Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 28. junija 1958 Štev. 144. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNI Uredniitvo io uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izbaja razen uedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman T upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. it- 11.409 99 JUTRI 99 O. Vidovo na KosovemI Zgodovinski dogodki nas morejo in tudi morajo poučiti, da ima tudi zgodovina svoje zakonitosti, ki usmerjajo usodo narodov. Ena od teh zakonitosti je večno veljaven memento: Brez velikih dejanj, ki kakorkoli zavzemajo pomembno mesto, ni vzpona in razvoja naroda ne v materialno, ne moralno smer. Napredek naroda kujejo kakorkoli izpričana dejanja in težnje. Velik dokaz, tako velik kakor mogoče noben drugi, jc Vidovo na Kosovem. 28. junij je nele vsakemu Srbu, ampak vsakemu zavednemu Jugoslovanu dan poglobljenja, dan zamaknjenja v sivo davnino, dan poklonitve nesmrtnim kosovskim junakom. Leto za letom nam je njih veliko dejanje bolj jasno in vzbuja v nas globoko spoštovanje in občudovanje. Njih smelost, ki nima v zgodovini sovrstnice, je bila le izraz globoke ljubezni do svoje zemlje in svobode. Vidovo na Kosovem! V naši in tudi zgodovini drugih narodov zavzema 28. junij 1389. edinstveno mesto, edinstveno veličino. Samo iz te zemlje je priklil krvavordeči božur, simbol nedosežnega junaštva in najplemeni-tejše ljubezni. V njej je velika in bogata oporoka kosovskih herojev: Za domovino in svobodo. O, Vidovo na Kosovem! Leto za letom bolj doznavamo tvojo veličino in se zavedamo, da si prav ti naše prvo in največje svarilo, kod se vije pot v svobodo. Tudi vemo, da si le ti rodilo guslarje, te skrite tolmače kosovske oporoke, in neugasle vere vkovanega in do skrajnosti ponižanega naroda, te pritajene klicarje na dan osvete, one in take osvete, ki mora biti narodu, kateri stremi za svobodo, le čast in dolžnost. Brez tebe bi ne bilo smelega hajdukova-hja, ne junaštva Veljka in Sindjeliča, ne velikega črnega Jurija, ne bilo bi Golgote v albanskih gorah, ne Cera, ne Kaj-niakčalana. Samo ti si pričaralo neprimerno osebno odpoved srbskih herojev na Kumanovu, ti dalo lik Karadjordjev — kralja Osvoboditelja in Zedinitelja. Brez tebe bi ne bilo naše veliko Jugoslavije, ne naše narodne svobode! Edinstven primer v zgodovini, kako jc tragika dogodka poveličala narodovo voljo do svobode in življenja. O, Vidovo. Zemlja naših prvih kovarjev in sejalcev naše domovine! S tebe so padli prvi Žarki jeklene samozavesti, ponosa, vere iu težnje v boljšo usodo. Zato nam je ta dan tako velik in svet. Naj se zlije v večnost leto za letom; tvoja podoba nam bo vedno bolj draga >n sveta; tvoja oporoka vse pomembnejša in veličastnejša. Zato raste v nas veta, ki nam šepeče; Izpolnjen jc, čeprav ‘le popolnoma, komaj prvi del kosovske oporoke — domovina. Narod, potrpi in v donos na služi razdolžitvi doma. Našemu kaplanu ni nobena sokolska prireditev . všeč, odgovarja ljudi od udeležbe’ pripoveduje jim o hudičevem delu v Sokolskih I domovih, prireja sestanke na katerih govori ljudem, da podpirajo brezverstvo in delo proti križu ter podobno. Tudi za zadnjo tombolo so mnogoštevilni pripovedovali, kaj počne naš kaplan v okolici proti sokolski tomboli, namesto da bi klečal pred oltarjem ali sedel v spovednici. Doživel pa je pri tej tomboli veliko blamažo, kajti nobena tombola, ne sokolska iu ne gasilska, še tv izkazala tako velike udeležbe, kakor ravno ta, proti kateri se je kaplan zaganjal na vse pre-tege. Prodanih ie bilo preko 5000 srečk, dobitke pa so si razdelili po veliki večini pristaši kaplanove linije, kar nas še posebno veseli.