Naročnina
Dnevna lidojn
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petu-vralo mali oglasi po 1-90 ln 2 D, ve£fl oglasi nad 49 mm vUlna po Din 2-50, vellU po 3 ln 4 Din, v urednUHcem delu vrstica po 10 Din o Pri veClem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
rožen pondellka ln dneva po prazniku
Uredništvo fe v Kopitarjevi ulici it. «111 Rokopisi se ne vračajo. nefranlclrana pisma se ne sprejemajo * Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva Stev. 32S
Političen lisi sa slovenski narodi
Uprava fe vKopltarfevl nI.41.0 čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.6S0 ln IOJ48 za Inserate, Sarajevošt.7563, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Duna/ St. 24.797
Popolen polom v zunanji politiki.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Belgrajska Javnost zelo ostro napada angleško diplomacijo, češ da podpira angleška diplomacija ob priliki zadnjih komitaških vpadov na naše ozemlje bolgarsko vlado, in pa ker pišejo »Times« proti nam. To nastopanje proti Angliji v belgrajski javnosti je precej značilno. Gotovo je, da nam to ni v prid. Tembolj pa je to čudno, ker je največji francoski list »Temps« priobčil v tej sporni zadevi obširen uvodni članek, v katerem kaže na zahrbtno vlogo Italije na Balkanu in se izraža v prilog Bolgarije. V uvodnem članku pa se izraža dvom, da bi v tem sporu pomagali naši državi Grčija in Romunija. Romunija je namreč v najtesnejših zvezali z Italijo in bo radi tega tudi sledila njenim nasvetom. Istočasno pa podpira Italija tudi Bolgarijo, kar je vzpričo izvršene zaroke med bolgarskim kraljem Borisom in italijansko kraljičino Giovanno popolnoma jasno. Kar se pa tiče Grčije, ugotavlja »Temps«, da je ona stala vedno na strani Anglije in da bo tudi storila to,- kar bo Anglija velevala. Vzpričo takega položaja je torej naša država na Balkanu popolnoma osamljena. Zato priporoča »Temps« naši vladi mirno kri in prevdarnost. Ta nasvet od prijateljske strani je najboljši nauk za našo vlado. Zunanja, kakor notranja politika je popolnoma zavožena. Zato je razumljivo, da je danes naša država v koncernu evropskih držav popolnoma izolirana. Nezmožnost naše vlade se vedno boljinbolj izkazuje, ne samo, kar se tiče naših notranjepolitičnih razmer, ampak tudi v popolnoma nesposobnem vodstvu našp zunanje politike.
F' V 7. avg. (Izv.) Zunanje ministr-st;	ne daje nobenih izjav o korakih,
ki ji.	. storiti v Sofiji. To je tembolj
čudno, ker je že dosedanje molčanje povzročilo naši diplomaciji v inozemstvu zelo veliko škodo in je vlada morala ponovno demanti-rati najrazličnejše vesti, ki so se razširjale po inozemskem časopisju. Vendar smo izvedeli, da je tekst note, ki se ima izročiti bolgarski vladi, gotov in da jo bo v ponedeljek zjutraj izročil naš poslanik v Sofiji Milan Ra-k i č bolgarski vladi, šele potem se bo objavil tekst note. Tudi se trdi, da se bo izvršila izročitev note kolektivno, to je, da bo istočasno izročena bolgarski vladi slična nota tudi od strani zastopnika grške ter romunske vlade v Sofiji. Kar se tiče sodelovanja Grčije, smo se informirali pri tukajšnjih grških predstavnikih, ki so to stvar demantirali, češ, da naša vlada, kolikor je njim znano, v zadevi poslednjih dogodkov na grško-bolgraski meji ni niti poizkusila stopiti v stik z grško vlado glede dogovora o skupnem nastopu proti bolgarski vladi. Drugače stoji stvar z Romunijo, ki je itak naša zaveznica. V dobro poučenih krogih se smatra, da je bil storjen sporazum glede skupnega nastopa proti Bolgariji že ob priliki zadnje konference na Bledu. Vendar pa se v tukajšnjih krogih obsoja neaktivnost romunske vlade, ki je ob priliki zadnjih dogodkov na naši meji pokazala veliko malomarnost in da se ni zadržala iako, kakor bi se morala zadržati kot zavezniška država- Glede teksta note pa izvemo toliko, da bodo v noti opisani dogodki tako, kakor jih je ugotovila posebna, za to sklicana komisija in da se bodo v njej navedli dokazi za trditev, da je bolgarska vlada podpirala to gibanje. Končno se v noti opozarja bolgarska vlada lia akcije, ki jih bo morala storiti naš® vlada v slučaju, da bi se ponavljali komitaški vpadi na naše ozemlje.
Bolgrad, 7. avgusta. (Izv.) Voditelji opozicionalnega kluba dr. Korošec, Ljuba Davidovi č, Spaho in Joca J o v a u o -vič so poslali danes predsedništvu narodne skupščine pismo, v katerem zahtevajo, da se skliče narcdna skupščina radi nujnega zakonodajnega dela, gospodarske krize v državi, posebno pa radi ogromne škode, ki so jo prizadejale naši državi velikanske poplave. Da se težko gospodarsko stanje naše države omili, je nujno potrebno sklicanje narodne skupščine. Poleg teh razlogov za nujnost sklicanja narodne skupščine, pa navajajo voditelji opozicionalnega bloka tudi to, da so se od strani državnih oblasti pričela ob bližajo-
čih se občinskih volitvah v Srbiji izvrševati največja nasilja in da vladni organi neprestano kršijo zakon. To dokazuje cela vrsta napadov na nekatere najodličnejše predstavnike demokratske stranke v zadnjem času.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Isto pismo so poslali predslavitelji opozicionalnega bloka tudi predsedstvu vlade z dostavkom, da je dolžnost vlade, da zahteva sodelovanje skupščine pri svojem delu in ne, da jo izbegava. Če pa je vlada radi znanih vzrokov opustila to svojo dolžnost, potem pozivajo predstavniki opozicionalnega bloka vlado, da se sporazume s predstavniki vseh parlamentarnih skupin v cilju takojšnjega sklicanja narodne skupščine.
Srbski list za samoupravo slovenske
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Današnji »Radikal« prinaša članek o Slovencih in o Sloveniji, v katerem se ugotavlja, da so Slovenci najnaprednejši in najkulturnejši del našega naroda in da jim je treba ravno radi tega, ker so eksponirani napram Nemčiji in Italiji, posvečati največjo pozornost. Navzlic temu svojemu kočljivemu položaju, pa spoznava pisec uvodnega članka, da so Slovenci pastorek v tej državi ter vidi, da pričenjajo tudi Hrvati zlorabljati svojo nadmoč Ln pozabljati na bratsko enakost in ravnopravnost. In ta pogreška Hrvatov je neobičajna. Če so namreč Hrvati na lastni koži čutili nepravico, potem nc bi smeli sami napram Slovencem tako postopati, kakor so do nedavna Srbi postopali napram njim. Kako daleč pa je prišlo v gaženju Slovencev, kažejo razmere v glavnem mestu Slovenije, ki je eno najlepših in najbolj urejenih mest v tej državi, razmere v beli Ljubljani. Dofim je tudi najbolj zapuščeni vasi Črne gore in Macedonije že tretjič dana prilika, da si izbere svoj občinski svet, je preteklo že pet
let, odkar vlada v Ljubljani komisarijat. Pet let se že opaža tukaj gaženje ljudske avtonomije in se svobodnim ljubljanskim meščanom ne daje pravica, da si volijo svoj občinski svet. In isti radikali, ki so ob snovanju radikalne stranke prepovedovali princip ljudske samouprave, dopuščajo danes, da se gazi samouprava v enem izmed najlepših, najbolje urejenih, najnaprednejših in najkulturnejših mest v naši državi, da se gazi samouprava bele. Ljubljane. Ob zaključku svojega članka, pa zahteva uvodni člankar ob času, ko se tretjič v Črni gori, Srbiji in Maccdoniji, dviga glas naroda, isto pravico tudi za Ljubljano, da to protizakonito stanje v mestni upravi preneha, da se preneha daviti in pritiskati ta biser mest med našimi mesti. Ta zahteva jc v interesu časti in morale, pravice in pravde, v interesu samouprave Ljubljane ter ljubljanskih občanov, Slovencev in Slovenije ter končno v prid dobro umevanih interesov te države, ki se imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ZA POMOČ PEČICI PRI PONIKVI.
Bolgrad, 7. avgusta. (Izv.) Poslanca dr. H o d ž a r in Š k o b e r n e sta poslala na fin. ministra Perica, ministra za notranje zadeve Maksimoviča ter ministra za kmetijstvo Puc-Ija vprašanje, v katerem opozarjata navedene ministre na težko nesrečo, ki je zadela 14. julija vas Pečice pri Ponikvi v srezu Šmarje pri Jelšah, in v katerem zahtevata za težko prizadete robdine, posebno pa za rodbino Slemen-fekovo, da se iim nudi hiljra ter taktna pomoč. Ičavi
ACA STANOJEVIČ DRŽI BOBIČA.
Bolgrad, 7. avgusta. (Izv.) Danes popoldne. bi se imela vršiti seja glavnega odbora radikalne stranke, da sklepa o izključitvi Bobiča iz stranice. Včeraj je bil od strani Bože Maksimoviča odposlan poseben kurir k Aci Stanojeviču v Knjaževac z vabilom, da bi prišel Aca Stanojevič na sejo. Aca Stanojevič pa se vabilu ni odzval ter ni prišel na sejo. Radi tega ni mogel glavni odbor sklepati o Bobi-
lialdfečiMt/
Svetovna finančna konferenca.
Rim, 7. avg. (Izv.) V političnih in finančnih krogih je v ospredju valutno vprašanje in finančne razprave med ameriškim podtajni-kom Mellonom in italijanskimi finančniki. Italijanskim poročevalcem Mellon na nobeno vprašanje ni pozitivno odgovoril. Niti o svojih vtisih v Italiji se ni izrazil. V Antibes se je Mellon sestal z velebankirjem Morganom. Oti-cielne agenture javljajo, da Mellon proučava finančni položaj vseh evropskih držav. Mellon hoče ugotoviti, ali je splošna ameriška pomoč Evropi oportuna. V načrtu je mednarodna konferenca evropskih držav in severne Amerike. To misel podpirata zlasti Anglija in Francija. Mellon naj bi to konferenco pripravil in stopil v zvezo z vladami vseh evropskih držav. Iz Rima bo Mellon potoval v Pariz, kjer bo imel več razgovorov s francoskimi državniki. Iz Pariza se bo še enkrat vrnil v Rim.
Finančni minister Volpi je imel konferenco z generalnim ravnateljem' Banca Ita-liana in še nekaterimi bančniki in industrijci. Na konferenci so sklenili odredbe za pobolj-šanje lire napram inozemskim valutam. Takoj ko bo Mussolini odredbe odobril, jih bo finančni minister razglasil.
London, 7. avg. (Izv.) Vladi Velike Britanije in Združenih držav sta sklenili, da se v jeseni sestanejo zastopniki obeh dežel k neformalnim pogajanjem o medsebojnih denarnih terjatvah, ki izvirajo iz vojne. Natančna višina ameriških terjatev v Angliji še ni znana, le toliko je gotovo, da je na obeh straneh veliko državnih, še več pa zasebnih terjatev, ki jih je treba proučiti in ugotoviti njihovo upravičenost.

avgusta preneha premogarska stavka.
London, 7. avg. (Izv.) Skoro v vseh rudarskih industrijah prevladuje med rudarji mnenje, da je treba sprejeti kompromisne predloge cerkvenih knezov. Samo v Lancashire, Durham in južnem Walesu je izid glasovanja dvomljiv. Nekateri pričakujejo, da je rešitev premegarskega spora zelo blizu in spravljajo s tem v zvezo tudi odložitev Baldvvinovega potovanja v toplice. Poleg tega je značilno, da poslanci delavske stranke ne zapuščajo Londona. i Times« poročajo, da so dobili poslanci migljaj od predsedstva rudarske zveze, da naj ostanejo v Londonu, ker je njihova prisotnost potrebna. Štirideset rudarjev, ki so člani spodnje zbornice, je za slučaj potrebe izvolilo
zmernega Hartshorna za zaupnika in posredovalca. Hartshorn je že konferiral z Baldvvinom in rudarskim ministrom. Izjavil je, da je konec stavke koncem avgusta že skoro gotov. Časopisje meni, da bodo rudarji vzdržali se-demurni delavnik, sprejeli pa 10—12 odstotno znižanje plač.
London, 7. avg. (Izv.) V torek se bo zopet sestal izvršilni odbor, da zavzame stališče k poročilom iz posameznih revirjev o razpoloženju napram posredovalnemu memorandumu. Revir Northumberland je komunike sprejel, Cumberland in Lancashire sta ga odklonila, iz drugih revirjev še ni točnih podatkov.
Pariz, 7. avg. (Izv.) Vlada hoče še pred zaključenjem zasedanja predlagati odobritev pogodb o odplačevanju dolgov. Poincare je prišel do prepričanja, da je končna sanacija franka brez tuje pomoči nemogoča. Tudi glede zunanjega posojila je Poincare revidiral svoje odklonilno stališče. V Londonu in New-yorku že krožijo vesti, da se francoska vlada pogaja v Ameriki za najetje ogromnega posojila. Francoski poslanik v Washingtonu Be-ranger se je vrnil na svoje mesto s pooblastili, da se pogaja in sklene posojilo.
Pariz, 7. avg. Zbornica je zahtevala k zakonom o amortizacijski blagajni nekatere iz-premembe. Zato se je zakon vrnil senatu, ki
posojilo v Ameriki.
ga je nato v obliki, kakršno je zahtevala zbornica, sprejel.
Poincare je predlagal, da se skliče velika skupščina. Predlog se je izročil upravnemu odseku.
Pariz, 7. avgusta. (Izv.) Vlada je izdala komunike v katerem pravi, da zaenkrat še ni izpremenila svojega stališča napram vvashing-tonski pogodbi. Stališče vlade je še vedno tisto, ki ga je označil Poincare v zbornici in senatu. Vlada bo počakala za enkrat na učinke dosedanjih finančnih odredb.
Finančno ministrstvo kategorično deman-tira amerikanska poročila o posojilu 250 miljo-nov dolarjev, ki naj bi ga najela Francija.
Trgovska akademija v Mariboru,
Bled, 7. avgusta. (Izv.) Danes je prispel na Bled minister za trgovino g. dr. Kajač v spremstvu šefa pisarne trgovskega ministrstva g. Petra Miloševiča. Vaš dopisnik se je raz-govarjal z ministrom, ki mu je podal o svojem prihodu na Bled sledeče informacije: Na vprašanje iz kakšnega vzroka je minister zaprosil za avdienco pri kralju, je odgovoril dr. Krajač, da je poročal kralju poleg številnih osebnih zadev tudi o vprašanju normalizacije naše trgovine. Kralj se je zelo zanimal za vsa vprašanja in se je s polnim razumevanjem stvari informiral o vseh tekočih zadevah. Kralj je danes podpisal tudi ukaz, da se dosedanja trgovska šola v Mariboru povzdigne v trgovsko akademijo. Istotako se spremeni
tudi ista šola v Bitolju. Dalje je podpisan tudi zakon o valorizaciji bančnih vrednosti.
Na vprašanje, kateremu delu v svojem resoru se misli predvsem posvetiti po svojem prihodu v Belgrad, je odgovoril g. minister, da se bo bavil z izdelavo predloga ministrskega sveta o normalizaciji našega finančnega stanja, katero je treba zavarovati pred kolebanjem. To vprašanje bo mogoče urediti s pametna proračunsko politiko, s primernim varčevanjem na eni strani in z okrepitvijo našega narodnega gospodarstva na drugi strani. Veliko važnost je treba polagati tudi na strokovno šolstvo in gledati na to, da bodo zadovoljeni vsi krogi in da se bo strokovno šolstvo v vsej državi poenotilo.
IZ TOPLIC V TOPLICE.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Po vesteh, ki smo jih prejeli iz Karlovih Vari odpotuje Pašič v ponedeljek v Monte Carlo.
VŠTET JE KADERSKEGA ROKA IN REŠEVANJE PROŠENJ ZA DRŽAVLJANSTVO.
Belgrad, 7. avgusta. (Izv.) Državni svet jc v številnih rešenjih priznal državnim nameščencem vštetje kaderskega roka v osnovno plačo. Vendar pa jc še polovica pritožb nerešenih pri državnem svetur. Rešile so ve namreč samo prošnje protcžirancev. Ravno tako stanje vlada glede prošenj za državljanstvo. Poslanec Jugosl. kluba dr. J. H o d ž a r je storil v tej zadevi potrebne korake, da sc nečuvene krivice popravijo.
ITALIJANSKO-ROMUNSKA ZVEZA.
Rim, 7. avg. (Izv.) Romunski ministrski predsednik Avarescu bo 13, t, m. udpotpval x
Iltalijo. Najprvo gre na oddih v Acqui. Začetkom septembra se bo v Rimu sestal z Mussoli-nijem. Med drugimi političnimi zadevami se bosta razgovarjala o otvoritvi pogajanj za trgovsko pogodbo med Romunijo in Italijo. Glede oficielnega obiska romunske kraljeve dvojice ni v Rimu še ničesar znanega. Tudi o tej zadevi bo Avarescu pripravil tla v Rimu. V, Benetkah se nahajata princezinji Helena romunska in Irena grška.
GOSPODARSKI BOJKOT V MEHIKL
London, 7. cv~. (Izv.) Ameriška vlada čaka trenutka, da pot 'e v mehikanske boje. Učinki gospodarskega Ujkota, ki so ga vpri-zorili katoliki, so izredno močni. Ameriški trgovci in industrijski kariei je dobil poročila, da se je konsum vsled bojkota znižal za 40 odstotkov. Delovanje bank je doslej še normalno. Tudi trgovska zbornica v Mduki i*r cika uspeh buikota,
Italijanski imperializem na Balkanu.
Načelnik SLS je v kratkih, ostrih, lapi-darnih stavkih orisal zunanjepolitični položaj Jugoslavije. Kot legitimni vrhovni predstavnik Slovenije je izjavil 6. avgusta: »Celokupna opozicija je v skrbeh radi zunanjepolitičnega položaja, ki je po našem mnenju za državo tako težaven, da mora vsak patrijot biti v skrbeh za prestiž naše države. Ves Balkan prehaja polagoma v nevarnost od soseda na apeninskem polotoku. Zadržanje Anglije za nas ne more biti pomirljivo.«
Težke besede 1 Izgovoril jih je državnik, Id je bil eden glavnih zidarjev naše države. Izgovoril jih je v globoki skrbi za obstoj in proč vit Jugoslavije. Poročila, ki prihajajo iz središč evropske diplomacije, potrjujejo, kako stvarno in realistično gleda načelnik SLS na mednarodni položaj.
Italija razpreda svoje niti po vseh balkanskih državah. Njena prožna diplomacija je znala zaceliti globoko rano, ki jo je gospod Mussolini zadal grškemu ponosu, ko je zasedel otok Krf. Novi vladarji Grčije se odmi-kajo od jugoslovanskega zaveznika, lomijo pogodbo glede Soluna in se približujejo Italiji. V Albaniji so Italijani postali odločilen ^initclj. Kulturna penetriacija, ki so jo zapo-'čeli že pred vojno, rodi prve sadove. Italijanskemu kapitalu se je posrečilo osvojiti si petrolejsko industrijo v Albaniji. V vseh važnejših gospodarskih panogah Albanije ima italijanski kapital odločilen vpliv. Toda Albanija je za Italijo samo izpadna točka za gospodarsko in politično nadvlado na Balkanu.
Zelo pozorno skrb in izredno previdnost Ibi voditeljem nše zunanje politike moralo narekovati tudi delo Italije v Bolgariji. Tudi tam skuša Italija najti tal in njena diplomacija, nje tisk spretno in sistematično izrablja vse mejne sporčke in diplomatične praske imed obema državama. Italija vabi na svoje univerze bolgarske dijake. In res že študira v Bolonji, v Firencah, v Padovi dobra stotina bolgarskih štipendistov. V bolgarskem političnem svetu je nakupičena lepa in zdrava plast jugoslovanske zavesti, stremljenja po tesnem sodelovanju ol>eh južnoslovanskih držav. Predobro vemo, da ni še dozorel čas za velikb južnoslovansko federacijo, za vele-vlast, ki bi jo oblivala tri morja, Jadransko, Egejsko in Črno morje. Toda vsaj to moramo od naše diplomacije zahtevati, da ne uničuje pozitivnega idejnega kapitala, da ne poglablja pTepada med Jugoslavijo in Bolgarijo.
V zadnjih dneh vedno jasneje stopa na svitlo tudi osnovna črta romunske zunanje politike. Romunija gre prijazno nasproti stremljenju Italije, da se na Balkanu zgradi novo > ravnotežje deljenih sik; nad to politično stavbo pa naj drži Italija svojo pokroviteljsko fin vladarsko roko. Še lani je bil uradni obisk romunske kraljeve dvojice v Rimu nemogoč. Italijan=ka diplomacija je s tihim, živahnim delom i'/gladila pot — in pred nami že ležijo zanesljive vesti o zavezništvu med Italijo in Romunijo. Istočasno pa se pletejo vezi med Romunijo in Madžarsko, posebno varovanko Italije.
Tako v vsej tišini, neopazno raste 'iadran-plco-balkanski imperij Italije. Krog telesa Jugoslavije plete Italija mrežo.
Jugoslovanska diplomacija je v tej lihi tekmi za Balkan in Adrijo popolnoma odpovedala. Iz Belgrada ni nobene nove zunanjepolitične inicijative. Belgrad niti ne poskuša braniti države pred tajnim omreženjem po Italiji. V tej zgodovinski tekmi za bodočnost Balkana in Adriie smo doživeli samo eno važno dejanje g. Ninčiča: Odprl je italijanskemu kapitalu z nethmskimi konvencijami vTa-ta — v Dalmacijo in Primorje!
Dr. Korošec je o pravem času, v tragičnem momentu jugoslovanske zunanje politike dvignil svoj svarilni glas. Z diskretno gesto je pokazal na novo pot, na novo smer, ki gre vzporedno s Francijo in Anglijo nasproti Rusiji, je slovanska, stremi popolno gospodarsko in polilično nezavisnnstjo držav na Balka-th' tesnim sodelovanjem narodov ob vzhodni Adriji, Donavi in na Balkanu. V času, ko se od zapada dviga črni oblak italijanskega imperijalizma, je ta poziv zgodovinskega pomena.
BOLJŠEVIKI ZAPIRAJO OPOZICIONALCE.
Varšava, 7. avg. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da so tam aretirali veliko število pristašev opozicije proti sedanjemu režimu. Zadnjo noč so aretirali zlasti veliko voditeljev delavskih strokovnih organizacij. Novi načelnik čeke je izjavil, da vse aretirance obtožuje državni pravdnik radi snovanja upora proti sedanji vladi. Aretacije so med uradništvom povzročile naravnost paniko. Več aretacij se je izvršilo tudi v vlakih in v provinci. Sovjetsko poslaništvo v Varšavi označuje te vesti kot zelo pretirane. Poslaništvo trdi, da so tudi vsa poročila o sporu v komunistični stranki brez podlage.
Moskva, 7. avg. (Izv.) Podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske Unije Kuj-
hvšev ifi imonovan zn njirVlniUn mMi,'/«, -•> - - • ----------- ^..j.j.ijt.gii
gospodarskega sveta in je istočasno zapustil mesto komisarja za delavsko in kmetsko nadzorstvo.
SDS - roke proč od industrije I
Slovenija je gospodarska enota — to je
naš gospodarski aksiom, podprt z življenjem, pa naj ustavna ureditev države se še tako trudi, da to dejstvo zabriše. A ravno tako gotovo je tudi dejstvo, da je osrednji problem našega gospodarskega življenja tako sedaj, še bolj pa v bližnji bodočnosti dilema: ali in-dustrijalizacija Slovenije — ali izseljevanje. Ali naj črpa našo delovno moč domovina, naj uživa tudi ona sadove, ali pa se naj okoristi inozemstvo z delom naših rok! Kdor torej ima kaj srca za našo gospodarsko bodočnost, mora stati v vrstah tistih, ki hočejo slovenskemu narodu na ta edino možni način, pa naj bo že v kakršnikoli obliki, ustvariti gospodarski obstanek in zavedati se mora, da je oviranje tega cilja zločin nad narodom! Enako pa mu mora biti tudi jasno, da to gospodarsko življenje ni krpa papirja, ne nosi značaja strankarske opredelitve, ampak je organizem, ki živi skupno s celotnim narodom, drugače imamo opraviti š suho vejo na zelenem deblu...
Tragika SDS in njenega delovanja je ravno v tem, da ni nikdar čutila z narodom, nikdar upoštevala njegovih gospodarskih teženj in potreb. Pač pa je tudi napram industriji uveljavljala osnovni princip vsega svojega javnega dela, ki je: maščevalnost in obla-stizeljnost. Zato je delala na vse kriplje na to, da se je odločanje o usodi slovenske industrije moralo prenesti v Belgrad, kjer so se v zadnjem času odkrile bohotne cvetke zarade, bakšiša in korupcije.
Menda ga ni industrijalca in menda ga ni podjetja v Sloveniji, ki bi bil vesel imena dr. Gregorja Žerjava in SDS. In dvomimo, da bi eksistiral v Sloveniji podjetnik, ki bi se ne strinjal s splošno obsodbo SDS-arske centralistične politike, ki je ravno slovenskemu podjetniku prizadejala strahotno škodo. Mi smo jih svarili pred bodočnostjo, a v odgovor je iz »Jutra« priletela psovka, kateri je sledila v Belgradu denuncijacija. Mi smo apelirali na njihovo narodnost; na splošni gospodarski položaj v Sloveniji, a v odgovor je sledilo, prili-zovanje Belgradu in ukinjenje domačih kom-petenc. Nosilci našega narodnega gospodarstva so mesto podpor dobili očitek protidržav-nih rovarjev, ki naj se pohlapčijo ali pa izginejo. In SDS-arstvo slavi baš v sedanji industrijski domači krizi svoj triumf.
Scentralizirali ste v Belgradu vse in namen se je sijajno posrečil, slovenske gospodarske samostojnosti ni več, Morda ste spravili par svojih miljencev na gorko, a splošnost. yam kaže upadla lica: Hočete, da jih javno pokažemo? Evo vam:	' .
Že ustanovitev novih podjetij Belgrad ne dovoli več v Sloveniji! Tovarne zidaj v Srbiji, pa brez ozira na zemljo, podnebje in industrijske predpogoje. Če hočeš kaj doseči, se vozi dolgo progo v Belgrad,'da snameš kje osebne stike, da tratiš čas in denar. Da je pa centralizacija dovolj jasna, naj gre domač industrijalec malo v »skušnjo« na carino in na-daljni dokazi odpadejo. Jn slovenska industrija mora zaznamovati obupna dejstva. Državne dobave so se scentralizirale v Belgradu. In slovenska indusirija mora beležiti celo slučaje, da je višje cenjena inozemska industrija vkljub višjim cenam in slabši kakovosli dobavljenega blaga kot pa domača! Morda vas je v centralistični doslednosti prekosil le listi uradnik v trgovinskem ministrstvu, ki je sprožil grandiozuo misel, da naj se jeseniške tovarne z 2000 delavci in 6000 družinskimi člani preselijo v Srbijo ...
Ali hočete sliko o davkih? 80 odstotkov dobička znašajo! Ali hočete sliko o bogastvu? Dobički od družb in podjetij stalno padajo, industrija je zaposlena komaj s 50 odstotki, bilance podjetij izkazujejo izgubo, obratovanje se je omejilo na minimum, delavstvo se odpušča v stotinah, industrija ne izplačuje ni-kakih dividend! Morda bo vašo centralistično naziranje iu delovanje še najbolj popolno, če vam povemo, da je veliko industrijsko podjetje na Štajerskem zahtevalo nazaj vse od 1. 1921. do 1925. izplačano dividende! Tužna slika umirajočega životarjenja!
Morda bpsle slovenskemu industrijskemu svetu hoteli dokazati svoje nacionalno .delovanje z — nacionalizacijami. Ali ta vam bo odgovoril: Morda je prenapeti nacionalizem vsilil nekaj vaših pomagačev na sinekurska mesta, a za slovensko industrijo je ta doba ena najžalostnejših, ker ji jc pripravila poleg sto in sto milijonske izgube narodnega premoženja še pečat — agromerkurstva!
Morda boste hoteli zatajiti centralistično svojo politiko in pokazali slovenski industriji interpelaciji proti — centralizmu šolskih zvezkov in državnih dobavk? A iščite sami človeka, ki bi verjel, da so take interpelacije programne, ki bi jim prisodil drugačno vrednost kot — agitacijsko sredstvo!
Industrializacija Slovenije je njena življenjska zahteva. Dosedanje SDS-arsko centralistično delovanje jo je hotelo zadušiti. A mi verjemo v njeno moč in borbo za odstranitev vseh škodljivih elementov, da se razvije v samostojno življenje. Za SDS politiko v slovenskem gospodarstvu ne sme biti več pro-
atnrn I
Poravnajte naročnino!
J. Sedivf:
Opozicija v ruski ševiški stranki.
V boljševiski Rusiji do začetka letošnjega leta ni bilo prave opozicije. Šele na 14, kongresu ruskih boljševikov začetkom januarja 1.1. se je nenadoma pojavilo dvoje različnih mnenj o vodstvu državnih poslov ter o strankinih ciljih in taktiki. Zagonetna smrt Dzeržinskega, ki je imel v svojih rokah boljševiško policijo in odstranitev njegovega prijatelja Zinovjeva iz glavnega strankinega odbora dokazujeta, da notranji spori zavzemajo v boljševizmu vedno večji razmah.
Za časa Ljenina je bila vsaka opozicija nemogoča, ker je Ljenin po svojih duševnih sposobnostih daleko nadkriljeval vse ostale boljševiške voditelje in je užival tak ugled, da bi bilo popolnoma brezplodno upirati se njegovemu mnenju. Ljeninov naslednik Stalin pa je komaj senca svojega predhodnika in mora iskati pomoč pri Buharinu, Rykovu, Tomskem in Molotovu. Na 13. zborovanju ruskih boljševikov še se niso pojavila nesoglasja, ker se je vršil neposredno po smrti Ljeninovi ter je vse boljševike prevzemal strah pred bodočnostjo. Medlem pa se je pokazalo, da z Ljeninom ni padel tudi boljševizem in da ga lahko vodijo tudi možje, ki niso tako genialni kakor je bil Ljenin. Tako je prišlo do očitnega spora med ruskimi bolj-ševiki na 14, kongresu, ki se je vršil začetkom januarja t. 1. v Moskvi.
Stali so si nasproti moskovski in ljenin-gradsla boljševiki. Ljeningradska skupina jc pod vodstvom Zinovjeva, IVamenjeva, Sokol-nikovega in Laševiča takoj prvi dan kongresa ostro nastopila proti moskovski skupini, ki so jo vodili Kalinin, Vorošilov, Buharin, Jaro-slavskij, Tomskij in Kujbyšev, dočim jc Stalin skušal igrati vlogo posrednika. Ljeningradska skupina je bila sicer v manjšini, vendar se ji jc posrečilo prisiliti vodstvo kongresa, da so prišli do besede tudi njeni poročevalci, ki so podvrgli poročila glavnega odbora ostri kritiki. Takoj prvi dan sc je oglasil proti Stali-ninovemu poročilu s svojim protireleratom ljeningradski zastopnik Zinovjev. Šele po šestdnevni burni razpravi, ki so se je udeležili vsi važnejši boljševiski voditelji, so bila poročila glavnega odbora sprejeta. Ljeningradska manjšina pa se ni udala tudi po tem glasovanju. Njeno glasilo »Pravda« je še nadalje podpiralo stališče ljeningradske in ukrajinske skupine, ki se ni strinjala z večino v vprašanju mladinskega gibanja, zadrugarstva, socializacije in se je borila proti naraščanju moči večjih posestnikov. Dalekovidnejši možje pa niso hoteli kljub temu spora še zaostriti, temveč so skušali najti sporazum. Zato so, izvolili v glavni odbor tudi zastopnike ljeningradske manjšine, misleč, da se bo opozicija zadovoljila s tem zadoščenjem in opustila svoje opozicijonalno stališče.
