prvega uspeha: popoldne so se naši vozili ..a jadrnici okoli splitske Inke in uživali svojo mladost v soncu, zraku in morjiu. Zaradi prebrane smo imeli pred odhodom iz Ljubljane .na-lo krizo (beseda, ki je danes pač najpopularnejša in znači vse. kar hočeš!). Naš vneti tehnični referent Božo je .trdovratno vztraial. da se moramo prehranjevati v hotelu, saj je edino to mesto prcnerno ;a našo elitno ekipo, ali drugi ilirijanski odborniki. posebno oni, ki imajo tesne zveze z našemi kriznimi financami, so zahtevali cenejši način prehrane in padle so celo grožnje, seveda ne nevarne, »pa ostanite doma, če ne znate živeti po študentovsko«. Toda rešitev je zadovoljila obe stranki. Obedujemo in večerjamo za 16 Din dnevno v Gradski kuhinji bolje kot v vsakem hotelu. Vsi so zadovoljni, celo naš Tavčar, ki je bil vedno strah vsakega potnega maršala. Sa.j pa je hrana tako obilna in tečna, da se res bojim, ali ni to preračunan atentat na naše. da bi se polenili po pri-slovici »Plenus veniter non stud o t libenter«.
Pri treningu
In vendar čaka naše junake težaik in naporen boj. V morju je vse drugače kot v našemu bazenu, kjer so se naši takorekoč rodili kot plavači. Obrati jim zaradi spolz-kosti delajo težave, vaterpolo prostor ima druge dimenzije, a najhujše" preglavice ustvarja slana voda, ki prav nič ne tekne, posebno ne ob ju.govi.ni, ki zanaša v kopališče razno nečistost. Ali volja je tu in'ni opažati, da bi zrezki in paprike dobrega upravnika Gradske kuhinje don Lugerja naše handikapirali.
Jadra naši in Jadran asice seveda kritično motrijo naš trening, ne brez opazk. Toda eno je gotovo, da imajo ogromen respekt pred Lamipretovo in \Vilfanom. Čeprav se
pr; Pavertvju. ko so odkrili njegovo truplo zunaj mesta?« je vpraša! komisarja Sehul-
tza.
"j0 dol. in 45 centov.« je odvrnil ta in Gubb je buljil v številke pred seboj.
»Gubb je presenečen,« je zašepetal komisar Schultz. Niegovo opazko so takoj ponovili ojedalci »Detektiv Gubb je povsem presenečen in ne ve. pri čerr je.«
Sla ,_ni detektiv pa je bil gotov, da je na pravi sledi Morilec mu je bil /nan m rudi motiv mu je bil jasen. Kar ga je potrjevalo v njegovi sumnji. je bila pobotnica iz starega sv pisma Gubb si je lahko predstavljal besnost rdečelasega šoferja, ko nu je skopi Paventy hotel izplačati samo 45 centov namesto 50 \Ti bilo dvoma: Mae GuUliginsh je umoril Pavertvja.
»Ali je Guilliguish zunaj0« je vprašal Gubb Sandija ni bilo tu.^ Trenutek pozneje sta se odpravila dva moža z motornim Kolesom na pot in sta se kmalu vrnila z vozačem
»Gubb stari prijatelj , 'ijel si me.« je dejal Mac resignirano »Priznati moram da sem šel predaleč, ko mi je Pavertv odrekel pet centov Prenozno sem vzel svoje roke od nje?oveTa vratu Ne da bi umoril človeka za paT umazanih centov, toda groš je gr^« On'h>b.«
Hipoma je zavladala mrtvaška tišina v so-b; ^'ša' bi iglo pasti.
»KakoT rečeno.« ie nadaljeval Mac, »sem stopil k Pavertvju in zahteval pet rentnv ki mi jih ie dolgov/d Slišal sem namreč, da nri ie Tucker izplačal 20 dolarjev. Prekleti skopuh se je branil in mi je pokazal
pobotnico. Prišlo je do grozovitega prepira. Sedaj počneš lahko z mano, kar hočeš. Gubb Prejel sem svojih pet centov. Toda stori mi, uslugo: za božjo voljo ne piskaj v dudo. Tega res ne morem prenesti.«
»Storim to uslugo pod pogojem, da mi odgovoriš na neko vprašanje.«- je odgovoril Gubb »Pri Pavertyju so našli 19 dol. 45 centov. Ni res?«
»Res ie.«
»Trdiš, da nisi lopov.«
»Nisem lopov.«
tZakaj pa manika 50 centov?«
»To je tako: Bila je smola, da je Paverty skoraj izdihnil, ko sem prišel po svojih pet centov Prva moja misel je bila. da ^rvravim Pavertvia v svniem vozu kamorkoli proč 'n ga od/ožiim. Pa n? «e ujemalo popolnoma. Se vedno je malo dihal, ko sem ga iztovo-ril Vozmna od niegove hiše do kraja, kjer so no na.šli je znašala 50 centov. Razumeš sedaj?«
Detektiv Gubb ie <?leda1 zelo resno predse Ni bil t>oTH>l'nnrrta ^dovoljen s seboj. Moral bi vedeti da bo Mac kot rojen Šk >t tudi vedno kot SVnt ravnal Po«H so za ^kote vedno posli. Obrnil se je do komisarja SchuHza:
»Če gre za umor ali uboj, se mora spreten detektiv vedno uživeti v ulogo in zna-č<ii osumljene osebe.«
»Gotovo « je odvrnil Sohultz. »a v tem orVnptti ste tako tudi ravnali. Gubb!«
»Prilično. <j ne nooolnoma ie de?al Gubb »Žal sem obdri^l «vn?e Kisi č" KsVor veste Skoti ne nosijo dolgih hlač k svoji narodni noši.«
slednji ne bori za belo-zelene barve — tedaj bi šele paničen strah prešinil našo obalo — ali koristen je le, ker bo točRce »kradel«, da bo veselje glodati in s tem manjšal razliko med našimi »osrednjimi« in pomorskimi kan on i.
