PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 167 (12.492)
Trst, četrtek, 17. julija 1
c.
PP 559 (4 linije)
05 o
O
O
Posvetovanja poverjenega predsednika obstala na slepem tiru
Samo KD odločno podpira prizadevanja Andreottija za oblikovanje nove vlade
Mubarak pri Cossigi
Na poti v Pariz, Bonn in London se je egiptovski predsednik Mubarak ustavil včeraj v Rimu, kjer ga je sprejel na delovnem kosilu predsednik republike Cossiga (na sliki), pred' tem pa tudi Crasi	(Telefoto AP)
RIM — Italija se z naglimi koraki bliža predčasnim volitvam. Mandatar za sestavo nove vlade Andreotti je včeraj zaključil posvetovanje s političnimi silami, ki so mu vse, z izjemo krščanske demokracije, z različnimi utemeljitvami povedale, da je njegova naloga zapisana neuspehu. Danes se bo poverjeni predsednik verjetno odpravil na Kvirinal, kjer bo ali vrnil mandat Cossigi, ali pa prosil predsednika, naj mu da na razpolago še nekaj dni, v skrajnem poskusu, da najde izhod iz sedanje slepe ulice. Odločno nasprotovanje socialistov in veliki pomisleki laičnih sil pa že sedaj jasno kažejo, da Andreottiju ni uspelo rešiti pred brodolomom potapljajoče se barke petstran-karske koalicije. Beseda bo torej danes ali jutri spet pripadala predsedniku republike, razen, da se KD ni že odločila za nevarno pustolovščino manjšinske vlade, ki bi v teh razmerah popolnoma pokvarila itak že zelo skrhane in napete odnose med nekdanjimi zavezniki.
Cossiga, ki je že nekaj dni tarča kritik in napadov, predvsem iz socialističnega tabora, ima vsekakor zelo težko nalogo in ima na razpolago sedaj več možnih izbir. Lahko poveri mandat Spadoliniju, ki bi vodil vlado do prihodnje pomladi, lahko pa se spet odloči za demokristjana, ki pa
bi moral tokrat biti pogodu socialistom. Govori se o Forlaniju, ki pa je že nekajkrat odklonil to ponudbo. Državni poglavar bi lahko spet poklical na Kvirinal tudi Oaxija, čeprav dobro ve, da bi po Andreottijevem neuspehu ista usoda zaradi veta KD, doletela tudi sekretarja PSI. Kot skrajna rešitev pa ostaja tako imenovana institucionalna vlada, ki bi samo odprla pot predčasnim volitvam. Naravni kandidat za predsednika bi bil v tem primeru Fanfani, ki pa je pred tremi leti v isti vlogi pripeljal KD do volilne katastrofe. Kot alternativo Fanfaniju bi lahko Cossiga izbral bivšega predsednika ustavnega sodišča Elio, ali notranjega ministra Scalfara.
Krščanska demokracija je torej o-stala popolnoma osamljena pri obrambi poverjenega predsednika. De Mita je po včerajšnjem srečanju z Andreottijem spet ponovil, da stranka relativne večine podpira njegova prizadevanja in da se hkrati zavzema za obnovitev dosedanje vladne večine. Sekretar KD se je izognil nepo srednim polemikam s Craxijem, V bistvu pa je ponovno poudaril znana stališča svoje stranke, pri čemer-je mogoče uporabil nekoliko bolj u-mirjene in spravljive tone, a nič več.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za premostitev težav v zvezi s sporazumom S ALT 2
Prihodnji teden nadaljevanje ameriško-sovjetskih pogajanj
LONDON — Prihodnji teden se bodo v Ženevi nadaljevala sovjetsko - ameriška razorožitvena pogajanja. Vest je sporočil včeraj v Londonu sovjetski zunanji niinister ševardnadze, ki je dejal, da so se SZ in ZDA dogovorili o obnovitvi pogajanj za omejitev jedrske obo režitve. ševardnadze vsaj navidezno informaciji ni hotel dati posebnega poudarka, kar je seveda vzbudilo veliko ^animanje med časnikarji, ki so se udeležili tiskovne konference sovjetskega zunanjega ministra. »Sedaj so na Potezi Združene države, kar seveda še ne pomeni, da smo mi že zabili gol,« je še dejal ševardnadze.
Pač pa je bil sovjetski zunanji minister zelo previden v odgovarjanju na vprašania v zvezi z morebitnim ječanjem med Reaganom in Gorbačovom. Dejal je, da Je SZ pripravljena na vrh, vendar ga ne more napo-Vedati, dokler ne prejme odgovora iz ZDA. Tudi ni zna-Po, katera vprašanja naj bi bila na dnevnem redu tega ^ha, saj so še zlasti na področju obrambe in oboroževanja stališča obeh velesil zelo različna. SZ pa, po Pesedah Ševardnadzeja, želi konstruktivno in vsebinsko srečanje na vrhu, ne pa formalnega sestanka.
Sinoči so tudi v Washingtonu uradno potrdili sko-
rajšnje nadaljevanje ženevskih pogajanj, ženevsko srečanje bo 22. julija, na njem pa bodo govorili o sporazumu SALT 2, ki je v zadnjih letih vzbudil val polemik. Gre, kot znano, za sporazum o omejevanju jedrskega oboroževanja, ki sta ga Leonid Brežnjev in Jimmy Carter podpisala na Dunaju, a ga ameriški senat ni nikoli ratificiral. Glasnik Bele hiše Edvard Djerejian je dejal, da bodo ZDA v Ženevi odgovorile na pomisleke Sovjetske zveze, obenem pa je sporočil, da je tudi SZ izrazila pripravljenost, da vzame v poštev ameriške pomisleke.
Kot je znano, je ob koncu maja Reagan dejal, da ZDA ne priznavajo več tega sporazuma ter to odločitev utemeljil s trditvijo, da je Sovjetska zveza sporazum kršila. V odgovor je SZ predlagala posebno zasedanje dvostranske komisije, da hi razjasnila spore v zvezi z izvajanjem sporazuma SALT 2. V ZDA so »jastrebi« prepričevali Reagana, naj ne pristane na ta predlog, češ da hoče samo spravljati v slabo luč ameriško administracijo. Vendar je prevladalo stališče zmernega krila, ki ga vodi državni sekretar George Schultz, ki meni, da je treba preveriti vse možnosti krepitve razorožitvene politike.
Poslanica Gorbačova predsedstvu SFRJ
BEOGRAD — član predsedstva SFRJ Nikola Ljubičič je sprejel namestnika zunanjega ministra SZ Vadima Loginova, ki mu je izročil osebno poslanico generalnega sekretarja CK KP SZ Mihaila Gorbačova predsedstvu SFRJ.
Poslanica se nanaša na sovjetska stališča in pobude o u-stavitvi oboroževalne tekme in začenjanju procesa dejanske razorožitve, ki bi zajel tako jedrsko kot tudi vse druge oblike orožja.
Nikola Ljubičič se je zahvalil za poslanico generalnega sekretarja CK KP SZ in poudaril, da se Jugoslavija v duhu svoje neuvrščene politike dosledno bori za nujno zaustavitev nevarne oboroževalne tekme, ra-zoroževanje na univerzalni podlagi, krepitev zaupanja, miru in varnosti v svetu
se
praznih rok
SANDOR TENCE
RIM — Giulio Andreotti je že teden dni mandatar za sestavo nove vlade in baje namerava vztrajati pri tem mandatu, čeprav verjetno niti sam ne verjame več v svojo nalogo. V začetku je polagal precej upanj v komunistično pomoč ter nekajkrat - spretno namignil tudi na možnost oblikovanja programske vlade, za katero se odločno zavzema KP1. Izkazalo pa se je, da je to tipična Andreottijeva past, ki jo je partija, po začetni dvoumni negotovosti, jasno zavrnila. Stari lisjak si je morda pričakoval ta komunistični odgovor, medtem ko si očitno ni pričakoval veta laičnih strank PRI, PSDI in PLI, ki so se izrekle za petstrankarsko koalicijo in torej proti vsaki vladi brez PSI. Na koncu pa je poverjeni predsednik na tihem upal, da bodo socialisti po enem tednu ■ vendarle nekoliko popustili ter pokazali pripravljenost za pogajanja z Ve Mito. Tudi to pa se ni zgodilo, kar pomeni, da je pove rjeni predsednik po enem tednu pogajanj, srečanj in zakulisnih manevrov ostal praznih rok.
V	pogojih normalne politične dialektike bi moral zato Andreotti sedaj vzeti na znanje osamljenost KD in čimprej uradno spopročiti Cossigi, da je poskus za oblikovanje vlade propadel. Če bo to naredil danes ali najkasneje jutri pomeni, da je KD še pripravljena na pogajanja, če bo vztrajal pri svojem mandatu, pa bo to jasno pomenilo, da se je De Mita odločil za frontalni spopad z (nekdanjimi) zavezniki in torej tudi za takojšnje predčasne politične volitve.
V	vsakem primeru bo odločilno vlogo v tej krizi igral predsednik republike. Mnogi socialisti ga že javno obtožujejo, da je z mandatom Andreottiju jasno podprl demokristjane, medtem ko bi moral na podlagi ustaljene prakse poveriti nalogo za sestavo vlade dosedanjemu predsedniku, to se pravi Craiiju. Ob vsem tem pa se postavlja tudi vprašanje, kdo bo vodil morebitne predčasne volitve. V vrstah KD se mnogi ogrevajo, da mora biti to Andreotti, v vsakem primeru pa demokristjan, četudi z manjšinsko vlado in torej brez parlamentarne zaupnice.
Kakorkoli se bo ta vladna kriza končala, je vsekakor zelo jasno, da De Mita spet sanja o »tistih lepih starih časih«, ko je KD po lastni volji sestavljala in razdirala vlade ter praktično sama odločala o državni politiki. Kolesje italijanske zgodovine pa se je (na srečo) premaknilo naprej. in to, kljub Andreottiju, ki je skušal in skuša še danes biti človek za vse politike in za vse letne čase.
Izvoljeni predsedniki jusarskih odborov
NA 5. STRANI
Ponoven padec dolarja
Milan — Vrednost dolarja na milanski borzi je včeraj ponovno padla. °b zaprtju tržišča je ameriški bankovec veljal 1478 lir, kar je najnzja vred-
n°st v zadnjih treh letih. Še nižja je bila kotacija delarJa S* tržiščih, predvsem v Tokiu, kjer je amenski bankovec padel na vred nost 158 jenov ki je najnižja v vsem povojnem času. Guverner japonske državne banke je sicer zagotovil pomembne finančne posege v obrambo ameriške valute, vendar so bili njegovi napori doslej neuspeLm.	t
Gorški borzi je dolar včeraj znatno padel ter zabeleži najn^.jo vrednost tud^ v Primerjavi z nemško marko, saj je bda vrednost dolarja Primerjavi z liro pa je bda vrednost dolarja 1475 lir, torej se mzja od ko nacije na mdanski borzi.
Sodni pozivi na Goriškem
GORICA - Goriško državno pravdništvo je v prejšnjih dneh naslovilo ri* kot 600 sodnih obvestil na industrijce, obrtnike, trgovce in svobodne po-^ce v goriški pokrajini zaradi davčnih prekrškov. Osumljeni so da niso Pravočasno poslali državni finančni upravi denarja, ki so ga odtrgali od plač Svojih uslužbencev v davčne namene v letu 1983, nekateri pa so te odtegljaje Cel° sami obdržaH. Vsekakor gre v nekaterih pr.menh za zelo skromne vsote ■" nekaj tisoč lir — ali za nekaj dni zamude. Imen naslovnikov sodnih ob-Vestd niso objavili.
Jugoslovani brez možnosti proti SZ?
BRANKO LAKOVIČ
MADRID — V Madridu, kjer je vročina glede na »hladni« Oviedo skoraj neznosna, bo od danes do nedelje sklepni del mundobasketa. O srednje srečanje današnjega sporeda bo gotovo za naše košarkarske ljubitelje tekma med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo (22.00). Zmagovalec v tem srečanju
bo igral v nedeljo v velikem finalu proti ekipi, ki bo danes boljša v boju med ZDA in Brazilijo. Poraženca v teh srečanjih se bosta v soboto potegovala za bronasto kolajno.
Španski tisk in skoraj vsi tukajšnji izvedenci nimajo dvoma: Jugoslovani so danes brez vsakršne možnosti za zmago. Sovjetska ekipa ima kakovostnejši izbor igralcev, je pa predvsem boljša od Jugoslovanov v skoku, kar naj bi bilo tudi odločilno v tem srečanju.
Po drugi strani pa je trener »plavili« Krešimir čosič precej optimistično razpoložen. Krešo pravi, da bodo njegovi igralci imeli lažjo nalogo kot proti Američanom, ker so-
vjetske reprezentante zelo dobro poznajo. Enakega mnenja je tudi Aca Petrovič, ki je imel na španskem športnem dnevniku »Marca« dokaj živahno polemiko s sovjetskimi reprezentanti Sabonisom, Kurtinaitisom in Homiciusom.
Italijam, ki se bodo tu v Madridu borili za 5. mesto, bodo imeli tudi danes prost dan. Jutri bodo igrali proti Izraelu.
V italijanskem taboru je vzdušje precej sproščeno, trener Bianchini je v glavnem zadovoljen in pravi, da so doslej izpolnili načrt. Seveda sedaj še upa na osvojitev končnega petega mesta.
MUNDOBASKEf
ESPANA86
• Samo KD
Delegacijo SFRJ bo vodil predsednik predsedstva Hasani
Hude kazni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Naglasil je, da je KD v okviru koalicije pripravljena razpravljati o vsem, ne more pa sprejemati diktatov nekaterih, ki pravijo, da stranka nima več pravice do predsedstva vlade. De Mita je bil med pogovorom z novinarji zelo živčen, od časa do časa pa celo negotov, kar morda daje slutiti, da si tudi sam verjetno ni pričakoval tako odločnega nasprotovanja Andreottijevi kandidaturi. De-mokristjanski sekretar je mogoče u-pal vsaj v solidarnost laičnih strank, posebno republikancev, ki pa so doslej precej hladno sprejeli napore KD.
Poverjeni predsednik se je včeraj sestal tudi s sindikalnimi voditelji CGIL, CISL in UIL, katerim je predstavil in obrazložil glavne smernice svojega programa. Pizzinato, Marini in Benvenuto so po sestanku pozitivno ocenili nekatere Andreottijeve predloge za zajezitev državnega primanjkljaja ter za ublažitev mladinske nezaposlenosti, jasno pa so podčrtali, da je za dosego teh ciljev potrebna večinska in stabilna vlada. Sindikalni voditelji so se izognili kot običajno neposredni oceni zadnji političnih dogajanj.
SANDOR TENCE
Izdelana stališča Jugoslavije za vrh neuvrščenih v Harareju
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je proučilo in izoblikovalo izhodišča za delovanje jugoslovanske delegacije na 8. vrhunskem srečanju neuvrščenih držav, ki bo od 1. do 7. septembra v Harareju ter določilo sestavo jugoslovanske delegacije na konferenci.
Na seji so ugotovili, da bo konferenca potekala v času, za katerega je značilno nadaljevanje oboroževalne tekme, vse težji ekonomski položaj držav v razvoju, širjenje obstoječih kriznih žarišč s težnjam] po izbruhu novih ter okrepljeni napadi na neodvisnost in varnost predvsem neuvrščenih držav. Določeno popuščanje napetosti v odnosih med velesilama in blokoma za zdaj, kot so poudarili, ni pr neslo napredka v reševanju niti enega od najhujših mednarodnih problemov.
Ocenili so, da se je v pripravah za konferenco v Harareju močno oživela dejavnost neuvrščenih držav in pokazala njihova pripravljenost za konkretno akcijsko angažiranje gibanja na temelju izvirnih načel in opredelitev politike neuvrščenosti. Okrepljeni sta solidarnost in sodelovanje neuvrščenih pri obrambi neodvisnosti.
V jugoslovansko delegacijo za konferenco v Harareju na čelo s predsednikom predsedstva SFRJ Sinanom Ha-sanijem so imenovali Josipa Vrhovca, člana predsedstva SFRJ, Raifa Dizdareviča, zveznega sekretarja za zuna-
nje zadeve, dr. Oskarja Kovača, člana ZIS, stalnega predstavnika SFRJ v ZN Ignaca Goloba, pomočnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Dragoslava Pei-ča in jugoslovanskega veleposlanika v Zimbabveju Dušana Litvinoviča. (dd)
Potresni snnek v južni Italiji
NEAPELJ — Na dokaj obsežnem področju južne Italije so sinoči zabeležili potresni sunek srednje jakosti. Zemlja se je stresla ob 21.15 in v epicentru, ki je bil na meji med pokrajinama Caserte in Benevento, je sunek dosegel 3,4 stopnje Richterjeve lestvice, oziroma 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Kot so sporočili iz geofizikal-nga zavoda so na tistem območju sinoči zabeležili samo ta sunek.
Na celotnem območju, ki ga je, kot znano, jeseni 1980 prizadel izredno močan potres, je sinočnji sunek vzbudil velik preplah in ponekod celo paniko med prebivalstvom. Kljub sorazmeroma majhni jakosti so namreč potres občutili na obsežnem področju, to je v večjem dedu Kampa-nije in Bazilikate. Po dosedanjih vesteh pa kaže, da potres ni povzročil večje materialne škode.
za fašistične morilce
RIM — Proces proti skupini neo-fašistov se je zaključil z obsodbo na dosmrtno ječo treh glavnih obtožencev; to so Giusva Fioravanti, Fran-cesca Membro in Gilberto Cavallini. Krivi so za smrti levičarskega ekstremista Roberta Scialabba, desničarskega ekstraparlamentarca France-sca Mangiamelija (ki so ga njegovi kamerati obtožili izdajstva) in dveh policistov Maurizia Amesane in Franca Evangeliste, slednji znan s pridevkom »Serpico«.
Sodnik Francesco Amato je obsodil na zaporne kazni tudi ostale krivce: Cristiano Fioravanti 15 let in 7 mesecev zapora, Dano Pedretti in Mas-simo Rodolfo po 14 let in dva meseca, Mario Rossi in Gabriele De Francise! po 21 let in tri mesece ter Dario Mariani 21 let in mesec dni. Dve leti in tri mesece oziroma šest mesecev bosta morala odsedeti Alberto Volo in Aurelia Veneziano, ki sta bila vpletena v zadevo Mangiameli,
Prizori z vladne krize
Vladna kriza je v polnem teku in poverjeni predsednik vlade Giulio Andreotti je včeraj končal krog posvetovanj s tajniki strank. Res ni mogoče trditi, da so si stališča posameznih strank blizu in do rešitve krize bo verjetno preteklo še nekaj časa. Vendar pa je moč kljub vsemu ugotoviti nekaj stičnih točk. Ena je tudi v izrazu De Mite, Natte, Nicolazzija in Spadolinija, ki z razprtimi rokami ne podeljujejo blagoslova, ampak očitno kažejo na dokajšnjo nemoč pri iskanju izhoda iz sedanje krize	(Telefoto AP)
LUNJEM
tSS:
■lilllpSIi
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80%
TRST - ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188
Obv. občini 19/6/86
Po nasilnem uboju kralja Umberta v Monzi 29. julija 1900
Iredentisti v Trstu izvajali nad Slovenci »žalovalni« teror
Anarhistu Gaetanu Bresciju postavijo v Carrari spomenik
Anarhistov v Evropi ni nikdar bilo veliko. Bili pa so zelo aktivni v vseh svojih akcijah, tako v propagandnih kot v nasilnih. Zaradi tega so jim bile vse evropske policije stalno za petami. Nadzorovale so jih, preganjale. To predvsem zaradi tega, ker anarhisti so bili proti ustaljenemu državnemu redu, še zlasti proti kraljem in cesarjem, ki so v času pred prvo svetovno vojno vladali v raznih evropskih državah. Vladarjem, policistom in generalom so bili takrat trn v peti vsi, ki so hoteli prenoviti takratni ustaljeni red. To so bili predvsem delavci, sindikalisti, socialisti, ki so zahtevali enakopravnost na demokratičen način. Prizadevanja socialistov in sindikalistov pa se niso kazala le v parlamentih z zahtevo po uvedbi splošne volilne pravice, z zahtevo po bolj človeških razmerah na delovnih mestih. Prihajalo je do stavk in, ker so takrat stavke bile nekaj skoro nepojmljivega, je vmes posegla vojska. Italija, Nemčija, Avstrija in še druge države to dokazujejo. Dovolj je, da se spomnimo posega avstrijskega cesarskega vojaštva v stavki kurjačev Tržaškega Llopda v letu 1902 s streljanjem na množico in ubojem cele vrste mirnih demonstrantov. Dovolj je, da se spomnimo na številne posege italijanske kraljeve armade proti stavkajočim v raznih krajih Italije.
Zaradi tega takrat med preprostim ljudstvom tako sovraštvo do vladarjev. Zaradi tega so anarhisti našli plodna tla. Ljudstvo je njihova nasilna dejanja odobravalo, pa čeprav jim ni sledilo. Vse kar je bilo naperjeno proti kralju ali cesarju je bilo dobrodošlo, pa čeprav si je večina želela miren prehod v demokracijo in boljše življenje. V policijskih arhivih je moč brati zanimiva policijska poročila o vzdušju med prebivalstvom. Ta so veliko bolj resnična od časopisnih kronik, ki so, skoro brez iz-
jeme obsojala nasilna dejanja anarhistov.
Ne bi se tu spuščal v kronistični opis teh atentatov, ki so prizadeli razne evropske vladarske hiše, med temi tudi habsburško in savojsko. Razlog za ta članek mi je dala vest, da bodo v mestu Carrari, v Toskani, kmalu postavili spomenik Gaetanu Bresciju, anarhistu, ki je 29. julija 1900 v Monzi ubil italijanskega kralja Umberta I. Razlog za članek je dejstvo, da je okrog tega v italijanskem svetu že nekaj let precej ostra polemika, kot tudi dejstvo, da so italijanski iredentisti takrat, v juliju in avgustu 1900, v Trstu, v Gorici in v Istri, sprožili pravcato iredentistično kampanjo v počastitev ubitega kralja, ki so ga italijanski demokrati imeli za absolutista in krvnika.
Tržaška občina je takrat proglasila nekajdnevno žalovanje. Raz hiš so visele črne zasta ve. Učenci v občinskih šolah so žalovali. Trgovci so zaprli ali morali zapreti trgovine na dan Umbertovega pogreba.
Tržaški Slovenci, Nemci, socialisti in delavci vseh narodnosti, se niso pridružili temu žalovanju, ker jim ni Umberto prav nič pomenil. Če so iredentisti delavce v tovarnah in na ladjah pustili pri miru, ker se k njim niso upali, so pa šikanirali tiste meščane katerekoli narodnosti, ki se niso hoteli pridružiti temu žalovanju. Občinski uslužbenci in še kdo drug so od posameznega trgovca, gostilničarja, obrtnika, zahtevali, da zapre trgovino. To so marsikje dosegali tudi z grožnjo, s silo, marsikje so trgovca ali trgovko, ki jim ni hotel ustreči, pretepli. Razdejali so tudi marsikatero trgovino. O tem je več dni obširno pisala tržaška Edinost, takratni slovenski tržaški dnevnik. Na županstvu so imeli žalne seje in Piccolo ter drugo iredentistično tržaško časopisje je seveda pisalo drugače ter »ugotavljalo«, da je vse tr-
žaško mesto žalovalo s savojsko kraljevo hišo ter tako dokazalo svoje 'lalijanstvo. Edinost pa je pisala, kako so bile tiste dni zaprte tudi slovenske občinske šole na Opčinah in v drugih kraških vaseh, kako so tudi tam visele žalne zastave in tudi kako se je kak učitelj ali uradnik slovenske narodnosti vdano uklonil u-kazom, ki so prihajali z županstva.
Bil je pravi teror, je pisala Edinost. Avstrijska oblast in policija, ki ju tukajšnji italijanski zgodovinarji obtožujejo, da sta podpirali slovensko napredovanje, pa se nista zganili. Tudi Habsburžani so imeli odprte račune z anarhisti. Nekaj podobnega se je dogajalo v Istri. V Gorici pa ni bilo tako hudo. Iz člankov v »Soči« je moč razbrati, da se je goriški občinski svet omejil na žalno sejo in na to, da je poslal nekaj sožalnih brzojavk. Tudi v Gorici so nacionalistični trgovci zaprli trgovine, vendar nihče ni od slovenskih zahteval nekaj podobnega. Slovenskih trgovcev je bilo takrat v Gorici že več kot italijanskih. Zaradi tega jim nihče ni mogel do živega. Takrat pa so slovenski trgovci v Gorici bili hud boj z italijanskimi za pridobitev klientele. Le dobra tri leta je bila v veljavi parola »Svoji k svojim«, in je že rodila velike uspehe.
Na opis teh dogodkov v Edinosti, Soči in drugem slovenskem časopisju (te argumente sem pred leti uporabil za serijo o dogajanju v prvem desetletju stoletja, ki jo je oddajal Radio Trst), sem se spomnil v teh dneh, ko sem bral o pobudi za spomenik anarhistu Gaetanu Bresciju.
Pobuda je pravzaprav stara že nekaj let. Pobudnik je danes že 83-letni Ugo Mazzuchelli, v Carrari znana osebnost, od vedno anarhist, protifašist, politični preganjanec in mož, ki je vodil povojno obnovo mesta, ki je bilo med zad-
njo vojno precej poškodovano. Uspelo mu je pred leti v občinskem svetu dobiti večino svetovalcev, ki so z večino glasov sklenili postaviti domačinu Gaetanu Bresciju spomenik. Večina za spomenik ni bila strankarsko opredeljena.
