PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2036. t»UiW ma MMd-iltu (ter. Dk «. IM7. at Um Act «f CM|r«M «1 Um pMl etike »l Cilk««*. tU. M »rt h >. 11». CHICAGO 23, ILL., 9. OKT JIMA (October 9)fm«. »'.ihlinhed Wee*ly at 2801 8. Uirndale Ave. ••• LKTO—VOL. XIJ. Cemu treba Zedinjenim državam tirati svet v novo oboroževalno tekmo? Višanje cen, ko se enkrat prične, ne pozna mej ne'stropa' Ko je kongres v poslednjih •ednih svojega zasedanja pustil staro medvojno postavo o regu SVIDENJE PO MNOGIH LETIH. — friior is New Vorka kjer se r esenci, ki so bili v nacijskih kempah. sestajajo s svojci. Da se radujejo priča fornja slika. Takih svidenj bi bilo še veliko več, ako bi ameriška vlada dovolila priseljevanje v večjem številu. A se drsi kvot. Vnanja politika Zed. držav pod v v • 4 • I zaščito sile Pravi namen nase mornarice ter njenih letal v Sredozemlju. - Obiski angleških in naših ladij v Grčiji. — Napeto razmerje zaradi Dardanel Ko je ogromna, največja la- za status quo. bodisi v Grčiji dja te vrste na svetu nosilka kot v Turčiji, letal "P. D. Roosevelt" pred ne- Ampak to dejstvo jc javno kaj tedni priplula v Sredozem- poudaril šele tajnik mornarič-sko morje, so v Washingtonu nega departmenta Forrestal S pojasnili, da je priplula tja na 'svojo izjavo dne 30. sept. je raz-prijatelj&ke obiske v Grčijo,! blinil vse prtu»nje trditve ame-Turčijo in v Egipt. noto Jugoslaviji, češ, da se .Jugoslovani v Julijski krajini (vsled potuhe. ki jim jo daje Jugoslavija) nočejo ravnati po na-redbah "zavezniške zasedbene oblasti, da nagajajo in uganjajo nasilnosti ter druge provokacir je. Ta nota Jn 'pw Forrestalova .1 UU LIH\\J IIUUMVU :> LC*II1. - J . , rn-. . i * bo Ameriki dobro adel«,. ^iL^tST^, da Zed arzave mislijo kajti naša oborožena pomorska in zračna sika tam je priprav U?na., . r , O Jugoslaviji veliko kritičnih mnenj ' • Jugoslavija, je bil* deležna V (Konec na 5. strani.) ' Vplivanje na izid grških volitev V Grčijo bi imela ta ladja priti dan ali dva pred volitvami v parlament. Grška vlada je uredila vse. da ho sprejem ladje (s polnim krovom bojnih letal > kolikor največ mogoče pompozen. Seveda, poleg vojaških in mornaričnih grških edi-nic bi bile ob sprejemu prisotne tudi množice grškega naroda in vzklikale Amerčanom. Toda ne samo iz grških, temveč tudi iz mnogih drugih liberalnih krogov, ter iz Moskve so vpraševali, da-li ima ta obisk kaj zveze z volitvami, oziroma vplivati na grško ljudstvo s tem." da se če zmagajo rojalisti. Ameriška vlada, odnosno njen državni in mornarični department sta uvidela, da se bi obisk pred volitvami res lahko tolmačil tako, kot da Zed. države hočejo pomagati rojalistom k zmagi. Zato je poveljstvo ameriške eskadre oznanilo, da se obisk v grški pristan izvrši po volitvah. Politični značaj obiska Vzlic poznejšemu prihodu je bilo očitno, da se nosilka "F. D. Roosevelt" ni oglasila kar tako mimogrede, ampak da se grškemu vladajočemu sloju da moralno oporo, ki jo je uporabil s prireditvijo manifestacij v prid sedanje (rojalistične) vlade. In potem je bil kralj ob povrnitvi iz ubežništva toliko bolj svečano sprejet. Letala iz te ladje so se v času manifestacij dvignila ter krožila * nad mestom v obliki črk F-D-R, dasi so se nekateri zgražali, češ, začetne črke tega velikega demokrata se sedaj zlorablja v podpiranje nedemokratičnih elementov na Grškem, Republikanci, ki jih reakcionarna propaganda — grška in druga — označuje vse za komuniste. pa so uvideli, da jim zapadne demokratične sile — le dve sta res sili — ne bodo dale prav nobene vzpodbude in še manj pa opore. Namig Sovjetski uniji Obisk ameriške flote v Grčiji, in potem obisk v turškem pristanišču je bil v glavnem namig Rusiji, da so zapadne sile Ko se /e septembra 1929 ukresala v Evropi druga svetovna vojna, je bilo mnogim v tej deželi jasno, da bo oborožen konflikt zajel prej ali slej tudi nas. To se ''""T A- i« toliko pri poškodovali našo mornarico v Pearl Harborju toliko, da je bila dolgo nezmožno za akcijo. Ko je bila vojna končana, so Zed. države izšle iz nje kot najmogočnejša militaristična sila, kar jih je še kdaj poznala zgodovina. Ogromna ameriška vojna mornarica je sedaj raz-predel jena po vsem svetu. Nastanjena je ob Japonski, križari po Pacifiku, demonstrira po Sredozemskem morju in njegovih zalivih, straži ob Nemčiji in se trka s prijateljskimi motivi ob Grčijo in Turčijo, kar v Moskvi kajpada po svoje razumejo. Imamo bojno letalstvo — močnejše kot vse druge dežele skupaj, z bombniki — prave veletrdnjave v zraku — kakršnih ne poseduje nobena druga dežela. Pod orožjem imamo sedaj samo kakih dva milijona mož. Kar se števila tiče, nas Sovj. unija seveda prekaša. A ni je na svetu armade, ki bi bila tako moderno opremljena, kakor je naša. In to šteje. Armada na kolesih, s stroii, tanki in s strelnim orožjem — s tolikšno tehnično silo, da pomeni s temi pripomočki več, kot pa ako bi v prošlosti, s takratnim orožjem, štela petnajst milijonov mož. In imamo atomske bombe, ki jih nima še nobena druga. Koliko časa bo to najstrahovitejše morilno orožje naš monopol, se ne ve. Vemo le, da si Sovj. unija prizadeva, da jo i ona iznajde in pa da nas skuša dohajati tudi v drugih panogah vojne tehnike. Imamo industrijo, ki se lahko z veliko hišico spremeni v municiiske obrate, s produkcijo, ki j&Vminuh } čeprav p rv kredi o vse prudnja! vojni presenetila ves svet — posebno šm sovražnika, * — strigcl. da ie neefektiven. Pre-kupcem z živili ie dal ž njim Ir priliko produkcijo zmanjšati, da je s tem cene še bolj navil in črna borza ie še bolj puspešena kakor ie bila. Vse to je nastalo radi tega, ker imamo "ljudske" poslance, ki pa se ne brigajo za ljudstvo temveč za dobičke svojih bogatih, vplivnih klijentov. V Chicagu n. pr. se višajo cene mleku izredno hi4ro — sedaj že v tretiič v kratkem času. Letu 190K je hil v Chicagu kvort mleka Sc. V prvi svetovni vojni mu ie bila najvišja cena 16r, potem je padla v krili na lic. Sedaj mu je cena 22'v ccn KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Ameriški Italijani v boju za-1 firal že iz Pariza predsedniku radi vprašanja Julijske krajine AFL Wm Greenu, da naj stori in Trsta nastopajo jako enotno, potrebne korake v prid Italije. Bivši fašisti, pristaši republi- Brzojavil je italijanskim ter kanskega gibanja v Italiji, od- drugim Italiji prijaznim orga-borniki urij italijanskega rodu, nizacijam v Zed državah, naj duhovščina — vse je šlo skupaj napravijo primeren pritisk, da v zahtevah, da jno^ Italija do- se ameriška vlada za svojo soditi pravičen mir in da mora bojevnico < Italijo» boljše zavza-Prst z zaledjem ostati Italiji, me kot pa se je poslednje čase. Ker imajo Italijani na volilne dneve veliko glasov, posebno v Vevv Yorku, pa i v Chicagu in se marsikje, so jih v VVashingtonu "radi" poslušali in bili zelo prijazni z njimi. p^j.spje uroitve ame raških vladni^ kfogov, da je na ša mornapca v Sredpzemskem ki ni verjel naši potenčni sili. morju zato. da napravi obiske, .. c , . . .. , ' . .. vljudnosti in dobrohotnosti. De- , le vomi department prišel tnova s predlo- , jal je, da je naša pomorska sila gom tO obvezno voiaško službo. Ce se ie uvede, bo to v Sredozemlju v namenu .u daj. v mirnem času prvič v naši tgodovini. pomaga vnanji politiki, namreč - - - y Bvrnesu, na mirovni konferenci v Parizu, in kjer pač bo še treba V istem času je poslal državni department 4 ostrobesedno" II ■ I ^ v Predstavniki vojnega in mornaricnega departmenta pravijo, da je nam jačanje armade potrebno zaradi obrambe. Vendar imamo le mi in Angleži vojne baze po vsem svetu, na tisoče milj od našega obrežja. Rusija, ki nima po svetu nobenih baz, razen v svojih mejah in v par sosednih prijateljskih državah, nam torej ni nevarna. Ako pride do vojne z njo, nas ona ne bo mogla napasti, temveč moramo mi tja, če jo hočemo z vojno prisiliti v poslušnost. < j Bilo bi pametnejše za vse, če se bi dežele, ki se kni " i '9'°/° z mirom in vojno, spoprijaznile za mir, namesto SfŽfto^l * • 90Von, ob enem po ,o se vrgle v novo oboroževalno tekmo. V Ameriki je veliko vodilnih osebnosti, ki so prepričane, da je vojna z Rusijo neizo-( gibna. Torej velja naše oboroževanje nji. In če se res zapletemo v nov krvavi ples, kdo bo imel koristi od tega? Nihče, katastrofo pa vsi. V mestu, časopisi pišejo lc o pomanjkanju potrebščin ter o nadaljnih podražitvah. Ker je i tiskv-namreč veliko časopisje —*. mu* t napol bogatašev, je v njemu zf-' man iskali kako konstruktivno ! sugestijo. A vendar je izhtid zelo enostaven. Socializirajmo živilsko in drug* industrije, da bodo produciralc za potrebe ljudstva namesto lc v kolikor to nese privatnim dobičkarjem, pa bo problem rešen. Ampak kapitalistična družba seveda ne j bo sama sebi zadavila vratu. To je naloga ljudstva, ki pa na žalost sedaj še vedno vzdržuje i rajše sistem, ki ga izkorišča in žuli. namesto da se ga bi otreslo, i 'Socializacija Nebraska je prva država V Ameriški uniji, kjer so elektrarne ljudska posest. V vseh ostalih imajo monopol še vedno privatne družbe, razen v posameznih okrajih, kjer so last občin, zvezne vlade ali pa zadrug. Luigi je svoj govor končal s poudarkom, da je o njegovi misiji obširno poročalo vse časopisje iri da smatra ljudstvo Italije Ameriko za svojo najboljšo prijateljico. "Vse oči so uprte Luigi Antonini je šel v boj za vanjo", je dejal, ' kajti Italiji italijansko stvar v času te mi-1 prijateljski glasovi prihajajo rovne konference tudi v Pariz, samo iz Amerike!" Cemu neki kjer si je izposloVal avdijenco je Luigi Antonini Anglijo izpu-z angleškim ministrom vnanjih stil? Saj je vendar imel najbolj zadev Ernestom Bevinom. An- prijateljski pomenek z Bevi-tonini je podpredsednik velike nom, ne z Bvrnesom! unije izdelovalcev ženskih oblek in ob enem je pred-1 1>d,,ik "Ca,r Pravi v ^ornen-sednik zveze tistih unij AFL in tiranJu VVallacevega nastopa CIO v Nevv Yorku, v katerih Protl P°l*ilu Byrnesovega dr-so člani pretežno Italijani. Pra- /avnc«a departmenta. da je ■"■-..i j- • •• - . . ... mnogo njegove (Wallaceve> kri- moral bi po njegovem mnenju strožje prijeti tudi vnanjo politiko sovjet-| nacionalizirati tako, da bo dr- jske vlade^ "Call" meni. da bi šel I žalo, in v tem slučaju se mora Wallace v svojem prijemanju k Trstu pripružiti tudi druga ameriske vnanje politike lahko italijanska mesta. n. pr. Pulj še veliko dalJ in se spomnil tudi . Bevin mu je odgovoril. | P°kojne8a Roosevelta, ki je šel da Anglija je za internacionali-1 na roke reakcionarjem in pro-zacijo Trsta na način kot on že- faslstom Italijanu Badogliu, li. Ako pa ji namere ne bo mo- Francozu Darlanu in grškemu goče izvesti, se bo vrnila k svo- kralJu "Cair ugotavlja, da Tru-jemu prejšnjemu stališču, to je,lman s **ko politiko le nadaljuje, da ostane Italiji, kot je bil do te vojne. O svojem intervjuvu v Parizu je Antonini poročal po rimskem radiu. Med drugim je pt? Vej priliki ljud&tvu Italije omenil, da je njegova deputaci- ta. Ali drugače povedano: ____ ...... 1908 si dobil 2« kvortov mleka I)!1' ® Jih je v nji četrt milijona. upravieene a za e.. dolar. Sedaj dobii v Chi- ToreJ *JLu'«1 vazn? 8lava Be-I«* "Pravdne. raKu *a dolar komaj STIKI in v,n" K dejal, da če Italija Trsta pol kvorta mleka. ne 60 d,ob,la se ?a mora inter" To je ena primera. Slično se i ™"onallz.rat. tako. bi lahko naštevalo glede spodnjega perila, srajc, raznih ženskih oblek, živil itd. In še tega marsikje niti po zvišanih cenah ne dobiš toliko kolikor rabiš, razen če greš na črno borzo in plačaš še višje cene kot pa so podražitve na odprtem trgu. Mila n. pr. je zmanjkalo. Toaletnega papirja in papirja za brisanje rok že dolgo primanjkuje. in včasi ga gospodinje po cele tedne ne morejo iztakniti, dasi je ne samo reakcionarna temveč tudi neefektivna; ob enem tira evropske množice h komunistom, ker smatrajo to za "manjše zlo". In je res. če človek pogleda nazaj, da sta ame- ja prišla tja sicer radi delitve riška in a"g^ka vlada, kadar relifa. a v glavnem zato, da ji pomaga dobiti pravično mirovno pogodbo. - * tjv - t •'.