V domu Jadranske straže
V prenočišču Jadranske Straže vladajo zelo strogi predpisi. Že ob 10. zaklenejo hišna vrata, a straži jih »hud pes«, ki neusmiljeno bevska na vsakega zamudnika. No že prvi večer je morala večina gostov izbirati mesto vrat okna kot svojo »ulaz-no« točko. V vročini, ki vlada tukaj, se pač do polnoči ne da spati. V prenočišču in v Gradski kuhinji imamo za tovariše pevce akademskega društva »Mladost-Balkan« iz Zagreba. Hitro smo se spopri jaznili s simpatičnimi Zagrebčani. Naša dekleta so za rajih navdušena, toda k sreči nimamo »izdajale«. ker sta klubski duh in discipline močnejša od zapeljivih oči.
Pred pričetkom nove borbe
Tako se počasi bližamo seniorskemu prvenstvu v plavanju, nakar že danes opozarjajo veliki plakati po ozkih splitskih ulicah. Pričakovanje velikega boja bodri naše fante in dekleta, z obrazov vseh pa se zrcali odločna volja. Klub za klubom prihaja v Split. Ulice so že polne plavačev ,n plavačic, ki vzbujajo zaradi svojega zdravja in prešernega veselja splošno pozornost. Vem. da čaka Ljiub'jana nepotrpežlj.ivo ugodnih rezultatov in veselega poročila,_ da so naši Kranjci (oficijelni rzraiz • ijolitu) iztrgali dragoceni pokal iz rok najstarejšega plavalnega kluba »Jadrana«. To bo sicer za našo divno Dalmacijo velika žalost, za nas pa ogromna čast i« ponos. Bog i sreča junačika! — L. S.	...
Športni dan v Zagorju
Spored športnega dne 21. t. m. T. Štafeta, start ob 9. pred Blažičem na Toplici, spozi Zagorje, cilj kino Triglav. II. Kolesarske medklubske dirke za prvenstvo >Za--savja 1932« na 78 km- Start kino Triglav Zagorje ob 9.30, cilj istotam. III. lek članic bazene, start ob. 10. pred gostilno Gr-čar, cilj kino Triglav 100 mt. IV. Cross-country na 8 km. Start ob 10.15 Medija-Izlake, cilj kino Triglav Zagorje. V Nogometne tekme, a) ob 2. juniorji, ob B- rezerva, ob 4.30 I. moštvo. Razpis: SK Zagorje razpisuje za 21. avgusta 1932 stafetni teK skozi Zagorje za ing. Loskotov prehodni pokal, ki preide v stalno posest po trikratni zaporedni, oziroma petkratni zinagi v presledkih. Proge so naslednje: 350 X 400 X 400 X 1COO X 300 X 200. Start ob 9. pred Blažičem na Taplici, tek skozi Zagorje, cilj kino Ernejc. Pravico do starta imajo vsi klubi na teritoriju MO Trbovlje, četudi niso vereficirani- Za isti dan razpisuje SDK Zagorje cross-country za prvenstvo »Zasavja 1932« na 8 km dolgi progi Medija-Izlake - Zagorje. Start ob 10.15 kopališče Medija, cilj kino Triglav Zagorje. Pravico do starta imajo vsi atleti Jugoslovije. Prvo-plasirani prejme naslov »Prvak Zasavja v cross-country za L 1932« in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bonaste kolajne. Prijave za staffetni tek Din 10 za moštvo in za cross-country Din B je poslati ob enem s prijavnico najkasneje do 15. avgusta t 1. Naknadna prijava dvojna. Skupno kosilo stane Din 10, ki ga lahko posameznik naroči z vplačilom zneska. Oba teka s«; vršita po pravilniku JLAS- Tekmuje vsak tekmovalec na lastno odgovornost. Za morebitne nezgode ne prevzame prireditelj m-kake odgovornosti.
Razpis velike medklubske kolesarske dirke za »Prvenstvo Zasavja 1932«, ki se vrše v nedeljo, dne 21. avgusta v Zagorju ob Savi. Spored: Giavna skupina in juniorji imajo start in progo isto. Proga: Zagorje - Trojane - Krašnja - Domžale in obratno 78 km. Start ob 9.30 pred kino Triglav Zagorje, cilj istotam. Obrat v Domžalah pred restavracijo »Slokar«. Nagrade: Glavna skupina. Prvo plasirani prejme naslov »Kolesarski prvak Zasavja 1932 v glavni skupini«, in veliko srebrno kolajno, drugi in tretji bronasti, črteti in p**ti časovne kolajne- Juniorji. Prvo plasirani prejme naslov »Kolesarski prvak Zasavja 1392 v juniorski skupini« in malo srebrno kolajno, drugi in tretji bronaste, četrti in peti časovne kolajne. Splošna določila: 1. Dirke se vršijo po pravilniku »Koturaške-ga Saveza kraljevine Jugoslavije.« Pravico do starta imajo vsi dirkači, kateri ao verificirani pri KSKJ 2. Vsi dirkači se morajo javiti pol ure pred startom pri vodstvu dirk. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odso-vornost ter se mora stroeo držati cestno policijskega reda. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro Prireditelj ne odgovarja za škodo, ki io dirkači med dirko povzroče. 4. Odr«dbam vodstva se je najstrožje pokoriti. 5. Pro'e sti se upoštevajo 15 min. po dirki s vpla-
čilom Din 30, ki se vrnejo, ako je protest odobren. 6. Vrstni red in oblika startanja določi vodstvo dirke. Čas 3tarta je točno upoštevati. Dirka se ob vsakem vremenu Razglasitev rezultatov in razdelitev kolaju takoj po tekmi 7- Prijave sprejema predsednik kluba Lavoslav Mrnuh. prijavnin« znaša Din 10 8. Skupno kosilo za osebo Je Din 10. Prijavo in znesek za kosilo je poslati do dne 15 avgusta na SK Zagorje.