« Nova južnoameriška vojna novarnost BUENOS AIRES, 28. junija. Mirovna konferenca med predstavniki Bolivije in '^raguaja, ki naj bi odstranila spor radi Gran Chacha, ni uspela, čujejo se 'iformaeije, da ni izključena možnost ponovnega spopada med obema državama. NEWYORK, 28. junija. Havas poroča: Kakor znano je letelo iz San Diega v Seattlu 48 ameriških hldroletalskih bombnikov, ki so morali prevaliti 1900 km. Od teh je prispelo na cilj 44, s čimer so izvršili največji skupinski let, ki ga doslej be- ležijo anali ameriškega letalstva. Ostala 4 letala so se vrnila v San Diego brez incidenta. Ti hldroletalski bombniki imajo posadke po 5 ljudi. Njihova srednja br-zina izkazuje 299 do 322 km na uro. Angllia naroča v Romunlli velike količine žita BUKAREŠTA, 28. junija. V političnih krogih zatrjujejo, da se je Tatarescu posrečilo, da je sklenil v Londonu pogodbo, v smislu katere bo Anglija naročila velike količine žita, ki pa bodi ostalo začasno v romunskih skladiščih. Seyss-!nquart »Del. pol.« poroča v št. 59.: »Na Koroškem so začeli kmetje prodajati svoja posestva, ker se je raznesla vest, da bo nemški zakon o i.ednih kmetijah razširjen tudi na Avstrijo in kmetje ne bodo več mogli prosto razpolagati s svojimi posestvi. Tudi »Koroški Slovenec« miri prebi valstvo, naj ne naseda vznemirjujočim govoricam in opominja, da bo vlada sko-ro gotovo vse nove kupne pogodbe razveljavila. Robert Ingrim objavlja podrobne podatke o sestanku ,Schuschnigga s Hitlerjem v Berchtesgadenu dne 12. febr., ki pomenja začetek konca samostojne Avstrije. Schusclmigg se je sprva obotavljal odzvati se Hitlerjevemu vabilu. Pa-pen pa mu je pripovedoval, da je Hitler v težkem položaju, da v nemški vojski še od zadnjega čiščenja iM vse v redu, da grozi zaradi zbližauja Italije z Anglijo Nemčiji osamljenost in da Hitler potrebuje neki uspeh. — Tudi da je vznemirjen zaradi odkritij ob hišni preiskavi, ki jo je izvršila dunajska policija v zbirališču avstrijskih nacistov, kjer je zaplenila dokumente o nameravanem puču. Papen je Schuschniggu predočeval, da lahko v tej stiski doseže lep uspeh za Avstrijo. Schuschnigg je verjel in je šel v past. — Vendar popolnoma ni zaupal, Pred odhodom je dal dunajskemu županu Richardu Schmitzu navodila, kaj naj ukrene kot nje gov naslednik, če bi se več ne vrnil... Hitler ga je sprejel zelo osorno. Takoj bo poslal tri divizije v Avstrijo, če ne ustre-. Triumfalna po! našega sokolskega naraščala po Čehoslovaškl Praga, 24. junija 1938. Z velikim veseljem se je pripravljal naraščaj mariborske sokolske župe na pot v slovansko Prago. Nad petdeset naraščajnikov in naraščajnic mariborskih društev se je radostno poslovilo včeraj na glavnem kolodvoru od svojcev in onih bratcev in sester, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli v Prago. Prisrčno je bilo slovo, veselo pozdravljanje pa zopet na postajah, ko so vstopali novi izletniki. V Ormožu so vstopili zadnji, naraščajniki iz Murske Sobote. Razmeroma hitro smo prispeli vsi dobre volje v Koprivnico, kjer smo morali šest ur čakati na ostale, ki so prišli iz Gorenjske, Ljubljane, Novega mesta, Karlovca in iz Dalmacije preko Zagreba. Ko se je sestavljal vlak, smo videli, da smo dobili ugodne pulmanove vozove na razpolago, ki smo jih popolnoma zasedli. Ob 22. uri smo zapustili Koprivnico in v kratkem času smo bili preko Drave na Madžarskem. Stare avstrijske uniforme so nas spominjale na nekdanje minule čase, ko so nam zapovedovali avstrijski in madžarski mogotci. Za nje prijetni, za