* • 1 Benjamin Cohen je po Anto-ninijevem mnenju, kot je govoril v rimskem radiu, največ kriv, da je ameriška vlada spre- se je bilo treba resno odločiti, vselej rajše potegnila z reakcijo kot pa z liberalnimi in delavskimi sloji. To tudi pojasni, zakaj ie fašistični diktator Franco še vedno na krmilu. Ako smatrajo evropska ljudstva komunizem za "manjše zlo", pa vidi- menila svoje prej tako prijatelj- mo na drugi strani, da anglo-sko stališče do Italije. "To ve ameriška plutokra^ija podpira predsednik Truman in vsi dru- rajše fašistično orientirane krogi člani vlade." Zato je Anto- ge, ker jih smatra za "manjše članu zlo". Demokracija bo torej ime- Krivci"pomankanja" v zadregi za izgovore Gospodinje iščejo po mesnicah meso, družine v velikih mestih se drenjajo v dolgih vrstah v restavracije, da si v njih dobe hrane, ker je v prodajalnah ne dohe, mesarski magnati, vladni uradniki in politična vodstva starih strank pa iščejo krivce, ki mi povzročili praznoto v mesnicah in prazne police v grocerijah. Nedavno se je vršila v Chicagu 45ta le*na konvencija vladarjev mesne industrije. Njihova zveza v strokovne, politične in propagandne svrhe se imenuje "American Meat Institute." Torej zelo častno, lepo zveneče ime. Magnati so si dobili na svojo konvencijo pod prej omenjeno firmo okrog dva tisoč delegatov iz krogov mesne industrije, ki so prišli iz vseh krajev dežele. Glavni uvodni govor je imel predstavnik klavniške industrije, ki jc dejal (verjemite ali ne), da pade krivda za podaljševanje pomanjkanja mesa — na komuniste! Namreč, da je pomanj- kanju kriva "komunistično navdahnjena kampanja" proti mesni industriji. Poročilo odbora omenjene ustanove cifira konvenciji v dokaz članek iz komunističnega "Paily VVorkerja", v katerem je pričel z očitki in "dokazi" proti mesni industriji. To je po mnenju besednika omenjenega instituta podžgalo nekatere višje vladne uradnike in pa precej voditeljev unij CIO, da so nadaljevali z obtožbami iz -omenjenega lista — in tako — evo, je bila mesni industriji vržena zavora in pomanjkanje se vsled tega nadaljuje. Nekateri merodajni uradniki v mestu Nevv fYork takemu opravičevanju mesarskih magnetov niso hoteli verje#i in so uvedli preiskavo. Pogledali so v ogromne mesne hladilne shrambe in dobili v njih na stotisoče in milijone funtov mesa. Potem so pogledali v enake shrambe v Chicagu in tudi tu so založene z mesom do stropa. teh shramb so se Jonov ljudi te dežele) policijski da vse tc zaloge količki ne bodo padali. Niti niso oni v kaki stiski za meso. Gredo lahko v najboljše hotele, ali v najboljše restavracije, plačajo zo obed kakih dvajset dolarjev, pa sc vležejo siti k počitku. In tudi doma. v svojih razkošnih vilah so z vsem dobro založeni. Vlada si iz te stiske ne zna, Ravnatelji opravičevali, spadajo velikim hotelom in velikim restavracijam, ker same nimajo dovolj prostornih ledenic za tolikšne količine mesa. pa ga tukaj hranijo in se ga jim dovaža po potrebi. Vlada seveda ne more k temu nič. ker tudi če bi hotela za nekaj časa preklicati svojo vero v "free enterprise", nima pravice nikogar prisiliti kaj prodati, ako tisti, ki stvari poseduje, reče, da niso naprodaj. Ali pa da jih je že v naprej prodal drugim. Unija klavniških delavcev ima drug izhod, ki pa še dolgo nc ho obveljal. Statistično ugotavlja, da je mesna industrija v Ameriki monopol kakih desetih magnatov. Ako hočejo "zastav-kati" in si zaloge mesa za trg pridrže. v namenu s tem prisiliti vlado odstopiti od reguliranja cen. jim tega nihče ne more braniti. Kajti po stavkarjih te sorte (Čeprav se igraj« i živežem. ki ga potrebuje 14« mili- ali si noče, ali po si ne more pomagati. Predsednik Truman je nedavno dejal, da ho mesa kma lu zadosti za vse. Ali tisti, ki imajo s tem v vladi opravka, so mu par dni pozneje povedali, da bo pomanjkanje trajalo do jeseni prihodnje leto. Farmarji imajo polno iita in koruze, pa se jim z živino tudi ne mudi na semnje. Prvaki demokratske stranke pravijo, da je vse to nič drugega kakor republikanska zarota, da bi pri novemberskih volitvah toliko laglje zmagali — čel, vidite, vsega tega zla so demokrati krivi! Tako se žogajo, ker njim ni nobene sile. nini proti omenjenemu državnega departmenta ostro la še težke čase. predno se uve-nastopil in ob enem jc telegra- (Nadaljevanaje na 4. strani.) GLAS STAREGA VETERANA, KI VZLIC NEZGODI DELA ZA NASO STVAR DALJE John Teran na Elyju, Minn., je naročnik Proletarca skoro od začetka, od tretje itevilke naprej. S pokojnim Andrejem Poravnetom v Chicagu, ki je bil predsednik prvega Proletarčevega upravnega odbora, sta si dopisovala o snovanju slovenskega socialističnega lista že leta 1905. 2e precej let živi J. Teran na farmi blizu Elyja, prej pa je vodil krojaško obrt. Pred dobrim letom, ko je peljal domov voz drv, se mu je splašil konj in ga vrgel pod voz, da so mu Sla kolesa ene strani preko telesa. Silno ga je poikodovalo. Ali ker je Teran trdna gorenjska korenina, si je iivljenje ohranil, a posledice bo ie čutil. Za Proletarca je v vseh letih njegovega obstoja izvršil že nič koliko agitacije, enako za Družinski koledar in Majski glas. Vzlic svoji oslabelosti je šel tudi letos med rojake in trgovce na Elyju, da dobi oglasov v Koledar, kakor vsako leto. V pismu z dne 3. oktobra pravi med drugim: "Skupaj sem nabral 30 oglasov. Morda jih kaj tudi Jacob Kunstelj pošlje. Tako zlahka kot letos jih nisem še nikoli dobil. Gofovo so mi jih zato dali brez ugovarjanja, ker sem se jim čuden videl. Niso me namreč videli že nad leto dni in tako sem prišel mednje 48 funtov lažji kot sem bil in to človeka spremeni. Dalje Teran izraža kritiko zaradi zamude z lanskim koledarjem, upa, da bo letos izšel začasno in pozdravlja vse prijatelje in znance. Ljudje, kot je s. Teran, so nam vsem v vzpodbudo. Bil je preganjan radi prepričanja ter agitacije za naš tisk, unije in naša društva, kot še malokdo, toda ni klonil nikdar in dela naprej vzlic omenjeni nesreči in pozni starosti. Pozdrav i njemu ter njegovi soprogi od nas vseh! PROLETAREC LIST ZA INTERESE D3*~AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. l*4«Ja Ji^««lovanska Delavska Ti.kpva* Dr«sba, Ckicaga, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE KAROCNINA ▼ Zedinjenih drUvin za celo leto |3.00; »a pol leta $1.75; trn četrt letu $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vei rokopisi in oglasi morajo biti v nsiero uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Puolmhe.l ev«ry Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor......... .Frank Zaits 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Vear $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Si* Months $2.00. PROLETAREC 4301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Čemu gledati le v daljave, dočim se nam je doma nakupičilo problemov ? Znani radio komentarec Gabriel Heatter je v svojih izvajanjih v sredo 2. oktobra dejal ameriški publiki, da jo znova svari pred inflacijo, ki je že na pohodu in bo razsula ekonomijo te dežele, ako se ne zgane in prisili merodajne kroge, da jo ustavijo. Ta radio komentarec ni naš ideal. Organiziranemu delavstvu v svojih govorih, ki jih radijsko omrežje raznaša po vsi deželi, ni »naklonjen,Toda njegov boj proti inflaciji in njegova prizadevanja. da se ljudstvo pravočasno zave katastrofalne nevarnosti, ki mu preti, je na mestu. Dejal je med drugim, da naj se ameriška publika neha toliko brigati za Italijo in Trst in pogleda rajše. kaj se godi okrog nje. Dve družini na vsakih pet sta vsled nezadostnih dohodkov že sedaj v pomanjkanju. Ljudje, ki so odvisni od penzij in prihrankov — naj vet- pridejo tu v poštev seveda stari ljudje, so še l>osebno prizadeti. A naš tisk, naša vlada, naši poslanci in drUgi merodajni krogi, ki vladajo deželo, pa govorančijo zgolj o naši vnanji politiki in zaverovali so se v mnenje, da prihaja vse zlo iz Husije, torej bodimo "tough" z njo in če potrebno, pošljimo nad Moskvo atomske bombe. To ne govore kaki brezpomembneii v Nalunih, ampak poslaniki, predsednik Ameriške legije, kateremu je mandat sedaj potekel, admirali in pa razni hujskači v službi monopolskega tiska. Za domače potrebe — ne. te med tako gospodo ne zaslužijo brige! Nam je le za "visoko politiko"! Toda kaj nam pomaga še tako učinkovita vnanja politika mo-t ene roke in železne pesti, čč pa gre doma vse narobe! -u- JOSKO OVEN: RAZGOVORI Eno najžalostnejših poglavij i vih komunistih, kateri baje ho-zgodovine, od kar je bil pred čejo uničiti sveto katoliško vero osmimi leti podpisan monakov-1 v Jugoslaviji. Ali kot izgleda, ski pakt, je brez dvoma povrni-j bodo nasi katoličani precej v za-tev fašističnega kralja Jurija dregi, predno bo ta proces ]x>-nazaj na grški prestol. Kakor takrat, so tudi danes krstne botre tega dejanja demokratične dežele. Edina razlika je, da so monakovsko pogodbo podpisale Anglija in Francija — in grško oa Anglija ter Zed. države. Oboje je bilo izvršeno, da se ustavi "preteči val komunizma". Keith Wheeler, kateri piše v čikaški dnevnik "Times", poro-?a o položaju tistih, kateri se upajo pomagati borcem v gorovju za grško svobodo. Pravi: Na$1i smo jih sedeče in stoječe ■v prenapolnjenem Lamia loger- mani več sto ljudi ubitih in ranjenih. Gornje je slika, ko vlomilci beie iz trgovin eim se jVm je" bližala JU Tam 80 v h™?zupju čakali na V BO.MBA JU V INDIJI so se nedavno vršili izgredi, v katerih je bilo v bitkah med hindi in musli- policija. Veliko prodajalen je bilo v izgredih izropanih in porušenih. TEKMA ZA NADVLADO V SREDOZEMLJU ZELO 0PASNA SVETOVNEMU MIRU Anglija ni bila vedno gospodarica Srednjega vzhoda. — Tri sile odstranjene v prvi svetovni vojni, dve v drugi. — Anglo-ameriška kooperacija Piše Donald Bell Dočim se je javnost v minulih dajoča sila na Srednjem vzhodu tednih najbolj zanimala za mi- i —tam je bilo otomansko carstvo rovno konferenco v Parizu, kjer in ruski vpliv je bil mogočen, so razpravljali vprašanje ltali- posebno v Perziji, kjer je na je. Trsta in Balkana, je prezrla mnogih mestih segal skoro do svetovnemu miru veliko nevar- Perzijskega zaliva. Povrh tega nost — in sicer povečano nape- so bili na Srednjem vzhodu ja- tost radi tekme za oblast nad ko vplivni tudi Nemci in colo Srednjim vzhodom. Ves ta del Italijani. Francoski vpliv je bil sveta je postal sodček smodniku, o katerem nihče nc ve. kdaj švigne v zrak odločujoč v libanonskih deželah in v Siriji. Prva svetovna vojna je pre- ponudbah Indiji in Egiptu. Danes je že jasno, da niti Indijcem niti Egipčanom ne bo uspelo, da se sami s svojimi lastnimi silami znebe britanske nadvlade. V obeh deželah so pogajanja j pregnanstvo! zastala. Indija je nemočna radi povelja žandarjev, kateri so jih stražili s puškami in brzostrelkami. Ko sem jih videl, sem začutil fizični udarec, — čei, to so ljudje, kateri so tako nevarni politični zločinci, da jih mora desničarska — rojalistična grška vlada pognati v enoletno stoletnega razdora med hindu in muslimani. Med vsemi deželami, v katerih se je nastanila Anglija, so njeni interesi naj Bilo jih je nekako osemdeset, vsi kmetje, v razcapanih oblekah, domačega izdelka, ali izgledali so utrjeni od dela in si- vsem gotov. Ker pa je sveti oče napovedal križarsko vojno brezbožnemu komunizmu, v katerega kajpada spadajo vsi tisti, Kateri se ne strinjajo s papeženi, ne bo nobeden dober katolik verjel, kakšne grehe je storil in doprinesel ta njih sveti služabnik v Zagrebu. Zato je, kar se njih tiče, že danes mueenik, pa nai bodo njegovi grehi še tako veliki. Tukaj v tej deželi razsajajo poleg poljskih reakcionarnih katolikov še posebno katoliški Irci. Če bi bilo po njihovem, bi udarili že jutri po teh brezvercih. Le škoda, ker je že davno mini la tista slavna doba križarskih vojn, ko so s križem in mečem širili sveto vero. Kot na primer tisti nemški kralj, kateri sc je zaobljubil, da pelje svoje križar-je proti nevernikom v sveto deželo. Ali ko je spoznal težave dolgega pota, si je mislil. Kaj bi hodil na tako dolgo in nev^no pot. ko imam nevernike prejno proti paganskim slpvanskj#i Bo- romaštva. katero je luti.škim Srl^m Z nai^ tvolucionarno gtane jS«,T je" Mo ZZ S , T - sveto proti trd. pest. Ang.o-fraJe J biU m£ 20™ 40 et ^ pradod°m Vs» "aSa petrolejske družbe. starosti in še teh je bilo polovi- Optimisti se nadejajo, da bo po novemberskih volitvah vse ™ naJbru<«tnejMll sr^d- tunkah je ne pomagajo več, se sklenili uporabljati silo. Odkrito so izjavili, da se varnostni svet zedinjenih narodov, ki je porabil toliko časa in naporov v zavračanju ruskega vmešavanja v iranske zadeve, nikakor ne sme brigati za to. da se pripravljajo na zoj>etno vojaško okupacijo ju-žno-iranskih petrolejskih ležišč. Že pred meseci, ko še ni bilo nobenih stavk v petrolejskih vrelcih Anglo-iranske družbe, ____mi jc bilo povedano, da bodo šli stvih;, kolonijalnih gospodarjev i" Angležem jO torej uspelo, da nazaj v Perzijo. — po nasilju in sejanju notra- v razrtieroma kratki dobi pože- Tudi koraki angleške politike njih razdorov v deželah, v nejo ven iz teh predelov vse j v Eritreji, Somalilandu, na oto-terih se hoče na vsak način ob- svoje tekmece. Toda zdaj, ko so ku Cipru, ki je grški po narod- Ko so Angleži uvideli, da jim ;ca žensk Ena je bila s, t. sredstv a orijentalske diplomaci- desetletna ženska Pokazali so Homatije v Palestini so sove- gnala iz Srednjega vzhoda Tur-da le zunanji znak prave nevar- čijo, Nemčijo in Rusijo. Druga nosti. ki obstoji v t* m, da se je svetovna vojna je omogočila An-odločila Velika Britanija, ki sa- gležem, da zasedejo italijanske ma nima več radosti notranje kolonije, katerih zdaj nočejo ni-sile, da bi z lastnimi sredstvi in 4 komur več prepustiti. Francija na miren način vladala »svoje ] pa je ogromno izgubila na vpli-ogromno carstvo. seči po naj sta-' vu in tudi na dejanskih pOsto- to dosegli, ko imajo v rokah to I nosti in željah prebivalstva, Pa-strategično tako neizmerno va- lestini in Libiji, niso potrebni žno in denarno in gospodarsko rac*i ruskega prodiranja v Sre-iako bogato o2eiiilje, raJl ležišč ^ozemlje. To jc Angležem le lipe troleja, morajo u videvati. da 8ovor za širjenje njihovega car-so vojaško preslabotni, da bi to stva- držati na oblasti. Običajno je čuti mnenje v javnosti* da si prizadevajo Angleži le, da bi ohranili tvojo najvažnejšo pot, ki je zanje življen-skega pomena, iz Britanije v Indijo preko Srednjega vzhoda, j točko tudi sigurno branili. Vsled Toda to je le deloma res. kajti tega so ponudili Zed. državam Žrtve tuberkuloze Anglija hoče danes, ko se dviga- mesto manjšega partnerja — za v Chicaau ceno podpore v denarju in doba-1 . vah orožja L h,cagu pobere jetika vsa- V zadnjih mesecih je bilo vča-^° let° kakuih 2.000 .življenj. sih nekaj govora o -mirni likvi- u^u ^T ^^ ** *° bi se hotelo mesto za U problem bolj brigati, bi bile žrtve veliko jo že vsi pokorni in odvisni narodi — ko so kolonijalpim car-stvom že začeli zvoniti zadnji zvonovi — še povečati svoje car- stvo in si podjarmiti še novih daciji" britanskega carstva. češ. narodov. 