P9SMM ptafana v gotovim Maribor, torek 29. oktobra 1935 Stev 246 Lelo IX XVI.') MARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava; Maribor, (iosposka ul. II / rolalon uredništva 2440, uprava 2466 l«haja raaen nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mosafino prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku Z Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA 99 Italijanska olenziva na severni fronti ItaSijanska vollska je prš ela v pokrajini Tigre prodirati proti lugu na vseh odsekih * Ni še gotovo, če še ji bodo Abesind resno uprli že nad Nakalo ali šele na jugu - Negotova poročila iz Adis Abebe italijanska ofenziva LONDON, 29. oktobra. Italijansko poveljstvo poroča s severne fronte z datumom 28. t. m„ da je prodiranje italijanskih prednjih straž napredovalo preko reke Farasmaje in iil naletelo na večji f>dpor. Vojska generala Birollija nadaljuje prodiranje še dalje. Brigada fašističnih miličnikov je pa zavzela kraj Adi Nefas v daljavi 15 km od položaja Sa-uiajate, kjer je stala poprej. Pri napredovanju so naleteli Italijani le na nekaterih mestih na močnejši abesinski od-®or. Splošno se smatra, da je to napredovanje Italijanov pričetek nove splošne ofenzive na severni fronti. To se sodi tedi po tem, ker razvija italijansko letalstvo na vsem področju uajžlvahnejšo delavnost. Italijanska letala so bombardirala celo taborišča Abeslncev v okorel Magdale, ki leži na pol pota med 'ter.to in Adis Abebo. Prav tako so nabavili italijanski letalci izvidniške pojete daleč preko Šašabane in vrgli več Jtemb na abesinske čete. Sedaj nadaljujejo italijanska letala izvidne j>olete v področju Kvorama. Operacije večjega stila PARIZ, 29. oktobra. Agencija »Radio« Poroča preko Asmare, da so italijanske domačinske čete, ki operirajo vzdolž ka-tevanskih cest Adigrat—Makala in Ak-Suni Makala, dospele do Mansjena in s mn dosegle zvezo z levim krilom itali-lanske severne vojske. Potemtakem poteka sedaj italijanska frontna črta od dsfja reke Farashaje in reke Najudri vso južno od Tekla Ajmauota. V teh ope-tecijah sodelujejo neznatne sile, sarno dekaj tisoč vojakov. Pričetek prave °tenizve v večjem stilu se je pričakovalo Za sinoči. Tekom današnjega dne se bo I^ibrže še videlo, ali bodo morali Italiji pri akciji za zavzetje Makale raču-"bi r. večjim abesinskim odporom ali te V vojaških krogih so mnenja o tem Jteljena. Nekateri menijo, da se bo ras sedaj odločil za večjo bitko, toda telijanski letalci dosedaj na tem ozem-niso mogli zaslediti večje koncentrate abesinskih čet. Odpor aili Se zadrževanje . ADIS ABEBA, 29. oktobra. Ras Sc-u,n ie sporočil generalnemu štabu, da so nčeli Italijani na črti Aksum—Adua no-® operacije. Patrule italijanskih doma-nskih čet so neprenehoma v akciji, nad Jemljem krožijo letala, mečejo. bombe r fotografirajo postojanke, zbirajo se L1 na posameznih mestih tudi oddelki nkov. Rer je italijansko utrjevanje v *'Zici;aj| zaključeno, ie sedanje gibanje Se'0 pričetok velikega napada. Ras (Q,Uni Pa poroča, da so tudi njegove če* w!Tnrav|te"e- ^ete rasa ^ase so v s prednjimi četami italijanskih do-p mnov, ki se s severa bližajo Makali. 