nas neprijetni spomini. Po opravljenih formalnostih je vlak odbrzel po monotoni ravnini. Veselo in dobro razpoloženje je trajalo pozno v noč, na spanje v natrpanih vozovih ni bilo misliti! Vendar tudi narava zahteva svoje. Polagoma je utihnilo petje in vsakdo se je »spočil« po svoje, eni na klopeh, drugi na tleh, tretji na policah. Zjutraj na vse zgodaj, komaj se je zdanilo, je pričelo novo življenje. Ugibali smo, koliko časa se bomo še vozili po Madžarskem, kar nekdo zavpije ves radosten: »Živijo! Smo že na Čehoslova-ški, videl sem češke vojake!« Še nekaj minut in že smo bili v Petržalki, nekdaj malem kraju, ki je štel ob prevratu komaj 3000 ljudi, ki se je v teku dvajsetih let zrastel v lepo mestece, ki šteje danes 17.000 prebivalcev. Kljub rani uri, pol 5. uri, je bilo zbranih na kolodvoru polno ljudi, zlasti Sokolov in Sokolic. Kolike pozornosti smo bili deležni, nam priča samo dejstvo, da nam je prišel iz daline Prage nasproti zastopnik ČOS br. V. Zrn e skal, ki je toplo pozdravil našo mladino. Za pozdrav se mu je vodja ekspedicije br. Prosenc iskreno zahvalil Starosta sokolskega društva br. Vita-syl je na to povabil ves naraščaj k zajtrku, ki nam ga je priredilo tamošnje sokolsko društvo. Tukaj so napravili naši naraščajniki in naraščajnice prva spo-znanstva. Takoj so bili v živahnih razgovorih, malo po slovensko, malo po slovaško, malo po češko, pa je šlo. Razumeli so se. Fotografski aparati so stopili v akcijo, napravljeni so bili prvi snimki _____ veseli spomini za bodoča leta. Po enournem prestanku smo odbrzeli v glavno mesto Slovaške v Bratislavo, ki jc od Petržalke oddaljena komaj 20 min. Obe mesti loči le Donava. Prišedši v Bratislavo smo videli, da je prispela tjakaj ma- lo pred nami druga ekspedicija naraščaja iz južnih žup preko Beograda in Subotice. Da si pogledamo Bratislavo, smo se uvrstili v povorko, v kateri je bilo 1160 naraščaja in spremljajočega članstva, ki je korakalo z 31 naraščajskimi prapori ob zvokih devet g#db skozi mesto. Tej povorki se je priključilo še 600 članov naraščaja bratislavskih društev. Na ulici se je zbralo nad 20.000 prebivalstva, ki je našemu naraščaju navdušeno vzklikalo. Navdušenje se je stopnjevalo od ulice do ulice. Pred kolodvorom je pozdravil naraščaj župan mesta Bratislave dr. K r n o, povdarjajoč važnost stikov in medsebojnega spoznavanja mladine. Zahvalil se je v imenu zveze SKJ br. dr. Dragič iz Beograda. Med vzklikanjem in petjem sokolskih pesmi smo se poslovili od Bratislave, ki je pokazala, da je slovanska in sokolska. Z brzino brzovlaka nadaljujemo pot po prijaznih dolinah in ravninah Slovaške proti Brnu. Na vsaki večji postaji, kjerkoli se ustavimo, nas navdušeno pozdravlja staro in mlado, Sokoli in neso-koli. Povsod so razobešene čehoslovaške in jugoslovenske zastave, povsod napisi kakor: »Dobrodošli bratje Jugoslovani«, »živela mladina Jugoslavije«, »Pozdravljeni mili bratje in sestre«. Z vlaka opa--zujemo prijazne vasi in mesta, smotrno obdelana polja in krasne asfaltirane ceste. Prestopivši Moravo smo prispeli v kratkem času v Brno. Zopet pozdravljanje, vzklikanje, godba. Po kratkem postanku nadaljujemo pot z brzino 80 km proti zlati Pragi. Hitimo naprej, ustavljamo se samo na večjih postajah, povsod, kjerkoli se ustavimo, povsod prisrčni sprejemi, povsod množice ljudi, kljub temu, da je delavni dan, povsod polno ljudi na kolodvorih. Vzklikanju ni ne konca ne kraja. Bližamo se zlati Pragi. Množica dimnikov nam pravi, da smo v najkrajšem času na cilju. Med pozdravljanjem z oken smo spregledali, da smo se že ustavili na Wilsonovem