Glasovanje o postavitvi spomenika pa je sprožilo tudi val protestov. Seveda najprej s strani monarhistov in drugih častilcev savojske monarhije. Ne nazadnje, sedanjega pretendenta Viktorja Emanuela, ki je še vedno brez oštevilčenja. Pa tudi s strani nekaterih demokratov, ki so v tem spomeniku videli poveličevanja političnega terorizma. Bili smo namreč v letih hudega rdečega in črnega terorizma. Zaradi tega marsikomu ni prijalo poveličevanje anarhističnega terorista, ki pa je leta 1900 Italijo odrešil krutega kralja in krvnika.
Zaradi tega taka počasnost v izvajanju sklepa občinskega sveta. Zaradi tega tudi prijava sodišču tistih svetovalcev, ki so glasovali za spomenik, češ da poveličujejo nasilje.
No, pred dnevi je stvar najbrž prišla z mrtve točke. Zavod za umetniško varstvo — Sovraintendenza — je namreč dala svoj pristanek za osnutek spomenika, ki ga bo oblikoval kipar Sergio Signori. 0 stvari bo v najkrajšem času spet sklepal občinski svet v Carrari. župan Alessandro Costa, komunist, ki je prvič glasoval proti spomeniku, bo tokrat zanj. Tako piše italijansko časopisje. Seveda bo o vsem tem moral sklepati nadzorni odbor Toskane.
Stari anarhist Ugo Mazzucchelli pa ima v mislih še druge podobne pobude; postavitev spomenika anarhistoma Saccu in Vanzettiju, ki so ju po nedolžnem obsodili in umorili v ZDA, ter obnovitev procesa o atentatu na kino Diana v Milanu za časa Mussolinijevega vladanja.
MARKO VVALTRITSCH
Poročilo o socialnem skrbstvu v Furlaniji-Julijski krajini
TRST — V Furlaniji-Julijski krajini je sektor socialnega skrbstva v letu 1984 terjal porabe za več kot 43 milijard lir, kar pomeni 28 tisoč lir za vsakega prebivalca v deželi kar zadeva tekočih stroškov. Največji delež te vsote je šel posameznim Občinam na Podlagi zakona o preureditvi te služnosti in intervencij v zvezi s socialnim skrbstvom (13 milijard) ter za upravljanje ukinjenih ustanov, ki so šle pod kompetenco Občin (10 milijard), medtem ko je bilo 7 milijard dodeljenih raznim otroškim jaslim in hišam oziro-nia centrom za ostarele in mladoletnike.
To so podatki, ki jih objavlja deželno poročilo o socialnem skrbstvu za leto 1984 in ki ga je podpisal odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati. "Vsebina poročila," poudarja odbornik, "je usmerjena predvsem v oceno funkcioniranja službe in intervencij, tako da bi lahko prilagodili bodoče izbire dejanskim potrebam prebivalstva."
Skratka, gre za dokument, ki je postal eden glavnih instrumentov načrtovanja in zadobiva s skorajšnjim zakonom o triletnem razvoju tega področja pomembno mesto, saj bi moral
Solimbergo v Munchnu
TRST — Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo se je te dni srečal s predsednikom bavarskega parlamenta Heublom. Srečanje je pote-kalo v Miinchnu. Tako Solimbergo kot Heubl sta pozitivno ocenila dose-danje sodelovanje med članicami delovne skupnosti Alpe-Jadran, glavna točka pogovorov pa je bila osredotočena na vlogo zakonodajnih skupščin. O tem so predstavniki držav članic delovne skupnosti že razpravljli na srečanju, ki je bilo v Benetkah letošnjega aprila.
Heubl in Solimbergo sta si bila edina tudi v mnenju, da je vključevanje zakonodajnih organizmov v delovne načrte zelo pozitivno in pomembno, saj bo pripomoglo zlasti k politični poživitvi skupnega dela in k reševanju problemov prebivalstva posameznih skupnosti. Prvi otipljiv dokaz takega sodelovanja je brez dvoma dograditev nove avtoceste, ki bo povečala možnosti raznovrstnih izmenjav, zlasti turistične in gospodarske.
Nova infrastruktura je na srečanju pomenila izhodišče novih tem skupnega interesa kot so prevozi, gospodarsko sodelovanje, rekvalifikacija tržaškega pristanišča in zaščita okolja. To pa obenem pomeni začetek obravnave problemov, ki naj bi jih reševali na smotrn in urejen način s porazdelitvijo vlog izvršnim in zakonodajnim organizmom.
pripomoči k izdelavi takega skrbstvenega sistema, ki bi prerastel razdrobljenost sektorja samega.
Položaj na tem področju je namreč tak, da je še mnogo nerešenih vozlov in protislovij, kar onemogoča racionalizacijo intervencij. To je posledica še vedno pričakovanega vsedržavnega zakona in dokler ta ne bo odobren bodo manjkali jasni oprijemi in smernice. Na takem prizorišču, pravi Brancati, so vse prej kot jasne pristojnosti najrazličnejših javnih in zasebnih faktorjev, tudi če je že sedaj na dlani, da bodo imele Dežele glavno vlogo za bodočo usodo skrbstva.
Sam položaj v Furlaniji-Julijski krajini narekuje izdelavo in konkretizacijo takega socialnega skrbstva, ki naj bi odpravilo najhujše ovire sedanjega položaja: odobritev vsedržavnega zakona, ki naj določi področja intervencij in cilje; jasno koordinacijo med zdravstvom in skrbstvom, predvsem na tistih področjih, kjer niso meje točno definirane (ostareli, prizadeti in narkomani); potreba po novem pregledu organiziranih oblik posegov, pa naj bodo ti javni ali zasebni ali na podlagi prostovoljnega dela.
Zajetna publikacija analizira tudi najrazličnejše aspekte na tem področju, ki gredo od revščine in posegov v prid celotnega prebivalstva do mladoletnih, mladih, handikapiranih in ostarelih. Analiza se dotakne še števila osebja, služnosti in stroškov.
Ne ravno zgledna ljubezen do čistoče
DEKANI - Tik ob glavni cesti, po kateri se valijo kolone turistov proti slovenskemu in istrskemu morju, je a"vtobusna postaja v Dekanih. Ko se °ko ustavi na zidovih postajališča, ne veš, ali gre za velik in slabo urejen oglasni prostor z množico potrganih in Prelepljenih plakatov, ali za avtobusno postajo. Tabla, pribita na bližnje orevo, opozarja: Strogo prepovedano
odlagati smeti.
Kdor se zadržuje na postaji, to očit-110 spoštuje in okrog drevesa ne odla-9a smeti, zato pa vse od toaletnega Papirja do vrečk za sokove in celo zabojčkov za sadje, paradižnik in podob-ne zadeve "odlagafv zavetje", v pokrit Postajni prostor.
Domačinov to očitno ne moti, saj Postaje ne pospravi nihče. "Včasih so 1° ^arP." nam je povedala domačin-
a,	zdaj jih pa ni..." Če bi malce obrhi slovenski pregovor, bi lahko deja-
7' da zdaj, ko Janezkov ni (da bi jih .. i' kako je prav in lepo), lahko za 'stejše okolje poskrbijo tudi Janezi anii. pa da ne bi kdo zadeve napak azumel, da je to treba storiti zaradi nstov — bolj je to treba zaradi tis-
b.	,ki tam čakajo na avtobuse. Njiho-ogledalo" je postaja v Dekanih, (dg)
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Od četrtka do četrtka
»Finalmente!« tudi ministre je srečala pamet...
"Finalmente!" "Finalmente!"
Tako je zadovoljno vzkliknil antifašistični bivši partizan večinske narodnosti, ko mu je prav tak manjšinski sosed prejšnjo sredo popoldne (9. t. m.) prebral naslov članka na peti strani našega dnevnika:
"IZJAVA OBRAMBNEGA MINISTRA SPADOLINIJA: ITALIJANSKA VOJSKA NIMA NIC SKUPNEGA Z NOSTALGIČNIMI PRIREDITVAMI OB FOJBI".
"Končno jih je srečala pamet," je dodal. "To pomeni, da je obrambni minister že upošteval protifašistično plat zvona."
"No, k takim in podobnim odmevom na tisto ugodno novico pa moramo s svoje strani pristaviti, da je tudi goriški slovenski katoliški tednik štiri dni prej končno vendarle zapisal čeprav nekam sramežljivo v skritem in bolj težavno opaznem kotičku — še šest kratkih stavkov o goriškem obeležju v spomin "deportiranih" v maju 1945, da so "... navedene tudi osebe, ki so še vedno žive in se sprehajajo po Gorici... Vsekakor se živi nahajajo med mrtvimi." Domnevamo namreč, da se bodo tisti, ki so poskrbeli, da se je obrambni minister v maju solidariziral z organizatorji komemoriranja z obeležjem, sedaj zganili in ministru povedali, da je celo katoliško protikomunistično glasilo končno — povsem kar je doslej o tem objavljalo — pripomnilo, da se potemtakem v bistvu strinja s podatki majskega protesta goriške partizanske organizacije. Prav bi bilo torej, da bi tudi sodelavci predsednika republike temu svetovali, naj se tudi on pridruži mnenju obrambnega ministra in s tem popravi znano napako ob priliki nostalgične prireditve pri fojbah.
Še .bolj prav pa bi bilo, če bi pristojne oblasti poskrbele, da bi tisti, ki na tako slovesne načine proglašajo žive ljudi za mrtve in tudi potvarjajo podatke o datumih smrti, tistih, ki so v resnici mrtvi, za to svojo protizakonito početje odgovarjali pred sodiščem. V teh zapisih smo kaznivost takega potvarjanja že mimogrede omenili, danes pa hočemo s pomočjo tistega pravniškega priročnika — tudi nekoč že omenjenega — OUATTRO CODICI (ed. Hoepli, Milano, 1978) našteti še, za kakšna kazniva dejanja gre, zlasti, če jih na slovesen način zagreši na primer sam goriški župan in za nameček še pripadnik vladne krščanske stranke. Da se ne bodo sestavljale! (verjetno vsakodnevnih) informacijskih biltenov o pisanju krajevnega tiska za funkcionarja na prefekturah in kvesturah, na pokrajinah in obeh mestnih upravah (in najbrž tudi za druge vodilne osebnosti in urade), preveč mučili s prevajanjem pravnih izrazov, navajamo iz tistega priročnika kazniva dejanja kar v italijanščini:
. — Abuso: di poteri e di autorita - - aggravante — di un pubblico ufficio; dei poteri di pubblico ufficiale; della gualita di pubblici uffici; di strumenti sonori e segnalazioni acustiche.
— Falso (guerela) contro Vatto pubblico.'
—	Guerela di falso: modo di proposizione e contenuto.
Vsaj tako piše pod tistimi tremi gesli v "Analitičnem kazalu" priročnika. Travniki, strokovnjaki pa bi verjetno pogruntali še kakšno — morda še hujšo — kršitev kazenskega in civilnega in še katerega drugea veljavnega zakona. Pa ne gre samo za goriškega župana in vse druge predstavnike oblasti na tistem svečanem proglašanju živih za mrtve. Gre tudi:
—	za vse organizatorje takega razglašanja in za vklesavanje v kamen njihovih imen in priimkov,
za tiste, ki so zlagane podatke širili s tiskom in drugimi občili,
—	za tiste, ki so zavestno tako ponarejanje odobravali,
—	itd. itd.
V vseh sodnih dvoranah je namreč na zelo vidnih mestih z velikimi črkami zapisano: LA LEGGE E" UGUALE PER TUTTI. — Zakaj bi morali pred sodišči odgovarjati npr. odgovorni uredniki za domnevna obrekovanja ali prav take klevete, ali za domnevne žalitve (tudi brez možnosti dokaza resnice, če na tako možnost tožitelj ne pristane) itd.?
Ni težko ugotoviti, da so imena na goriški plošči vzeta, kot smo že pisali iz znane knjige pokojnega tržaškega župana Giannija Bartolija ("II martirologio delle genti adriatiche", Trst, 1961, ki vsebuje — kot bi rekel omenjeni goriški tednik imena živih, ki se nahajajo med mrtvimi. Pokojni župan seveda ne more več odgovarjati. Kaj pa tisti, ki je knjigo izdal in tiskal? So zakonski roki že prekoračeni? (Videant consules!)
Za zaključek pa nasvet tržaškemu italijanskemu ilustriranemu tedniku, katerega naslov bi bil v slovenščini POLDNEVNIK in ki je pred tedni kritiziral — v uvodnem članku — odsostnost vojakov med nostalgično prireditvijo ob fojbah, kljub temu da je nekaj mesecev prej objavil dolg spis z ugotavljanjem, da sploh še niso raziskane. Svetujemo mu namreč, naj bi — "Finalmente!" — prav tako na uvodnem mestu objavil gornjo izjavo obrambnega ministra.
Vse privlačnejše Škocjanske jame
MATAVUN — Škocjanske jame in tukajšnji Kras sta v torek obiskala dr. James Thorsell in Danny Elder. Strokovnjaka UNESCA sta si nekoliko pobli-že ogledala območje, ki naj bi ga vpisali na listino kulturne in naravne dediščine te mednarodne organizacije. Oba gosta so sprejeli strokovnjaki Republiškega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za raziskave Krasa iz Postojne, Arheološkega in geološkega inštituta, Univerze Edvarda Kardelja, Turistične organizacije Portorož in ju podrobneje seznanili z vsemi značilnostmi tega Krasa.
Dopoldan so si skoraj štiri ure ogledovali lepote podzemnega sveta in vasi Betanja, Škocjan, Mata-
vun, arheološka najdbišča in druge naravne in kulturne posebnosti s Krasa. Popoldan pa so celotno območje zavarovane krajine vključno s kanjonom reke Reke ogledali še iz zraka s pomočjo helikopterja republiškega sekretariata za notranje zadeve in zaključili z obiskom Lipice. Strokovnjaka UNESCA si bosta na obisku v Jugoslaviji ogledala še Brione in Kornate.
Škocjanske jame z okolico postajajo iz dneva v dan zanimivejše predvsem zaradi nenavadne lepote, ki ta del Jugoslavije uvršča med najzanimivejša območja v svetu. Odkar pa je začelo iz jame voziti posebno dvigalo in tako olajšalo izstop, je obisk v
tej enkratni kraški jami po besedah Jožeta Debevca iz poslovodstva turistične organizacije Portorož za 40 odstotkov večji. V kratkem bodo pred Škocjanskimi jamami nadaljevali z dograjevanjem sprejemnega centra, zgraditi morajo še informativno pisarno, trgovino in restavracijo, denarne vire so že zagotovili, medtem ko se še končujejo sanitarije in parkirišča. Obiskovalci lahko zdaj lakoto in žejo potešijo v sta-rem gostišču in tudi v prijetno urejenem montažnem gostiscu pri izhodu iz jame. Povejmo še, da je vstop-mca za domačega gosta 500 dinarjev, za večje skupine 400 dinarjev, za tujce pa 13 nemških mark.
BORIS ŠULIGOJ
Philipp Vandenberg
Hetera
v Ne glede na dobrohotne poglede z vseh strani, sta se zenski prerinili k panatenejski poti, ki je obdana s cipresa-1’ vodila mimo Akropole ven iz mesta. »Zapomni si eno,« m rekla Megara in svareče dvignila prst, »hetera se nikoli p ' Pusti ogovoriti na odprti ulici. To nam je pod častjo. °barvaj si obraz s svinčevim belilom, obrobi si oči s čr-lrr> skrilom kot Egipčanka, vpleti si dolg konjski rep v j?Se> preveži se čez pas in si dvigni prsi visoko kot kakšna n r^ČQnka in pokaži se s sramežljivim nasmehom na agori, Pa ne odgovori na besedo priznanja, ki ti jo bodo Mimogrede izrekli! Kdor si želi pridobiti tvojo naklonje-potrebuje priprošnjo kakršnega prijatelja. Ta ti bo Pisal dobre strani svojega ljubljenca, prinesel ti bo velikodušna darila, pošiljal ti bo sle in pisal pisma, in če ti Potem še vedno ne ustreza, zahtevaš ceno, ki daleč prese-9a njegovo premoženje.«
Dafne se je nasmehnila: »Doma, v šoli na Lesbosu, so me naučili naslednji stavek: ponudi mezinec vsakemu foškemu, toda odtegni ga vsakemu, ki te namerava zgradi za celo roko.«
»Iz tvojih besed govori božanska Sapfo. To je resnica: Ko Grk žensko dobi, ni vredna nič več,- kot varuhinja hiše *e ravno dovolj dobra, da nadzoruje sužnje, kot mati pa, a skrbi za pravi naraščaj. Ženska naredi z zakonom prvi °rak v grob. Moški pa udobno živi, za zadovoljevanje Sv°jih skritih želja plačuje pocestnico, če pa ima ugleden
položaj in ime, vzdržuje hetero in žrtvuje na oltarjih Prija-pa, da bi mu bila vedno na voljo.«
Medtem ko sta Megara in Dafne hodili proti hiši heter, nista opazili, da ju nekdo zasleduje. Neznanec se je skrival ob hišne vhode in vedno ostajal v tolikšni razdalji, da ga ni bilo mogoče spoznati. Ko sta Megara in Dafne izginili v imenitni hiši, se je ustavil na nasprotni strani ulice.
Videti je bilo, kakor da bi Zeus izbruhnil vse bliske, ki jih je zadrževal čez mlačno, mirno pomlad. Temni deževni oblaki so viseli nad griči in zlivali dolge temne nakopičeno vodo na tri jahače, ki so hiteli proti Maratonu.
»Ali se ne bi raje ustavili?« je poskušal Frinihos preglasiti nepretrgano grmenje.
Temistokles, ki je jahal spredaj, se je obrnil, vendar klica svojega prijatelja ni razumel, zelo je samo pokazal: » Naprej! Naprej!«
Konji so bili popolnoma mokri, jezno so prhali skozi nabrekle nozdrvi, in vsakokrat, ko je ognjeni blisk pretrgal žalostni somrak, so se med tekom plašni zdrznili, položili ušesa ob glavo in nevarno udarili z zadnjimi nogami v zrak.
Temistokles je držal žrebca za trde vajeti, podil ga je po razmočeni soteski, da je bilo nevarno, da bosta jezdec in konj vsak hip padla, nazadnje pa je ustavil žival na vzpetini, porasli z drevjem. Frinihos in Sikinos sta mu le s težavo sledila. Vojskovodja je poznal vsako vzpetino v tej pokrajini, vedel je, da se bo od tod odprl razgled čez maratonsko ravnino vse tja do močvirja,- toda oblačno nebo je zastiralo sleherni pogled.
»Ali se ne bi raje obrnili?« je ponovil Frinihos ves zadihan in si z rokavom obrisal moker obraz. Toda Temistokles je pokazal v smeri proti ravnini: »Zdaj ni več daleč. Moramo do močvirja, drugače je bilo zaman vse to dolgo jahanje.«
»Toda saj bo trda noč, preden bomo prišli do tja dol,« je ugovarjal Frinihos. Temistokles ga ni slišal. Vzpodbudil
je konja in se pognal navzdol po pobočju, da so ga veje oljk udarjale po obrazu. V glavi so mu zveneli Pitijini verzi:
»Gorje elevzinski plamenici! Pri mesečini boš razkril smrt v maratonskem močvirju.«
Pri olimpijskem Zeusu, kako naj v takšnem slabem vremenu najde Melisinega morilca? Kje naj ga sploh išče? Ravnina je bila več stadijev dolga! Ali se bo skrivnostni lokostrelec nenadoma znašel pred njim in mu priznal zlob-no dejanje? V svoji nemoči se je Temistokles usmeril proti griču z grobom 192 Atencev, ki so padli med bitko. Deset marmornatih stebrov, razvrščenih po plemenih, je nosilo imena padlih.
. ,	l----3----------UULVUl se
je prikazal iz temne ravnine pošastno kot zapuščena trdnjava. Na vrhu je Temistokles spoznal spominske stebre in za hip se mu je zazdelo, da je med stebri videl plešočo postavo. Potem pa si je takšne misli izbil iz glave. V tem vremenu so skale in drevesa kaj hitro dobili človeško obliko in se razblinili v nič, takoj ko je blisk ugasnil.
,. z vzhoda se je zdaj slišalo bučanje morja skozi šibajo-ci dez, toda morje se ni videlo. Temistokles je jahal zadržano gne z grobom je pustil levo za seboj in brezupno iskal potok, ki je delil ravnino na dvoje. Vsak blisk, vsaka luc z neba mu je odprla pogled za lučaj kamna naprej, Frinihos in Sikinos sta jahala tesno za njim. Oba sta čutila, da 10 bil Temistokles obseden od skrivnostne preroške napovedi, da je bil pripravljen prej žrtvovati življenje kakor vrniti se ne da bi opravil svojo nalogo. Frinihos, ki je poznal prijatelja ze od njegovih mladih let, je molčal Vedel je, da v tem položaju nima smisla poskušati spremeniti njegovo razpoloženje. Sikinos si ni upal predlagati, da
jega gospodarja SUZen> 76 ^ brezP°9°j™ bogati svo-
Komisija Sklada za Trst porazdelila 54 milijard lir letošnjega proračuna
Predstavitev brošure »Investicija v Trst«
Sklad za Trst, kateremu predseduje socialistični deželni odbornik Gian-franco Carbone, je izrazil pozitivno mnenje (v smislu člena štev. 70 statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine) glede načrta o porazdelitvi finančnih sredstev, ki ga je pripravil vladni komisariat. Potem ko je stopil v veljavo tako imenovani paket za Trst se je razpoložljivost Sklada za Trst za leto 1986 povišala na 54 milijard lir. Kot je dejal predsednik Gianfranco Carbone je imela komisija Sklada za Trst, kateri daje novi zakon štev. 26 nove pristojnosti, pred dokončnim glasovanjem o porazdelitvi finančnih sredstev, vrsto sestankov s predstavniki gospodarskih javnih ustanov, krajevnih ustanov in najbolj reprezentančnih sindikalnih in stanovskih organizacij ter tudi s samim predsednikom deželnega odbora F-JK Adrianom Bia-suttijem.
Na svoji zadnji seji se je komisija Sklada za Trst strinjala z zahtevo sindikalnih organizacij, da je treba začeti po odobritvi proračuna za leto 1986 vrsto soočanj za dokončno določitev načina posegov v korist produktivnih sektorjev, poleg tega pa je poudarila potrebo, da morajo krajevne uprave po premostitvi sedanje krize, ki omejuje njihovo delovanje, sklicati tretjo pokrajinsko gospodarsko konferenco in določiti enotno institucijo za načrtovanje gospodarskih posegov.
Kot je dejal predsednik Carbone je komisija pri sestavi proračuna upoštevala predvsem dve potrebi: najprej*je bilo treba koordinirati nove prispevke paketa s starim večletnim načrtom, ki je bil odobren leta 1982 in ki bo zapadel letos; poleg tega pa je morala komisija spoštovati predvidevanja novega zakona, ki dodeljuje 50 od sto finančnih prispevkov produktivnim sektorjem.
Komisija se je odločila (in s tem so se strinjali 'predstavniki gospodarskih organizacij) za sestavo "prehodnega" proračuna, ki koordinira samo za letošnje leto nove finančne prispevke s starim večletnim načrtom, ki pa se obenem karakterizira s povsem novimi predvidevanji za izdatke.
Patronat KZ INAC obvešča
V zvezi s plačevanjem kmečkih zavarovalnih prispevkov in z našo okrožnico z dne 1. 7. 1986 obveščamo kmete, da je zapadlost dodatnega pokojninskega prispevka podaljšana do 10. avgusta. Glavni urad SCAU iz Rima bo v prihodnjih dneh, predvidoma proti koncu meseca, začel pošiljati na dom poštne položnice. Priporočamo kmetovalcem, naj se nemudoma zglasijo v naših uradih v Ul. Cicero-ne 8/b ob prejemu položnic, da lahko izračunamo dodatni prispevek. Prva dva obroka rednih davkov pa bosta zapadla, kot že rečeno v okrožnici, 10. septembra.
Končni rezultat porazdelitve finančnih sredstev torej spreminja dosedanje kriterije Sklada za Trst.
Nekatere postavke v tem proračunu so povsem nove in tudi originalne; navedemo naj na primer: 4,3 milijarde lir za dopolnilne prispevke novim industrijskim dejavnostim, 2 milijardi lir za obrtniška podjetja, 900 milijonov lir za finansiranje načrtov občinskih uprav, ki imajo gospodarski pomen predvsem
v zvezi z mladinskim zaposlovanjem, 4 milijarde lir za pridobitev področja bivše Vetrobel in 4 milijarde lir v podporo pristaniškemu prometu.
Skrb komisije pri porazdelitvi finančnih sredstev je bila predvsem v tem, da bi Sklad za Trst postal nekakšna vzmet za nove dejavnosti in da bi predstavljal novo upanje, da bi se javnemu finansiranju vzporedno pridružil nov dinamizem delodajalcev.
Po poletnih počitnicah bo morala komisija v domeni z vladnim komisariatom začeti razpravo o novem večletnem načrtu 1987 - 1992.
Po Carbonejevih besedah so člani komisije v teh mesecih vzpostavili koristne stike s predstavniki sindikalnih in produktivnih ustanov ter z upravitelji javnih gospodarskih ustanov, vendar pa je politična kriza na Tržaškem negativno vplivala in v bistvu otežkočila delo komisije.
Da bi čim bolje predstavili Trst in njegove možnosti za razvoj industrije in za vlaganja v gospodarstvo, so pri tržaški Trgovinski zbornici ob sodelovanju drugih gospodarskih in finančnih podjetij izdali brošuro z naslovom »Investicija v Trst«. Publikacija prikazuje Trst kot mesto velikih možnosti v srcu Evrope. V svoji okolici ima namreč vse potrebne prometne objekte, tako letališče kot železnico, avtoport, mrežo cest in pristanišče. V prejšnjem stoletju si je mesto pridobilo sloves trgovskega in podjetniškega središča Italije, kot njegova dediščina so ostale številne banke in zavarovalnice ter izvozno-uvozna podjetja. Raziskovalne ustanove, tehnični in znanstveni centri, nižje in višje šole ter Univerza pa so nastali iz sodobne potrebe po znanju in odkrivanju neznanega in so zagotovilo, da se bo mesto le razvijalo naprej. Brošura nudi tudi pregled nekaterih važnejših deželnih zakonov o investicijah.