'tkuje se, da se bo že danes pričela do 'a k ,bitka za to niesto. Izgleda, da bo-1„ A”®sitlci tokrat vrgli v boj večje čete samo patrule, kakor doslej, ki so * Santo naročilo ovirati italijansko napredovanje. Abesinske na določenih položajih. čete že stoje Negotova usoda Makale ADIS ABEBA, 29. oktobra. Cesar ie že tekom nedelje obvestil vse poveljnike na raznih bojiščih o pripravah za italijansko ofenzivo na severu in na jugu ter izdal obenem strogo odredbo, da posamezni poveljniki ne smejo započenjati nikakih samostojnih akcij. Abesinski vojaški krogi so trdno prepričani, da italijanska ofenziva, ki se pripravlja že nekaj tednov ne bo uspela tako, kakor si Italijani zamišljajo. Za zadržanje te ofenzive je izdelan točen abesinski načrt. Vendar pa je položaj na severu še vedno nejasen in še ni znano, ali res nameravajo Abesinci nastopiti proti Italijanom odločno že pri Makali. ali šele bolj na jugu. Nekateri trdijo, da je bil na kronskem svetu napravljen tajen sklep, naj se ras Seium pri Makali sicer upre Italijanom kolikor le mogoče, ne sme se pa spustiti v tako odločilno bitko, ki bi lahko stavila vse na kocko. Ako bo italijanski napad močan, naj se Makala rajše izprazni. Civilno prebivalstvo je mesto itak že zapustilo. V primeru ako Abesinci ne bodo sprejeli večje bitke, se lahko zgodi, da bodo Italijani zasedli mesto brez posebnih težkoč. Nejasen položaj na jugu ADIS ABEBA. 29. oktobra. Po poročilih z južne fronte se zatrjuje, da ni tam nobenih sprememb. Samo radiofonska postaja v Goraheju se že nekaj dni ne javlja. Tu so prepričani, da Italijani tega mesta gotovo še niso zavzeli, ker tudi sami o tem še ne poročajo, kar bi gotovo takoj napravili, ampak so le italijanska letala najbrže pokvarila postajne naprave. Vendar vzbuja molk oddainice v Go-rahejo precejšnjo zaskrbljenost. Važnost te oddajnice je v tem, ker dobiva Adis Abeba edino preko nje naglo vesti z vse južne fronte. Sicer se pa izve le to, da so močne čete krenile iz Džidžige pro ti jugu, ne ve se pa do kam so prišle in kakšni so njihovi uspehi. Iz Džibutija pa poročajo, da pripravljajo Abesinci na jugu močno protiofenzivo- Prve sanclie stopalo v akcijo Vse države odgovorile pozitivno na okrožnico D. n. — Tudi Amerika in Nemčija za prepoved dobave orožja — Pritisk Anglije — Mala anfanta in balkanska zveza ŽENEVA, 29. oktobra. Te kom včerajšnjega dneva so prispeli tajništvu D. n. že skoraj odgovori vseli držav glede sank eij pro-ti Italiji. Vsi odgovori so več ali manj pozitivni glede že sklenjenih in eventuelno še v bodoče sklenjenih sankcij. Posebna jiozornost se je posvečala odgovorom nečlanic USA in Nemčije. Amerika odgovarja, da ostane zvesta neutralitetnemu zakonu in ne bo dajala sprtim ne orožja ne kreditov. Nemčija pa pravi, da kot nečlanica D. n. sankcij ni dolžna izvrševati, da pa vendar pokaže voljo za sodelovanje pri delu za mir, ne bo dobavljala orožja in munici-je ne Italiji ne Abesiniji. Francija sprejema in bo izvajala vse sankcije sedaj in v bodoče. Anglija pa pričenja sankcije izvajati tudi že v praksi. PARIZ, 29. oktobra. Francija je izdala danes dekret za izvajanje finančnih sankcij proti Italiji. LONDON, 29. oktobra. V angleškem zunanjem uradu stoje slejkoprej na stališču, da odbijejo vsak predlog za odgo-ditev finančnih in gospodarskih sankcij proti Italiji. Glede nadaljnjega postopanja bo pa jutri sklepala o vsem redna tedenska seja angleške vlade. Ro tej seji bo minister Eden takoj odpotoval v Ženevo z naročilom, da vztraja pri takojšnjem pričetku izvajanj finančnih in gospodarskih sankcij. Angleški listi ugotavljajo, da bo to izvajanje zvezano s precej velikimi težkočami, naglašajo pa obenem, da obstoja v tem oziru med Francijo in Anglijo že dalekosežen sporazum. Tako piše »Daily Telegraph«, da je določitev skupne angleško-francoske politične smeri napredovala že mnogo bolj, kakor se sploh misli. BEOGRAD, 29. oktobra. Grška vlada je sklenila pozvati predsedenika balkanske zveze, naj takoj skliče skupno konferenco zunanjih ministrov držav balkan ske zveze in male antante, na katero naj se irovabijo tudi gospodarski strokovnjaki prizadetih držav. Na tej konferenci naj bi