1 da bo delavska vlada opustila Še v dobi prve svetovne vojne Angleži nikakor niso bili vla- kolonijalne ideje angleških torijev. Slišali smo o velikodušnih angel varuh atlantski Čarter ... Ker so vojni zločinci pokončani, čemu treba med zavezniki toliko vpitja o neizbežni novi vojni? Ali pa so se morda sodniki v Nuerenbergu zmotili? Morda so pozabili obsoditi v smrt vzroke, radi katerih nastajajo vojne. .. Se nekaj z nuerenberške obravnave Trije nacijski vojni zločinci so bili oproščeni krivde in opro- fjr boljše. A bodo prav tako razočarani, kakor so bili nad sedanjim , kongresom. Ameriško ljudstvo se pač še ni naučilo resnice, da z tl .glasovanjem za stranki, ki sta krivi vsega nepokoja ln zla, s sistemom vred. ki ga ščitita in branita po svetu, ne more spremeniti ✓ sedanjih razmer, razen na slabše. Na boljše ne! Ampak tudi tukajšnji kapitalizem je zaslepljen. Dočim se i meriški nospduioči. vladajoči krog trudi ohraniti Evropo, Kitajsko in Japonsko privilegijem, to je, kapitalizmu, pa doma prihaja v nevarnost. Kadar spet pride polom, morda takrat ne bo nobenega Roosevelta, da bi ga rešil .kakor ga je v "zadnji" krizi. Konec obravnave v Nuerenbergu, njen pomenf njene hibe in - dvojna mera... Izrek sodišča v Nuerenbergu—v tem bivšem središču nacijskih slavnosti—pomeni po tolmačenju mednarodnih pravnikov nov mednarodni zakon: namreč da je napadalna ali agresivna vojna po internacionalnem pravu v bodoče zločin nad napadenim ljudstvom, zločin nad civilizacijo in zločin nad humanitarnostjo. , Za napadalko se smatra državo, ki vpade v drugo deželo ne da bi bila provocirana; invadira jo iz osvojevalnih, roparskih namenov. Takih vojen je bilo v zgodovini že nič koliko. Vprizarjale so jih tudi tiste države, ki so imele v sodnem tribunalu v Nuerenbergu vodstvo in odločujočo besedo. A sedaj so prišle na stopnjo, s katere smatrajo, da so agresivne vojne hudodelstvo, zato se mora tiste, ki so jo pbvzročili, kaznovati. Seveda, ako so poraženi. Če so zmagovalci, tedaj je moč njihova in justico si potem oni lahko tolmačijo kakor njim prija. < V tem slučaju je bil tretji rajh, ki je v svojem pohlepu—za-1 ščeni. vladati vsepovsod—bil usodno tepen, kar je dobro za svet. V Franciji so osupnili. V Berlinu so se vršile demonstracije Enajst nacijskih glavarjev je dobilo smrtno kazen. Sodišče je proti temu odloku, odločilo, naj jim bo življenje vzeto na najbolj poniževalen način In levičarsko časopisje v Parizu in drugje jc po tem senza-— z zanjkami okrog vratu. Obsojenci so vprašali — če že morajo cionalnem izreku sodišča poudarilo, da "vrana vrani oči ne izbi ti pokončani, naj se jih rajše postavi pred strelce namesto na kljuje .. ." vešala. Oproščen Je nemški "finančni genij", velebankir Hjalmar Kar se javnosti tiče, to ne dela razlike. Dela pa jo za zgodovi- Schacht, lisičji diplomat Franz von Papcn in radio propagandist narje, za obsojence in za njihne svojce. rlans Fritzsche. Enajst nacijskih zločincev je torej svoje pogubno delo skon- Vsi trije so ne samo zvesto služili Hitlerju in nacizmu temveč čalo in jih je konec. Nekateri so si vzeli življenje sami. majo za jamčenje nacizma in njegove posledice PRAV TOLIKO Ampak vse to ne bo poklicalo nazaj v življenje stotisoče ir ZASLUG, ali pa "krivde", če hočete, kakor tistih enajst nacijev milijone nacijskih žrtev. Trpljenja, ki so ga ljudstva prestala — I ci so bili obsojeni v smrt. v koncentracijskih kempah in izven njih, ne bo mogoče nikdar iz Bankir Schacht je ta finančni genij, ki je znal Hitlerju pri- brisati . In vzelo bo generacije, predno bo popravljeno razdejanje lobiti finančnih sredstev za oboroževanje in vojno, in za podpi-ki so ga povzročili v svoji naduti pijanosti in pohlepu po vladi na< I anje njegove trgovine z inozemstvom. Schacht je seveda genij svetom "nadljudje", ki so sedaj, ko so zločini že storjeni, obsojeni t smislu kapitalističnega bankarstva. v svoj pasji konec. Z inozemskimi bankirji je imel ne samo zveze, ampak tudi Koliko boljše bi bilo, če bi v Nuerenbergu visoki sodniki kaj ajne trgovske dogovore, koval je z njimi mednarodne kartele in storili — kaj zelo izdatnega, da se bi taki zločini nad človeštvonr ' New Yorku, v Londonu in v Parizu je imel med svojimi mogoč-sploh več dogoditi ne bi mogli, namesto krivce kaznovati Sele kc I iimi sovrstniki prijatelje do konca. so grozote "kulturnih" naddivjakov že do kraja izvršene! Kaj je takim ljudem mar, koliko ljudi pogine in koliko po- Ne, s tem se v Nuerenbergu ni»o pečali. Rekli so le, da tisti jube prinašajo vojne! Njim je v mislih izkoriščanje in profiti. ki povzročijo napadalne vojne, bodo v bodoče kaznovani — se 3rugih ciljev nimajo. veda, če oni ne zmagajo. Franz von Papcn je lomil kopja za Hitlerja v Turčiji, v Italiji Medtem, ko so visoki sodniki zavezniških sil opravili svoje n kjer žc je potreboval njegovo zvijačno, dinamično diplomatično dehr>. pa valovi po svetu glas o novi vojni nevarnosti. Govore o nji pretnost. Ampak jc oproščen. Naravno, tudi o njemu pravijo v v visokih krogih v VVashingtonu in drugod v tej deželi, kjer smo Parizu in drugje, da so ga pred sodniki v Nuerenbergu oteli nje o nji najglasnejši, in s strahom jo omenjajo v Parizu in drugje fovi prijatelji — ki jih ima v zavezniških deželah. Isto velja o P° svetu. jropagandistu Fritzscheju, dasi je on izmed oproščenih res menda Kje so vsa tista obetanja, da čim nacijski krvoloki in Japonski j ie najmanjši zločinec, militaristi padejo — nastane doba dolgotrajnega miru In na sve' I Tadi ako Jc zavezniško sodftče imelo kake vzroke oprostiti te bodo legle v najlepši obliki štiri svobodščine in nad njimi p® bo ljudi — javnost tega ne verjame in se čudi čemu dvojna mera? nam eno, katera je bila več kot šest mesecev noseča. Med njimi je bilo nekaj starcev v bližini devetdeset let. In ni ti bilo treba posebne modrosti uganiti, da je bilo med njimi veliko žensk, katere so bile že davno — babice. Torej to so sovražniki sedanje Grčije? Vprašali smo jih. ko so se dre-njali okrog nas s prosečimi očmi in z groznim strahom, zakaj so tukaj, čakajoč deportacije in kakšni so nj"ih zločini? zgodovina je bila suženjstvo in trpljenje. In danes, ko je vjndar nastala nova doba v naših rojstnih krajih — že zopet komaj čakajo, da jo zadušijo. Ali to pot so se prevarali. Naše gibanje V petek 27. sept. je imela predavanje v našem soc. klubu št. 1 Mrs. Mary Celarec iz VVaukega-na, ki se je pred nekaj tedni »povrnila iz Jugoslavije. V -svojem govoru in pa v odgovarjanju na vprašanja je povedala res veliko zanimivega. Da se nuU ljudje v resnici zanimajo, je, p«ka*ala polna dvorana. Med \qke*s of alv.l "t 24. 1912, AND MARCU S, OF ,, , j proletarec, tfrTl^ ** Ch,r4*f,• m' (m slatr ol fliutnit, cuunty of lt are r Wotkme«-. l>uUixhtnt V.''* 1 t , «*n«Ule Ave . I hrMo 2.1 * k ior 2,>42 * Hamlin Ave., (.h»ra«o 21. Matinion« Editot Frank Zaitr 2.m2 s Hamlin Ave , ( hi 21. Bu«nev, M.tna«et Anoe Br.».*er, W jmh St., (.hm ago 21. ..v t?1 h .°%\nrr. Workmen • t^fcj?'1 s '.mndde a v*.. Jugoslav svruli-l Feder«hon. 2*i| s La*ndale i. . V*„ir J' ,>hi,in s. la««- .lak Ave f a, Vider a. aver. axe Fianl /ait2M2 s Mamlin a*e Exeru-u\+ otnmnitipe: Frank /.aiu, Emermive see v Ali in CHkago 2.1. iii. 1. Ihat the krnmn Imndholder«. mortgaaeet oth.t ,erurit% h.ddei> o^niag m Imldinc i pet rent oi mote of total amount of lionds mortfftgev. or nthrr »eruritie« are None 4 llMt the \W9 pat .iti aph« neit almvr gix.n« Ihe name« of the ownert, «to«kholder«' JT hot«tr«?i 'I «"T. rontarn not onlv »hr Im of »to, kholder« and «er.,rity holden »' Ihe* appear upon the h.wdk* of the ram. pam Imt »Im. i« ra^ whrie the Mo. khol.le, m rrmtnt* hol.ler appear* upon the ) fcnld/fl 4« not appear upon the ImkK' of the . nmpanv a« Irmtee*, hoM »to, k aM »e. ur.lir« m a (*p«rtty other than that of • hnn» f,de oww; »nd thh alftant lun no rra«nn lo Ul.eve ihat an j othe. per«on mo-n»lio». or ror|MfMion h*« an« interni d.re, t n. indii rt in the mM Mork. hond«. or other «rri»riHe« than a« «o »tated irv him. \ t^ the avermre numher of ron*« of ea,». „.„e of ih,. puhlnation «old or d.Mrih-utert, tnr.mch the tnaih or ntt^rw4*e to p«»H uh rrihep dnring the t«*e(«* month« prered-inv the date *howm ahme it 2.0Hh an ne Benifer, Bioine«« Manager to and «.derriWd hefom me tM« l«t da« of c Ir loher, lXI Rmett |. Drehar Notar« PnMk l romrnifion etpire« I ehruarv 2, IMO najx)vedan in ni potreboval nobene verifikacije. Se celo žan-darji so priznali, da je bil njih edini greh ta, da so bili osumljeni dajanja hrane svojim sinovom in možem, kateri so zbežali v gorovje pred rojalističnim maščevanjem. Žandarmerija na-zivlja te begunce za "bandite". in rojalisti pa jih označujejo za revolucionarje. Te obtožbe so — ali pa niso resnične. V tem slučaju je izgledalo, da ti ljudje, kateri so bili po komiteju za ljudsko varnost obsojeni v pregnanstvo, niso zakrivili nobenega zločina. To so priznali vsi. "Ali nam boste pomagali? Amerika je velika in pravična. Pomagajte nam!" Je prosila starka v črni raztrgani obleki. Solze so |*>lzele in drsale po njenem zgubanem licu . . ." Tako da je cerkev sedaj V>čeoa,u<* države, ko je i»a primer ,v t*?j deželi. Govornica je zelo navdušena za novo Jugoslavijo in za o-gromen napredek, katerega so napravili v tom kratkem Omenila je delo mladine, katera prostovoljno gradi porušene železnice ter obnavlja razbite ceste in razstreljene mostove. Dejala je. da je Jugoslavija edina dežela v Evropi, kjer ni črne borze. Letina je bila (razen v tistih krajih, kjer je uničila pridelke huda suša ali pa toča) zeio dobra. Torej kar se hrane tiče, so se že izrinili iz krize. Manjka pa jim tekstilnih potrebščin — to je oblek in pa obuval. Omenila je, da je še priporočljivo po-žiljati svojcem pakete v domovino, ker za maše marši kako vrzel. Poslušalci so bili z njenim Keith VVheeler. Članek se še na- |Predavanjem zelo zadovoljni, dalj u je. Ali to je dovolj. Da, velika in pravična Amerika — starka menda ni videla ameriške "drednautke", zasidrane v bližini Aten ... Znanost je pot, na kateri Lsče-ino relativno resnico s pomočjo objektivnih zakonov. V Nuerenbergu so dokončali. | Tft/e mi no n rr% ali bolje, dokončali bodo, ko se UIC "e 9fG bo cvet ostudnega nacizma za- t/ n/ril/A O gugal na vislicah. S tem še ni I • rečeno, da je s to obsodbo konec nacizma. Kdor to misli, se bo zelo prevaral. Simpatičarjev in prijateljev nacizma je še na mi lijone. V Jugoslaviji je bil pred sodnim stolom nadškof Stepinac. Obtožen je sodelovanja s Paveli-čevimi "ustaši" in z okupatorjem. Kot brzojavljajo poročevalci, kateri poslušajo obravnavo, je Stepi na co v zagovor zelo enostaven. Na obtožna vprašanja je navadno odgovarjal: "Ne odgovorim." Ali pa :"Moja vest je čista. Ce mislite, da sem kriv — obsodite me!" Sodnik je dal privesti v dvorano polkovnika Erika Lisaka, kateri je znan v celi Hrvatski kot največji vojni zločinec, ter ga vprašal: "Ali ie i K„Ln • vaša vest čista?" Lisak je ode k % da ZMANJ. vori l: Da, moja vTječ^L?, iT" To je pripravilo vso J «Qzdovi in Hi*' Ni se zmenila nje sove ga je vznemirilo A na moral buditi Ni prijetno sredi Z;l gluho noč. z veselim ritmom p,.^ ,ble. ,h povrnjen, 'in razbiti vagoni — mrtvi! Lokomotiva ni več tulila . . . VABILO NA PRIREDBO SANSOVIH PODRUŽNIC Chicago. JU. — Podružnice SANSa v Chicagu bodo prirt*di-le v soboto 26. oktobra vinsko trgatov in ples v dvorani SNPJ, 2657 So. Lavsndaje Ave. Zače- t' N KIČA se jr zavzela v obubožanih deželah za velike naloge. N. pr. ia_ . i i i i " k-*er bila sk«rt> vsa goveja sivina odpeljana, poklana od 1 ratal je zažvižgal tik nad njlho- domačinov, ali pa poginila od pomanjkanja krme. Kar je krav ostalo, vimi glavami. jI It je relifna akcija oplodila umetno s semeni bikov iz Amerike pod nadzor*tvoni zivinozdravnika dr. Irvine ioneorda iz Oliia. Gornje je tele iz take zaploditve, rojeno blizu Aten na Grškem. Oče teleta je bik. doma blizu Sharona, Pa. noci vstati in se podati v nevar-i jo je rczala in si utirala pot nost Prav lahko stopijo na mi- Netilec je zagorel. Štefan. Ol-no ali padejo v zasedo Vendar ga in Kovač so se speli ^ stenah miner mora premagati tudi to nekoliko višje Bali so se želez-Pa kakor nalašč—v vasi ni bilo nih drobcev. Tedaj je Kovač po-potrebo povzročati prevelikega | hodil mino. Močan pok in stra-hrupa. Z Olgo sta potrkala na ' fen krik se je razlegal po grmi-1 pravo okno. Brez besed je vsta-1 cevju. Potem je vse utihnilo, te- j la mlada deklica in se splazila daj je izza Dolomitov pogledal iz hiše. Pustila je brezskrbno svetel mesec spati svojo mater in očeta. Mo- Lokomotiva se je vedno boli goče bi s tem prebudila sanjajo- in boij približevala °b 7 zvečer. ^ »topnina je če bratce, ki bi se vso noč tresli Trer.k. Noy se je vznemirila sam0 50 centovs Imeli bomo tudi za njo. Bolje je. da sama ve za kakor zvalovi tolmun, če vržeš ^Jivo pošto, tako da se bo vsak nevarnost. , v njega kamen / lahko zabaval. Pijače in jedi ni pomi- Lokomotiva je presunljivo za- nikdar manjkalo na naših rtoop ! tulila Poro i« L-,.* m«^/.