Toda ta korak je opoziciji vlil le še novega poguma. Začela je prikrito in vztrajno delovati proti oficielnemu vodstvu, ter se pripravljati na to, da dobi na prihodnjem vse-ruskem boljševiškem kongresu večino ▼ osrednjem izvršilnem odboru komunistične stranke. Med dvema kongresoma je namreč vsa moč v rokah osrednjega (glavnega) izvršilnega odbora, ki ga tvori 25 članov. Iz njegove srede izvoljen politični odbor nadzoruje delovanje ljudskih komisarjev (ministrov) in jim daje smernice; on sklicuje in vodi seje glavnega izvršilnega odbora ter ima v svojih rokah celo rusko državo. Meseca januarja so bili izvoljeni v politični odbor (Politbyro); Stalin (predsednik), Rykov, Buharin, Tomskij, Kalinin, Rudsutak in Zinovjev. Ko je politični odbor odkril Zinovjevo akcijo, ki je skušala vsepovsod v Rusiji pa tudi v inozemskih komunističnih organizacijah osnovati svoje, posebne skupine, ki so naperjene proti sedanjim voditeljem boljševistične stranke, je takoj »nenadoma umrl« Zinovjievov pristaš in sobojevnik Dzeržinskij, član glavnega izvršilnega odbora, ki je bil vrhovni poveljnik policije. Ko preiskava na njegovem stanovanju po njegovi smrti kljub zaželjenim odkritjem ni povzročila proti njemu in njegovemu pomagaču Zinovjevu dovolj mržnje med boljševiki, je izvršilni glavni odbor izključil koncem julija Zinovjeva iz političnega odbora in iz glavnega izvršilnega odbora. Moskovska »Pravda« (ljeningradska »Pravda« je opozičnal) piše z dne 27. julija o tej zadevi sledeče:
»Plenum glavnega izvršilnega odbora je bil postavljen pred nezaslišano dejstvo, da je mala skupina ljudi, kojih nazore je obsodil XIV. strankin kongres, nastopila nezakonito pot in napravila korak k strankinemu razkolu. Izvršilni odbor je storil tako kakor Ljenin, ki je neizprosno zatiral vsak„ frakcijo. Izvršilni odbor je moral skrbeti za edinost v stranki, ki jo je ogrožal sodrug Zinovjev. Čeravno je bil kljub svojemu fralccijskemu referatu na XIV. kongresu izvoljen v politbiro, se jc vendar drznil dalje tajno voditi svojo nezakonito skupino celo proti stranki sami; v izvršilnem odboru KI (komun, internacionale) je^ zlorabljal njen aparat v prospeh svoje frakcije in je stavil disciplino v svoji frakciji nad pokorščino boljševiški stranki. Plenum je izključil sodr. Zinovjeva, da se ohrani strankino edinstvo in da se zatre frakcijsko gibanje.« i
Vsled tega koraka sc bodo izvršile izpre-membe tudi v neruskih komunističnih strankah. V. Češkoslovaško se baic zooet vrne
dr. šmeral, ki jc že dalj časa v Rusiji. Poslanec Harus, ki je Zinovjevov pristaš, bi naj oddal vodstvo dr. Šmeralu, ki je pravoveren komunist.
Ni pa verjetno, da bi mogel glavni izvr. šilni odbor, ki nima Ljeninovega duha in njegove bistroumnosti, popolnoma zatreti opozicijo. Zinovjev je že na zadnjem kongresu dokazal svojo izborno taktiko, ko je odobraval delovanje ljudskega komisarja za zunanje zadeve (zunanjega ministra) Čičcrina in njegovega pomočnika za azijski Vzhod Radeka, ki veljata kot najsposobnejša moža in se zato nista trebala opredeliti na nobeno stran. Zinovjev in njegovi pristaši gotovo ne bodo mirovali, temveč bodo tajino zbirali ojačenja da se spustijo v odločilen boj proti oficielni komunistični stranki, če ne na XV., pa gotovo na XVI. vseruskem komunističnem kongresu,
REVOLUCIJA ENODNEVNICA.
Bombay. 7. avg. (Izv.) V portugalski koloniji Goa so častniki pod vodstvom polkovnika Sequiera izvršili revolucijo, ki se jim je popolnoma posrečila. Prisilili so generalnega guvernerja, da se je odpovedal. Sequiera je prevzel posle in sporočil v Portugalsko, da je vse mirno. Utemeljeval pa je svoj korak s tem, da je bilo to potrebno, ker je bil generalni guverner nesposoben za vzdrževanje miru in reda in ker je znižal pokojnine častnikom. Ta odredba je nemogoča. Portugalski minister za kolonije jo Secjuieri odgovoril, da revolucije ne more priznati. Častniki se morajo takoj vrniti na Portugalsko. Po zadnjih poročilih so se častniki vdiali in je tako upor končan.
POLJSKI ZAKON ZA INOZEMCE.
Varšava, 7. avg. (Izv.) Ministrski svet je i sklenil dekret, ki urejuje pravice in dolžnosti ' tujcev. Najvažnejša so tale določila: Vsak ino-zemec mora imeti potni list, ki navaja njegovo državljanstvo. V 24 urah po prihodu v Poljsko se mora tujec javiti policiji in v 8 dneh se mora osebno javiti oblasti prve stopnje. Dekret predvideva izgon inozemca, čigar navzočnost v državi je škodljiva državnim interesom. Dekret nima nikakih določil glede pravic tujcev za pridobivanje nepremičnin in pravice naselitve tujih trgovcev.
GENERAL GAJDA BO SUPERARBITRERAN.
Praga, 7. avgusta. (Izv.) Disciplinarno preiskavo proti generalu Gajdi so včeraj zaključili. Preiskava ni dognala nikakih stvari, ki bi dale povod za sodno postopanje. General Gajda je vložil prošnjo za superarbitracijsko postopanje. Prošnji so ugodili.
DR. UDE IZSTOPIL IZ POLITIKE : m
Gradec, 7. avgusta. (Izv.) Profe;or' dK £Me je poslal podpredsedniku gosptfdisfrskega društva sporočilo, da mora odložiti predsedniško mesto in opustiti vsako agitatorično delo za društvo, ker je dobil prepoved knezoškofij-skega ordinariata.
A Kaj pa je tebe treba bilo? »Slov. narod« je zopet enkrat spustil političen uvodnik in se je spravil nad ljubljanske gerente. »Dejstvo je, da je sedanji gerentski svet napravil naravnost ogromno delo za razvoj Ljubljane, Ljubljana dolga vas se z urnim tempom spreminja v moderno mesto... Gerentski svet jo rešil kaldrmino, katero je prej občinski svet pustil zapasti. Noben občinski svet ni storil za pobijanje brezposelnosti več kot sedanji gerentski svet. Ja še to: Ljubljana bi bila v stanovanjskem vprašanju pred katastrofo, če bi ne bilo energične akcije gerentskega sveta! Pa še to: Vse ogromno delo gerentskega sveta v poldrugem letu pa je tako racijonalno, pa tako vzorno... da bo mesto tem gospodom za njih delo za vedno hvaležno.« — Poglej cigansko vas deložirancev na trgu pred kosarn*1 Sv. Petra.
A Gotovo! »Jutro« je včeraj končalo svo] dolgovezni in zmešani uvodnik takole: »Vsa javnost, ki želi slovenskemu obrtniuk brez ozira na politično pripadnost svobodo in smotre-no stanovsko-gospodarsko povzdigo, bo v tem boju s svojimi simpatijami na njegovi strani!« Gotovo! Vsi razen »Jutra«. A na njegove simpatije itak noben obrtnik ne reflektira, ker so zmeraj sumljive!
A »Jutrov« vzdih. Včeraj je »Jutro« tako-vzdihnilo: »Koliko gorja bi bilo naši državi manj, da bi imeli narodni poslanci več smisla za gospodarska vprašanja, a da bi manj samo politizirali.« — Skratka: ko bi ne bilo SDS!
A »Jutro« ima tudi svoje želje. »Jutro« takole kvasi: »Zadnje dni se iz vrst klerikalcev samih doznava, da je konflikt med obema grupama (SLS) tako oster, da ni povsem izključeno, da nastopijo obrtniki pristaši SLS, katerim je klerikalna politika več kot njihov stanovski in gospodarski interes, celo z dvema listama, dočim se pridružijo zavedni in treznomisleči obrtniki SLS volivcem, Id bodo oddali svoje glasove za kandidate stanovskih obrtnih zvez in društev,« t. j. žerjavovcem. To torej »Jutru« ni povsem izključeno. Drago »Jutro« — je, je — povsem izključeno!
A »Jutro« in stanovi. »Jutro« piše: »Klerikalci so malone že v vse stanove zanesli svojo otrovno politiko, kaiere edini cilj je zii-sužnjenje slovenskega ljudstva pod absolutno komando rimske gospode.« Mi mislimo, da bi se »Jutru« bolj podalo, če bi pisalo, kako so že vsi stanovi se otresli — SDS!
Kaj se godi doma
Kristus krali je velel: Pustite male k meni priti I
Verno slovensko ljudstvo in naše krščansko misleče učiteljstvo hoče zopet vpostaviti v naših šolah
KRALJESTVO KRISTUSA KRALJA.
Zakaj?
Velik bo naš narod in silna bo naša država, ako bo naša mladina začela črpati globlje iz studenca življenja, ki je Kristus, kralj vesoljstva.
Zato bo stala velika skupščina »Krščanske šole«, ki se vrši v št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 22. avgusta, v znamenju Kristusa,- kralja vesoljstva.
Spored.
Ob 6. uri: v župni cerkvi pridiga: »Kraljeve pravice Kristusa do naše dece«. Ob pol 7. uri: Slovesna procesija, darovanje za »Slomškov dom« in posvetitev krščanske šole Kristusu kralju. Ob 7. uri: Slovesna sv. maša (s skupnim sv. obhajilom).
Ob 8. uri: Zborovanje velike skupščine v društvenem domu z govorom: »Kako vpostavimo zopet Kristusa Kralja v šoli?«.
K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
ISomarlem na Trsatl
Odbor Kat. prosvetnega društva škofja Loka Javlja tem potom priglašencem sledeče: odhajamo 13. avgusta zvečer ob 21.36 s postaje Škofja Loka; na vsako postajo, kjer vstopite, pride eden od našega odbora. Po belem traku na levem rokavu ga boste spoznali. Ta Vas bo tam sprejel in oddelil v naš vlak, kjer boste že imeli prostor pripravljen. Bodite na vseh postajah pol ure pred odhodom vlaka. V vlaku pa označimo z napisi posamezne kraie in vstopite samo v tiste vozove in oddelke, kjer je Vaš kraj napisan: kot n. pr, »Jesenice«, vsi okoličani Jesenic; »Tržič«, vsi iz Tržiča; »Selčani«, vsi iz doline; »Poljanci« vsi iz doline; »Podnart«, vsi iz te okolice; »Škofja Loka«, vsi iz mesta in okolice; »Pevski zbor«, vsi društveni pevci; »Duhovniki«, vsi p. n. gospodje. Za razna pojasnila pa se obračajte v vsem na pisarno »Vodstva«., ki bo v posebnem kupeju. Vsi člani vodstva bodo nosili na levem rokavu bel trak z napisom »Vodstvo«. Bodite povsod točni in mirni, ker se bo vse potrebno oskrbelo. Upamo, da bomo lahko šli v ne-neljo na Reko. Na morje pa gremo v nedeljo ob 10. Za vse boste dobili natančna navodila v vlaku in na Tršatu. Vzemite s seboj jedila in kake potne odeje ali podobno, da boste lahko malo počivali. Priglaes sprejemamo samo še jutri. — Za vlak pošljite 150 Din, za parnik (če hočete iti tudi na otok Krk) še 25 Din. Pišite takoj danes! Natančen vozni red objavimo v sredo. — Na rednih vlakih do našega posebnega vlaka (za Gorenjce od Škofje Loke dalje, Kamničane i. dr.) je tudi dovoljena polovična vožnja.
V Trebnjem
%
bo v nedeljo 8. avg. ob 3. pop.
shod SLS.
Govori načel. SLS dr. SCorošec.
Al. Kokelj.
\z arhiva ruske
Rusko knjižno izdateljstvo »Slovo« v Berlinu je izdalo več knjig — menda osem ali še več obširnih zvezkov — pod imenom >Arhiv nv.ke revolucije«. Tukaj popisujejo različni Rusi svoje doživljaje za časa revolucije, zgodovinska dejstva, dogodke v sovjetski Rusiji, organizacijo dcbrovoljskih čet, državljansko vojno itd. Med drugimi imajo tu obširne članke M. Rodzjanko, Vlad. Nabokov, Voronov, Drozdov, generala Lukomsky in Krasnov, vojvoda Leuchtenberg itd. Zanimivo je, kako ti očividci popisujejo tek revolucije. Maloštevilni boljševiki pridobivajo vedno večji vpliv radi silne agitacije, radi velike svoje energije ter nerazumljive popustljivosti vlade Kerenskega. Potek dogodkov je po teh zgodovinskih podatkih bil kratko sledeči: Dne 10. marca so delavci v tovarnah v Petrogradu ustavili delo. Zbirali so se v večjih gručah s krikom »kruha«, hodili so po ulicah, peli revolucijonarne pesmi in nosili rdeče zastave. Gibanje je vedno bolj naraščalo. Dne 11. marca so bili poslani vojaški oddelki proti delavcem, da bi vzdrževali red, a nekateri oddelki niso hoteli rabiti orožja proti množici, marveč so »e ji pridružili in tudi petrograjska ulica se je pridružila revolucionarnemu gibanju. Proti večeru so nekateri vojaški oddelki zaprli svoje olicire, del voiske ie nrešel na stran revolucionarjev.
Deložlranci v Ljubljani.
V	Ljubljani se kažejo posledice naše stanovanjske zakonodaje v najstrašnejši obliki. Deloži-rajo se stranke, ne da bi se javni faktorji brigali dalje za njihovo usodo. Tako je nastala na trgu pred cerkvijo Sv. PeU-a že cela kolonija deloži-ranih rodbin. Tajnik Delavske zbornice je to kolonijo obiskal in podaja o njej javnosti tele podatke:
V	celoti je na trgu 7 deložiranih rodbin. De-ložiranci so pokrili svoje pohištvo zasilno s plahtami, deskami, kartonom in drugimi pripomočki, ki pa jih seveda ne morejo ubraniti pred neurjem. Po noči prihajajo v šotore celi roji podgan iz neurejenih kanalov ob strugi Ljubljanice. Ku-hajb deložiranci v štedilnikih na prostem. Deložira-nec J. P. je po poklicu delavec na progovni sekciji bivše Južne železnice. Iz predloženega plačilnega listka je razvidno, da zasluži po 3.50 Din na uro in da je znašal po odbitku bolniške blagajne, davka in drugih pristojbin njegov mesečni zaslužek Din 606. Pri tem mora vzdrževati ženo in dva otroka v starosti 1 in 1 in pol leta. Prej je stanoval v Bohoričevi ulici. Stanovanje mu je bilo odpovedano, ker ga jo zahtevala hišna gospodinja zase. Na stanovanje v novi hiši ne more misliti, ker bi moral dati tudi za najskromnejše stanovanje v novi hiši celo svojo mesečno plačo. — Deložiranec V. K. je zaposlen tudi kot delavec na železnici. Vzdržuje ženo in 19 mesecev starega otroka. Zasluži 700 Din. Predno je bil deložiran, je stanoval v novi hiši v Zeleni jami v sobi s souporabo kuhinje. Iz tega stanovanja pa je moral iti, ker so mu zvišali najemnino na 1400 K, ki je s svojo plačo ni več zmogel. — Deložiranec I. C. je zaposlen v kartonažni tovarni Bonač in zasluži na mesec po 700 Din. Otrok nima. Prej je stanoval z ženo pri bratu, ki pa mu je stanovanje odpovedal. — Deložiranec L. K. je čevljarski pomočnik. Iz stanovanja je moral iti, ker je bila hiša, v kateri je prej stanoval, prodana. Tudi on ima nedoletne otroke, žena pa mu je pred porodom. — Deložiranec A. V. je delavec na pokopališču. Zasluži na mesec 1C00 Din. Ima več nedoletnih otrok v starosti 2 mesecev do 5 let. Iz prejšnjega stanovanja je moral iti, ker ni zmogel najemnine v novi hiši. — Deložiranec A. T. je poštni služi-telj. Prej je stanoval kot podnajemnik v Bohoričevi ulici. Iz stanovanja je moral, ker je bilo najemniku stanovanje odpovedano. — Sedmi deložiranec ima tudi veččlansko rodbino z otroci.
Ti podatki so podani javnosti z namenom, da se zgane in pomaga iskati rešitve in poti, da se spravijo deložirane rodbine pod streho in da podpre iniciative, ki jih tozadevno od kompetent-nih oblasti pričakujemo zlasti, ker gTemo nasproti jeseni, ko ne bo mogoče prebivati na prostem. Obenem pa naj bodo ti podatki za zakonodajne čini-telje dokaz, da obstoja v vsej resnosti težek problem: Kako pomagati rodbinam, ki zaslužijo mesečno po 700 Din, ako se odpravi za nje stanovanjska zaščita in maksimiranje najemnin, a se pri tem na zvišanje plač niti ne misli?
Stavbeno gibanje v Ljubljani.
Letos je mnogo hišnih posestnikov olepšalo svoje hiše. Vogalna hiša na Kongresnem trgu je dobila nov omet in barvo. Tam se izvrši tudi adaptacija,trgovskih lokalov. — Franc Fabian, posestnik in lastnik American-bara, Vodnikov trg 3, je priredil v pritličju hiše nov trgovski lokal, v katerem je otvoril manufakturno trgovino I. Po-tokar; ta bo prihodnje leto moral zapustiti svoje trgovske prostore v Šolskem drevoredu nekdanje Mahrove hiše. Fabianova hiša pa je dobila temno-sivo lice, kar je za to eno najstarejših hiš v Ljubljani precej prikladno. Tudi v notranjosti hiše je hišni gospodar izvršil nekatere izpremembe, tako da ima poslopje za stranke vhod samo iz študen-tovske ulice. — Gašpar Bolte, znani sodavičar in hišni posestnik v Igriški ulici, je dal prenoviti hišno fasado z okusno barvo, tako da napravi poslopje sedaj prav lep vtis. Razširil in olepšal je tudi hišna vrata. — Prenovljeno barvo je dobila tudi hiša na Miklošičevi cesti št. 5, tako da izgleda
in general Habalov je prosil vrhovnega poveljnika Aleksjejeva, da naj pošlje iz fronte pomoč v Petrograd, ker se na ondotno garni-zijo ne morejo več zanesti. Aleksjejev je prošnji ustregel ter je poslal v Pelrograd brigado pehote z artiljerijo in brigado konjenice. Dne 12. marca je poslal predsednik gosudarstvene Dume, Rodzjanko, telegram carju, ki je bil takrat v Mogilevu, in ga je prosil, če hoče, da se zaduši revolucija, naj odpusti sedanje ministrstvo in naj se objavi manifest, da so ministri odgovorni Gosudar-stveni Dumi, ter naj se imenuje novo ministrstvo pod predsedstvom kake osebe, ki uživa občno zaupanje. Car je odgovoril, da noče nobene izpremembe v ministrstvu sedaj, ko je treba zatreti revolucijonarno gibanje, pač pa daje ministrskemu predsedniku diktatorsko oblast nad vsem, izvzemši, kar spada pod komando generalissima armade. Poleg tega bo poslal v Petrograd generala Ivanova z diktatorsko oblastjo in vojaštvom, da bo zatrl revolucijo. Čudno, da je car kar dve osebi imenoval z diktatorsko oblastjo! Car se je silno bal za svojo soprogo in otroke ter je sklenil odpeljati se v Carsko selo. Generali sr> mu to odsvetovali, a noben svet ni pomagal. Car se je odpeljal dne 13, marca ob 6. uri zjutraj. Ravno isto jutro je pa poslal predsednik Gosudarstvene Dume telegram, v katerem je poročal, da je revolucija v Petrogradu v polnem teku, da je funkcija vseh vladnih organov prenehala, da so ministre zaerji in dft JMSŽka
hiša kot nova. — Na tej cesti imajo sedaj vsa poslopja lepo zuuanjo obliko, razen vogalne Bahov-čeve in hiše pekovskega mojstra Jenkota. — Trgovec I. Kostevc. obnavlja dvoriščno fasado svoje hiše na Sv. Petra nasipu št. 4. — Tudi hišni posestnik A. Urlop popravlja fasado svoje hiše v Komen-skega ulici.
Hiralnica sv. Jožefa bo odstranila obstoječo leseno ograjo v K. Kotnikovi ulici ter jo nadomesti z novo masivno zidano. To je potrebno, ker je lesena ograja že deloma slaba in se izza ograje večkrat vidijo slaboumni, ki uganjajo mimoidočim razne burke.
Velike adaptacije izvršuje v celotnem pritličju svoje hiše trgovec K Soss na Mestnem trgu št. 19. Spodaj bo samo en trgovski lokal z moderno urejeno trgovino modnih predmetov. Zanimivo je gledati, kako je sprednji del hiše dobro podprt; adaptacije so zadele na tem večje tehnične težave, ker poslopje takorekoč nima stranskih požarnih zidov. Težavno delo izvršuje gradbena družba G. TOnnies. — Franc Lavtižar, mesar in posestnik na Sv. Petra cesti, namerava adaptirati sedanje skladišče v pritličju hiše za mesnico in prodajalno mesnih izdelkov. — Hišo v Gosposki ulici, kjer je bila znana restavracija pri »Zlatorogu«, je spomladi kupil veletrgovec Kari Prelog. Bivše restavracijske prostore je dal predelati v trgovske lokale ter je v njih otvoril trgovino. Na ta način je izginila nekdaj tako znana restavracija.
Arhitekt in stavbenik Hugo Scholl je dovršil svoio visokopritlično mauzardno enodružinsko vilo ob Maurerjevi ulici v Sp. Šiški ter se je vselil. Tam ima tudi svojo tehnično pisarno, ki je vedno obilno zaposlena. -— Valentin Mozetič, zidar, se je vselil v novo enodružinsko hišo v Staretovi ulici, nasproti trnovskega »bajerja«. — Zobozdravnik dr. Schweiger si je sezidal lepo enonadstropno dvodružinsko Vilo levo ceste na Rožnik v Svetčevi ulici ter se je vselil. Sedaj urejuje vrt. —■ Že spomladi je dokončal Alojzij Mauser svojo visokopritlično hišo v Koseskega ulici.
Stavbena sezona se bo hitro bližala koncu. Avgust je najboljši za sušenje in ometavanje zgradb. Pa tudi zidati se bo še začelo. — Marija Koželj, ki je že lastnica vile v Linhartovi ulici št 18, bo zgradila v ozadju vrta ravnotam še eno visokopritlično enostanovanjsko hišo. V neposredni bližini pa bodo trije gospodarji še letos pričeli z gradnjo enonadstropnih vil. Tako bo desni del Linhartove ulice ves zazidan. — Na prostoru stavbne zadruge »Bajtar« v St. šiškj pa namerava zidati visokopritlično enodružinsko hišo Ferdinand Wer-nig iz Zgor. Šiške.
Izmed javnih del bo tlakovanje Komenskega ulice ter dela Resljeve ceste do Slomškove ulice tudi izvršeno, levi del Masarykove ceste ob glavnem kolodvoru pa do Miklošičeve ceste.
Mmesta prepoved.
Goriški podprefekt Scotti je prepovedal vse javne plese na Goriškem. Ako bo podprefekt skrbel, da se bo njegov odlok tudi strogo izvajal, je treba priznati, da je goriški podprefekt napravil veliko dobroto v moralnem in gmotnem pogledu vsej deželi. Saj je znano, koliko mladih duš in mladih življenj so že uničili in koliko denarja so požrli ti plesi. Niti najintenzivnejše delo prosvetnih organizacij ni moglo zaceliti te strašne rane. Saj je bilo tako lahko dobiti dovoljenje za ples! Ako ga ni hotel dati župan, so dali kara-binerji. Kako dolga pa je bila in je še danes pot do dovoljenja za pošteno ljudsko veselico! Gotovo je, da bi se ti plesi ne bili tako razpasli, da niso nepošteni krčmarji zvabljali mladino v svojo past. Poudariti pa je tudi treba, da se najdejo tudi med krčmarji izjeme; tako je na Goriškem več krčmar-jev, ki niso nikdar hoteli dovoliti svojih prostorov za ples. Dobro bi bilo, da bi goriškemu podpre-fekhi sledili tudi drugi prefekti v Trstu, Pulju in na Reki. V Dolenjali pri Jelšanah sedi v zaporu 20 fantov, ki so se stepli pri plesu preteklo ne-deljol

6.
Zagrebški zbor
največji in najvažnejši sejem vzorcev v celi državi
»tiuilliinnimininimimimn.....................................
od 1$. do 23. avgusta
llillillllidlhlll.ll^HlllilllilHlInlilillllUlil.lllHlllllilHIll.llllllllllll
50% popust na železnicah na vseh vlakih in na parobrodih.
L€$l(lm9€i)€ za znižano vožnjo se dobe pri vseh potniških uradih in dnevnih zavodih.

nas ie ločijo od blagoslovitve doma m prosvetnega tabora v Št. Vidu pri Stični.
Društva, izpolnite prijavne pole EmEinESiiEsnEHiEmEstiEm
Zadnje utripanje - potem konec.
K volitvam v trgovsko-obrtno zbornico.)
Maribor, 7. avgusta.
V Mariboru doživljajo demokrata zadnje ura svoje zavožene gospodarske politike. Precej so bili že preje znani, pa so se zdaj v zadnjem času popolnoma razkrinkali. Od Žerjava so nalezli bolezen cekina.
Težko je stopiti SDS pred javnost, da se za« govarja za svoje delo. Skrije se zato za »strokovno« masko, da bi se vsaj na ta način uveljavljala. Pa tudi tu ji ne gre več po sreči. Na prvem sestanku, kjer so hoteli napravljati neki kompromis, do tega ni prišlo, ker še niso imeli navodila celjskega komiteja in tudi, ker je bilo vseh udeležencev sestanka samo deset, kljub temu, da je v Mariboru 900 volivcev.
Na drugem sestanku 6. t. m., udeležba 17 ljudi, se je končno določilo, da kandidirata na SDS arski »strokovni« listi mariborska demokrata Weixl in Pinter.
Po določitvi teh kandidatur je g Weixl zelo poudarjal, da je samo ta lista stanovska in strokovna. Njemu bi človek še verjel. A ker »Jutro« tudi to trdi, pa vemo, če reče »Jutro«, da je čisto strokovno, tedaj je čisto demokratsko. Ker to prepričanje vlada v vsej Sloveniji in so ga ravno trgovci in obrtniki povsod, tudi v Mariboru, že občutili, zato je bilo toliko zanimanja za demokratsko kandidatno listo. Ako je to kak »omen«, potem naj »Jutro« raje piše zopet o centralizmu, bo vsaj iz Belgrada kaj, pri nas na meji se kaže zadnje utripanje — potem konec.
BBBBBBBBISBflBflBBBBBBBflBBa
Mladinski dan in blagoslovitev
naraščajskega prapora
bo v Ljubljani dne 15. avgusta.
BBBBSBiSBBflBBBBiaBBBBflBBBBB
Prosvetna zsvessa
Kmctski dnovi, ki se bodo vršili v Mariboru, se bližajo. Udeleže naj se teh dni gotovo voditelji onih prosvetnih društev, ki meje na štajersko ozemlje. Izkaznice za polovično vožnjo, ki veljajo 8 dni, se dobe v pisarni Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7.
Dolenjska prosvetna društva naj vprašalne pole takoj izpolnijo in odpošljejo na pripravljalni odbor v Št. Vid pri Stični. Skrbite, da bo prvi dolenjski prosvetni tabor častno potekel. Zastave, narodne noše, kroji, godbe in pevski zbori naj se 29. avgusta zbero v Št. Vidu pri Stični.
Katoliške Obzornike in Rimske katolike išč9 Prosvetna zveza za prosvetno centralo v Mostaru. Kdor bi jih želel kaj prodati ali podariti, naj sporoči Prosvetni zvezi.
to je sklenil komitet Gosudarstvene Dume, da se prepreči ubijanje oficirov, da se vpo-stavi administracija in se poležejo razburjene strasti, vzeti nase vladne funkcije. Na čelu komiteta je predsednik Gosudarstvene Dume. Od tega trenutka je komitet Dume tako rekoč prevzel vodstvo revolucijonarnega gibanja. Paralelno s komitetom Dume se je sestavil v Petrogradu »svet delavskih in vojaških deputatov«, kateri je faktično vplival na ukrepe in odredbe tega komiteta.
General Lukomskij piše, da so se prepirali o tem, kdo da je kriv revolucije. Krivdo zvrača eden na drugega. Najbolj so dol-žili Kerenskega, ki je bil eden izmed voditeljev revolucijonarnega gibanja v začetku, a on je odgovoril: »Revolucije nismo začeli ml, ampak generali. Mi smo se samo potrudili, da smo jo izpeljali v pravi tir,« Tudi Čheidze se je izrazil, da socijalistična stranka ni začela revolucije. Še manj da so krivi revolucije kadeti (liberalci), kateri so bili sploh proti revoluciji in to tem bolj za čnsa vojne. V prvi vrsti da so krivi revolucije nemški agitatorji, ki so vsled nezadovoljnosti ljudstva s starim režimom in vsled nedostatka živil spravili ljudstvo na ulico, ter podkupili svet delavskih in vojaških deputatov, da dela predvsem na to, da se uniči armada.
Car se je s svojim vlakom pripeljal do postaje Dno, naprej ga niso pustili, za to je sklenil vrniti se v Pskov. General Ivanov se je s svojim vojaštvom nemoteno pripeljal v Carsko^selo. a mesto da.ie eflefja&Qj.Baž.tei.
pil, je zapovedal, da vojaki ne smejo iti iz vagonov. V nekaterih vojaških oddelkih v Carskem selu so že delovali komiteti, a resnih prestopkov še ni bilo. Drugi pa so bili še zvesti prisegi, katero so dali carju. Z energijo bi se bilo dalo še kaj narediti, a Ivanov ni nič storil. Mestne oblasti so poročale, da upajo same vzdržati red v Carskem selu in da bi nastop njegovih vojakov znal biti opa-sen. Zato so mu svetovali, da naj gre s svojimi vojaki nazaj, odkoder je prišel. Enako so mu svetovale nekatere osebe iz Petrogra-da. Nazadnje se je general Ivanov res vrnil s svojim vojaštvom in njegovo diktatorsKo polnomočje ni prišlo do veljave.
Dogodki v Petrogradu so se vršili naglo, Revolucija je drzneje dvigala svojo glavo. Vse vojaštvo je prešlo na stran revolucionarjev, oficire in policiste so pobijali. Gardni litovski polk jo ubil svojega komandanta, Preobraženci so ubili bataljonskega poveljnika Bogdanoviča itd. Baltijska mornarica se je uprla in je pobila svoje oficirje, uradnike carske vlade so zapirali. Revolucija se je rav širila tudi na Moskvo in druga večja mesta.
Predsednik Gosudarstvene Dume je te. legrafiral, da zdaj ni mogoče sestaviti ministrstva, katero bi bilo odgovorno Dumi, marveč gre se zato, da se car odpove prestolu, ker to je edini izhod iz položaja, drugače bo anarhija zavzela vso državo. Dne 14. marca je prišla iz Petrograda v Pskov deputacija ko-initeta Gosudarstvene Dume z Gučkovim in ^aJjOaam^^aJtOTa jta,. c^u fiojasnila Pftlož^j,
Dnevne novice
fr škof skoplj&nski dr. Janez Frančišok Gnidovec se vrne, kolikor je tu znano, jutri v pondeljek iz Amerike, in pohiti v torek dne 10. avgusta na Breznico na prijateljski sestanek svojih sošolcev četrtoletnikov iz leta 1896., nato pa se takoj poda na božjo pot k Materi božji v Letnici, kjer bo dne 14. avgusta velikanski shod katoličanov v južni Srbiji.
k Novosti drž. licejske knjižnice. Vedno težavnejši položaj naših znanstvenikov in sploh vseh, bi si s knjigo radi razširili obzorje, kakor tudi zahteve kulturne ekonomije, nas silijo k temu, da poskrbimo za to, da knjige, ki se v naših znanstvenih knjižnicah nahajajo, ne ostanejo mrtev kapital, ampak da pridejo med ljudi. Ker na tisk katalogov ni mogoče misliti, se je treba zadovoljiti b skromnejšimi pomočki. V ta namen bomo vsako nedeljo prinesli pod rubriko »Kulturni iVestnik« vrsto naslovov in signatur pomembnejših novosti, ki jih je dobila drž. lic. knjižnica, ta največja slovenska znanstvena knjižnica. Knjižnica je zbirala pred prevratom tiske na Kranjskem, po prevratu pa ima pravico do vseh tiskov v naši kraljevini. Samo po sebi se razume, da bo iz teh »dolžnih izvodov« mogoče prinesti le po par naslovov. Gole arabske signature pomenijo format 8°, II = 4°, III = folio, IV = veliki folio. — Če se oglasi dovolj interesentov, se bo iz teh naslovov na koncu leta v ponaiisku dal sestaviti sicer primitiven, pa vendar poraben in cenen katalog.
ic Avdijcnca pri sv- očetu. Sv. oče je dne 2. avg. v zasebni avdijenci, katere sta se udeležila salezijanska ravnatelja g. Povše in g. dr. Volčič, podelil poseben blagoslov vsem sotrudnikom bodoče salezijanske naselbine v Slov. Bistrici, kjer se namerava zidati zavetišče za osirotelo mladino.