Češkoslovaška, Romunija, Jugoslavija. Grčija in Turčija določile skupno stališče glede konkretnega izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji ter glede kompenzacij za svoje sodelovanje v sankcijski akciji ve, seveda samo na račun sovjetske Rusije. List pravi, da bo Francija zahtevala sedaj od Nemčije, da ji da trdne garancije glede integritete republike Češkoslovaške in neodvisnosti ter samostojnosti Avstrije. V tein primeru bi Franclja dala Nemčiji takorekoč proste roke na vzhodu. Čisto naravno je, da so te senzacionalne informacije pariškega dnevnika izzvale v političnih krogih veliko pozornost in se zaradi tega pričakuje sedaj z velikim zanimanjem kongres francoske radikalne stranke, na katerem se bo razpravljalo tudi o teh vprašanjih. Obenem se pa list ukvarja z italijansko-albanskimi pogajanji zaradi zapretja Jadranskega morja v primeru sankcij s strani Anglije. To, pravi list, zaenkrat reš ni aktualno vprašanje, toda v vrstah balkanske zveze postavlja drugo vjira-šanje, če v tem morda n! skrita nevarnost za bodočnost? Nazadnje se list bavi tudi s skorajšnjimi pogajanji za novo interpelacijo lo-carnskega pakta, in pravi, da se bodo pogajanja pričela v kratkem med Berlinom in Parizom ter Parizom in Londonom. V Parizu se za pričetek prihodnjega meseca pričakuje z gotovostjo prihod Hitlerjevega diplomatskega zaupnika von Ribbentropa. Preteklo soboto je sprejel Hitler glavnega urednika »L’ Informationa«, ki je znan kot najboljši Lavalov zaupnik. »Echo de Pariš« pa dodaja k temu, da je Hitler sprejel tega francoskega novinarja zelo prijateljsko, vendar je skoraj gotovo, da prihaja tudi Laval malo prepozno, ker se ho Hitler gotovo rajše odločil za dovrši ev angleško-nemškega prijateljstva, kakor za pogajanja s Francijo. V takih razmerah, ugotavlja »Echo de Pariš«, nimajo glasovi o nekakšnem neinško-francoskem zbližanju nobenega smisla, ker ne obstojajo za uje nobeni razlogi. Zagate francoske zunanje politike Francija pripravljena zrahljati vezi s sovjetsko Rusijo ? — Poizkus pogajanj z Nemčijo — Nevarnosti Lavalo* vega laviranja Pogajanja med Parizom, Londonom in Rimom so potisnila začasno v ozadje sovjetsko-francoska pogajanja o položa->u na vzhodu. Sedaj se pa pariški radi-kalski organ »L’ Oeuvre« obširneje bavi s temi pogajanji in trdi, da se opaža med Parizom in Moskvo neka odtujitev, kar vzbuja zlasti veliko nezadovoljstvo na Češkoslovaškem® Zatrjuje se, pravi dalje list, da je francoska vlada sklenila pričeti pogajanja z Nemčijo in je pripravljena v tej smeri na neke žrt- Pred krizo francoske viade? PARIZ, 29. oktobra. Pariški listi se obširno ukvarjajo z vprašanjem upliva sklepov radikatskega kongresa na nadaljnje politično življenje Francije. Ugotavljajo, da se je kongres izjavil za brezpogojno ohranitev zveze med levičarskimi strankami In se more ta sklep smatrati kot uradni pristop radikalno-socia-listične stranke k ljudski fronti, ustanovljeni pred državnim praznikom 14. julija. Na ta način bi lahko razpadla sedanja vladna koalicija. Radikalska stranka se občutno nagiba na levico In je že skoro na isti črti s socialisti. Figaro pravi celo, da je radikalski kongres postavil na pot, po katerem mora vlada, peklenski stroj, katerega ura je samo pogojno tempirana za eksplozijo. »Le Jour« pa meni, da je po radikalskem kongresu dejansko že odprta ministrska kriza hi bo vlada morala odstopiti, ali pa bo vržena v parlamentu, čim se sestane. STARHEMBERGOVE SKOMINE. LONDON, 29. oktobra. Reuter poroča z Dunaja, da je imel nedavno knez Star-hemberg v Linzu govor pred svojimi najožjimi prijatelji, v katerem je dejal, da je njegov namen doseči proglasitev za regenta