• Devinsko-nabrežinska občina prireja od 22. septembra do 6. oktobra v Montecatiniju Terme (PT) klimatsko letovanje za ostarele, ki stalno bivajo v občini, da bi jim nudila priložnost za razvedrilo, socializacijo in psihofizično rehabilitacijo z možnostjo termalnega zdravljenja. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Dom za ostarele "F.lli Stuparich" - urad za skrbstvo v Sesljanu, štev. 132 (tel. 299195 ali 299959, od 8. do 14. ure).
Kako so bila porazdeljena finančna sredstva
Glavne postavke v proračunu Sklada za Trst za letošnje leto so naslednje:
dopolnilne podpore novim industrijskim dejavnostim: 4,3 milijarde lir;
pridobitev področij za industrijske dejavnosti: 5 milijard lir (4 milijarde lir za pridobitev bivšega področja Vetrobel in 1 milijarda lir v korist EZIT-a);
—	dopolnilne podpore za ureditev obrtniških con: 2 milijardi lir (500 milijonov lir miljski občini za začetek preureditve področja bivše ladjedelnice Alto Adriatico, 500 milijonov lir devinsko—nabrežinski občini za urbanizacijo obrtniške cone, ki jo predvideva regulacijski načrt in 1 milijarda lir za občine in konzorcije podjetij);
gospodarske, pristaniške dejavnosti in prevozi: 5,5 milijarde lir (4 milijarde lir Skladu za pospeševanje prevozov in 500 milijonov lir za kreditne operacije malim industrijam);
prometne, trgovinske, industrijske in pristaniške infrastrukture: 6,35 milijarde lir;
načrti za dopolnilne gospodarske dejavnosti na predloge krajevnih ustanov: 900 milijonov lir;
—	sanacija zgodovinskega jedra, obnova umetniškega in spomeniškega zaklada ter drugih javnih del: 5,85 milijarde
lir (obnova trgov Cavana in Barbacan, sanacija bivšega silosa, preosnova gledališča Verdi in muzeja Revoltella;
—	dejavnosti za višjo izobrazbo ter za znanstveno in tehnološko raziskovanje: 7,6 milijarde lir (prispevki Raziskovalnemu centru, Geofizikalnemu institutu, Univerzi, Astronomskemu observatoriju in Fizikalnemu centru);
kongresne in druge promocijske dejavnosti: 1,2 milijarde lir;
kulturne dejavnosti: 3.28 milijarde lir (podvojitev prispevkov gledališčem, finansiranje razstav Trouver Trieste in Immaginario scientifico);
—	prispevki za zdravstvene posege: 6 milijard lir; dopolnilni prispevki za športne gradnje: 700 milijonov
lir;
—	javna dela velikega interesa: 3,5 milijarde lir;
- stroški za delovanje vladnega komisariata: 115 milijonov lir.
Proračun Sklada za Trst torej znaša skupno 54 milijard lir. V njem so bili potrjeni prispevki večletnega načrta 82—86 občinam iz tržaške pokrajine, pristaniški ustanovi za posodobitev naprav, ustanovi za industrijsko cono in Krajevni zdravstveni enoti za institut patološke anatomije.
iVa Gradu sv. Justa predstavili tržaško poletno ponudbo
Glasbeni sprehodi in nova opereta v načrtih letoviščarske ustanove
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova Trsta in njegove pokrajine je včeraj dopoldne predstavila tisku programe drugega dela letošnje poletne sezone. Predsednik ustanove Alvise Barison je na včerajšnjo tiskovno konferenco povabil tudi predstavnico Tržaške pokrajine Gabriello Za-nini, dirigenta Opere giocose FJK Severina Zannerinija ter kustosa Mira-marskega gradu. Ker pa je bilo srečanje na Gradu sv. Justa namenjeno pretežno reklamizaciji glasbenih septembrskih večerov v Miramaru, so se srečanja udeležili tudi mladi in stari talenti, od španskega tenorista do skladatelja Sidericudija, ki je ob Maksimilijanovi razstavi daroval Trstu še eno opereto, Miramarsko vojvodinjo.
Prisoten je bil tudi režiser Euro Me-telli, ki bo režiral tako novo opereto kot "glasbene sprehode" mladinskega orkestra FJK. Miramarska vojvodinja je oziroma bo nadvse romantična opereta, v kateri še hčerki paznika mir-marskega parka sanja, da je odkrila dnevnik pokojne Šarlote, v katerem piše, da bo najditeljica postala vojvodinja in bo lahko živela na Gradu svoje žive dni.
Tako opereta kot sobotni in nedeljski glasbeni popoldnevi so res prijetna priložnost za sprehod po miramarskem parku, pa vendar je upraviteljica muzeja dokazala, da ostaja število obiskovalcev belega gradu iz leta v leto enako: kakih 170.000 letno. Muzej je sicer
odprt tudi ob nedeljah in praznikih, toda samo v jutranjih urah, ("Nimamo dovolj uslužbencev"). Število obiskovalcev ostaja nespremenjeno, bolj zaradi slabe informacije, kot zaradi dopoldanskih izmen. Turistom nudijo premalo podatkov, prospektov z urniki, cenami ali z opisom prevoznih zvez, ki naj bi turistu in domačinu brez avta omogočile obisk Miramara. Takih prospektov bi bili nedvomno veseli tudi sami Tržačani, predvsem starejše osebe, ki bi se prav tako rade sprehajale po parku, tudi brez komorne spremljave Zannerinijevih "mi-Ijenčkov".
Poletje je še pred nami in v tem veselem in počitniškem času smo pripravljeni sprejeti tudi skromne kulturne ponudbe. Letoviščarska ustanova, Tržaška pokrajina in Občina se trudijo, da bi sestavile kolikor toliko zanimiv program kulturnih pobud, prizadevanj pa je še vedno premalo. S skupnimi finančnimi močmi so npr. preuredili bivše miramarske konjušnice, v katere bi lahko dostojno postavljali velike mednarodne razstave, pa so določili, da bodo tam namestili "domačo" kolekcijo Garzolini. Na Gradu sv. Justa obljubljajo Festival (?) opernih filmov, ozvočenja pa niso še posodobili, tako da se malo vidi in, žal, še manj sliši. In tako bi lahko naštevali v nedogled. Naj ne pozabijo naše javne ustanove, da operete niso večne.
Jutri v Trstu protestni shod delavcev štivanske papirnice
Delavci Štivanske papirnice bodo jutri izvedli že napovedano sindikalno akcijo za obrambo tega pomembnega obrata v devinsko-nabrezinski občini. Ob 10. uri zjutraj se bodo zbrali na Trgu Unita in nato v sprevodu prehodih mestne ulice do sedeža deželne vlade v Ul. Carducci, kjer se bo manifestacija zaključila.
O vzrokih protesta smo že poročali. Ze januarja 1984 so na sedežu deželne uprave, podpisali sporazum o obnovi in okrepitvi dejavnosti papirnice, na osnovi katerega se je Dežela obvezala, da bo našla finančna sredstva, vodstvo podjetja pa je zagotovilo, da bo ohranilo sedanjo zaposlitveno raven, se pravi okrog 700 delavcev. Pred nekaj
tedni pa je vodstvo podjetja potegnilo na dan nov plan, ki predvideva skrčenje števila zaposlenih za več kot sto oseb, kar je seveda sprožilo veliko zaskrbljenost in takojšen protest tovarniškega sveta in sindikatov.
Da bi protest čim bolj zalegel, so se delavci štivanske papirnice odločili, da gredo na ulice. Njihov namen je seznaniti čim širši krog prebivalstva s težavnim položajem v obratu, priklicati deželno in druge oblasti k spoštovanju sprejetih obvez in prisiliti vodstvo papirnice, da se odreče načrtu skrčenja delovne sile, ker bi to pomenilo nov hud udarec za celotno zaposlitveno raven v tržaški pokrajini.
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Na redni seji, ki jo je v ponedeljek sklical občinski odbor, so člani obravnavali približno sto ukrepov, ki čakajo na odobritev. Pred začetkom del je župan Richetti določil datum naslednje seje za četrtek, 17. julija.
Izvršni odbor je svojo pozornost posvetil predvsem vprašanju preosnove pogrebne službe. Gre za nujen problem, ki ga do sedaj občinska uprava še ni vzela resno v poštev. Kaže, da bo občinski odbor v kratkem odobril odlok za .restrukturiranje te službe, ki predvideva obenem določitev novih pristojbin.
Izvršni odbor je odobril tudi številne manjše ukrepe, ki zadevajo predvsem skrbstvo. Načelniki svetovalskih skupin so na seji odobrili denarni prispevek invalidom, poletnim centrom pa tudi raznim dobrodelnim ustanovam Obenem bo občina nudila finančno pomoč kulturnim pobudam in inštitucijam za vsoto 130 milijonov lir. Najela bo tudi tvrdko za čiščenje plaž, kar je v tem letnem času in posebno na naši obali nujno potrebno. V kratkem bo občina namestila v našem mestu tudi sto novih smetnjakov.
Treba je še povedati, da so se v torek zbrali načelniki občinskih svetovalskih skupin za obravnavo načrta novega stadiona.
Na sledi maturitetne šestdesetice
Pogovor z dijakom Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois Deanom Zobcem
Za razvoj družinskih posvetovalnic je potrebna odobritev novega organika
Med diplomami naših letošnjih maturantov se skriva kar pet šestdesetic -štiri so si prislužili dijaki znanstvenega liceja, eno pa je veselo prinesel domov Dean Zobec, učenec Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois.
Dean je simpatičen plavolas fant iz Boljunca. Odločil se je, da bo letošnje počitnice, ki so se tako uspešno pričele, vzel zares - odpravlja se v gore in na morje. Vabijo ga slovenski Julijci, ki jih je obiskal že lani in ki so mu bili zelo zelo všeč; obenem pa se tudi noče odpovedati morju - s prijatelji se bo že v bližnji prihodnosti odpeljal na zasluženo letovanje v Istro.
Pravijo, da je zrelostni izpit ena najbolj pomembnih stvari v življenju. Kdor uspešno opravi maturo, je zrel za samostojno življenje, še posebej, če jo opravi odlično kot Dean. Oči maturantov so navadno uprte bolj v prihodnost kot v preteklost in tudi Dean se temu ni izneveril - le nerad se je pomudil pri podrobnostih z mature in iz tistih "oddaljenih" petih let, preživetih na zavodu.
"Saj ni bilo tako hudo vse skupaj je bilo bolj podobno navadnemu šolskemu spraševanju. Profesorji me niso nič mučili, tako da je šel izpit kar lepo skozi. V pismenem delu sem imel knjigovodstvo in slovenščino, ustno pa sem zagovarjal svoje znanje trgovin-stva in slovenščine. Ni bilo težko," pravi Dean, mi pa dodajamo - ni težko tistemu, ki zna!
Teh pet šolskih let je fant že vrgel čez ramo — naučil se je bil vse, zdaj si bo privoščil poštene počitnice, saj mu
je v zadnjih tednih pred maturo kar zmanjkalo časa za stvari, ki jih drugače rad počne v prostem času — veseli ga tek, s posebnim veseljem pa se kot plezalec poda v stene Glinščice, ki jih je tako lepo videti iz Boljunca.
Potem pa bo poskusil najti ustrezno zaposlitev. Veliko raje bi šel namreč delat kot pa naprej na univerzo — in to kljub spodbudnemu uspehu pri maturi. Za službo v domačem kraju ne vidi nobenih možnosti - torej ga še vedno čaka vsakodnevna vožnja v mesto. Če pa dela ne bo, ga bomo lahko našli med študenti Ekonomske fakultete, saj je to smer, ki si jo je izbral.
Za zdaj pa lepe počitnice, Dean!
Upravni odbor družinskih posvetovalnic je predstavil političnim silam ob obravnavi izvršilnega načrta KZE, popoln dokument o svoji razvejani dejavnosti. Problem posvetovalnic, tega prepotrebnega organa, ki pomaga družinam in posameznikom najti pot iz njihovih vsakdanjih zdravstvenih, socialnih in duševnih težav, obstaja namreč že od leta 1976, ko so v Trstu ustanovili prvi takšen center. Že deset let se torej zdravniki, socialni delavci in psihologi borijo za ustalitev svojih delovnih mest, ki so sedaj le začasna. Tako so v družinskih posvetovalnicah "sezonsko" delali operaterji iz tržaške bolnišnice 'Burlo Garofolo" ter iz raznih drugih bolnic, obenem pa tudi številni neodvisni delavci na zdravstvenem področju.
Za razvoj takšne socialne službe kot so družinske posvetovalnice, imajo torej zaslugo le operaterji, ki so se temu delu posvetili z vso ljubeznijo, zavedajoč se, da postaja takšna služba v našem sodobnem svetu vse bolj potrebna. Povečali so torej te socialno zdravstvene centre, obenem pa pomnožili število uslug. Takšno delo zahteva tudi zunanje posege predvsem v šolah in tovarnah. Mladim, pa tudi starejšim ljudem, je treba tudi izven posvetovalnic, ki dajejo navadno odgovore na sprecifične probleme, nuditi potrebne
informacije o spolnosti, o kontracepciji, o materinstvu, vzgoji otrok in podobno. Dogaja se namreč, da se ljudje obravnave teh vprašanj preprosto izogibajo, tudi zaradi povsem nerazložljivih "tabujev", ki še vedno obstajajo v naši družbi. Navadno se zato začno zavzemati za te probleme, ko je že "prepozno".
Ob skorajšnji odobritvi organika služb v KZE, družinske posvetovalnice v tem načrtu spet niso prišle v poštev. Delo v posvetovalnicah lahko torej ostane še nadalje prepuščeno "dobri volji" operaterjev. Vsi, ki delujejo v tem socialno zdravstvenem sektorju in vsi, ki se ga poslužujejo, pa se zavedajo potrebe o novem organiku, ki bi predvideval stalna delovna mesta zdravnikov in socialnih delavcev v družinskih posvetovalnicah. Upravni odbori posvetovalnic so že leta 1985 predstavili KZE načrt organika, ki bi predvideval namestitev šestih socialnih delavk, šest babic in treh psihologinj. Omenjene kategorije zahtevajo tudi po enega strokovanjaka, ki obvlada slovenščino in šest ginekologov ter po enega pravnega svetovalca in sociologa. Odbor je predstavil tudi zahtevo za ustanovitev nove družinske posvetovalnice v mestnem središču. Samo z uresničitvijo takšnega predloga bo v bodoče možno učinkovito re-
ševati težave vedno številnejših obiskovalcev, ki se zatekajo v te centre.
Da je res neobhodno potrebno odobriti dokončen organik, ki bi zagotovil stalno sodelovanje izvedencev, dokazujejo že številne in razvejane dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo operaterji v posvetovalnicah. Strokovnjaki rešujejo tu številne, večkrat tudi izredno hude probleme, tako da nudijo socialno, zdravstveno in duševno pomoč mladim parom in družinam, svetujejo jim primerne rešitve za težave, ki se pojavljajo v skupnem življenju. Veliko pozornosti posvečajo tudi nosečim mladoletnicam, usmerjajo pare, ki želijo posvojiti otroka ter pomagajo staršem prizadetih otrok. V družinsko posvetovalnico se lahko zatečejo tudi odrasle noseče ženske, pa tudi fantje in dekleta, ki želijo preprečiti nezaže-Ijena rojstva. Pomembno je tudi posredovanje informacij in nasvetov o vzgoji in razvoju otrok.
Na te zdravstveno socialne ustanove se lahko brez sržmu obrnejo mlajši in starejši, moški in ženske, skratka vsakdo, ki ima zdravstvene, družinske ali osebne probleme. Še boljše delovanje posvetovalnic pa je odvisno od odobritve novega organika s strani KZE, saj bo brez tega ukrepa to zahtevno delo težko kos naraščajočemu številu obiskovalcev.
Te dni pred tržaškim občinskim tajnikom
Umeščeni jusarski odbori izvolili svoje predsednike
V prejšnjih dneh so na Občini končno umestili novoizvoljene odbore za upravljanje jusarskih premoženj. Volitve so na Tržaškem, kot znano, potekale 15. in 16. junija na Opčinah, v Bazovici, na Proseku, v Padričah, v Barko vi j ah, pri Banih, v Lonjerju, v Rocolu in v skednju (vobli so tudi v Medji vasi, kjer so novoizvoljeni odbor umestili že pred nekaj tedni).
Posamezne odbore je sklical občinski tajnik. Nekatere so umestili v Ponedeljek, druge v torek, nekatere Pa včeraj. Ob tej priložnosti so tudi izvolili predsednike. Za predsednika openskega jusarskega odbora je bil imenovan Pavel Milič, izvoljen na enotni listi Jus. Predsednik proseške-ga odbora je Karel Cibic, prav tako izvoljen na enotni krajevni jusarski listi. Bazovski odbor je za predsednika izvolil Alojza Križmančiča, ki je bil kandidat druge krajevne liste Bazovica in na njej tudi edini izvoljen. Za predsednika padriškega odbora je bil izvoljen Karel Grgič (e-notna lista), barkovljanskega Livij Pertot (enotna lista) in banovskega Fabio Krevatin (enotna lista). Nekoliko drugače je z jusarskima odboroma v Rocolu in skednju, kjer sta predsednika demokristjanska pred-
stavnika. Odboru v Rocolu predseduje Fulvio Magazzin, odboru v skednju pa Vinicio Montegan.
Dodati moramo, da lonjerskega odbora še niso umestili, ker bodo morali znova prešteti glasove.
Za novoizvoljene jusarske odbore se šele sedaj začenja pravo delo, čaka jih kar precej obveznosti, zar čenši z izdelavo pravilnika. V bistvu bodo ti odbori zaorali ledino, kajti svoje delo začenjajo brez vsakršnega vzora. Prav v tej fazi bo nadvse pomembno, da bo med njimi steklo sodelovanje. Tega se tudi prav dobro zavedajo in so zato že navezali potrebne medsebojne stike, kot so navezali stike z deželim komisarjem za jusarske zadeve Cossujem.
Po tem prvem volilnem krogu se sedaj postavlja vprašanje, kdaj bodo na vrsti volitve še v drugih krajih tržaške občine, kot so Križ, Kontovel, Ferlugi, Trebče in Gropada. Tamkajšnji jusarski upravičenci so namreč to že zahtevali. V prihodnjih dneh bi moralo priti tudi do srečanja z deželnim komisarjem za jusarske zadeve Cossujem, s katerim se bodo podrobneje pogovorili o volitvah jusarskih odborov v teh krajih.
Predsednik prizivnega sodišča Giovanni Jucci odšel v pokoj
Na tržaškem sodišču je bila včeraj zjutraj krajša slovesnost, med katero so se delovni kolegi in predstavniki odvetnikov poslovili od predsednika prizivnega sodišča Giovaimija Juccija, ki te dni odhaja v pokoj. Priznanje za resno delo in človeške vrline so mu izrekli glavni državni pravdnih' L> Agostino, predsednik prizivne sekcije Rubini, glavni kanclist Maione in predsednik vetniške zbornice Cadelli. Na koncu se je oglasil tudi sam Jucci, ki je imel pohvalne besede o Trstu in njenih prebivalcih, pa čeprav jih je spoznal s »po-7r>rnpp'a kota in v kratki, triletni dobi svojega imenovanja.
Obvezno cepljenje psov v zgoniški občini
Zgoniška občinska uprava obvešča, da se bo obvezno cepljenje proti steklini za pse na ozemlju občine Zgonik zaključilo dne 2. 8. 1986.
V tem roku je treba cepiti proti steklini tudi govedo, ovce, koze m konje, ki so podvrženi okuženju.	. v
Preventivno cepljenje psov proti steklini bodo brezplačno izvrševali odgovorni živinozdravniki, in sicer:
v skladišču pri županstvu v Zgoniku vsak torek in petek od 15. do Ib. ure.
Antološka razstava angleških karikaturistov
V soboto ob 11. uri bodo v muzeju Sartorio, Trg Papa Giovanni XXIII. 1, odprli antološko razstavo z naslovom »Angleška karikatura od Hogartha do Cruikshanka«. Predstavljenih bo 114 litografij, ki z ironijo in brez predsodkov smešijo navade in politiko angleške zgodovine v stoletju od leta 1740 do 1840. Z vladavino kraljice Viktorije so namreč minili časi brez cenzure in od tedaj dalje so uredniki bolj pazili na to, kakšne humoristične prispevke objavljajo v svojih časopisih.
Kot prva so na razstavi prikazana dela VJilliama Hogartha, njemu pa sledijo mlajši karikaturisti, kot so Rowlandson, Gillrap, Woodward, Bun-burg, Dighton, ter Vogle in oba Cruikshanka.
Razstava je nastala pod pokroviteljstvom British Councila in je že obiskala nekaj večjih italijanskih mest. Odprta bo do 7. septembra, od torka do nedelje od-9. do 13. ure.
•	V soboto ob 12. uri se bosta v palači Costanzi predstavila znana pevca operne glasbe sopranistka Gianna Galli in tenor Aldo Bottion. Njun obisk je povezan z razstavo Sanje o valčku, ki ravno sedaj poteka v palači. Pripravili so tudi strokovno vodstvo za obisk razstavo. Vstop bo prost.
•	Rajonski svet za Skedenj - čarbolo se bo sestal 21. julija ob 20. uri na sedežu v Ul. Roncheto 77.
Včeraj okrog 7. ure zjutraj je počila 400-milimetrska cev pod Greto
Hude posledice okvare na vodovodnem omrežju: Rojan brez vode, zaprt pomemben dostop v mesto
Mestno vodovodno omrežje je včeraj prizadela hujša okvara. Pod Greto je počil eden glavnih vodov, zaradi česar so ves dan ostali brez vode višji predeli Rojana, nekaj ur pa je voda primanjkovala tudi drugod po tej mestni četrti in v spodnjem delu Grete. Okvara je imela hude posledice tudi za avtomobilski promet. Počila je namreč cev, ki se vije pod cestiščem na Rebri za Greto, tako da je ostala zaprta prometu ena glavnih cest, ki povezuje mesto s Kon-tovelom in Prosekom ter sploh z zahodnim Krasom. Po napovedih tehnikov vodovodnega podjetja ACEGA, naj bi okvaro na vodu odpravili že v teku noči, tako da bi danes ne smelo biti več težav z dobavo vode. Popravilo cestišča pa bo zahtevalo yeč časa, tako da bo promet po Rebri za Greto verjetno za silo ste-hcl šele jutri ali še pozneje.
Do okvare je prišlo okrog 7. ure zju-traj. Voda je iz počene cevi privrela s silovitim pritiskom, dvignila več desetin kvadratnih metrov asfalta ter na mah preplavila Reber za Greto Vse do Rojana. Na kraj okvare so ta-
'X
V-.-	....
išli mestni redarji, ki so za-■sto prometu. Nenavadni huduje divjal najmanj dobro uro. časa je poteklo, preden so od-
; T-»T-i vrrv-lrvvnHnpm DOUTGtlU AU
EGA začeli ukrepati. Medtem pa so posledice okvare že dodobra občutih ne samo avtomobilisti in drugi, ki so hiteli na službena mesta, marveč tudi prebivalci Rojana in Grete, ki so pač, ostali brez vode.
Po 'Rebri za "Greto je steklo skoraj 500 kubikov vode. Tako nam je povedal Giorgio Raffaele, ki piri ACEGA odgovarja za vzdrževanje mestnega vodovodnega omrežja. »Račun, je preprost,« nam je pojasnil. »Počila je namreč 400-milimetrska jeklena cev, po kateri v normalnih razmerah teče kakih 390 kubikov vode na uro. Gre za enega izmed treh vodov, po katerih priteka voda iz rezervoarjev na Greti v mestno omrežje.« Kateri pa so bili vzroki okvare, smo ga povprašah. »Zaenkrat ni mogoče govoriti o posebnih vzrokih. Pritisk v vodi je bil v zadnjih časih konstanten, po drugi strani pa nismo mogli ugotoviti kakih posebnih zunanjih posegov. Res pa je, da so cevi dokaj dotrajane in da so položene pod cestiščem, po katerem teče gost in težak promet«.
Ko je buldožer odkril cev, je bilo
mogoče na njej zapaziti več metrov dolgo razpoko. Delavci ACEGA, ki jih je vodil naš sobesednik, so mora-li zamenjati kar 6 metrov dolg odsek. Vsa gradbena dela, se pravi odkopavanje in zakopavanje cevi, popravilo cestišča in pločnikov, je prevzelo podjetje Mazzaroli. Računajo, da bodo potrebovali tri do štiri dni za dovršitev vseh del.
Zaradi okvare so imeli precej dela tudi mestni redarji. Zaprtje Rebri za Greto je povzročilo in bo vsaj še danes povzročalo precejšnje težave, saj gre za enega pomembnejših dostopov v mesto, ki ga ni mogoče res zadovoljivo nadomestiti z obvozi. Redarji preusmerjajo promet v mesto s Furlanske ceste v Ul. Perarolo proti Barkovljam, promet iz mesta pa preusmerjajo iz Ul. Udine v Ul. Bar-bariga v Rojan.