-fr Napad na duhovnika. V Slivnici pri Celju je napadel nekdo g. Ferdo Lavrinca, župnika v pokoju, v njegovem stanovanju, ga uda<-ril trikrat po glavi in obrazu, da se mu je vlila kri. Z zadevo se bo bavilo sodišče.
k Umrl je v Polhovem gradcu posestnik in lesni trgovec g. Pavel Božnar po dolgi bolezni. Pogreb se bo vršil v torek 10- t. m. ob 9. zjutraj.
■k Umrl je v Šmarju 5, t. m. Gregor Gre-gori, 24 letni zvesti služabnik pri tamošnjem g. dekanu. Počivaj v miru Bogu in gospodarju zvesta duša!
•k Polovična vožnja na orlovsko priredi-f tev, ki bo danes (8. avgusta) v Šmihelu pri Novem mestu, je dovoljena.
k Važno opozorilo udeležencem današnje ljubeljske tekme. Ker se tekmovalna proga Tržič—Ljubelj ob 10. uri dopoldne oblastveno za vsa vozila zapre, je potrebno, da vsi avtomobilisti in motociklisti, ki se nameravajo udeležiti ljubeljske tekme, dospejo s svojimi vozili najkasneje do 9. ure dopoldne v Tržič, ker bi jih sicer varnostni organi v Tržiču ne pustili več naprej. Ker je cesta iz Tržiča proti Ljubelju ozka, se bodo motorna vozila spuščala iz Tržiča po progi naprej le v strnjenih kolonah od 10—15 voz, da se tako prepreči vsaka nezgoda in ne ovira avtobusni promet do starta. Jugoslovanska, zasebna vozila morejo le do sv- Ane, km 51.8. Motorna vozila, ki pridejo prva, se uvrste na ta park-prostor, dokler ne bo poln, dočim morajo kasneje došla vozila potem le na nižje ležeče park-prostore. Vsi park-prostori bodo z orož-ništvom zastraženi. V interesu nemotene izvršitve prosi avtomobilski klub sekcija Ljubljana ponovno, da se vsakdo odredbam rediteljev takoj in brez ugovora pokori. S startom se prične točno ob 10.30 dopoldne. Za častno predsedstvo, za delegacije drugih avtomobilskih klubov in za vodstvo tekme ter njih vo-
zila je rezerviran prostor na estradi ob cilju tik državne meje. Na cilj imajo tudi pešci po razpoložljivosti prostora dostop. Od Sv. Ane do vrh Ljubelja je le pol ure pešhoda.
* Blagoslovitev doma v Št. Vidu pri Sticrv Koliko vas je ,ki ste kupili srečke naše efektne loterije. Niste vsi zadeli, toda zavedajte se, da ste s tem pomagali postaviti dom, ki je kras in ponos Dolenjske. Da se boste prepričali, pridite gotovo 29. avgusta sami pogledat dom in prisostvovat prvemu dolenjskemu taboru!
^ -k Društva, ki greste na prosvetni tabor v Št. Vidu pri Stični, pošljite prijavne pole takoj, najkasneje do 15. avgusta! — Važno radi ojačonja vlakov oz. radi posebnega vlaka. Ta čas dobro porabite za vajo ljudskega petja, za telovadne proste vaje, za agitacijo za številno udeležbo. Ta dan vse vaše zastave na plan! KdoT more, naj pride v narodni noši!
■A* Štiridesetletnica gimnazijske mature.
Absolventi ljubljanske gimnazije, ki so matu-rirali L 1886., praznujejo 40. letnico svoje mature v torek dne 17. iu v sredo dne 18. t. m. Sestanek vseh udeležencev je v torek 17. ob peti uri popoldne na vrtu hotela Union. Na tem sestanku se določi tudi način praznovanja odnosno nekak dnevni red za sredo 18. t. m. Vse sošolce, ki so tudi prejeli pismeno povabilo na ta sestanek, prosim, da se sestanka sigurno udeleže. — Matej Hubad kot sklicatelj.
■k Še nekaj potrebnih ugotovitev iz Kranja.
Iz umetniških krogov smo prejeli: »Kakor znano, je spomenik kralju Petru v Kranju delo akad. kiparja Kosa, G. Kos pa je imel tisto nedeljo v Kranju tole usodo: Prvič je dobil navadno vabilo kakor da ni imel pri spomeniku več dela kot drugi. A g. Kos je bil šc bolj med zadnjimi. Niso ga hoteli spustiti na slavnostni prostor, ampak se je moral skozi množico s komolci preriniti ali bolje: skrivaj utihotapiti! Kralj je po njem spraševal, a gospod Kos mu ni bil predstavljen! Na zakusko je pisci, a ga niso ne povabili, nc nikomur predstavili. Ljudje so naravno opazili, da ni umetnika nikjer tam, kjer običajno vidijo šc manj pomembne ljudi. Mi smo čakali, ali se bodo prizadeti kaj opravičili, a do danes ni nikakega glasu.« — Da umetniki to občutijo kot preziranje vsega stanu, se ni čuditi. Za enkrat naj bo tega zadosti, morebiti pa bo treba o tem še govoriti. Da pa je bil ustva-ritelj spomenika tako prezrt, se da lahko razlagati, ker so imeli tam v Kranju veliko več skrbi s tem, kako bodo eksercirali z Orjuno, kam bi skrili Orle in kako bodo prepeljdvali sem in tja Sokole.
•k V pondeljek, dne 9. t. m., prične ordi-nirati za zobne in ustne bolezni dr. Ciril Cir-man v Trbovljah-Vode št. 252-1 v hiši, kjer je bila dosedaj lekarna.
•k Življenje tvegajo in mnogo denarja izdajo lastniki avtomobilov, kateri se bodo vozili za nagrade pri avto-tekmi Sv. Ana—Ljubelj. Ako pa si kupiš srečko za 5 Din v prid obrtnega napredka v Tržiču, lahko dobiš krasen reklamni dobitek brez vsake najmanjše nevarnosti. Dobitke si naprej že laliko ogle-daš na obrtni razstavi, srečke pa takoj naroči pri Obrtni zvezi. Razstava se otvori v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. in traja do 29. avgusta. Priporočmo, da si vsakdo ogleda to razstavo in vidi lepe i zde 11; e tukajšnjih obrtnikov.
•k Dandanes je vse mogoče, mogoče je celo za borih 10 Din dobiti nov, štirisedežni avto, mladega konja, molzno kravo, radio-aparat, moško kolo, ure, obleke, perilo; čevlje, pohištvo, knjige itd. Sevega v trgovini tega za ta denar ne dobite, pač pa v iz-vanredno bogati loteriji »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv.
gorami«, ki vsebuje 1000 dobitkov v vrednosti 100.000 Din. Kdor naroči 10 srečk dobi 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči in raz-peča 100 srečk si zasluži 400 Din. Za naročilo zadostuje dopisnica naslovljena na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv, gorami.«
* 2. seja skupščine Delavske zbornice za Slovenijo bo v nedeljo dne 22. avgusta ob 8. uri v zborovalni dvorani mestnega magi strata v Ljubljani. Dnevni re d : I. Odobritev zapisnika zadnje seje; II. poročilo predsednika; III. poročilo tajnika; IV. poročilo blagajnika; V. poročilo finančne kontrole; VI. proračun za leto 1926-27; VII. odobritev pravilnika za brezposelne podpore; VIII. odobritev pravilnika kulturno prosvetnega odbora; IX. akcija zbornice za delavske pomožne blagajne; X. samostojni predlogi. — Vsi člani skupščine, ki želijo, da se sklepa o njihovih predlogih na skupščini, jih morajo predložiti pismeno upravnemu odboru najpozneje do 8. avgusta t. 1. Spreminjevalni predlogi k točkam dnevnega reda se naj pošljejo upravnemu odboru pismeno vsaj 7 dni pred skupščino. — V Ljubljani, dne 5. avg. 1926. Predsednik: Melhior Čobal, 1. r.
k Politični tečaji za kmete. Tekom meseca ?vgusta priredi Hrvatska ljudska stranka kmetski politični tečaj v Preki za severne dalmatinske otoke okolu Zadra, v Ražancu pa enak tečaj za severno kopno in podvelebitsko Dalmacijo.
•k Cerkveno odlikovanje. Za hišnega prijatelja sv. očeta je imenovan msgr. Avgust G e c a n , generalni vikar belgrajskega nadškofa.
"fr Iz agrarne službe. Za revizorja v okr. agrarnem uradu v Mariboru je imenovan gospod Fr. Neraiič, revizor v oblastnem agrarnem uradu v Zagrebu.
"fr Izredna državna podpora. Izšel je ukaz, s katerim se dovoljuje na temelju tostvarnega zakona z t -e 31. maja 1926 bivšemu gledališkemu ravnatelju g. Gj. K. Protiču in njegovi ženi Jeleni, bivši gledališki igralki, stalna letna državna podpora po 12.000 Din z vsemi pripadki.
■k Iz eolske službe. Za profesorico na dvorazredni trgovski šoli v Mariboru jc imenovana Olga V o d i š e k , predmetna učiteljica istotam. — Za stalnega strokovnega učitelja na puškarski šoli v Kranju je imenovan Janko Ravnik, začasni strokovni učitelj istotam.
Vr Vpokcjitev v prosvetni službi. »Službene Novine« z dne 5. t. m. objavljajo ukaz o vpokojitvi prof. Josipa W e s t r a , prosvetnega nadzornika ljubljanske oblasti.
fr Nov načelnik v prosvetnem ministrstvu. Za načelnika splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu je imenovan dosedanji nadzornik oddelka za srednješolski pouk Nikola Polo-vina; Jovan Kangrga se vrne na mesto načelnika naučnega odseka.
■fr Pisateljski jubilej. Vpok. pomočnik prosvetnega ministra hrvatski književnik dr. Nikola Andrič praznuje te dni 40 letnico svojega pisateljskega dela. Kralj ga je ob tej priliki odlikoval z redom sv. Save II. razr.
■fr Priporočila lažiposlanca. V Belgradu so zaprli čuvaja v Topčideru Gjorgja Paunoviča, ki se je izdajal za narodnega poslanca in dajal kmetom za drag denar priporočila na razne urade in oblasti. S temi priporočili so nekateri dosegli celo službe.
-fr Hrvatsko zastopstvo na Miklošičevi slavnosti. Pri odkritju Miklošičevega spomenika v Ljutomeru bosta zastopala Jugoslovansko akademijo književni tajnik prof. dr. D. Bo-ranič in prof. dr. M. Rešetar, Matico Hrvatsko pa njen predsednik dr. D. Domjanič.
V
od 8,—15. avgusta 1926. Glej inserat!
fr Romarji s Sv. Višarij iz moravške de-kauije so od preostanka romanja darovali: Družbi za širjenje vere, Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, za dom duhovnih vaj in za mdsi-jonišče v Grobljah vsakemu po 2000 Din.
•fr Obsojen časnikar. Časnikar Jovan Čuka je bil svoj čas obsojen na 4 mesece zapora, ker je v svojem listu napadel mestnega načelnika Cvetka Horvata. Novosadsko vzklicno sodišče mu je sedaj znižalo kazen na 2 meseca.
fr Umor. V Alibunarju pri Vel. Bečkereku je rumunski kmet Brlovan po smrti svoje žene vzel v hišo 40 letno Rakilo Millosch in živel z njo. To sinu ni bilo po volji. Da bi napravila konec večnim prepirom, je Rakila hotela za vedno zapustiti hišo. To je pa kmeta Brlo-vana tako raztogotilo, da je vzel sekiro in Rakili razklal glavo.
■fr Nečakinja Hugona Wolfa na zagrebškem Glasbenem zavodu. Zagrebški »Morgenblatt« poroča, da se je naselila v Zagrebu doslej m Ljubljani bivajoča nečakinja znamenitega polt, glasbenika Hugona Wolfa —- gdč. lisa Kor-schitz. Gdč. Korschitz hoče pod vodstvom prof. Srečka Kumarja na zagrebškem Glasbenem zavodu nadaljevati svoje študije.
fr- Tihotapstvo z »belim strupom«. Za« grebški listi prinašajo nova odkritja o obsežnem tihotapstvu s kokainom, ki se je vršilo med Nemčijo, Zagrebom in Parizom. Kokain je dobavljala darmstadtska kemična tovarna »Merk«. Kokain je prihajal z ostalimi drogami in zdravili na veliko državno »Farmacevtično zalogo« v Zagrebu, in sicer so najeti pomočniki zavoje s kokainom prilagali ostalim pošiljatvam šele na Dunaju. Ker so pošiljatve, ki prihajajo na imenovano državno zalogo, namenjene za državne lekarne, so carine proste. Zato vtiho-tapljanje po tej poti ni bilo težko, ker pošilja-tev nihče ne nadzoruje. Iz Jugoslavije v Fran-cijo so pa vtihotapljali posebni, sijajno plačani agenti, predvsem invalidi, ki so skrivali kokain v svojih protezah. Za vsako potovanje v Francijo je prejel agent 20.000 dinarjev. Tihotapci so se vozili preko Sušaka, Reke, Jesenic in Rakeka v Italijo in od tam v Švico in Pariz. Svoje pomagače so imeli med inozemskimi dijaki. V Parizu jc bil njihov glavni zaupnik menda ruski dijak Mihajlo Egorov. Precej kokaina se je pa razpečavalo že tudi v Zagrebu, kjer so se med kokainomani obojega spola prirejale orgije. Večje število članov tc družbe so že zaprli; preiskava se tudi v tej smeri še nadaljuje. — Tihotapska družba se je pa pečala tudi s ponarejanjem denarja; in sicer je ena skupina ponarejala dvodinarske novce, druga pa dolarske bankovce po 5 dolarjev in 50 dolarjev. Vse stroje in priprave ter materi-jal je policija odkrila deloma v Za	"oma
v Bjelovaru in zaplenila. Med j	i sta
v Bjelovaru dva državna upr?	nika;
vsega je policija v Bjelovaru ar	oseb,
ki so jih odveli v Zagreb. Kot i krivce v tej tihotapski in ponarejalski aferi .-avajajo zagrebški listi sledeče osebe: dr. Jovo Mrvoš, zobozdravnik v Zagrebu, ki je zaradi ponarejanja denarja že predkaznovan, Božo Stilino-vič, uradnik na železniškem ravnateljstvu v Zagrebu, policijski nadzornik Vukas v Bjelovaru in kolporter Anton Alar v Zagrebu. Vsi so žc v zaporu.
■fr Pri bolečinah srca, poapnenju žil, nagnjenju k krvavitvi v možganih in mrtvoudnim napadom zagotovi naravna »Franz-Josef« grenčica lahko prebavo brez težav. Znanstvena opazovanja na klinikah za krvne bolezni so pokazala, da nudi »Franz-Josef-v o d a posebno starejšim ljudem zelo presenetljive uspehe. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
fr- Mama: Zakaj pa drugi laliko hodijo v kino in na veselice?
»Zato ker kupujejo »Voika« čevlje in nogavice nasproti Mestnega doma, ki so mnogo cenejši dolgotrajni in elegantni.«
da je edini izhod, da se zaduši revolucija in nadaljuje vojna ,ta, da se car odpove prestolu, imenuje za svojega naslednika cesare-viča in za regenta velikega kneza Mihaela Aleksandrovima. General Aleksjejev je poslal vsem glavnim komandantom telegrame, če se strinjajo s tem, da se car odpove prestolu v korist svojega sina, kateremu bi stal ob strani kot regent veliki knez Mihael Aleksandrovič. Vsi glavni poveljniki kot Brusilov, Evert, Russkij in Saharov so temu pritrdili. Tudi veliki knez Nikolaj Nikolajevič je telegrafiral, da je edini izhod, da se reši Rusija in dinastija, ter da se more nadaljevati vojna, odpoved carja prestolu v korist naslednika. General Russkij je izročil carju vse te telegrame. Na to se je sklenilo izdati manifest, v katerem se car odreka prestolu. Predno je pa car predloženi manifest podpisal, je vprašal Gučkova, če bo mogel živeti v Krimu. Gučkov je to zanikal in se je izrazil, da naj bi šel car takoj iz države. »Bi li mogel vzeti seboj svojega sina?« je dalje vprašal car- Gučkov je odgovoril, da to ni mogoče, ker novi car mora ostati pri regentu v Rusiji. Car je rekel, da je v korist domovine pripravljen na razne žrtve, a s sinom se raz-stati, tega pa ne more, zato se odpove prestolu zase in za svojega sina v korist bratu Mihaelu Aleksandroviču. Mihael Aleksandrovič »e je pa za svojo osebo iuui odpovedal prestolu. V Petrogradu se je sestavilo ministrstvo s knezom Lvovim na čelu. Toda nihče ni veriel, da bo ostalo pri tem; y.sakdo je
čutil, da je to šele prva etapa revolucije.
Čutilo se je, da se je Gosudarstvena Duma začela odmikati. Nastopil je »svet delavskih in vojaških deputatov«, ki je bil sovražen carski armadi in težko, da bi se dal ta odvrniti od nadaljnjega uglobljen.ja revolucije. »Svet delavskih in vojaških deputatov« je že prve dni revolucije poslal na fronto agitatorje, kateri naj bi hujskali vojake proti oficirom. Tudi so zahtevali, da se v vseb. delih armade izvolijo komiteti, kateri naj bi šiloma dobili oblast v svoje roke. Vrhovni poveljnik Aleksjejev je na zahtevo višjih komandantov ustanovil posebna vojna sodišča, katerim naj bi se ti agitatorji izročili v obsodbo, toda vlada v Petrogradu je preklicala to Aleksjejevo naredbo.
Car je naznanil Aleksejevu, da se bo 21. marca odpeljal iz Mogilova v Carsko selo. Iz Petrograda so poslali telegram, da bo prišlo od tam nekaj delegatov, katerim je naročila nova vlada, da bodo spremljali carja na poti v Carsko selo. Pred odhodom iz Mogile-va je car želel posloiti se od armade. Na poziv generala Aleksejeva so se zbrali višji oficiri v neki dvorani, Tja je prišel car ter je imel kratek govor, v katerem je rekel, da se je odpovedal prestolu radi tega, ker to zahteva blagor domovine, da se prepreči strahota državljanske vojne in da se vse sile združijo v tem, da se vojna na fronti z uspehom nadaljuje. Car je pozval navzoče generale, da se uklonejo naredbam nove vlade in da naj .vse store, dft se bft volna z Nemčijo in Avstri-
jo končala z zmago. Nato je car vsem želel najboljše ter se je poslovil od njih. Mnogi oficirji so na glas jokali. Predno je šel car iz Mogileva, je podpisal še manifest na armado. V tem manifestu čitamo med drugim te-le besede: »Zadnjikrat se obračam k vam, goreče ljubljena vojska! Ko sem se odrekel zase in za svojega sina ruskemu prestolu, je oblast prešla na novo vlado. Pomagaj jej Bog, da bi vodila Rusijo po potu slave in srečnih dni I Pomagaj vam Bog, hrabra vojska, da se reši naša domovina zlega vraga! Ta nesliša-na vojska mora bili dovojevana do popolne zmage.
Kdor bi zdaj mislil na mir, kdor bi ga želel — je izdajica domovine. Vem, da vsak častni vojak tako misli. Izpolnujte svoje dolžnosti, bodite pokorni novi vladi, poslušajte vaše predstojnike! Pomislite, da vsako kršenje reda bi bilo le v korist našemu sovražniku. Trdno verujem, da ni ugasnila v vaših srcih ljubezen do naše velike domovine. Blagoslovi vas gospod Bog in naj vas privede k zmagi veliki mučenik in zmagalec sv. Jurij!«
Stavka 21, marca 1917.
Ta manifest se je nemudoma naznanil armadi. V Petrogradu so pozneje generalu Aleksejevu zamerili, ker je dovolil, da se jo ta carjev manifest razglasil potem, ko je bil car že odstopil.
Car se je dolgo mudil, nazadnje je le odšel s svojim spremstvom na vlak, da bi se odpeljal. Toda delegati, poslani iz Petrograda, niso pustili, da bi se vse spremstvo odpe-
ljalo s carjem. V številu onih, kateri so bili izgnani iz vlaka, so bili: minister dvora, grof Frederiks, dvorni komandant Vojkov in admiral Nilov. Carju so to naznanili, a on je zamahnil z roko in je rekel; »Njihove zahteve je treba izpolniti; zdaj delajo, kar hočejo.«
Po nastopu nove vlade je minula prva perijoda revolucije; zdaj pa je nastopila druga daljša perijoda: ugiobljenje revolucije. Agitacija v vojski se je bolj in bolj širila. Njeni voditelji so bili v Petrogradu v »svetu delavskih in vojaških deputatov«, a nekateri so bili tudi v novi vladi. Delali so na to, da bi iztrebili iz armade ves starorežimski red, predvsem disciplino ter ga bi jo zainenilt z »revolucionarno disciplino«.
V vseh delih armade so se sestavljali komiteti, ki so vzeli vso oblast v svoje roke. Disciplina se je rušila, uboji oficirov in generalov so bili na dnevnem redu. Armada ja bila v razsulu,
Petrograjski »svet delavskih hi vojaških deputatov« je poslal vsej armadi telegrafič-no povelje, katero je v korenini podkopalo vso disciplino, ker je odpravilo oficirski komandni sestav kot oblast nad vojaki. Pri sestavi tega povelja sta bila udeležena tudi general Potopov in »senator« Sokolov, katerega so vojaki pozneje ubili. Nova vlada je zanikala udeležbo pri izdanju tega povelja, a ni ga tudi prepovedala. Zato je armada sprejela to povelje kot ukaz vlade in to jo bil prvi vzrok popolnega razsula. To clasovito povelje ima ime povelje Nr. 1,
*	Za proslavo t Dobrudži. Z odlokom ministra za promet št. 24497-26 je dovoljena za vse dobrovoljce in druge udeležence pri odkritju spomenika v Medjidiji četrtinska vozna cena na železnici do Belgrada in nazaj. Na odhcdni postaji je treba pokazati izkaznico odbora za postavitev spomenika v Dobrudži. Ta olajšava velja cd 1. do 16. septembra t. 1.
■k Zlatnike v »Zlatorog« terpentinovom milu so naše dalje sledeče osebe: Rozalija Zaje, Veliki Obrež, pošta Dobava. Marjeta Štirn, Praprotna Polica. Kati Robič, Buševac. Josip Škafar, Beltinci. Elizabeta Mogu, Mozirje. Mici Merici, Višnja gora. Lucija Bovha, Zegar 30, pošta Planina. Rozika Rizner, Pod-gradje pri Ljutomeru. Angela Glažer, Stara-vas pri Velenju. Margareta Ačko, Tezno — Maribor. Hermina Ivačič, Videm. Ludmila Rac, Zagreb, Ciglana, grad. kura. Slavko Fer-derber, Ogulin. Gjurdjica Narančič, Kutina. Ana Tomac, Delnice št. 258. Franjo Berkovič, rač. svet. v pok., Banjaluka.
★	Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam
žal!	, . t
•k Zahtevajte samo »ldess: črnilo v korist
>Jugoslovanske Matice«.
•k Pri znojenju nog in potenju najboljše sredstvo »Sanoform«. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Cliemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
/ST* -a- r; n Ijjhfc "S f/TV ff9
b-t Q vJH-iSJ' tit) >WH <* a
© G. knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič se vrne iz Amerike v ponedeljek, dne 9. avgusta, zvečer z gorenjskim vlakom ob 21.5.
© Naraščajski prapor ljubljanskega orlovskega okrožja bo razstavljen v Jugoslovanski knjigarni. Ne pozabile si ga ogledati. Podobnega prapora doslej še nismo imeli.
© Križanska moška Marijina družba vabi tem potom vnovič vse člane in njih prijatelje na današnji poldnevni izlet k Sv. Heleni. Odhod iz Ljubljane z mariborskim vlakom ob 12.10 do postaje Laze. Povratek poljubno po dogovoru. Izletimo ob vsakem vremenu.
© Dr. Milan Perko v Novem Vod,matu Oe ordinira do 23. t. m.
© Poroka, Včeraj se je poročil v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Fran Greif, prokurist Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, z gospico Cirilo Schiffrerjevo, bančno uradnico istoam.
© Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulic	snaženja zaprta v dneh 10., 11.
in	ta 1926.
.s popoldne pojdemo v Hrušico na pj	gentpeterske orlovske srenje. Ne
z , <:eh par veselih ur!
© . ojci v svetovni vojni padlih oziroma umrlih iz šentpeterske fare v Ljubljani, prijavljajo padle svojce v Ljubljani pri župnem uradu sv. Petra, ali pri g. L. Zupančiču na Ahacljevi cesti št. 15. Iz okolice pa pri on-dotnih podružnicah Zveze slovenskih vojakov in v občinski pisarni v Mostah. Odbor nujno rabi še podatke, ker se prične v kratkem s podrobnim delom za postavitev spomenika.
© Kako malo zavednosti za podpiranje domačih ljudi in podjetij je pri nas. Drugi narodi znajo vse drugače skrbeti zase, najprej je domačin, potem šele pride tujec, če kaj ostane. Zapostavljanja domačinov pa ne dobiš pri nas samo pri privatniku, ampak še v večji meri pri raznih drugih oblastih ali korporacijah, seveda tudi pri državnih oblastih. Nedavno je oddala Nakupovalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani zgradbo večjega poslopja ob Bleiweisovi cesti pri državnem kolodvoru. Ponudbo je stavila tudi neka stavbena družba, obstoječa iz sa-
M. Rodzjanko se opravičuje in dokazuje, da tega povelja ni izdala Gosudarstvena Duma, ne komitet Dume in ne vojni minister Gučkov. Gučkov je bil šele potem imenovan ministrom, ko je bilo to povelje že izdano. Najbrže so zviti boljševiški agitatorji, da bi bilo več uspeha, izdajali to povelje kot povelje vlade in vojnega ministra. V noči od 14, na 15. marca je bilo to povelje tiskano v ogromni množini iztisov na ukaz »sveta delavskih in vojaških deputatov« in je bilo takoj poslano na fronto. Rodzjanku je pravil general, Barkovskij, da so njegovi vojaki to povelje dobili v mnogih iztisih iz nemških okopov. Leta 1918. je v Parizu izšla knjiga >Ruska revolucija«. V tej knjigi piše -Jos. Goldenberg, eden glavnih članov »sveta delavskih in vojaških deputatov« tako-le: »Povelje Nr. 1 je bilo potrebno. To ni redakcija Sokolova, to je izraz enoglasne volje »sveta delavskih in vojaških deputatov«. Ta dan, ko smo napravili revolucijo, smo spoznali, da če mi ne uničimo prejšnje armade, bo armada zadavila revolucijo. Treba je bilo izbirati med armado in revolucijo. Mi nismo kolebali; izbrali smo poslednjo in na ženijalni način smo porabili vsa potrebna sredstva.«
Iz službe je bilo odpuščenih okrog 100 generalov in višjih oficirjev, ker jim niso zaupali. To je bila huda operacija za časa take vojne! Vsled tega se je nered še pomnožil Ker jo novi vojni minister Gučkov uvidel, da ne moro preprečiti razpada armade, se je svoji časli odpovedal. Njegovo mesto ie prevzel Kerenskij,
mih poštenih in pristnih domačinov, ki je zgradila že nebroj stavb, in ki je bila najcenejša, a so jo zavrnili. Prišel je pa tujec, šele začetnik, in se mu je dala prednost z motivacijo, da hočejo imeti solidno delo — jako lep kompliment našim domačinom, ki pa seveda ne drži. Kam nas vodi ta zavednost, če se bode tako delalo? Potem zaprimo še našo tehniko in srednjo tehniško šolo.
© Kosilo je nesla svojemu možu, delavcu na glavnem kolodvoru v Ljubljani, Pavla Mencejeva, žena krovca iz Ižanske ceste št. 45. Skrbno je zaklenila pridna gospodinja vrata za sabo, preden je odšla od doma, in bila je uverjena, da se ne bo pripetilo med tem nobeno zlo. Toda pazil je nekdo na njo. Ko je odšla, je vlomil neznan lopov skozi okno v njeno stanovanje in je odnesel zlato moško in srebrno žensko uro v skupni vrednosti okrog 4000 Din. — Pravijo okoličani, da vedo, kdo je ta lopov, ki je moral domače razmere dobro poznati, vendar ga za enkrat radi varnosti, da ne osumijo koga po krivici, še nočejo izdati, dokler se ne bo izdal mož sam, kot je običajno pri takih tičih.
© Lepa družba pod ključem. Včeraj je ljubljanska policija aretirala nekega Markota Sunjiča, kovinskega trugarja, doma iz Mo-starja. Pravi, da je šofer in da se je vozil po svetu s svojo družico Vilmico Kranjčevo, o kateri ve zagrebška policija, da je rojena leta 1905. v Zagrebu in da je vpisana tam kot šivilja. V resnici pa je mož nevaren vlomilec. Obenem so aretirali tudi njunega družabnika
© Aretacija nevarnega kolesarskega tatu. Kakor smo že poročali, je bilo ukradeno dne 3. t. m., in sicer okoli 12, ure, iz veže palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Matiji Sterletu, slugi tvrdke Agnola na Dunajski cesti, kolo, vredno okrog 1500 Din. Mož je tatvino seveda takoj prijavil in slučaj je hotel, da je ta ovadba imela enkrat dober uspeh. Policija je obvestila vse svoje stražnice in okoliške žendarmerijske postaje, da na jso pozorne na sumljive kolesarje. Še isti dan je namreč ustavila orožniška patrulja iz Litije na cesti skozi takozvane Kresniške poljane fanta, ki je peljal kolo za ušesa. Ko je zagledal orožnike, je fant pospešil korake — peljati se namreč ne zna — in se je hotel hitro izogniti nerodnemu srečanju z možema postave. Baš radi tega pa sta postala orožnika pozorna na fanta in sta ga ustavila. Odkod imaš fant kolo in kam ga pelješ? — In zatrepetal je dečko, da mu je skoraj padlo kolo in je zajecljal, da je kupil kolo pod roko v Ljubljani od svojega znanca, ki je potreboval nujno denar. Ker pa fant ni vedel imena tega prijatelja, sta ga orožnika potipala malo ostreje. No in končno je fant priznal, da je ukradel kolo pred neko hišo v Ljubljani tam nasproti sodne palače, katero že dobro pozna, češ, da je bil enkrat tam za pričo. Ko so pripeljali nevarnega prijatelja tujih koles v Ljubljano v rdečo hišo na Blei-weisovi cesti, so ga kmalu našli v albumu sumljivih fantičev pohajkovalcev in so obenem ugotovili, da se je ujel enkrat predrzen tatic, ki ima že več kolesarskih in drugih tatvin na svoji vesti. Fanta so seveda oddali takoj na varno, kjer bo počakal svojo sodbo, kolo pa bo dobil lastnik nazaj. Gotovo pa je, in to so mu tudi obljubili, da bo za precej časa mir pred nevarnim nekolesarjem tujih koles. — V sodnih spisih, v takozvani kazenski razvidnici, pa so ugotovili, da je ta 19-letni pobič nevaren tat, ki je bil že večkrat kaznovan kot soudeleženec pri raznih vlomih in tatvinah v mestu in okolici. Bil je baje tudi član nevarne vlomilske družbe, ki se je predstavila svoječasno ljubljanskim porotnikom, ki je izvršila predrzen vlom pri Lovšinu v Gradišču in še na več krajih po mestu in okolici.
Da bi armada še vendar nekaj ustavljala sovražnika, je nova vlada pošiljala na fronto »vojne komisarje«, kateri naj bi vojake zopet navdušili za vojsko. Toda ti komisarji so malo poživili disciplino v armadi. Vojaki so naprej pobijali oficirje, generale in tudi komisarje. Na jugozapadni fronti so ubili ko-zaki komisarja Lindeja, ki je strogo nastopal in je res hotel napraviti red, in generala Hiršfeldta pod pretvezo, češ da je Nemcem prodal svojo pozicijo za 40.000 rubljev itd.
Kakšni ljudje so lahko postali komisarji, razvidinio iz naslednjega zgleda. Kerenskij je predstavil generalu Brusilovu, ki je bil po Aleksejevu vrhovni poveljnik armade, nekega kapitana Kalinina kot komisarja za zapa-dno fronto.
General Brusilov se je pozdravil z novim komisarjem in ga je vprašal, kje da je začel svojo službo.
»Pri neki konjski bateriji.«
»Ste li dolgo služili v njej?«
»Malo več kot eno leto.«
»A kje ste služili potem?«
Komisar je precej dolgo molčal, nazadnje pa je odgovoril: »Nikjer 1« Brusilov: »Kako to nikjer? Jaz tega ne razumem. Kje ste služili, ko ste zapustili baterijo?« »Obdolžen političnega prestopka sein bil v ječi v Sibiriji in potem v izgnanstvu.« »A kako da ste zdaj kapitan?« »Po revoluciji sem se vrnil domov in sem bil imenovan kapitanom.«
General Brusilov k temu ni imel kaj nri-pomniti.