Avstrije. Dejal je, da bi bil lahko postal sedaj kancelar, je pa to odklonil zaradi stališča nekaterih katoliških krogov in pa zaradi tega, ker aspi* rira na položaj državnega poglavarja. Nadalje je naglasil, da je kneževska od* nosno grofovska rodbina Starhembergo* mnogo starejša od bivše avstrfMrs Radarske hiše Habsburg. S fmtie Žilav boi naših obrtnikov za njihov življenjski obstanek Enoten in solidaren nastop obrtništva v vseh stanovskih zadevah - V 47 združenjih je včlanjenih skupno 5.591 članov Kakor smo že včeraj poročali je imel mariborski Okrožni odbor obrtniških združenj preteklo nedeljo pomembno zborovanje, ki so se ga udeležili predstavniki vseh obrtniških panog na področju severnega dela naše banovine. Na zborovanju so stvarno in resno razpravljali o vseh zadevah obrtništva ter je bil dosežen enoten nastop za zboljšanje današnjega kritičnega položaja, ki pritiska k tlom obrtnike in resno ograža njihove življenjske pogoje. Iz poročil posameznih funkcionarjev mariborskega okrožnega odbora posnemamo, da se položaj obrtništva pod pritiskom današnjih težavnih prilik slabša iz dneva v dan. Ni je stroke, ki bi zabeležila zboljšanje in je zaposlenost v rokodelskih obrtih naravnost minimalna. Na oblačilne stroke pritiska vedno bolj industrija, gradbene stroke pa so brez . zaposlitve. Mimo tega pa se izdajajo razne zaščitne naredbe druga za drugo, ki še otežkočajo položaj naših obrtnikov. Kmetska zaščita ni dosegla zaželjenega, ponovno znižanje plač državnim in samoupravnim uslužbencem pa je hudo za delo tudi obrtništvo. Mariborski okrožni odbor posluje že dve leti in šteje 47 obrtniških združenj, ki imajo skupno 5.391 članov, ki zaposlu jejo 2471 pomočnikov in 2015 vajencev. Ožja uprava je imela 22 sej in 4 sestanke, na katerih so se obravnavale vse važnejše zadeve obrtništva. Posvečalo je veliko pozornost vajenskemu domu v Mariboru in sta bila v kuratorij imenovana gg. Franjo Novak in Josip Šabe-der. Lepo je uspel tudi Obrtniški teden, ki pa žal ni naletel na pravilno razumevanje v širši javnosti. Nadalje je uprava ( poslala Zbornici predloge o imenovanju članov mojstrskih izpitnih komisij in raz pravljala o uredbi glede številčnega razmerja vajencev s pomočniki. Odločno se je zavzela proti oproščanju vajencev, ki se niso učili pri rokodelskih mojstrih, marveč po tovarnah, zavodih in celo v kaznilnicah. Obširno spomenico je uprava poslala ministrstvu socialne politike za ukinitev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zahtevala je avtonomno preureditev zavarovanja delavstva po banovinah, obenem pa znižanje dajatev za socialno zavarovanje obrtniškega pomožnega osebja. Tudi je uprava pokrenila akcijo za povečanje zastopstva obrtništva pri mariborski poslovalnici Zavoda za pospeševanje obrti. Z vso odločnostjo pa je uprava Okrožnega odbora podprla akcijo Združenja krojačev in sorodnih strok v Mariboru proti izigravanju zakonitih predpisov ob priliki letošnjega Mariborskega tedna, ko sc je dovolila trgovcu z mešanim blagom revija modnih izdelkov. Največje pa je bilo upravino prizadevanje v boiu s šušmarstvom. Uprava je posredovala pri obrtnih oblasteh v številnih zadevah rešitve prijav šušmarjev in storila vse zs obrambo in zaščito koristi obrtništva. Zaželjenega uspeha pa ni imela, ker o-brtne oblasti premalo rigorozno izvajajo določbe zakona o obrtih. Osnutek zakona o pobijanju neupravičenega izvrševanja obrti je že izdelati in ni razumljivo iz katerih razlogov se odlaga uzakonitev. Pisarna Okrožnega odbora je imela v preteklem poslovnem letu dela preko glave. Razposlala je mnogo okrožnic z navodMi pravilnega poslovanja združenj in obvestili novih naredb in