Skoraj ves včerajšnji dopoldan so se znašli v pravcatem kaosu zlasti avtobusi, ki običajno vozijo po Rebri za Greto. Ko je postalo jasno, da bodo popravila zahtevala več dni, je prevozno podjetje ACT določilo začasne alternativne poti za prizadete
Pričel se bo v petek na pomolu »Bandiera«
Politika, spektakel in kultura na pokrajinskem festivalu KPI
V	petek, 18. julija, se bo na pomolu Bandiera ob tržaškem nabrežju Pričel pokrajinski festival Unita in riela, ki bo letos imel podnaslov: »Okolje miru«. Do 4. avgusta se bodo zvrstili debate, prh-editve, okro-® e mize, koncerti lahke in jazz glasbe. folklorni ter satirični nastopi tržaških ustvarjalcev. Toda poglejmo Podrobneje program:
V	petek, 18. julija, bo ob 19-30 debata na temo: »Mladi, vojaška obveznost in moralno oporečništvo«. Med drugimi bo posegel Pietro Fo-lena, vsedržavni tajnik ZKMI. Zvečer bo zaigrala mesta godba Verd!. v nedeljo, 20. julija, bo ob 19.30 ?rečanje z Bobom, grafikom, ki ure-la in ustvarja satirično prilogo Tan-g0 na glasilu Unita. Zvečer bo igral ansambel Pomlad. V ponedeljek, 21. inlija, bo arhitekt Pietro Cordara predstavil načrte o preureditvi trža-skega nabrežja, zvečer po bo nasto-m'a jazz skupina Real Blues 1' rizz mevue. V torek, 22. julija, bo vodja službe za medicino dela Roberto Fer-ri osvetlil nevarnosti onesnaženja v trstu. Zvečer, bo nastopil ansambe. Marvin. V sredo, 23. julija, bo večer f^svečen solidarnosti s čilskim ljudstvom. Spregovoril bo Victor Gonza-m?, član solidarnostnega komiteja s cnam, sledil bo koncert latinsko ameriške skupine Ocho Rios. V četrtek, 24. julija, bo debatna tema po-svečena reviziji vsedržavnega energetskega načrta in referendumu o Jedrskih izbirah. Sodeloval bo posla-
nec Antonino Cuffaro. Za glasbo bodo nato poskrbeli člani skupine One way. V petek, 25. julija, bo spet glavna tema jedrska energija, tokrat z ženskega vidika. Sodelovala bo Lidia Menapace. Večerni del festivala bo posvečen jazzu, in sicer koncertu skupine Trieste Modern jazz V sooOto, 26 julija, bo nastopila folklorna sku pina AGIMI iz Prizrena.
V nedeljo, 27. julija bo cas za disco mušic s skupino Fight. V po nedeljek, 28. julija, bo večer posvečen »Vojni zvezd in znanstvenim skupnostim«. Sodeloval bo prof. Deshdecp Shadev iz Centra za teoretsko fizika pri Miramaru. Nato bo zaigrala skupina EstNord-Est. V torek, 29. julija. je napovedano srečanje o zna čilnostih tržaškega morja. Sledil bo jazz koncert skupine Palumbo Blues Band. V sredo, 30. julija, bo srečanje s posadko ladje Goietta verde, ki ie križarila ob italijanskih obalah, da bi ugotovila stanje onesnaženja. Sledil bo koncert Alfreda Lacosegha-za V četrtek, 31. julija, bosta AUo Rupel in Stelio Spadaro predstavila revijo II Territorio, ki v svoji 16. in 17. številki obravnava prisotnost slovenske manjšine v deželi. V petek, 1 avgusta, bo znani italijanski kritik Stefano Benni predstavil svuje zadnje književno delo, sledil bo koncert skupine Veema. V soboto, 2 avgusta bo večer posvečen boju južnoafriških črncev. V ponedeljek, 4. avgusta, bo ob 21. uri zaključila poh-tAčno-kultumi maraton Witz orchestra.
Tržačanka Susanna Huckstep najbolj fotogenična na svetu
V Panami, kjer bodo v kratkem proglasili »najlepše dekle, ki (vsaj do prihodnjega leta) tepta zemeljsko oblo«., so z velikim pokalom obdarili tudi Tržačanko Susanno Huckstep. Bivšo Miss Trst in bivšo Miss Italia so proglasili namreč za najbolj fotogenično lepotico tekmovanja. Zanjo se je izrekla večina poklicnih fotografov, ki sledijo tovrstnim manifestacijam. Po filmsko-televizijskih uspehih Isabel Russinove, ki ji je lepotno tekmovanje zagotovilo vlogo v filmu Tei, II signore degli abissi in zdaj še vlogo napovedovalke v kmetijski oddaji RAI TV, je sedaj na vrsti mlajša in temnolasa Susanna. Nje-
no zanimanje za film in TV je sicer precej omejeno, saj bi se najraje predala svetu mode. Kot manekenka seveda.
Od prihodnjega tedna Praznik ribe iz Zaliva
Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (ACEPE) priredi v dneh od 21. julija do 2. avgusta »Praznik ribe iz Zaliva«, da bi čimbolj populariziralo ribe, seveda predvsem plave, iz Tržaškega zaliva. Udeleženci, se pravi razne restavracije in gostilne, bodo pripravile razne menuje po fiksnih cenah, kjer bo seveda pre vladovala riba, če bo pobuda žela uspeh, jo nameravajo prireditelji ponoviti.
Seznam udeležencev in menuji bodo pravočasno objavljeni v časopisju. Za vse informacije pa so na razpolago uradi ACEPE v Ul. dei Retto-ri 1, tel. 68-424 in 68-658.
•	Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« bo v soboto, 2. avgusta, priredila zaključno svečanost ob podelitvi nagrad 19. razstave domačih vin. Slovesnost bo v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu.
•	Očinska uprava sporoča, da sprejme prošnje za nabiranje svežega in suhega lesa občinskih gozdov najkasneje do 31. avgusta. Prošnje je treba predložiti občinskemu gozdarskemu u-radu.
proge. Avtobus št. 26, ki pelje na Greto in ima zadnjo postajo na Trgu O-soppo, bo začasno vozil le do Rojana, in sicer bo začasno delil zadnjo postajo z avtobusom št. 5. Avtobus št. 38, ki prav tako pelje na Greto, bo začasno vozil do Trga Osoppo, toda po daljšem obvozu s Trga Oberdan mimo Obeliska na Opčinah pa nazaj dol do Grete po Ul. Bonomea. Obvoza preko Opčin se bodo poslužili tudi avtobusi št. 42, 44, 45 in 46. Na Prosek oziroma s Proseka bodo vozili po Trbiški cesti preko velikega križišča na Opčinah. Nekateri avtobusi proge št. 42 bodo poskrbeli za zvezo med Prosekom in Greto, kjer bodo imeli zadnjo postajo na Trgu
so upali, da bodo vsaj polovico cestišča na Rebri za Greto takoj usposobili za javni promet, tako da bi avtobusi lahko že pred večerom spet vozili po svojih rednih progah. Toda pozneje so ugotovili, da bi takšna rešitev ne samo hudo ovirala popravila, marveč tudi da bi javni promet izpostavljal veliki nevarnosti. Avtobusi bi namreč morali voziti tik ob poldrugi meter globoki jami.
Srečo so imeli
Včeraj zjutraj se je v Barkovljah, prav na križišču pred portičem, pripetila prometna nesreča, v katero sta bila vpletena dva avtomobila, a je na sreči imela le lažje posledice. 59-letni Giuseppe Piccardo iz okolice Savone je vozil proti Miramaru, ko je nenadoma zavil na desno, proti portiču. Prav takrat je iz nasprotne strani privozil mimo s triumfom 24-letni Stefano Baldini iz Ul. Giulia 25, ob katerem je sedela 24-letna Bea-trice Crastini iz Križa 581. Kljub trčenju so bile posledice za potnike mile: vsi trije se bodo zdravili le nekaj dni, v katinarski bolnišnici pa so jim le obvezali rane.
Osoppo.
Včeraj dopoldne
17. 7. 1985	17. 7. 1986
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
Mario Dolenc
Z ljubeznijo se ga spominjajo
SVOJCI
Maša zadušnica bo danes ob 19. uri v openski cerkvi.
Opčine, Trst, 17. julija 1986
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Do 14. avgusta bosta na sporedu: LA ČASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVAL-L1NO BIANCO.
Prva predstava operete La časa delle tre ragazze bo v soboto ob 20.30. V glavnih vlogah Fiorella Pediconi, Carlo Bini, Gianna Galli in Aldo Bottion.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 Agnese di Dio, dram., ZDA 1985: r. Norman Jewison; i. Jane Fonda, Anne Bancroft.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Dr. Creator - specialista in mi-racoli, fant., ZDA 1985; r. Ivan Passer; i. Peter OToole, Mariel Hemingway.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Polterge-ist, fant, ZDA 1982, 114’; r. Tobe Hoo-per; i. Craig, T. Nelson, Jobeth Willi-ams.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Nomads, srh., ZDA 1986, 100'; r. John McTier-nan; i. Lesley Anne Down, Annamaria Monticelli.D
EDEN - 16.00, 22.00 Canarie... isola del piacere, porn.,0 □.
EXCELSIOR I - Danes zaprto.
EXCELSIOR II - Danes zaprto
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotic Ani-mals' Story, porn., □ □
PENICE - Danes zaprto
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis; i. John Belushi, Dan Aykroyd, □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di geni, kom., ZDA 1985, 110'; r. Martha Coolid-ge; i. Val Kilmer, Michelle Meyrink.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Due vite in gio-co, dram., ZDA 1984, 110'; r. Taylor Hackford; i. Rachel Ward, Jeff Bridges.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian "Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 16.30, 22.00 Janis, dok. film.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 The Devil in Miss Jones, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Družini Borisa, Saške in Štefana se je pridružil
IVAN
Staršema iskreno čestita, Ivanu pa želi, da bi zrasel v pridnega pevca
KD Lipa - Bazovica
razne prireditve
TPK Sirena prireja MLADINSKI PLES na odprtem v nedeljo, 20. julija, ob 21.30 na društvenem sedežu v Barkovljah. Obvezna vabila dobite v baru kluba.
Sekcija KPI Repentabor priredi v Repnu 19. in 20. julija FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. V soboto, 19. 7.: ob 15. uri tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami, od 21. ure dalje ples z ansamblom L. Furlana; v nedeljo, 20.7.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 nastop Mladinske skupine P. Tomažič, ob 20.30 govora senatorke Jelke Gerbec in Uga Folija, ob 21. uri ples z ansamblom L. Furlana. Vabljeni!
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 17. julija
ALEŠ
Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob
17.05	in zatone ob 1.12
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.45 najnižje -41 cm, ob 8.27 najvišje 8 cm, ob 12.39 najnižje -50 cm, ob 19.04 najvišje 43 cm.
Jutri, PETEK, 18. julija
MIROSLAV
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
27.6	stopinje, zračni tlak 1020,8 mb raste, veter 23 kilometrov na uro, burja 48 kilometrov na uro, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: William Bianco in Thomas Mazzella
UMRLI SO: 73-letna Erminia Fabris, 86-letni Antonio Coceani, 75-letna Catte-rina Giuressich, 75-letna Daniza Baccari, 75-letna Giuseppina Nordio, 75-letni Ce-sare Delnet, 60-letna Antonina Bertino, 84-letni Carlo Amadei, 77-letna Emma Budica.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
SESLJAN (tel. 299751), Bazovica (226210), ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Kseniji in Milkotu se je pridružil JERNEJ. Staršema iskreno čestitamo, malemu Jerneju pa želimo vso srečo. Tanja, Darja, Luciana in Aldo.
izleti
SPDT prireja 19. in 20. t. m. izlet na Hochstadl v Lienških Dolomitih. Vpisovanje in informacije: Vojko Slavec - tel. 742405 od 20. do 22. ure.
SKD Barkovlje prireja izlet z osebnimi avtomobili na Passo Pura (nad Saurisom) v nedeljo, 20. julija t. 1. Odhod izpred barkovljanskega portiča ob 5 uri zjutraj. Predvidene so 4 ure krožne hoje. Za informacije tel. 69297.
__________mali oglasi_________________
V GRLJANU iščem enkrat tedensko pomoč pri likanju, po možnosti ob sobotah. Telefonirati v večernih urah na št. 224407.
MALO MUCKO, belo-rjavo, en mesec in pol staro, podarim. Tel. 200079.
PRODAM stereo hi-fi pioneer po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 200780.
GOSTILNA išče veščo natakarico. Tel. 226112.
MOTOCIKEL DUCATI, kakršenkoli, lahko pokvarjen ali zavržen, iščem. Telefonirati samo zvečer na št. 003865/26036.
PRODAM avto citroen diane 6 (roza barve), cena 500.000 lir. Tel. 0481/78059.
PRODAM zazidljivo zemljišče, 3.320 kv. m v Mavhinjah. Tel. 413272.
MOTOR - SAILOR, tortuga 27, dolžina 8 m, prodam, po možnosti tudi s privezom. tel. 62507 ali 229203.
PRODAM vespo ET 3, 125, letnik '82, v odličnem stanju. Tel. 815824 v opoldanskih urah.
PRODAM kompletno samsko sobo v zelo dobrem stanju. Tel. 414531 po 20. uri.
ŠPORTNO DRUŠTVO iz tržaške okolice išče ogrevano enosobno stanovanje s kopalnico in kuhinjo za svojega trenerja. Telefonirati od 14. do 15. ure na št. 040/229425.
NUDIM LEKCIJE iz klavirja. Tel. 0481/83592 ali 81631.
UGODNO PRODAM rabljeno peč na nafto z gorilnikom Riello in rezervoar 220 1. Tel. 040/60713.
PRODAM počitniško prikolico Elnagh, dolžina 4,35 m, letnik '78, z verando, hladilnikom in ostalo opremo, v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEMO V NAJEM prostor na Opčinah (30 kv. m) primeren za garažo ali skladišče. Telefonirati ob uri kosila na št. 225320.
ŠTUDENTKA z opravljeno maturo na zavodu Združenega sveta nudi inštruk-cije iz angleščine od 1. avgusta dalje. Tel. 302748.
GARELLI CICLONE, prevoženih 5.000 km, letnik '85, za 800.000 lir prodam. Tel. 302748.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran, prodaja tudi sortirana ustekleničena vina.
OSMICA Olenich na Padričah. Za prijeten večer bo poskrbel Rino.
Končno sta Mirjam in Fredi dočakala
DAŠO
S srečnima novopečenima staršema se veseli vsa klapa.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Konec julija zapade rok za predložitev prošenj za sečnjo drvi preko meje za leto 1986/87.
Tudi letos bo prošnje za svoje člane - dvolastnike izpolnjevala KMEČKA ZVEZA do najkasneje ponedeljka, 21. julija.
Poleg osebnih podatkov morajo člani prinesti še število in površino parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino parcele in količino drvi, ki nameravajo posekati.
razstave
V TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
Na Trgu Unita v kavarni "Caffe de-gli specchi" razstavlja do 22. t. m. slikar Mirano Marizza.
Fotografska razstava Andreja Furlana v galeriji Kraške hiše je odprta do nedelje, 20. t. m., s sledečim urnikom: v soboto od 18. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure.
Darujte v sklad
Ameriški dolar ........... 1.460.—
Nemška marka ............. 683.—
Francoski frank ............. 210.—
Holandski florint......... 606.—
Belgijski frank .......... 32.—
Funt šterling ............ 2.190.—
Irski šterling ........... 2.030.—
Danska krona ............. 180.—
Grška drahma ............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.040.—
prispevki
V	spomin na Borisa Starca darujeta Helly in Neva 20.000 lir za ŠD Kontove!..
Ob 6. obletnici smrti dragega očeta Karla Križmančiča (Gropada 30) daruje družina 50.000 lir za KD Skala.
V	počastitev spomina Viljema Berdona in Ivana Šavrona daruje Duilio 10.000 lir za Foto Trst 80.
Ob otvoritvi partizanskega kluba v Boljuncu daruje Bruno Prašel (Dolina)
20.000	lir za Zvezo borcev Boljunpc.
Bruno Skerk (Praprot) daruje 84.000 lir
za Sklad M. Čuk in 84.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Emo Adamič vd. Švara darujeta Silvano in Alma 50.000 lir za Center za rakasta obolenja in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na moža Albina daruje Marija Križman (Opčine) 15.000 lir za cerkev na Repentabru in 15.000 lir za Dom Emila Westra.
Namesto cvetja na grob Albine Husel darujejo družine Škabar (Repen 45)
10.000	lir, Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Destri (Col 42) 10.000 lir, Guštin (Col 12) 10.000 lir in Rušsian (Repen 98) 10.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na duhovnika Rudolfa Žgur-ja daruje Guštin (Col 12) 10.000 lir v isti namen.
Ob 20. obletnici smrti nepozabnega Maksa Pečarja darujejo žena Pierina, sin Fabio in hči Majda z družinama 15.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara in 15.000 lir za TPPZ.
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 841.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona .......... 194.—
Švedska krona ............. 206.—
Portugalski eskudo ........ 9.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 890.—
Debeli dinar .................. 3,15
Drobni dinar .................. 3,20
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Od danes, 17. julija, dalje
ip©i?uirin
80
PR! VSEH
ŠPORTNIH ARTIKLIH IN CASUAL - BOUTIOUE

Ul. Mazzini 37-39 TRST
Obvest. občini
Mitje Čuka
menjalnica	nakupni tečaji i6.7.1986
Poletni vozni red vlakov
Velja od 1. junija 1986 do 27. septembra 1986
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-
REGGIO CALABRIA-CATANIA-
SIRAKUZE-PALERMO-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA Odhodi iz Trsta
4.28	H/K Benetke
5.20	K Benetke 5.50 H Benetke
6.17 B Mestre-Turin; spalni vagoni Moskva-Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.86) □
6.22 K Portogruaro (1)
6.48 H Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb-Benetke; pogradi v 2. razredu Varšava-Rim (5)-Budim-pešta-Rim (6).
8.06	E Benetke
9.00	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke
10.25	B Mestre-Rim * *
12.37	E Benetke
13.45	K Portogruaro
14.45	E (Triveneto) Benetke-Bologna-Firence-Rim-Neapelj-Catania-Sirakuze-Palermo-Reg-gio Calabria (pogradi v 1. in 2. razredu za Catanio in Palermo; pogradi v 2. razredu za Reggio Calabrio in od 25.7. do 7.9.1986 tudi za Sirazuke)
16.10	E Benetke - Milan
17.15	H Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razred za Lecce)
17.25	K Benetke
18.22 B Benetke (§) (3)
18.42	K Benetke
19.25	K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (7)
19.38	E (Simplon express) Mestre-Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi v 1. in 2. razredu Trst-Pariz; pogradi v 2. razredu Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
20.26	H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin, spalniki in
pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Bologna-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
2.32 H Benetke
6.11 K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (4) (8)
6.56 K Portogruaro
7.28	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst, pogradi 2. razreda Turin-Trst)
7.40	E Mestre-Rim-Bologna (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Domodossola-Milan-Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.27 H Benetke
10.32 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
10.48 B Benetke (§) (3)
13.18 K Portogruaro
13.28	E Milan-Benetke
15.20	H Benetke
16.20	H Benetke
17.16 E (Triveneto) Palermo-Sirakuze-Catania-Reggio Calabria-Neapelj-Rim-Firence-Bologna-Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Palermo-Trst in Catania-Trst; pogradi 2. razreda Sirakuze-Trst od 26.7. do 8.9.1986; pogradi 2. razreda Reggio Calabria-Trst)
19.00	H (Benetke express) Benetke
19.40	K Portogruaro
20.14	H Benetke
20.54 B Mestre-Rim *
21.42	B (Tergeste) Turin-Milan-Mestre (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.86) □
23.06	K Benetke
23.18 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Bu-dimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 5.6.; pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob torkih, četrtkih in nedeljah od 6.6.; 1. in 2. razred Benetke-Zagreb) 0.40 K/H Benetke
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
*	- samo 1. razred z obvezno re-
zervacijo
(§) - samo 1. razred
(1)	- nadaljuje do San Donaja di Piave
od 2. do 14.6. in od 15.9.86; ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- ne vozi 15.8.
(4)	- ne vozi ob praznikih
(5)	- vozi ob ponedeljkih, četrtkih in
sobotah od 5.6. do 25.9.86
(6)	- vozi ob sredah, petkih in nede-
ljah od 4.6. do 24.9.86
(7)	- vozi od 1.6. do 27.9.86
(8)	- vozi od 2.6. do 27.9.86
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-BEOGRAD-SOFIJA-ATENE-ISTANBUL-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA Odhodi iz Trsta
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana (1)
18.28	H Opčine-Ljubljana (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Atene-Istanbul (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Skopje ob ponedeljkih, sobotah in ob nedeljah; Benetke-Istanbul; Benetke-
Atene razen ob nedeljah; spalniki Benetke-Atene samo ob četrtkih in nedeljah)
20.20	K Opčine
23.52 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Budimpeš ta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva (2); spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah)
Prihodi v Trst
5.10	H Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Turin samo ob petkih; spalniki Moskva-Rim (3); pogradi 2. razreda Varšava-Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah; Budimpešta-Rim samo ob sredah, petkih in nedeljah)
8.36 E (Benetke express) Istanbul-Atene-Beograd-Ljubljana-Opčine
9.46 H Ljubljana-Opčine (1)
16.38	H Ljubljana-Opčine (1)
19.05 E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
21.30	K Opčine
(1)	- ne vozi 15. 8. 86 in ob nedeljah
(2)	- ne vozi ob sobotah
(3)	- ne vozi ob petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.12 K Videm
6.02	H Videm-Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Kumina)
6.06	K Videm
7.10	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
10.10	K Videm
12.30	H Videm-Trbiž
13.10	K Videm-Karnija 13.58 H Videm
14.30	K Videm
16.46	K Videm
17.35	B Videm-Benetke □ (1)
17.46	H Videm-Benetke (2)
18.02	K Videm
19.14	H Videm
20.02	K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
20.07	K Videm (3).
21.00	H (Italien-Osterreich Express) Viaem-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.10	K Videm
Prihodi v Trst
0.53 K Videm (3)
1.25 K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
6.30	K Videm (ne vozi od 3.8. do 17.8.86) (2)
7.17 K Videm
7.57 H Benetke-Videm (2)
8.45 K Videm
9.08 H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
10.14	H Videm
11.20	B Benetke-Videm □ (1)
11.40	K Videm
14.31	H Videm
15.30	K Videm
16.46	H Videm
17.53	K Videm
19.30	K Videm
19.46	E Trbiž-Videm
21.08	K Videm
22.40	H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
23.25 K Videm
□ - samo prvi razred
(1)	- ne vozi 15.8.86
(2)	- ne vozi ob praznikih
(3)	- vozi ob praznikih od 1.6. do
21.9.86
(4)	- vozi samo ob delavnikih od 2.6.
do 27.9.86
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak;
B - brzec;
E - ekspresni vlak
Ženska in njena stvarnost
brcda pahor
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Statistični pregled ženskega zaposlovanja v zadnjih 15 letih
Med vidiki ženske problematike, ki jim strokovnjaki zadnje čase posvečajo veliko pozornosti je prav gotovo žensko zaposlovanje. Ob tem je sila zanimiva ugotovitev, ki sicer prihaja prvenstveno iz vrst ženskega gibanja, da je za ženske zaposlitev bistvenega pomena, da pa ne privede sama od sebe do enakopravne vključitve žensk v družbeno dogajanje.
Torej, ko po eni strani ženske nekako skušajo demitizi-rati vlogo "dela", saj upravičeno ugotaljajo, da so ženske zmeraj in povsod vseskozi delale, ne glede na družbeno priznanje njihovega dela, po drugi strani pa se veča zanimanje strokovnjakov za znanstveno preučevanje tega pojava.
Glavni impulz za bolj sistematični pregled s količinskega in kakovostnega vidika je sicer spet prišel z ženske strani. Pri tem so bile še zlasti aktivne ženske, ki so se uveljavile na raznih področjih in ki so hotele, povsem v nasprotju s prevladujočo miselnostjo, dokazati, da pravzaprav niso tako izjemen primer.
Med zadnje pobude sodi zelo zanimiva in izčrpna analiza, ki jo je pripravil Centralni inštitut za statistiko Istat. Naročnik raziskave pa je skupina za nove tehnologije pri vsedrževni komisiji za uveljavljanje enakopravnosti pri predsedstvu vlade. Zadnji podatki se nanašajo na leto 1985, primerjali pa so jih z rezultati iz desetih ali petnajstih let prej.
Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz celotne brošure in ki so jo raziskovalci naglasili že na začetku, je dejstvo, da se je število zaposlenih žensk v Italiji v zadnjih letih nesporno zvečalo. Ce to ugotovitev prikažemo v odstotkih, moramo zapisati, da se je razmerje med zaposleno delovno silo in prebivalstvom, kar zadeva ženske v obdobju 1970 - 1985 zvečalo z 22 na 28%.
Vsekakor pa ženske v Italiji predstavljajo 52_% vsega prebivalstva, vendar pa samo 35% delovne sile. Še natančnejša analiza nam pove, da je med zaposlenimi v Italiji 33 % žensk, med brezposelnimi, ki iščejo delovno mesto pa je žensk kar 57%. V kategoriji menagerjev in tako imenovanih prostih poklicev je bilo leta 1985 vsega 14% žensk, samostojnih delavcev nekaj nad 20%, delavcev in sličnih skoraj 30%, vodilnih uradnikov malo čez 40%, zato pa jih je med tako imenovanim pomožnim osebjem (se pravi, da sodelujejo z drugimi družinskimi člani pri vodenju družinskih podjetij ali trgovin) kar 65%.
Če podrobneje preučimo strokovno usmeritev ženske delovne sile, ugotovimo, da je kar 9% zaposlenih žensk uradnic; rezultat iz leta 1981 pa se v tem primeru popolnoma krije s podatkom iz leta 1971. Z 9 na slabih 7% pa se je v omenjenem obdobju znižalo število trgovk, medtem ko ostaja nespremenjeno število prodajalk: s tremi odstotki je na desetem mestu posebne lestvice najmnožičnejših "ženskih poklicev" v Italiji.