© Sleparski sladoledar. Jure Brajkovič, izdelovatelj sladoleda, čegar vozove, napolnjene s sladkim ledom, posebno dobro poznajo naši otročiči in s katerim se radi tudi ohlade in posladkajo vsi drugi, je izročil voz sladoleda — bilo ga je okrog 8 kg — prodajalcu Ivanu Bratušu, ki je prišel v Ljubljano iz Splita. Fant je bil nekaj časa priden in se je redno vračal zvečer s praznim vozom k svojemu gospodarju in mu je izročal redno svoj skupiček. Predsinočnjim pa sladoledar Ivan ni prišel domov. Mislili so, da se je fant kje zapil in so ga iskali po raznih gostilnah, kamor je fant rad pohajal. Toda vse iskanje je bilo zaman. Končno o našli voz »ponesrečenega« sladoledarja Ivana — seveda prazen — ob zidu pod kapom hiše na Gasilski cesti v Šiški. Fant pa je pobegnil bržkone iz Ljubljane, da poskusi še kje drugje svojo tatinsko srečo.
O Ljubljanski avtomobili — mestni magistrat iu noio tlakovanje — policijska direkcija Ker so dandanes le redki ljubljanski občani, ki bi mogli prebit' poletjo na deželi, je treba poskrbeti, la je prebivanje v mestih tudi poleti vsaj znosno. Staro prizadevanje skrbnih mestnih uprav pa je, da ome-je kar največ mogoče prah in ropot po cestah. V Ljubljaui je nasprotno. Občina sicer lia novo tlakuje ulice, toda prahu in ropota, kar je oboje mnogo večja nadlega v higieničnem oziru kot cestno blato, pa ni odpravila. Na novo asfaltirani Miklošičevi cesti vzdigujejo avtomobili sedaj mnogo več prahu kot pa prej in je ta cesta ob suhih dneh, ko divjajo avtomobili, en sam oblak prahu, ker na gladki cesti dvigajo vozila prah veliko hujše kot na makadamskih. V Parizu n. pr. izpirajo asfaltne ceste tako, da jih poplavijo večkrat na dan z vodo, v Zg. Italiji napajajo asfaltne ceste z nekim oljem in potresajo z drobnim peskom, da ne drči. Najhujša nadloga za Ljubljančane, ki nimajo železnih živcev — in kdo jih ima dandanes? — pa so avtomobili in motorna kolesa. Po novotlakovanih, zlasti novih asfaltnih cestah, divjajo motorna vozita kot za stavo in tudi v večernih in ponočnih urah, in 'o z odprtimi izpuhi, da povzročajo divjaški ropot in z naprej in naprej tulečimi piščalkami. Spanje pri odprtih oknih je nemogoče, duševno delo in telesni počitek izključen. Šoferji in pa motorni kolesarji, ki so posebno prijetni, vprizarjajo dirke. Po ozkih ulicah n. pr. na Sv. Petra cesti itd. je povrh še nevarnost za pasante. Ali je dolžno 50.000 ljubljanskih občanov prenašati te vrste »zabavo« kake stotine vozačev? Tu naj napravi občinska uprava in policija z drakoničnimi sredstvi red, ker ni nič lažjega kot to! Ministrska naredba z dne 28. aprila 1910, drž. zak. štev. 81, predpisuje v § 4<3, 47 in 48, da motorna vozila ne smejo voziti v stisnjenih se-liščih na prometnih krajih več kot 6 km na uro (največ pa v stisnjenih krajih 15 km na uro), da ne smejo imeti odprtega izpuha (ker sicer povzročajo ropot) in da imajo vporabljati piščali v slučaju (torej le v tem) potrebe. Prestopki se kaznujejo po min. nar. z dne 30. septembra 1857. Po ljubljanskih ulicah pa divjajo avtomobili in motorna kolesa običajno s hitrostjo 30—40 km, izpuhe imajo vedno odprte, piščali pa tulijo kar naprej. Naj ljublj. obč. uprava nastopi energično pri policijski direkciji, da ta uveljavi zakonite predpise in označi vse ulice v mestu kot prometne, na katerih je vožnja nad 6 km prepovedana, ter naj vsako prehitro vožnjo, ropotanje vsled odprtega izpuha ter tulenje piščalk brez potrebe kaznuje z najvišjo globo par tisoč dinarjev. Predpišejo naj se piščali z globokim glasom, tuleče naj se prepovedo 1 Policijskim stražnikom naj mestna občina zagotovi nagrado od vsake ovadbe. Občinstvo bo pri stvari gotovo sodelovalo. Vsako ovadbo naj vzame policijsko ravnateljstvo resno v pretres. S par desettisoč dinarji za nagrade bo napravljen red, kajti če bo vsak divjak plačal deset kazni po 2000 Din, bo začel že vpoštevati, da so razen njega tudi še drugi ljudje na svetu, ki se nečejo zadušiti v prahu in hoditi v sanatorij za živce njemu na ljubo. Ljubljana naj bi bila letoviščarsko mesto, avtomobili in motorji bodo pa onemogočili še domačinom prebivanje v nji. V Alzaciji ima pravico javna straža takoj streljati za avtomobilom, ki prehitro vozi. Pri nas bo par desetisoč globe zaleglo za dirkanje, odprte izpuhe in tuleče piščali. Delovno prebivalstvo Ljubljane hoče imeti pri vseh težavah vsaj mir in zrak, če že nima drugega. Specialiteta v Ljubljani je še vedno tudi velikansk star poštni avtomobil, ki vozi po Prešernovi ulici (!) na kolodvor in ki ogroža ne le pasante, ampak pretresa tudi hiše kot mali potres, zlasti, ko dirja po cestah.
Žrebanje loterije Društvenega i doma v Trbovljah se bliža. --i	Kupujte srečke!
Maribor
□	Odličen gost. V Mariboru se mudi na oddihu g. Jovan D. Milankovič, direktor administrativnega oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve v Belgradu. G. Milankovič že obiskuje skozi 20 let Slovenijo in predvsem Rogaško Slatino. G. Milankoviču želimo, da bi odnesel iz obmejnega Maribora najboljše spomine!
□	Občinska seja radi Mestne hranilnice^
Za torek dne 10. t. m. ob 17. uri je sklicana izredna občinska seja z dnevnim redom: Predlog o spremembi pravil Mestne branil-' niče.
□	Danes koncert v korist fonda za poplavljence. Godba »Drave« priredi danes od 10.30—12 pomenadni koncert v parku. Narodni krajevni odbor razprodaja na promenadi in v parku znake. Čisti dobiček je namenjen za pomoč poplavljencem.
□	Nov lastnik Ljudske tiskarne. Z ozirom na vest pod gornjim naslovom, priobčeno dne 6. t. m. v našem listu, smo prejeli sledeče pojasnilo: Naknadno smo bili obveščeni, da je vest o nakupu »Ljudske tiskarne« po gospodu A. Kristanu brez vsake podlage in tudi ne odgovarja resnici, da se namerava Ljudska tiskarna preseliti v Ljubljano.
□	Prekinjen je tok električne napeljave danes od 6. do 15. ure, vendar je napravo smatrati pod tokom.
□	»Maribor« — moški zbor ima v torek ponovno vajo za nastop. Prosimo točne udeležbe! Vaja je ob 7. uri zvečer v pevski sobi na Slomškovem trgu.
□	Umrla je v mariborski bolnici gospa Olga Vodopivec, soproga dr. Hilarija Vodo-pivca, ki je nastavljen od prevrata sem pri ministrstvu v Belgradu. Rajna je bila rodom iz Gorice. Pogreb se vrši danes v nedeljo ob četrti uri popoldne. Žalujočemu soprogu naše iskreno sožalje!
□	Smrtna kosa. V Studencih pri Mariboru je umrl znani gostilničar Alojz Koder v starosti 70 let.
□	Mariborski skavti so se vrnili iz svojega letnega taborišča v Mojstrani v Maribor.
□	Truplo v Karlovih Varih umrlega pravosodnega ministra Gjuričiča je pregledala včeraj popoldne na mariborskem glavnem kolodvoru posebna komisija. Takoj po pregledu je bil vagon s krsto odpremljen proti Belgradu.
□	Zdravstveno stanje v Mariboru. V mariborski bolnici lečijo 7 slučajev lažje škrla-i tinke. Od teh so trije stari in 4 novi iz mesta in Krčevine.
□	Nov mesar na mariborskem trgu. Mestni svet je dovolil postavitev mesarske stojnice na trgu mesarju Ivanu Heller iz Brega pri Ptuju.
□	Cvetoča črešnja. Na dvorišču mariborskega policijskega komisarijata raste velika črešnja, ki je letos pomladi povsem normalno cvetela in rodila sad. Sedaj pa je pognala na vrhu neke veje zopet šop cvetov. Redek na-ravni pojav ima vzrok gotovo v letošnjem čudnem vremenu.
□	Zgodovinske znamenitosti v arhivu sobe mariborskega župana. V arhivu v sobi mariborskega župana so te le zgodovinske znamenitosti: 1. Freibrief der Stadt Marburg iz 1. 1753, ki nosi lastnoročni podpis cesarice M. Terezije in vsebuje na pergamentu pisana pravice in svoboščine Maribora. 2. Obrtna knjiga iz 1. 1640. Platnice te knjige so napravljene iz papirja, na katerem so zabeleženi v zelo stari pisavi odlomki iz psalmov. 3. Kur-rende zur Einhebung der Steuern iz 1. 1864. 4. Neujahrsbuch iz 1. 1803., ki nosi lastnoročni podpis maršala Radeckija. V to knjigo so se vpisovali ugledni meščani ob novem letu in so pri tej priliki darovali denarne zneske za mestne uboge. V tej knjigi so tudi gledališčni
Imamo zglede, da je Kerenskijeva vlada večkrat bolj ustrezala boljševiškemu »svetu delavskih in vojaških deputatov« kot pa vodstvu armade, ki je delalo in se žrtvovalo za domovino. Naj navedem en slučaj! Generalu Lukomskemu so prinesli poročilo, da se v vlaku, ld je prišel iz Petrograda na postajo Mogilev, pelje praporščak, kateri je vso pot agitiral in delil boljševiške letake in da je namenjen na južnozapadno fronto. General je telefon ično ukazal, da naj se vlak ustavi, ta praporščak aretira, uvede preiskava in preišče kupe, v katerem se je peljal. Preiskava je potrdila vse, kakor mu je bilo naznanjeno. Aretovani praporščak ni bil nihče drugi, kot Krilenko, poznejši prvi vrhovni in glavni komandant pri boljševikih. Pri sebi je imel celo balo samih hujskajočih boljševi-ških letakov. Ko ga je general Lukomskij obiskal ,mu je pokazal »mandat« petrograj-skega »sveta delavskih in vojaških deputatov«. General je to naznanil vrhovnemu poveljniku Brusilovu in sklenilo se je odvesti Krilenka v štab jugozapadne fronte ter ga nemudoma izročiti sodišču. V Petrograd se ie o tem telegrafično poročalo in sicer radi tega, da bi se vlada opozorila na pogubno delovanje »sveta delavskih in vojaških deputatov«. Rezultat tega telegrama je bil popolnoma nepričakovan. Vojno ministrstvo je zahtevalo, da se Krilenko pošlje v Petrograd. Tam so ga seveda pod vplivom »sveta delavskih in vojaških deputatov« izpustili brez kazni na svobodo. Iz tega zgleda je razvidno, da je vlada Kerenskeea sama sebi tla izziod.
kopavala, za to ni moglo drugače priti kakor je prišlo.
Dne 16. julija leta 1917. so se v Petro-gradu uprli boljševiki. Toda ker je večji del petrograjske garnizije ostal vladi zvest, njihov upor ni uspel. V občno začudenje se je vlada pokazala pri zadušenju tega upora zelo slabo.
Ljeninu, katerega bi bili lahko aretirali, so pustili, da se je skril. Trockija (Bronstei-na) so na povelje vlade aretirali, a ga zopet izpustili na svobodo. Nerazumljivo je, da je vlada, ki je bila vendar protiboljševiška, tako delala, ker »svet delavskih in vojaških deputatov« je bil že takrat popolnoma boljševiški.
Tako pa so boljševiki lahko nadaljevali svoje delo. Razsula armade ni bilo več mogoče ustaviti. Da bi se vsaj še nekaj storilo, so mislili na to, da bi zopet upeljali smrtno kazen. V ta namen se je imelo vršiti v glavnem štabu armade (pri Mogilevu) neko zborovanje višjih generalov s Kerenskini, predsednikom vlade. Kerenskij se je pripeljal tja iz Petrograda, toda na kolodvoru ga ni sprejel niti Brusilov, niti kak drug višji general. Kerenskij je bil jako užaljen in je rekel: »Pri carju bi se ti generali ne smeli tako obnašati, a zdaj si dovoljujejo to, da ignorirajo predsednika vlade. Jaz jim bom že pokazal.« Zborovanje se je vršilo pod predsedstvom generala Brusilova, Govorila sta generala Denikin in Russkij, ki sta predbaei-vala vladi, da je sovražna oficirjem. Denikin ie rekel med drugimi* da je vlada najbolj
lističi, na katerih so tiskane gledal i ščne predstave od 1. 1826. naprej. 5. Gedenikbuch der Stadt Marburg od L 1801 naprej. V tej knjigi so zabeleženi vsi častni meščani, ki jih je bilo od 1861 do prevrata 13. Nadalje vsebuje ta knjiga zapiske občinskih volitev, vse župane in občinske svetovalce do 1915. Ta knjiga se vodi v slovenskem jeziku od 1918 naprej. 6. Obrtna knjiga iz 1732, ki pa ima od zadej beležke iz 1695. Vsebuje pogodbe med mojstri in vajenci. 7. Bih-gerbuch od 1762—1918. V tej knjigi so zabeleženi meščani. 8. Cunft-buch za mizarje iz 1776. 9. Cunftbuch mlinar-jjev iz 1810. 10. Ob priliki proslave 100 letnice, odkar se je rekrutiral staroavstrijski polk 47. iz Maribora iz okolice, je poslal novembra 1917 47. polk mestu z bojišča 1 veliko spominsko medaljo in 2 manjši. Vse medalje so iz kovine, iz katere so bili avstrijski topovi. Te naštete zgodovinske znamenitosti so bile razmetane po vseh predalih in podstrešjih, ker mariborski Nemci niso kazali posebnega zanimanja za zbiranje zgodovinsko važnih predmetov. Imenovane knjige so se shranile še le po prevratu v blagajno v sobo g. župana.
□	Konec dvoletne sadjarske in vinarske šole. Dne 31. julija se je zvršil drugi letnik bivše dvoletne vinarske in sadjarske šole. — Končalo ga je 27 učencev z zelo dobrim uspehom. S tem letnikom je prenehala 2 letna vinarska in sadjarska šola in za kmetske mladeniče, ki se nameravajo posvetiti kmetijstvu na domači gTudi, pride v poštev edino enoletna vinarska in sadjarska šola. ki je bila preteklo loto ustanovljena pri srednji kmetijski šoli.
□	Tretjeredna, duhovniška skupščina. Redni mesečni sestanek naše skupščine se vrši v sredo, dne 11. t. m. ob pol 5. uri pri frančiškanih. — Občni zbor pa bo v ponde-ljek, dne 16. t. m. ob polil, uri dopoldne v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. naloge naše skupščine v bodočnosti (poroča ravnatelj Jožef Mirt); 4. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in urednika »Vestnilca«; 5. samostojni predlogi in slučajnosti. Vabi se k obilni udeležbi. — Občni zbor »U n i o n i s A p o s t o 1 i c a c< pa se vrši oh priliki duhovnih vaj v Rogaški Slatini v petek, dne 24. septembra predpoldne. — Natančen spored obeh občnih zborov prinese prihodnja številka »Vestnika«, ki izide v kratkem.
□	Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. avgusta 1926 se je pripeljalo 403 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 75—100 Din; 7—9 tednov stari, komad 125—150 Din; 3—4 mesece stari, komad 280—350 Din; 5—7 mesecev stari, komad 420—450 Din; 8—10 mesecev stari, komad 550—580 Din; 1 leto stari, komad 1000—1200 Din. 1 kg žive teže 10.50— 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Pro, dalo se je 118 svinj.
□	Ljubezniva žena. Pekovskemu mojstru G. v Smetanovi ulici je pobegnila njegova žena ter odnesla zraven za 5000 Din raznega blaga. Mož je ženo prijavil policiji, ki jo sedaj išče. Rekel je, da je zadovoljen, če dobi nazaj denar in blago, žena pa lahko ostane, kjer je.
□	Tatvina mesa. V soboto je bil na mariborskem trgu zasačen neki Štampfer, ker je ukradel šrpeharju Kirlušu nekaj kilogramov svinjskega mesta. Ril je radi enakih deliktov že večkTat kaznovan, toda želja po pečenki je pri njem vedno močnejša, kot strah pTed kaznijo.
Hilzmica
Poroka. Dne 4. avgusta t 1. sta bila v ribni-Iki cerkvi poročena gosp. Franc Lovšin iz Hro-vače št. 18 in gdč. Marija Klun iz Brega št. 10.
Vojaški nabori. Iz uradnega razglasa. V smislu naredbe Ljubljanskega vojnega okrožja, se vr-
kriva razsula armade, ker v svoji popustljivosti dovoljuje agentom in boljševiškim agitatorjem, da napadajo korpus oficirjev ter jih predstavljajo kot kake najemnike, opričnike ter sovražnike vojakov in naroda. General Russkij je rekel, da so se ruski oficirji vedno brigali za vojake ter ž njimi delili veselje in žalost v miru in boju, ravnanje vlade pa bo pogubilo korpus oficirjev. Kerenskij je zelo ostro odgovoril, da napadi na vlado niso opravičeni. Razsula armade so v mnogem krivi oficirji, ld sabotirajo novi položaj. Pri starem režimu bi se generali ne smeli tako izražati, zdaj pa hočejo diskreditirati oblast. Zl>orovanje se je končalo, a nič konkretnega se ni sklenilo. Predsednik vlade se je s spremstvom še isti dan odpeljal v Petrograd. Dragi dan je poslal od tam telegram, da je odstavljen general Brusilov in na njegovo mesto je imenovan vrhovnim poveljnikom general Kornilov. Smrtno kazen so sicer zopet upeljali, toda to ni zadržalo razsula armade. Boljševiki so delali z vso močjo in meseca novembra leta 1917. je njihova setev dozorela. Dne 7. novembra je oddelek boljseviških mornarjev zasedel telegrafno agenturo, državno banko in mornariško ministrstvo, dne 17. novembra je bil Petrograd že popolnoma v njihovi oblasti in Kerenskij je ušel, preoblečen v mornariško obleko. Tako so prišli boljševiki do vlade po razsulu armade in vsled popustljivosti Kercnskijcvc vlade. Da so pa svojo oblast obdržali in utrdili, k temu jim je pripomogel njihov brezobzirni terori-tenu	a
Si jo v Ribnici letošnji vojaški nabori ▼ sledečem
redu: Dne 9. avgusta ©b 6. uri 30 minut za občino Dane, Sušjo, Sodražico, VeL Poljane in Drago. — Dne 10. avgusta ob isti url, za občine: Ribnica, Jurjevica, Gora tn Trava — Dne 11. avgusta ob isti uri, za občine: Dolenja vas in Loški potok. — Na dan 11. avgusta ob 9. uri 30 minut pa se vrši naknadna zaprisega vseh vojnih obveznikov rojenih leta 1876 do 1900, kateri dosedaj še niso prisege položili Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in so v jeseni leta 1925. od iste izostali. To velja za imenovane letnike iz vseh gori navedenih občin brez izjeme na njih domovno pristojnost.
Stekel pes. Dne 28. julija je ogrizel stekel pes v Rakitnici št. 52 gospodarja in tri druge osebe. Pes je rujav, kratkodlak z doli visečimi ušesi in odsekanim repom. Pes se je ponoči utrgal in neznano kam pobegnil. Vsled tega je zaukazan od okrajnega glavarja iz Kočevja poostreni pasji zapor za sodni okraj Ribnica, izvzemčti občine Loški potok, in sodni okraj Kočevje, razen občin Fara, Osilnica, Draga in Trava Da se omeji pasja steklina, je dolžnost vsakega posameznika, ako mu je znano, kje se omenjeni pes potepa, ali da je ogrizel še kake druge ljudi in živali, da to takoj naznani orožnikom ali županstvu.
Sejem in nabor. V ponedeljek, dne 9. t. m. se bo vršil v Ribnici po navadi sejem, tako imenovani Česnov, obenem je tudi vojaški nabor.
Koslanfetvicii
Tekom enega meseca je smrt pobrala tri oeebe iz učiteljskega stanu. V začetku julija je umrla učiteljica Valentina Bučarjeva, omožena Jurčec, stara 31 let. — Koncem julija se je preselil v večnost upokojeni bivši dolgoletni tukajšnji nadučitelj Anton Pavčič. Njegova zasluga je pred 20 leti sezidana ljudska šola, tako lepa stavba in tako okusno urejena, da se šo danes lahko kosa z vsako podeželsko šolo na Slovenskem. Izpolnil je 78 let. — Teden po njegovi smrti je v bolnišnici v Brežicah umrl bivši kostanjeviški učitelj Franc Grajland, ki je zaradi nervoznosti stopil v pokoj, in je dolgo let že prej in sedaj do zadnjega izvrševal organistovsko službo. Prepeljali so ga v Kostanjevico, kjer je bil pokopan v petek
6.	avgusta.
Troščilo jc v Severjev liram poleg zidanice na »Zavodih«. Zgorelo je vse lesovje, neposredno zraven stoječe poslopje pa se ni užgalo.
Povodenj, ld je pri nas sicer doma, ker nas skoraj vsako leto obiskuje, in ki je letos toliko gorja napravila po drugih krajih, je nam to pot zelo prizanesla. Seveda je rnpravila nekaj škode po travnikih ob Krki, a hudega ni bilo. Voda niti na cesto nikjer na dosegla.
Tudi toče je bilo nekaj po hribih. Pozna se na trtah, vendar če ne bo več hujšega, upamo na precej dobro vinsko letino.
Trbovlje
Pomen 14 dnevne plače za rudarje. TPD Je s 1. aprilom t. 1. odredila rudarjem izplačevati delavske mezde mesečno, mesto s še vedno veljavnim rudarskim zakonom z dne 17. maja 1912, drž. zakon št. 107 predpisanega štirinajstdnevnega ali do sedaj z ministrskim dovoljenjem uvedenega polmesečnega izplačevanja delavskih mezd in med tem enkratno davanje predujma. To prakticiranje, ko se izplača vsakega pol meseca predujem, n. pr. II. kategoriji, akordanti, kopači, katerim se računa dnevnica po 40 Din, izplača se pa dnevnica 36 Din in ostane znesek 4 Din za morebitne primanjkljaje in druge odbitke, kot bolniška blagajna, zavarovalnina itd., se zdi na prvi hip pravi lno. Nepoznavalci rudarske stroke, se celo čudijo, kako more biti rudar nezadovoljen, ko se mu izplača, kar mu gre. Rudarju pa damo popolnoma prav, da se bori za 14 dnevno izplačevanje s celim zasluženim zneskom, katero je dosegel
7,	dolgoletnimi zahtevami in mu je bilo 14 dnevno izplačilo z zgorajšnjim zakonom zagotovljeno, ukinila ga je pa TPD in uvedla sistem kot pri državnih rudnikih v Bosni in v Srbiji. Da bo tudi javnost poučena o tem, navedemo primere s 14 dnevnim in mesečnim izplačilom. Rudar-akor-dant napravi na dobrem kraju ali številki 13 m izkopa Ob polovici meseca se mu izmeri, seštejejo izvoženi vozički premoga, in vse drugo, kar je izdelal. Ob plači se mu to popolno izplača in je zaslužil 60—80 in še več dinarjev. Po polovici meseca ima na tej številki še izdelali nekaj metrov izkopa, in ko je gotov, ga premeste na slabši kraj, recimo T>od visečo plast, v vodo, na vroče mesto itd. Onih par dni na starem meslu je tudi zaslužil enako kot prejšnjega pol meseca, nikakor pa ni mogoče na drugo navedenih mestih, v vročini, v vodi itd. zaslužili toliko, da bi dosegel vsaj minimalno plačo kopača, medtem, ko je pri zadnjem delu veliko več trpel. Radi tega je dobil 20% doldado k akordu, in ker se po predpisih na mestih, kjer je 30° C vročine, dela samo 6 ur, mora za izgubljeni 2 uri tudi dobiti doklado k ekordu. S temi dokladami je prišel zopet do plače, da je lahko izhajal. Sedai je pa drugače. Kar bi zaslužil na prvem mestu v polovici mesecn, bi 7, drugo polovico na slabem kraju zapravil. Prvo polovico je namreč zaslužil pri lično več kot predvideva minimalna plača, manjši zaslužek na slabem kraju bi to izenačilo in odstotkov ni treba kriti, ker se izmeri in plačuje sedaj samo enkrat na mesec, poprej pa dvakrat. Za one, ki imajo dnevnice, je seveda vseeno, ali se jim izplača predujen? ali popolno izračunana plača. Oni re izgube nič, ker nimajo akordnega dela. Družba se z vso močjo brani 14 dnevnega izplačevanja in se je na rešitev pritožbe II. skupine na rudarsko glavarstvo, katero ji je nato zapovedalo, da obdrži 14 dnevni način izplačevanja mezd, pritožila na ministrstvo za gozdove in rudnike; ker je bila pritožba tudi tu odbita, se je pritožila še na državni svet, kjer pa upamo, da bo tudi zavrnjena. Pomen 14 dnevne plače je torej za rudarja ta, ker se slaba in dobra dela računavajo z eno akordno plačo in bi rudar-akordant 7, mesečnim izplnčilom izgubil zaslužek dobrega mesta s slabšim.
ŽŽ Plaz. V zadnjem času se je v časopisih čitalo o raznih plazovih (usadih). Kakor znano, Je pri zadnjem nalivu tudi na dnevnem kopu Dobrna potegnil plaz. Uničil je vso pripravo za odvnžnnje premega; vsled tega je bilo primorano precejšnje število delavstva ostati nekaj dni doma brez dela. Po navodilih g. ravnatelja Heinricha so napravili nekak zavarovalni zid, kaleri naj bi varoval predor, ki vodi k Jašku, če pa danes prideš na omenjeni kraj, vidiš, da je to plnzovje le v korist podjetniku, kajti plazovje Je odkrilo široke plasti premoga, v nekaj dnevih so se odstranile vse ovire, poplavila se je na novo vzpenjača in premog se odvaža in ne samo to, produkcija se je znatno dvignila: rn 1400 vozičkov dnevno. Tudi baggerji so v polnem obratu, tako odkriva elektro-bager premog. Dela se nndalje novn proga v smeri proti Lakonci, na kateri se namerava odvažati ostali material. Ravno tako so izginili vsi mostovi, kateri so btll prav za prav samo napoti, nkoravno so stali ogromne vsote, posebno oni od podjetnika Dukiča zgrajeni. Plnzovje je z eno potezo odpravilo vse nadaljnje na-.črle raznih mostov in danes teče ista proga po
primernejšem ln dostopnejšem temenu ln Jo * tem
vsa dobava zelo olajflana.
Gcrenti se oglašajo. Prejšnjemu gerentu g. Kokalju je celih osemnajst kandidatov izpodje-dalo gerentski stolec, večinoma samo njegovi pristaši. Zbrali so se nato še zastopniki strank, ki so zahtevali geranta, ki bi se vsaj malo oziral na želje domačinov do izvolitve novega župana, ki je bil v aprilu izvoljen, ki pa ne bo potrjen, kakor se je izvedelo. In že se oglašajo, pišejo in pišejo kandi-datje; s kakšnim uspehom, bomo pa Se poročali.
Imenik porotnikov za leto 1927- ki pridejo za to leto v poštev, je skozi osem dni na občini razpoložen za vpogled.
Za poplavljence. Vsem tukajSnjim rudniškim nameščencem se bo odtegnilo od njihove plače za enkrat 15 Din na tisoč dinarjev, kateri iz-Icupiček je namenjen za poplavljence po zadnjih neurjih. Tega odtegljaja se nameščenci nič kaj ne vesele.
Velikodušen dar. Za dobitek efektne loterije je daroval g. Ivan Lamper, tukajšnji hišni posestnik kakor tudi posestnik velikih vinogradov v Halozah, sod haloškega vina z novim sodom vred. Znano je, da g. Lamper rad podpira akcije, ki so zamišljene za dobre stvari. Živeli posnemovalci!
Himen. V ponedeljek, dne 9. avgusta se bo poročil g. Leopold DemovSek, bančni uradnik v Zagrebu, z gospodično Valči Berger, učiteljico na Vodenski šoli. Oba sta iz uglednih trboveljskih rodbin. Ženin je sin umirovljenega nadpaznika g. Dernovška, nevesta pa g. Bergerja, kontrolorja pri centralnem ravnateljstvu TPD v Lju'' ni. Obilo sreče!
Skioptično predavanje na higienski razstavi. Danes, v nedeljo, točno ob 4 popoldne je v Društvenem domu zaključno predavanje, spremljano s skioptičnimi slikami, o alkoholizmu in njegovih posledicah na človeku. Predava g. oficijal L. Puhar iz Ljubljane. Upamo, da obširno dvorano napolnimo z innogobrojno udeležbo.
Na S n Suk se je sinoči odpeljalo okoli 60 rudniških nameščencev na poučno potovanje. Železnica jim je dela nov vagon na razpolago, v katerem se bodo vozili na Sušak in nazaj. Vrnejo se jutri, v ponedeljek.
Pojedli smo v mesecu juliju t. 1. v občini Trbovlje goveje živine po kvaliteti: I. vrste 63 goved, cena 18 Din; II. vrste 65 goved, cena 14 Din; III. vrste 6 goved, cena 10 Din; za klobase 9 goved; teletina 19 Din; svinjina 20 Din. Pri kvalitetnih kosih se sme zaračunati pri kg maksimalno 3.50 Din. — Zanimivo pri tem je, da zaznamuje seznam poklane živine v Hrastniku samo prvovrstno blago, medtem ko pokoljemo v Trbovljah veČiuoma druge vrste.
Šoštanf
Otrokov dan. Katoliška mladinska društva priredijo danes 8. avgusta ob pol 3 popoldne na vrtu za Društvenim domom »Otrokov dan« s sledečim sporedom: 1. »Tam kjer teče bistra Žila«; poje naraščajsld zbor. 2. Naša ljubezen, deklamacija. 3. Ugnana neugnanka, dekliška Igrica, igrajo mladenke. 4. Jaz pa nekaj vem, deklamacija. 5. Pijanec brrr..., igra v dveh dejanjih, igrajo mladci. 6. Govor: Spoštuj otroka! 7. »Kaj maram, da nimam«, petje.. 8. Umijmo zamorčka, misijonska igrica, Igra Marijin vrtec. 9. Zgage in zgagice, otroška veseloigra, igrajo Orliči in Orličice. 10. Večerni zvon, poje zbor Marijinega vrtca. Splošno pozornost vzbujajo izredno lepa vabila za to Bvojevrstno slavje (delo domačega dijaka). Zlasti je vse radovedno, zakaj imajo ravno trioglato obliko. Kdor hoče izvedeti, naj pa gotovo pride, saj ste vabljeni vsi, ki ljubite nedolžnost otroka in mu jo želite ohraniti. Prost vstop vsakomur. Za starše so pripravljeni sedeži. Bog živi! — Odbor.
Otvoritev Zadružnega doma. V nedeljo se je otvoril socialistični »Zadružni dom« v našem mestu. Zgradilo in plačalo ga je konzumno društvo za Slovenijo, zato je šlo z zgradbo tako hitro. Zanimanja za to slavnost je bilo bolj malo in zato Je bila tudi udeležba precej skromna. Tako je to drugi dom, ki je dograjen (lani je bil Sokolski dom). Največji in najlepši naš »Slomškov dom« se pa tudi pridno dalje gradi in, kar je glavno, izključno s prispevki domačih prijateljev brez podpore od zunaj in tudi brez nadlegovanja vse Slovenije s prošnjami
Umrla je v nedeljo 1. avgusta posetnica Marija Deberšek v 44. letu po dolgi mučni bolezni. Rajna je bila zgledna krščanska žena iz splošno priljubljene brezovške hiše v Gaberkih. Zapušča težko prizadetega moža, ki je tudi odbornik stavbnega dbora za Društveni dom, in pa 8 nepreskrbljenih otrok. Vsem naše iskrene sožalje!
Cfitifono o^b Savinji
Nesreča, V torek je prišla pod voz pri Ledenici stara Tonela in si je zlomila eno nogo. Domači zdravnik je odredil, da se naj ponesrečenka takoj odpravi v bolnišnico.
Turistika. Ker je zadnje čase nastopilo lepo vreme, so začeli hribolazci zelo obiskovati naše Savinjske Alpe. Obeta se nam lep avgust. Dosedaj je obiskalo naše planine še veliko manj ljudi kot druga leta v tem času.
Metercološko postajo smo dobili pred kratkim; nastanjena je v Rastovkah. Obstoji pa iz ombro-metra, ki ga oskrbuje neki domačin.
Versko življenje. Tudi pri nas smo začeli s posvečevanjem družin presv. Srcu Jezusovemu. Več družin se že pripravlja na pobožno domačo slovesnost.