^ prireditvah. torej bo tudi sedaj kala naprej. Pot je visela, noge i tulila Para je kot mogočen gejv prn so drsele Mula je zasekavala sir siknila preji nebu Goreči- vse do,bro preskrbljeno. HjjSANS vrši zelo veliko KAJ JE SOCIAL-DEMOKRATSKA STRANKA NA JAPONSKEM Koncem septembra se je vrši-1 skega ministrstva v japonski la konvencija japonske social- vladi, za brisanje dolgov japon-demokratske stranke, ki je bila skim municijskim magnatom. druga od kar je Japonska kapi- za zaplenitev medvojnih profi-tulirala. __itov, in za stopnjevalno ^ociali- To je ena najjačjih strank na zacijo japonske industrije ter .Japonskem. Obstojala je že pred pri rodni h virov. Ob enem se je leti, do časa, ko je bilo delavsko konvencija izrekla za obnovitev gibanje na Japonskem od reak-1 delavske socialistične internacije zadušeno in delavske stran-1 cionale. ke s socialistično ideologijo pa j pi l i ist ne /a ilegalne VSEBINA "BULLETINA" V mednarodnem delavskem -jrmi a ahdi^da gibanju «v internacionali t ni ja- ZDRUŽENEGA ODBORA ponska soc. stranka nikoli veli-, „ Septemberska številka glasila ko pomenila in se tudi silila nl | Združenega odbora Američanov v ospredje, dasi je imela v svoji Jugoslovanskega porekla ima sredi nekaj zelo znanih delav- ne h] zel° »nimivo ampak tudi izredno važno vsebino skih mislecev in borcev. Na Ja-1 ponskem se je one dni začel pojavljati nacionalistični val. ki je Na prvem mestu je čla lek L. Adamiča z naslovom The Truth zavel tudi med delavstvom Be-1 About the American jugosla v Kolona se je kraj gozda Dalje je v "Bulletinu" infor HR ljudje članek / sled. To je bilo nekoliko nero- premog se je razpršil kot koš bAWS VJ*» 2eI° vH,ko P°- Po obnov itvi te stranke sta se Facts About the Mikhailovich dno, ker bi lahko po njej sledila | kresnic in . razsvetlil ozračju j ™embno in ™to je potreb- j ^ ^ £ pojavili dve Case *lanek o operiranju po- lopoltne narode se je smatrlo za! Cmij v ^terem obširno opi-izkorišcevalce Azije in vseh dejstva in jih kornemira drugih krajev, kjer žive drugo-j Da,'e ,e v Bulletmu infc zaseda z Rakitne. Kopaste sence težkega Krima so ostajale za kolono, ki se je približevala progi med njivami in robovi vasi. Dekle je pokazar lo s prstom: "Glejte, tam ob leseni žagi je bunker. Tudi na sosednem griču imajo lesen stolp. Pazite!" To je rekla in zbežala. Z rokami si je zamašila ušesa, da bi ne slišala eksplozij. Mitraljezec Mejač se je splazil pod bunker. Poslušal je, kako so se švabobranci pogovarjali. Njegov pomočnik je pripravil narezane bombe. Minerji so se spuščali po grabnu. Ščitila jih je gozdna senca. Samo Vipavec z mulo je ostal na hribu med skalami. Stisnil se je k spremljevalki — gotovo mu je mula s svojim neustrašenim vedenjem odganjala strah. Božal jo je po vratu in ji dajal kruha, ki ga je priboril Štefan je opazil, kako se je lo- j v«* zaveden Slovenec ™ine akciJe UNRRA v lo- komotiva zvrnila v cestni jarek, l*)dPrc z v svojimi močmi. kar ve -, ah manj j slaviji, izmenjava pozdravov in in kako je nekaj vagonov odle- j ™t je^emu .znaniK bo kma- ^ ;>b Na lej ^ | nagovorov med novim jugoslo- tclo preko nje lu dosežena kvota za bolnišnico ^7.. ; ,, ^______ _____vanskim Ogenj je izdal minerje. Svabi $l50 00° ni (Pa vsem-znano, da so posKaKaii z vozov in naperili i " — ogenj v hrbi. Kovač je ranjen v | enc^a cenla za nabiranje. Zelo nogo obležal med skalami. Kro- važno sedaJ tisti pesmi, ki pravi: "Mi pa ne gremo dam. dokler se ne dela dan!" Za centralni odbor, Anton Krapenc, predsednik. ciji je dobila glavne mandate desnica. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Tetsuo Kata-jama, glavni boj pa je bil za mandat generalnega tajnika Zmagal je desničar Suehiro Ni-šio, delavski vodja iz Osake. in strategist desnega krila Dobil veleposlanikom v VVashingtonu Savo Kosanovi-čem in predsednikom Tiuiu*-nom. razprava z naslovom "Why Countries Like Yugoslavia Fear America," "No Black Market in Yugoslavia," "Eastern Europe and Italv," "Trieste" in poleg je 427 glasgov. njegov tekmec tcl? dru*ih člankfv in .notic levičar Suzaki pa 314. Tudi blagajniško službo so dobili desničarji. U>da s samo devetimi glasovi večine. Spor med njimi je radi vprašanja strategije v japonski tiki. Organizirano delavstvo na PRISTOPAJTE K ; Anton Jankovich ima sedaj tudi telefon Naš zastopnik. SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO večni popot- nik' Anton Jankovi* v Cleve- kor zunaj nje landu si je končno dobil v svoj Naravno, sporna točka je tudi dom telefon, da mu v bodoče ne vprašanje odnošajev s komuni- bo treba za vsako besedo iz hiše. sti. Konvencija je z večino gla- Pa tudi drugi ga lahko pokli- sov sklenila, da se organsko ne bo vezala z njimi, lahko pa de-Sploh se je za to moderno na- lavstvo obeh strank nastopa sku-pravo trudil že dolgo časa. a so pno v vseh skupnih zadevah. me vojne in povojne tapreke, Nekateri najbolj desničarski • in tako je slušalo in telefonski krogi pa bi radi določno izjavo #J zv«»nec tele nedavno dobil. prot, komunistom, a so prevladovali zmernejši krogi. Kdor to revijo želi, naj piše na The United Committee of South-Slavic Americans. 465 Lexington. Nevv York 17, N. Y. v rekord v irakoplovstvu talo ameriške vojne morna-Japonskem v splošnem je za od-j rice "Truculent Turtle" je dose-stranitev sedanjega predsednika glo nov distančni rekord Di-japonske vlade Sigeruja Jošido, stanca. ki jo je preletelo, ne da in to zahteva je poudaril tudilsc bi kaj spustilo na tla znaša novi predsednik soc. dem. stran- 11.236 milj direktne zračne črte; ke Kata jama. Nekateri desničar- i toda ker je moralo vsled vre-ji pa so priporočali, da naj bi menskih neprilik po ovinkih, je stranka stopila v Jošidovo vla-1 v resnici preletelo vsega skupaj do, v katero jo vabi. Njihov ar- v 55*« urah 11.822 milj. gument jc. da bi lahko za ljud- Polet se je pričel iz Pertha v ske reforme storili več v nji ka- Avstraliji in se končal v Columbusu, O. Cilj letalcev je bil VVashington. D. C., a so se morali vsled tehničnih vzrokov prej spustiti na tla. V prošlosti bi vzela taka pot tedne in mesece, sedaj pa je bila izvršena v dobrih dveh dneh in pol. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina za Zdruiene države (izvzemni Chicaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 ta fetrt leta; ca Chicago In Cicero $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inosemstvo $9.00. Njegova telefonska številka J je LIberty 6603. In njegov na-J, slov pa po starem—14214 West- •iropp Ave , Cleveland, Ohio. • ------- l Kaj je inflacija? J Gradbena dela v čikaški pod- • zemski železnici stanejo sedaj še • enkrat več, kot prod vojno. Delo j, pod ulieo Dearbom bo stalo se- • daj osem in pol milijona dolar- • jev. Ako bi bilo mogoče isto delo izvršiti predno je nastala vojna. bi gradnja stala samo tri milijone osem sto tisoč dolarjev. Poročevalec čikaškega Suna Mark Gayn, ki bil na konvenciji, piše, da je novi program v fKilitičnih točkah dvoumen, močne pa so točke ekonomskega programa Konvencija je odobrila organizacijo Združenih narodov in za udeleženje pri njenem delu. je za ustanovitev delav- Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE Poslušajte j vsako nedeljo prvo in naj-J starejšo jugoslovansko ra-l dio uro v Chicagu od 9. do CHICAGO 23, ILLINOIS : tO. ure dopoldne, postaja : VVGES, 1360 kilocycles. >•••••••••••••••.......••••••••••••#•••••! Vodi jo George Marchan. | Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WE8T 26th STREET Tel. Cravvford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M (Except Wed . Sat. and Sun ) 6:30 to ft:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Kes. 2219 So. Rid*ewav Ave. Tel. Cravvford 8440 If na ansvver — Call Austin 5700 Delavske iole v Angliji Angleška delavska stranka je osnovala dalekosežen načrt za ustanavljanje delavskih šol v vseh središčih, ki jih bo obiskovalo kakih 50,000 aktivnih članov. Ob enem se ustanavlja tudi delavske korespondenčne šole V njih se bo poučevalo o socialističnih teorijah, narodnem gospodarstvu, socialni etiki, o sgodovini ustav, parlamentar-stvu itd. Tisti, ki bodo svoje študije najboljše izvršili, bodo deležni štipendij za nadaljevanja študiranja v inozemstvu. : BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-301 i • 1 424 Broad Stre«« JOHNSTOWN, PA. w i ....... Dasi je minilo že več tednov od kar je bil trgovski tajnik Henry VVallace odslovljen, je to senzacionalno dejstvo še vedno v ospredju. Nihče v naši poučeni javnosti ni točno prepričan, da li hočemo vojno z Rusijo takoj, ali pa da le špekuliramo nanjo. Vemo le, da se pripravljamo za tak spoprijem Oziroma, da smo na tej strani že v redu zanj. Časnikar Soldon Menefee. ki piše za agencijo ONA. je priredil o tem problemu (glede Wal-laceove zadeve) sledeči članek: Odkar je Henry VVallace odstopil, je mogoče razkriti nekatere podrobnosti o nastanku in o začetkih njegovega spora z vnanjim ministrom . i državnim departmentomi. Večkrat se mi je v teku zadnjih treh mesecev pripetilo, da sem naletel na znamenja. ki so osvetljevala obstoječi nesporazum in oznanjala prihajajoči spor. Začetkom meseca julija — to je v času, ko se je VVallace pripravljal. da napiše svoje pismo predsedniku Truma nu — sem prebil več kot eno uro v razgovoru z njim radi neke razprave i o naši gospodarski zunanji politiki. Ze takrat mi je izrazil svoje i pomisleke radi tega. ker se tako tesno držimo angleških smernic Posebno ga je vznemirilo dejstvo. da smo dovolili Angležem, da pošljejo v koš poročilo komisije za Palestino in prepovedo priselitev 100,000 novih 'židovskih priseljencev. Dejal je. da bi mu bilo nemogoče glasovati za nagleško posojilo, ako bi se bil nahajal v kongresu. Toda g VVallace je potem navzlic vsem tem svojim pomislekom podprl posojilo Angliji. Njegovo naziranje je bilo takrat, da bi bilo potrebno ugoditi posojilo Angliji obenem pa začeti jproučevati posojilo Sovjetski ~ uniji, ki je bila prosila za 1000 milijonov dolarjev: Vendar pa se je uklonil razlogu, katerega je predložilo vnanje ministrstvo, namreč, da bi angleško posojilo ^v tem slučaju mnogo težje do-i bilo svoje odobren je v kongresu, i • Naslednji mesec se je pojavil ,spor v zadevi predloga za svetovni načrt za pridelovanje in razdeljevanje žita. Tudi tu je bilo vnanje ministrstvo v ostrem nasprotstvu z VVallaceom, ki je v tej zadevi celo izdal ^posebno izjavo. ' Izredno zanimiv je govor, katerega je imel VVallace držati o priliki otvoritve razstave "Mir preko Trgovine", katero je priredilo društvo za vzhod in zahod Govor je bil nameravan za 23 september, tako da je radi re-signaeije odpadel. Toda dana mi je bila prilika, da prečitam osnutek te izjave, ki sicer ni posvečena v prvi . vrsti zadevam j vnanje politike, a je zato jasno povedala, kakšno vlogo bi morala po VVallaceovem mnenju igrati Amerika na polju gospodarstva v povojnem svetu. V bistvu bi bil VVallace pove-, dal približno naslednje: "Danes, trinajst mesecev po koncu vojne . . . smo prevzeti z novim težkim strahom Ako bi nam bilo mogoče, da pridobimo vse narode za skupen in lojalen napor v prid miru in izgraditvi novega in boljšega sveta, katerega moramo postaviti na razvaline starega, bi mogli reči, da smo svojo nalogo zadovoljivo rešili, in razmotali osnovni problem našega stoletja Treba je, da napravimo mir za vse narode bolj koristen kot vojne . . . "Te naloge ni mogoče izvesti v enem samem zamahu. Toda vse preveč se govori o ideologijah. preveč se razpravlja o prvih dveh svobodah, premalo naporov je, da se izvede tudi vse ono, kar je potrebno, da odpravimo še strah pred pomanjkanjem "Ako hočemo doseči to. bomo morali odpreti na široko vsa vra- ta svetovne trgovine vsepovsod po svetu... Naša vlada mora dajati posojila, ki bodo omogočila drugim deželam, da izgra-de svoje industrije in urede svoje gospodarstvo. Podpirati moramo tudi zasebne investicije ameriškega kapitala v zunanjem svetu. "So ljudje, ki hočejo, da bi morali zahtevati političnih koncesij za svoja posojila. Moje naziranje je, da morajo biti vsa posojila, tako zasebna kot državna, strogo gospodarskega značaja, ter da ne velja mešati vanje političnih pogojev. Ako bomo izboljšali zunaj v svetu gospodarski položaj ljudstev in dežel, bomo dosegli več tudi na političnem polju kot z največjim političnim pritiskom. "Možnost imamo, da pomagamo svetu do blagostanja, ki bo izviralo iz izboljšanja trgovine med narodi. To je naša velika prilika. Stojimo na zgodovinskem križpotju. Odločiti moramo. ali bomo hodili po potu vsesplošnega svetovnega sodelovanja ali po stezah gospodarskega nacionalizma . . . Toda mi Amerikanci smo praktičen narod. Mislim, da bomo pravilno ukrenili. ako bomo le pomislili na ugodnosti, katere nam bo prinesel razvoj svetovne trgovine." Grškim rojalistom ne bo šlo gladko Grški kralj George II. se je srečno povrnil nazaj na tron in si skušal pod vodstvom prejšnjega premierja rojalista Kon-statina Tsaldarisa ustanoviti nekakšno "koalicijsko" vlado, da bi izgledala saj na videz demokratična. z zaslombo med ljudstvom. V ta namen je bil povabljen v vlado vodja konservativne re-oublikanske "liberalne" stranke Themistocles Sophoulis. Vstop v vlado pod prej omenjenim premierjem je odklonil. Vrh teka je za pogoj vstopa v vlado zahteval razpust sedanjega parlamenta. češ, da so bile nedavne volitve poslancev vanj "dvomljive". Kralj je zahtevo odbil in tako ima Grčija vlado iz istih fašističnih in drugih reakcionarnih krogov, ki so se prej družili pod kraljevim vodstvom. Medtem se civilna vojna v m^lem v severni Grčiji nadaljuje. Ker so kraljeve čete moderno opremljene, z angleškim in ameriškim orožjem, in ima kraljeva vlada zaslombo angleških čet ter anglo-ameriške diplomacije. je naravno, da vladno vojaštvo "zmaguje". Vendar pa so ameriški novinarji na Grškem mnenja, da se sedanja lada ne bo dolgo vzdržala. Ob enem so o bojih v severni Grčiji poslali svojim listom poročila, ki za novo grško "demokracijo" in anglo-ameriško diplomacijo na Grškem niso nič kaj prijazna Se celo poročevalec čikaške Tribune se je zgražal nad početjem grške vladujoče reakcije ter njenimi vnanjimi zavezniki in Tribuna je njegova poročila priobčila. Svarilo ii Palestine oljnim družbam Židovski podtalni radio v Palestini, ki ga obratuje teroristična zionistična organizacija Ir-gun Zvai Leumi, je sporočil, da bo v bodoče napadala tudi ameriške. ne samo angleške oljne naprave v Palestini in kjerkoli drugje v Sredozemlju jih bo dosegla. To bo počela, dokler ne bosta ameriška in angleška vlada spremenile svojega stališča napram zionizmu. * Naravno, da so oljne družbe v skrbeh, čeprav imajo svoje cevi iz oljnih polj v pristanišča zastražene in enako tudi proge ter druge naprave A teroristom se je mnogo napadov na vlake in cevi ter na čistilnice olja vzlic temu posrečilo in napravili so veliko škode. . ......................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO j | OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. T#|. MOHAWK 4707 j 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...............