Upadlo pa je število žensk, ki so zaposlene v kmetijstvu, podatki pa se za obe leti povsem krijejo s številčnim prika-
zom, ki se nanaša na trgovke. Precej pa se je zvečalo število tako imenovanih vodilnih uradnic, ki so v enem desetletju prekosile učiteljice, ki so tako na petem mestu. Z občutnim padcem na borih 5% (leta 1971 so z več kot 10% bile na prvem mestu) so odgovorne za kmetijska podjetja po številu šesta kategorija. Sledijo jim šolske sluge in blagajničarke, katerih število tudi narašča; medtem ko se število bolničark in že omenjenih prodajalk v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenilo.
Ta prikaz torej dokazuje, da ostaja koncentracija delovne ženske sile z rahlimi spremembami, v glavnem ista. Istočasno pa analiza Istat kaže na dejstvo, da se vedno več žensk usmerja v zahtevnejše in bolj prestižne poklice. V istem obdobju se je namreč tudi precej dvignila raven izobrazbe zaposlenih žensk. Če se s številčnim prikazom omejimo na leto 1985, so številčni podatki naslednji: med zaposlenimi ženskami jih je 36% brez kakršnegakoli šolskega potrdila, 33% je končalo stopnjo obveznega šolanja, 24% je diplomiralo na višji srednji šoli, 7% pa na univerzi.
Kljub nespornim napredkom in vključevanju žensk na različna področja, pa se večina študentk še vedno odloča za humanistične vede, medtem ko je pri vpisu na znanstvene fakultete opaziti rahel osip, zaznavnejši porast pa je treba zabeležiti v pravno-ekonomski usmeritvi.
V brošurici, ki je izšla kot priloga raznih revij založbe Mondadori, je seveda še kopica zanimivih podatkov. Kot zadnjega naj navedemo samo še posebno lestvico italijanskih dežel, iz katere je razvidno, da je glede na zaposleno žensko delovno silo Furlanija-Julijska krajina nekje na sre-. di.
Furlani in počitnice
VIDEM Turistične agencije v tem času že delajo prve obračune o turistični beri, še zlasti pa ljubijo vsakoletne statistike o tem kako, kam in kdo se odloča za malce dru-gačne počitnice. Kar se dežele Furlanije-Julijske krajine tiče smo pravkar izvedeli, da imajo Furlani najraje italijanske otoke Lampeduso, Pantellerijo, Sardinjo in Sicilijo, nemalo pa se jih odloči za Korziko.
Kot kaže torej se furlanski turisti prav nič ne bojijo Gadafijevega strašila, saj je otok Lampedusa celo na prvem mestu lestvice priljubljenih krajev. Malo bolj se bojijo »morskih« teroristov kot posledica ugrabitve križarske ladje Achille Lauro, zato je letošnje povpraševanje po križarjenjih znatno upadlo. Mladoporočenci in mladi pari nasploh so še vedno zelo navezani na sugestivnost sardinske obale, zato jih bo letos tamkaj kar veliko. Zanimivo je tudi, da se je nepričakovano veliko Furlanov letos odločilo za obisk Strasbourga in Dunaja, verjetno kot posledica nedavno odprte nove avtoceste.
SUMMERTIME - Italija, 1983 Režija: Massimo Mazzucco.
Igrajo: Luca Barbareschi, Suši Gilder, Douglas Ferguson, Cerline Orioles.
RAI 3, ob 21.40.
Poletni čas v New Yorku, kakor ga vidi in občuti mladi italijanski turist, z distanco in brez prevelikih iluzij. Tako bi lahko opredelili kleni naslov in posebno vzdušje tega 70-minutnega celovečernega filma.
Marco prileti čez Lužo v ZDA, že na letališču in pa po velikanskih ulicah, polnih trušča in človeškega vrveža, občuti vso odtujenost in naglušnost človeških odnosov v ameriškem velemestu. Tu išče prijateljico, ki jo je spoznal v Disneylandu, ki pa se ne zmeni zanj. Zato pa se naveže na prijatelja, pri katerem živi. Ta ga vpelje v skrivnostno igro dvoumnosti in protislovnosti.
Kot pravi sam režiser M. Mazzucco, to je film brez mrtvih, brez krvoprelitja in brez zasledovanj z avtomobili.
POP ČIRA IN POP SPIRA - Jugoslavija, 1957.
Režija: Soja Jovanovič.
Igrajo: Milan Ajvaz, Jovan Gec, Ljubinka Bobič, Nevenka Mikulič, Renata Ulmanski.
TV LJUBLJANA, ob 23.00.
To je prvi jugoslovanski barvni film, v produkciji beograjskega Avala filma. Posneli so ga sicer pionirsko, na italijanski barvni sistem Ferrania in celo z izposojenimi reflektorji pri ljubljanskem Triglav filmu. Vendar ambiciozna in za takratne jugofilmske razmere drzna pobuda je dobro uspela. Duhovita zgodba o dveh popih in njunih popijadah, o njunih ženah, ki se na smrt sovražita in hčerah, ki bi se radi omožili, je zaobjela pravi utrip srbskega podeželja in vso barvitost balkanskega stila življenja.
RAI 1 ponuja svojim zvestim »odjemalcem« poletni variete Sotto le stelle, ki je na sporedu vsako soboto ob 20.30. V eni izmed oddaj se bosta pod zvezdami srečala tudi komika Aldo in Carlo Giuffre.
IC ram_____________________________
13.00 Glasb, odd.: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45 Film: Maciste alFinferno (It., pust., 1962, r. Riccardo Freda, i. Angelo Zanolli, Andrea Bosic, Donatella Mauro)
15.20 Animali del mondo - L arcipela-
- c „ go del Cagou
ik i ^tene: Lahka atletika
ikc Risanka: L'orso Smokey
ib.55 Iz parlamenta
i Nanizanka: Giovani ribelli
r^-50 Risanka: Tom Story
iqIS Guglielmo il conguistatore
iq q Almanah in vreme
20 00 ^rerner^ka napoved
20.30	Zabavni program: Hamburger serenade - fncontri folli dal
Bandiera gialla" di Rimini (r. Pupi Avati, i. N. Novecento, A. n. _ Toppetti, B. Macola, G. Agus) ■‘1.30 Film: Una donna semplice (Fr., dram., 1978, r. Claude Sautet, i. Romy Schneider, Bruno Cremer,
£20 ŠL™!*Br”“ur|
Una donna semplice (2. del)
^•20 Musicanotte
•‘4.00 Dnevnik - zadnje vesti
rc rai 2
13.00
13.15
14.10
17.10
18.15
18.20
18.30
19.45
20.20
20.30
21.30
22.25
22.35
23.50
24.00
Dnevnik
Film: Saranno famosi Otroška oddaja: L'avventura, vmes risanke
Film: Ogni giorno e domenica (It., kom., 1944, r. Mario Baffico, i. Giuliana Pinelli)
Iz Parlamenta Dnevnik - šport Nanizanka:
Un caso per due Dnevnik Dnevnik - šport Nanizanka:
Ouando arriva il gmdice - Slamo a cavallo Nadaljevanka:
Cingue giorni a dicembre (3. del)
V današnjem nadaljevanju se dogodki v zvezi z Berensovo ugrabitvijo nepričakovano in nevarno zapletejo.
Dnevnik - večerne vesti Dnevnik - šport Dnevnik
Film: Tiro al piccione (It., vojni, 1961, r. Giuliano Mon-taldo, i. Jacgues Charrier, Eleo-nora Rossi Drago)
rA RAI 3
19.00	Dnevnik
19.32 Deželni programi: Il Pordenone (1. del)
20.00	Baracca e burattini 20.30 Dokumentarec: Geo 21.15 Dnevnik
21.40 Film: Summertime (It., kom., 1983, r. M. Mazzucco, i. Luca Barbareschi)
22.50 Dok.: Una cultura per la pace
Luca Barbareschi je glavni junak filma Summertime
[	RTV ljubljana__________
17.50	Poročila
17.55	Spored za otroke: Vijavaja rin-garaja (5. del).
18.40 Delegatska tribuna 19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 19.45 Vreme
19.50	Mozaik kratkega filma: V avtobusu in Tri življenja (jugoslovanska filma)
21.15 Tednik 21.15 Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved 21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Španska nadalj.: Goya (5. del) 23.00 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Pop Čira in Pop Spira Gre za prvi igrani barvni jugoslovanski film, ki velja še danes za več kot nostalgičen spomin na petdeseta leta jugoslovanske filmske ustvarjalnosti. Pripoveduje o dogodivščinah dveh popov in njunih hčerkah, godnih za možitev.
^ TV Koper
17.00	Otroški program
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast 18.55 TV Novice
19.00	Odprta meja
Koprska redakcija OM je za danes pripravila reportažo o Škocjanskih jamah, ki naj bi v kratkem postale zaščiten naravni park.
19.30	TVD stičišče
19.50 Dokumentarec: Velike razstave
20.30	Film: Darclee (r. Mihai Jacob, i. Silvia Popoviči, Costace Antoniu)
22.15 TVD vse danes 22.25 SP v košarki (prenos)
23.35 Variete
Radio Opčine bo drevi in jutri 20.30 oddajal reportažo o portoroškem festivalu Melodije morja in sonca. V soboto bo ob isti uri neposreden prenos zaključnega večera glasbene revije.
JIH CANALE5
8-30 Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče 9.30 Una famiglia ame-ricana
10.30 Nadaljevanka: Gene-ralHospital
tl.30 Nanizanki: Love Boat,
.	12.30 Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-
_	baldd, 19.30 Kojak
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
23.00	Nanizanke: Trauma Center, 24.00 Sceriffo a New York, 1.30 Ironsi-de
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-Ra
14.15 Nadaljevanka: Marina
15.00 Nanizanki: Con affetto Sidney, 15.30 Charles-ton
15.50	Film: La figlia di un al-tra (kom., 1982, r. John Erman, i. Linda Lavin, Tony Lo Bianco)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanke: Colombo, 22.15 Matt Houston, 23.10 Shannon, 24.00 Vicini troppo vicini, 0.301 Ropers
1.00 Film: La doppia vita di Dan Craig (1963, r. K. Reisz, i. A. Finney, S. Hamshire)
ClSŽ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Rita la zanzara (kom., It. 1966, r. G. Brown, i. R. Pavone, B. Valori)
italiai
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: Appuntamento per una vendetta (vestern, 1969, r. B. Kenne-dy, i. R- Mitchum, A. Dickinson)
11.00 Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30
Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Fantasilandia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Film: Letto a tre piazze (kom., It. 1959, r. Steno, i. Toto, P. de Filippo)
22.20	Film: Se permettete parliamo di donne (kom., It. 1964, r. E. Scola, i. V. Gassman, S. Koscina)
0.20 Nanizanki: Hec Ram-sey in 1.35 Kazinsky
TELEPAPOVA
12.00	Nanizanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
15.00	Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Otroški spored: Tivu-landia, vmes risanke
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
20.30	Nanizanka: La grande lotteria
21.30	Film: La farina del dia-volo (groz., 1978, r. C. Allen, i. A. Dickinson, E. Albert)
23.30	Catch 0.30 Film
^ TELEFRIULI__________
13.00	Film: Sfida a Baltimora (pust., r. W.S. Van Dyke II, i. Robert Tay-lor)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja: Le meraviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.30	Dryvin
22.15 Dnevnik
22.45 Film: Simbad il califfo di Bagdad (pust., r. Pi-etro Francisci, i. Sonia VVilson) ’
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo; 9.00-10.00 Glasbeni almanah - 1. del; 10.10 Koncert v repen-tabrski cerkvi: flavtist Miloš Pahor, violinistki Gertraud in Johanna Game-rith, čembalistka Dina Slama, Irena Pahor - viola da gamba; 10.55 Ljubljanski oktet; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12. uri; 13.20 Glasbeni almanah - zadnji del; 14.10-17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.10 Klasični album;
18.00	Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 18.30 Poletni mozaik - zadnji del.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.50 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba,-
19.35	Lahko noč otroci; 19.45 Minute s kvartetom godal; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00
Našim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni" nokturno; 23.05 Paleta popevk.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Glasba; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Stefano Sani;
12.00	Glasba po željah; 14.30-20.00 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45-18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Stefano Sani; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Zbornik II Territorio predstavili v Tržiču
Pomemben prispevek k poznavanju in graditvi sožitja v deželi
V okviru poletnega praznika
Na Peči pripravljajo turnir v odbojki in malem nogometu
Po predstavitvi, ki je bila prejšnji teden v Ronkah in ki je bila namenjena predvsem novinarjem in predstavnikom oblasti, si zbornik II Territorio zdaj utira pot med širšo javnost. Dvojno številko revije, ki je v celoti posvečena obravnavi vprašanj prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v deželi, so v torek zvečer predstavili tudi v Tržiču, v dvorani Palaveneto. V jeseni naj bi bila predstavitev v Gorici, v sodelovanju z goriško pokrajinsko upravo, zatem morda v drugih krajih naše dežele in tudi v Trstu, pa tudi v Novi Gorici in, zakaj ne, v Ljubljani, kakor je na torkovem večeru naglasil Rinaldo Rizzi.
O zborniku samem smo obširno poročali že ob prvi predstavitvi, zato bi se v oceno in širše razglabljanje ne spuščali. Dogodek bomo obravnavali
pretežno z očmi kronista in tu je mogoče marsikaj povedati. Recimo, da je bilo na predstavitvi, kljub poletni vročini in počitniškemu vzdušju prisotno kar precej občinstva (seveda v pretežni večini s slovenskega jezikovnega območja), da je na predstavitvi poleg najavljenih dr. Giuseppa Petronia in dr. Darka Bratine, govoril tudi predsednik goriške pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpeta, da je tržiški občinski odbornik Sartori pobudo ocenil kot izjemno pomembno.
S posebnim zanimanjem so udeleženci večera prisluhnili razmišljanju univerzitetnega profesorja Giuseppa Petronia o pomenu prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti v deželi, o dojemanju in razumevanju te stvarnosti, o pojmovanju zakonske zaščite,
ki sama na sebi ni dovolj, čeprav je tudi ta potrebna. Delati je treba za sožitje in še za nadaljno višjo stopnjo tako imenovane "aktivne integracije". Pogoje za to pa je treba začeti ustvarjati. Zbornik je, vsaj kar zadeva italijansko stran, prvi pomembnejši korak v tej smeri.
Tudi sociolog, prof. Darko Bratina je govoril o pojmovanju varstva manjšine, o sožitju in aktivni integraciji, pa o pristopu levice do teh vprašanj. "Brez točno opredeljenih zakonskih jamstev je manjšina nujno izpostavljena rizi-kom trenutnega političnega ozračja, ki je, kakor vemo precej labilno." Bratina je opozoril predvsem na velik premik, ki ga je glede te problematike zaznati pri predstavnikih italijanskih levičarskih sil. Zakonsko ureditev varstva slovenske manjšine so najprej smatrali kot moralno ali'politično dolžnost, ki jo je treba izpolniti do Slovencev, prisotnost manjšinjske skupnosti pomeni danes bogastvo, ki ga je treba ovrednotiti in smotrno uporabiti za skupno (kulturno in družbeno) rast.
Ker se je prvi del predstavitve raztegnil preko predvidenega časa, sta bila dva nadaljna posega, Stelia Spa-dara in Silvina Poletta bolj izhodišče za poglobljeno razpravo, ki mora zajeti čim širši krog.
Kako je prišlo do uresničitve pobude za pripravo zbornika II territorio je uvodoma pojasnil prof. Rinaldo Rizzi, kot predstavnik Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah, ki je zbornik tudi izdal.
Izbira poletnih prireditev bo tudi ob koncu tega tedna, kot kaže, precej pestra. Fara, Selce, Krmin itd. V neposredni goriški okolici so se za poletni praznik na odprtem odločili na Peči. Tamkajšnje kulturno in športno društvo Vipava vabi od 19. t. m. do 27. t. m. na tradicionalno šagro ter na vrsto športnih prireditev, ki se bodo odvijale v glavnem v prihodnjem tednu. Tako pripravljajo turnir v odbojki ter turnir v malem nogometu za trofejo ŠKD Vipava. Srečanja med ekipami bodo od ponedeljka, 21. julija, do petka, 25. julija, na prireditvenem prostoru na Peči. Ob 19. uri bodo na sporedu tekme v malem nogometu, ob 20.30 pa v odbojki. V okviru praznika bodo seveda tudi tradicionalna tekmovanja v briškoli, ples, gostom pa bodo postregli z odličnimi jedmi na žaru.
Poletni praznik se bo pričel v soboto, 19. julija, zvečer.
Velik obisk razstave na gradu
Razstava slikarjev Canaletta in Vi-sentinija na gradu je, kot kaže, naletela na izredno ugoden odziv in zanimanje med občinstvom. Kljub nekaterim polemikam glede osamljenosti te kulturne pobude v drugače zelo praznem goričkem kulturnem poletju, pričajo številke o obisku razstave, da je občina imela srečno roko pri izbiri razstave dveh znanih vedutistov za letošnjo kulturno-turistično ponudbo.
Potem ko so že pred dnevi preseg-liv skupnem seštevku obiskovalcev številko 10 tisoč, si je samo v nedeljo
ogledalo razstavo nadaljnih tisoč 200 ljudi. Med temi so bili mnogi tako italijanski kot tuji turisti, ki so izkoristili nedeljsko ne ravno najboljše vreme, da so se iz letoviščarskih središč pomaknili do Gorice in si tako ogledali tudi zanimivo slikarsko razstavo. Dotok gostov je bil v urah večjega navala tolikšen, da ni bilo mogoče najti parkirnega prostora na Gradu. ■
Organizatorji si prizadevajo, da bi tudi v prihodnjih tednih čimbolj rek-lamizirali razstavo. S krajevnimi poveljstvi vojske so se domenili za organizirane oglede vojakov. V programu imajo tudi nekatere obrobne pobude, med temi, predvidoma konec meseca, predavanje dr. Daria Succija, ki je uredil razstavo, o odkritju dveh izjemnih beneških vedut, ki so ju skupno naslikali Antonio Visentini, Giambattista Tiepolo in Francesco Zuccarelli. Sledila bodo še druga srečanja o slikarstvu.
Berite
»Novi Matajur«
Nova številka hitre službe
ZELENEGA KRIŽA V GORICI
3-11-11
razna obvestila
ERSA dala v najem 300 hektarjev zemlje
Okrog 300 hektarjev kmetijskih površin, last kmetijskega posestva Vitto-ria v Fossalonu, ki pa jih upravlja deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), so oddali v najem 71 kmetom, oziroma zadrugam s tega območja. Med najemniki je tudi zadruga, ki so jo ustanovili bivši delavci posestva Vittoria. Pri sklenitvi najemninske pogodbe in določitvi obdelovalne površine so pri ustanovi Ersa upoštevali različne kriterije: strokovno usposobljenost, razsežnost obdelovalnih površin posameznih prosilcev, število zaposlenih družinskih članov in delavcev v delovnem razmerju itd. Dodeljene površine so zato precej različne. Največ obdelovalnih površin je vzela v najem zadruga iz Fossalona (21 hektarjev)
•	Konec julija zapade rok za vpis v dvoletni tečaj za bolničarje. Podrobne informacije nudijo interesentom v ravnateljstvu poklicne šole za bolničarje, v ulici Vittorio Veneto 185 (kompleks splošne bolnišnice).
•	V Valentinis garden v Tržiču bo v petek, 18. julija, ob 22. uri nastopil Renzo Arbore s svojo skupino.
•	V javnem večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti sprejemajo prijave za izlet v Trst 22. julija, z obiskom operetne predstave v Rosset-tijevem gledališču. Sprejemajo tudi prijave za izlet v Verono 29. julija z ogledom predstave v areni.
Med posegi o občinskem proračunu tudi vprašanje zaščite manjšine
Drevi se v Gorici, že tretjič v tem tednu, sestane občinski svet. Predvidoma bodo nocoj končno odobrili občinski proračun in triletni razvojni načrt občine, potem ko so na ponedeljkovi in torkovi seji stranke in posamezni svetovalci s številnimi razčlenjenimi posegi izrazili stališča v zvezi s pomembnejšimi postavkami in načrti ter političnimi smernicami, ki jih zagovarja občinska uprava.
Nocoj je predviden še odgovor župana na iznesene pomisleke in vprašanja, nato glasovalne izjave in končno glasovanje o proračunu, ki predvideva izenačenje med dohodki in izdatki v višini 199 milijard 600 milijonov lir. Od tega gre približno 30 milijard na račun tekočih stroškov, preostalo pa je namenjeno investicijam, čeprav z opombo, da gre v veliki meri le za proračunske postavke in ne za dejansko uporabljiva sredstva.
Dvodnevna razprava v občinskem svetu je, kot rečeno, zajela preštevilne aspekte proračuna in širšega politično-upravnega programa, da bi jo lahko strnili v časopisnem poročilu. Omejili se bomo le na nekaj pomembnejših vprašanj, ki so bila premet več posegov.
V proračunski razpravi je tako našlo svoje mesto tudi vprašanje^ zaščite naše narodnostne skupnosti. Župan je
v svoje poročilo vključil to vprašanje v zadnjem trenutku, tako da sta v dvorani krožili dve verziji, kot je namignil komunist Battello, ki je ugodno ocenil dejstvo, da je župan, čeprav naknadno, popravil začetno "pozabljivost". V dokončnem besedilu je poudarjeno prepričanje uprave, da je treba manjšini zagotoviti "sprejemljive in pravične norme", ki naj zajamčijo njen obstoj in razvoj, hkrati pa naj ne kršijo pravic večine.
Če vključitev tega besedila, kljub možnosti različnih tolmačenj oz. poudarkov, lahko ocenimo kot pozitivno, je bilo v diskusiji slišati tudi drugačne posege. Ob običajnih napadih misov-cev, ki jih plašijo privilegiji za manjšino in jih bode predvidena investicija 9 milijard v triletju za izgradnjo slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta, je socialdemokrata Esposita skrbela "nevarnost birokratizacije in ustvarjanja privilegijev" z zaščito manjšine, medtem ko je republikanec Drufuca menil, da bi lahko slovenske šole namestili po raznih šolskih poslopjih, ki se praznijo zaradi demografskega padca.
Z druge strani pa so drugi posegi (Battello za KPI, Crisci za KD, Paulin za SSk, ki je prav tem vprašanjem posvetil daljši poseg na drugi, torkovi
seji) poudarili potrebo, da se manjšini zagotovijo primerne pravice.
Pozornost strank in svetovalcev se je osredotočila še na nekatera druga vprašanja, zlasti v zvezi z večjimi predvidenimi investicijami. Govor je bil o odkupu semenišča, kjer naj bi odprli dva univerzitetna tečaja, o načrtu za razširitev tovornega postajališča pri Štandrežu, o cestnih povezavah, med temi še posebej o zahodni obvoznici ob levem bregu Soče med industrijsko cono in Ločniškim mostom.
Omenjena vprašanja so bila predmet kritik opozicije (KPI je predstavila tri resolucije, zeleni Fiorelli pa je glede gradnje obvoznice celo pozval prebivalstvo "k uporu", seveda nenasilnemu, proti nameram uprave), a tudi razlog za pomisleke v vrstah samih večinskih strank. Mnenja so deljena glede sredstev, ki naj bi jih občina prispevala za odprtje univerzitetnih tečajev (v proračunu je predvidenih 5 milijard iz Goriškega sklada), glede delne ali celotne izvedbe prvotne zasnove avtoporta, ki že sedaj posluje z izgubo, glede potrebe po obvoznici, ob upoštevanju njene denarne in ekološke cene. Mimo proračuna je prav v zvezi s temi vprašanji pričakovati v Gorici še vneto politično razpravo.
Ravnateljstvo dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo dom zaprt od 20. julija do 24. avgusta, nakar se bo pričelo vpisovanje notranjih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1986/87. Dijaški dom, Ul. Montesanto 84, tel. 83495.
izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica
vabi člane in prijatelje na proslavo 90-letnice Soške podružnice SPD. Slovesnost bo v nedeljo, 20. julija, ob 11. uri pri koči na Razor planini. Prevpz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 7. uri s Travnika. Društvo priporoča udeležencem, da izberejo za dostop pot iz Podljubinja do planine Lom, do koder je mogoče pripeljati z avtom. Od tod je približno poldruga ura nenaporne hoje po gozdni cesti. Seveda je možen dostop na Razor planino tudi iz drugih smeri.
koncerti
V dvorani Bergamas v Gradišču bo
jutri, v okviru ciklusa nastopov deželnih glasbenikov, ki ga prireja goriško društvo Lipizer, ob 21. uri koncert kvinteta AIMS (Antiguae Musicae Italicae Studi-osi) iz Trsta. Andrea Lausi, Luca Piccini, Stefano in Franco Rocco ter Gigliola Matura bodo izvajali skladbe F. Turinija, G. Frescobaldija, G. B. Vitalija, T. Menile in M. Cazzatija.
prispevki
Namesto cvetja na grob Mirka Vižintina daruje Angelo Peric 30 tisoč lir za moški pevski zbor Jezero v Doberdobu.
kino
Komunisti za dokončanje načrta združevanja avtobusnih podjetij
Postopek naj bi izvedli že do konca leta
Konec meseca bo minilo devet let, odkar se je na Goriškem z ustanovitvijo pokrajinskega podjetja za prevoze (APT) začel postopek podružbljenja (publicizacije) in integracije na področju javnega prevoza oseb. Takrat je podjetje APT prevzelo opravljanje avtobusnega prevoza oseb na medkrajevnih progah, ki je do takrat opravljalo podjetje Ribi. Po začetnih korakih pa je postopek publicizacije vseh avtobusnih prog v pokrajini pričel zaostajati. Tako so še danes na Goriškem kar tri javna podjetja in nekaj manjših zasebnih, ki skrbijo za mestni in medkrajevni prevoz. Javni podjetji sta poleg APT še mestno podjetje v Gorici in medobčinski konzorcij na Tržiškem. Prevelika razdrobljenost, pravijo zagovorniki integracije.