Slov. Konjice
Olepšava trga, Skoro celi trg je dobil preple-skana pročelja biš, kar zelo lepo izgleda, le sod-nija iu davkarija delala izjemo s svojo umazano in okrašeno fronto.
Orlovska prireditev. V nedeljo sc je na lep in impozanten način izvršila celodnevna prireditev vsega orlovskega konjiškega okrožja. Izredno dolg sprevod Orlov, Orlic in naraščaja ter mnogou brojnn udeležba ljudstva je pričala, kako priljubljena jo naša orlovska družina med prebivalstvom. Dal Bog, da bi vsi dobri nauki raznih govornikov padli na rodovitna tla! Telovadba se je vršila na novo urejenem letnem telovadišču poleg Doma. Najbolj precizno so se še izvajale članske »boks-vaje«, in članice »Doberdob«, pri zadnil je pel moški zbor. Pri telovadbi ini prosta zabavi je neumorno igrala godba Mladinskega doma v Mariboru, tako se je še v splošno zadovoljnost končala ta manifestacija našega orlovstva. Sedaj pa z novimi močmi na delo za procvit naših jdej! »Bog živi«!
Tolikega trpinčen}« šivali, kakor se vidi ravno pri nas, menda ni nikjer drugje. Vse, pa naj bo kočar ali veleposestnik, vozi ie s kravami in ob času košnjo ali sedai žetve, ko vidi, kako se uboga para trudi, da bi premaknila visoko naložen voz iz jarkov na cesto. Pa to niso navadni vozovi, temveč težki z 1 dm širokimi kolesi, ka'ere imajo že prazne dovolj vleči. Pri vsem ,nr»i pa mnogi preklinjajo in pretepajo, da jo joj.
Bohinjska BeSa
Odkritje spomenika šrtvam vojno. Dne 15. avgusta bo tu odkritje velikega katnenitega spomenika padlim žrtvam svetovne vojne, deloma pa posvečenega častnemu spominu umrlim vojakom jugoslovanske vojske iz Boh. Bele. Spomenik je izdelan po izvirnem osnutku vseučiliškega profesorja-arhi-tekta Vurnika iz Ljubljane. SI al bo tik ob glavni prometni ccsti pred župno cerkvijo. Ob pol 10 slovesna služba božja v cerkvi, potem odkritje spomenika in blagoslov. Cerkveno opravilo izvrši novomeški prošt premil. g. Karol Cerin. Pri odkritju spomenika sodeluje vojaška godba; petje, pozdravi in govor vojuega kurata Bonača.
B opis J
Kranjska gora. O najdbi trupla ponesrečenega dr. Luboea sporočamo še tele podrobnosti: 19-letni pastir Anton Hribar iz Podkorena 22 in 13-letni dijak Emil Razinger iz Podkorena 52, sta šla v četrtek 5. t. m. gledat k podkorenski živini, ki se pase v planinah onkraj Vršiča. Živino sta vso našla razen ene telice, ki s eje bila izgubila. Ko sta jo iskala, sta zagledala okoli pol 14. ure v neki kotlini človeško truplo, ki je ležalo znak z razprostrtima rokama, z odgnito glavo, telo samo že izsušeno In izprano brez mrtvaškega duha. Pri truplu sta našla legitimacijo s sliko in imenom dr. Lubeca, 400 Din denarja in zlato uro z verižico. Ura je kazala 7 minut do poldne, verižica je bila pretrgana. Najbrž je moža odnesel plaz. Kraj, kjer sta ga našla, je na južni italijanski strani Prisojnika proti Razorju pod takozvano Golico. Kraj sam, oziroma kotimo nazivajo pastirji »pod zaprtim plazom«. Najdene vrednosti sta oddala na tukajšnji orožniški postaji.
Št. Jurij ob juž. žel. V nedeljo dne 8. avg. t. 1. se vrši velika veselica o priliki 50 letnice gasilnega društva v Št Juriju ob juž. žel. Prijatelji gasilstva ste iskreno vabljeni v prijazni Št. .Tur, kjer bo preskrbljeno za raznovrstno zabavo.
'PriMi®rslk®
Ponarejanje železniških listkov. V Dornbergn sta bila aretirana postajni načelnik in njegov sin, ker sta prodajala ponarejene železniške vozne listke. Železniški kontrolorji so naleteli po vsej Italiji na ponarejene vozne listke. Iz tega sklepajo, da obstoji cela tajna organizacija, ki se bavi s tem čednim poslom. Bilo je aretiranih že več železniških uradnikov.
Pogrešan. Dne 20. junija je Izginil iz Čezsoce čevljar Franc Klavora. Ker kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče ugotoviti njegove usode in bivališča, prosimo vse, ki bi morda vedeli kaj o njem, da bi blagovolili sporočiti njegovim roditeljem na naslov: Marija Klavora, čezsoča 69, p. Bovec. '
Pomanjkanjo slovenskih duhovnikov ▼ Gorici. Porcijunkulo, ki je bila združena s svečanostmi o priliki otvoritve frančiškanskega leta, so obhajali v kapeli na Kostanjevici v Gorici prav slovesno. Slavnosti se je udeležil sam goriški nadškof. Z dežele je prišlo izredno mnogo ljudstva, da opravi sv. opravila. A slovenskih spovednikov ni bilo. Le par jih je znalo po par slovenskih besed. Verniki so odpravili pobožnosti kakor v skrajni sili, ko se mora katoličan zadovoljiti s spovednikom, ki ne pozna njegovega jezika, in so zapuščali priljubljeno Kostanejvico z grenkimi čuvstvi. Slovenski patri 60 bili izgnani. Vera se je morala ukloniti politiki in nedvomno radi tega zelo zelo trpi in to n» samo v Gorici, ampak tudi v mnogih drugih krajih na Primorskem.
Kako bi se na lep način odpravila slovenska nad škofija. Te dni je bila furlanska župnija Sacile odcepljena od videmske nadškofije in priklopljena k škofiji v Trevisu. Zastopniki omenjene občine so izrazili videmskemu nadškofu Rossiju svoje nezadovoljstvo nad odcepitvijo od videmske nadškofije, češ, da je njihova župnija oddaljena od Vidma komaj 71 km. Fašistovski tisk pa je to priliko takoj porabil v politične namene in toži o razkosanosti furlanske dežele v pet škofij: v'videmsko, goriško, treviško, beneško in ljubljansko. Furlani hočejo biti združeni v eni sami škofiji (Za Furlane se smatrajo tudi vsi Slovenci na Goriškem, ker spada Goriška upravno pod furlansko pokrajino — Pro-vincia del Friuli — s prefekturo v Vidmu.) To bi se dalo prav lahko doseči; obnovi naj se oglejski patriarhat. Seveda fašistovski tisk ne pove, kakšne namene zasleduje s tem. Kampanja za obnovitev oglejskega patriarhata ni nova. Njen prvi namen je, da se tako na lep način zatre še edina slovenska škofija v Italiji, namreč goriška.
Sv. Gorica V Gorico prihajajo ob priliki obletnice vhoda italijanske armade v Gorico (7. avgusta) romarji iz vse Italije. Skoro bi človek dal prav onim, ki so nazvali Gorico sveto. Ta označba je v zadnjem času izginila iz »fašistovskega stila«, ker so se menda tudi med fašisti našli pametni ljudje. V Gorici se mudijo »zlate medalje« in za 15. avgust je napovedan obisk bolognske »Bal-lile« (fašistovske mladinske organizacije) z 200 otroci; 20. avgusta pridejo »volkovi« iz Toskane, ld so se borili na Kalvariji, proti koncu tega meseca prispejo bivši bojevniki iz Milana. — Na nedeljskem občnem zboru goriških fašistovskih organizacij je general Ronchi pozdravil »vljudno Gorico v imenu furlanskega fašizma z isto vero kakor je pozdravil betežno mesto z vrha bližnjih gričev iz strelskih jarkov, kakor takrat, ko jo je prvič videl v vrtincu bitke, v žareči luči boja, obdano z nimbom slave, neskončno lepo in zaželjeno.« Kakor bi opisal podobo svetnice. A občni zbor je opisal nalogo Gorice z naslednjo resolucijo: »Videč, da je Gorici izročena asimilicijska funkcija slovenskih državljanov in radi njene zemljepisne lege, kjer se stekata soška in vipavska dolina, ki peljala k svetim majam domovine, izraža željo, da se ustanovi v Gorici, ko se zatre trgovska zbornica, medokrožnt svet za narodno gospodarstvo, da bo Imelo tako mesto opremo, potrebno, da lahko nadalje izvršuje nalogo nacionalne politike, ki jo je do sedaj briljantno izvrševala.«
Nascnanila
Odbor za postavitev spomenika p,:d?ih ia šenlpotersko fare v Ljubljani ima svojo sejo ta torek dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v gostiini g. Zupančiča na Ahacljevi cesti št. 15. Iv seji se vabijo tudi vsi nabiraici, ki naj prinesejo seboj na-i biralne pole. Obravnavalo sc bo predvsem finnn-i čno vprašanje.
KOLERA IN VROČINA NA KITAJSKEM
Shanghai, 6. avgusta. (Izv.) Po neuradnih podatkih so ceni, da umre dnevno vsled kolere in velike vročine okrog tisoč Kitajcev. Vročina dosega 45" Celzija in je to najhujša vročina od zadnjih 30 let. Inozemci koleri in solnčarici ne oodlerfnjo.
h novosti drl. EfceaSrse
_ Inke v
i.
(Tzreži in shrani! Se boljše pa je, Ca izrežeš posamezno naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti aifabetično urediš!)
Arany J.: Iiisebb koltemčnyei. Budapest (1890). (42.258.)
Birt Th.: Aus dem Lebcn der Antike. Leip-zig, 1925. (45.042.)
Boeck K.: Im Banno des Evercsi Leipzig, 1923. (II 45.025.)
Boltzmann L.: Populare Sehritten. Leipzig, 1925. (42.283.)
Braun I.: Anleitung fur Bibliotheksvenval-hing. Berlin, 1924. (II 42.257.)
Bunzcl J.: Dio Anfango der modernen Ar-beiterbewegung in der Steiermark. Leipzig, 1913. (45.005.)
Cvijič I.: La peninsulc halcanique. Gčogra-phio humaine. Pariš, 1918. (II 45.029.)
Cimič E.: Mjenično pravo u kraljevini SHS. U Zagrebu, 1925. (42.282.)
Depta M. V.: Pedro Calderon de la Barca. Leipzig, 1925. (45.041.)
Einfiihrung in dio Kunst der Gegenwart. Leipzig, 1922. (42.267.)
Engel E.: Deutsche Stilkunst Wien, 1917. (42.274.)
Ermatinger E.: Die deutsche Lyrilc seit Her-der. Leipzig, 1925. (45.017.)
Fohr B.: Die englisehe Literatur des 19. und 20. Jh. Berlin, 1923. (II 45.014.)
Festgabo, Wissenschaftlichc, zura 1200jii!iri-gen Jubiliium des hI. Korbinian. Munchen, 1924. (II 45.022.)
Fischor Th.: Sechs Vortrage ilber Stadtbau-kunst Miinchen, 1922. (42.262.)
Fttrst A-: Das Welt,reich der Techuik. Ber-ta, 1923—6. (III 45.043.)
Gopčevič Sp.: Geschichte von Montenogro und Albanien. Gotha, 1914. (42.284.)
IIaym R.: Die romantlsche Schule. Ein Bei-trag zur Gesch. des deutschen Geistes. Berlin,
1920.	(42.286.)
Ibler I.: Hrvatska politika 1903—13. Zagreb, 1914-17. (42.272.)
Eadluc: Jugoslavia. O bojich jižnich Slovani za statnl samostatnost. V Praze, 1919. (45.030.)
Kapp Fr & I. Goldfriedrich: Geschichte des dcutsch. Buchhandels. Leipzig, 1886—1913. (42.27.8.) Keller 0.: Geschichte der Musik. Miinchen,
1923.	(42.290.)
Ključevskij V. O.: Geschichte Russlands. Stuttgart, 1925-26. (45.036.)
Krcbs N.: Beitriige zur Geographie Serbiens nad Rasciens. Ktuttgart, 1922. (45.037.)
Kreitmaier I.: Beuroner Kunst. Freiburg L Br, 1923. (II 45.002.)
Kugy I.: Aus dem Leben eines Bergsteigers. Mtochen, 1025. (II 45.021.)
Lnrat I.: La tradition et 1' esotisme dans 1'oevore de Ch. Nodier. Pariš, 1923. (II 42.248 — 9/10.)
Lohm«""	Sudetendeutscho Volkskunde.
Leipzig,	015.)
Mo .	3ibtiograpWe der Buchbinderel-
literatur .	1925. (II 45.049.)
Ošt	itrSge zur alarodisehen Sprach-
wdssens< 1 'n, 1921 - (II 42.249.)
Pa a. M.: Jugoslavenski odbor. Zagreb,
1924.	(II 45.024.)
Popp M.: Julius Verne und sein Werk. Des grossen Romantikers Leben, Werke und NachloL ger. Wien, 1909. (42.295.)
Rauchberg H.: B.rgerkunde der tschechoslo-wakischen Republik. Reichenberg, 1925. (45.004.)
Revue des deux mondes. Pariš, 1829 — (42.293.)
Riomann H.: Musikalische Logik. Hauptzfige der physioiogischen und psychologischen Begrtin-dung unseres Musiksystems. Leipzig, 1874. (42.295.)
Saucr A.: Literaturgeschichte und Volkskun-de. Stuttgart, 1925. (II 45.026.)
Schede M.: Die Burg von Athen. Berlin,
1922.	(II 42.251.)
Schnoider G.: Handbuch der"Biblic^rapliie. Leipzig, 1923. (42.268.)
Stanojovič St Hcropnja cpncKora irapo/ja. Beorpafl 1926. (45.033).
Stražnicki M.: Predavanja iz trgovačkoga prava. Zagreb, 1926. (42.294.)
Strzygo\vski L: Die Krisls der Geistesrvis-sensehaften. \Vien, 1923. (II 45.051.)
Še6erov SI.: Economic Phenomena before & after War. A statistical Theory ot modem War. London, 1919. (42.203.)
šišič F.: Geschichte der Kroaten. Zagreb, 1917 - (II 45.027.)
Thomas-San-G-alli, W. A.: Ludwig van Beethoven. MUnchen, 1921. (42.275.)
Unger A. W.: Dio Ilerstellung von Buchern, niustrationen, Akzidonzen usw. Halle a- 1923. (42.271.)
Vidmar BL: Die Transfornmtoren. Berlin,
1921.	(42.279.)
Viertioljahrsc.hritt, reutsche, fflr Literatnr-wissenschaft und Geistesgeschichte. Ilalle a. S-,
1923.	(42.270.)
Vukičevič M. M.: HcTopnja cpncitora napoja y cjiihh h pcin. Beorpaa 1912. (45.035).
Walzel O.: Gehalt und Gestalt im Kunst"wcrk des Dichters. Berlin, 1923. (II 45.047.)
Weisbach W.: Der Barock als Kunst der Go-genreformation. Berlin, 1921. (II 45.052.)
Wendel H.: Der Kampf der Suds]awen um Freiheit und EinheiL Frankfurt a. M., 1925. (45.018.)
Wickcnl:agen E.: Geschichte de-r Kunst mit einem Anhang iiber die Musikgeschichto. Esslin-gen, 1919. (II 42.244.)
Žižek Fr.: Grtindriss der Statistik. MUnchen, 1923. (II 45.001). _
'Pevskcs. ^ue^za
7. ozirom na našo obvestilo v »Slovencu« z dno 18. julija 1925, št 160, naznanjamo, da se vrši ob Sni zbor P. Z. in koncert v Logatcu ne dne 22. avgusta, marveč 26. sept z istim sporedom, kakor naznanjeno za 22. avg. Pozivamo vsa nnša društva v tem okrožju, da so pri svojih prireditvah ozirajo na našo prireditev, da bodo mogli vsi društveni pevski zbori ta dan v Logatec, ■ gg. pe-vovodjo pa naj do 12. t. m. naznanijo g. predsedniku Karlu Supinu, župnemu upravitelju v Gor. Logatcu, s katerimi pesmimi bo nastopil njihov zbor na koncertu, — kolikor še niso tegn storili j — in koliko not bi rabili za skupen nastop a) pri mnši, b) pri koncertu.
»Slovenske narodne pesmi za crtre !n petje«,
ivezek 9., jc izšel v drugi, predelani izdaji, in sc dobi po 20 Din pri Izdajatelju Iv. Kiferle v Ljubljani, Gosooska ulica 9.,
Ešče ednok s. X Matošič.
Murska Sobota, 6. avgusta.
Redkokdaj nam pride v roke »Obzor«, zagrebški list, ki odobrava vrtoglavo Rada-čevo politiko. Slučajno pa nam jjo vendar prišla v roke »Obzorova« številka od 5. t. m., v lialeri je g. J. M(atošič) napisal krajši članek z naslovom »Pitanje hrvatskog Prekmurja«, katerega si hočemo nekoliko pobliže ogledati. Predno pa preidemo k članku samemu, hočemo opozoriti g. J. M., da — če je res tolikšen častivec divne hrvatske preteklosti, rabi za našo pokrajino naziv, kakor ga rabimo mi, odkar živimo na tej zemlji, namreč naziv: Slovenska Krajina, kar mu gotovo ne more biti neznano. Če g. J. M. res tako spoštuje preteklost, kakor piše, potem bi moral nasloviti svoj članek: »Pitanje hrvatske Slovenske Krajine,« kar bi pa najbrž ne odgovarjalo tendenci njegovega članka. Toda — kakor rečeno — pri tem smo se ustavili le mimogrede.
Značilen je že prvi stavek njegovega članka, ki se glasi: »Vidovdanskim ustavom koji je razdjelio državu na posebne oblasti bez obzira na geografske i etnografske pojmove, Prekmurje, koje broji preko 100.000 stanov-nika, pripojeno je Slovenačkoj Mariborsko] oblasti, ma da Prekomurcl nisu Slovenci, nego o g r a n a k Hrvat-skoga naroda, koji govori s t a -rohrvatsko narječje, koje je najbliže jeziku pučanstva uHr-vatskom Medjumurju, odnosno Hrvatskoim Zagorju.«
Najprej ugotavljamo, da si je g. J. M. prisvojil kaj čudno pravico, ko ugotavlja, ne da bi za to doprinesel najmanjši edrsaktni dokaz, da smo prekmurski Slovenci »ogranak Hrvatskega naroda«. Po naši sedbi je tozadevno najdločilnejšo ljudsko Čuvstvovanje, filolcško pa smo mi ne le lahko »ogranak Hrvatskoga naroda«, marveč prav tako lahko »ogranak« ruskega naroda ali pa praslovan-ščine, pa bi bilo tudi prav. G. J. M. zatorej povemo, da smo se prekm. Slovenci, predno je on začel pisati članke o hrvatstvu naše Slovenske Krajine, čutili Slovencc, in da se to čutimo še danes in da so se kot take čutili vsi naši predniki. In še to mu povemo, da smo se prav radi slovenskega čuvstvovanja ohranili d ) danes Slovence in Slovane kljub brezobzirnemu madžarskemu raznarodoval-nemu sistemu, o katerem gotovo tudi on kaj ve. Tega dejstva ne more čisto nič spremeniti ndti konstntacija g. J. M., do katere se je povzpel šele v 7. letu našega 06vobojenja, niti eventuelna odcepitev od slovenskega narodnega telesa, za katero se on — naj bo prepričan, da v škodo hrvatstva — tako vneto zavzema. Končno ugotavljamo še to, zavedajoč se pri tem vseh posledic te ugotovitve, da je >Prekomurje« le v toliko jugoslovansko, v kolikor je slovensko, in da le slovenski element čuti res v poln&m zmislu besede državotvorno.
V naslednjih stavkih govori g. J. M. o uradnikih, katere so Slovenci cd L 1919. semkaj podali, > u cilju, da Preko-murce, koji govoro svoj naročiti hrvatski žargon, po moguč-nosti što pTije poslovenče« in da je ta akcija izrvala reffkcijo >P r e k o m u -raca, koji ne če da posta nu Slovenci, nego traže pripojenje sa Hrvatskem odnoslio <sa Zagre-b o m« in da nadalje >d o m a č i Preko-murski elemenat sprem a veliki protestni miting protiv presi-zanja Slovenaca v Prekomurju.« K temu pripominjamo naslednje: ko je napočila UTa naše osvoboditve, Slovenska Krajina žalibog ni imela domače narodne inteligence, pač iz razlega, ker ni imela prilike si jo vzgojiti, da bi zasedla mesta, k;i so ostala prazna po odh-edu madžarskega uradništva. Jasno je, da je moralo cd nekod priti uradništvo. Prišli so Slovenci z one strani Mure, da zasedejo ta mesta, dokler nam ne doraste lastni inteligenčni naraščaj. To je vzrok, zaikaj je k nam prišlo slovensko uradništvo z one s i rani Mure, ne pa zato, za kar trdi g. .T. M. Nič čudnega pa vendar ni, če ni bilo takoj, saj nas je pač celo tisočletje razdvajal tujčev režim, potrebnega medsebojnega poznavanja in razumevanja razmer. Da so pa prišli k nam ne samo dobri, marveč tudi slabši uradniki, je pa tako gotovo, kakor gotovo tudi Hrvati, ako bi pripadli ped Zsgreb, no bi poslali k nam samo naiboljšdh uradnikov. Zelo značilno pa je tudi, da g. J. M. ne mara nič vedeti o uradništvu, ki je popolnoma na svojem mestu, ki uživa popolno zaupanje našega ljudstva! Zelo slabo nas pa g. J. M. sodi, če misli, da se je vsled metod slabega uredništva obrnil naš afrent proti slovenskemu mrodu kot takemu. V kolikor obstoji v Slovenski Krajini afrnit proti Slovencem, obstoji ta afront v vrstah onih Prekmurcev, ki so zgubili stik s svojim slovenskim ljudstvom. Ti 1'udjo so ustvarili neodvisno prekmursko stranko, v katere glasilu je izšel naigrši pamflet, kar jih je kdaj izšlo, na slovenski nared, v katerem pišejo, da smo Slovenci narod bre/, lastue kulture, da smo Slovenci 'A Nemci, da so Hrvatje 'A magyari in da so Srbi % Tur!-i (cfr. članek v 8. št. »Naših novim;:!). Da tn gospoda v našem slovenskem narodu ne vidi lastne narodne kulture, ni za nas nič čudneca. Tako so pisali žc davno pred
njo vsi naši narodni odpadniki. In kaj »o dosegli? Isto kar j« že dosegla tudi gospoda od neodvisne prekmurske stranke: slovenski narod se je z gnusom obrnil od nje in ustvarjal dalje dela, na katera bi bil ponosen vsak kulturen narod na svetu. In prav v tem tiči vsa tragika te gospode, ki pripravlja baje »veliki milting protiv presizanja Slovenaca u Prekomurju«. Tako je, g. J. M.; mi se le čudimo, kako se morete ogrevati za tako družbo.
V ndaljnjem delu svojega članka piše g. J. M. o tem, kako se uraduje s hrvatsko-srb-skiml akti v Mariboru opisujoč vso proceduro prevajanja iz srbohrvaščine na slovenSčino in nato, v kolikor se tičejo akti Prekmurja in Medmurja, v hrvaščino, »da bi tako bili upo-trebljivi i mogli doči do znanja pučanstvu v Prekomurju in Medjimurju. I to je jedan od dokaza, da Prekom urje a po-gotovo Medjumurje nije Slove-načko nego da ta m o obitava elemenat, ko j emu je jedino Hrvatski jezik razumljiv.« Glede prevajanja, ako res tako obstoji, naj odgovore drugi, mi se hočemo pomuditi le pri njegovem zaključku. G. J. M. pa vendar le ni tako trdno prepričan o hrvatstvu Slovenske krajine, sicer ne bi stavil xpogotovo« pred Medjumurje. Za poklon, da v Slovenski krajini »obitava elemenat, kojemu je j e d i n o Hrvatski jezik razumljiv, pa reagiramo le v toliko, da ga zagotovimo, da je naše ljudstvo zelo inteligentno in da so zlasti, kar se jezika tiče, prav redki med našim ljudstvom, ki bi razumeli le svoj materinski jezik, marveč govore jako mnogi še nemški ali madžarski jezik, ako že ne ravno obeh.
Končno pa se je moral g. J. M. obregniti še o g. Klekla, o katerem takole piše: »On je u posljodnjo vrijeme započoo akcijn kod domačih svečenika Slovenaca, da bi Pro-komursko žitoljstvo zadržao i odvratilo od ore molbe i zahtjeva za ocjopljenje, ali izgleda, da če čitava akcija klerJkalaca biti bez uspje-ha jer domači elemenat absolutno i pod svaka cijenn traži otcjepljene Prekomurja od Mariborsko oblasti.« Tu se je pa g. J. M. zopet pokazal v svoji pravi luči, ko razlikuje ljudstvo od duhovščine. Polni hvaležnosti priznamo, da nam je bila cerkev s svojo duhovščino v najtežjih časih edina tolažnica. Zlasti o slovenski duhovščini moramo reči, da je bila vedno na strani ljudstva, odtod izvira vsa naša ljubezen in spoštovanje do nje. In danes naj bi se ta duhovščina odvrnila od svojega ljudstva, ali pa ljudstvo od nje? Ne, nikdar in nikoli ne, zapomnite si to, g. J. M.! Da bo pa vedel še, kako mislimo mi o našem narodnem voditelju g. Kleklu, povemo njemu in vsej jugoslovanski javnosti, da ga smatramo za moža, ki je s svojim neumornim in nesebičnim delom, delujoč vedno roko v roki s slovensko duhovščino, rešil Slovensko krajino nacijonalne smrti, rešil pa jo s tem tudi za našo Jugoslavijo, Kar je g. general Maister za Maribor in Štajersko, to je g. Klekl za Slovensko krajino. Ali o tem bo govorila zgodovina. — Z vso odločnostjo zanikujemo trditev g. J. M., ki pa ni z ničemur podprta, da zahteva »domači elemenat absolutno i pod svaku cijenu« odcepitev od Slovenije, res pa je, da si to žele nekateri zagrebški in židovski krogi. Zakaj? To pa g. J. M. italc bolje ve nego mi.
Opomba: Vse kar je podčrtano v članku, je podčrtal naš dopisnik.
Ker je v zadnjem času nekaterim osebam iz sosedno Hrvatske, kakor tudi nekaterim domačinom prišlo na misel, da bi na nekak način dokazali, da smo mi, slovanski prebivalci med Muro in Rabo, pravzaprav Hrvati in no Slovenci, izjavlja podpisano društvo zbrano 28. julija 1026. v M. Soboti brez kakršnihkoli sebičnih razlogov, sledeče:
1.	Slovensko ljudstvo, ki biva med Muro in Rabo je od nekdaj, kakor daleč sploh segajo o njom zgodovinski podatki, imenovalo svoj jesik slovenski in sobo za Slovence ali Sloveno (kar je zgodovinsko starejši izraz kakor Srb [Sorbj ali Hrvat.
2.	Slovansko ljudstvo v današnjem jugoslovanskem Prekmurju imenuje šo danes svoj jezik slovenski in sebe za Slovence ali Šlovene (Sloviu) iu je vsakemu iiajpreprostej-šomu človeku neprijetno čo ga imenuje kdo za Hrvata ali drugače. To ljudstvo čuti slovenski in imenuje sebe za Slovence, zato nikakor ne moremo spraviti v predal resnosti nekakšnih etnografskih dokazil s strani nekaterih osel) bratskega' hrvatskega ljudstva, da je naše ljudstvo hrvalsko.
3.	Poleg ljudstva čuti tudi vse domačo idealno nacionalno dijaštvo slovenski in spontano obiskuje slovenske šole. Ravnotako čuti slovenski vsa mlajša inteligenca, kakor ludi večji del one staTejšo iuteligenco, ki jo nacionalno jugoslovanski orientirana.
4.	Neslovensko čuti v jugoslovanskem Prekmurju samo ljudstvo madžarsko narod-nosli kakor tudi njegova inteligenca, izmed slovensko inteligence pa (kajti slovensko ljudstvo čuti brez izjemo slovensko) samo tisti, ld z ljudstvom niso imeli nikoli prijaznega, dobrohotnega stiku, ampak so vedno z vi gokega gledali na manj vredni plebs. To so po večini osebe, gmotno dobro podprte, /. uglednim, solidnim socialnim položajem, preostanek starega Prezirljivo visokega gospod-
stva. Vsi ti čutijo neslovansko in zjasti še ne-jugoslovansko. Kajti, da hočejo ti celo, ozirc* ma vsaj del Prekmurja odtrgati ,od Slovenije in priključiti Hrvatski, ne delajo nikakor toga morda iz ljubezni do domačega ljudstva, ampak, ker menijo, da je v sedanji vsesplošni demokratični dobi njih stari, visoki socialni položaj omajan in na Hrvatskem mislijo, da 3e jim bodo vsaj nekoliko še nasmehnile te stare dobrine. Ravnotako mislijo, da bodo tam vsaj nekoliko zadostili svojemu nejugoslovan-skemu čutu.
5.	Resnici na ljubo moramo priznati, da je dalo sedanjemu nelepemu protislovenske^ mu gibanju v Prekmurju mnogo povoda tudi sem došlo slovensko uradništvo. Kajti na eni strani se nekateri izmed njih nikakor nočejo potruditi, da bi poučili nekoliko tukajšnje vsled stoletne separiranosti popolnoma drugačne razmere kakor v ostali Sloveniji, ampak šablonsko uvajajo avstrijske, za naše kraja često neprikladne in krivične metode, na stare ogrske zakone se pa često ozirajo le v slučajih, kjer v današnjih razmerah niso več koj ristni. Na drugi strani pa spet smatrajo nekatere te osebe za svoje najvažnejše poslanstvo v Prekmurju ne uradno službo, ampak potencirano srtrankarstvo in to silno rani tudi tiste, ki »o z vso ljubeznijo pozdravili novo državo, onim pa, ki novi državi niso bili naklonjeni, daje v roke mnogo nelepega orožja za rušenje obče zadovoljnosti.
6.	Dijaštvo v Slovenski Krajini, ki iskreno ljubi svojo ožjo domovino in svoje ljudstvo! in ki ima živ slovenski in jugoslovanski čut, globoko boli na eni strani nelepo gibanje nekaterih domačinov proti slovenstvu, na drugi strani pa malomarno, skoraj hoteno nerazumevanje naših razmer od strani nekaterih sera došlih slovenskih uradnikov. Izjavljamo, da nimamo namena aktivno posegati v te razmere, ampak samo opozorili na obojestranske krivdo.
Slovensko katoliško akademsko društvd »Zavednost« v Prekmurju, dne 28. julija 1926.
Predsednik: Bajlec Franc m. p.,
cand. iuris.
Podpredsednik": Basa Ignacij m. p.,
cand. med. vet.
22. avgust Ti bo prinesel srečo, če kupiš srečko Društvenega doma v Trbovljah i
Tedenski pregled
Voditelji opozicije Davldovič, Korošec in Jocn Jovanovič so na svojih posvetovanjih v Belgradn sklenili, da vlože interpelacijo glede odgovornosti r.a katastrofalna opustošenja po povodnji v Bački, Baranji in drugih krajih; da sestavijo na kralja in vlado spomenico o vseh protizakonitostih sedanjega režima in končno, da pošljejo predsedniku narodno skupščine pismo, v katerem zahtevajo nujno sklicanje narodne skupščine. — Poslanci Jbgoslovan-skega kluba dr. Kulovec, dr. Hodžar in Štefan Fn-lež so posredovali v raznih ministrstvih za nujno potrebe svojih volivnih okrajev; dr. Kulovec je med drugim dosegel, da so opusti napovedana monopo-lizacija šolskih zvezkov. — Protikorupcijski anketni odbor razpravlja o bencinski aferi. Peter Rajkovid je bil dobavil državi bencin, za katerega je znašal prvotni račun z vsemi stroški 15,255.683 Din. Državni organi pa blaga niso hoteli sprejeti, a zadevo tudi drugače niso uredili, tako d;i še sedaj visi. Medtem so stroški narastli na 34,036.879 Din, za katere Rajkovič zahteva odškodnino in grozi s tožbo. -— Teror radikalov v Južni Srbiji se nadaljuje; na demokratskem shodu v Rilcu ja bil ubit demokrat Mikič. — V Karlovih Varili je zadela kap pravosodnega ministra Marka Gjuriča. Pokojnik jo bil odličen pravnik in blagega značaja. Rojen jo bil v Valjevu 1. 1861. Politično je pripadal radikalni stranki. Njegovo truplo prepeljejo v Belgrad in pokopljejo na državno stroške. — Na zagrebški kliniki je umrl fra Mio Kotaraš, požrtvovalni voditelj Hrv. ljudske stranke v Dalmaciji.