|ft ntniiiinnii. JACANJE VPLIVA NASlH VOJAŠKIH KROGOV V VLADI IN DIPLOMACIJI Pretnje z atomskimi bombami. — Wallace povzročil s svojimi izjavami v vladi, diplomaciji in v vojaških krogih mnogo nejevolje in jeze Že ko je Hitler udaril v Rusi-1 skrbno. Mišljenje, katero so iz-jo in mi še nismo bili v vojni, so ražali. pa je bilo tako slično v mnogi nu visokih krogih izrazili odkrito zadovoljstvo in želeli rdeči armadi čimprejšnjega konca. Ko je končno prišel tudi naš Pearl Harbor na vrsto, so se kako leto pozneje, in tudi že pre še vedno čuli glasovi, posebno v častniških krogih, da ko opravimo z Nemčijo in Japonsko, bomo še z Rusijo "obračunali". Ta ko mišljenje je bilo prilično razširjeno ne samo v častniških plasteh temveč tudi med navadnimi vojaki. To, da ni bilo brez podlage, je dokazal bivši trgovski tajnik Henry Wallace s svojim govorom v Nevv Yorku in s pismom, ki ga je pisal o položaju predsedniku Trumanu še julija t. 1. Časnikar Malcolm Hobbs je napisal o tem sledeči članek: Eno vprašanj, katera je Hen-ry VVallacc vrgel na mizo s svojimi nedavnimi izjavami, je obtožba. da se nahaja med ameriškimi vojaškimi osebnostmi nekaj takih, ki hočejo vojno z Rusijo. V svojem pismu predsedniku Trumanu je VVallace dejal naslednje: "Ena smer ameriškega vojaškega mišljenja priznava, da bi atomska vojna, v kateri bi razpolagalo več nasprotnikov z atomskimi bombami, uničila moderno civilizacijo. Vsled tega priporoča ta šola preventivno vojno, to jo. napad na Rusijo, vseh slučajih, da je brez dvoma izražalo enotno smer naziranja v Pentagonu. Malo je tukaj čas-niških poročevalcev, ki ne bi bili naleteli na isto mišljenje. V zvezi s tem je tudi zanimivo. kaj armada pripoveduje svojim vojakom glede zadeve miru. Obstoja namreč orijentacijski program, katerega nadzoruje divizija za informacije in vzgojo, ki obvešča častnike o tem, kaj se godi po svetu. To je skrbno pregledan materijal, v katerem je težko najti nepremišljenih izjav. Navzlic temu pa je najti v njem naslednje zanimivo nazi-ranje: V "Armv Talk No. 138", ki je bil izdan dne 7. septembra, je na razpravi atomska vojna. V tem pamfletu je šestkrat omenjena možnost nove vojne. Spis nagla- goslovan, oziroma Srb. Ni niti državljan, a vendar ima ta-AVFTKIJA JE V HUDI STISKI. Pomožna akcija UNRRA Ji znatno | ko važno službo Mirko Kuhel pomaga, bodisi z živili, orodjem, traktorji itd. Gornje je slika traktorja, vprašuje v tej številki (na peti in pa specialista, ki ljudem tolmači, kako se ga uporablja, da vrši strani> kako to, da si je baš nje-svoje delo. izbrflj ko je vendar toliko | denberga za tisto zlo, ki je kri-1 ANI NI ŽE ČAS? vo sedanje gonje proti Sovjet- Kriiiino mnenje proti «ngW-ski uniji v Zed državah^ Go- kki de|avski vUdj . vormk v omenjenem radiu je, slušalcem pojasnjeval, da je bil Hetroit, Mich. — Dolgo sem Vandenberg v zveznem senatu odlašal — bi ali ne bi te svoje 1 izolacionist in strasten naiprot- miili dal v javnost. 2e več kot nik Rooseveltove protifašistične leto dni je minilo od kar je v politike. Nasprotoval je pred- Angliji delavska vlada na krmi-sednikovim predlogom za obo- lu Napredno delavstvo v Ame-roževanje in udrihal po njemu.jriki in širom sveta je od nje ve-češ, da Ura Zed. države v vojno, liko pričakovalo. Poznam roja Sedaj je Vandenberg Byrnsov ke, ki so jim solze od veselje svetovalec na mirovni konfe-! zalivale oči ob poročilih, da je v renči v Parizu. In je umevno, volitvah v Angliji dobilo delav-da tak reakcionar kot je Van- stvo večino. Vodstvo JSZ ir denberg ne more biti prijatelj j Proletarca je poslalo novo izvoljeni vladi čestitke, kar je bilo na mestu. a Hrvatskem s Paveličem ne če imai° svoiih v izobilju pitalizem odpravljen. Kajti fa-, šiloma krstita za katoličane. Feldmaršal Jan Smuts, ki je klobukom, dela sramoto vsemu šizim je izrastek kapitalistične- 'spreobrnite' se, ali pa bo- predsednik vlade Južnoafriške zavednemu delavstvu. Niti ša slabosti organizacije zedinje- UP nih narodov in pravi, da "mora- 8a sistema in njegovih hib ter ste takoj pogubljeni. Da se je unije in slovi za velikega držav- Churchill ne bi mogel angleške-mo tudi nadalje računati s* tem bolezni. vršilo tako, so izpovedali na ob- nika, je dne 29. septembra v Pa- mu imperializmu boljše služiti da je vojna zares mogoče." 1Vv:iu »ontavli« rav"avj v Zagrebu celo katoli- rizu dejal, da vojne ne pričaku- kakor omenjena dva. I v nLlinpm c L^.h, ^ [*x £l J *kl duhovniki, ki so bili pod Pa- i je saj eno generacijo še ne. Pra- \ nadaljnem se razpravlja da je bila ena največjih Roose-. vcličem udeleženi pri nasilnem ti, da je Stalin s svojimi pojas- Omeniena ^ T ^ TT "t**? ^reobračanju" Srbov iz pra-» nUi za Vazčiščenje s^acijf^re- tt T hi h J ^ K '"oz. ! to ker si je v zadnjih predsed- vosUvne v katoliško vero. Am- Cej pripomogel in ker ao L Zed r^kfh lvlh lhk nZ H n" P^ pak uredniki "Srbobrana" so- države politike izolacije docela ^I hT ,? ! predsedniškega kandidata Har- j vražijo ^ tUte Hrvate, ki so otresle, £ tu podlaga zi upanje. V * 'T rwnn'ia 1 0,U> i PomagaUe.ua Srbe izpod Pave- da bcxiovelike%ile zgradile m r, f! a. *T™nr t Th Sebr ^allUCe m se mars,kd° lica. kot pa slednjega in Stepi- kl bo trajal ne le skozi eno tem- brezmočnost slabejše enakega mnenja. I naca KaJti prve vrste Hrvati čaju bi države prisilila njeno vodstvo, da se preda še preden bi se so-ražnosti zares začele." Malo dvoma je. da VVallace ni daleč od resnice, ko trdi, da ob- I)r. Miha Krek. ki je prišel iz so ^omunisti , Pavelic pa je Londona med svoje ubegle to- ^ndar ' knstJan in sovražnik variše v Rim. sedaj pa je baje komumzmi med njimi v Trstu, je ob enem "^izenost pooblaščenec zavezniške zased- j JO ozni- bene oblasti. V Ljubljani pa ga Glasilo KSKJ, ki je kupilo od je sodišče — v njegovi odsotno- Ivana Jeriča pravico do naslova dejal, da se vodi proti "njemu sti seveda, obsodilo zaradi izdaj- "Amerikanski Slovenec", si bo boj, češ, da je Vatikan pomagal niškega početja nad narodom spremenilo ime v "Amerikanski zaplesti svet v vojno, a resnica na večletni zapor. Seveda se ne Slovenec", s podnaslovom "Gla- j0. da je on (papež, deloval Ita-misli vrniti v Ljubljano, saj ne silo K S K Jcdnote". S tem bo j |ij0 obvarovati za mir. In ko je toliko časa, dokler ne bo Slove- odslej to glasilo "najstarejši" bila že v vojni, je on še vedno nfja in Jugoslavija "osvoboje- slovenski Tfst v Ameriki. 'In ob storil kolikor je mogel, da se bi na 'tako kakor si on čeli in kaj- enem tudi drugod, kajti listi v vojna vihra čimprej končala, pada taki>. dn bo zanj .varno. 1 starem kraju, ki so bili starejši, Ampak njegovi kritiki navaja- več skozi več generacij. dokler lc-ta še nima v rokah stoja šola vojaškega mišljenja, atomske bombe." ki je prepričana, da je vojna ne- "Ti načrti." je dejal VVallace, izogibna. A kaj glede trditev, da "niso le nemoralni temveč tudi naziranje vojaških krogov ne neumni." pomeni, da bi bil mir res ogro- Ministra vojne in mornarice žen? sta takoj odgovorila v pismu Res je% da vojaki v ameriški predsedniku, v katerem nagla- politiki niso igrali nobene važne sata, da v teh očitkih ni niti tro- vloge V vsej naši zgodovini smo hice resnice. bili izredno nezaupni napram Kaj je res? Ali so ameriški militarizmu Ako bi tako ludi vojask, strokovnjaki prepričani, ostalo< bi bilo varno oma Zaslepljenost in sta neozdravljivi Pri Piju XII. je bilo 29. sept. 700 delegatov Krščanske zveze italijanskih delavcev, ki mu je izrekla svojo zvestobo in pa da bo branila krščanska načela v Italiji. Papež jim je v odgovoru Star pregovor pravi, da na svetu je vse mogoče. Zato se ne čudim, da so angleški socialisti padli na tako nizko stopnjo, da zagovarjajo svetovni imperializem na celi črti. - Že izkušnje iz MacDonaldo-vih časov potrjujejo, da Angle- wtane na dnu in no jo pripravljeni držati tudi tam z atomsko bombo, samo da obdržijo ljud-;tva, ki hrepene po svobodi, na tleh. Toda progres se ne da poto-# piti. Napredek je zakon evolucije in bo zmagal prej ali slej. Ako nas pa atomska bomba po-bije tam kjer so štiri svobodščine pokopane, bomo imeli vsaj zadoščenje, da bodo morali tudi naši sovražniki kapitalisti, zavajalni delavski voditelji in drugi, ki silijo svet na kriva pota, z nami vred na dno te katastrofe. Ves današnji nepokoj izvira v glavnem iz tega, ker se nekateri narodi nočejo prilagoditi "ameriškemu načinu življenja" American way of life) in naši demokraciji. Zapadnjaškim trobentačem demokracije ne gre v glavo, da >e nekateri narodi rajše zatekajo pod rdečo marelo kot pa pod našo nepristno demokracijo. To je po njih mnenju nezaslišano. Mi smo jim pomagali v vojni, pomagamo jim sedaj in ob enem dajemo potuho reakciji fašisti-6ne ideologije. Tudi v Nemčiji, Italiji in v Grčiji je anglo-ameriški aparat naklonjen na-zadnjakom, ki so bili fašisti, kolikor jih je še ostalo. Jih je še precej. Deželam usiljujemo kralje nazaj in delamo na vse pre-tege, da ostaneta dva razreda— gospodar in tlačan. Pa se ljudem še čudimo, ker nam obračajo hrbet! O, ko bi kdo prišel in nam razsvetlil razum, kako zastaviti pot rdeči spaki! Potem bi lahko žem ni verjeti. Toda MacDonal- mirno spali. V ta namen smo da sem zagovarjal zato, ker ni pripravljeni žrtvovati še na- ipiel večine v parlamentu, torej daljne milijoneke, samo če bi svojega programa ne bi mogel pomagalo. — Joe Korsic. izvesti. Toda danes ima v nje- «i. vujnu z nunjo wvati vpklv voja&kih na nnJLn rvVlitiLrrt Krek načeljuje Jugoslovanski ! so bodisi prenehali med oku- jo o delovanju Vatikana med tolikih družbi v Italiji, ki pncijtv največ pa ob osvoboditvi vojno in prej precej drugačna ifWh edina ima od zasedbene oblasti STorvmie "Amerikanski Slove- deistva Zato bo imela omenie- dejstva. Zato bo imela omenjena zveza veliko dela, predno bo bi imei nobenih dvomov*V p^?,em Jr!fc ^Tino iih vzdržuje angio-ameriška ob- da ko so pomrli tokratni duhov- j liji ni bila na "dučejevi" strani. . .ličnost izjav ministrovVoj^^f ^ ^sk'h esebhc^ilast in UNRRA Uradniki sled- nikl,- ali pa ne postarali, da jih ' ~ -------------- ske in mornarice. Uradni kro^i PJ?slenlh v diplomacij . nje so poročali, da v teh tabo-1 je minila volja za lv>j je lift splošno priznavajo, da je bila M"LfT>M,11l V,SOKl ,dast' rih gospodarijo jugoslovanski lWlagoma shiral in menjal last- nameniena zn i^vLt Ha „ no- n+i vedno bolj vplivni med sve- rojalistični častniki. To je na- nike drugega za drugim. Imel " t-?""}ll'"" ----------L't:ina i:na oa /.as uoene odičimi ht»m%!iij Pre| vsem na) poveri, da ni-, n ^llUko' . n pooblastilo, kdo izmed Jugo- ; nec" je že bil glasilo KSKJ. da sem našel v VVashingtonu niko- T?'0mncJ{f slovanov v Italiji se sme nasta- hi bil njena last Mnogo let je mogla napredno italijansko de-gar med odeov^rnimi uradniki, ^^ife "rjf?a' Ci J® ° mti v be«unskih taboriščih, ki bil 'Valci Predsednika samega. raVno. Drugi so se vrnili v Ju- je že protestanta za gospodarja. Navesti teh priznanj seveda ne goslavijo ko hitro so mogli, da ki ga je ponudil naprodaj "Gla- morem Visoka mezda operatorjev v nj» delajo za obnovo svoje de- su Svobode" v Chicagu. Nato je Splošno odgovarjajo pribli- vzpenjai žele U roJalisti z drugimi pi- še životaril v Jolietu v sloven- žno naslednje: "Vojaški krogi » Vcasi so bili v čikaškem iavkami so navaJeni žlvetl skih rokah, dokler ga ni končno Dovsem iasno računaio z mož- ^ 7 ♦ •• c,KasKe . od tujih žuljev in se v čast si to kupila družba, ki ji je načelje- pov sem jasno iaeunajo z moz- downtownu operatorji vzpenjae Voi*; a^ iim »rii i ju * x nostjo vojne z Rusijo. Njihova , Z0i0 siabo nlačani Sedai ie v J J . J ? . J! , ?' I Val Saj duhovno ce že ne I hlačam, bodai ie v A produkte dela pa le|irr,enu — frančiškan Kazimir Zakrajšek. Fari sv. Štefana pa . , ... . . . _ I , , . . i ni bilo dosti za ta list in v Ame- ■T°Je najvišja plača za te j V B«.,,Cradu je.melaamer.-^. slovcnski frančiška- vrste-delo v Amer,k,. Omenjene ška ambasada takozvani infor- ^pnikujfjo v chicagu in zgradbe "poslujejo okrog dva , macijsk. urad, k, bi bil sicer do- , drugje ^ ,U(HJnJis0 brigali8zanj. tisoč operatorjev vzpenjae. |bra ustanova, a ga je uradni-, Na oknu ,jk Mp sv. Štefana je stvo. ki je Jugoslaviji repnja- sedfij samo ^ jme . najstarejše. mu delavska stranka dva glasova proti enemu. Njeno nadaljevanje torijskega imperializma pa presega vse meje dostojnosti. Milijone mladih fantov po svetu je dalo svoja življenja, da se odpravi torijski pankrt, fašizem in nacizem. Danes pa delavska vlada podpira stoodstotno tisto proti čemur so mladi fantje umirali na bojnih poljanah. Izgleda, da so se žrtvovali zaman. Fašizem še živi in dviga glavo povsod pod protekcijo angle- Nemški jetniki v Italiji hočejo domov Koncem septembra in v začetku oktobra so zastavkali nemški vojni jetniki, ki delajo za ameriško okupacijsko armado v Julijski krajini. Tam jih je okrog 14.000. Poslužili so se sedeče stavke. Nato se je ta način stavkanja razširil med nemškimi jetniki po vsi Italiji. Glavna njihova zahteva je, da se naj jih pošlje domov, in druga pa, dokler se to ne zgodi, hočejo več svobode, to je, da lahko po ita- naloga je. da skrbe za varnost dežele, tako da morajo računati na vse možne nevarnosti in upoštevati vse grožnje. Njihov po. sel je vojna. Toda kaj naj to znači: Vojaki ne delajo politike. Vojno more napovedati le kongres na zahtevo predsednika, in na njegov predlog. Govoril sem tudi s tremi visokimi častniki — dva sta bila generala. eden pa polkovnik — ki zelo slabo plačani. Sedaj je v motno komercialnih zgradbah njim ga- radl uživajo" rantirano $226 zaslužka na me- sec. Banke sedaj "varne" zno< zlorabljalo s tem, da se je Vladni bančni urad (Federal izn^a *iri,a propaganda proti nji. N. pr., prevajali so članke iz Hearstovega tiska v Ameriki, Deposit Insurance Corporation) pravi v svoji nedavno objavlje- c^ mi t*«; tfH*' rkrtirostoii «mio ni statistiki, da ni lani propadla P?lm struPa m,adc so mi vsi tuje poveaan svoje , , . £ T iih razmnozili in jih delili v prepričanje, da je vojna z Rusi- nitl ena banka v teJ dezeli- To J se je dogodilo prvič v zadnjih jo neizogibna, ter da bi bilo radi tega najbolje, da se jo čim prej začne in konča. Moje razmerje s temi častniki nikakor ni tako ozko, da bi bili radi mene govorili posebno odkrito in brez- v 75 letih, pravi poročilo. V štirih letih Hoovrove administracije je propadlo 6,346 bank in na stotine potem, ko je Roosevelt prevzel vlado. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE -»i Največja slovenska knjigarna v Zed. državah srbohrvaščini mod narod. Vlada v Beogradu je zahtevala, da se tak "informacijski" center zapre in to sc je zgodilo. V tej številki ima izjavo o tem jugoslovanski poslanik pri ameriški vladi Sava Kosanovič in na peti strani SANSov tajnik Mirko G. Kuhel. J. C. Rich, ki je urednik glasila klobučarjev, mesečnika "The Hat VVorker" v New Yor-ku, skuša v svojih noticah "Thafs Rich" biti sarkastičen tudi na račun sedanje Jugoslavije. V eni piše. da so Titovi pristaši, oblečeni v G. I. srajce in v obleke, ki jim jih je dala UNRRA. demonstrirali po ulicah, | vihteli orožje in vpili, "zahtevamo vojno z Ameriko!" Ampak orožja jim ni dala Amerika, kakor jim je blago in živež, "pač pa miroljubna soseda s severa". J. C. Rich je v tem pokazal precej zagrizenosti, toliko, da je na Palestino pozabil in na vse tisto, kar se tam dela z Židi in ga slovenskega lista v Ameriki", ki ga ni več. V teku je kampanja, kakor vsako leto v tem času, za zbiranje v skupni dobrodelni sklad, ki ga imenujejo po vsi deželi s "Community Chest". Minimalna vsota letos je določena na $170.000.000. Kannpanjo v ta namen je otvoril 1. oktobra predsednik Truman z govorom po radiu. Iz tega sklada se nabrano vsoto razdeli sorazmerno med razne priznane dobrodelne ustanove, ki delujejo tu in med ubo-žnimi drugod po svetu. ških in ameriških bajonetov. In | Hjanskih mestih in vaseh v bli-kjerkoii se nahajajo angleški in I žini svojih taborišč po storje-naši vojaki, ima reakcija potu- nem delu svobodno potujejo. ' 41 , , v *. ., DalJe hočejo, da jim okupacij- Zatiranje svobodozeljnih na- llpravw poskrbi ^ ^ rodov pod pretvezo usiljevan a udobnejši stan ter boljšo takozvane zapadne demokracije hrano Ameriška vojaika ^ je neodpustljivo. Nelepo od nasjja je «kolovodje" te stav£e je tudi to. da hočemo naso juz- slala y ^^^ dnjH njasko demokracijo poriniti v je pridobila< da so za<£u grlo drugim narodom. Kajti svo- h«1qH i« _ ■ • . . J* , » i, . . aelati. Kar je zanimivo pri tem hnnn7plIni nnrnni r.i7iimpin na- . , ,,r je to, da se znajo tudi discipline vajeni nemški vojaki upirati in zahtevati izboljšanje svojih živ-ljenskih razmer. Radio postaj je čezdalje več V IUinoisu je bilo pred dese-r red nik Glasila KSKJ sma- j tirni leti 32 radio postaj, izmed tra, .da bi) list njegove jednote njih 13 v Chicagu. Sedaj jih je pod novim imenom v bodoče še i 50, od teh 18 v Chicagu. bolj izrazito glasilo katoliških Pišite po cenik PROLETARCU ■ kaj si tam mislijo o naši in an- 2301 S. LAWNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS gleški vladi. "Srhohran" se poteguje za obtoženega zagrebškega nadškofa Stepi naca kot da je on pravoslavni ne pa katoliški biskup. Nekaj let nazaj je bilo drugače. Slovencev v Ameriki kakor pa Nezgode v industriji je bilo doslej. Čudno, kako bi I Nezgode v industriji so letos moglo ime vplivati na tako spre- v primeri z isto dobo v lanskem membo! Sicer pa pri Ameriški letu narasle. V drugi četrtini domovini v Clevelandu, in du- tega leta je bilo poškodovanih hovniki, ki piše»jo vanjo, že dol- pri delu 124,000 delavcev, ali go smatrajo, da le ona je res- 16,500 več kot lani v isti dobi. nično glasilo slovenskih katoli- Izmed njih jih je 400 vsled po-čanov, ker je bojevita in ker škodb umrlo in 5.200 pa je traj-med katoličani — saj v eleve- no pohabljenih, landskih slovenskih župnijah, I res kaj pomeni. Ampak da-li je to, kar ona piše, resnično katoliški duh, tega niti v Jolietu ne verjamejo! Mali tatovi se ne bodo nikdar izpametovali in se naučili, da se današnja justica ravna po stari rerenici — male tatove zapira in velike izpuiča. V Chicagu sta bili dve ženski obsojeni vsaka na 30 dni zapora, ker sta ukradli v prodajalni štiri krožnike. Ako pa si bi dale zgraditi velike tovarne na vladne stroške, in si jih dobile v obrat, pa si pri tem določile še kraljevsko plačo in milijone profita. se jima ne bi dogodilo drugega kot da bi bile pozvane pred kak kongresni odsek na preiskavo. Mnogim, ki so tako obogateli, niti tega ni bilo treba. bodoželjni narodi razumejo na šo demokracijo bolj kot jo mi sami. Boljše bi bilo, da se bi mi učili njihove demokracije in svobode. Največ se sedaj govori o tretji svetovni vojni. Odpreš radio, Veliki izdatki detel iz njega zabuči tretja svetovna za propagando vojna. Vzameš v roke časopis, ali se pogovarjaš s sosedom, spet je svetovna vojna na dnevnem redu. Niti mir po minuli vojni ni še podpisan, kri v nji padlih žrtev se še ni posušila — pa je že toliko propagande za tretje svetovno klanje. Kje le so tiste štiri svobodščine, ki sta jih z antlantskim čarterjem vred skovala nekje na Atlantiku Churchill in Roosevelt? Najbrž so se pogreznile v morje. Vsaj taka je Churchillova želja, Roosevelt pa so je po pri-rodnem zakonu poslovil od njih. A reakcionar j i Church i llovega tipa pa delujejo dan in noč, da vsaka svoboda, ki ne prija interesom njihovega imperializma. Pomožni državni tajnik Ben-ton je na shodu novinarjev razlagal, da troši Anglija za propagando dvakrat do trikrat več kot Zed. države. Rusija pa več kot naša dežela in Anglija skupaj. Tako trdi Benton. Ruski radio oddaja v Zed. države svoje programe 4 ure na dan v angleščini in 45 minut v židovskem jeziku . Koliko kakšna dežela za svojo propagando v inozemstvu resnično troši, je točno težko vedeti, ker ne polagajo o tem in o špijonaži nobenih računov. Rc*nica živi v kleti; zmota sedi na pragu.—Austin O Mal-ley. Moskovski radio je obdolžil GIRLS and VVOMEN YOU ARE NEEDED AT ONCE FOR FULL TIME VVORK AT SEARS Takrat je ''Srbobran" klical michiganskega senatorja Van- Typists, Clerical, lndex Clerks, Order Fillersr Billers, Key Punch & Comptometer Operators, Stenographers Immediate Discount Privileges Sears Roebuck & Co ROOM 15 ADMINISTRATION BLDG. 925 South Homan Avenue HOURS. DAILY 8 TO 4:30 P M. — SATURDAYS UNTIL NOON Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Res čudne reči se dogajajo Nedavno so s? vrnili v Zed. driave trije ameriški vojaki iz Juge slavijo, ki so se pritožili, da so bili v priporu v ameriškem veleposlaništvu v Beleradu. češ. da so osumljeni udeležbe umora nekega ruskega čistnika v Bel- vladu pač podvzela pravilne korake, ko je ustavila nadaljevanje take propagande. To je bilo !>onovno opozorilo ameriški vladi, da Jugoslavija ne bo dopustila kateremukoli, da bi ru varil proti nji na njeni lastni zemlji. Prepričani smo. da to opozorilo ni šlo kar meni nič tebi nič mimo ostalih zavezniških vlad. ki tudi niso Jugoslaviji naklo- gradu. Novinr.rjem so izjavili. ^Jene da jim o umoru ni nič znanega j ,In Hearstovi kolonarji še manj pa da so bili pri njem vriš*aIi: Tito zapira "čit udeleženi, aretirani in pridržani v priporu pa so bili le za pretvezo, da je bilo pravemu krivcu pod zaščito ameriškega poslanika Pattersona omogočeno pobegniti iz Jugeslavije. V primeri z drugimi važnimi dogodki, ki dobivajo več ali manj publicite-t'e v ameriškem tisku, se zdi ta zadeva malenkostni. Značilno pa je, da spričo toliko Jugoslaviji nenaklonjene publicitcte ameriške novine omalovažujejo vesti, ki bi znale naše ameriške diplomate v Belgradu predstaviti javnosti v drugačni luči kot si pa želijo. Manevri veleposlanika Pattersona niso nič novega za one. ki so zasledovali njegovo diplomatsko karijero. Človek, ki je na vse mogoče načine manipuliral, da bi odprl vrata za po vrt tek skrahirane jugoslovanske in 7 njo ameriške in britanske reakcije h jugoslovanskemu koritu, ne bo preko noči spremenil svojih namenov. Uradno lahko po daja vse mogoče izjave in se hinavsko laska Titovi vladi. Ne so za-čitalnice" in preprečuje jugoslovanskemu ljudstvu, da bi se izobraževalo*. Ali je čudno, da Jugoslavija ne mara take "izobrazbe"" Associated Press poroča iz VVashingtona 2, oktobra, da je jila prošnja za ameriško državljanstvo odklonjena "Byrneso-vemu osebnemu pilotu in trem drugim jugoslovanskim letalcem", ki sedaj služijo kot oficirji v ameriški armadi. Dejstvo, da je Bvrnesov osebni pilot "nedržavljan", obenem ia bivši jugoslovanski oficir — 'človek brez domovine", ki IX) KONTA VOJNE so naelji obešali ljudi v množicah. Zavetniki jin vračajo, (t da ne po nacijsko, kajti obsodili »o v smrt le enajst glav-uil» kolovodij, nekaj nacljfkih in fašističnih zlotincev in kvizlingov pa je bilo obešenih ali p.t ustreljenih v posameznih deželah. Kako pripravljamo les za obnovo... Med bohinjskimi drvarji in gozdarji, ki noč in dan spravljajo les z Jelovice v dolino se kič in je star 37 let. Oficir v ameriški avijaciji je postal šele avgusta 1945 in ravno tako Miloš M. Jelič, 33 let, 2ivko T. Mi- Nad Jelovico in Rudnim po- trov drv. Do tri sto kubičnih ljem visijo redki oblaki. Po go- metrov mo na dan zvlekli v do-zdih poteh hreščijo vozovi, polni lino . . ." lesa. V dolini na cesti ob Bo- Obnovljene in popravljene hinjskem jezeru pokajo z biči bohinjske žage zdaj noe in dan vozniki. režejo les., S postaje odvažajo "Kdo bi mislil na počitek?" dan za dnem polni vagoni jam-pravi drvar in si z rokavom po- ski les za trboveljski rudnik in ne mara vrniti v Jugoslavijo, je tegne čez zagoreit poten obraz, za druge rudnike, les za papir-zanimivo za slehernega Amen- -Mudi se za obnovo," se po- niče. Jubje v tovarne tanina, dr-■canca. Piše se Vojislav N. Ska- govarjamo v gruči. "Rudarji v va za Ljubljano in za druge Trbovljah, Hrastniku in drugod kraje potrebujejo jamski les. papirni- ' Hlode bomo razžagali in pre-ce celulozo, gospodarji tramove, delali," pripomni drvar, ostrešja in slemena, usnjarska ' Drugo nalogo smo opravili •ojkovie, 33 let, in Dejon D. Ra- induSlrija naroč& lubje . . takorekoc mimogrede," se zado- dič, let. Državljanstvo jim je y dolini tuli na žagi sirena. voljno nasmehnejo orvarji. "Do bilo odklonjeno, ker niso ameri- -Fantje, malo se bo treba tal požgano žago v Soteski, ki je ski prebivalci. podpreti/ zategne sloki in ko- med največjimi obrati lesne in- Kdo so omenjeni štirje fan- ščeni drvar. Krepki zobje sami dustrije v Sloveniji, smo obno-tje° Bivši jugoslovanski oficirji, meljejo, misli pa so pri hlodih, vili in izpolnili. Danes teče Sava ki so verjeli propagandi jugoslo- pri žičnici, pri deskah in tramo- na tuleče turbine, ki ženejo dva uradno pa se poslužuje vseh vanskc ^akcije v Jugoslaviji in vih - polnojarmenka. Nepregledne sredstev, da otežuje prijateljske inozemstvu- da Amerikan- '/Tovariš, poglej v dolino! Ali kače hlodov, ki se vijejo izpod stike med Ameriko in Jugosla- ci in AnSleži okupirali Ju goste- jih vidiš, skladovnice? Takih še Ratitovca in na drugi strani od vijo, jo očistili partizanstva in n* bilo v naši dolini..." mi ka- Savice, se zajedajo v škrtajoča Tita ter odprli deželo Petrovi že s prstom .star gozdar. jarmenika. Skromno smo začeli kraljevi vojski in njegovim pro- , "Sele ko smo rešili prve na- dvigati transmisije in opaže, se kaj takega odigralo v ju^o- liijudskim pajdašem in izkori- loge, smemo govoriti, kaj smo Malo nas je bilo. Danes stoji v slovanski ambasadi v VVashing- s^valcem' Na nekam podoben že naredili bohinjski drvarji in Soteski nova žaga. Tudi ona po- način so računali tudi domači iz-! gozdarji." sproži pomenek vo- maga pri obnovi..." dajalci v Ljubljani in Zagrebu.' dja skupine. Potem govorimo Potem smo govorili o prvo-Toda to jc že zgodovina. Za nas vse vprek majskem tekmovanju, ki je za- je važnejše vpraSanje. zakaj ri "Najprej smo se lotili sprav- jelo vse delavne ljudi po Jugo-je državni tajnik Byrnes izbral Ijanja starih skladovnic lesa v slaviji. enega teh kraljevaškfh oficirjev dolino. Od povsod so prihajali "Tovariš, saj tudi mi nismo za svojega osebnega pilota, ko je klici po lesu. drvah in lubju za zadnji. Za prvomajsko tekmo-imel na izbero na tisoče in tisoče obnovo in industrijo. Prvo na lo- vanje smo obljubili da bomo do Niti nismo presenečeni ob ve- domačih pilotov? go smo uspešno rešili." 4. aprila obnovili tfidi požgano Mar je bivši jugoslovanski Drvarjem in gozdarjem pono- v Bohinjski Bistrici. Delov- kraljcvski oficir kot Byrnesov sno žarijo očr- šrWo V pivih nih in uradnih ur ni. nc sobot pilot kaj pripomogel do sedanjih dneh maja vrgli švabe iz bun- in nedelj. Vsak dan nam je odnošajev med Federativno kerjev in jih nagnali po savski telovnik Tako bomo postavili ljudsko republiko Jugoslavijo dolini." Ves razvnet pripovedu- bohinjsko žago Na krlišče pred in vlado Zed. držav? Jugoslavi- je drugi gozdar, "smo se lotili žago smo že navozili 3000 kv. m jo smo že itak prisilili, da nam obnove naše žičnice za prevoz lesa. Poglej jih, skladovnice, če ne zaupa. Uposlitev jugoslovan- lesa z Jelovice. Trikrat* je po- imaš dobre oči, boš videl, da so skega kraljevaša na tako važ- skusil okupator spravljati les po visoke ko hiše!" nem mestu sigurno ni doprine- žičnici. Trikrat so jo partizani Zaradi velikih starih zalog ni- sla kakega zboljšanja v teh od- požgali. Tako je ostalo ob žični so v gozdovih letos sekali nove- nošajih. Res čudne reči se do- postaji 4000 m lesa in 1500 m ga lesa. Najprej je treba do zad- vtjo in izziva jugoslovanske še neprekaljene in mlade diplomate k drastičnim dejanjem. Če bi tonu, bi reakcionarno časopisje natisnilo na prvi strani s štiri palce vtllkimi črkami: Tito ščiti morilca. — Faktično pa nismo v jugoslovanskih listih čitali niti besedice o tej zadevi. Čudno, kaj? sti, da je jugoslovanska vlada zahtevala prenehanje poslovanja informativnega urada pri ameriški ambasadi v Belgradu. Svojo zahtevo opira na dejstvo, da so v ambasadi bili mimeogra-firani Hearstovi članki, v katerih se blati "komunistična" Jugoslavija in propagira proti nji. Pattersonov informativni biro v Belgradu ni samo pisal o Ameriki, temveč je med jugoslovansko reakcijo Širil tudi tako propagando proti Jugoslaviji, kot si jo je zamislilo ameriško reakcionarno časopisje s Hearstom na čelu. Dasi so diplomatski od- gajajo! Mirko G. Kuhel, tajnik. Anglija gradi letališče bukovih drv. Do oktobra smo nj°ga hloda pospraviti iz gozdov spravili po obnovljeni žičnici že s>faro zalogo. 