V zadnjem času je problematika ponovno v ospredju zanimanja in to predvsem zaradi dveh razlogov: v do-
je organizmov, ki so pristojni za organizacijo prevozov oseb na pokrajinski in medpokrajinski ravni (tak je prav primer konzorcija za 4. prometno območje, ki ima sedež v Tržiču in ki je pristojen za tržaško in goriško pokrajino); prišlo pa je tudi do bistvenih sprememb v stališčih posameznih strank oziroma družbenih sil. Tako je vse pogosteje slišati glasove, naj bi postopek podružbljenja javnih prevo-
glednem času naj bi prišlo do razpusta konzorcijev za prometno območje, to
zov povsem ustavili oziroma storili celo korak nazaj s tem, da bi opravljanje storitev, predvsem na medkrajevnih progah, spet poverili zasebnikom.
O teh vprašanjih so podrobno razpravljali, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, na nedavnem sestanku med pokrajinskim vodstvom KPI in komisijo za prevoze in komunikacije, ki deluje v okviru partije.
Komunisti zagovarjajo stališče, da je treba postopek publicizacije, integracije in reorganizacije javnih prevozov nadaljevati in premostiti ovire, zaradi katerih doslej ni bilo mogoče uresničiti prvotnega načrta. Prav predvideni razpust konzorcijev in prenos pristojnosti na pokrajino narekujeta, da je treba v zelo kratkem roku sprejeti pomembne odločitve. KPI zato predlaga, da bi že letos podjetju APT v posebni režiji poverili upravljanje avtobusnih prog avtobusnega konzorcija na Tržiškem, mestnega podjetja v Gorici in prog, ki jih oskrbuje podjetje Troian v Gradežu. Dokončno integracijo naj bi izpeljali prihodnje leto. Prav tako naj bi dokončno izpeljali načrt publicizacije podjetja Saita.
Reorganizacija oziroma integracija na področju avtobusnih prevozov v pokrajini bi imela pozitivne učinke tako na področju kakovosti storitev kakor tudi glede gospodarnosti. Prav na ta dva razloga opozarjajo zagovorniki integracije.
Pridržana prognoza za upokojenca Z mopedom je trčil v avtomobil
Če bi prometna nesreča, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer, "počakala" samo kak dan, da stopi v veljavo zakon o obveznosti čelade za motoriste, bi bile njene posledice nedvomno veliko lažje. 70-letni upokojenec Egi-dio Mazzeri iz kraja Gradišča di Se-degliano v videmski pokrajini se je namreč ponesrečil med vožnjo z mopedom in dobil močan udarec v glavo: ko bi bil imel čelado, se verjetno sedaj ne bi zdravil s pridržano prognozo.
Dinamika nesreče naj bi bila po dosedanjih izvidih sledeča. Egidio Mazzeri se je okrog 18. ure peljal po državni cesti iz Gorice proti Vidmu. V bližini Šlovrenca je mož zavil na levo, ne da bi opazil, da je iz nasprotne smeri prihajal avtomobil alfasud. Kljub naglemu zaviranju 25-letnemu pleskarju Gianfrancu Palumbu iz Gorice, Ulica del Prato 23, ni uspelo ustaviti avtomobila in je bilo zato trčenje neizbežno.
Upokojenca so nemudoma prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili številne udarce po glavi, močan pretres možganov in zlom v sencu. Spričo hudih poškodb so si zdravniki pridržali prognozo.
Občinski svet v Tržiču
Tržiški upravitelji se te dni ukvarjajo s pripravo letošnjega proračuna. Seje občinskega sveta bodo jutri, 18. t.
m., nato pa še v ponedeljek, sredo in četrtek, vsakokrat ob 20.30. Razprava in odobritev finančnega dokumenta se obetata dokaj težavni zaradi nedavne zamenjave v upravi občine, saj sedanja koalicija med KD, PRI in PSDI nima zadostne večine v občinskem svetu. Bodo za proračun glasovali tudi socialisti in s tem dejansko odprli pot za razširitev koalicije, ali pa bo prišlo do drugačnih rešitev? To se bo pokazalo že med samo razpravo, ki se bo predvidoma pričela na ponedeljkovi seji, medtem ko naj bi jutri zvečer finančni dokument samo predstavili.
Po zgladitvi sporov v goriški KZE in po obnovitvi petstrankarske koalicije na pokrajini se zdi vstop socialistov v tržiški občinski odbor, ali vsaj zunanja podpora tristrankarski koaliciji, v tem trenutku najbolj verjetna rešitev.
Pozabil je obveznosti
Na tržiškem okrajnem sodišču so po hitrem postopku sodili 26-letnemu Ita-lu Čadežu iz Doberdoba, Jezerska ul. 19. Fant je v priporu in je pred kratkim dobil tridnevni dopust za obisk staršev in sorodnikov. Menda pa je med bivanjem doma pozabil na obveznost, da se mora redno javiti na karabinjerski postaji in da ne sme zapustiti kraja. Sodnik ga je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »9 settimane e mez-zo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30—22.00 »Polisex nero glub«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 in 21.00 »Bombarder« DESKLE 21.30 Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 841-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 711-315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Lojzka Drekonj iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče, ob 11. uri Anton Primožič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokppališče v Pevmi.
Člani uprave in uredništva Primorskega dnevnika se pridružujejo žalovanju družine Primožič ob smrti moža in očeta Antona Primožiča.
Uslužbenci podjetja Helvetius izrekajo Manueli in svojcem iskreno sožalje ob smrti dragega očeta Antona Primožiča.
Branje pod senčnikom
Pisana kronologija atentatov
na Hitlerja v
Will Berthold
42 ATENTATOV NA HITLERJA Založništvo tržaškega tiska, 1986
Vemo, da zgodovina ne beleži domnev, kako bi bilo, ko bi... To sodi v drugačno zvrst pripovedovanja. 42 atentatov na Hitlerja nemškega pisatelja Willa Bertholda pa nas kljub svoji zgodovinski vsebini naravnost sili v take spekulacije, kako bi se bila obrnila zgodovina, ko bi vsaj eden izmed poskusov umora firerja uspel. Ali bi se nacizem sesul, ali se je nacizem držal na oblasti le zaradi Hitlerja, ali je le Hitler bil nacizem? Dejstvo je, da niti eden od 42 atentatov na Hitlerja ni uspel in življenje največjega trinoga človeške zgodovine se je končalo s kroglo, ki si jo je sam firer pognal v glavo.
Prvi poskusi, da bi likvidirali Hitlerja, segajo v leta, še preden je vodja nacionalsocializma prišel na oblast in še preden se je uresničila napovedana grožnja o vsesplošnem lovu na ljudi. Takrat so se ljudje bolj bali King Konga, opice, ki so jo izdelali v Hollywoodu, kot pa "avstrijskega potepuha" ali "češkega kaplarja", kot mu je pravil stari Hindenburg. Od leta
napeti knjigi
1921 pa do 1932 je Hitler doživel štiri napade, med njimi tudi poskus zastrupitve v hotelu. Kaže, da se je že pred letom 1933 marsikdo zavedel, kaj pomeni tale človek, čeprav verjetno še zdaleč ni bilo mogoče predvideti, do kod bo pripeljal Nemčijo in z njo ves svet. Od leta 1933 (deset napadov) pa do leta 1945 so nanizani vsi znani poskusi, da bi odpravili človeka s prizorišča. Za to pa so bili povodi najrazličnejši, tako da se je s temi poskusi pečala desnica kot levica, častniki kot "navadni" ljudje. In kljub toliko poskusom je bilo zmeraj kaj, kar je rešilo trinoga. Previdnost z veliko začetnico, Usoda, je menil sam Hitler o teh zanj srečnih naključjih. Dejstva pa so bila tudi drugačna: večkrat je šlo kljub pomanjkljivi varnostni službi za slabo pripravljene atentate. Kakorkoli že, knjiga nam opisuje vse, kar se do danes ve o teh atentatih, obenem nam pripoveduje o tragičnem obdobju hitlerjevske oblasti. Avtor nam na koncu zanimive knjige doda seznam poskusov atentata na Hitlerja, popis uporabljene literature in končno register oseb: vse to v potrdilo, da gre za resno, pa čeprav poljudno delo, ob branju katerega nas bo kljub vsemu zavedlo, da se prepustimo domišljiji in se vprašamo: Kako bi bilo, ko...?	(—sch—)
w
Se danes kiparski simpozij v Sesljanskem zalivu
Poživitev založniške dejavnosti v poletnem času
Marsovci in neizsanjane ljubezni
Politični slovar,
Založniška dejavnost že več časa na debelo lovi sapo, na knjižnih policah v knjigarnah se kopičijo knjige, ki jih nihče ne kupi in prebere; in vendar tudi založniki vsako leto komaj čakajo na poletne mesece, ker se prav takrat obetajo boljše kupčije. Še najbolj gredo v promet, pa naj bo poletje ali zima, žepne izdaje pocukranih ljubezenskih zgodb, kjer so vsi junaki lepi, mladi, bogati in brez skrbi, če izvzamemo seveda ljubezenske muke. Te pa se, kot vemo, vsaj v tej psevdoliteraturi vselej uspešno končajo z oguljenim stavkom... živela sta srečno do konca dni.
Počez in podolg po škornju pa se prav ta čas pojavljajo najrazličnejše publikacije s tako pestro vsebino, da bi bilo nemogoče vse opisati in predstaviti. Za današnji priložnostni pregled smo zato izbrali nekaj takih, ki so sicer zanimive, po vsebini nepomembne ali skoraj, ki pa bodo po vsej verjetnosti med najbolj prodanimi. Tako je Salvatore d Agata sestavil svojevrsten slovar političnega jezika. Je že res, da se nam večkrat naježijo lasje, ko nam iz televizijskih in radijskih dnevnikov ponujajo vesti iz parlamenta in ostalega političnega kozmosa. Polovice izrazov ne razumemo, dobra četrtina nam je zaenkrat tujih, v bodočnosti se bomo nanje navadili, razumeli pa nikoli, preostalo pa je preprosto besedičenje, ker pa je treba na tak ali drugačen način zapolniti čas, odmerjen poročilom. Zato si je d'Agata omislil tak slovar, ki nam bo omogočil vsaj zasilno razumevanje pogovorov med parlamentarci in sindikalisti in, posledično, časnikarsko poročanje. "Politična zvrst," pravi d Agata, "je najbolj kompleksna Podskupina človeka: skoraj nepismena je, nenačita-ha, vendar zelo zgovorna in ustvarjalna. Najosnov-bejše pojme zna tako odtujiti povprečnemu državlja-
nu, da jim vsak, še tako domiselni umetnik zavida. Nenazadnje, na mednarodnih srečanjih in posvetih je simultano prevajanje v italijanski politični jezik daleč najtežavnejše, zato med prevajalci prevladuje mnenje, da se v naših političnih krogih ne sporazumevajo v italijanščini, temveč v "težavščini", to je v jeziku, prepojenem z dvoumnostmi, izreki in obrabljenimi frazami, ki jih kolikor toliko vešč govornik vselej obrne sebi in svoji stranki v prid."
Dejstvo, da se v poletnem času na nebesnem svodu pojavljajo najrazličnejši NLP (neznani leteči predmeti), je že zgodovina. Skupina ufologov si je zato omislila, sicer zelo resno revijo o ufologiji, se pravi o skrivnostnih nebesnih pojavih, ki še vedno burijo domišljijo dobršnega dela zemeljskega življa. Baje je revija zelo resnobno zasnovana, saj jo urejajo bolj ali manj slavni znanstveniki. Prva številka te revije, ki je doslej neredno izhajala v omejeni nakladi in samo po naročilu, avtorji opisujejo kakih 450 primerov skrivnostnih pojavov in celo nekaj še bolj skrivnostnih pristankov na Zemlji vesoljskih ladjic. Da bo stvar malce resnejša, naj omenimo, da je nekatere primere vznemirljivih obiskov Marsovcev uradno potrdila tudi ameriška vesoljska družba NASA. Revija o ufologiji bo baje odslej redno izhajala, kupili pa jo bomo lahko v vsakem bolje založenem časopisnem kiosku. "Enelpeji" torej ne bodo več uganka.
Tudi taborniki in ljubitelji narave bodo končno prišli na svoje. Založniška hiša La Mursia obeta namreč bogato zbirko žepnih knjižic o možnostih preživetja v najbolj nenavadnih in težkih okoliščinah. Tudi na knjižnem trgu je torej Černobil opravil svo-
je: kaj se nam obeta po jedrski eksploziji, je namreč opisano že v prvi številki zbirke, poleg tega pa je v knjižnem ovitku sterilna papirnata maska-filter, za katero pa žal nimamo točnejših podatkov, koliko lahko zaleže v najskrajnejšem primeru. Avtorji, nove knjižne zbirkice pa nam jo ponujajo z željo, da nam je ne bo treba nikoli uporabiti; prav ta pripis pa je v nas sprožil hude dvome o njeni učinkovitosti.
Tako torej, poletnega branja ne manjka, kdor zares bere, pa tako ali drugače ne čaka poletnih mesecev, da lahko zadosti svojim potrebam. Če res ne bo šlo drugače, pa se bomo do jesenskih skrbi lahko prikopali z obogatenim znanjem o Marsovcih, "poli-tikavščini", možnostih preživetja in seveda neizsanjanih ljubezenskih prigod.	(mi)
Razpis nagrad Sklada S. Severja
Tudi letos razpisuje Upravni odbor Sklada Staneta Severja nagrade za leto 1986. V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v gledališki sezoni 1985—1986. Pri stvaritvah ljubiteljskih igralcev bo žirija upoštevala tudi večletno delo.
Nagrade Staneta Severja bodo podelili dvema slovenskima poklicnima gledališkima igralcema, dvema študentoma igre AGRFT in dvema slovenskima ljubiteljskima igralcema. Nagrade bodo javno podeljene decembra letos v Škofji Loki ob 16. obletnici smrti igralca Staneta Severja.
Rok za oddajo predlogov je 15. oktober.
V Sesljanskem zalivu se izteka delo kiparjev, ki prihajajo iz dežel Alpe-Jadran. Ti so udeleženci mednarodnega kiparskega simpozija in skušajo dati "obliko" nabrežinskemu kamnu, temu delu pa posvečajo čas že od 18. junija. Kot znano so bili pobudniki prireditve tržaška letoviščarska ustanova, Dežela in nabrežinska Občina.
Simpozij kiparjev se bo torej zaključil jutri. S svojim delom so se umetniki iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Slovenije in ZRN vključili v proslave ob dvati sočletnici nabrežinskih kamnolomov. Nekaj izdelkov je moč videti še danes na sedežu sesljanske letoviščarske ustanove.
Festival gledaliških ljubiteljev v Trebinju
V Trebinju te dni poteka festival dramskih ljubiteljev Jugoslavije, katerega tridesetletnico so proslavili na začetku. Festival se je začel z nastopom amaterskega gledališča Total iz Visokega z uprizoritvijo "Hamleta v Totalu".
Tako se je začelo desetdnevno dru-govanje dramskih navdušencev iz vse države. Odprl ga je predsednik SZDL Jugoslavije Nenad Bučin. Dejal je, da so takšne prireditve nujne v jugoslovanskem kulturnem prostoru, ker sodelovanje in prepajanje prinaša napredek lastni kulturi vsakega naroda in narodnosti. Bučin je tudi poudaril, da v današnji, sicer težki ekonomski situaciji kultura ne sme biti zanemarjena.
v v •	•
Irzacam in
Goričani na Trubarjevi proslavi v Derendingenu
V soboto, 28. junija, je odpotovala pobudo Sindikata slovenske šole skupina 36 zamejcev, povečini šolnikov, z Goriškega in Tržaškega v daljni •r®rendingen, da prisostvuje proslavi 4U0-Ietnice smrti Primoža Trubarja. Že navsezgodaj je tržaški^ avtobus prevo-ZlI v dobri uri pot od Štivana do Trsta ln dalje do Opčin in pobiral izletnike na dogovorjenih postajah. Ob 4.20 je avtobus že odpeljal z Opčin proti Ljubljani. Se še ni danilo, ko smo opravili obmejne formalnosti pri Fernetičih. Ob prihodu v slovensko glavno mesto je voznik nekaj časa iskal dogovorjeno zbirališče na kolodvoru, Kjer sta nas čakala dva avtobusa pre-voznega podjetja Integral iz Nove Go-Hce. Štiridnevno potovanje v deželo oaden Wurttemberg je organizirala Potovalna agencija Merkator za ude-ozence iz matične domovine in za nas zamejce. Na kolodvoru sta nas prijazno sprejela profesorja Jože Koruza in Janko Moder; slednji je dejansko dal
lov avtobus je bil vidno dotrajan, sedeži so bili tesni, prezračevalna naprava ni delovala in na vsakem klancu je avtobus komajda lezel. Zamejci, morebiti bolj razvajeni in zahtevni, smo glasno negodovali. Ubogi profesor Moder, ki si je toliko prizadeval, da bi vse potekalo v najlepšem redu, je bil v dokajšnji zadregi. Sam ni mogel razumeti, zakaj je Merkator najel za tako dolgo potovanje tako dotrajano vozilo. Naša skrb se je še stopnjevala, ko sta morala šoferja popraviti nastalo okvaro na mejnem prehodu pri Ljubelju.
Po prihodu na avstrijsko stran se je naše slabo počutje nekoliko poleglo ob pogledu na strme vrhove Karavank in na lepoto koroške dežele. Brž ko smo zavozili na novozgrajeno avtocesto, ki pelje brez hudih vzponov po dolgih predorih in viaduktih skozi Visoke Ture, je naš »stari hlapon« nepričakovano pospešil hitrost. Zasnežene osojne kotanje na planinah so nam vlivale občutek svežine in prav prijet-
Pobudo za obisk Trubarjevega groba ln navezal stike z evangeličani v De-r(1ndingenu. Oba sta strokovna pozna-Va“;a Trubarja in njegove dobe.
Med kratkim postankom smo navezali prve bežne stike s soizletniki iz domovine. Prijazen vodič, Kristina Rako je sama predlagala, naj jo kliče-d10), nas je povabila v avtobus št. 2 in Pn predstavitvi obeh voznikov smo °dpeljali proti Ljubelju. Kmalu smo sPrevideli, da bo potovanje še bolj na-Porno, kakor smo pričakovali. Integra-
no nam je bilo, ko nam je vodič predlagal postanek na velikem parkirišču ob avtocesti. Po obvezni skodelici kave in kratkem sprehodu v svežem planinskem zraku smo nadaljevali vožnjo v smeri Salzburga.
Mesto Solnograd je bilo prva postaja našega izleta, ker je tu preživel Trubar del svoje mladosti, ko se je šolal v šempetrski šoli pri benediktinskem kloštru. Mladi študent se je preživljal v Solnogradu predvsem z miloščino in s petjem v cerkvenem zbo-
ru. Mesto je utesnjeno med gričem z utrjenim gradom in reko Salzach. V srednjem veku je bil Solnograd prestolnica močne cerkvene države, ki je imela velika posestva tudi na Slovenskem. Kmalu po odhodu iz Solnograda smo dospeli na avstrijsko-nemški mejni prehod. Avtomobili so na prehodu le malo pristavili, mi pa smo dolgo čakali na stranskem pasu, da je voznik plačal cestnino. Na nemški avtocesti nas je čakal najhujši del vožnje. Ta ima namreč visoke vzpone; zato je na vsakem večjem klancu avtobus sopihal po polževo. Popoldanska pripeka je tako neusmiljeno segrevala pločevino, da je znoj curljal po naših hrbtih. Kadar smo vozili mimo jezera Chiem-see, nas je opozoril sopotnik prof. Avguštin Pirnat, da sta tu živela Gorazd in Hotimir, ko sta bila talca Bavarcev. Miinchen smo videli le v daljavi, ker ga avtocesta obide. Nekaj kilometrov potem smo zagledali stolp nekdanjega zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachau. Nenadoma je v avtobusu zavladala tišina. Misel vseh nas je bila tedaj uprta na internirance, ki so v Dachauu hirali, na sestradane okostnjake, na krematorijske peči...
Pozno popoldne smo obšli Augsburg. Na državnem zboru leta 1529 so v tem mestu protestantski državni stanovi predložili cesarju novo veroizpoved. Po Augsburgu sta se avtobusa za kratek čas ustavila in profesor Koruza, ki se je doslej vozil v avtobusu štev. 1, je prestopil v naše vozilo. Pozneje, ko smo vožnjo nadaljevali, nam je po mikrofonu živo govoril o Trubarju in še zlasti podrobno je opisal njegove zadnje dni pred smrtjo in pogrebne svečanosti. Nato nam je bral odlomke iz prevoda Andreajevega nagrobnega govora, ki ga je poslovenil dve leti po Trubarjevi smrti študent Matija Trost iz Vipave. Umirjeno in doživeto profesorjevo branje v jeziku iz Trubarjeve dobe je bilo za nas pravo doživetje. Tedaj smo obšli Ulm in zagledali v daljavi njegov visoki stolp. S Trubarjem v mislih smo se naglo bližali Wurttemberški deželi, v kateri je začetnik slovenske pisane besede dolgo časa živel in ustvarjal. Z enourno zamudo smo končno dospeli v predmestje Tiibingena.
Nekaj časa smo vozili po univerzitetnem naselju in kaj kmalu smo prišli v mestno središče. Po širokem mostu
Gledališki igralec Dare Ulaga bere odlomke iz Trubarjevih del skupini naših
izletnikov
smo prečkali mirno in romantično reko Neckar. Zaradi pozne ure smo šli naravnost v Derendingen, ki je danes predmestje Tiibingena. V mraku smo privozili v Truber Strasse in avtobusa sta se ustavila na ličnem zasebnem parkirišču pred Primos Truber Haus. V parku nas je pričakal evangeličanski pastor Dieter Roser s prikupno soprogo in množico faranov. Prisrčno so nas pozdravili in povabili v Trubarjev dom, kjer so nas pogostili. Na vseh mizah so bili lističi s slovenskim napisom »DOBRODOŠLI«. Pastor nas je s šaljivim pristopom, a z nemško natančnostjo, seznanil s programom, ki so ga gostitelji pripravili za ves čas našega bivanja v Tiibingenu. Med obedom me je seznanil prijatelj Bruno Kralj z upokojenim pastorjem Walterjem Dbt-tlingom, ki je upravljal versko skupnost v Derendingenu pred Roserjem. Onadva sta namreč stara znanca, saj je Ddttling pred leti prisostvoval poimenovanju bazovske osnovne šole no Trubarju.
Dottlingova zasluga je, da je slovenski Luter, tako on često imenuje Trubarja, danes ovrednoten pri derendin-ških faranih in da je ta večnamenski prostor poimenovan po njem. Trubar-jey dom so otvorili leta 1973. Za to priložnost je Društvo slovenskih književnih prevajalcev oskrbelo upraviteljem doma Trubarjev kip. Walter Ddttling je letos sestavil in izdal poročilo v verzih in slikah z naslovom PRIMUS
TRUBER, 1508 - 1586 LEBEN UND WERK (Življenje in delo P. Trubarja). Cisti izkupiček od prodaje brošure je namenil evangeličanski cerkvi v Sloveniji. Župnika Ddttlinga je leta 1979 odlikovala vlada SFRJ z Redom jugoslovanske zvezde za njegovo prizadevno poglabljanje prijateljskih in kulturnih stikov med Slovenijo in Tiibinge-nom. Po zaslugi profesorja Modra je to delo že prevedeno. Prevod je izdala založba Pomurski tisk iz Murske Sobote.
Utrujeni in ob zavesti, da bo tudi naslednji dan naporen, smo se odpravili spat. V nedeljo, 29. junija, smo šli v cerkev sv. Gala k slovenski sveti maši. V tej cerkvi je pred štirimi stoletji skoraj dvajset let pridigal Trubar. Oltar je v sredini cerkve. Farani in gostje smo zasedli obe polovici svetišča. Travnik pred cerkvijo so ozvočili in opremili s klopmi za tiste vernike, ki so stali zunaj. Slovesne sv. maše so se udeležili visoki dostojanstveniki iz Tiibingena, skupina slovenskih evangeličanov iz Prekmurja, Prekmurski oktet, številni slovenski zdomci zapos-leni na VViirttemberškem, uradna delegacija s predsednikom republiškega komiteja za kulturo Vladimirom Kavčičem in druge osebnosti. Cerkev sv. Gala je bila za to priložnost znotraj in zunaj okrašena s cvetjem.
(se nadaljuje)
EVGEN DOBRILA
Danes se v Madridu začenjajo tekme sklepnega dela španskega mundobasketa
Osrednje srečanje Jugoslavija-SZ
MADRID — In spet smo v Madridu. k Po sedmih urah vožnje z avtobusom smo iz skoraj hladnega Ovieda dopotovali v glavno mesto Španije, kjer je vročina dejansko neznosna.
V Madridu bo od danes do nedelje sklepni del tega mundobasketa. Kaže pa, da organizatorji v Madridu niso povsem nared za to prireditev. Reprezentance so včeraj trenirale sicer v prekrasni športni dvorani, i-grišče pa je bilo prašno, slačilnice niso bile še očiščene. Da o press-cen-tru ne govorimo! Tudi tu smo zopet slišali za besedo »maniana« (jutri). Torej jutri (na dan začetka tekem!), naj bi organizacija stekla v najboljšem redu...
Osrednje srečanje drevišnjega sporeda bo seveda tekma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Španski tisk, tu prisotni trenerji in strokovnjaki nimajo dvoma: zmagala bo SZ. Sovjeti so, po njihovem mnenju, odloč-
MADRID — »Mimo in trezno nadaljujemo po svoji poti. V polfinalni skupini smo osvojili 3. mesto. Američani in Jugoslovani so trenutno boljši od nas. Če bi lahko tako dejal, mi sodimo v drugo jakostno skupino. Doslej smo torej izpolnili načrt. Seveda, lepo bi bilo, ko bi osvojili 5. mesto,« je dejal trener Bianchini pred jutrišnjim srečanjem z Izraelci.