Nogomet v Kranju. Program za nedeljo: SK Austria (KI« g en fu rt) : SK Korotan (Kranj). Ta letos druga mednarodna tekma vzbuia v Kranju ogromno zammanje. Kajti ravno v težkih tekmah so 6e Kranjčani še vedno dobro odrezali. Saj so 6 celovškim KAC igrali neodločeno 3:3, B-moštvo Ilirije pa so celo porazili 6 4:3. Pri nedeljski nogometni tekmi je seveda vsekakor Austria favorit, saj je prav 6edaj v odlični formi, je letošnji prvak Koroške in prav uspešno tekmuje v avstrijskem saverrcm prvenstvu. Vsekakor na se bo tudi Korotan do skrajnosti potrudil in dosegel vsaj Časten rezultat, če že ne uspeha. Vsekakor bo tekma nudila prvovrsten športni užitek teT bo, po zanimanju 6odeč. p ose t občinstva prav številen. Tekma bo pričela šele ob 18.
SK Svoboda (Zalog). Jutri ob 16.30 bo
na našem igrišču tekma proti Svobodi (Vič). Postava: Butara, Taurer I, Ambrož, Šabec, Kocjančič, TomažiČ, Boben I, Peca, Jaka, Tiirk, Hans, rez. Žitnik. Navedeni morajo biti najkasneje ob 15.30 v garderobi pri gospodarju. Predtekma rezerve in old bovs bo ob 14.30. Igralci naj bodo najkasneje pol ure prej na igrišču. Gospodje pri blagajni naj bodo ob 14. na mestu.
TSK Slovan. Drevi ob 20. vaižna redna 6eja centralnega odbora. Vsi in točno!
TKD Atena, lahkoatletska sekcija. Danes ob 17JO reden trening na igrišlou. Udeležba obvezna. Sprejemajo se nove članice, ki naj se prijavijo od 18. do 19. na igrišču Atene v Tivoliju. — NaČedstvo.
SK Disk raizipisuje medklubske kolesarske dirke v nedeljo 7. t. m. kot prvi del prireditev letošnjega klubovega športnega dne. Prvorazredni: Domžale-Vransko-Dom-žale km 75, juniorji: Domžale-Trojane-Domžale km 53. novinci: Domžale-Luko-vica-Domžaile km 20, težtka skupina: Dom-žale-Krasnja-Domžale km 30, seniorji: Domžale-Jarše-Mengeš-Dcmžale km 6, polževa dirlka: Domžale k»:odvor-trigovina Menart 80 metrov. Za vse skupine so razpisana lepa darila in kolaijne. Vozi se po pravilniku Koturaškeiga saveza. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov KSKJ, pri polževi dirki pa vsakdo. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Vozit: mora po cestnopo 1 icii.iskem redu. Startne številke se dobe na .startu proti kavciji 10 Din. ki se ob vročitvi vrne. Start ob# 8. pri igrišču Diska; čili istotam. Prijavnina 10 Din. za polževo dirko 5 Din. Dirka bo ob vsakem vremenu.
Kako fe bilo 30* julija v Los Angelesu
O svečani otvoritvi letošnje olimpiade smo kratko poročali med brzojavnimi vestmi v ponedeljkovem »Jutru«. Ta redki dogodek v športnem -vetu — ki se ponavlja le vsaka štiri leta — pa je bila tako veličastna športna manifestacija, da ji moramo še naknadno posvetiti nekaj vrstic.
Sobota je bila v Los Angelesu krasen dan. V mestu se je do tedaj zbralo do 300 tisoč tujcev, pri čemer ni vštetih okoli 2000 sodelujočih atletov in 400 njihovih spremljevalcev, ki zastopajo 44 držav. Po mestu je vladalo živahno vrvenje, še vse večje pa seveda v olimpijski »vasi«, kamor je v teku dneva prispelo na tisoče brzojavk iz vsega sveta. To so bile želje svojcev, prijateljev in vseh oni* neznanih, ki spremljajo atlete tudi tja v daljno Kalifornijo. Američani so otvoritvene svečanosti na olimpiadi po pravici označili kot »parado narodov«. V stadionu je bilo navzočih nad 105.000 oseb, najmanj še enkrat toliko kot v Parizu ali Amsterdamu. Nad maratonskimi vrati se blišči v velikih črkah De Cou-bertinova misel: Na olimpiadi je važno — ne zmagati, temveč sodelovati; bistveno ni, da se zmaga, temveč da se tekmuje dobro. Opoldne so se od- fla vrata v stadion in uro pozneje je bil že nabit do zadnjega prostora. Vročina je bila afriška. Po prihodu oficielnih osebnosti in vrhovnega pokrovitelja podpredsednika Združenih držav Cur-tissa se je pridela povorka narodov.
Maratonska vrata so nasproti glavne tribune ; prvi - pojavijo Grki, 5 atletov. Grško zastopstvo koraka na častnem mestu, kar naj kaže tudi na zunaj, da je ta mali narod na jugu Evrope prinesel olimpijsko tradicijo v moderni vek. Nato prihajajo ostali v abecednem redu — iz angleščine. Argentina, številnejša kot v Amsterdamu: pozdravljajo s slamnikom na prsih. Avstralci, mala skupina Avstrijcev in Belgijci, rojaki nredsednika mednarodnega olimpijskega odbora. Dalje Bolivija. Brazilija in nato Kanadijci, med njimi smehljajoči Williams,
menia nova
bela koža srečo v 3 dneh!
Ko je bila moja koža temna, raskava in nelepa, z razširjenimi porami in sojedci, nisem imela niti enega oboževatelja in nikamor me niso vabili. Z uporabo enostavnega recepta sem dobila v treh dneh novo belo kožo in to je popolnoma spremenilo mojo usodo. Preje nisem imela niti enega snubca, a sedaj imam kar tri ženitne ponudbe.
Vsaka žena zamore polepšati svojo kožo ter jo storiti nežno in belo, ako uporablja vsak dan nove kremo Tokalon, bele barve (ne mastne). Sestoji iz preparirane sveže smetane in olivnega olja s primesmi, ki kožo osvežujejo in jo delajo belo.
Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze, zožuje razširjene pore, odpravi sojedce ter omehča najbolj temno in raskavo kožo in jo stvori belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli na noben drug način doseči. Uporablja naj se vsako jutro.
dvakratni zmagovalec iz Amsterdama. Potem pridejo čilenci, Kitajci, Kolumbijci, Kostaričani in Kubanci. Petčlanska je de-putacija Češkoslovaške; za njo korakajo zastopniki Danske, Egipta in Estonske. Končno 40 Fincev, toda, žal, brez Nurmija; občinstvo ploska navdušeno. Za njimi 70 Francozov in nato 60 Angležev — pod vodstvom lorda Burghleya — ki so se pravkar vrnili z vsearžavnih ekem v Kanadi. Nemci so oblečeni enotno v nekakšne mornariške uniforme; za njimi zastopstva Guate-male, Haitija, Holandske in Madžarske (okoli 50 oseb!). V naslednjem gredo Indijci, Irci in 140 Italijanov. Za njimi koraka skupina 120 Japoncev; na tribunah se dvigne vihar odobravanja, ki so ga dvignili številni rojaki. Potem po redu: Latvija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Peru, Filipini, Poljska, Portugalska in španksa. Posebno pozornost vzbuja skoraj 40-članska skupina Švedov, ki jo vodi poročnik Tho-felt, zmagovalec modernega petoboja v Amsterdamu. Nato se vrstijo atleti iz Švice, Južne Afrike, Uruguaja in — Jugoslavije.
(Razne vesti iz inozemstva vedo povedati da je na letošnji olimpiadi zastopana tudi naša di iva, Ie pri nas še ne vemo o tem ničesar. 7 imo, da bi bila dolžnost odločilnih forumov, da dajo o tem javnosti pojasnilo, ker ni vseeno, ali in kako smo zastopani na tej svetovni športni prireditvi. To pojasnilo je tem važnejše, ker se je bilo treba z ozirom na splošno gospodarsko krizo odreči celo udeležbi naših najbolj pozvanih olimpijskih udeležencev — Sokolov, ki so že na preteklih olimpiadah dokazali svojo mednarodno kakovost in se že ponovno vrnili s ponosnimi zmagami in celo olimpijskimi lovorikami. Op. ur.)
Kot poslednja je korakala več stoglava skupina ameriških udeležencev, med njimi
47 žensk.
Vsi atleti a" se nato — s svojimi zastavami na čelu — postavili v polkrogu pred častno tribuno, nakar je podpredsednik Cur-tiss spregovoril velike besede:
»V imenu ameriške vlade otvarjam olimpiado 1932, ki je obenem X. olimpiada mo-derneg veka«.
Na maratonskih vratih je zagorel »večni« ogenj, ki bo gorel do konca olimpiade. Nato je počilo v kratkih presledkih 10 toDov-skih strelov pod nebo pa se je dvignilo na tisoče golobov, izmed katerih je nneJ vsak okoli vratu trak v drugih državnih barvah.
Po kratki dobrodošlici rektorja kalifornijske univerze se dvigne na oder ameriški sabljač Calnan, ki z ameriško zastavo v rokah izgovarja besede olimpijske prisege:
»Prisegamo, da bomo nastopili na olimpiadi kot lojalni tekmeci in da se bomo po koravali njenim pravilom v stremljenju, da bi sodelov ti na njej viteško v čast naših držav in slavo športa.«
Nato je povorka atletov v prejšnjem .e-du krenila iz stadiona.
Cene malim oglasom
ženltve Im dopisovanja: vsaka beseda Din 2Lr— ter enkratna pristojbina ta Hfro ali ta dajanje naslova Din 5.—» Oglasi trgovskega tn reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din L-—. Po Din L— ta besedo ta vračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stro/i*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-iekc, če sa t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlnibe. plača ta
lUjli c ijlaii
Za odgovor
3 Din
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt trn taračunajo po Dtn ista besedo, te taračuna enkratna pristojbina Dut 5,— ta Hfro etl ta dajanje naslova. Vri ostali oglasi socialnega značaja te računajo po 50 par ta vsako besedo. Enkratna pristojbina ta Hfro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par za vsako
besedo, znata Din 3.—>
NajmanjSl znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—,
V> oglasih po I Din ta besedo pa Dtn 15.—. Vse pristojbine ta male oglase te plačati prt predaji naročila, oz*-roma fih le vposlati v pismo obenem t naročilom.
Službo dpbi
VsaJca besed« 60 par: sa daVanje naslova aH xa &i fro p« 3 Din. (1)
Prodajalko
vrtoar-ške stroke sprejmemo im pros-imo pismeno ponudbo. — Sevet & Komip., Ljubljana.	30540-1
Torba rja
(tašner) špecijalista za izdelovanje da msk i h torbic arireiimom takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30542-1
Vpokoienec
oJenjen, «adjar, d>o.bi me-s*.o h'5nika na Gorenjskem Ponudbe na oiglas. oddelek ijutrac pod značko »785».
30236-1
Pletilni mojster
lober strokovnjak, prosi zaposlenje. Cenj. ponudbe oa oglašaj oddelek Jutra ood šifro »Testiliia«.
30430-2
Delavec
zmožen kavcije, išče stal no službo v Ljubljani, ali okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra< pod šifro »Priden in pošten«.