3000 kv. m. lesa v dolino do že- "Ljubljanska mladinska bri- leznice. Zdaj teče žičnica noč in Kada je bila pri vas in sekala..." dan ter spravlja les z Jelovice " "Priznati jim moramo, da so Vijo silno omajani .Uer so jih Namen AngUje je utrditi -jL^^ubiff^t Jugoslaviji nasprotni element, vojask. položaj v Aziji z novim, ££™ ^ nasekali za Ljubljano. Nekoč je namenoma hotel, razmajat,, ,n vzletal.«.. Enega blizu S.ng.- ^fh potch Dol»o smo™ hodila ljubBanska omladina v nadaljni nepr.jateljsk, incident, pora ima sedaj v delu. Stalo bo šne« - ScTe ko ™ a »«hinj ™ Petnice. Zdaj je pri- n,so za željen,, je jugoslovanska $80,000,000. 1 sncR sole Konec la- ' > f ■noiaji med Ameriko in Jugosla- V Aziji Nova "KUHARICA ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERtSKA KUHARICA" Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJ8FK 9 M KNJIGA, KI JO JK VSAKA GOSPODINJA 2KLELA IMETI! Polog obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila — V njej je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti 7.a take naše jedilne posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, BUHTEL.J-NI, CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam celo dobrodošlo in se jim ne bo težko navaditi pripraviti "speclall-tete", ki so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA ••KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5Mi inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poštnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. sneg Sele konec ja nuarja so se pota utrdila. Čez 200 voznikov je s konji in voli dan za dnem rilo po gozdovih sneg. Nakladali smo, vlačili in vozili. Bali smo se, da bi nam od juga ne skvarila potov v do- šla na delo Močno so se izpre-menili časi..." Ob bohinjski cesti stojijo zdaj visoki skladi hlodov. Kamor pogledaš, sam les, ki so ga drvarji in gozdarji spravili v dolino, da veseljem he nismo nikoli delali," pravi drvar iz gruče, ko se bližamo Starim Fužinam. Slovenski poročevalec. lino Zato smo hiteli kot še ni- bo služil Pri obnovi. "S tolikim koli." '1 r' " " Ozrli smo se v dolino. Majhen rob jezera se je lesketal kot zrcalo. Mimo sv. Janeza se je vila vrsta naloženih voz "Po dolini so ob cesti iz dne- Inflacija na Kitajskem va v dan rasli novi skladi lesa | v Sangaju in v drugih kitaj-Nase bohinjske vasi so oživele. |skih prometnih in trgovskih cen-Veseli smo Bohinjci spet trdno trih se je dobilo septembra na držali delo v svojih rokah. Živi- črni borzi za en ameriški dolar na je pihala v mrzlih jutrih in že 4.400 kitajskih dolarjev. Ura-vlačila hlode. V dobrih dveh dna tarifa je 3,350 kitajskih do-mesecih smo spravili v dolino k larjev za en ameriški dolar, železnici in avtomobilski cesti nad deset tisoč kubičnih metrov Veliki misleei imajo namene, lesa in pet tisoč kubičnih me- drugi le ielj«.—Wa»hington Irvlng. Delavstvo bo moralo podvzeti še kaj drugega kot le stavkati za višje plaie V naši deželi vre. Nekaj je narobe, ker gospodinje ne dobe jestvin, ali pa morajo tekati iz prodajalne in čakati v vrstah, predno sploh kaj dobe. V nekaterih mestih na vzhodu nastaja vsled nezadovoljstva že drhalsko razpoloženje. Stavk je čezdalje več. Krepeljci znova padajo po stavkarskih glavah. Aretacij Je mnogo. In draginja narašča, kakor voda v hudourniku, ki hoče s svojo povečano silo preko bregov in skozi jez. Inflacija jc na pragu. Ako bo šlo tako napyj, koliko bo dolar še vreden, oziroma kolikšna bo njegova kupna moč čez leto ali dve? Kaj pomagajo stavke in zvišanja mezde, ko pa se potrebščine draže veliko hitrejše kakor vsa mezdna zvišanja skupaj! MDO postane del I Zdruz. narodov Mednarodna delavska organizacija < International Labor Organization), ki ima svoj 29. kongres v Montrealu v Kanadi, je j soglasno sklenila v bodoče po-ilovati pod okfiljem Organizacije združenih narodov (United I Nations Organization). Prej je ielovala pod pokroviteljstvom 'ige narodov in bila po prvi svetovni vojni v jijenem področju udi ustanovljena. Obe skupno oosta delovali v vprašanjili socialnega značaja, delavske za-i ičite in socialne pravičnosti. Mednarodni delavski organizaciji je pridruženih 51 držav. To ni delavska organizacija v j *mislu kake povsem delavske ir.ternacionale, kajti v nji prevladujejo zastopniki vlad. Vsaka vlada ima namreč v nji dva zastopnika, delavske unije vsake dežele po enega in zveze de-I lodajalcev iz vsake dežele tudi po enega. Iz Zed. držav je v nji zastopana samo AFL, ker pravila določajo, da le ena zveza unij iz vsake države sme biti zastopana. Sedanji naš delavski tajnik Schwellenbach je sklenil letos imenovati za zastopnika na zborovanju MDO v Montrealu koga izmed-vodilnih odbornikov CIO in Trumanu predlagal, da naj se AFL in CIO glede zastopstva vrstita Eno leto ga naj ima AFL in drugo pa CIO Dosedaj ga je imela vedno samo AFL, torej naj pride letos CIO na vrsto. Truman je v predlog delavskega tajnika pristal. Ko je bil ta sklep na to sporočen vodstvu AFL, se je temu načrtu odločno uprlo in od Trumana zahtevalo, da naj načrt delavskega tajnika Schwellenbacha prekliče, kar je storil. Slično je Truman preobrnil svoje mnenje v VVallaceovi zadevi. Razlika je le. da se je Sehwellenbach Trumanu rajše podal kot pa da bi resigniral. Ker predsodki niso zidani na razumu, jih je z logiko nemogoče uničiti.—Tyron Edvvards. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XII. IZKAZ VVISCONS1N: Miluaukee: L. Burborich na-bi al $10. Prirpevali s j po $1.50 J. i Tu m se, L Barborieh. Po $1: Neimenovan, J. KjJc, M. ZuJtT, F. i Zajec, J. Juvun. Po 50c: J. Jerman M. Mihelčič, L. Ambrozich, M Schular. OHIO: Girard: Andy Ki vina $3. Fairpcrt Harbor: Lovrenc Baje $1 75 Cieveland: L Virant $1. (Poslal J. Krebel.) ILLINOIS: La Sailr: Anton Udovich . $1.50. Virden: John Schluge 50c. !JENNSYLVANIA: H< rminie: Frank Vozel $2, M Zakiaj&ek 50e, Mrs. A. Antončič 25c, skupaj $2.75. (Poslal Anton Zornik.) Oakland, Calif.: Anton Tomšič 75 centov. Indianapolis, Ind.: Valentin Stroj $2 00. Brrk!ey, Mich.: Peter Bcnedict $39 00. Skupaj $62.25. prejšnji izkaz SI, 142.71, skupaj $1.204.96. Vnanja politika Zed. držav pod zaščito sile (Konec s J. strani) Zed. državah — bodisi vsled dveh ameriških letal, ki sta bila v nji zbita na tla in v enem pet oseb ubitih, deloma vsled njenega režima, ki ne ugaja zapad-nemu okusu, in pa vsled vprašanja Trsta in ostale Julijske krajine — veliko neprijateljske in tudi naravnost sovražne pu-blicitete. Težko je najti članek, ki bi bil pisan o nji z razumevanjem položaja, in pa preobrata ter 'gospodarskih preuredb. ki vse pomenijo socializacijo in za-družnštvo. V teh razmerah je naravno, da se dobe prenapeteži, ki oblast zlorabljajo, ne v prid državi. temveč v škodo, dasi se tega v svoji neskušenosti, ali pa brezobzirnosti, niti ne zavedajo. Na ameriško rahločutje to zelo slaoo vpliva. Sicer pa. čim je bilo vojne konec, se je začela ameriška vlada napram Titu in jugoslovanskemu osvobodilnemu gibanju ohlajati. Toliko bolj pa so potem iskali zaslombe v VVashingtonu razni Fotiči, klerikalci, mačkovci in drugi taki elementi, katerim je hudo, ker jim Jugoslavija ni padla nazaj v naročje. Kar se torej ameriške vlade tiče, se je odločila podpreti svojo vnanjo politiko ako potrebno tudi "z rožljanjem sablje". Dardanelc daleč od sporazuma Izjava mornaričnega tajnika Forrcstala je še posebno pomenila podpiranje Turčije v njenem vztrajanju proti ruskim zahtevam za skupno kontrolo nad to morsko ožino. Namreč za skupno le med Turčijo in Sovjetsko unijo in v sporazumu med njima naj bi bile udeležene tudi druge države ob Črnem morju (Rumunija in Bolgarija), ne pa vnanje sile. Turčija se temu protivi in se je obrnila za zaščito proti ruskim zahtevam in pretnjam na Zed. države in Veliko Britanijo. Obe imata sedaj v Sredozemlju zelo močno mornarico ter veliko zračno floto. Gre se Ob enem za kontrolo in pa za oljna polja v Perziji (Iranu) in vmes je vprašanje Donave. Kajti kontrolo nad plovbo po nji zahtevajo tudi Ze-dinjene države in Anglija, ki naj bi bila seveda skupna z drugimi deželami. Vzrokov za spore je torej mnogo, in ker si jih še povečujejo. namesto zmanjšujejo, je naravno, da je take "vnanje" politike potrebno podpirati tudi s silo, ne sicer da se jo bi uporabljalo, toda zraven jo imas, ko argumentiraš. In če je nasprotnik pri tem preveč "trmast", lahko pristopi zraven "sila" in ti pomoli prst pod nos. Tako je treba razumeti vnanjo politiko velesil in pa "sile", ki jo protektirajo in pomagajo eni ali drugi uveljaviti njene smernice. My Electric Range L00KS and C00KS •. • just right ' ... ali if (otU lite 1 average Chicago famtiy to Cook flecfrij, the United Mine Workers of America, AFL. has a rontroet vvith the government vvhich was signed In Secrctarv of thc Interior Krug The mineš arc stili privately ovvned. and thcir profits are going to the private ovvners. The private ovvners refuse to negotiate a contract • vvith the union. and refuse to accept the contract negotiated by Krug and Levvis, under vvhich thc mineš are novv being operated. The mine ovvners ure performing no lunetion, yet their profits arc Cuarantced. The union vvants its contract, vvhocver manages thc nunes and has demonstratcd that private management is tu t essential to full produetion. The government, especially the Navv, vvants to get out of running the mineš. It vvants to turn them back, the sooner thc better. but the mine ovvners have so far refused to make this possible Why worry about giving the mineš back to thc private ovvners? Why continue to allovv them to collect profiti,? The government should take title and make its dccisions vvith the unions help The union is much more capable of full, efficient and regular produetion than thc mine ovvners are. The government should. in addition. apply aH tTie profits it has been paying to the ovvners tovvard payment to them for the mineš — at an uninflated pricc. These profits' under government ovvnership can be used each year for this same purpose Mor than that need not b? paid, since the ovvners vvould not be making any more from the mineš if they ovvned them. If this takes years to pav them off—too bad They'll be luckv to «et this regular income They don't deserve even that for their "con-tribution" to the mine industrv. If undf government-union management, more money is spent on safety provisions, and profits are cut dovvn, that is also as it should j be. since that is primarilv making up for the lost time—time lost b> the operators in not installing such safetv equipmcnt during ali the years the mineš vvere theirs, It is illogical and unjust for the United States Government to con-j tmue to play office boy for the mine ovvners. It coal mineš ure so im-' portant to our economv that the government inust take tlu m nvci "tempo rarily" in order t<» end a strike of the mine Workers, then the> are also too important to remain under private, selfish control. Ali vve need novv is a good lavvver to change the title on the deeds. and to change the name on the pavmnts vvhich the ovvners are reetvina —The Call. THE MARCH Or LABOR OF TUG /A511SHMCNT3 FXAMlNEO iM NEW/ i ibRK start v&ze fOOND ViOLATiMG FEDERAL IA0O& LAWS. » S?r HENRY, UNCU JOE AND US "VVho stole my beer?" Momma eBar in a shrill voice: "And vvho. stole iny beer?" Uaby ličar: : Hic." # « * Kecruiting for the armed forces V-J t>AY MOR€ THAM -5,000,000 AMČRICAN& HAslE E ARMED WASE BcdSTS Of-MCPRF TMAM OfJg BlLLlONf DOLIAR-S ANMUALLV. RifiSH TfcAW UMiONS A 6C3T MAT vve are more interested at present in vvhat the Američan people do about conditions here at home than in vvhat Henry VVallace or cnybody else thinks about Russia. We.v too, believe in "first things first," and vve regard it as indls- that being a civilian is a luxury thcy cannot afford at this time — Hovvard Brubaker in The Nevv Yorker. * * * Scene in an Eglish bar room: Limev: • Allo, Mary. Are you 'aving one?" Marv: "No. itš just the cut of me coat." • • # Conscicnce is somethjng that) gets u lot of credit thut really be- longs to cold fect • * • ♦ "There are four requisite£ to a good short storv," explaincd thc English teacher to the class. "Bre-vity, a reference to religion. some association vvith the royalty, and an illustration of modesty. Novv. vvith these four things in mind, I vvill give you 30 minutes to vvrite a storv " Ten minutes later the hand of Eva vvent up. Thats fine. Eva," complimented ,'onsabk- lo lhe freedom of the American people that they lose no time the teacher. "and novv read vour stor.v to the class " Eva read- "TJcavens!'