»Verjetno bi v boju za 5. mesto igrali proti Špancem, ki so seveda razočarani, da so izločeni iz boja za kolajne. Favoriti so proti Kanadčanom. Da bi se borili za 5. mesto, moramo najprej premagati Izraelce, ki so vselej neugoden nasprotnik. Po slabem nastopu proti Jugoslaviji sme mnogo bolje igrali proti Argentini. Svojo formo moramo še izboljšati in odločno zaigrati tudi proti Izraelu. Šele nato bomo govorili o 5. mestu.
no boljši v skoku (med prvimi 25 skakalci so trije Sovjeti: Sabonis 7, Volkov 15, Grišajev 24, Belostenij 25. Jugoslovani pa imajo le Vranko-viča na 17. mestu). To pa bi maralo odločati na nocojšnjem srečanju. Jugoslovani bodo namreč prikrajšani za svoje najnevarnejše orožje — protinapad. Sovjeti naj bi imeli tudi širši izbor kakovostnejših igralcev (Wal-ters, Kurtinaitis, Sabonis, Hihonenko, Volkov...). Predvsem pa je doslej zelo ugodno presenetil Tihonenko (21 let, 206 cm). Američani pravijo, da je to edini košarkar na tem mundobasketu, ki bi lahko igral v NBA ligi. Peti je najboljši strelec tu v Španiji s 144 točkama (37:48 pod košem ali 77 od sto, 5:11 od zunaj, kar 12:20 s trojkami in 24:28 v prostih metih). Tihonenko naj bi tudi izjavil, da noče igrati v ameriški profesionalni ligi, ker je zanj angleščina pretežka ...
Včeraj smo si ogledali trening jugo-
V italijanskem taboru je torej vzdušje mimo in tudi sproščeno. Bianchini išče v tej reprezentanci igralce, ki bi tvorili okostje »bodočega moštva«.
»Da se razumemo, moj cilj so o-limpdjske igre v Seulu,« je še pristavil trener »azzurrov«. (bi)
Radovanovič že »Tržačan« ?
MADRID — Med jugoslovanskimi časnikarji vlada prepričanje, da je Radko Radovanovič že novi član tržaškega Stefanela.
»Rašo« pa o tem še naprej ne daje nikakršne izjave, a tudi pri samem društvu, vsaj kot pravijo agencijske vesti, so zanikali, da bi se zanj zanimali.
slovanske reprezentance. Treniral je tudi Radovanovič, ki je okreval po poškodbi na nogi in bi zato moral danes igrati.
Trener »plavih« Krešimir Gosič je po treningu glede tekme s Sovjetsko zvezo dejal: »Vidite, po mojem mnenju je za nas težje igrati z Američani kot na primer z Italijani, s Španci in tudi s Sovjeti. Američanov nismo poznah in zato je bilo težko i-grati proti njim. Sovjete poznamo zelo dobro. In po mojem mnenju je tudi to pomembno: težko je dvakrat zaporedoma povsem zbrano igrati. Sam sem bil igralec in se zavedam, da je na tako napornih turnirjih, kot so svetovna prvenstva, težko obdržati koncentracijo. Proti Italijanom smo morda celo preveč dah od sebe. Dan pozneje, proti ZDA, nismo uspe-li se zbrati. Prepričan sem, da bomo proti Sovjetom zopet dobro igrah.«
Upati je, da bo čosičeva teorija
MADRID — Sergija Tavčarja, našega znanega košarkarskega delavca in komentatorja koprske televizije, ki se mudi v Španiji, smo vprašali za mnenje o dosedanjih razpletih na tem mundobasketu.
»Mislim, da je to svetovno prvenstvo precej izenačeno in dovolj kakovostno, sicer gotovo boljše od evropskega prvenstva v Franciji, ki je bilo po mojem ena najslabših košarkarskih predstav v zadnjih dvajsetih letih. Od posameznikov me sicer nihče ni navdušil, razen onih, ki so že znani (D. Petrovič, Oscar, Tihonenko itd.). Američani so na tem SP s solidno ekipo, ki izstopa po odlični obrambi, kar je sicer njihova že stalna kvaliteta, nimajo pa posameznika, nad katerim bi bil navdušen. Favoriti po mojem na tem prvenstvu so, razen velikih presenečenj. Sovjeti, ki imajo že naslov v žepu.«
»Kaj pa o dosedanjih nastopih Italije in Jugoslavije?«
pravilna (čeprav menimo, da mora vrhunsko moštvo vselej dati vse od sebe) in da bo obveljala nocoj proti Sovjetom., ki, vsaj tako kaže, podobnih težav nimajo. (B. Lakovič)
Psihološka vojna
MADRID — španski športni dnevnik Marca objavlja dokaj zanimiv intervju z Aleksandrom Petrovičem.
»Sabonis, Kurtinaitis in Homičius pravijo, da sta brata Petrovič pajaca in provokatorja,« je bilo eno izmed vprašanj španskega dnevnika.
Odgovor Ciboninega košarkarja pa naslednji: »Žalgirisovi košarkarji Sabonis, Kurtinaitis in Homičius so proti Giboni vselej izgubah in izgubih bodo tudi proti naši reprezentanci. Pajaci in provokatorji pa so prav oni.«
Pač psihološka vojna pred pomembnim srečanjem ...
»Itahja se ni izkazala, kar je bilo tudi pričakovati. To je izredno šibka selekcija, ki nima pravega playma-kerja in dobrih strelcev. Najboljši posameznik je center Magnifico. Za Italijo je po mojem bodočnost čma, saj je bil na edini doslej pomembni tekmi proti Kanadi najboljši veteran Marzorati. Jugoslavija me je prijetno presenetila in to predvsem zaradi napredka Vrankoviča in odličnega potenciala, ki ga izkazuje Divac. čudi me pa povsem negativen pristop, ki so ga imeli "plavi” v tekmi z Američani, ki so po mojem mnenju vse prej kot nepremagljivi. Ob normalni igri bi jih namreč Jugoslovani pre-magali.«
»Kaj pa misliš o organizaciji na tem SP?«
»Doslej sem bil na tem SP le v Oviedu in organizacija se mi je zdela več kot dostojna. Televizijski komentatorji glede organizacije nismo imeli najmanjšega problema, (bi)
Najboljši strelci in preostali spored
STRELCI PO POLFINALNEM DELU 1. Gallis (Gr.) 248 (met skupno 93:161; 3 točke: 10:18; prosti meti 52:72; poprečje 31); 2. Oscar (Braz.) 240 (87:191; 30:73; 36:46; 30); 3. D. Petrovič (Jug.) 198 (67:127; 22:50; 42:50 ; 24; 7); 4. Triano (Kan.) 155 (59:117; 19:41; 18; 21); 5. Tihonenko (SZ) 144 (54:79; 12:20; 24:28 ; 8. Riva (It.) 139 (54:103; 13:32; 18:28); 17. Dalipagič 122 (49:96; 8:22; 16:24); 22. Magnifico 115 (47:85; /; 21:30). SKOKI
1. Wiltjer (Kan.) 85 (56 obramba, 29 napad); 2. Gerson (Braz.) 84 (54, 30); 3. Israel (Braz.) 70 (36, 34); 4. Oscar (Braz.) 67 (48, 19); 5. Butler (Pan.) 60 (28, 32, 5 tekem); 6. Luaces (Kuba) 60 (34, 26 — 8 tekem); 15. Magnifico 47 (24, 23) in Vrankovič (Jug.) 47 (38, 9); 22. Villalta (It.) 41 (26, 15); 29. Radovanovič (Jug.) 33 (23, 10); 39. D. Petrovič 29 (22, 7) in Ču-tura 29 (18, 11).
ASISTENCE
1. Cortijo (Arg.) 39; 2. Valters (SZ) 31; 3. D. Petrovič 22; 4. Yannakis (Gr.) in Sabonis (SZ) 14; 11. Cvjeti-čanin 10; 14. Radovič 9.
SPORED FINALNEGA DELA V MADRIDU DANES, 17. 7., 18.00: Španija - Kanada; 20.00: Brazilija - ZDA; 22.00: SZ - Jugoslavija.
JUTRI, 18. 7„ 18.00: Grčija - Argentina; 20.00:	Kuba - Kitajska;
22.00: Izrael - Itahja;
SOBOTA, 19. 7., 18.00: finale za 11. mesto; 20.00: finale za 3. mesto; 22.00: finale za 7. mesto;
NEDELJA, 20. 7., 12.30: finale za 5, mesto; 19.00: finale za 3. mesto; 21.00: finale za 1. mesto.
Vinci demantira
OVIEDO — Predsednik italijanske košarkarske zveze Enričo Vinci, ki se z »azzurri« mudi na mundobasketu, je izdal komunike, v katerem demantira pisanje nekega milanskega dnevnika, češ da se je predsednik po tekmi z Jugoslavijo grobo izrazil o ita-hjanskih reprezentantih. Vinci pravi, da ne pred in ne po tekmi ni spregovoril besede s tem časnikarjem.
V italijanskem taboru je vzdušje precej mirno
Bianchini v glavnem zadovoljen
S. Tavčar: Precej izenačeno SP
Italijanski nogometni pokal
KOLESARSTVO: na 13. etapi dirke po Franciji
Hinault s težavo ubranil 1. mesto
LUCHON — Po predvčerajšnjem zmagoslavju, ko je kazalo, da je Hinault zadal svojim nasprotnikom u-darec, od katerega si ne bodo opomogli, je včeraj francoski as le s težavo ubranil prvo mesto na lestvici. Verjetno pa je vsega sam kriv. Pri spustu s Tourmaleta je namreč napadel in si pri 111. kilometru nabral že več kot minuto prednosti pred zasledovalci (pred njim je bil sicer Arnaud, ki je srečo poskusil takoj po startu), dohitel je Amauda, proti koncu pa mu je zmanjkalo moči in je za svojim klubskim tovarišem Le-mondom, ki je osvojil etapno zmago, ohranil le 40 sekund prednosti.
Etapa je bila usodna tudi za Italijane: Contini je zaostal za 27 minut, trije pa so odstopih. Tour se je končal tudi za Fignona, ki se sploh ni predstavil na startu. Dejali so, da ima hudo vročino.
VRSTNI RED 13. ETAPE (Pau -Luchon Superbagneres, 186 km): 1.
Lemond (ZDA) v 6.6.37”; 2. Millar (VB) po 1’12”; 3. Zimmermann (Švi.) 115”; 4. Herrera (Kol.) 1'51”; 5. Hampstean (ZDA) 2’20”; 11. Hinault (Fr.) 4’39”; 48. Čerin (Jug.) 22’23”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Hinault (Fr.) 57.47’45”; 2. Lemond (ZDA) po 40”; 3. Zimmermann (Švi.) 2’58”; 4. Mihar (VB) 3’32”; 5. Delgado (Šp.) 6’48”; 6. Hampstean (ZDA) 8’26”; 7. Herrera (Kol.) 9’8"; 8. Rooks (Niz.) 12’58”; 9. Criquielian (Bel.) 13’; 10. Winne (Niz.) 1519”; 43. Čerin (Jug.) 39’53”.
Caninsova vodi
LUCHON — Italijanka Maria Ca-nins je zmagala tudi na 6. etapi kolesarske dirke po Franciji za ženske. Skupna lestvica: 1. Canins (It.) 12 ur 10’08”; 2. Thompson (ZDA) po 3’23”; 3. Longo (Fr.) 6’24”; 4. Si-monnet (Fr.) 8’52”; 5. Lafargue (Fr.) 9’07” zaostanka.
Italij'anski rekord na 3000 m
NICA — Na mednarodnem atletskem mitingu je srednjeprogaš Stefane Mei postavil nov italijanski rekord v teku na 3000 m s časom 7’42” in 83, kar je za skoraj tri sekunde boljpe od prejšnjega rekorda, ki ga je postavil Fontaneha leta 1981.
Otvoritev mladinskega
atletskega SP
ATENE — Včeraj so v Atenah svečano otvorih prvo izvedbo atletskega svetovnega mladinskega prvenstva. Pred 40 tisoč gledalci se je mimi-hoda udeležilo 1348 tekmovalcev iz 146 držav.
Sodni pozivi
tretjeligašem
MILAN — Za prvo in drugoligaški-mi klubi so včeraj v zvezi s črnimi stavami poslali sodna obvestila tudi 14 tretjehgaškim nogometnim klubom, ki so vpleteni v afero.
MILAN — Včeraj so izžrebah sestavo skupin prve faze italijanskega nogometnega pokala 1986-87. Za nosilce skupin je bilo določenih prvih osem na končni lestvici zadnjega prvenstva A lige. Skupine so naslednje (koledar srečanj bo znan 23. t. m.):
SKUPINA 1: Fiorentina, Como, Em-poli, Arezzo, Pescara, Casertana.
SKUPINA 2: Inter, Udinese, Bologna, Catania, Catanzaro, Cavese.
SKUPINA 3: Juventus, Sampdoria, Lecce, Cremonese, Monza, Reggiana.
SKUPINA 4: Milan, Ascoli, Triesti-na, Sambenedettese, Parma, Barletta.
SKUPINA 5: Napoli, Vicenza, Ce-sena, Lazio, Taranto, Spal.
SKUPINA 6: Atalanta, Brescia, Genova, Palermo, Messina, Virescit.
SKUPINA 7: Tor no, Avellino, Piša, Caghari, Modena, Siena.
SKUPINA 8: Roma, Verona, Bari, Campobasso, Perugia, Piacenza.
Branco v Brescii
BRESCIA — Brazilski reprezentant Claudio Branco je včeraj dospel v Brescio', kjer bo igral v naslednji se-
zoni. Vodstvo Interja je medtem sporočilo, da bo argentinski reprezentant Passarella zanesljivo igral v naslednji sezoni, saj so zdravniški pregledi razpršili vse dvome o njegovi zdravstveni neoporečnosti. Med Milanom in Argentincem Borghijem so še v teku pogovori. Kaže, da Borghija še vedno ne zanima igranje v Italiji (igral bi za Ascoli). Iz Avehina pa je k Fiorentini pristopil argentinski napadalec Diaz.
Nogometni turnir
na trebenskem igrišču
Na nogometnem turnirju, ki v o-kviru praznika športa poteka na trebenskem igrišču, so doslej takole i-grali:
Padriče in Gropada - Bani 0:2; Prosek - Bazovica 3:2; Opčine - Trebče 2:5; Padriče in Gropada - Bazovica 2:1; Prosek - Bani 3:3; Opčine - Breg 3:5; Klapa Repen - Trebče 1:5; Padriče in Gropada - Prosek 4:1; Bazovica - Bani 4:4.
Bogdan Tanjevič že včeraj pričel s trdim delom
V panorami nogometnih in košarkarskih prvoligašev je prav tržaški Stefanel tisto moštvo, ki je letos najprej začelo s pripravami za novo sezono. Košarkarji Stefanela so že včeraj vadili pod vodstvom novega trenerja Bogdana Tanjeviča in njegovih pomočnikov. Ogledah smo si del popoldanskega treninga, na katerem je bilo dvanajst od dvaindvajsetih sklicanih igralcev (ostali so bi li na zdravniškem pregledu). Tanjevič je prevzel skupino visokih igralcev na eni polovici igrišča, zunanji, igralci pa so vadili pod vodstvom asistentov Bonicciolija in Marinija na drugi polovici. Na tribunah je bilo tudi nekaj gledalcev, ki so opazovali jugoslovanskega strokovnjaka pri delu. Ob znanih obrazih Bertolottija, Viteza, Rive, Bobicchia in Colma-nija, so bili prisotni še novi nakupi
Tasso (201 cm), Gatto (200), Favaro (202) in Bonventi (198), Guido Cen-derelli, ki je dve sezoni igral v B ligi za Montegranaro ter dva kadeta.
Tržaški košarkarji bodo za začetek trenirah dvakrat dnevno: dopoldne dve uri in popoldne še tri ure, kar je že precej. Kljub temu, da je imel Tanjevič malo časa na razpolago, je vljudno pristal na »leteči« intervju.
»V tej prvi jazi boste uravnal delo 22 igralcev. Na čem boste največ delali?«
»Res ni lahko voditi treninga s tolikšnim številom igralcev. Prvi teden bom posvetil vadbi protinapada, osnovni taktiki igre v napadu in tako imenovani tranziciji (prehod iz protinapada ali zgodnjega napada v pozicijski napad). Poleg tega bomo seveda pilili individualno tehniko s
specifičnimi vajami za visoke in zunanje igralce. V tem prvem tednu ne bomo obravnavah obrambe, s programom atletske priprave pa bomo začeh 25. julija. Nato bomo 6. ah 7. avgusta odšli na višinske priprave (verjetno v Valtellino), nakar bodo na vrsti še turnirji, prijateljska srečanja in sklepni del priprav na prvenstvo.«
»Dejstvo, da ste iz Fabriana pripeljali dva mlada igralca in da ste drugje našli tudi Tassa in Gatta morda pomeni, da v Trstu in v deželi ni talentiranih in perspektivnih i-gralcev?«
»To sploh ni res. Res pa je, da tu na žalost ni visokih igralcev, zato smo jih morah poiskati drugje. Trenutno imamo obilico bekov in zunanjih igralcev, primanjkujejo pa centri in krilni igralci. Upam, da se nam
bo v kratkem pridružil še Sam Wil-hams, saj je njegov pristanek skoraj gotov.«
»Kaj bi odgovoril tistim, ki pravijo, da je to moštvo premlado za takojšnje rezultate?«
»Rad bi imel mlado ekipo, mnogo mlajšo. Osebno ne morem smatrati moštva, v katerem igrajo Bertolotti, Fischetto, Riva in Vitez, za mlado moštvo. Tu so še Bobicchio in Col-mani, ki sta že izkušena ter Tasso in Gatto, ki sta stara 22 oz. 20 let. S svoje strani lahko zagotovim, da bo ekipa kompetitivna, da bomo predvajali moderno, hitro in atraktivno košarko ter da bo naša igra temeljila na agresivni obrambi. Zaenkrat si želim to in prepričan sem, da bomo v tem uspeli.«
(Cancia)
Gorizia tudi letos v meddeželni ligi
Eno je gotovo: Gorizia bo tudi v prihodnjem prvenstvu igrala v nogometni meddeželni ligi. Govorice, da bi se najbolj reprezentančno goriško nogometno društvo lahko razšlo, torej ne držijo, obstajajo pa številne težave, ki jih bo zelo težko premostiti.
Potem ko se je v goriških športnih krogih govorilo, da bo skupina mestnih podjetnikov prevzela vodstvo kluba, se je izkazalo, da so bile te izjave nekoliko prenagljene. Vse kaže, da bo Sasso še vedno lastnik in da namerava najboljše igralce celo prodati ekipam višjih lig. S takim početjem pa bi se goriška ekipa ponovno obubožala in težko si je predstavljati, da bo v prihodnjem prvenstvu tekmovala za napredovanje.
Kaj več pa bomo o bodočnosti go-riškega kluba izvedeli čez nekaj dni, ko bodo nekateri problemi rešeni.
Pogovor z odbornico za šport v Doberdobu L, Semoličevo
V pričakovanju telovadnice preureditev športnega parka
Telesna kultura je še kako pomemben dejavnik v življenju vsake skupnosti. To velja tudi za naše vasi, naše občine, kjer se temu gibanju posveča posebno pozornost. Kako pa na to gledajo javne uprave? O tem smo vprašali za mnenje nekatere občinske in pokrajinske upravitelje, ki so za telesno kulturo v občini, oziroma v pokrajini neposredno zainteresirani.
• Naš »sprehod« po javnih upravah bomo začeli na Krasu, v Doberdobu. Na mesto odbornika za šport je bila po zadnjih volitvah imenovana Lilijana Semolič, doma iz Jamelj, ki je takole začela pogovor: »Rada bi omenila, da je to prva mandatna doba naše občinske uprave, v kateri imamo odbor-ništvo za šport, ker je bilo to v prejšnjih letih združeno z ostalimi, tako da nismo imeli določene osebe, ki bi sledila samo športni problematiki. Zaradi tega se danes srečujem s temi problemi brez vsake izkušnje na tem področju, prvič kot novoizvoljena in drugič kot odbornik za šport.
Kljub temu je občinska uprava vedno sledila in se zanimala za razvoj telesne kulture v naši občini, seveda v mejah možnosti in pristojnosti. (Občina je poklicana, da nudi strukture in morebitne podpore, ne pa, da ustanavlja društva ali celo ekipe).
Na žalost, pa danes ugotavljamo, da je v zadnjih letih športna dejavnost v Doberdobu in zaselkih doživela precejšnji padec. Številna društva, ki so se ukvarjala z raznimi panogami, in med temi predvsem z odbojko, danes ne delujejo več. Naj tu omenim žensko odbojkarsko ekipo Hrasta in moško ekipo Jamelj; imeli smo tudi balinarsko društvo, ki je propadlo predvsem zaradi pomanjkanja primerne organizacije. Tako imamo danes v naši občini le eno aktivno športno društvo, to je Mladost, ki pa goji izključno nogomet. Priznati moram, da ima društvo na tem področju res lepe uspehe in tudi zanimanje stalno narašča, saj so imeli v letošnjem prvenstvu vpisane kar tri ekipe. Preveliko zanimanje in pozornost, usmerjeni izključno v nogomet pa sta privedli do tega, da
danes nimamo v sklopu te organizacije nobene druge aktivnosti, kar je gotovo, kljub uspehom v nogometu, negativno. Vsa druga športna dejavnost je le občasna in enkratna ob priliki raznih turnirjev, kar pa je seveda daleč premalo. Kot občinska uprava smo že več let organizirali plavalni tečaj za otroke iz vrtca in osnovne šole. Prva leta smo naše otroke vozili z občinskim šolskim avtobusom v goriški bazen, letos pa v Tržič.
Iz tega torej izhaja, da je športno udejstvovanje v naših vaseh zelo zanemarjeno. Tudi sodelovanje z bližnjimi občinami v Laškem je praktično nemogoče, saj nimamo ekip ali posameznikov, ki bi lahko nastopali ali tekmovali. Skratka, lahko rečemo, da je telesna kultura v naši občini na nezadovoljivi ravni, čeprav se vsi zavedamo njene pomembnosti za zdrav razvoj mladega človeka. Gotovo pa vzroke za tako stanje ne smemo iskati samo v neorganiziranosti naših društev, marveč tudi v popolnem pomanjkanju najosnovnejših struktur, ki so potrebne za vsako športno dejavnost, ki ni nogomet. Tu seveda mislim predvsem na telovadnico, za katero se občinska uprava že veliko časa zanima in jo športniki tako krvavo potrebujejo. Doslej pa na žalost naša občina
ni bila v finančnem stanju, da bi lahko v to investirala, ker smo smatrali druge investicije za enakovredne in tu mislim predvsem na? nižjo srednjo šolo, ki je še v gradnji.«
»Kakšne so perspektive, da bi v vaši občini dobili primeren prostor za razvoj telesne kulture?«
»Na podlagi novega finančnega zakona se nam je ponudila možnost za finansiranje večnamenskih telovadic, ki jih lahko uporabljajo bodisi šole, kot tudi društva in druge organizacije. Na podlagi tega zakona, smo predstavili prošnjo, ki je bila vključena v deželni načrt. V primeru, da bo sprejeta, bi dežela finansirala 80% ali celo 100% gradnje.
Manjši poseg, ki ga je občinska uprava določila, je preureditev dober-dobskega parka, kjer imamo podaljšano igrišče in ga nameravamo prekriti s posebnim materialom, ki je primeren za vsak šport, od kotalkanja do tenisa itd. Na istem igrišču bomo v kratkem tudi postavili objekte za košarko, odbojko in tenis. S tem bi radi zadostili vsaj v manjši meri potrebam mladih, ki bi se radi ukvarjali s temi panogami in to v pričakovanju telovadnice.«
»Pred kratkim smo na občnem zboru ŠZ Mladost slišali negodovanje na račun občine, ki naj bi pokazala premalo pozornosti do nogometašev. Je res tako?«
»Mislim, da so stvari nekoliko drugačne. V zadnjih letih je naša uprava vložila največ sil in predvsem samo v razvoj nogometa in to tudi na račun druge športne dejavnosti. Naj ob tem povem, da smo zgradili nogometno igrišče, ga kasneje preuredili, postavili slačilnice, uredili parkirni prostor, poskrbeli za ogrevanje. Vsa ta dodatna dela so občino veljala 70 milijonov lir. To pa ne pomeni, da občina ne upošteva in hvali prizadevanja domačih športnih delavcev, ki so vložili veliko prostovoljnega dela pri ureditvi igrišča, tribun itd.. Naše razumevanje smo izkazali tudi letos, ko smo prispevek, ki je namenjen raznim društvom in organizacijam, namenili v celoti dober-dobskim športnikom.«	(pr)
Prvič na Goriškem
Trial tekmovanje
V priredbi društva Fuoristrada club Gorizia in pod pokroviteljstvom Kmečke banke in podjetja Tomauto, se je v Ločniku odvijalo tekmovanje za terenska vozila trial 4X4, na katerem so nastopali tekmovalci iz treh Benečij. Pobuda, ki je prva na Goriš-kem, je veljala tudi kot kvalifikacija za italijansko prvenstvo. Po 5 spretnostnih vožnjah si je 1. mesto zagotovil Giorgio Tonon.
Paulinu teniški turnir
Davorin Paulin je zmagovalec teniškega rekreacijskega turnirja, ki ga je pripravil rekreacijski krožek iz Stan-Pfeža. V finalnem srečanju (tekmova-JBe je motil dež) je premagal Davida "lučiča. Za določitev tretjega mesta so npoštevali izide iz kvalifikacijskih sre-^anj, tako da si je to mesto zagotovil Bruno Gaiotto pred Renzom Fagane-
Pobude se je udeležilo 16 igralcev.
___ obvestilo________________
8 K KRAS
unvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo te-Orško igrišče v Zgoniku v tajništvu športnega centra ob ponedeljkih od ia-ao do 20.30.