predpisov. Prejela okrog 1000 dopisov, odposlala pa 2175. Posameznim članom, ki so se oglašali v pisarni. da se k tem prispevkom pritegnejo tui okoliške občine, ki jim bo poliklinika razpolago. Mestni svet je nadalje ocloO najeto posojilo v znesku treh milijo11 dinarjev za investicijo ali konverz^ obstoječih dolgov ter posojilo v 500.000 Dir. v svrho investicije (tieh'‘ ce, elektrifikacije žage, zbiralni kanal Dravi). V kolikor je bilo slednje P^ sojilo dejansko doseženo, bo zaia 1935“ Abesinija je film, ki ga mora vsakdo videti! Abe-sinija je film napravljen na kraju samem pod vodstvom dr. Riklija. Nabavite si vstopnice v pred-prodajj, Pripravlja se: božanstvena Greta Garbo. Vsi kinoprostori toplo kurjeni Kino Union. Danes zadnjič krasni dunajski film »Dunajski valček«. Sledi najboljša veseloigra, opereta »Ljnbavne melodije« (Clo-Clo) z Marto Eggert, Rolf Wanka, Hans Moser-oni. IkMuUta pledtdišce REPERTOAR. Torek, 29. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovl«. Red A. Znižane cene. Sreda, 30. oktobra: Zaprto. Četrtek, 31. oktobra ob 20. uri: »Tar-tuffe«. Red B. Gostuje član ljubljanske drame Emil Kralj. Petek, l. novembra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Znižane cene. Prvak ljubljanske drame Emil Kralj, eden najvidnejših stebrov ljubljanskega gledališča, gostuje v četrtek 31. t. m. v naslovni vlogi Moliereove komedije »Tartuffe«, ki jo je že ob ljubljanski premieri kreiral z največjim uspehom. Emil Kralj je zrel umetnik ter so njegove kreacije vselej dogodek za slovensko gledališko življenje. — Predstava bo za red B. O Vseh svetih zvečer ponove pretresljivo in izredno učinkovito Arxovo dramo »Izdaja pri Novari«, ki je razpoloženju tega dne prav primerna. Veljajo znižane cene. Režiser Peter Malec študira istočasno z opereto Rostandovo efektno igro »Vest«. (»L’ homme que j’ ai tue«.) Sodelujejo Kraljeva, Rasbergerjeva, Gorin-škova, Furijan, Blaž, Gorinšek in Štan-deker, vana plača je snašala 318,58 milijona Din, dočim 'e znašala v juliju samo 311,5 milijona Din. Prvi sneg na llški progi. Padel je od Plaškega do Vrhovine. Tudi po dalmatinskih hribih je včeraj zapadel prvi sneg. Tudi v Budimpešti gredo cene kruhu kvišku. Podražil se je za 20 para pri kilogramu. Francoske »zelene srajce«. Na velikem zborovanju francoskih kmetov v Mon-taubanu, ki se ga je udeležilo v nedeljo preko 20.000 kmetov, so se prvikrat pojavile zelene srajce kot obrambna organizacija proti levičarskim elementom, ki so hoteli zborovanje motiti. Novi tip borbenega letala so konstruirali v Italiji. Hitrost znaša na uro 450 km. Po vsem svetu padaio žrtve elementarnih katastrof. Pri Revalu so valovi porušili betonsko zidovje za zaščito obale. V Domu ob pomeranskem Primorju so sc razbile tri motorne ribarske ladjo. Na cesti Pariz—Ainiens je v avtomobilu zgorelo 5 oseb. V Tokiju je okoli 10.000 hiš pod vodo, ker so se utrgali oblaki. Tri železniške postaje so odrezane od sveta. Vlak, ki vozi od Korjama do Tai-ra na Japonskem, je zgrmel v reko Nad-suikama. ker se je železniški most podrl. Žrtev je ogromno. V okolici Shanga-ja je jezero Ven Ran prestopilo bregove in poplavilo okoli 200 vasi. Na Haitiju je postalo okoli 2000 ljudi žrtev poplave. Radi neprekinjenih nalivov je zmehčana zemlja povzročila, kakor poročajo iz To-kija, da je cel vlak iztiril. Bilo je 11 mrtvih in okoli 50 ranjenih. Snetim *itme OOLNP v Mariboru, službeno. Program za 2. november 1935: V Mariboru, igrišče SK Rapida: ob 13.15 uri: SK RaT pid mladina : SK Železničar mladina, prijateljska tekma; ob 14.30 uri: SK Ra-pid I. : SK Čakovec I., prvenstvena tekma. — V Ptuju, igrišče SK Drave: ob 14.30 uri: SK Drava : SK Lendava, prvenstvena tekma. Službujoči odbornik v Mariboru g. Fišer, v Ptuju g. Celoti. Tajnik. I .