* eried the countrss take your hand off m v knee." • * • Imagination is something that sits up vvith a vvife vvhen her hus-band is out late * FAMOUS LAST VVORDS Bet you a buck I can beat that train to thc crossing'" Mr. Churchill's United States of Europe Political and cconomic integration ot Suf&Pt is tU ideal long, , . . cherished by The Nation Nevertheless, vve read vvith regret and alarm ^ „ S; ^€ariy 4^0,000 aeres have been abandoned to vveeds UptOH C/OSe WdntS More Money Mr. Churchill s specch at Zurich calling for a United States of Europe. since advocacy from such a source is calculated to strengthen opposition to the idea. As the London Times points out in a critical editorial. many people vvill conclude that the British Tory leader vvas reullv calling for a United States of VVestern Europe More than that. they vvill conclude. juvd rightly, that vvhat he is after is the creation of a con-1 ser vati ve bloc dedicatcd to the task of stopping Russia But no genuine union could be built on so negative a foundation. and even if it could. it vvould inevitably provoke a war vvhich vvould complete the destruc-1 tion of Europe The only hope of bringing European countries toge t ne r in. a positive way lics in the development of integrated socialist eco-1 the crovvs and the tax collector. Thc immediate cause of the farm-abandoiunent is declarcd to be soil depletion, and that is traccd directlv to farm tenancy. vvhich is said to be more cxtcnsive in the Keystone state than m any of thc other Northeastern common vv ca lths. . Landlords rent farms and buildings to tenants for a half share ol Through thc courtes> of a friend. wc have had a chance to read a ' heart to-heart" letter sent out bv in socializing the American eeonomy Our reason is that vve are ccn-vinccd that unless the people do that job vvith their economy the present ovvners or some other group vvill socialize and control them in just as absolute a degree as the people of Russia have been socialized and controlled VVe agree vvith Cousin Henry"—but perhaps for a different reason —vvhen he urges us to stop being afraid of everything that is Russian. That is a fear that the policy-makers of capitalism have fostered in American minds. Those policy-makers themselves are. desperately afraid that the American people may do vvith thir democratic povver the one important domestic job that the Russian commies have done by force and maintained bv dictatorship—namely. abelish the old I system of human exploitation. VVe vvant to abolish that system and vve vvant to socialize the ovvnership of capital. But there, of course. vve diverge from the Russian vvav of life. VVe don t vvant to do it b.v force VVe don t vvant it to come a* result of eroriomit anti social collapse. We don t vvant a coJlo^Vve 6Conotny to be maintained bv dictatorship. t >u' It is because vve vvant a democratic collcctivism that vve stress the importance of a changeovcr here at home — NOW AND BY THE PEOPLE VVe re anxioMs about Ui«U For vve re prettv certain that historical the cash gram crop* and dictatc what crops shall be planted. Naturally. j 1'°' ra' [-on?m0nlator development ian t goiu« to be halted by thc propaganda of profiteers they select crops from vvhich tiie largest income can be obtained. and ™ !, !' e or bv the inaetion oi tiie people. The best thing vve can get from Russia it is these crops that play havoc with the fertility of thc soil. . , , ^ .. dlctatonal the j^on thal nttUon teaches—viz. that vve re going to collcctivizc bossism In lal>or As a consequence, he npmies—a proposal vvhich can hardly command the support of Mr l Churchill In so far as most European countries arc reeonstructing thnr ' 'SQl1 and the tena111 °ne land,ord in lhe southeastern part of thc industries on socialist lines, .the foundations of greater economic unity \ *Ule owned aboul 110 farms< totolin« 14.000 acre>, and died receutl> Some tenants are not permitted to have cows or other livcstock. a necessar.v source of organic fertiUzcr. Fortunes are said to have been built up b> this sy^m of looting cr,Ved 5140 000 in contributions. —. .u- .----. ... "... ... and um out frteiui comments, tnat ain t hay " Some firms. he says. deinocraticall.v or bc collcctivized autocraticallv. And that vve haven't re- muc^ tmie ieft to ^ukc our choice —Reading Labor Advocate. are perhaps being iaid The completion of the strueture will not ® multi-millionaire acrueved ht the earty futaref bfit there are some signs of action trans-cending boundaries. One example is the Aiiglo-French accord signed .... in the past fevv days Its immediate purpose is the funding of the ° to^ether French commercial debt to Britain on generous terms: but bv providing hise *4»nt ui as much As S10.000 nnd mri« viHiin!« have "!cd thc NOT INFORMATION BUT PROPAGANDA Washingtcn, i), c. In ccnr.cc , a! life cr . Amcrican public opinloh, Co-operation does it. One piece of a pair of scissors won't cut kl,lt> ,to tl,nc °f $1 000 each tion vvith thc recent closing of thc nor even information from thc tvvo together are cffective. { Sponsors" of that kind vvant Mr. j United States Information Service American press. but material such Close to lambast labor unions, and in Belgrade, Mr. Clayton, Acting j as appeals bv anonymous Yugoslav for reeular mncoitatinn tu .,„ , , " * ui ~ I - _ — . i he tnes to make good. Secrctarv of State, gave a state-1 organizations against the regime arnl fe consecration of the off into the vvilderness the Corrupt Practices Act do not arc lw ^ deniod access to thc j Ameriean military eemetery. I rc- Its friends call it a national health program Thc idea is that everv app!y" to his activities In other opinions of and information about American should be assured decent medical service, including the vvords, you re invited to cvade thc j (>ther people scrvices of dentists. occulists and specialists. i lavv. Thc vvcll-to-do can meet the necessary charges, but no mani It vvas Barnum vvho said "there's Why the VVorkers of America don't Use Ballots in the Right Direction ? By RAYMONI) IIOFSKS. Editor, Kcadinc Labor Advocate VVHEN I BECAME a Socialist, than to sav, vve VVONT run the who vvorks at any ordinarv trade can get vvhat he needs along medical » sucker born everv minute " In more than 30 ycars ago, I believed industries for private ovvners." ->nes vvithout going hopclcssly Into debt. that voting FOR an economic sys- ^ Vtry good reason why that! C.reat Britain has such a system It vvas started bv the Conservative tem that vvould be good for people, woud be tx-tter is because societ.v ' par,y and haK 15000 c^P«1"^^ b.v the Labor part.v. No doetor is com- as a vvhole vvas a better idea than colljd jivc with the p0sitive asscr- Pclled to attend a patierit unless he Vvishes to do so. and no patient striking AGAINST the effects of tjon vvhile it can t live verv long ,s compelled to accept a doetor unless he likes him. In other vvords. an economy that is good for onIy with ........' a small group of ovvners. I stili strike believe so ' Perhaps it is that belief of mine Alleghcny County that makes it possible for me to * ^ ® Um°n ,ai1' see a union president senteneed to 1 for ,Knor,n« an ,nJuncllon which a year in jail for performing the negative action of a judge. forma!ity of calling a strike and. at the same time, vvrite calmly about it. vvas designed to prevent vvorkers _ rxercising thcir legal right to' strike, vvas acting to preserve the U. S. BANKS ARE NOVV system thut workers voted to pre- S4fE A$ THfy ^QOK "•erve. He attempted to justifv him ! PERHAPS I SHOULD be de nouneing the Judge vvho has placed the city of PUtsburgh under injunetion rule The workers of Amrrica, uho have votes in their hands ali their end of life lives, should be ashamrd of themselves for permitting such things to happen. Basically, the people of this na tion have to accept responsibility for the kind of life they are living It is not because the private ovvn self on the grounds of social emer-gency, not upon lavv. But his action merelv shovved that the private profit system can't funetion unless the vvorkers are fooled or brovvbeuten into taking thc short vievv of the fact that Mr Close s "shake«down" has produced $140,-000. vve submit that Barniim's claim vvas an under-statement. — Labor. there is thc utmost freedom betvveen the physician and his patient. j ~ Other countries have similar systems. q o /» »i The big thing about the proposition is tha! the poor man can get OLlOGrai f adequate medical treatment—thc kind he isn t getting novv. Of course, Doris Flceson notes a possible he pays for it—or at least for most of it—Just as vve pa.v fo other reform in the American language forms of social insurance in this country.—Labor. Describing tho recent left-vving conference here. she said: " Pro- NEED NOT ACCOUNT VTTu Z v^hat#llthcy I1™ H,Tr Kr\d ».„, to be called. Kindly omit 'libiTal . ' FOR MILLIONS Bv ali means. A British Liberal.' Entire VVhen Congress gives up its right successor to VVhig." believed like to knovv vvhat is done vvith the an Amer. Jeffersonian Democrat that the best government is the one that govems least. In historic Americanese 'lil>erar has had several mcanings. One deseribed the foe of prohibition. Not a Single Failure .n Yrar of 1945: F. I. D. C. Is thr Keason money it appropriates for govern-For the first time in 7i5 years, | ment agencies. a dangerous preec- there vvas not a single bank failurc dent is set. in thc United States for the entire It happened recently vvhen a voar of 1945. Senate-Housc conference commit- That is revealed by the Federal 1 t«© agreed to give the Seeretary of Another vvas n believer in a "vvidc- D<»posit Insurance Corporation in War $14.480,300 as a "confidential op**n" tovvn." In 1872 it vvas a VV KLL, THIRTY YEARS is a its annual report. fund' for spying in other countries Republican supporting Horace long time—especially vvhen one is During the four years of the No report need be made on hovv Greelev against Grant. snubbed and rejeeted by vvorkers Hoover administration 6.346 banks the money is spent About 1912 "liberal" began to year after year as Socialists have went to the vvall. Depositors lost Such secret spy funds are part mean the political creed of rich ali thc money they had in most of °f the "Old VVorld s.vstem from young men cnamored of the ' up- them - vvhich our ancestors fled to Amer- lift." or the Grccnvvich Village 'it seems to us thut vvithout that access to such information. there is perhaps little hope of un-derstanding betvveen nations; and vvithout such understanding. it is needless to say, that the patient efforts of statesmen to try to find ways and means of maintaining j for ali time to come the pcace of the world may be greatlv ham-pered "' I agree in this vvith Mr. Clay-ton It vvas for such rcasons that the Yugoslav Government vvel-comcd thc opening of this service in Belgrade. Among other officials, Mosha Pijade, Vice President of the Presidium. and 1 vvere present at thc opening. I, as Minister of Information at that timc, in an im-promptu specch, follovving Mr Patterson the American Ambassador. expressed my vievvs as fol-lovvs: ceived this bulletin on thc street vvhere it vvas being distributed.) It is not nccessary to be an cx-pert on Yugoslavia and the United States to knovv that the effect of this kind of action must be negative This does not further friendly relations. It makes possible the abuse of Yugoslav and American interests and thc interests of peace. Among Vugoslavs it naturally raises the question: VVhat is the motive of such action? Friendlv vvarn ing brought no results. I sce from the papers novv and from official notes that the Information Office vvas distributing several thousand copies in Serbo-Croat. of articles vvrittcn by Leon C. Pridonoff in the "Los Angeles Herald and Exp'ress," that these articles did not refer to American life, but maliciously attacked Yugoslavia. VVhen an average Yugoslav receivcs from the Ameriean Fmbassv |n Belgrade this A bank failure novv is an cxcep- j »ca—Labor. been. For aH those ycars the ma ers decide to exploit vvorkers and j°ntv of thc vvorking class—povver rob the public that life is insecurr h°,,!CO workers, mili vvorkers, coal and vvorking conditions arc unsat- minor*. A^L vvorkers—have been tion, not the rule. The banks of i-------------- isfactory. Thosc evils prevail Ijc ; using thoir bal,°tJ« to say that the the country have been made as ^O PLAČE TO GO cause the vvorking people. vvho art^.'economic resources of this nation saft, ag they look. but it took the the overvvhelming majority of the; shal1 60 <,wm'd b.v and maaged for: hardest kind of battle vvith bank nation. persist in agreeing that the tho ^)rwf,t of a 8rouP of Private means of life is con v i need It vvasan excellent idea to open that what is written in Mr Prido. I,s Reading Room and Reference ffs articlc ls |ht, official Ame°. Librarv m Belgrade It vvill make can viow and thr Opinion of ^ .t easier for the Vugoslav seholar American people to become acquaintcd vvith Ameri-1 1« ia „ .. / *t is not necessarv to underlinr c«,. arientific .ccompl,shmr„t,. that thc result is „e„.iv American literature, thr American I harmfl„ no( on, f Vugosl.v". way of life and way of thinking. but for tho Unj(pd s,,,.. '^ ^ and atavc «11 with Amer,can h,s- tl(„ltlon „, k„„w ,in~ torv wh„h ,s particularlv enlight- , ilm ,, llltl(, 1>(„r, rnniK ana neipiui to us. You; With Amer Henr.v Kaiser declares that his Scott protested vvhen a home ovvn- ! cighteen millions—or more or less mate* of the Chicago Bosrd ofler sought to evicW the famil.v of Most Americans vvould tenlatively Trado la veteran i like to be in that state of doubt. better acquaintcd Americans vvent through manv grrltion; ^ t^J^fcTS!" difficulties, and succeeded despite avnage Balkan- niisunderstandings and suspicions. VVe Yugoslavs can learn much from your experiences." But it vvas a very grcat disap-pointment to me to see that some ite can not be expected to have such knovvledge. I must add that Mr. Pridonoff vvas an official em-plo.vec of the American Embassy in Belgrade. lle is novv in the Unlt- months aficr thc opening the of. I Belgrade' ^'.r^"1" ^ Jlcia, bulletin .pubhshcd in SeriK,- u^alt r^^L^/or Zl Croat. vvas used to disseminate other cmplovee« "f he material which the editor must slncr thr ^^ eertainljr have though, would be no„ dld |n n.JS * ctdcmntd unpleasant both to me as Minister of Information and to the Yugo slav Government. This vvas not in formation about American politic in evcry state in the vvorld regard-less of regime. Sava N. Kosanovic. Yugoslav Ambassador.