30674-2
Postrežnico
ki bi delala tud.i na vrtu, s-premem za popoldanske ure. Naslov v oglas, od deiku »Juitra«. 30GIS-1
Pošten mladenič
nekoliko trgovsko naobra žen, dobi službo dostavlja! ca. Potrebno nekaj kavcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30684-1
Kmečko dekle
vajeno živine in poljskih de!, dobi takoj službo. — Predstaviti se je v Ljubljani v gostilni, Tavčarjeva ulica 4.	30603-1
E2S2 HBSM	M	M
Vsaka beseda 50 par; za dajan jo naslova ali za šifro pa 3 Din. (2)		
Prodajalka
zmožna sama voditi trgovino, z večletno prakso in znanjem jezikov, išče primerno zaposlpnje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilna moč« 30686-2
Uradnik
* mnogo!et.no bančno prakso o a 1 : č n o kvalificiran, vešč vseh knjigovodstve-nih po=lov, samostojen korespondenc v slov., srbo-h-vaščini, francoščini, nemščini i<n italijanščini, zmožen samostojno voditi vsa p:sarniška dela. išče takojšnjo zaposlitev. — Po-iridbe n« oglasni oddelek »Jutr3« pod šifro »S. B.< 30557 2
Foto-pomoč niča
verzira.n.a v vseh delih moderne fotografije, išče nameščenje v boljšem ateljeju. Poniud.be n« naslov: šebeščer, Dubrovnik, Ta-bakarije 157.	30000-8
Prodajalka
pridna in poštena, z znanjem slov.. nemškega in hrvatskega jezika, želi kamorkoli premem ti mesto. Pomagala bi tudi pri gospodi-:! jstivn. Ponudbe nn osrlas. oddelek »Jutra« pod zn-ačiko »Mešana stroka«.
3C<544-2
Mlad trgovec
•mno^iojen. s 50.000 Din gotovine, želi nameščenje, a!i pa prevzame boljšo trgov'ao, točilnico ali kako drugo rentabilno podjetje. Samo resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Specerija«.	30000-2
Dekle
s štirimi razr. mešč. šole, dobra račumariea, želi mesto blagamičarke. Naslov t oglasnem oddelkn Jutra 30018-2
Prodajalka
mešane stroke, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, želi premeni-t i službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbov ljah pod šifro »Mirna«.
30055-2

Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (3)
Za Beograd
in Srbijo
išče resen zastopnik za stopstvo proti pla6i ali proviziji. Na razpolago reference slovenskih tvrdk. Ponudbe na naslov: Mar-kovič. Riga Fera 5. Beograd.	30558-:
Stalen zaslužek
nudimo potnikom, upokojencem in drugim agilnim osebam s posečanjem privatnih interesentov. Obširne ponudbe na Unioreklam Zagreb. MasaTvkova ul. 8 pod šifro »Buduonost«.
30600-3
Kdoir išče mesto pot nik.v plač« za vsako b&sedo 50 par; ia dajanj« naslov« jji za Šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnik«, plača besedo po 1 Din j za dajanje naslova »h za šifro pa 5 Din. (5)
Potnik
z lastnim avtomobilom — vešč slov. in nemškega jezika, z lepim nastopom, išče zastopstvo kolonijal-ne. železne ali kem. st.ro-ke. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Vpeljan«.	30300-5
Vsaka beseda l Dvo: za lajanj« naslova ali za Šifro pa S Din. (16)
Dosmrtno oskrbo
nudi boljša, dobrosrčna rodbina starejši ose-bi, dami ali gospodu, z zelo dobro hrano in prvovrstnim postopanjem. proti vložitvi večjega kapitala za nakup krasnega posestva v lepem 1-etovišče.r-skem mostu Slovenije. Ponudbe pod šifro »Prvovrstna oskrba 1932« na oglasni oddeletk »Jutra« 29953-16
Dekle
s Štirimi razredi meščan. Šole. ki iona veselje do o*rok in zna delati lepa ročna' de'a. želi primarno Fiusbo. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 30649-2
Toč a.i
dober strokovnjak in zanesljiv v tej stroki, prosi gg. šefe za zaposlitev. — 1'onndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točaj«.
3063fi-2
18.000 Din posojila
išč-em na štiristanovanjsko hišo v šiški, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prvomestna vkniižba« 30095-16
Šoferska šola
Gojko Plpenbaclier, Go sposvetska cesta 12. — Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt.	210-4
Einpauker
pripravlja za drugi juri-dični državni izpit. Gre tudi na deželo. Pogoji po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh zajamčen«. 30002-4
Prodam
Ogla« trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ca šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje uaulova aU ea ftitno p» 3 Din. (6)
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Dm; Za dajanj« naslov« ak ia Šifro pa 5 Dia. (10)
Odprt Ford« avto in »VVanderer«
limuzino, malo rabljen« osebna voza, na}nov( ' tipe. ugodno prodam. — Namesto denarja sprejmem tudi dobro vino, zidno opeko, hranilno knjižico itd. Anton Roječ. Stična 30443-10
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen poceni prodam. Nasio-v pove oglasni oddelek »Jutra«.
30495-6
Vinske sode
10 komadom, od 2000 io 5000 litrov ter 8 komadov od 200 do 300 litrov, po ugodni ceni prodam Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	29504-6
Gramofon, plošče
od 15 Din — kakor tudi
gramofone
od 300 Din prodaja »Sla ger«, Aleksandrova št. 4 prehod »Viktoria« palače 254-6
Motor BSA
350 cm', v dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	30499-10
Avto ali motocikl
rabljen, najboljše k uipite ali prodaste potom avto-t.vrd'ke O. Žužek. Lhiblja na, Tavčarjeva ulica lil.
306S2-10
Kolesa
za besedo. Oglasi *o-eijalne ga značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali »a šifro 3 Din, oairoma 5 Din.	CM)
Čevlji »Tempo« na obroke
Ljubljana. Gledališka olica št. 4 (nasproti opere).
23001-6
Pletena košara za novorojenčka
kompletna ugodno napro daj. Naslov pove ogiasni oddelek »Juitra«. 3O608-6
Špecerijsko opravo
še dobro ohranjeno, ter
tehtnico
proda G-uček, Ljubljana Bežigrad, Staničeva ul. 8 30659-6
K&pim
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« nasJora ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega zaačaja tha ka beseda 50 par; za dajanje naslova ajj za iifro pa 3 Din. (7)
Staro moške obleke in čevlje
kupi Jutečdč, Gallusovo nabrežjfi ZI. Prid« tudi na dom.	30647-7
Vsaka besoda 1 Din: za dajacj« naslova aH šifre pa 5 Din. (9)
Radio-aparat
tricevni, in lep zvočnik po niziki ceni naprodaj — tudi n.a obroke. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30567-9
Pohištvo
beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanj« naslova 3 Din. (4)
Odličen dijak
kd bo obiskoval tehnično šolo, išč-e mesto inštruik-torja učencem ali učenkam osnovnih ali meščanskih šol. proti brezplačnem stanovanji!. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30520-4
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (12)
Nekaj pohištva
rabljeno, dobro ohranjeno ugodno proda Vrančič, Gradišče št. 4a/II. 30090-12
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Dim. (15)
Smrekovega lubja
(čreslja) en vagon suhega takoj oddam. Dopise na naslov: Leo Paniki, Ljubljana, poštni preda! 362.