Čuvatte Jugoslavijo" MARIJ SKALAN ROMAN SidaSUaMva »Zakaj si ga ne bi ogledala? še zadnjič za slovo? Bil je vendarle moj mož In umrl je zaradi mene,« si je dejala in so naposled odločila. Odšla je po stopnicali v pritličje. Vrata v Ervinovo pisarno so bila odprta. Soba je bila izpraznjena in črno dekorirana. V sredini je stal oder in na njem je ležal mrtvec med cvetjem in prižganimi svečami. Pri odru je stala stara Matilda in nekaj popravljala. Ko je zagledala Sldo je preplašeno prihitela k njej: »Ne hodite bliže, gospa.« »Čemu ne bi hodila?« je vprašala Si-da začudeno in tako mirno, da je starka ostrmela in ni več vedela, kaj naj odgovori. »Tako ...« je zajecljala, mislim ...« Sida ji ni odgovorila. Stopila je dalje tik k odru in se ozrla v Ervinov strahotno spremenjeni obraz. Nekaj kratkih hipov je strmela vanj nemo, nato je pa nenadoma kriknila in izbruhnila v krčevito ihtenje. Matilda je prestrašena priskočila, jo prijela za roko in vlekla proti vratom. Sida se je sprva trmasto upirala, potem je pa odsunila staro služabnico in v divji naglici zbežala po stopnicah. V svoji sobi je zviška telebnila na divan. Telo ji je pretresalo nemo ihtenje, roke so ji nervozno grabile po pregrinjalu. Potem je obležala negibno z zaprtimi očmi, brez besed in brez solz. Objelo jo je neko čudno, letargično razpoloženje, v katerem je ugašalo vse v njej in okoli nje. Odklonila je vsako hrano in na vprašanja Matilde in Helene sploh ni odgovarjala. Samo Matildi je naposled dejalai »Ne maram nikogar. Pustite me samo.« Ko starka ni hotela oditi, je vstala, jo prijela za roko, peljala k vratom ter jih za njo zaklenila. Od vrat se je vrnila na divan. Po odredbi Evgena Rogana, ki se je pripeljal že dopoldne v Hrušnico, se je Ervinovo truplo prepeljalo v Maribor, da se položi k zadnjemu počitku v novi rod- binski grobnici, v kateri je že ležala krsta Adolfa Rogana. Evgen ni govoril ne s Silanom ne s Sido in se je po danih navodilih takoj spet vrnil v mesto. Med Hrušnico in Mariborom je bila za Roga-novo hišo za vedno pretrgana vsaka vez, v kolikor se ni ohranila v tožbi, ki jo je vodil Evgen na Ingino zahtevo pozneje za razveljavljenje Ervinove oporoke, katero je pa nazadnje izgubil. Popoldne sta prispeli na Silanovino ge. Mary Wellakova in Jasna Soršako-va, kmalu za njima se je pa pripeljala v svojem avtomobilu tudi Danica Martinčeva. Toda Sida je ostala trdovratna. Kljub vsemu trkanju in prigovarjanju pri jateljic ni hotela odkleniti vrat. Ker tudi ni odgovorila, so se zbale, da se ni morda umorila, zato so hotele s silo vdreti k njej. Šele tedaj se je Sida oglasila. Stopila je k vratom in dejala: »Telesno še živim, samo duševno sem umrla. Za vse na vsem svetu. Pustite me v tej smrti.« Vendar prijateljice niso odnehale. — Vztrajale so tako dolgo, da jim Je naposled le odprla. »Dobro,« je dejala, ne da bi odzdravila na njihove pozdrave, »ako že ne odnehate, izvolite! Toda moja ušesa ostanejo gluha. Govorite, kar hočete, poslušala vas ne bom. Legla je nazaj na divan in si s prsti zamašila ušesa. »Sida,« so silile var.jo, »bodi vendar pametna! Kakšen smisel naj ima vse to? Zgodilo se je, kar se je pač moralo zgoditi.« Šele po dolgem nepremičnem molku se je Sida napol dvignila, pogledala tuje po vrsti vse tri in dejala: »Če hočete, vam naštejem vse, kar mi hočete povedati. Govoriti mi hočete o usodi, O neizbežnosti vsega, kar se je zgodilo, o dolžnostih, ki jih imam do sebe, Danila in ne vem še vse do koga, o pameti, ki se je naj poslužim itd. Ni res?