Štoka osmi na dirki v Misanu
V Misanu je bila motociklistična dirka za Trofejo Grand prix v razredu Fl. iirko je osvojil Pierfrancesco Chiti na uradnem suzukiju. Dirke ki se je pričela b 23 30 ob umetni razsvetljavi, sta se udeležila tudi pilota Pnmotor kluba driaimneK Danilo Štoka in Enzo Chiapello, ki sta se uvrstila na osmo oziroma naisto mesto Štoka je dirkal takorekoč sam, kajti vodilna sedmerica je bila zanj r cele štiri sekunde prehitra, sam pa je imel precejšnjo prednost nad zasledoval-i Štoka ie dirko končal z zatečeno roko, kar je posledica pretrde ročiče za plin, i' ie že na druai dirki prvenstva tu v Misanu botrovala njegovemu padcu. Po "krni ie Stoka dejal, da ni s sedanjim motorjem, ki sicer teče kar dobro, mogoče oseči večiih hitrosti, ker je model zastarel. V Misanu je na ravnem delu proge i 1 za 40 km/h počasnejši od najboljšega. Prav zato namerava Pnmotor klub abaviti sodobnejši motor, kar bi Štoki omogočilo, da ponovno doseže takšen “zultat kakršen je bila predlanska zmaga na italijanskem prvenstvu.
Ko se sredi dopoldneva sonce upre v svetlo granitno skalovje, pod nama pa je komajda petdeset ali šestdeset z naporom pridobljenih metrov, ne razmišljam o tem, kaj vse naju še čaka, pač pa, kako lepo bi bilo sedaj plezati že nekje tik pod vrhom. Čeprav si ob tem ne znam razložiti, kaj je vendar tisto, kar človeka priganja v dejanja. Je mar važnejše doživetje ali občutek, ki ga imaš po opravljenem delu? In na misel mi prihajajo besede iz neke knjige, ki jo je pisatelj Ivo Andric pisal skoraj vse življenje. Tako nekako se glasi tista zgodba: mlad fant je taval skozi gozd, iskal je srečo, zašel pa je na nevarno pot, o kateri ni vedel, kam ga pelje. Da se ne bi izgubil, je v debla dreves ob poti s sekirico sekal znamenja, ki naj bi mu pozneje, ob vrnitvi, pokazala pot.
In taka je človeška usoda, po eni strani nevarna in neznana pot, po drugi pa velika potreba, da se človek ne izgubi in da se znajde in da pusti sled za seboj. Znamenja, ki jih puščamo za seboj, ne morejo uiti usodi vsega, kar je človeško: minljivosti in pozabi. Mogoče jih tudi nihče ne bo razumel! In vendar, znamenja so potrebna, kakor je potrebno, da si ljudje drug drugemu zaupamo in se odkrivamo. Vseh blodenj in skušnjav nas ta znamenja ne morejo rešiti, nam jih pa lahko vsaj olajšajo in pripomorejo vsaj s tem, da nas prepričajo, da v nobeni stvari, ki se nam zgodi, nismo sami, ne prvi in ne edini.
Te besede so me spremljale že na neštetih poteh, najbolj pa sem si jih priklical v spomin tedaj, ko je bilo že prav mučno storiti korak naprej in sem se med vsemi ljudmi na tem svetu počutil v najbolj bedastem položaju. Ko me v naslednjih trenutkih Lidija prikliče v hladno stvarnost in se moram obešati po malih klinih, zabitih v plitke špranje, držim trdno v rokah odgovor vsemu temu noremu početju.
Napredujeva silno počasi in vrh je še vrtoglavo nad nama. Gibljeva se sredi navpičnega sveta in vsak meter je prigaran. Med tukajšnjimi plezalci velja tudi nekakšno etično pravilo,
naj se smeri ohranjajo kar najbolj čiste, se pravi s čim manj železja, tako da klinov v vsej smeri skorajda ni. In vse, ki jih zabijeva, naj bi tudi izbila, kar je hvalevredno načelo, saj na tak način smer ohrani svoj prvotni čar, a tudi težave. Ure minevajo in občutek za čas se nama vse bolj izgublja. Srečujeva pa se z vsemi zanimivostmi, ki spadajo k plezanji v Capitanu: obešanje po minimalnih klinčkih, ko upaš, da bo zdržal telesno težo, pa uporaba hidravličnih krempeljcev, ki so koristni le toliko, da jih zahakljaš za kak rob v skali, tam, kjer ni nobenih poči. Vse skupaj zahteva že tudi nekaj psihične pripravljenosti in živčne napetosti.
□ □ □
Ves prvi dan, ki sva ga prebila z Lidijo v steni, sva se šele učila različnih spretnosti, kako prelisičiti najrazličnejše težave. Vendar nama je tovrstno učenje šlo kar dobro od rok in ne da bi vedela kako, sva se prebila prek zoprnih težav. V poznem popoldnevu, ko vroče sonce še vedno žge v ta najin zahodni konec stene, vso zadevo že kar dobro obvladujeva. Nedaj nihajnih prečk, ko kot nihalo na vrvi skačeš zdaj sem zdaj tja, dokler ni nihaj tako velik, da uspeš preskočiti v sosednjo poč, nama je že kar v zabavo. In medtem ko sam pripet v svedrovce na varovališču, tudi po dve ali tri ure ždim na istem mestu, Lidija pa se ukvarja z navpičnimi počrni, obču-
tek za čas resnično izgine. Ostane samo še pot sonca, ki nakazuje, da se bo dan kmalu prelevil v večer.
Bivak prostor si morava urediti v povsem navpični steni, polic ni v vsej steni tja do vrha, niti toliko ravnega prostora ni, da bi lahko vsaj stal. Spati bova morala zatorej v netopirju, kot pravimo mrežam, ki jih je včasih mogoče videti tudi v prijetnem senčnem vrtu, pred kako buržujsko hišo. Paziti morava, da vsako stvar priveževa in obsiva v kline. Ko se zmrači, imava že vse urejeno in počutiva se odlično. Prav navdušena sva nad takim bivakom, saj še nikoli nisva kaj takega doživela. Pa tudi drugače imava razlog za dobro voljo, saj sva preplezala že tretjino stene.
Da zjutraj spraviva vso ropotijo spet v tek, mine dobra ura. In nato se posel nadaljuje. Pričaka me štirideset metrov visoka poč, za pest široka. Opozorili so naju na to poč, saj jo lahko splezaš le, če imaš dva frienda šte-
vilka štiri, to je poseben pripomoček, saj je poč preširoka, da bi vanjo zabijal kline. Tako tudi ni nobenih klinov za varovanje: če padeš, padeš ves raztežaj, kar je v primeru da zdrsneš nekje pri vrhu, tudi 80 ali 90 metrov. Tak padec pa se le redko konča brez večjih posledic.
Zato plezam počasi in previdno, igra z živci pa me vse do vrha poči ne zapusti. S potnim čelom dosežem
Na vrhu...
vrh poči, varovališče in jutranja telovadba je končana. Ure neusmiljeno tečejo in kar naenkret že sije sonce v zahodno steno. Z Lidijo plezava povsem enakovredno, izmenično sva v vodstvu naveze. Čeprav je to tudi povsem fizično zelo naporno delo, se Lidija nobene stvari ne ustraši, s skoraj neverjetnim pogumom in zanimivo samoumevnostjo se loti vsakršne zadeve, s katero se sooča. Verjetno ni veliko žensk, ki bi se s tolikšno mero brezkompromisnosti in obenen povsem sproščeno, kot to zmorejo le ženske, lotevale tovrstnega početja.
Sprva morava prenašati sončno pripeko, vroče je in sušijo se nama ustnice, potem pa se z juga pritepejo oblaki, mrzel veter piha in kmalu se razbesni nevihta. Dolgo in zahtevno prečko, ocenjeno z A3, torej zahtevno tehnično plezanje, morava opraviti že v dežju, nato pa popolnoma mokra na majhnem rubu, kjer se da vsaj za silo stati, čakava, da nevihta mine. Po sosednjih gorah treska in grmi, še bolj pa se treseva midva, premočena v mrazu. Večeri se že, ko se končno prične jasniti in nevihta pojenja. Vsak svojo mrežo obesiva v kline in zleze-va v spalni vreči. Danes nama je uspelo preplezati samo dvesto metrov.
V okviru dveletne reorganizacije deželnih prvenstev
Stroge propozicije za odbojkarsko D ligo
. Tudi v prihodnji tekmovalni sezoni bo našim de-'■'-'Nnim odbojkarskim ligašem trda predla. V okviru Veletne restrukturacije deželnih prvenstev, ki Predvideva drastično zmanjšanje števila ekip, je narnreč deželna odbojkarska zveza tudi letos izdala zelo stroge propozicije, kar se tiče C-2, zlasti pa D 'ffe. Toda pojdimo po vrsti:
prvenstvo c-2 lige
Tako v moškem kot v ženskem prvenstvu bodo sestavili teritorialno enotno ligo z 12 ekipami. V ržavno C-l ligo bosta tudi v bližnji sezoni 986/j 987 napredovali prvo- in drugouvrščena na °nčnem vrstnem redu, v D ligo pa bosta nazadova-' zadnji dve ekipi. V propozicijah je sicer napisano, da bodo iz lige izpadle kar štiri ekipe, vendar lahko Po pogovoru z deželnim vodstvom FIPAV zapišemo, a9re za napako pri sestavljanju zapisa. Vsekakor rži, da se bo število nazadovanj v D ligo povečalo v Primeru, da bo iz C-l lige izpadlo več ekip iz naše dežele. Prvenstvo C-2 lige se bo letos pričelo 25. oktobra, končalo pa 28. marca. Edina prekini-ev P° 27. decembra.
PRVENSTVO D LIGE
Pravico do nastopa ima dvajset ekip. Razdeljene bodo v dve skupini, kriterij je geografskega značaja (Trst in Gorica, Videm in Pordenon). V C-2 ligo napredujeta zmagovalca vsake skupine, v pokrajinsko 1. divizijo pa bo izpadlo kar pet ekip iz vsake skupine, se pravi polovica vseh udeleženk sploh. Ni treba posebej poudariti, da bo to prvenstvo še bolj kot lani pravo »mesarsko klanje«. V sezoni 1987/1988 bo tudi to prvenstvo enotno, štelo pa bo le 14 ekip, se pravi, da bi se morala kvaliteta, ki je v zadnjih sezonah, resnici na ljubo, močno padla, ponovno dvigniti. Prvenstvo D lige se bo letos pričelo 8. novembra, končalo pa že 14. marca. Prekinitev bo tudi v tej kategoriji 27. decembra.
REPESAŽE
Seveda ni rečeno, da se bodo vse ekipe vpisale v prvenstva. Obstaja torej možnost repesaž ekip, ki so lani izpadle. Med morebitnimi kandidati je, kar se tiče ženske C-2 lige, na prvem mestu Sloga, na drugem pa so Sovodnje Centralsped. Libertas iz Kr-mina, ki je bil ob koncu minulega prvenstva 9., je že bil ponovno vključen med tretjeligaše, kajti iz
naše dežele je v C-2 izpadla le ena ekipa. Po informacijah, s katerimi razpolagamo, sta tik pred odpovedjo najmanj še dve ekipi, tako da imata obe naši šesterki dokaj dobre možnosti, da ju ponovno vključijo v to konkurenco. Kar se tiče moške D lige, je prvi kandidat za repesažo Naš prapor.
Omeniti je treba še, da je vsedržavna odbojkarska zveza umaknila lanski sklep, da se v deželna prvenstva vnesejo starostne omejitve (26 let za C-2 ligo, 25 za D ligo).
TAKO NAŠE EKIPE
Osvežimo naj si spomin glede pravice naših šesteric do udeležbe v raznih ligah:
Moška C-2 liga: Bor JIK banka in 01ympia Elek-tro Terpin; ženska C-2 liga: Bor Friulexport; moška D liga: Val in Soča Čerimpex,- ženska D liga: Dom Agorest, Breg Agrar, Sovodnje Centralsped, Sloga, Kontovel Electronic Shop, Sokol.
Že pred samim pričetkom prvenstva je moč, žal, ugotoviti, da bo v ženski D ligi najmanj ena slovenska šesterka izpadla. Šest jih je namreč, nazadovanj je pet, ekip v skupini pa deset. Obstaja sicer možnost, da eno od dveh goriških šesterk ali tudi obe vključijo v videmsko skupino, kar sicer tako domov-kam kot Sovodenjkam najbrž ne ustreza.
Odbojkarski turnir NPT
Danes in v soboto tekmi »zvezdnikov«
Poletni mešani odbojkarski turnir, ki ga v telovadnici Poggi Paese pri Sv. Ani za tržaške odbojkarje prireja društvo Nuova Pallavolo Trieste, prehaja v svojo sklepno fazo. Finale za prvo mesto bo namreč že drevi ob 20. uri, do soboto pa bodo odigrali tudi vsa ostala srečanja za določitev končnega vrstnega reda od 1. do 20. mesta. Prireditelji so si tudi zamislili izvedbo tekem »zvezdnikov« med najboljšimi udeleženci turnirja, med katerimi je več takih, ki so se zaradi krize tukajšnje odbojke izselili v prvoligaška moštva iz drugih pokrajin in dežel. »All-star game« moških bo že danes, ženske pa se bodo med sabo pomerile v soboto. Obe tekmi se bosta pričeli ob 21. uri. V moški ekipi so: Coretti, Longo, Gurian, Cella, Braida, Robba, Giacca, Di Bin, Ziani, Spinelli, Aiello, Rovere, Cavazzoni, Mengaziol, v ženski pa so: Silvera, Bartolini, S. in E. Magnaldi, Nacinovi, Mengaziol, Hara-venda, Foraus, Žerjal, Pausa, Poggioli-ni, Pellaschier, Giorgi, Tenze.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno '500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
17. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L
Član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
Zakaj postajajo ameriški založniki knjig »strahopetci«
Vedno več ljudi zahteva odškodnino za »žalitve«
Kdor toži zobozdravnika, ker mu je izrul napačen zob mu preostali del življenja ni treba več delati
WASHINGTON — Guverner Južne Dakote William Janklow še upa, da bo s knjigo V duhu Norega konja zaslužil tistih 24 milijonov dolarjev, ki so tudi za ameriške razmere bajna vsota.
Guverner William Janklow, da bo takoj jasno, ni niti pisec in niti založnik te knjige z dokaj svojevrstnim naslovom. To sploh ni. Pač pa v tej knjigi navajajo njegovo ime. In ker je prepričan, da navajanje njegovega imena zanj ni koristno in da ga celo kleveta, je preko sodišča zahteval odškodnino v višini zgoraj omenjenih 24 milijonov dolarjev.
Gre za velik denar, primer pa je dokaj nenavaden, toda guvernerju lahko pade sekira v med in bo pokasiral vsaj en del zahtevanega zneska.
Primer se je porodil 1973. leta v mestu Ranjeno koleno v Južni Dakoti ob uporu tamkajšnjih indijanskih plemen, opisan pa je v knjigi V duhu Norega konja. Janklow je bil kot guverner vpleten v spor. To v svoji knjigi V duhu Norega konja pisec Peter Mat-hissen tudi popisuje in trdi, da je guverner "rasist, nadležnež in morilec psov".
Ni še dognano, kako se bo sklenil sodni spor okoli popisa dogajanja pri Ranjenem kolenu, zato pa obeležuje sedanjo ameriško založniško dejavnost. Prijaviti sodišču časnikarja, pisca in založnika za "povzročeno škodo", je
postala v tej državi zelo razširjena praksa. Sicer pa je tožarjenje danes v ZDA zelo priljubljena in donosna stvar. Če tožite zobozdravnika, ker vam je izdrl napačen zob, vam preostali del življenja ni potrebno več delati.
Založniška hiša Doubleday je pred nekaj leti objavila knjigo Otipavanje avtorja Davisa Mitshella. Ko je knjiga izšla in šla v promet, se je na sodišču pojavil kalifornijski psihiater Paul Bindrin, da bi dokazal, kako je samega sebe "spoznal" v tej knjigi in to v "klevetniških scenah", kjer so on, psihiater in njegovi klienti bili goli. Sodišče je sprejelo pritožbo in priznalo psihiatru zadoščenje s tem, da je avtorja knjige obsodilo na 25.000 dolarjev, založnika pa na 50.000 dolarjev odškodnine.
Malo je dobil, pravijo. Prav gotovo je to res, če upoštevamo, da je pred nekaj tedni filmska zvezda Rachel Welch prejela od filmske družbe MGM 10 milijonov dolarjev odškodnine samo zato, ker so njen sporazum namerno odpovedali.
»V naši založniški dejavnosti, pravi pisec iz Hollywooda Marc Green, je zavladala prava shizofrenija. Založniki terjajo od vas "šokantno knjigo", da bi se povzpeli na prve strani časnikov, drugi vas tožijo, tretji vam predlagajo, naj črtamo to in to stran, četrti pa vašega rokopisa sploh nočejo sprejeti.«
Green ima v tem bridke izkušnje. Njegova knjiga o hollywoodskih klanih, njen naslov je Hollywoodske dinastije, je bila dolgo časa v tem vrtincu.
Najhuje se godi piscem konjunktur-ne literature in poročanju o svežem dogajanju, kjer nastopajo znane osebnosti; takšna literatura je sedaj v modi. Prodajajo take knjige v milijonskih nakladah.
Kot pravi Rodney Smolla, avtor knjige Obtoževalci tiska, danes v Ameriki noben založnik ne bo rekel, kdaj prinesti rokopis, pač pa bo rekel, da je dober tekst, ki zasluži takojšnjo objavo. Toda še v isti sapi se bo vprašal, ali bo s tem zaslužil, morda pa bo še dodal, da bi bilo tekst potrebno dati v pregled odvetnikom, če ni morda v njem kaj tožljivega.
V združenju pisateljev je mogoče slišati, da postajajo posamezni založniki, njihovo število pa narašča, ob takšnem pehanju za dolarji - strahopetci.
Roko na srce: ni jim lahko. Predstavljajte si golega psihiatra, ki je samo zato pokasiral 75.000 dolarjev, ker se je "spoznal" v knjigi, ali pa guvernerja iz primera v mestu Ranjeno koleno, ki terja 24 milijonov dolarjev. Takšna nesreča nekega ameriškega založnika lahko pošlje na beraško palico.
Srečna po uspešnem delu
LONDON — O dogodku, ki ga tale fotografija samo delno ilustrira , smo prejeli dve fotografiji. Tista, ki je ne želimo objaviti, da ne bi dregnili ob občutljivost kakšnega bralca (lahko pa gre past oči na plažo, na katerokoli že), kaže Gabriello Brown, ki se je za reklamne potrebe v javnosti oblekla v topless. Zaradi tega prekrška javne morale bodo morali ona, njen fotograf Keith Freeburn, ki jo na sliki pestuje, pa še dva druga moška, plačati 200 funtov globe. Malo za tolikšen reklamni uspeh
Krokodili
grozijo
kopalcem
SYDNEY — V letoviščarskem kraju Nhulunbuy, oddaljenem obmorskem mestecu na severu Avstralije, so zgradili prvi "krokodilov stolp" v Avstraliji, da bi z njega opazovali gibanje teh po zakonu zaščitenih morskih krokodilov, ki se hitro množijo. S stolpa, visokega 10 m in s katerega nadzorujejo plažo, ki jo obiskuje kakšnih 200 kopalcev, po radiu obveščajo patruljni čoln, kadar se pojavijo živali, da jih odženejo in tako kopalce rešijo strahu.
Mestece Nhulunbuy, kakšnih 600 km oddaljeno od Darwina, je vedno živelo pod grožnjo teh do 4 metre dolgih plazilcev. V zadnjem času so se razmnožili in postali nevarnejši za človeka. Na plažah je opaziti vedno več njihovih sledov, ko se plazijo v morje.
V zadnjem času so kar tri ujeli v nekem kalu pri katoliški cerkvi.
Vsak petek in soboto ponoči kopalci s svojimi čolni, opremljenimi z reflektorji, pregledajo plažo. Krokodile odkrijejo po njihovih rdečih očeh, ki komajda gledajo iz vode.
Odkar so jih zaščitili, so tri osebe izgubile življenje. Krokodili pa niso edina nevarnost. Kopalci se morajo otepati tudi z osami, morskimi kačami in seveda morskimi psi.
• MOJAVE (ZDA) — Letalo voyager, tisto, ki smo ga objavili pred nekaj dnevi in je značilno po velikem razponu kril, je pristalo v tem kalifornijskem letališču po 19.000 kilometrih poti. Letelo je samo nad Kalifornijo in ni šlo, kot so sprva poročali, na pot okoli sveta. To pride kasneje, ko bodo izvedli nadaljnje poskuse.
Vsekakor je doseglo dva svetovna rekorda: letelo je 4 dneve in pol in tako kot letalo z eksplozivnim motorjem opravilo najdaljšo pot z enim samim polnim tankom.
Za »skrbjo« za črnopolto prebivalstvo se skrivajo gospodarske koristi
Zakaj britanska predsednica Thatcherjeva tako nasprotuje sankcijam proti Južni Afriki
LONDON — Zaradi dogajanja v Južni Afriki imajo nekateri v Veliki Britaniji že več mesecev glavobol. Politične stranke se soočajo, sinod anglikanske cerkve obsoja rasno ločevanje in zahteva gospodarske sankcije, poslovni svet je neodločen in ga obhajajo dvomi, kadar se spomni na svoje koristi, vrstijo se sestanki, posveti, državljani razpravljajo in polemizirajo...
Britanija je največji investitor v Južni Afriki (12.000 milijard lir), trgovinski posli se sučejo pri 2.000 milijardah, prav gotovo ima milijon Južnoafričanov britanski potni list.
Zaradi negotovosti, kaj bo Južni Afriki prinesel jutri, je v Veliki Britaniji malo takšnih, ki so prepričani, da bi gospodarske sankcije proti režimu v Južni Afriki na nek način pomagale zrušiti zadnjo trdnjavo rasizma še preden se bo afriški jug spremenil v deželo splošnega krvoprelitja.
Najodločnejši glas, ki se upira pozivom na sankcije, je glas predsednice vlade Margaret Thatcher, ki je v zadnjem času v celi vrsti intervjujev za domači in tuji tisk branila svoje stališče. Javnost je zlasti zabeležila pogovor Thatcherjeve s časnikarjem Guardia-na, ki je dan po objavi odgovorov Thatcherjeve objavil "svoj odgovor na njene odgovore".
Margaret Thatcher trdi, da sankcije ne morejo učinkovati. Po njenih trditvah so "nemoralne", ker bi prizadele črnsko prebivalstvo in posebno otroke potisnile v lakoto. Seveda premierka ni omenila izgube britanskih poslovnih krogov. Navedla je podatek, da bi na desetine tisočev črncev ostalo brez dela in bi na desettisoče njihovih otrok umrlo zaradi lakote. Dvignila je
glas, ko je rekla, da bi zavračanje južnoafriških pridelkov bila voda na mlin francoskih farmarjev. Tolkla je po mizi, ko je dokazovala, da bi obračanje hrbta južnoafriški platini, zlatu in diamantom prineslo čudovite prihodke sovjetskemu gospodarstvu.
Thatcherjeva je hotela dokazati, da hudič ni tako črn, kot ga rišejo. Rasno ločevanje se je občutno skrčilo, je rekla: praktično so ga odpravili v športu. Prenehala je prepoved sklepanja mešanih zakonov. Zakoni o prehajanju iz "bele" v "črno" cono so se spremenili. Prav tako tudi nekateri zakoni delavnega prava. Apartheid je na poti ukinitve. Režim v Pretorii v zadnjem času hodi v pravo smer. Britanija je veliko postorila pri prepričevanju Pretorie, posebno v zadnjih 18 mesecih.
Thatcherjeva svoje stališče glede Južne Afrike oslanja na ozaveščenost in se pogostoma sprašuje, če je etično, da ravno temnopolti otroci stradajo zaradi sankcij bogatega zahodnega sveta. Pravi, da bi bilo to presunljivo.
Dan po Thatcherjinem intervjuvu je Guardian objavil redakcijski uvodnik z naslovom ' Moralnost in premierka", v katerem je z nasprotnega gledišča opredelil moralni vidik sankcij proti Južni Afriki.
V "odgovorih na odgovore" se je Guardian vprašal, s kakšnega moralnega kota premierka ocenjuje nemoralnost sankcij proti režimu v Pretorii.
»Sankcij ne terja samo Denis Hea-ley, niti oglušujoča opozicija, za katero ponavadi vnaprej vemo, kako se bo obnašala«, piše Guardian. To zahteva tudi škof Tutu, nadškof Runcie, sinod anglikanske cerkve, Nelson Mandela,
Oliver Tambo, predsednik Kuanda, premier Mugabe, kongres ZDA, velika večina članic OZN m celotni Com-monvvealth. Guardian se čudi, zakaj Thatcherjevo prav sedaj tako zaskr-blja vprašanje lačnih v Afriki, ko pa je pred časom preslišala Brandtovo poročilo o položaju v državah v razvoju.
»Ali jo je svoj čas ganila revščina Afrike — in kar je še važnejše: ali je poslala dodatna sredstva, da bi jo ublažila? Niti slučajno!«, odgovarja Guardian, vse do takrat ne, dokler ni Bob Geldof s svojimi akcijami osramotil britanskih politikov.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
DONAGGIO
■	ZA MOŠKE:
poletne obleke, poletni nepodloženi jopiči in praktične majice »operi - obleci«
■	ZA ŽENSKE: chemisiers, poletne odprte majice in privlačna izbira najrazličnejše poletne konfekcije.
DONAGGIO
Nabrežje 3. november 9
TRST
Z®

NEiR-ECA... SAM	(MO, MO... 1_E
■UUDKČ NAM aEE	POMIRI SE IKI
DAL GOSPODA...
■SPOClS J