30527-15
l'Jdgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL,
18.
Vzpenjaje se po drevesu, je Tarzan opazil, da je bil vrh prav nasproti neke strehe. Mišice, ki so ga v pragozdu toliko let nosile i drevesa na drevo, so zlahka premagale razdaljo. S te stavbe je hitro preskočil na drugo; nato se je spustil na tla, in čez pol ure je ležal doma v svoji postelji in trdno spal.
Novo kolo 980 Din
z miufn.-uma, izredno mieč.no z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež dvojnim vzmetom. kompleten. 8 pripadajočim orod jem. — Miklošičeva cesta št. 7/III, vbod poleg Delavske pekarne. — &e pa.r komadov. Ga/ranoi;a.
30G40-M
Stanovanje
Vsaka beseda t Din; a dajanj« naslon al u iifro p* S Din. (M)
Trisob. stanovanje
z vsemi pripadajočimi pritiklinami, v centru mesta oddamo takoj ali s 1. se.p tembrom. — Naslov pove oglaorai oddelek »Jutra«.
30280-31
Trisob. stanovanje
s centralno kurjavo, v cen tru mest« oddam taikoj po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30405-31
Stanovanje
suho in zračno, obstoječe iz 3 sob, kabineta, pred sobe. kuhinj« z balkonom, shrambe in pritiklin oddam solidni siiramiki odraslih oseb. Vprašati v Podmil-ščaiovd ulici 1, Bežigrad.
30449-31
Komfortno
stanovanje
tri- in štirisobno, s plinom takoj odda-m. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30486-31
Trisob. stanovanje
lepo in solnčno oddam s 1. novembrom v vili oa Vrtači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2974)1-31
Stanovanje
tri- ali štirisobno, * vsemi pritiklinami, v sredini mesta oddamo e 1. novem brom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-c. 30279-21
Trisob. stanovanje
komfortno, izredno solnčno, po zmerni ceni oddam na Vrtači s 1. novembrom ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«.
30607-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, z vsemi priti-klanami in vrtom takoj oddam. Naslov pove ^gl. oddelek »Jutra«. 30639-31
Dvosob. stanovanje
ndobno, s kopalnico in balkonom, v novi hiši takoj oddam. Naslov v ogl, oddelku »Juitra«. 30035-2H
Tri stanovanja
po 1, 2 in 3 sobe, 8 kopalnico. plinom itd., v novi hiši pri Taboru oddam.
Pojasnila daje A. V., Vidovdanstka cesta št. 20.
30032-21
Sobo odda
Vsaka beseda SO par: m JajaaJ« naši**. Ji m tifra I Dia. (23)
2 pisarniški sobi
s posebnim vbodom oddam Naslov v oglasnem odd-lku »Jutra«.	30406-23
2 lepi, solnčni sobi
J souporabo kopalnice, v centru mesta oddam ta 000 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 30478-23
Prazno sobo
»epa ri rano s stopnjišča — pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica 1:1/1. levo 30493-23
I eor> so'nčno soho
moderno, novooprcmljen-n, s separatnim vhodom s stopnjišča oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu. — Mirje, Murmon.tova nJ. 1P.
30500-23
Ooremlieno «obo
lepo, snažno, zračno in solnčno, z elektriko, parketom in pruseVvm vhodom oddam na Tržaški cesti št. 31, pritličje (nasproti tobačno tovarne). Cena po dogovoru.	30620-23
Onrentljpno so*>o
s posebnim vibodom oddam ta.koj v Ulici na grad 0.
30o43-23
Enonadstropna hiša
zgrajena leta 1914 na najlepšem kraju, nasproti žup-ne cerkve v Zireh. katera je opremljena z električno razsvetljavo in vodovodom z gostilniško koncesijo, tr govskimi lokali, dvoriščem in vrtom naprodaj. Hiša je izrecno zidana za gostilniško in trgovsko obrt — katera se v hiši od leta 1914 naprej vrši neprekinjeno. 7,a vse podatke in ceno naj se interesenti obračajo pismeno a Id osebno na lastnika: Županstvo v Žireh.	30599-20
Hišo s trgovino in pekarifo
elektriko, vodovodom ter zelcnjadnim vrtom, poleg postaje takoj prodam. — Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod značko »Lepa priložnost«. 30507-20
V najem
Stroji
Vsaka beseda i Dm. za •'ajanje naslova ali za iifro S Din. f®9'i
Vsak« beseda l Din: sa dajMj« Mfavva il
«• Utro pa S Dva. (17)
Gostilno In trgovino
event. s posestvom — na Štajerskem oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 300flil-17
Ooremlieno
s posebnim vhodom oddam na Miklošičevi cesti 6/II desno.	30651-33
Prazno sobo
a posebnim vhodom takoj oddam na Mirju, La^.gu-sova ulica 17. 30634-23
Opremljeno sobo
oddam ni Mestnem trgu št. 6/II.	306S7-23
Prazno sobo
s po sob. vhodcim in eleik-tiriko odda M. Ravtar na Starem trgu 19. 80604-23
Na stanovanje
siprejimrm go^oda za 100 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ati ia šifro 3 Din. (22)
Tri dijake
(ati dijakinje z učiteljišča)
sprejmem na stanovanje v centru mesta, v lejto in zračno sobo. Na razp>lago klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30575
Vsaka beseda 1 Dtn: •s d»Jaa> naslov«
<a Utre p« t Din. (IS)
Lokal
z imvenitarjem. za man-n fakturno trgovino, v sre dind Ljubljane oddam takoj ali poizneje. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal« 30289-19
2 trgovska lokala
oddam s 1. novembrom t. 1. v novi zgradbi v Igriški ulici — poleg dramskega gledališča. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 30533-19
Lokal
oddam. Naslov pove og*. oddelek »Jutra«. 30S45-;G
Živali
Vsaka beseda I Din: trn dajanj« naslona tU M iitro p« 6 D«. (27)
Mlajšo dijakinjo
vso oskrbo sprejme boljša rodbina poleg liceja Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	30050-22
Dijakinjo ali dijaka
nižjega razreda, iz boljše hiše sprejmemo v vestno oskrbo k ugledni družini na Bleiweisovi cesti. Na razpolago klavir. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Nadzorstvo«.