« h SMjeuja m sveta Novo človeško pleme V Avstraliji so odkrili novo člpveško pleme — Odkriti narod stoji na visoki kulturni stopnji — Velik uspeh avstralske ekspedicije Hidesa in Malleya — Orjaške kače in druge zanimive živali — Skozi neprodorne džungle, pragozdovja in močvirja do neznanega naroda »Ne,« je rekla Danica, »nočemo ti ničesar govoriti. Prišle smo le, da smo pri tebi.« »čemu’ Mar mislite, da ne morem biti sama? Da, morem in hočem biti. Ne maram nikogar, nobenih tolažb, nasvetov, navodil, prigovarjanj. Zaprla sem se vase in v sebi ostanem, zdaj in vedno. Čemu me gledate tako začudeno? Mislite, da se mi je zmešalo? Nikakor.« Moje misli so tako jasne in urejene, kakor niso bile še nikoli. Vse vidim in vse vem. O. vam se- o vsem tem še sanjalo ne bo nikoli. Kako prazna je vsa izmišljena modrost napram resničnim doživetjem, in kako tuja. Živo je le to, kar človek sam doživi.« »Menda ne misliš med puščavnike,« je dejala Danica skoraj smeje.' »Premlada si še in — ženska puščavnica ... Prečudovito.« »Ti si plavala vedno le po površini, plavaš in boš splavala,« jo je zavrnila Sida.« 4 »Če bi plavala po površini, bi se utopila,« se je zasmejala prijateljica. »Ne, videla bi le, kako čudovito je ^ globinah. S svoje površine si gledala tudi na vse, kar je bilo okoli tebe. Gledala si tako na mene in na moje življenje «■ sl vsega tega dosti kriva. Prav ti si m:3 tista, ki me je naganjala fia pota, ki so me pripeljala sem.« (Se bo nadaljevala ! 150.000 dolarjev na ulici. 17-lemi Albert Cerreri je našel te dni na neki ulici v bližini newyorške borze kožnato torbico, v kateri je bilo bankovcev za 150.000 dolarjev. Mladi fant je bil tako pošten, da je teh 150.000 dolarjev takoj izročil policiji, ki sedaj poizveduje za lastnikom. Vsi amerikanski časniki so prinesli obširna poročila o najdbi s sliko poštenega mladeniča. Posledica ni mogla izostati. V 24 urah je dobil pošteni mladenič preko 600 ponudb za na-meščenje. Razno OSEBA. ki je 25. t. m. v gostilni »Na-bavljalne zadruge« na Rotovškem trgu zamenjala »Huber-tus« plašč, je poznana in se poziva, da ga čimprej isto-tam odda. Kupim 4933 Slavna ekspedicija J. G. Hidesa in V. J. Malleya v zemlji Papuancev je trčila na izredno velike težave. Neprodirna džungla, nepregledna močvirja, bojevita črna plemena ter drugi pojavi so predstavljali nepričakovane zapreke. Pri ekspediciji je sodelovalo 48 ljudi. Domača plemena so neštetokrat napadla ekspedicijo. Med uspehi te ekspedicije je treba predvsem upoštevati odkritje na hajališč zlata in drugih plemenskih kovin. Pri svojem potovanju je ekspedicija prišla do velike luknje, v kateri je bilo nešteto orjaških kač. Med temi kačami je bila ena tako ogromna, da bi brez posebnih težav mogla pogoltniti večje tele. Končno je ekspedicija po vseh težavah in ovirah prišla na veliko ravnino. Po tej ravnmi so bila lepo obdelana polja, na katerih je rastel krompir. Prihod članov ekspedicije ni dolgo ostal neopažen. Nenadoma so se pojavili domačini, o katerih ni bilo doslej prav nič znanega. So to ljudje majhne rasti, toda lepo in proporcionalno raščeni. Niso pa črnci, kakor ostali prebivalci papuanske zemlje, marveč so bele polti. Ti domačini so bili goli ter oboroženi z loki in sulicami, preko ramen so imeli torbo iz kože. Ko so domačini opazili pred seboj tujce, so bili tak< j vznemirjeni in zaprepaščeni, da niso vedeli, kaj naj bi storili. Ostali so na mestu kakor ukopani in se niso niti za četrt koraka zganili, člani ekspedicije so se zaman skušali sporazumeti s temi majhnimi ljudmi, ki so govorili neko govorico, ki je bila preje pesem kakor pa govorjenje. Dočim je izgovorjava črnih plemen običajno neartikulirana, je pri teh majhnih papuanskih