kolodvoru. Formirala se je povorka, ki je krenila po Vaclavskem trgu in glavnih ulicah v Tyršev dom. Nad 100.000 ljudi je bilo na ulicah. Navdušenemu vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja. V Tyrševem domu je pozdravil naraščaj načelnik COS dr. K 1 i n g e r. Za njim-je spregovoril v srbohrvaščini praški primator dr. Zenkl, ki je povdarjal naše in češko pobratinstvo v radosti in boli, povdarjal je, da so sovražniki č-Slo-vaške tudi naši sovražniki. Br. G a n g 1 se je v imenu celokupne delegacije zahvalil za prisrčen sprejem. Naraščajniki in naraščajnice so odšli na svoja stanovanja na Kraljeve vinohrade. Razpoloženje je odlično, kljub neprespani noči in 30 ur trajajoči vožnji. Večinoma vsi naraščajniki in naraščajnice so prvič v Pragi, pa se ne morejo načuditi navdušenim sprejemom izredni gostoljubnosti ter lepotami zlate Prage. C. H. S sianevskz fMmte Imde h pekde pešfaUs mmmemev Na zagrebškem kongresu poštnih urad nikov, na katerem so zastopali slovenske sekcije Združenja poštnih uradnikov Ela Horvat. Ferdo Nadrag, Ida Jelovšek, Ivo Gams, Ančka Vatovec, Franjo Bernot in Franc Gruntal, so bili sprejeti sledeči načelni sklepi: 1. Celokupno delo organizacije mora sloneti na čisto profesionalnih osnovah in se mora osvoboditi slehernih zunanjih vplivov. 2. Delo organizacije se mora razvijati v popolnem skladu s stališči in zahtevami celokupnega članstva. Od tega stališča in takih osnov, ki so odločilne za razvoj položaja poštne stroke organizacija ne sme odstopiti. 3. Strokovni tisk je zavzemal popolnoma pravilno stališče ter so prešle v njem do izraza prave težnje in zahteve poštnega nameščenstva. 4. Neob-hodno je potrebno, da organizacije čim tesneje sodelujejo z ostalimi strokovnimi | organizacijami, ker bo le tako mogoče ‘doseči zboljšanje občega uradniškega položaja. 5. Pojav in delo ženskih odsekov v organizaciji je treba vsestransko podpreti. Ženske moči so bile v poštni stroki v vsem zapostavljene. Delo ženskih odsekov v okviru organizacije ima dejansko služiti prosvetnemu razvoju žene in povzdigi njene zavesti. 6. Zdrav stvena politika organizacije je našla najboljšo rešitev v gradnji treh tipov okrevališč, gorskeg^, zdraviliškega in obmorskega Na napačni poti. Sprevodnik (nekoliko vinjenemu potniku): »Kaj pa vi tu delate. Vozni listek se glasi za Celje, mi pa peljemo na Gorenjsko?« Potnik: »Ni zlomekl Ali ste strojevodji že povedali, kako ga je polomil?« 60% svojega kapitalnega kritja in prt> mijskih rezerv in 50% varnostnih rezerv in drugih skladov bodo morale vlagati ustanove socialnega zavarovanja v drž. papirje in sicer v smislu izjave finančnega ministra. Ministrski svet je na svoji seji dne 24. i. m. že sprejel zadevno ured bo. V smislu te uredbe je prizadet zlasti Pokojninski zavod za zasebne nameščence v Ljubljani, ki bo moral imeti v državnih papirjih naloženih okoli 224 milijonov dinarjev, dočim je imel zavod doslej državnih papirjev za 52.8 milijona din. Doslej je moral Pokojninski zavod imeti najmanj 20% razpoložljive imovi-ne. Zasebni denarni zavodi bodo obvezani stvoriti si rezervne sklade do najmanj 50% osnovne Klavnice. Od vsega rezervnega sklada morajo denarni zavodi naložiti v državne papirje najmanj polovico. Pri zavarovalnicah so ostali v veljavi dosedanji predpisi uredbe o nad-—wn—i^——i———— RENETA ima okus svežega sadja. zorstvu nad zavarovalnimi podjetji za že storjene matematične rezerve, tako da ostane doslej določeni odstotek 25%, ki se vlaga samo v dolgoročne državne vrednostne papirje. Cena pšenici, Dočim je potiška pšenica še preteklo sredo notirala