Ob odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Kranju minulo nedeljo jo nastopila Or-juna, dasi oblastveno razpuščena, r zastavami in v uniformah. Spoštovala ni niti navzočnosti kralja in kraljico ter je vprizarjala izgrede. Prireditelji tudi niso poskrbeli 7.a ravnopravnost vseh društev, ki so nastopila pri slavnosti; Orle so žalili. Tako so jo oskrunila veličastna domovinska prireditev s strankarsko gonjo.
Fašisti brezobzirno rtijejo proti goriškemu nadškofu Sedeju in zahtevajo od sv. Stolice, da gn nadomesti s prelatom italijanske krvi. — Tržaški prefekt je razpustil slovansko Učiteljsko zvezo, dasi se nI z ničemer pregrešila proti zakonito potrjenim pravilom.
Na »Socialni teden? francoskih katoličanov v Le Havre je poslal kardinal državni tajnik Gaspar-ri po naročilu sv. Očeta pismo, v katerem papež opozarja na potrebo da se sedanji navidezni mir med narodi poglobi v resnično prijateljstvo, kar so da doseči r. iskrenim sodelovanjem vseh narodov za medsebojni napredek in blagostanje. — V Mehiki so kulturni boj z vso silo nadaljuje; vlada je zaprla vse cerkve in izročila njih upravo odboru tridesetorico. Ko so popisali vse cerkveno premoženje, so cerkvo zopet odprli. Zadnje dni so so začela med cerkvenimi in državnimi faktorji pogajanja za sporazum: škofje so predložili sledeče pogoje: proticerkveni zakoni in odredbo so suspendirajo; o ureditvi razmerja med cerkvijo in državo odloči ljudsko glasovanje; ustava so izpremeni. Sv. Očo je poslal mehiškemu škofu Diazu pismo, v katerem izreka na mehiškimi protiverskimi zakoni in odredbami preklestvo. — Na Španskega diktatorja Primo de Rivcra jo neki anarhist v Barselotil izvršil atentat, kt so pa ni posrečil in jo diktator ostal nepoškodovan. — Med Nemčijo in Francijo so je podpisala velevažna pogodba, ki ureja velik del spornih vprašanj med obema državama. — V Nagasaki na .Japonskem so vrši to dni panazijatski kongres ki mu prisostvujejo zastopniki vseh narodov mongolskega in drugih azijskih plemen; samo Kitajci so izostali iz nasprotja do Korejcev. Kongres zahteva predvsem enakopravnost nebelih plemen 7. belo raso in protestira proti nadvladi belega plemena. Ustanoviti hočejo »Zvezo azijskih rast in obnoviti vzhodno civilizacijo.
Smešnima vprašanja
Poročilo delavske zbornice za Slovenijo.
Delavska zbornica za Slovenijo je izdala poročilo o svojem delovanju, ki je velikega občnega interesa in iz katerega posmameno sledeče:
Težek položaj, v katerem se nahaja danes v naši državi delavstvo na splošno, njegovi socialno-politični zavodi pa Se posebej, nas je postavil že na prvi seji skupščine Delavske zbornice za Slovenijo pred prav razveseljivo dejstvo: vso zbornico je navdajala na tej skupščini zavest, da delavske zbornice šele razvijamo in utrjujemo in da so razmere take, da morajo pri tem vse v zbornici zastopane skupine sodelovati. V istem duhu je vršila v preteklem poslovnem razdobju svoje posle tudi uprava, ki vodi tekoče posle skupščine
Upravni odbor zbornice je imel v tem poslovnem letu oziroma razdobju 7 sej, finančna kontrola pa 5. Prva skrb upravnega odbora je bila, da zasigura zbornici
denarna sredstva,
ki so potrebna za izvrševanje njenih nalog. Upravni odbor je odobril v zmislu pooblastila I. redne skupščine zbornice in člena 47. zakona o zaščiti delavcev na svoji seji z dne 17. marca 1926 proračun o uporabi preostankov zbornice za 1. 1925. Obenem pa je popravil redni proračun za leto 192H v zmislu navodil odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic. Imovinski preostanek iz leta 1.925 bi se imel vporabiti glasom tega sklepa tako, da se vnese v fond za zgradbo poslopja Delavske zbornice v Ljubljani znesek Din 1,345.378.33. v fond za zgradbo [>oslopja centralnega sekretariata delavskih zbornic v Belgradu pa znesek Din 425.000.—. Proračun za 1. 1926 se je le v malenkostih izpre-menil in zaokrožil na 2,500.000 Din. Navzlic vztrajnemu prizadevanju centralnega tajništva Delavskih zbornic pa smo dosegli šele s l. avgustom t 1. odobritev našega proračuna. Tekom vsega razdobja o katerem imamo poročati, toraj nismo mogli uporabljati sredstev zbornice tako, kakor je določila to skupščina zbornice. Gospod minister za socialno politiko nam je dovolil — po ipreteku pol leta —, v katerem bi morala dobiti zbornica v zmislu proračuna od skupščine odobrenega za 1,250.000 Din denarnih sredstev, le za 710.000 Din predujma. Pa še tega predujma upravni odbor ni smel v celoti izrabiti, ker ni imel gotovosti, Vdaj bodo odobreni nadaljni predujmi oziroma celoten proračun. Ni treba posebej omenjati, da zbornica tudi z imovino ki je preostala iz 1. 1925 dosedaj ni mogla razpolagati.
S temi osnovnimi težavami mora kritika našega dosedanjega dela računati. Ni krivda upravnega odbora, če ni mogla razviti zbornica svojega delovanja v tem razdobju tako, kakor je to v proračunu predvideno in če so je moralo omejiti na to. kar je bilo z danimi sredstvi dosegljivo. Na podlagi imenikov, izdelanih za časa volitev je sestavila zbornica obsežno in pregledno
statistiko vajencev v Sloveniji. Ravnokar se dokončava euaka statistika o staležu tovarniških delavcev in obrtnih pomočnikov v našem področju. S lem dobi zbornica točen pregled črez svoje flanstvo in zanesljivo podlago za proučavanje aktualnih vprašanj. Uprava zbornice je posvečala tudi v tej periodi stalno pažnjo študiju našega narodnega gos|>odarstva, smatrajoč za eno svojih glavnih nalog, da dobi pregled črez gospodarske in socialne razmere svojega področja, da bi mogla dajati priključenim organizacijam in oblastim zanesljive informacije v vseh vprašanjih, kjer bi se slednje na njo obračale. Težka gospodarska kriza, ki jo preživlja naše gospodarstvo je stavtiala zbornico pred težke in odgovornosti ymlne naloge. Že lani je zbornica opozorila na to, da je stalež rudarjev v naših rudnikih nenormalno visok in da je pričakovati velike krize v naših premogovnikih. Ta kriza je nastopila v prvi polovici tega leta v nepričakovani ostrini, v obliki
velike redukcije rudarskega delavstva.
tako, da so naši rudniki zmanjšali v času od januarja do _maja t. 1 stalež svojega delavstva za več kakor 2.700 oseb Največje so bile redukcije pri našem največjem rudarskem podjetju, Trboveljski premogokopni družbi, ki je zmanjšala stalež svojega delavstva za več nego 2.000 oseb, pri čemur je delalo v teh rudnikih nadaljuih' oseb po številu 3.000 skrajšano, po okrog 18 šihtov na mesec. Kemična tovarna v Ljubljani, kjer je bilo zaposleuili nad 100 delavcev, je ustavila svoje obratovanje. Tudi železniška uprava grozi z obsežnimi redukcijami. Ves ta val
brezposelnega delavstva Išče na vseh straneh rešitve in odpomoči iu zahteva preko svojih organizacij, da ga podpira pri tem pred vsem Delavska zbornica. Zlasti v* rudnikih so zadele rudarje obsežne in nagle redukcije kot socialna katastrofa najhujše vrste. Zbornica jc storila vse mogoče, da zainteresira za položaj reducirancev javnost ter oblasti in da vpliva tudi na i;x>djetje, pri katerem so rudarji pred redukcijo delali, da podpre reducirance iz svojih rezerv. Slednje je dovolilo na večkratne intervencije rudarskih organizacij. naše zbornice in rudarskega glavarstva za vse oženjene rudarje, ki so delali skrajšano, enkratno doklado v iznosu 300 Din na rodbino. Razveu tega je povrnilo tudi potne stroške za rodbine, ki so se izselile. Vso pažnjo je bilo treba posveliti temu, da se najdejo za reducirance
nove delovne prilike,
to tembolj, ker ni bilo računati na to, da bi se dala kriza z izdatnejšimi podporami vsaj začasno ublažiti. Take podpore bi morale iti v visoke milijone. (Mesečna izguba na plačah reducirancev znaša 2 miiljona Din.) Pri vsem tem pa ni bilo izgleda, da bi mogli računati v rudnikih v doglednern času na prejšnjo zaposlitev. Tako je nastopala beda vedno hujše in končno za mnogo rudarjev ni bilo drugega izhoda kot izselitev, — pa naj so bili izgledi za izselitev popolnoma zadovoljivi ali ne. 1'reko državne Borze dela v Ljubljani in Francoske, izeclje-niške družbe Socičtč d' linigrution v Zagrebu se je izselilo dosedaj 330 rudarjev v francoske premogovnike in železorudnike. Nad C0 rudarjev se je izselilo v rudnik Siveric v Dalmacijo. Delavska zbornica je pri tem v toliko sodelovala, da je skušala proučiti povsod tam, Kamor se je obrnil izse-ljeniški tok, delovne prilike. V to svrho je poslala posebno
komisijo v Francijo,
ki je proučila tamošnje delovne prilike in izdelala o tem obširno poročilo. Vkljub težki gos|>odarski krizi in krajšanju proračuna zbornica ni pustila iz vidika nadaljnih načrtov, ki si jih je stavila. Tako je skušala vplivati na priključene strokovne orga-poslovati, da se uporabljajo za podpiranje brezposelne in da vstvarijo z lastno iniciativo institucije, ki bodo pričele reševati problem zavarovanja xoper starost in brezipoeeliioet, o čemer govorimo
obširneje v posebnem poglavju. Tudi na polje ljudske vzgoje in izobrazbe je zbornica v teh mesecih prve ukrepe napravila. Pri zbornici se je ustanovil poseben kulturno-prosvetni odbor, ki bo podpiral kulturno-prosvetna stremljenja delavstva. Obsežno je bilo končno delo, ki ga je imela zbornica s posredovanji in z drugimi intervencijami. Preko tega je skusila zbornica skrbeti za potujoče in brezposelne delavce predvsem s tem, da je skušala iz-poslovati, da vse vporabljajo za podpiranje brezposelnih predvsem prispevki, ki se pobirajo za Borze dela. Tozadevna prizadevanja so ostala žal brez uspeha. Z novim državnim proračunom sta bili ukinjeni v času težje krize
Borzi tlela
v Mariboru in Murski Soboti, ki sta izvršili na leto nad 5.500 posredovanj. Delavska zbornica je prevzela začasno obe posredovalnici v svojo upravo. V pogajanjih z mestno občino mariborsko se ji je posrečilo zasigurati za to Borzo tudi pomoč od strani mestne občine, s člmur upamo, da smo obstoj te Borze dela zasigurali. Manj razumevanja za svojo Borzo dela kažejo lokalni faktorji v Prekmurju. Vsled tega je bila zbornica prisiljena prenesti to Borzo dela v Celje, kjer sta nam priskočili mestna občina celjska in občina okolica celjska kot sovzdrževateljici na pomoč.
Tako je skušala poslovati uprava zbornice vkljub vsem oviram v najtežjih okoliščinah po načrtu, ki ga je začrtala skupščina.
Z odlokom obr. 167/IV z d.ue 29. julija t. 1. jo odobril minisler proračun zbornice proti nekaterim spremembam, ki jih bo moral upravni odbor in skupščina zbornice še odobriti.
S lem prihaja tudi ebornico budžetaruo v normalne razmere.
Kultiirua-prošvetm od»3ek Delavske zborni««.
Delavska zbornica je sklenila ustanoviti poseben oddelek, ki naj se. peča s prosvetnim delom med vsem delavstvom brez razlike političnega pre-čr.nja. Ker so doslej skušnje na kulturnem polju med našim delavstvom minimalne, je poslala zbornica g. šlukelj Cirila v aprilu na študijsko potovanje na Dunaj in v Prago, da si ogleda tamošnje delovanje delavskih kulturnih društev in institucij, da naveže ž Djimi potrebne stike in da dobimo iniciativo za razvoj prosvetnega delovanja doma na podlagi najnovejših izkušenj ljudske izobrazbe. Zbornica je iskala lo še najprimernejše oblike, za organizacijo prosvetnega dela. Prvoten poskus, da vodi to delo ustanova odnosno društvo pod kontrolo Del. zbornice, se je izkazal kot neprimeren. Koučno se je konstituiral poseben kul-•*urno-prosvetni odsek, čigar pravilnik se je razposlal vsem delavskim strokovnim in kulturnim organizacijam v znanje. Kulturno- prosvetni odsek tvorijo gg.: dr. Milavec in Kordin za klub Jugoslovanske Strokovne Zveze (JSZ) in Krekovo Mladino, dr. Bohinjec in Juvan za Narodno Strokovno Zvezo in >Bratstvo<", dr. Tuma in Čelešnik za Strokovno komisijo in »Svobodo«. Tajnik odseka in obenem kulturao-prosvetni referent DZ je g. Ciril Stukelj in končno je član odseka g. Filip Uratnik, tai-nik DZ.
Odsek si je najprej moral urediti svoje posebne prostore, ker sedanji prostori DZ absolutno ne zadoščajo več za povečanje pisarne. Odsek se z avgustom vseli v novo preurejene prostore v hiši OIJZD v Gradišču. Tam bo poslovala odsekova pisarna, ljudska in študijska knjižnica ter čitalnica.
študijska knjižnica in čitalnica naj služita predvsem delavskim zaupnikom in funkcionarjem, ter socialno političnim delavcem, ki bodo našli tu časopise in revije, ki jih v svojo informacijo potrebujejo, ki si jih pa sami ue morejo naročiti. Na enak način bo treba podpreti delo funkcionarjev delavskih organizacij tudi v drugih važnejših središčih. Odsek je nadalje zaprosil za dovoljenje, da sme prirejati s pomočjo obstoječih kulturnih organizacij v Sloveniji poučne, kulturne iu socialne tii-me, ki so najuspešnejše in najmodernejše »vedstvo za to, da se v širokih množicah vzbudi zmisel za izobrazbo. Odšel: bo začel joseui s polnim delovanjem. Društvom bo preskrboval skioptične slike in filmo, proti neznatni odškodnini; podprl bo po možnosti materialno delovanje kulturnih društev in organiziral bo več predavanj in tečajev za elementarno ljudsko izobrazbo. Octeek bo seveda pri tem spoštoval samostojnost in iniciativnost obstoječih delavskih kulturnih društev in bo vodil celo izobraževalno delo z viŠjc-ga splošnega stališča, ki nc bo posegalo v svetovna naziranja poedinih društev.
On bo zbiral in pripravljal v glavnem sredstva za kulturno delo.
Kulturno delo samo pa bodo vršila posamezna kulturna društva, ki v zmislu svojih kulturnih programov med delavstvom že danes delujejo.
Uešenje o odobritvi proračuna.
Minister za socialno politiko je odločil s svojim relenjem Obr. 167/IV od 29. julija t. 1.: 1. da se imajo prispevki za Delavske zbornico počenši od 1. avgusta t. 1. znižati. Prispevek za Delavsko zbornico, ki jc znašal do 1. avgusta t. 1. 0.5% zavarovane mezde, znala od tega datuma naprej 0.4 % zavarovane mezde. V bodoče bo prispevek za DZ enak prispevku za Borzo dela. — 2. da more zuašati za proračunsko razdobje od 1. avgusta 1926 do 1. avgusta 1927 redni proračun naše zbornice 2 milijona dinarjev. (Razven tega je odobril v svrho kritja prekoračenja budzela za 1. 1925 znesok 211.416.55 Din). Skupščina zbornice bo morala že odobren proračun za leto 1926 prenesti na zgoraj omenjeno proračunsko razdobje, ob enem pa znižati ta proračun od 2.5 milijona na 2 milijona. — 3. da so jma razpolagati s sredstvi, ubranimi v času med 1. januarjem in 1. avgustom t. 1. tako-le: Iz teh prispevkov (ki bodo znašali za našo zbornico najmanj 1.9 milijona Din.) sc morajo najprej povrniti (predujmi, ki so se napravili v tem času pri SUZOK-u (710.000 Din). Ostanek se mora porabiti za kritje evontuelnega primanjkljaja v proračunskem razdobju od 1. avgusta t. 1. do 1. avgusta 1927. (Ta primanjkljaj se mora ceniti na 200.000 Din). Kar bi tudi preko tega preostalo gre v fond za zgradbo Delavske zbornice. — 4. Da "ostane naložen ves preostanek za leto 1925 in eventuelni preostanek za prvo polovico 1 1926 pri Središnjem uradu v Zagrebu kot fond za zgradbo poslopja zbornice Od lega preostanka bo treba odločiti znesek 425.000 Din kot prispevek za zgradbo posloma centralnega tajništva Delavske zbornico v liel-gradu. Ostanek, ki bo znašal po 1. avgustu 1927 predvideno nad 2 milijona Din — bo ostal rezervi run za wxdbo poslopja naše zbornice in bo naložen pri SlJZOR-u na naše ime. Da pa se bo mogel vporabiti za svoj namen, bo treba glede evou-tuelne. novogradnje, odnosno glede evcntuelnega nakupa poslopja zbornice še konkretnega sklepa skupščine zbornice in posebne odobritve ministr- 1 stva za socialno politiko. Tako je s leni rešenimi j ministra za socialno politiko znatno približana
cvnii rnittvi v|'želin ctlm,«,,.1^.1-....,. .
.............. - -1" • -	acia\ sivS, u»i
dobi njegova zbornica svoj dom.
Skrb za brezposelne.
Predvojna statistika za bivšo Kranjsko je izkazovala 1% brezposelnih, pri čemur prevžitkarii
in rentniki niso bili všteti, temveč tisti, ki niso imeli rednega posla v svoji stroki. Za prehrano teh ljudi bi bilo treba 2.3 milizona zlatih kron ali najmanj 23 milijonov dinarjev. Po vojni se je število brezposelnih seve povečalo. Iz tega se vidi, da z enostavnim podpiranjem problem brezposelnosti vsaj z našimi sredstvi ni rešljiv. Treba je predvsem izpopolniti organizacijo delovnega trga, iskati delovnih prilik. V to se mora porabiti glavni del nabranega, za brezposelne namenjenega denarja; denarne podpore pa morajo ostati omejene za slučaje največje sile. Pri nas se pobira pri bolniških blagajnah prispevek za Borzo dela, ki bo od 1. avgusta t. 1. enak prispevku za Delavsko zbornico. Vsako leto so nabere v ta namen v področju naše zbornice nad 1,500.000 Din. Ta denar pa je ostal neizrabljiv. Tudi v času najtežje krize, kakor jo sedaj preživljamo, se ni mogel vporabiti in sicer ne za organizacijo dela, ne za podpore. Kdor zahteva rešitev vprašanja podpiranja brezposelnih iz denarja I). z. mora prvič predvsem vedeti, da so zneski, ki jih more zbornica za to nameniti, le kaplja v morje, drugič, da je tu institucija, ki pobira prispevke za ta namen v isti višini, kakor so celokupni prispevki D. Z. Prvo, kar se mora od D. Z. zahtevati v interesu brezposelnih je, da podvojijo svoje napore v tej smeri, da se: prispevki, ki se pobirajo za Borzo dela, za svoj namen tudi vporabijo. Tozadevno je naša zbornica skupno z drugimi zbornicami in centralnim sekretariatom v preteklosti vse storila in l>o v bodočnosti svoje napore v tej smeri podvojila. Ako bodo ti napori zaman, se bo postavila na čelo gibanja, da se prispevki za Borze dela sploh odpravijo, ker ne gre, da se pobirajo, a ne vporabljajo ne za organizacijo dela, ne za podpore, nasprotno, da je prišlo tako daleč, da morajo vzdržavati Delavske zbornice celo že obstoječ«. Borze dela in vršiti naloge, ki bi jih morale predvsem te. Naša zbornica je storila za omiljenje brezposelnosti v rudarskih revirjih vse mogoče. Za vzdrževanje Borz dela v Mariboru in Murski Soboti je sklenila prispevati do najvišjega zneska 47.000 Din. Vkljub temu je v proračunu določila, da bo pod gotovimi pogoji brezposelne v najnujnejših slučajih tudi direktno podprla. S svojimi nezadostnimi sredstvi si je morala staviti pri tem lo omejene naloge. Sklonila je vporabiti svojo kvoto za podpiranje brezposelnih tako, da pridoda posebno doklado k brezposelnim podporam, ki jih izplačujejo registrirane strokovne organizacije brezposelnim. S tem je zasledovala dva namena: Prvič je hotela vplivati na strokovne organizacije, da bodo skrb za brezposelne izpopolnile, neorganizirane delavce pa, da se oklenejo organizacij. Na drugi strani pa je hotela vporabiti kontrolo strokovnih organizacij, ki svoje članstvo poznajo iu doseči, da se izrabijo te podpore le za podpiranje najpotrebnejših. Na brer.noselnih podporah je izplačala D. Z. v prvi polovici 150.000 dinarjev. Te podpore so se razdelile na vse registrirane strokovne zveze od katerih pa se je zahteval natančno specificiran obračun o vporabi. Samo ob sebi umevno je, da mora vpoštevati institucija, v katero prispeva vse delavstvo, pri tem tudi vse delavske organizacije. Poseben odsek zbornice, v katerem so bili zastopani vsi klubi je izdelal nov pravilnik, po katerem se bo v bodoče pri razdeljevanju brezposelnih podpor postopalo. Načela bodo ostala dosedanja. Predvsem je treba obdržati pred očmi: Da Delavska zbornica ni društvo, ki bi delilo predvsem podpore za brezposelne, temveč razredna predstavnica delavstva v vseli njegovih težnjah. Da brezposelne podpore niso za nikogar sredstvo za pridobivanje političnih prijateljev, in da mora biti prav posebno izključena vsaka taka misel pri instituciji, kakor je Delavska zbornica. Da je pri podpori, ki je kakor kaplja v morje, ne-niogoce podpreti vse, ki so potrebni in da vstvar-jajo take podj>ore prej nasprotnike, kakor prijatelje.
Uvidevni zaupniki, ki so zasledovali delo zbornice ob priliki krize v naših rudnikih, ob obusta-vitvi tovarne v Mostah, ki vpoštevajo naše napore m denarne žrtve za vzdrževanje Borz dela v Mari-l>oni in Murski Soboti, ki si bodo predočili, da je pri dovoljenih kreditih od 710.000 Din za prvo polletje, od katerega je bilo treba poslati 110.000 Din še za centralno tajnitvo D. Z., tako, da ji je ostalo le 600.000 Din razpoložljivega denarja, vpo-rabilo 150.000 Din, torej četrtino za neposredno podpiranje brezposelnih, pa bodo morali priznati, da zbornica ne zasluži očitkov, da se ni brigaia za brezposelnost.
Centralni šolski vrt
(K slikama v »Ilustriranem Slovencu«.)
Moderna vzgoja zahteva, da se otroci ne poučujejo samo teore lično, ampak tudi praktično. S samodclavnostjo naj se usposobijo za bodoče življenje. Tak pouk nam nud.i' delovna šola. V dosego svojega cilja so uvedli izkušeni šolniki v to solo poleg samodelavnosti rokotvorni pouk, h kateremu štejemo tudi razna dela na vrtu, poliu gozdu itd.
Korist šolskih vrtov je uvidela prosvetna oblast že davno. ZaLo jo predpisala, da imej vsaka šola vrt, kjer to dopuščajo razmere. Ker je v Ljubljani nemogoče, da bi imela vsaka šola svoj lasten vrt, kar bi bilo želeti tako iz praktičnega stališča kakor iz stališča udobnosti, je ustanovila mestna občina leta 1922. južno Trnovske cerkve ob cesii v Mestni log in Zeleni poti za vse osnovne in meščanske šole ljubljanske skupen vrt z imenom ^.Centralni šolski vrt«. Z vrtom je wlru-ženo tudi igrišče. Ministrstvo prosvete v Belgrad n je odredilo, da se uporabljata vrt in igrišče kot obvozno učilo.
Namen je vzgojen in poučen. Mladina se z zaposlitvijo na vrtu in igrišču odtegne pohajkovanju in postopanju po mestu. Spozna lepoto in korist dela ter se ga privadi. Staršem se priskoči na pomoč, pri vzgoji mladine, ker je ob prostem Pasu zaposlena pod vestnim nadzorstvom. Na vrtu so navajajo otroci k ojvizovanju in spoznnvauju lepote prirode, kar blažilno vpliva na otrokovo nravnost iu podpira pouk v šoli.
Poleg vzgojnega ima centralni šolski vrt tudi poučen namen. Mladina naj se seznani s sadjarstvom. zele.njadarst.vom, cvetičarslvom, čebelarstvom, z rejo malih domačih živali itd.
Da se ie to vršilo, nam kažeta sliki. Na eni vidimo deklice pri pletrj zelenjadj in cvetičnih obrobkov (rabat), na drugi pa dečke, ki plevcjo drevesnico.
Ker se vadijo otroci vsega dobrega in koristnega za življenje, priporočamo, da starši v svojem lastnem interesu radi puščajo svoje otroke oh ugodnem vremenu na vrt Store naj to tudi sedaj v počitrdeah, ker je vendar boljše, ako so otroci na vrtu pod nadzorstvom nego da se potepajo brezdelno po mestu.
Poleg pouka na vrtu je poskrbljeno tudi za znbnvo na zraven ležečem igrišču. Mladina lahko vadi nego- in rokomet, balina, krokira, izvaja otroške in druge igre. Tudi to nam kaže slika. S lom si krepi telo in neguje svoje zdravje. Saj uživa svež zrak in ljubo solnce.
Mestna občina ljubljanska je pokazala z ustanovitvijo vrta in ierišča smisel za moderno vacoio
in pouk Vsako leto izda za vzdrževanje precejšnje vsote. Čeprav nima od tega skoro nikakega direktnega dobička, ima pa vendarle indirektno korist pri vzgoji in pouku mestne šolske mladine.
Prvotna dela na vrtu je započel gosp. Andrej Skulj, sedanji okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico. Sedaj pa upravlja vrt strokovni učitelj Josip Kobal, ki sta mu prideljena še učitelj Alojzij Skrinjar in učiteljica Zora Rugljeva.
J. K.
Peca.
(K slikam v »Ilustriranem Slovencu«.)
Peca 2114 m leži ob severozahodni meji naSe države, v tistem malem delu Koroške, ki nam je še ostala. Malo je znana ta gora med našimi planinci, čeravno zasluži s svojo divjo romantiko, krasnim razgledom in bujno floro, da bi jo bolj obiskovali. Če se s koroškim vlakom vozi proti Prevaljam, se potniku med postajama Dravograd in Guštanj pokaže v smeri vlaka sivo pogorje. Krasna je ta panorama v zgodnjem jutranjem solncu, ko sive stene zažaro kakor obsvetljene z umetnim ognjem. Neprimerno krasnejši pa je užitek, če se nahaja človek v žaru ranega solnca na vrhu Pece. Eno je le, kar narodno čutečemu planincu greni užitek na Peci, to je zavest, da se nahaja na gori, ki tvori mejo med brati, da stoji na gori, na katero so nam z nesrečnim plebiscitom postavili mejo in tako naše brate severno zahodno od Pece odtrgali cul matere domovine! Mejnik je torej Peca, naravni mejnik, ker s svojo lego je ubranila, da niiso meje postavili še bolj proti jedru naše domovine.
Iz Mežice, katere zahodno ozadje tvori Peca, se povzpne lahko turist po več potih proti pobočju Pece. Ker so bila podrobna opisovanja hoje na Peco že parkrat objavljena, se ne bomo spuščali v podrobnosti, pač pa naj omenimo ie par mest, ki je dobro, če jih planinec pozna. (Pripomniti je na tem mestu, da se markacija iz Mežice obnavlja in da so križpotja in važnejše točke na poti iz Mežice proti Peci opremljene z napisnimi tablicami.)
Skozi iglaste gozdove in mlade kulture pripelje pot obiskovalca v rudarsko naselbino Pod-peco. Stanovanjske hiše so po večini last svinče. nega rudnika, nahaja se tu tudi par velikih posestnikov, katerih posestva mejijo na slemenih Pece z Avstrijo. Omeniti je na tem mestu ime veleposestnika gosp. Simona Miliev v Podpeci. Ker na Peci, ki je oddaljena od tu še circa 3 ure hoda, ni nobenega zaveiišča, se je že marsakate-remu obiskovalcu Pece zgodilo, da je bil primo-ron prositi v tej hiši za prenočišče, posebno še, če je ves premočen v burji in v vetru prispel do te gostoljubne hiše, ki takih prošenj ni nikdar odbija. Sin navedenega posestnika gosp. Ivo Mihov službuje v Podpeci kot šolski vodja in navdušen član SPD in požrtvovalen podpredsednik odbora za zgradbo koče na Peci. Če potrebuje obiskovalec Pece kakih informacij v Podpeci, mu svetujemo, da se obrne na navedena naslova.
Obiskovalec Pece ima tudi priliko, da obišče grob srbskega junaka, ki je padel v času koroških bojev pod Riško goro ob vznožju Pece in počiva ob prijazni cerkvici sv. Helene v Podpeci.
Iz Podpece se tudi lahko povzpnemo po več potih proti vrhu Pece. Najboljša pot, ki pa ni najkrajša, vodi preko rudarske naselbine Naj-brževo, ki leži pod sedlom, katero loči tako zvano malo in veliko Peco. Če računamo hojo iz Mežice do sedla, bi jo približno razdelili, sledeče: Mežica—Podpeca 2 uri, Podpeca—Najbpževo. pol ure in od tu do sedla 1 in pol ure. Na sedlu stoji že na pol razpadla lovska koča, nazva.na pod avstrijskimi časi »Kaiserhiittec. Prejšnje čase, ko je bila ta koča še v dobrem stanju, so turisti navadno tako prakticirali, da so se zvečer podali do te koče, zjutraj pa že pred vzhodom na circa eno uro oddaljeni vrh P ece. Sedaj je to težje. Če gre turist zvečer že do sedla ali celo do vrha, mora prenočiti pod milim uebom, kar pa na vrhu čez 2000 metrov visoke gore prepotenemu turistu tudi v lepem vremenu ni priporočati.
Če pa planincu ni naklonjen planinski bog in ga zaloti v noči dež, blisk in grom na prostem, si je tudi lahko predstavljati, v kakem položaju sa nahaja. Vzroka, da Peca ni tako obiskovana, kakor so druge še nižje gore, čeravno je tako krasna in romantična, je iskali le v tem, da nima nikakega zavetišča.
Ker je Peca na vsak način- dvodneven izlet, že vsled razdalje, in je užitek I udi le popolen, če se nahaija turist na Peci že ob solnčnem vzhodu, bi bilo torej velike važnosti, če bi se nahajala na Peci koča. Da pripomore Peci do večjega števila obiskovalcev, se je osnoval iz članov SPD v Mežici in Črni »0d)>or za zgradbo koče na Peci«, ki si je stavil za dolžnost, da v bližnji bodočnosti zgradi na Peci kočo. Težko je v sedanjih časih graditi, toda z malo dobre volje in požrtvovalnosti se doseže vse.
Cenjene planince, in turiste ter naklonjene čitatelje najiskrenejše naprošamo, da prispevajo za to kočo, in na ta način dokažejo, da razumevajo vsestranski pomen koče na Peci, mejniku mežiške doline in s tem jugoslovanske države.
Prispevke prosimo pošiljali na »Odbor za zgradbo koče na Peci«, pošta Črna, ali isti naslov na pošto Mežica. Na željo dopošljemo tudi poštno položnice, ki so naslovljene na pošto Črna. Odbor za Zgradbo koče na Peci, podružnica SPIl za mežiško dolino, pošta Črna — ali — Mežica.
| V St. Vidu pri Stični bo~i I dne 29.avgusta 1925 i * 1. doienj. prosvetni tabor *
Za učiž&lf&tfvo
Na pomoč tovarišu trpinu! Naš, iz Toplic na Dolenjskem izgnan« tovariš Vrbinc mora bili pre. peljan v bolnišnico, kjer edino še mu je mogoče rešiti življenje. Ponj bd moral avlo, a kje naj rame učitelj denar zanj? Tu ni drugega izhoda, kot zbrati denar, najeti avlo in ili ponj. Kdor sc čuti tovariš tovarišu, ta naj pošlje in to brez odlašanja, svoj prispevek na naslov: Janko Grad, šolski upravitelj v Novem mestu. Dvakrat da, kdor hitro dal
Članom »Slomškove zveze«! Dne 13 avgusta pohitimo v Maribor. Iz Ljubljane sc odpeljemo z vlakom, ki odhaja ob 5.26. Predavanja se bodo pričela ob 10. uri — bomo tedaj prišli šo pravočasno. Prvo predavanje bode imel tovariš Fr. Fink o psihologiji kmetskega otroka, drugo gosp. profesor dr. Jeraj o reformi osnovne šole na stanovskem temelju, tretje tovariš Lužar o temi učitelj in ljudstvo. Popoldne se bomo udeležili drugih predaš anj, ki :>o veleakiualnega pomena tudi za nas učitelje. Obiskati hočemo tudi grob našegu velikega vzornika A. M. Slomška. Stanovska čsst zahteva sodelovanje učileljstva pri delu za prepo. rod slovenskega ljudstva. Kdor ac teca zavoda, r« bo ostal doma.	S-
Gospodarstvo
Predpriprave za veliko Pokrajinsko razstavo ..Ljubljana v jeseni".