neznancih zelo melo diozna in simpatična. Ko so videli, da jim nikdo od članov ekspedicije noče nič žalega storiti, so se počasi primaknili k ekspediciji. Ko so nekateri člani ekspedi cije z znaki skušali dopovedati pripadnikom doslej še neznanega plemena, da so lačni, so domačini takoj razumeli in so prinesli krompir in neke vrste kruha. Ta doslej povsem neznani narod nima ničesar skupnega s črnci, ampak je po tipu značaja bližje belokožcem, kakor pa afrikanskim črncem ter stoji ta rod na visoki kulturni stopnji. Moški so miroljubni, pečajo se s poljedelstvom in lovom, v laseh nosijo cvetlice. Ne živijo v mnogoženstvu ter imajo manjše zadruge, ki tvorijo osnovno plemensko celico. Ti domačini so se kmalu spoprijateljili s člani ekspedicije ter jim šli v vsem popolnoma na roko. Vsekakor senzacionelno odkritje te ekspedicije o novem človeškem plemenu, ki je bilo uoslej neznano, je zbudilo v vsem znanstvenem svetu o-gromno zanimanje. stalno namizna in Kupujem izvozna JABOLKA po dnevnih cenah-Kuntner, eksport sadja, ribor, Kopitarjeva 12. Prodam Jakob . Ma-4914 SPALNICE. JEDILNICE, kuliinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri Novaku, Vetrinjska 7, Koroška 8 4285 IZVRSTNO STARO VINO lastnega pridelka od 10 litrov naprej po Din 8.—. Stritarjeva ulica 7. '1938 Sobo odda SOBO. lepo. zračno, oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Vprašati v trgovini Kravos, Aleksandrova 13. 4837 Stanovanje GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Cena zmerna. Sodna ul. 3041, vrata 5. 4941 SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci, Slomškova ul. 9. 4940 Službo Koliko stane Italijo abesinska vojna. Po službenih podatkih je potrošila Italija v treh mesecih pred pričetkom vojne v Abesiniji preko 23 milijonov funtov šterlingov. Potem, ko so pričeli vojne operacije, so seveda izdatki šli silno k višku, vendar pa doslej še ni bila objav ljena službena statistika. Pač pa se računa v neslužbenih krogih, da je Italija v tem času potrošila še dvakrat toliko. SLUŽKINJO za hišna dela rabim tako!, informacije: Vetrinjska 6, trgovina. 4937 Pouk ROJENA FRANCOZINJA poučuje gramatiko, konverzacijo. Mademoiselle Gulliette B„ Wildenraincrjeva ul. ll/I 4935 Kupujte svoje potrebščine nrl naših inserentlh I Za vis Za mamico: Damski šport double plašč Damski zimski plašč . . Nepremočljiv hubertus . Za ocfca: Obleke za uefovne dni . Boljše obleke........ Kamgarn obleke .... Hlače ......... Raglani.............. Paletoji............. Nepremočljiv hubertus . Športne čepice....... Za deklice: Sekica obleke ...... Športni plašči....... Nepremočljiv hubertus . Za dečke: liečji raglani V um p hlačke............... Športne čep ............... Nepremočljivi hubeitusi . Poleg tega bogata izbira raznih oblek, cenene •>* dobre kvalitete, . Tjn 390' do 490— . L in 590 — „1090— . Din 320*— . Din 170 — do 240— . Din 290 - »» 390— Dir. 490-— H 690— . Din 75’ »» 160— . Din 320*— »» 790" . Din 590 — . Din 320-— . Din 12- >• 20— .Din 90 do 130— . Din 198'— II 290— . Din 260’— do 160— » 240— . Din 170-— »9 290— it 320— . Din 45— 1» 60— . Din 10 - II 14— . Din 160'— 41 220— POSET1TE NAS! (1936 Tivar obleke Cas t mi m izreči Trgovski samoDomo reg. pomožni blagajni v Mariboru ^ toplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi je smrti mojega soproga Sagmeister Josipa takoj izplflC, Priporočam vsakomur pristop k tej kulantn' dobrodelni instituciji. Maribor, dne 28. oktobra 1935. • f' Sagmelster-Glanz Magdalena Izdaja konzorcij »Jutra«- v Ljub’ n v ul k izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mnr1 i Tiska M;iiibo'skn y Mariboru, tiskarna d. d„ predstavnik