30600-22
Posest
Vsaka beseda sa dajanj« a fcir« pa 6 Din. (BO)

Mlin naprodaj
prometnem kraju pri železniški postaja. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Dober promet«.
30329-20
ŠtiristanovanJ. vilo
ttovozida.no. z vsem kom-fortom, prodam v Ljubljani. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30413-20
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam 2—3 odraslim osebam 8 1. septembrom v Staničem" ul. štev. 22 — Bežigrad.
30627-31
Lepo stanovanie
dvosobno — s kopalnico, elektriko in vrtnim takoj oddam pod Rožnikom. Pozneje event. celo hišo t 4 sobami. Lepa in mirna lega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30080-21
Stanovanja
Vsaka beseda 80 par: ■b dajanj« nsshn«
»s Ur« • Ho. (21-*)
Stanovanje
sobe in kabineta, ali dveh manjših sob i vsemi pritiklinami, v Zeleni jami ali v bližini artiljerijske vojašnice iščem za oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala družina«. 30033-31/a
Stanovanje
z eno ali dvema sobama, bi kii sv. Jožefa iščem. — Ponudbe pod šifro »Stranka bres otrok« na oglasni oddolek »Jutra«. 30630-31/a
Enonadstropna hiša
novo renovirana, 9 tremi stanovanji in pekarno, poleg gospodarsko poslopje in t % ha zemljišča, v sredini trga Velenje, na lepem in prometnem kraju ugodno naprodaj. Za izplačilo potrebno samo polovico denarja. Da se tudi v najem. Ponudbe na naslov Anton Satler, posestnik v Velenju.	30490-30
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom telo ngod no prodam. Event. knjižica Mestne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	29565-20
Novo hišo
t 2 sobama, kuhinj® in vrtom za 34.000 Dim naprodaj v Mariboru. Pojasnila da i« Zasrorski. Maribor, Sodma ulica št. 30.
30504-20
Stavbno parcelo
2000 m» veliko, 4 minute od jezer* na Bledu zeio ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Jezero«.
30696-20
Trisobno hišo
s hišno vodno močjo, hlevom in njivo, pripravno za obrtnika, za 2S.O00 Din proda Lutka Sevnik. Ra-domlje.	30610-20
Trgovsko hišo
na najpromeitmejši	točki v L"iWjani prodam.	— Ponudbe Oa oglasni	oddelek »Jutra« pod šifro	»Trgovska hiša 2(537«.	306fi9-20
Golobe
več parov čistokrvnih rim-ljanov, Eistaube, belih angleških krofarjev, floreu-tin/cev in lahora proda Milo Juna-nc, Ribnica, Dolenjsko.	30004-27
Pes volčjak
z verigo, se je zatekel. — Gostilna »Štefan«, Pod-ro,7/nik.	30636-27
Majhen parni kotel
poceni proda P. Škafar, parna v-ulkanizacija gumija v Ljubljana, Rimska c. lil ___30367-29
Šivalni in pisalni stroj
prpolnoma nova. radi selitve za poovično ceno naprodaj na Miklošičevi c. št. 7/III. vhod poleg Delavske pekarne. 30041-29
Vsaka beseda 1 Din: n dajanj« naslova ali ia iifro pa 5 Din. (18)
Pozor!
V nedeljo 7. t. m. je zadnji • dan odprt vinotoč pri Faningcrju na Starem gradu. Nadalje samo vinotoč čez ulico.	30004-18
Pridelki
Vsaka beseda 1 Dl'i za dajanj« naslov« ali ta iifro r« 5 Din. (33)
Malinovec
pristen m naraven, « čistin sladkorjem
vkuhan. »e lob: na mal« in ve4iko » lekarni dr. G Picooli. Ljubljana. Dunaj ika sest« 6.	226
Brusnice
prvovrstne po dnevni ceni od 5 kg naprej razpošilja Henrik Zechner, trgovec, Liibeličc, Koroško. 305C9-33
Suhe in sveže gobe
stalno kupuje Peter Setina — Radeče - Zidani most.
236-33
Vsaka oeseda 1 Dm. ta dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (94)
Namizna Jabolka in slive
vagonske m.nivžine kupi Jos. Rože & Co., Maribor-Pobrežje.	30667-34
Dopisi
Informacije
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali ta iifro pa 5 Din. (31)
Neznano kam
Je odšla
3. t. m. Meri Senčar, poročena Sovine, žena me sar. dninarja. Kot vzrok pobega je navedla, da je že preveč pretrpela lakote in pretepa od moža. Blage osebe naj sporoče naslov pobegle hčerke očetu Sen-čarju, Gaberje-Celje. Dečkova cesta.	30662-31
Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova sli j za iifro pa 5 Din. (37)
Ako iagode sadite
v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselit« Vaše otroke in sebe! Zahtevajte cenik! Drevesnica Ro«en berg, Maribor. 30295-37
Vedno zadovoljne stranke, ki stalno naročajo lepa suha
DUVA 13 PBEIIOG
pri Iv. Schomi
Dolenjska cesta — Telefonska it. 2951
LUBENICE
prvovrstne, nudi v va-gonskih pošiljkah po najnižji dnevni ceni tvrdka
Rudolf Ehrenfreund i sin, Osijek.
Telefon br. 210.
Brzojavi: Rudsin.