Poročali smo že, da se vrši od 4. do 13. septembra t. L na prostoru Ljubljanskega velesejma velika Pokrajinska razstava >Ljub-Ijana v jeseni«, ki obeta biti, sodeč po dosedanjih predpripravah, za strokovnjake in 7.a splošno občinstvo najzanimivejša prireditev te vrste v naši državi. Hvalevredno je, da se je zavzela za razvoj našega kmetijstva, kulture, umetnosti baš gospodarska institucija kot je Ljubljanski velesejem, ki že skozi šest let dokumentira svojo zmožnost.
Za Pokrajinsko razstavo >Ljubljana v jeseni« je združil ljubljanski velesejem stotine pridnih in agilnih kulturnih in gospodarskih delavcev, ki mirno, a zato s tem večjo vztrajnostjo, delajo že mesece za bodoče razstave v največje presenečenje občinstva. Kmetijski strokovnjaki pripravljajo materijal za krneti j-Bko-poučno razstavo, organizirali so se posebni pododbori za poljedelstvo, travništvo, plan-šarstvo, podkovstvo, kletarstvo, sadjarstvo, za kmetijsko književnost itd. Posebna komisija že danes po deželi ocenjuje konje, ki pridejo v poštev za obsežno razstavo plemenskih konj dne 5. septembra. Posebni oddelek pripravlja vse za častno udeležbo naših mlekaren in siraren s njihovimi izdelki; prijavilo se jih je že dosedaj nad 30, Od bodo razstavile najrazličnejše mlečno izdelke v posladkanje obiskovalcev. Poznavalci vin bodo imeli priliko izrekati kritiko o razstavljenih buteljskih vin iz naših slovitih slovenskih goric. Sledijo zanimive razstave za čebelarje, pred očmi gledalcev se bodo vrstili številni kmetijski stroji in orodje, moderna mlekarna v obratu bo gotovo vzbujala splošno pozornost.
Radio-amaterji in tvrdke pripravljajo obsežno razstavo radioaparatov in nadomeslnih delov. Zbira se materijal, pripravlja sprejemne aparate, ki se bodo demonstrirali praktično v posebnem paviljonu. — Za premožnejše pa tudi za one, ki gojijo v svojem srcu skrito željo, bo zanimiva pregledna razstava avtomobilov in motornih koles.
Poskrbljeno je pa tudi za naše dame, priredi se razstava, ki apelira na srčno kulturo, razstava cvetja. Naši vrli ljubljanski trgovski vrtnarji spreminjajo ogromni paviljon >J«, ki meri 1000 m* v krasen eksotični vrt, kakor-šnega Ljubljana še ni videla. Ogromne pahne bodo pričp-"-le pravi čudodelni tropični gozd, v k	noi se bodo šetali obiskovalci. O
vzn« >,,u canov-palm pa se bodo vrstile naji; r > cvetlice, prava umetnost vrtnarske • x-osebno s t razstave pa je gotovo umetno vezenje. Ono šele pravzaprav prikazuje visoko stopnjo strokovnega znanja ljubljanskega vrtnarja.
Vpaviljonu »K« je nameščena Umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo mogla seznaniti z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savamov z Mladini in najmlajšimi impresijonisti, neimpresijoni-sti ekapresiojonisti in verieti. Olja, tempere, pastoli, akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik, silhuetni reg, kiparska dela v mavcu kamnu, bronu, lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev.
Paviljon »L«: obsežna in preurejena Higienska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine.
Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja. Številni agilni sodelavci, člani Jugosl. kinološkega saveza se mrzlično pripravljajo na 8. in 9. september. Pripravljenih je že čez 600 najlepših plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje bo strogo ali pravično, vsaj so poklicani za sodnike najboljši inozemski strokovnjaki, kinologi. Za to razstavo je največ zanimanja zlasti v južnejših pol<rajinah naše države; znano je, da baš Slovenija dobavlja ostalim pokrajinam plemenske pse.
Razne nagrade, premije, diplome, bronaste, srebrne in zlate medalije bodo zasluženo plačilo agilnim razstavljalcem. Sejmišče bo zasedeno do zadnjega kotička, razstava je tolikanj obsežna, da bo treba dveh dni za pregled. Vsi obiskovalci uživajo Iste železniške, parobrodne, vizumske ugodnosti kot za velesejem. Poleg tega pa je znižana, voznina tudi v Italiji, Avstriji, CSR in Madjarski.
Tvrdha F.
nasl.
sc nahaja sedaj
Woiffova uBica it. 5
Priporoča veliko zaiogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. t- Ustanovljena 1. 1887. —
..Lireta", nova valutna edinka v Italiji.
Stalno nazadovanje francoske in belgijske valute je dolgo rasa oviralo stabilizacijo lire. Po sprejetju sanacijskih zakonov v Franciji in Belgiji pa je postal problem stabilizacije italijanske valute aktualen. Italijanski proračun je izravnan, urejeni so tudi vojni dolgovi. Da se ustvarijo vsi predpogoji za uspešno stabilizacijo valute je treba samo Se izravnati italijansko trgovsko in plačilno bilanco. Zato je vlada ustanovila institut za pospeševanja eksporta (»Aleanza per il lavoro ed il prodotto italiano«). Ta inštitut namerava na eni strani organizirati velikopotezno propagando v inozemstvu, obveščati hoče industrijo in trgovino o stanju na inozemskih tržiščih, in združiti vso industrijo in trgovino, ki se bavi z eksportom, na drugi štreni pa pedvzeti mere za omejitev uvoza, potoni propagande za italijanske industrijske proizvode.
Cim se ustavi nadaljnje padanje francoske in telgijske valute, bodo odstranjene tudi zrdnjo ovire za stabilizacijo lire. Ni čuda torej, da so gospodarska in valutnotehnična vprašanja stabilizacije v Italiji sedaj na dnevnem redu. Nameravajo vpeljati novo valutno edinico, ki se bo nazvala »liretta« in bo po zlati pariteti vel;ala le eno šestino zlate lire. Ker znaša vrednost današnje papirnate lire v zlatu približno šestino zlate lire, bi bil prehod na novo edinico zelo enostaven, obenem pa bi bil preprečen vsak upliv devalvacije na nivo cen. Izravnanje s svetovnim nivojem cen bi se izvršilo lažje in brez večjih pretresijajev za gospodarstvo.
Na podlagi nove paritete naj bi so izvedla valorizacija bilance banke d' Italia. Zlato, ki ga hrani ta banka v znesku 1.133 miljonov zlatih lir, in devizne rezerve v znesku 130 miljonov zlatih lir predstavljata vrednost 7 in pol milijard papirnatih lir, tako da znaša faktično zlato in devizno kritje obtoka bankovcev (18 miljard lir) približno 42 odstotkov. To visoko kritje bo pač mnogo pripomoglo k uspehu.
♦ * *
Tzjave prometnega ministra. Prometni minister je izjavil uredniku »Trgovinskega glasnika«, da mu bo mogoče znižati tarifo šele tedaj, ko bo izvedena reorganizacija administracije, od katere pričakuje 20 odstotni prihranek na proračunu prometnega ministrstva. Dalje je izjavil, da je sestavil komisijo strokovnjakov, ki ima nalogo, v najkrajšem času pregledati ponudbe za gradnjo jadranske železnice. Povdarjal je potrebo, da država preneha z investicijami (izvedenimi iz državnih dohodkov) in da v ta namen najame posojilo v inozemstvu. Bolje je, da gradimo državo s tujo pomočjo, kakor pa da s prekrižanimi rokami prepustimo našo bodočnost usodi. Gradnja železnic in drugih objektov naj se prepusti privatni inicijati-vi, ker so taki posli v državni režiji predragi; iz. vršijo se slabo, zraven pa so zvezani z veliko birokratsko administracijo.
Jugoslovanska podružnica nemškega jeklarskega trusta. Dosedanjo podružnico Oito Wolf-Koncerna »Delta« d. z o. z. v Zagrebu je prevzela »Stahlunion Export O. m. b. H.« v Dtisseldorfu, eksportna centrala jeklarskega trusta.
Mednarodni lesni kongres na Reki. Trgovska zbornica organizira mednarodni lesni kongres, lei se bo vršil najbrže 20. avgusta, za časa velesejma. Na tem kongresu naj se obravnavajo vprašanja, ki se na letošnjem gozdnem kongresu (29. aprila do 5. maja v Rimu), vsled slabe udeležbe mednarodne lesne industrije in trgovine niso mogla rešiti.
Gospodarski stroji. Vso tvrdke, ld vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4.—13. septembra 1926. ker je za to določen razstavni prostor malone že zaseden. Vsa pojasnila daje Urad ljubljanskega velesejma.
Kako so carinijo čeki. Neka belgrSjska banka je prejela iz Amerike knjižico čekovnih formu-latjev. Glavna poštna carinarnica v Belgradu ie ocarinila te čeke kot »etikete za prilepiti«. Carinski uradniki in poštarji so pač mislili, da so to etikete za vinske steklenice.
Nova industrija r Sloveniji. Na Jesenicah se je ustanovila »Prva jugoslovanska tvornica staujol. skih kapic za steklenice, Stanjolka« d. z o. z. Ta tvornica, ki je edina svoje vrste v Jugoslaviji, je že pričela z obratom.
Poljska zunanja trgovina v prvem polletju. Medtem ko je lani pasivnost poljske trgovske bilance povzročila padec poljskega zlata, izkazuje trgovska bilanca za prvo polletje letošnjega leta nepričakovano aktivnost. Uvoz je znašal 68.0 milijonov dolarjev, izvoz pa 109.9 milijonov dolarjev. Vrednost uvoza je torej znašala le 61.7% od vrednosti izvoza.
Dne 7. avgusta 1926.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: vojna odškodnina 292, Berlin 13.5125 den. (13.4925—13.5325), Italija 190—191 <180.01—190.21), London 275.65 denar (275.037—276.237). Newyork 56.62 den. (56.465— 56.765), Pariz 169—171 (166.25-168.25), Praga 167.90 denftr (167.38—168.38), Dunaj 801.25 den. (799.25-803.25), Curih 10.9675 den. (10.948— 10.088).
Curih. Belgrad 9.12125 (S1.12), Budimpešta 72.80 (72.30), Berlin 123.15 (123.05), Italija 17.40 (17.85), London 25.165 (25.10), Newyork 517.5 (517), Pariz 15.35 (15.55), Praga 15.3125 (15.312), Dunaj 78.15 (73.075), BukareŠt 2.39 (2.39), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 57 (56), Amsterdam 207.75 (207.60), Bruselj 14.70 (14.80).
Naše difaštv®
Dolenjci! Na Oljko gremo 9. t. m. preko Trebnjega (J{9) do Št. Janža; od tu pa peš do Zidanega mosta. Snidemo sc v Trebnjem na postaji ob prihodu jutranjih vlakoj*,
Spori
LJUBELJSKA TEKMA DNE 8. AVGUSTA 1926.
Posetnikl Ljubeljske tekme, ki se nameravajo voziti z vlakom, se opozarjajo, da imajo polovično vožnjo pod običajnimi pogoji. Onim, ki nameravajo do cilja, so v Tržiču na razpolago to-vorni avtomobili na kolodvoru, ki bodo proti neznatni odškodnini vozili do 50 km tekmovalne proge. Odtod do Sv. Ane je samo Šc pol ure peš-hoda, na vrh Ljubelja do cilja pa Se daljnih 30 mi-hoda, na vrh Ljubelja do cilja pa še daljnih 30 mi-oditi iz Ljubljane s turistovskim vlakom ob 5.25, na katerega bo imel v Kranju priključek posebni vlak do Tržiča in kateremu se bodo priklopih vsi v Tržič namenjeni vagoni. Z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.37 zjutraj, bo mogoče posetnikom priti le do Sv. Ane. Zato se priporoča uporabiti prvi vlak. Potrdila za polovično vožnjo nazaj se dobivajo pri vseh blagajnah, kjer se bodo prodajale vstopnice za tekmo. Vstopnina znaša za pešce 3 Din, za motorje 5 Din.
NOGOMETNI TURNIR SK SLAVIJE.
. Ob svoji petletnici je priredila vodmatska Slavija na igrišču Ilirije nogometni turnir, katerega se udeležujejo poleg jubilanta še klubi Jadran, Hermes in Slovan. V I. kolu je včeraj Slovan zmagal nad Slavijo s 7:6, in sicer po trdem, nelepem boju šele v podaljšku. Druga tekma med Hermesom in Jadranom se vsled mraka ni mogla dovršiti in je bila ob stanju 2:1 za Hermes prekinjena; preostalih 22 minut se odigra danes ob 15. — Tekma med Hermesom in Jadranom je stala na znatno višji stopnji kot prva tekma, obe moštvi sta se potrudili igrati fair in v mejah pravil, česar za Slovanovo moštvo v prvi igri ni mogoče trditi. Mnogo krivde na leni nosi tudi sodnik. Celoten aranžma prvega jubilejnega dneva SK Slavije je bil v ostalem precej pomanjkljiv. Tekma Slovan : Slavija se je pričela z veliko zamudo in za pravi red na prostoru ni bilo dovolj preskrbljeno. Upamo, da bo danes boljše v vsakem oziru. Za današnji dve tekmi določena sodnika morata posvetiti več pozornosti športnemu nastopu in fairnosti igralcev.
Razpored današnjih tekem je sledeči: ob 15 ostanek tekme Hermes : Jadran, ob 16 Slavija : premagani v tekmi Hermes : Jadran, končno zmagovalec v tekmi Hermes : Jadran proti Slovanu.
Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo danes dopoldne na igrišču Ilirije. Ob 0 igrata Panonija in Reka, nato (pribl. ob 10.15) Mladika in Svoboda, Moste.
SK Ilirija ima danes štiri javne nastope izven Ljubljane: 1. nogometno moštvo igra kot reprezentanca podzveze v Belgradu z Belgradom za kraljev pokal; kombinirana II. garnitura igra v Mariboru s TSK Merkurjem, juniorji pa v Domžalah s SK Diskom. Hazena absolvira v Rogaški Slatini propagandno tekmo z ljubljansko Ateno.
Odločilna tekma za kraljev pokal, v katero prideta po vsej verjetnosti nogometni reprezentanci Zagreba in Belgrada (odločitev pade danes), se bo vršila po odredbi jugoslovanske nogometno
zveze v Ljubljani na igrišču SK Ilirije.
*
Kolesarski klub »Perun«, odsek Slov. Bistrica, priredi v nedeljo kolesarsko dirko na progi Slov. Bistrica - Konjice - Loče - Poljčane - Slov. Bistrica, skupno 47 km. Start na glavnem trgu ob 14. Cilj pri restavraciji pod »Skalco«.
Kolesarsko In motociklistično društvo »Sava« v Liubljani priredi v nedeljo, dne 15. t. m., izlet v Vevče. Zbirališče popoldne ob pol dveh na Sv. Jakoba trgu. Obenem priredi cestno dirko. Start v Mostah, cilj v Vevčah pri gostilni Kuhar. Dirko priredijo na isti progi tudi kolesarsko društvo »Zora« iz Št. Vida in »Zarja« iz Zgornjega Kašlja.
Za hitrostno dirko Slov. Bistrica - Maribor
dne 15. t. m. za avtomobila in motorna kolesa ss kaže v vseh krogih občinstva že veliko zanimanje. Prva imenovanja so že prispela, pričakujejo pa še domače in inostranske goste za to intere-santno prireditev. Oblastva so obljubila podporo in pomoč v vsakem oziru in se lahko računa s hitrim in brezovirnhn razvojem dirke. Training je v soboto, dne 14. avgusta, popoldne, dirka sama sc pa začne v nedeljo, dne 15. avgusta, ob 14. uri popoldne,
ŠPORT NA ŠVEDSKEM.
Dan na severu je dolg, kakor nalašč pripraven za intenzivno negovanje športa. Vsi delavci, najsi delajo z roko ali z glavo, imajo po končanem dnevnem delu še dosti časa, da se zabavajo in si krepijo telo. Veliko je bilo na Švedskem mož, ki so že zgodaj spoznali vrednost telesne kulture in so vzgojo mladine namerili v pravo smer. Dečki in, deklice se nasrkajo teh naukov že na šolskih klopeh in zato tudi v poznejših letih še ne morejo opustiti navade, da za ohranitev zdravja gojijo telesne vaje. Tudi na Švedskem seveda še ni vse tako, kakor si idealni športnik želi; vzroka pa ne smemo iskati v pomanjkljivem poznavanju vrednosti športne pedagogike, temveč v pomanjkanju neobhodno potrebnih in splošno dostopnih športnih prostorov in naprav. Doslej je bilo na Švedskem v šolah od športnih panog samo plavanje obvezen predmet, od 12. leta dalje. A že to je zelo važno, ker je ravno otroška doba za uirjenje najbolj pripravna in ker prav plavanje blagodejno vpliva rn srce in na pljuča. Vpeljati hočejo kot obvezen predmet tudi lahko atletiko in nogomet, od 14. leta dalje. Šoli odrasla mladina pa dobi probudo za razvoj telesnih zmožnosti v številnih tekmah na vseh športnih poljih ter v borbi za športni znak. Ta znak zahteva dolgoletno in vsestransko telesno kulturo. In
kdor je skoa 10 let ali dvajset let sistematično 8<w Jil šport, ta tega idealnega sredstva za oevežonjo duha Jn telesa tudi pozneje ne bo opustil in ost« ne mlad in prožen no visokih let.
POLETNI ŠPORT NA ŠVEDSKEM.
Švedska je kakor ustvarjena za jadrniSfcl šport; dolga j« obala, neSteti so otoki in otočki prod njo, polno je slikovitih prehodov med njimi, v notranjosti se pa vrsti jezero za jezerom. Umetnost jadranja je na Švedskem prastara. V večini švedskih obrežnih mest si lahko zmeraj najameS lahke jadrne čolne z zanesljivimi vodniki. Jadrna društva c.bstojajo na švedskem povsod, častno mesto med njimi ima Kraljeva Švedska jadrna družba s sedežem v Stockholmu, ki je glede števila čolnov in članov gotovo največja na svetu. Posamezne družbo prirejajo številne tekme, za kar je najbolj pripravna okolica Stockholma. Kadar je sezija, je tam najživahnejše vrvenje.
Motorni šport se je na Švedskem prav hitro razvil, zelo zanimive so regate z motornimi čotnL Tudi kanu je domače švedsko vozilo; jezera, reke in prekopi so igrišča zanj, po izredni naravni lepoti se odlikujoča. Kdor hoče veslati, vesla, kolikor hoče, veslaških klubov je na Švedskem vso polno. Umetnost plavanja je na Švedskem zelo stara, prvo plavalno društvo je bilo ustanovljeno že leta 1796., in sledilo mu je nešteto drugih. Po, sebnost Švedov je plavalni skok, ki se izvaja včasih z višine 18 metrov.
O drugem splošnem športu smo pisali že v. posebnem članku; številne so prireditve v idealno lepem stockholmskem stadionu. Igre z žogo so na Švedskem prav vsestranske in so je razvilo- mnogo posebnih vrst. V nogometu so Švedi med prvimi in zmeraj v finalih. V tenisu prirejajo veliko mednarodne turnirje; spomnimo se na gospo Mallory in na Malmstroma, ki bi bil kmalu ugnal slavnega Borotro. Tudi golf so na Švedskem goji. švedska gimnastika — Lingov sistem — je stara sedaj sto let in se je razširila po vsem svetu.
Oni, ki gredo v Goteborg, naj pogledajo tudi v Stockholm in v njegovo okolico.

KONGRES ŠAHISTOV V LJUBLJANI. '
Za velike turnirske prireditve, ki se bodo v Ljubljani vršile v drugi polovici avgusta, vlada že povsod veliko zanimanje. Prvikrat se v naši slovenski prestolici zberejo v dneh od 15. do 31. avgusta najboljši šahisti iz cele Jugoslavije. Taki kongresi so se od početka naše države vršili do sedaj trije, in siccr v Celju 1921, v Novera Sadu 1923 in v Subotici 1925. Največji in najpomembnejši pa bo letošnji šahovski kongres, ko se: bosta ob tej priliki vršila dva glavna amaterska turnirja najmočnejših šahistov Jugoslavije, obenem pa tudi prvi damski šahovski turnir za naslov prvakinje jugoslovanske šahovske zveze.
Ker je Slovenija oni del naše države, kjer so šah največ goji in razpolaga tudi z relativno naj« boljšimi igralci, je pričakovati, da bo posečalo turnirski lokal nebroj kibicov, ki bodo z vnemo in zanimanjem zasledovali potek posameznih partij*
Opozarjamo že danes vse one šahiste kakor tudi ljubitelje šaha, da bo vstop v turnirski lokal dovoljen proti vstopnini. Radi tega je turnirski odbor izdal permanentne vstopnice, ki veljajo za vso dobo turnirja in stanejo 52 Din. Za one, ki nameravajo samo parkrat prisostvovati turnirju, velja dnevna vstopnica 10 Din, vštevši že prispevek za poplavljcnce. Ker je število permanentnih vstopnic omejeno, naj si jih vsak pravočasno preskrbi. Vstopnice se dobivajo v trafiki Sever, Še« lenburgova ulica 1.
7T.
a® vale
Proslava 25 letnice ljubljanske cestne električne železnice je dosegla t ali o moralen kakoii financielen uspeh, kakršnega niti sami nismo pričakovali. Zato gre naša zahvala vsem onim, ki 9a nam pripomogli, da se jo slavije tako lepo izvršilo. Predvsem naša najvdanejša zahvala g. velikemu županu dr. Bultiču za njegove pismeno iskrene čestitke, gerenlskeniu svetu ljubljansko občine, lu je v polni meri uvaževal naše prošnjo in zastopniku mestne občine na pozdravnem večeru mag. ravnatelju dr. Zamiku kakor tudi g. gerentu Likozarju za udeležbo pri ljudski veselici, daljo zastopniku družbe iu našemu obratnemu ravnatelju inženirju Tekavčiču, ld so je ob tej priliki pokazal tako naklonjenega uslužbenstvu, zastopnikom časopisja, ki je cel čas podpirala slavije in so udeležilo pozdravnega večera ia ljudske veselice, dalje upravnemu svetniku inž. Tomanu in bivšemu sekvestru in ravnatelju mestne elektrarno Ciuhi, članom kontrolno komisijo zadnjega obč. sveta gg. Pircu, Orehku in Tokanu za iskrene nagovore, vsem darovalcem dobitkov; in denarnih prispevkov. Nač manj iskrena zahvala zastopnikoma Združenja jugoslov nar. železničarjev tov. Jugu in Zupanu, posebno pa našim' tovarišem iz belega Zagreba in prijaznega Gradca. Končna zalivaia vsem slojem Ljubljane, ki so ob tej priliki pokazali vso naklonjenost uslužbenstvu ljublj. cestne električno železnice. Vse slavijo jo izzvenelo v en klic: Po 25 letih naj se pristopi k reševanju tega za Ljubljano tako važnega vprašanja. Iskrena zahvala vsem, ki so na ta alt oni način pomagali pri proslavi.
Uslužbenci ljubljansko cestno električne železnice..
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 7. avgusta 1926.
Višina barometra 308'Snt
Opazovanja		Boro-	Toploto	Rcl. »log« » %	Veter tn brzino	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljub-
		metei	T C'		T m				ljani je
krni	t ČflS					0-10	ob opazovanju	»minilo?1'	
	7	763-7	15-0	81	NE 1	8		0-2	a M s O i!
Ljubljana (dvorec)	8	763-7	17-5	71	NE 1	9			
	14	760-2	23-6	52	SW 3	5			
i	21	760-5	17-3	78	SW 1	10			
Maribor		763-9	16-0	86	SE 1	5			
Zagreb		763-7	18-0	83	SE 2	10			E
Belgrad	8	762-4	17-0	95	mirno	10			"a >g 1»" S o
Sarajevo		763-2	15-0	83	mirno	9			
, Skoplfe									
Dubrovnik		763-1	22-0	57	mirno	0			
/ Praga	7	764-0	13-0		SW 1	2			P 1
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 sim) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah ou 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 8, avgusta: Te mperatura bo padla, nebo oblačno, pričakovati
ie veliko oadavin.
Narava in Ifudfe
CEMENT IN NJEGOVA UPORABA.
Pred 30 leti je bila uporaba cementa malenkostna, primitivna. Drugače je dandanes. Cement stoji takorekoč v ospredju, kajti ma-lokateri dan min® brez nove uporabe cementa, najnovejša je ta, da so v Ameriki začeli i* "smenta izdelovati oel.o karoserije avtomobilov.
Pred tridesetimi leti se je uporabljal le za tlak ali k večjemu za jezove in to kljub temu, da je bil cement že v rimski dobi poznan. Temelji rimskih templjev so bili iz cementa in še dolgo potem so stali, ko so bili marmorni stebri in kipi že v prab zrušeni.
Vrednost cementa se je pokazala šele, ko Je avtomobil zahteval izboljšanja cest in pa, ko so stavbeniki hitrim potom hoteli zgraditi tovarne in druga industrijska poslopja, kakor tudi, ko so pričeli postavljati nebotičnike, kateri sestoje pravzaprav le iz jekla in betona. Dandanes so v cementnih tovarnah peči dolge po 180 in več metrov, v katerih se cement na hitri način izdeluje. Iz tega prahu, pomešanega z vodo, gramozom in jeklenimi palicami nastanejo hiše, pisarne, tovarne, ceste, mostovi, nabrežja, jezovi stadioni, žitna skladi-stovi, šupe, dimniki, vaze, kipi, nagrobni spomeniki in grobnice. V nekaj urah postane iz mokre mase trda skala, katera kljubuje ognju in vodi.
Lansko leto je samo Amerika porabila toliko cementa, da bi lahko 34 krat postavili velike piramide, kakršne so v Egiptu, na katerih je 100.000 sužnjev 20 let delalo. To je toliko kot 30 kubičnih jardov (jard malo manj kot meter) v 20 letih na enega sužnja. S cementom bi bili to delo z istim številom delavcev v šestih dneh po deset ur na dan izvršili.
93 milijonov kub. metrov cementa, kolikor so ga lani Združene države porabile, bi bilo malo manj kot zadosti, da bi se iz tega še enkrat, postavil kitajski zid. 300 tisoč vojakov in vsi kaznjenci ter nepošteni uradniki so mnogo let delali trf zid, dandanes bi ga z isto množico z modernimi pripravami iz cementa izvršili v 80 dneh.
Kamen, katerega je lahko obdelovati in je trden, je težko dobiti, beton pa, če je pravilno prirejen, je vedno bolj trpežen ter ga je mogoče vlivati v napravljene modele.
Cementu prerokujejo še sijajno bodočnost, kajti, kakor smo že preje rekli, vedno in vedno se pojavljajo nove, praktične vpo-rabe cementnih izdelkov. Neki ameriški železniški magnat trdi, da bo v doglednem fesu prišlo do tega, da bodo ne samo pragovi, ampak tudi ves železniški nasip iz betona, kar bo omogočalo mnogo hitrejšo vožnjo vlakov.
(Kdor se je vozil skozi karavanski predor, ve, kakšen grozovit ropot povzroča vožnja po okoli dva kilometra dolgi črti, kjer je proga betonirana. Torej bi se morali tudi vagoni III. razreda preurediti, kar v Ameriki ne bi prišlo v poštev, ker tam je samo en razred.)
NAJBOLJ SVETA ŽIVAL SVETA.
Londonski zoologični vrt je pred kratkim dobil redkega gosta, namreč prvega v resnici belega slona, edinega v Evropi. To so najsvetejše živali na zemlji. Beli slon igra važno vlogo na siamskem dvoru in ondotnem verskem življenju. Še nedavno so ga tudi v Birmi častili kot božanstvo. Te živali veljajo kot vtelešenje Buddhe, zato morajo te slone častiti kot Buddho samega. Vsak beli slon v Siamu je dvorna last in kdor tako žival najde, mora to takoj naznaniti dvoru. Lastnik ne sme slona nikamor oddati, vsak čas ga mora imeti pripravljenega, da ga da vladarju in odgovoren je, da ima slon dobro oskrbo. Zato vsak, ki je slona ujel, stremi za tem, da ga čimprej odda, posebno še, ker ima gotove prednosti od tega. Vpišejo ga namreč v častno knjigo, je oproščen davka in razen tega prejme še toliko srebrnega denarja, kolikor ga more z mezincem pomesti raz mizo. Neki Kitajec je vjel mladega belega slona ter ga prikrival toliko časa, da je mazinec svoje roke streniral, da bi kar največ denarja mogel pomesti z mize. Ko je preteklo par tednov in je bil mazinec že dobro streniran, je belega slona oddal, kakor veleva postava. Ko je potem z enim samim gibom pobrisal precej visoko vsoto z mize, se je zakladnik nekaj domislil, ker se mu je škoda zdelo toliko denarja. Rekel je: »Izborno, moj dragi, kaj takega še nisem videl. Toda po predpisih se mora to zgoditi z levim mazincem, ne z desnim.« Kitajec pa ni bil prav nič v zadregi, kajti treniral je bil tudi levi mazinec in je ravno tolikšno vsoto pomedel z njim. — Kadar ima beli slon vhod v mesto Bankok, ga duhovniki okrase s srebrnimi odejami, na hrbet mu pa pritrdijo baldahin, prevlečen z zlatom in dragulji. Tri dni prepevajo molitve.
SOLNCE MESTO PREMOGA.
Človeštvo se že dalje časa peča z načrtom, kako nadomestiti v doglednem času izčrpane in v^dno dražje zaloge premoga in petroleja. Če vzamemo, da na celem svetu rabijo okoli 200 milijonov konjskih sil v tehnične s vrbe, potem najdemo, da je samo 10% od tega vodna sila, vse drugo pa dobimo od premoga in petroleja, oziroma olja. Pri današnji roparski izrabi premogovnikov mora istega zmanjkati in že sed*j marsikatera važna gospodarska panoga podražitev premoga in olja težko premaguje. V zadnjih letih sc je že mnogo vodnih moči izrabilo, toda t« U davno
ne zadostujejo. Tudi z vetrovi kljub izboljšanju motorjev ni mnogo doseženega, kakor tudi z izrabo plime in oseke morja ne.
Zato je človek obrnil oči kvišku, k solncu. Ta misel je že prccej stara. V Egiptu, Alžiru m Kaliforniji že imajo solnčne stroje v glavnem ▼ »vrho namakanja ondcisšh pokrajin. Preračunali so, da naša solnčna obla v eni sami sekundi toliko toplote izžareva, kolikor jo sploh Vse zaloge premoga »a celem svetu mogle oddati. Po drugih računih zopet vemo, da samo na ravniku vsako leto 700 milijonov kubičnih metrov vode vsled solnčnih žarkov izhlapi.
Berlinski profesor dr. Marcuse je iznašel solnčni motor, kateri je najpopolnejši, kar jih je bilo dosedaj te vrste.
Največjega pomena bi bilo to za bodočnost, tako za industrijo, svetovno gospodarstvo, svetovni promet itd.
Dragocena prostornina na ladjah, kjer je sedaj naložen premog, bi bila prihranjena dru gim tovorom, ravno tako drag transport po železnica«. V mnogih trop/č-nib pokrajinah, kjer je surovin v izobilju, ni pa nobenega kuriva, bi po izrabi solnčnih žarkov nastale nove industrije. Na farmah v Indiji, Afriki «a Avstraliji, kjer sploh premoga in petroleja ni, pač pa zelo mnogo solnca, že dolgo povprašujejo po manjših strojih tri do pet konjskih sil močnih, za razsvetljavo in pogon poljedelskih strojev.
Ustanovila sc je »Hcliodynamo družba«, ki se bavi samo z rešitvijo tega problema.
OBLEKE S TESNIM ŽIVOTKOM.
Take obleke so še iz prejšnjih časov in se s tujko imenujejo »Stilkleider;. Torej so to obleke, ki so v vsaki modi nekako izven mode, pa so vendar tako narejene, da so z dotično medo v zvezi, vendar so nekaj posebnega in tudi lepega. Res pa je, da se bolj prilegajo dekletom in nežnejšim postavam kot starejšim in močnim. Sploh je taka obleka na živetek obleka nežnih žensk, sicer je rajši smešna kot lepa.
Letošnje obleke na životek so nekoliko drugačne.kot so bile lanske. Lani so imele te obleke prav zelo široka krila, podšita s paličicami in obroči,: letošnja krila teh oblek pa so v pasu le močno nabrana in brez neokretnih podlog. Obleke na životek so iz najrazličnejših vrst blagov: iz China crepa in raznih svil, iz tafta in čipk ali čipkastih blagov. Najmodernejše barve teh oblek pa so: modra, svetlo-zelena, rdečkasta, svetlomodra. Seveda je najlepša taka obleka v črni barvi, ki je pravzaprav edina pravilna barva takih oblek. Posebnih okraskov talce obleke nimajo.
Na pričujoči sliki vidimo najprej črno obleko na životek, ki se nosi z rokavi ali pa brez njih. Kakor vse črne, je tudj ta prav preprosta. Edini okrasek tvori velika roža za pasom, ki bodi rdeča, lilasta ali modra To obleko morejo nositi tudi starejše ženske. — A samo za mlada dekleta je srednja obleka na skici, ki je iz prav lahkega, tenkega in nežnega blaga. Pas se končuje zadaj v veliko pentljo. Ta obleka bodi svetlo-rožasta, višnjeva in belkasto-rdečkasta. — Tretja obleka je prav posebno prikupljiva in za različne prilike pripravna. Ima dolge rokave, je okrašena s čipkami in so za pasom rože. Ta obleka bodi n. pr. iz prav lahne zgornje svile in imej spodaj za podlogo rožast taft.
$al (pahovka) je tako v modi, da je že kar urezana iz blaga, s katerim je dotični plašč podložen. Če je taka pahovka pripravna radj hladnega vremena in za na potovanja in šport, je pa prav slikovita za one plašče, ki jih oblačilno čez večerne, koncertne in podobne obleke.
Prodam fc Md&
posestvo na Dolenjskem, kočijo, motor 6 HP, telefone, stružnico. Naslov v upravi pod štev. £373.
ABSOLVENT
srednje tehniške šole — lesnega oddelka — dobi n&meščenje v obsež. lesni industriji. Reflektanti s prakso imajo prednost. Ponudbe je vložiti z na-»».dbe zahtevka do 3®. avgusta t. L na naslov: FR. KOTNIK, Verd, p. Vrhnika.	5120
KUHARICA
poštena in snažna, ne nad 30 let stara, katera zna samostojno meščansko kuhati, se sprejme k manjši trgovski rodbini v Ljubljani, poleg sobarice. Mesečna plača 400 Din. Nastop 15. avgusta ali pozneje. - Ponudbe
d šifro »Poštena ku-ca« Stev. 5149 na upravo »Slovenca«.
Kovaški učenec
ki se je že eno leto učil, IŠČE za nadaljno učno dobo MOJSTRA. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod St. 5301,
Dve dijakinji
1. ali 1. letnika so sprejmejo na stanovanju ln hrano pri boljši družini: imata lopo pusob. sobo in luili klavir na razpolago. - Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru.	52GJ
Razpisuje se služba
občinskega tajnika in sluge.
Nastop 1. novembra t. 1. Tajnik ima prosto stanovanje. Plača po dogovoru. Prošnje je poslati do 1. septembra t 1. na Županstvo Loka pri Zidanem mosJ:t.	5102
v trgovino z mešanim blagom sprejmem. Pogoj uaj-inanj 6 razr. osn. žoln in veselje do trgovine. — Ponudbe pod: i.PoStno ležete Šoštanj 124«.
DEKLE
sred. let, iz dobm umevjKo biče, želi mesta pri dobri rodbini 2—4 oseb, k.ier bi mogla priufiiti kub* Evont. gre tudi za hišno (začetnico), najraje kje v Ljubljani. - Cenj. ponudbe na naslov: Alma BEBGANT, poštno ležeče, Iloštanj.
Trg. pomočnik
mlad, špecer. in barvne stroke, išče službe v kaki trgovini ali drugem podjetju. - Cenj. ponudbe upravi »Sloveaca« pod; »Čimprej« štev. 5303.
VečABONENToV
se sprejme na hrano. - Krojaška ulica št. 5/11.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnak v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev, 4.
za kovaško obrt, se takoj sprejme pri gosp. Rudolfu Hercog, kovaškem mojstru v Loki pri Zid. mostu.
Čevljar, vajenca
sprejme Jok. Bahnlk, Vaše št. 29 pri Medvodah.
Oesek
Kot družabnik
s 2C.—35.000 Din pristopi mlad trgov, pomočnik h kaki trgovini ali drugemu sigurnemu podjetju s sodelovanjem. - Cenjene ponudbe s popisom prometa upravi »Slovenca« pod: »Sodelovanje 5304«.
3 leta star, brez staršev, se oilda zn svojega - Katarina Svajger, Kožna dolina, Ce-j sta XVII štev. 12. 5357
"gospodična-
j išče mesta kontorlstluje s 3- in polletno prakso, vajena vseh pisarniških del. - Cenj. ponudbo na upravo lista pod »Kontorlstiuja«.
SLUŽBO IŠČE
iznčena krojaška pomočnica, poštena, vestna, 27 letna. Opravlja tudi druga dela. - Ponudbe pod značko: »Marljivost« ua upravo »Slovenca« itev. 5841.
Sedlarskega UČENCA
sprejmem takoj. Oskrba v hiši. - Franc Korošec, sedlar, Bled.
1 ali 2 dijaka (-inje)
nižjih razr., se sprejme v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Klavir je na razpolago. Naslov pove uprava lista pod: 5374.
3 MLAJŠE DIJAKE
sprejmem. Naslov pove uprava pod štev. 5375.
DIJAKA sprejmem
na hrano in stanovanje. Naslov v tipravi: 5376.
3 lepe poslovne
cnhp v I. nadstropju OUPJb odda z novembrom »Pokojninski zavod 7» nameščence« v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
KRATEK KLAVIR,
črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Naslov v upravi pod štev. 5372.
obrtne šolo ali učiteljišča* kmečkih staršev, se sprejme v oskrbo. - Naslov v upravi lista pod štev. 5361.
sprejme v popolno oskrb«. boljša družina v Kočevju. Na željo nem. obč. jezik. -Ponudbo upravi lista pod: »Oskrba« štev. 5355.
1 ali 2 dil
srednješolea, vzamem na stanovanje in vso oskrbo. Hrami dobra. - Električna razsvetljava. - Naslov pove oprava lista pod štev. 5362.
Učenka
pridna, poštenih staršev, » dovršeno meščansko šolo, se sprejme. - Naslov v upravi fSlovonca« pod štev. 5368.
mlad, špecerist, išče službe za skladiščnika ali kaj stičnega. . Ponudbe na podružnico »Slovcnčeve« i.'prave v Mariboru pod »Špecerist«
obstoječe iz hišo, gospodar, poslopij, velikega sadnega vrta in 15 oralov zemlje na Brdu pri Viču prodam skupno ali posamezno. — Ivana GKAMPOVCAN, trgovka ua Vrhniki. 52C9
Vssokopntl.hiša
v Kožni dolini je pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi: št. 5184.
Z a bo (j a bo t) ludi spominja na davne čase, ki je pa za letošnjo jesen zelo moderen i» na različne načine prirejati. Priložen skica sama nam pokaže 7roje različnih zabojev. Tak oj^ras prav zelo povoliane sleherno obleka«
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog in skrbni oče
Pavel Božnar
posestnik in lesni trgovec
danes dne 7. avgusta ob pol 5 popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 10. L m. ob 9 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Polhovem Gradca. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Po it hov Gradec, dne 7. avgusta 1336.
ŽALUJOČI OSTALL
Dve prazni sobi
ivetli, v I. nadstropju ali risokopritlično, išče kot Drdinacijske prostore Dr. med. Fr. JANKOVIČ — Pobrežka 20.	5333
Fotogralič. aparate
Bprejema v strok, popravilo Ant. Kozina, Cegmtrjeva 12.
JERANČIČ — Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 8.
Lep travnik
na Blatu, 4 johe, prodam za 13.(10(1 TMn. — Pojasnila dajo FEI,HER, Sp. šlška,
Kavškova costa.
Trgovino
* raeš. blagom in stanovanjem ter majhno zalogo na zelo prometni cesti, oddam takoj vsled odpotovan j;i. -Potreben lo majhen zadatek, ostalo proti jamstvu na obroke. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5359.
Stanovanje
ebstoječe iz treh sob in pri-tiklln, se odda za november-termin. — Natančneje pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice« v LJnMJant, Miklošičeva cesta.
mnonjam: dve sobi in kuhinja ter pritikllne, za veliko sobo in kuhinjo ter drvarnico v mestu. - Ljubljana, KarlovSka cesta 11/1.
POSESTVO
hiSa, zidan hlev in svinjak, lep sadni vrt, 35 mernikov posetve, redi se lahko 5 govedi in (1 prašičev, zaraščen gozd, lepa solnč. lega, 20 min. od žel. post. Kresnice, je naprodaj. Cena 35 tisoč Din. — Več pove A. Zupančič, Zapodje 12, poŠta Vače.	5294
Grajska M
prej
»PRI FRIDRIHU« Ljublj., Mestni trg 13
praznuje letos 70 lctnico svojega obstanka. L. 1856 je začela z gostilniškim obratom in ves čas slovela po izvrstnih vinih. Stari, dobri sloves ji ni le ostal, ampak se je ob 70 letnici šc povečaj pri vseh, ki jim je do zdrave pijače in do okusne kuhinje po zmernih cenah. -Vabi se ljudstvo tudi z dežele.	5335
Pletilni stroj št. 10
malo rabljen, prodam za 3500 Din. - švajgar, Pravijo 74. p. St. Vid n. Ljublj.
Premog — Drva
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220.
Naprodaj imam:
V Kranja: Krasno večjo VILO z velikim vrtom — MAJHNO HIŠO, pripravno za kakega obrtnika — VEČJO HIŠO na glav. prometu, tudi za trgovino pripravno
—	lepo večjo STANOVANJ. SKO HIŠO z njivo in hlevom. - V Dupljah: NOVO HIŠO z gospodar, poslopjem in zemljiščem. - Pri Radovljici: Večjo GOSTILNO z večjim zemljiščem in vsemi gospodar, poslopji. -Pri Škofjl Loki: KRASNO HIŠO s kamnoseško obrtjo,
-	Pri Kranju: NOVO 2AGO samico s hišo in hlevom za 5 glav živine. Stalna voda.
Za naknp pa iščem:
MANJŠE KMETIJE blizu Kranja ali Škofje Loke.
Za najem pa:
dobro idočo trgovino, gostilno ali kavarno v mestu Celju, Mariboru ali LJubljani, in eno večjo kmetijo z živino.
L. REBOLJ — Kranj.
šfampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Zaradi selitve bo v ponedeljek °t> 9. uri, dopoldne PRQ SJO VOL JNA JAVNA DRAŽBA
Pred škofijo 21, II. nadstr.
Razno , sobno in kuhinjsko pohištvo,, velika, močna steklena stena za obrt ali gostilno,' velike steklene omare; močne mize, dve veliki ogledali, moško kolo in drugo.	5367
BUKOVO OGLJE
se dobi v veliki množini in na drobno po ugodni ceni. Več po dogovoru. Naslov: Poštno ležeče — SAVINA 7, Ljubno, štaf.
PRODAM
v ST. VIDU n. Ljubljano:
HIŠO s 3 sobami, 1 kuhinjo, 600 m' vrta. HIŠO s 6 sobami, 3 kuhinjami, 500 m' vrta. Pojasnilo v Št. Vidu nad Ljubljano št. 20.
Vsakovrstno
zlučo knpnie
po najvišjih cenah Oerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Zimnke
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 4929
acri„ m,. -meBsaaaeaassaeaaagg.-^c
Veselice, siavnosfl. |!il)i!ejS ^tettjgft
vlačnost ljudstva, ako se končajo z lepo aranžirano
©ST" bengalično razsvetljavo
to Je: rakete, bengal. ngeni, ognjene slike v vseh barvah (grbi. črke, slika
,	našega kralja itd.) kolesa, vodopadi, topiči itd.
Daljo Izdelujemo; brezdimne parafinske baklje za bakljade. Božične čudežno svečke, lovsko signalne patrone v vseh beng. barvah in z žvižgom Dimue patrone za pokončevan.je lisic. Aparalo proti vlomu in razne druge šaljivo piroteh. predmete. — Izdeluje so prvovrstno blago pod vodstvom svetovno znanega strokovnjaka. — Prospekti- in ceniki na razpolago.
PVKOTA", prva jugosl. p»rotehnifna tovarna v C6?Iu.
Posetiiilioni zagrebškega velesejma
nudimo priliko, da pogledajo naše bogato skladišče vsakovrstnih rut na veliko. — Posebno opozarjamo na lastni proizvod Iranža (resa), ki ga izdelujemo iz volne in svile v raznovrstnih vzorcih,
ŠANDC&R POLLAK I DMTO
Z. Z. Paviljon C. ZAGREB, Draškovičeva 35
20 — 30.000 DIN
kavcl|e t gotovini položi
trg. naobražen mladenič trg. podjetju ali denarn. zavodu, ki ga sprejme v stalno službo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Kavcija« 5302.
II
po Din 5'— kg, in
la.' '
znamke J. P.
v sodih po 50, 100 in 200 kg
po najnižjih dnevnih cenah
prodaja tvrdka
Evald Popovič
Ljubljana
graveratvo, etiketa
SITAR & SVETEKJ
LJUBLJANA
Dr.lv.Pintar
Cankarjevo nabrežje 5
zopet ordinira.
..Dvokolesa, motorji., otroški vozički in pneumatika po zelo nizki ceni. Ceniki tranko. Prodaja na obroke.
»TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. »Tovarna dvokoles in
otroških vozičkov."
PrnHam pritlično n uiidiiienodruilnsko
hišo: 4 sobe, pritikline, z Večjim vrtom, na prijaznem kraju v Novem mestu. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Priložnost« St. 5325.
Prodam 2 čevljarska
šivalna stroja
velika, znamke Singor (cjrlinder), še čisto nova, po 4500 Din. in 1 FLACH« STEPAB., v zelo dobrem stanju, zu 2200 Din. Naslov povo uprava pod štev. 5243.
Nudimo za takoj clrka « vagonov neobrobljeiiili
HRASTOVIH PLOHOV
9, 11, 13 cm, dva vagona Parizerjev 27, 41, 54 mm od 1 m naprej, dva vagona Douelov 41 mm, 1.33 iu 1.50 m dolge, vse I. in II. vrste. Parna žaga ZORA, d. z o. z. v Črnomlju.
Rdečega križa SHS za zgradbo hiš oškodovancem po povodnjih in dr. nezgodah.
Vsi interesenti se pozivajo, da blagovolijo predložiti v roku 10 dni po objavi tega natečaja Rdečemu križu SHS, Beograd, Sirarna 21, svoje ponudbe za zgradbo polpremičnih in nepremičnih hiš iz lesa ali betonskih plošč ali za zidavo v bondruku. — Ponudbe naj se glase za dva tipa:
1.	Poslopja z 1 sobo in kuhinjo;
2.	poslopja z 2 sobama in kuhinjo.
Pri prvem tipu naj ima soba približno 20 m3 površine, kuhinja pa okrog 10 m5. — Pri drugem tipu večja soba okrog 20 m2, manjša 12 m2, kuhinja pa približno 10 ms.
. Te zgradbe se bodo postavile na gotove, že prej pripravljene temelje.
Vhod v hišo naj bo pd možnosti s tremom, tla Haf bodo navadna les?4a,- pooblana.
Površina Oken naj znaša približno eno dva-najstinkb površine poda; o];na. morajo biti dvojna z malimi šipami, vrata naj' bodo štesana; zunanja okna morajo biti natrta z lanenim oljem; okovi naj bodo povsod solidni in' preprosti.
Namerava se graditi okoli 800 hiš, povečini v Vojvodini (okrog 5—600 hiš), potem v Srbiji (Severni in Južni), Hrvatski itd.
Istotako upamo na brezplačen preVoz. Ponudnik je dolžan na svoje stroške dostaviti do najbjSižje železniške ozir, parobrodne postaje.
Ponudnik mora postaviti hišo na terenu (na licu mesta).
Ponudniki morajo navesti: kateri sistem hiše nudijo (leseni, betonski ali v bondruku), ceno in čas, v katerem in koliko izvršenih zgradb morejo izročiti —- Jamstva za izvršitev in predajo kakor tudi plačilne pogoje naj stavijo ponudniki.
Uprava Rdečega križa SHS.
Originalna Stollwerck
Čokolada, bonboni in Haramele
se zopet dob&. Trgovci zahtevajte cenik od J. KREK, LJubljana, VoSnJakova ul. 4
Kmetski dnevi v Mariboru, 12., 13. in 14. avg. 1926!
Kam boš krenil na okrepčilo po zborovanjih ln predavanjih ? Seveda v slovito podzemsko prvo dalmatinsko klet, kjer dobiš sveže pečene ribe, klobase, sir, salame itd. in pristno dalmatinsko vino po izvanredno nizkih cenah. Pridi, vidi In se Cudll
Vabi Te Prva Dalmatinska klet Povodnik, Mesarska ulica 8
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črlalnlcn in tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI, Koplterjeva ulica 0/n.
Za žago na Hrvatskem iščemo:
1 BRZI POLNI JARMENIK, 75 cm propusta;
1	BRZI POLNI JARMENIK, 35 cm propusta, s pripadajo čim kleščevjem in zagozdami);
2	ROBILNI ŽAGI za 600 mm (železni deli); 1 NIHALNA ŽAGA za pogon na jermen;
4 ŠKATE (valarje), za .transport lesa, transmisijska vretena iz jekla s pripadajočimi ležaji s krožno mazo (stoječi ležaji s podložnimi ploščami);
1 PARNA LOKOMOBILA 50—60 HP s predkurjavo. Vsi stroji morajo biti v dobrem in uporabnem stanju. Detajlirane ponudbe z navedbo cen, plačilnih pogojev kakor tudi možnosti za, razmontiranje in pošiljatcv, so nasloviti na«*
»Grafen Draskovlch Zentralforstamt«
in BARANYA - SELLYE, UNGARN.
&<9<9<9<9&<9<9(9<9<9<9<9<9<9&(9(9&<9c*<9&<9<9<9<9(9<9&<9&&<9(9(9<9
$ &
(9
<9 &
c9
&
<9 c9
<9
<9
%
<9 9 <9 <9
c« <9
<9 (9
9ulio mini d. d.
Wvod kave Vlvot čaja
daje „Samoprodafo" svo/e originalne robe uglednim in solidnim trgovcem v večjih mestih naše države. — Reflektanti naj se izvolijo povprašali pri
Sulio ffleinl d. d.
Zagreb, Vodnikova uL br, 16
c9
&
&
9
<9 t?
I
Sven Elvestad:
&<9(9<9(9<9<9<9<9(9'9<9<9<9(9(9<99&<9<9i9<9<9(9<fi9<9c9<9(9(9(99<9<S>9
ll
Roman.
Detektiv je priprl oči in takoj se je pojavil na njegovem licu spet oni zbadljivi, nezaupljivi izraz.
»Kdaj«ste odšli danes pomoči v posteljo?« je vprašal.
»Ob dveh,« sem odgovoril.
»Potem vem za las natanko, kaj mi hočete še povedati. Prisegel bi, da ste tudi vi danes ponoči slišali železni voz.«
Nisem vedel, kaj bi nato odgovoril, kajti zadel je popolno resnico.
Zunaj na cesti je v tem trenutku obstal voz. Detektiv je pogledal skozi okno.
»Župan je, ki je prišel pome. Lahko naju spremljate.«
»Kam pa?«
»V dvorec. Tam še nisem bil. Mar se vam ne ljubi?«
Prevdarjal sem.	«
»Razumeli bodete,« sera dejal, da so me včerajšnji dogodki nekoliko utrudili. Ne razburjal bi se spet rad znova.«
»Kakšna razburjenja menite?« je vprašal detektiv smehljaje. »Mislim govoriti samo z gospodar^ jem na Gjaernaesu in' želim vedeti nekatere reči glede gozdarjevega zadnjega obiska. Napravite ml uslugo, ako me spremljate.«
»Toda jaz se prav zares ne zanimam toliko za stvar. Vzemite rajše s seboj mcdicinca.«	..
Detektiv me je odločno prijel za robo.
»Kar pojdite,« je dejal, »saj itak ničesar ne zamudite«.
Župan se jo vedel proti tujemu detektivu z izbrano vljudnostjo. Celo sedež na vozu je pobrisal," četudi ni bil prav nič umazan. Ko smo se odpeljali, jo stalo nekaj gostov na verandi in opazovali so nas z največjo radovednostjo; medecinec jo prišel doli v bleščečebeli športni obleki, z gorečo željo, da bi ga vzeli s seboj, toda mi smo se odpeljali mimo njega. Kazočaran je zaostal in gledal za nami. pri čemer
si je del roke nad oči. Posmehljivo sem mu zamahnil nisem ga imel posebno rad, zato mi je bil prelep. Svojo kopasto brado je preskrbno gojil in pod njo je skrival vedno porogljiv nasmeh. Ko smo prišli do peščarne, je na željo Asbjoma Kraga župan ustavil. Krag je uredil svoj fotografski aparat in prosil župana, naj odpre hišico.
»Kaj hočete vendar tu notri,« sem vprašal. »Ali niste mrliča že videli?«
»Gotovo sem ga videl,« je odgovoril detektiv, »toda takrat ni bilo dovolj svetlo.«
. ' »Ni bilo dovolj svetlo?«
»Ne! Da bi ga fotografiral. Ali ne razumete?«
»Toda s tem se pregrešite vendar proti dogovoru,« sem se ustavljal. »Obljubili ste mi, da me ne bodete na novo vznemirjali.«
Župan je imel med tem opraviti z zapahom. Asbjorn Krag in jaz sva stala sama pri vozu. Spet se je pokazal na detektivovem obrazu oni neprijeten izraz prikritega nezaupanja.
»Ali se ga bojite pogledati?« je vprašal, ;?potem lahko ostanete zunaj, ne silim vas, da bi vstopili.«
Ne da bi odgovoril, sem se nameril hitro proti koči. Asbjorn Krag je prišel za menoj, še vedno se je mudil s svejim aparatom.
Mala peščarna je bila podobna neznatnim hišicam, ki jih postavljajo pri gradnji železniških prog v zapuščenih krajih. Koča je služila prej za shrambo lopat, motik in drugega orodja za kopanje peska. Ob stenah se je' nahajalo še nekaj takega orodja, pokritega sedaj s skorjo posušene zemlje in ilovice. Vsa hišica je obstajala samo iz enega prostora.
Detektiv je odprl okno, da bi prišlo nekaj svežega zraka v notranjost. Sredi prostora je stala široka, sirova miza. Tja so bili položili mrliča.
Pristopil sem k njemu in mu pogledal v obraz. Sedaj sem se spomnil tudi na to, kaj je bil dejal medicinec dan poprej, in na tihem sem mu mnral pritrditi. Bilo je, kakor da bi se mrlič smejal in to na gotov porogljiv način, v neke vrste- zmagoslavju. Na enkrat sem se malo zdrznil, ker sem čul, da je poknilo v detektivovem uparatu. Ko som se ogledal, sem zapazil, da me je detektiv ostro meril z očmi.
»Mislil sem, da nameravate fotografirati mrliča,« sem dejal.
»To tudi mislim,« je odgovoril detektiv, "toda obenem sem moral posneti tudi vaš obraz. Kazal jo očitno začudenje in grozo. In jaz kar hlepim po tem, če morem fotografirati tudi notranja čuvstva.«.
Detektiv je položil mrliča drugače, tako da mu je dnevna luč svetila na obraz. Sedaj se je zdelo, kakor da bi gozdar še živel; njegova lica so rdela kakor, v življenju. Stal sem pred njim in občudoval njegov izrazit presek z visokim čelom. Njegovi lasje so bili gosti in rjavi, zapazil sem razločno, da si jih je česal na desno stran. Njegova brada se je svetlikala lahno rdečkasto.
»Ali . bi ne bilo dobro, popraviti mu njegovo samozaveznico,« sem dejal detektivu. Tri padcu se mu je bil njen vozel pomaknil nazaj do ušesa in naškrob-Ijeni ovratnik je bil preganjen na dveh mestih.
::Ne,« je odvrnil detektiv, »pustite ga naj bo, kakor je.«
Zdelo se mi je, da detektiv nikakor ne more priti do konca s svojim fotografiranjem mrliča. Zrak v prostoru me je dušil vedno hujše, postalo mi jo slabo, toda nisem hotel, da bi detektiv zapazil mojo slabost. Končno je bil gotov, toda ko je zaprl aparat, Krag je odprl vrata, tako da je začelo pihati skozi sem bil skoro na tem, da se onesvestim. Asbiorn prostor. To mi je dobro delo. Zapazil sem, da je bil tudi župan nekoliko bled, nikdar še ni imel opraviti s tako stvarjo. Asbjorn Krag nasprotno je bil popolnoma rpiren in neomahljiv kakor prej. Deval je v aparat nove plošče in požvižgaval med tem predse. Mrlič tam pred njim na mizi se mu je zdel samo zanimiv predmet za fotografiranje.
»Ali se bomo sedaj odpeljali?« sem vprašal. Še ne,« je odvrnil. »Kad bi si ogledal še klobuk.«
Vzel je mrličev klobuk, nataknil si ga na prste in ga opazoval zamišljeno, kakor da bi stal v trgovini in bi si hotel izbrati primerno pokrivalo.
^ A1 i en cnnminintn r ca ta	---1;
.... ..c	jjic,,, Jv, vj^nm vjjictoctjo (JIUU
meni, kako je nosil klobuk, ko ste ga zadnjič videli?«
Kakor jc f:ac navada, da se nosi zelen, lovski klobuk. Drav nič drusače.« sem odeovoriJL
EHIEItl SIIESiiE
w rt ^
s>
a Z.
n
0	—
Po1
1	P>
< 3
00
O ... B
! 0<
cr o
S. 2
» f s
F-r o
(B
o e3
5 » |
< 9 x>
N i n
s p
S23?3
0 10 -rl
O SO *
° -M
<	33
£1	»
a	m.
"o	$
o 2. w -
SL
a
2 ~
5 1 2. o
P	s
3	°
o
o	»
O.	g
B>	—t
s	S
p	a
^	o
^	C/1
2.	«
o<	rj
■s:
•o	S
re	25
S»	c.
S n o. O
C
-i n,
o o
g [/»
S f
to
_ 3
5 fe < ^
m P
™ 3 S b
O < O t_
5' S ' p"
5.
p «	I r:
»3	s«
2 «	• 3 N
5 O. N N
O P	< <
■alllaBlIl
!!l=lll=
Kmetovalci, obrtniki in trgovci I
Ne pozabite na
Okrajno obrfno-sospodarsko razstavo v Ormožu
ki se vrši od 8. do 15. avsusta 1926.
Zobozdravnik
Med. Univ. Dr. Ciril Cirman
ordinira od 9. t m. dalje dnevno od 9 — 12 dop. In od 2 — 5 pop. v Trbovljah, Vode St. 252/1. nadstr,
* T. RABIČ *
Ljubljana
PaehanlCeio umetno vezenje
zastorov, prCRrlntal, perila, monogramor, oblek Itd., \* ''< fino belo in Imrvastoeutlanje, aiurlranje, pred tiskan je l*
raaiefo & Miheš, Ijubljana i;
j	DaimaDiiota ulico štev. 13 j?
Edino brezimni, urenf no podjetje,najrinejia IzvrSltev. j* "51	najnižje cene In naJkuioutueJSa postrežba, jf
PROFESOR
Dr. ALOJZ ZRLOKRR
Sv. Petra cesta št. 18
v novem lokalu
Išče za svoje kupce več vil, stanovanjskih iu trgovskih h IS ter kmečkih posestev. • Prodajalci, prijavljajte prodajo le v naši pisarni, popolnoma brezplačno. Provizija le, če kupi naš kupec.
Spored:
V	NEDELJO dne 8. avgusta 1926 ob 9 dopoldne otvoritev obrtne razstave,
ki traja do IS, avgusta. — Istega dne ob 11 dopoldne razstav« težkih konj noriške in belgijske pasme,
V	PONEDELJEK dne 9. avgusta ob pol 11 dopoldne razstava govedi pinc.
gavskega plemena ter razstava svinj jorkširske pasme.
V	TOREK ane 10. avgusta ob pol 11 dopoldne otvoritev razstave slovitih
ormoško-ljutomerskib vin.
Pri vseh panogah razstave se obenem vrši tudi sejem. Ker je na železnicah SHS dovoljen 50 odstotni popust, naj nihče ne zamudi posetiti in ogledati obrtno-gospodarske produkt, ormoškega okraja.	ODBOR.
se je preselil v Maistrovo (Vojaško) ulico Stev. 6 (poleg trga Tabor, nasproti vojašnice vojvode Miška) in ordinira redno od 2, do 3, ure popoldne
DRVA, trda in mehka, oglje lastne produkcije, PREMOG na debelo in drobno, najcenejše pri D. MARUŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
_ S«B stisne* otroške majce, mrežaste, modne
^©pasne	srajc., kravate, BOg.vi«e v
raznih barvah, dokolenice, paSšce, nahrbtnike, čipke, dišeče milo, potrebščine za krojače, Šivilje in čevljarje. Najnižje cene I
JOSIP PETELINt LJUBLJANA
OB VOD5 BUZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA ^P®?W
Sisek
prtorofa baljla, ptamburlce, tir k »tur«, strune, Sol» la »sa potrebfiln« la na
Z§K9H Odliko,«« na parlikl anko. raistan
Znižane cene in naj-
^lllPr^ W$kih vozičkov, vsa- _ipK^j, ^^ kovrstnih nadome-H|j^||M' stnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj« liranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivaluih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. JSIBIINA" - F. 15. £,., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska 4
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, naviialni in krtačni aparati, železno mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. —t Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Št. 20C3S/1926:
JSF* PRODAJAM najceneje vseh vrst
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
kamnoseški mojster
in izvršujem vsa v to stroko spadajoča popravila točno in solidno. V zalogi vedno, vseh vrst ŽIMA.
. FRANC JAGER
tapetnik, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 27.
priporoča bogato zalogo nagrobnih spo= nienikov od marmor« |a žn granita, plošče za grobnice marmornate piošče za hsoM-life po raaiiinlžjifi cenah,
za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe od srede dne 4, avgusta t. 1. dalje v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1.
Ponudbe je vložiti najkasneje do 11, avgusta t. I. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat Siubžlanski,
dne 3. avgusta 1926.
gostilniških in privatnih potrebščin: steklenic pultov, kredenc, postelj, peči, omar, miz, kuhinjske opreme, podob, lestenc, mizarski les, vinski sedi, transportni in telefonski materijah — Iz proste roke SE PRODA tudi svinjska MAST. Dražba se vrši v ponedeljek, 9. avgusta, ob 9. uri dopoldne v Lekarniški ulici štev. 6 — Maribor.
eiCTfv
Damski filc-klobuki
v najnovejših oblikah in barvah
se dobe po zelo nizki ceni pri
tvornica klobukov
Ljubljana - Šiška
bivši Perutninski zavod.
v prometnem kraju pri vsled selitve po zelo Naslov: KACIAN Franc,
pripravna za vsako ot Rudniku v Senovem, : nizki ccni takoj proda.
Senovo pri Rajhenburgu.
Oddelek Artilerijske podoficirske iole v Mariboru sprejme 1, oktobra 1926
150 gojencev.
Kandidati ne smejo biti mlajši nego 17, in ne starejši kot 21 let. — Prošnje se sprejemajo do 27. septembra tek. leta. Vsa bližja pojasnila dobe kandidati pri svojih občinah in žandarmerijskih postajah ali pri najbližji vojni komandi.
"GR1TZNER
Edino najboljši Šivalni stir©;§ in kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Najnižje cene! Gritansr, Adler Tudi na obroke I LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je bilo truplo ponesrečenega
Vsi
hočejo zlatnik, ki se nahaja v
INTERESENTOM objavljamo, da smo iz Anglije
znamke »Glas svojega gospoda«, najnovejše moderne konstrukcije, kateri daleč nadkriljujejo vse dosedanje aparate. Te modele imamo razstavljene v naši trgovini. Prejeli smo tudi nad vse lične »Kovček-aparate«, opremljene z najnovejšo konstrukcijo. — Vsak, kdor se zanima za to izpopolnitev v gromofoniji, naj si pri nas ogleda in po-sluša ie umotvore. Dobili r.mo tudi vciiko število # plošč z najnovejšimi posnetki. SAMO PRVOVRSTNO BLAGO«
vladnega svetnika pri Velikem župana ljubljanske oblasti
najdeno v žlebu pod Prisojnikora ter prenešeno v Kranjsko Goro, kjer sc bo vršil pogreb v nedeljo 8. avgusta 1926 ob 15.30 s tamkajšnjega pokopališča.
Ljubljana, Ptuj, Graz, 7. avg. 1926,
Poskusite tudi Vašo srečo in prept ičajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
ŽALUJOČI OSTALI,
TAVČARJEVA (SODNA ULICA) štev. 5, Cenik brezplačnol
Za JužpsievAOfiito tiskarna.iJUahliiaii JKjmI
Izdajatelj; dr. Fr. Kolovc^
ljrednik;, Franc TersejtUr.