Vsaka beaeda S Din: ia dajanft nulora fci fre p« S Dia. (24)
»Barcaroia«
Četami ne pišeš, Te še vedmo ljubi samo Tvoj Dušek.	3060Č-24
ki krepi in fdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBENIH Ljubljana VIL
Javna zahvala.
»SOLIDARNOSTI«, reg. pom. blagajni v Ljubljani,
Kolodvorska ulica 8, izrekam javno zalivalo za takojšnje izplačilo polne pripadajoče mi pogrebnine po ponesrečenem očetu.
»SOLIDARNOST« vsakomur najtopleje priporočam. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1932.	10832
Jeršin Alojz, bolničar, Slape št. 7.
Knjigovodja bilancist
perfekten slovenski, hrvatski in nemški korespondent SE IŠČE za samostojno vodstvo pisarne industrijskega podjetja v bližini Ljubljane, Natančno, lastnoročno pisano ponudbo s sliko in navedbo zahtevkov ter referenc pod »Popolnoma samostojna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. Nastop službe 20. avgusta t .1. Prednost imajo
stenotipisti.	10803
Lep naj bo Vaš dom!
Slikanje in pleskanje izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah tvrdJca
IVAN KOSAK, LJUBLJANA
Rimska cesta štev 23
249
Prednostna prilika za nakup
najboljših češkoslovaških izdelkov na
Jjiberškem velesejmu
od 13. do 19. avgusta	1932
Splošni vzorčni sejem. — Tekstilni sejem Tehniški sejem. — 21. blagovnih skupin itd.
Dopotovanje brez vizuma. Vozne olajšave: v Jugoslaviji 50 % za povratek, Avstrija 25 %, Češkoslovaška 33 %. Prodaja legitimacij: Ljubljana, Češkoslovaški konzulat, Erjavčeva c. 21, Aloma Company, Aleksandrova c. 2/1.
Pevovodjo
išče Vršačko srpsko crkveno pevačko društvo. Mesečna plača 1000.— Din ter odstotki od pogrebov, parastosov, koncertov. Brezplačno stanovanje 3 sob na ulico, predsoba, kuhinja z vsemi pritiklinami, ležeče v centru mesta. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1867. in ima pevski zbor 50 pevcev in pevk. Rok za vložitev ponudbe je do 31. avgusta t. 1.
Uprava.
TEL®\ADNE ' B L E K E
.LAM
A Pl B® R
Ledenjake
(omare za led) nov sistem, neverjetno ekonomične. —
Zahtevajte cenik od F. K a d I e c a, Temerin.
252
Pomoč
v vseh zadevah nudi fJutrov« mali oglasnik.
Pozor! Znižane cene! Pozor!
Da zadovoljimo svoje odjemalce, bomo od sedaj naprej prodajali sledeče predmete po zelo znižanih cenah, n. pr.:
prvovrsten kambrik od Din 6.50 naprej, oksford za srajce trpežen od Din 6.50 naprej kotenina Dela in sifoni od Din 6.50 naprej
platno za rjuhe od 15 Din, najboljše 24 Din, za kapne 180 cm širine 23 Din, najboljše 32 Din. Gradi za žimnice 22 Din, odeje klo-
taste od 120 Din naprej. Vse cene se razumejo za korantno blago, v poljubnih množinah, brez vsakih napak
ter tudi ne v ostankih. Enako so znižane cene tudi vsemu manu-fakturnemu in konfekcijskemu blagu.
Za obilen obisk se prijazno priporoča tvrdka
F. I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
za Slovenijo sprejme večja tvornica mila in kozmetičnih preparatov.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kozmetika«. 10810
Pri splošni nevrastenifi
porabljajte fiziologični ekstrakt (»Kale-fluid«) iz žleze čvrste in zdrave živali. —■ Brezplačno pošljemo podrobno literaturo. Pišite na: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. »Kaleflaid« se prodaja po lekarnah in drogerijah.
Odobrilo ira.mistT&tvo za socialno politiko in narodno zdravje. S. br. 5100 od 28. marca Iftif.
Nadležne dlačice
odpravite brez draženja kože in bolečin obenem s korenom s pomočjo »Rapi-dentha«. To je mnogo boljše sredstvo od mnogih drugih krem za odstranjova/nje	_
dlačic in drugih kemijskih preparatov, po katerih dlačic« še močneje porastejo. Tudi zdravniki priporočajo >Rapidenth« kot najlboUeo. korenito ra zanesljivo metodo za odpravljanje diačic. Garnitura 50 Din. >Partoutc za odstranjevanje dlačic na rokah in nogah Din 100. Preparate SCHRO-DER-SCHENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din)
depo za Jugoslavijo: »OMNIA« oddelek 1/9 _
Zagreb, Draškovičeva ulica 27. Zahtevajte bror-plačno ilttstrovan cenik!	l<V?2n
Naše cene smo ponovno znižali!
Izvleček iz našega najnovejšega cenika: Okvirji za kolesa: Din 380, 400, 450 itd. Zunanje gume: Din 49, 55. 65. Notranje gume: Din 15, 18, 22, 25. Gumijska držala par: Din 9. Nikljaste kolesne prečke: 5 kom. Din 1.50 Sedala: Din 50, 60, 70, 80 itd. Pogonske verige: Din 25. Pedali par: Din 25.
Nožne sesalke: Din 25.	2SS
Vse dodatne dele in potrebščine za kolesa in šivalne stroje razpošilja proti povzetju najbolje založena odpremna hiša
Hollaender i Guttmann, Zagreb
Martičeva ulica 4. (pri borzi) Telefon št. 58—21. — Brzojavi: Velohage.
1
čpo$GtiCo l
Mestna občina ljubljanska bo tlakovala cesto Za gradom še v tej sezoni z drobnim granitnim tlakom. S tozadevnimi predpripravami in planiranjem se bo pričelo že prihodnji teden, na kar se ljubljansko občinstvo opozarja, da bo imenovana proga od ponedeljka, dne 8. avgusta, do nadaljnjega za vsak promet zaprta.
10840
Urejuje Davorin Kavljea. Izdaja za Konzorcij >Jutra« Adoil Kibnikai. Za Narodno tiskarno (L d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.