na novosadski borzi 255 do 257.50. je v soboto popustila na 247.50 do 250, včeraj pa na 245 do 247.50. Ponudba stare pšenice je zadnje dni postala večja, ker se je že pričela žetev zgodnje pšenice in so producenti pohiteli, da poslednje zaloge še pro dajo po ugodni ceni. V novi pšenici je že prišlo do prvih zaključkov, in sicer za dobavo ob koncu tekočega tedna po 195 din, za dobavo 15. julija po 180 in za dobavo do 15. avgusta po 170 din. V splošnem pričakujejo, da bo žitna letina ra*' meroma dobra. Naš uvoz v maju je znašal 489.9 milijona din, to je za 71.4 milijona din ali 17.1% več kakor v istem razdobiu leta 1937. V likvidacijo je prešla »Vinaria«, delniška družba vinogradnikov v Ptuju, in sicer po sklepu občnega zbora dne 29. t. m. 8,118.000 mark nam dolguje Nemčija v smislu službenih podatkov Narodne banke (v kliringu). -i-™..- ............ Telovadni nastop poljčanskega Sokola bo na praznik Petra in Pavla dne 29. tm. Lansko leto je letni nastop zaradi raznih zaprek odpadel. Bratje in sestre in naši prijatelji! Razumeli boste, da je delo v takšnih prilikah dvakrat težje in da je tem potrebneje pomoči od zunaj. Z«to upamo, da nas na Petrovo posetite v čim večjem številu. Podprite stremljenje tuk. Sokola, ki dela na uresničitvi gradnje sokolske strehe. že njegovemu ultimatu. V Berchtesgade-nu so bili že navzoči tudi generali, med nitmi general Reichenau, ki je bil po zaplenjenih dokumentih določen za vrhovnega komandanta, če se Avstrija zasede Hitler je predvsem zahteval, da mora biti narodni socialist imenovan za ministra policije. Schuschnigg je imenoval razna imena, med njimi tudi Seyss-Inquarta. Hitler je ta čudni priimek napačno izgovarjal, iz česar je Schuschnigg sklepal, da ga ne pozna. Tako je bil Seyss-Inquart 14. februarja imenovan za ministra policije. Nekaj ur po imenovanju se pa je že odpeljal z Dunaja v Berlin ... Niti mesec dni kasneje pa je že poiklical Nemce v Avstrijo. Piijatelji so Schuschnigga svarili pred Seyss-Inquartom. On pa mu je zaupal, ker se je Seyss pred njim delal vernega katoličana, ker je izpolnjeval vse verske dolžnosti in je tudi večkrat predaval v katoliški akciji. Kakor je svojčas Hindenburg nasedel Papenu, tako je Schuschnigg nasedel Seyss-Inquartu — pod režijo Papena. Cuje se, da nameravajo bene-diktinci iz St. Pavla na Koroškem ustano-viti svojo naselbino v okolici Maribora. (Po knjigi R. Ingrin, Griff nach Oester-reich, ki jo bo dobila tudi mariborska knjižnica.)« Ivan Trpin pri Abrahamu »«, * m 0mj*' 5$v .?*#? Našemu človeku ni lahko v življenju jih na pr. nudi poedincu pripadnost velikemu narodu. Naš človek mora v svoji vztrajnosti, marljivosti ter iznajdljivosti ustvariti neizrečeno veliko, da doseže uspehe, katerih so sinovi velikih narodov deležni nekako mimogrede. Naš ugledni: priljubljeni trgovec Ivan Trpin, ki ima svojo znano trgovino v Vetrinjski ulici 25, je ves ukrojen po kovu, ki je vseskozi naš. Z brezprimerno pridnostjo, vztrajnostjo si je nekaj ustvaril. Pokazal je vse svoje odlične sposobnosti, ki so mu omogočile, da zre danes lahko s ponosom na sadove svojega neutrudnega dela. Malokomu je dano, da lahko do Abrahamovega ustvari ter zgradi to, kar je naš Ivan Trpin. Jutri se Ivan Trpin sreča z Abrahamom. Kdo bi mu prisodil, saj se nam dozdeva kakor mladenič, ves svež, podjeten, neugnan, zdrav in mladostno vzravnan. Ob tem jubileju izstopajo v posebno vidni obliki vse one odlike, ki nam kažejo svetlo podobo našega Trpina ali kakor mu pravijo mariborske gospodinje našega »Trphička«, to je one poteze, ob katerih se nam kaže slavljenec predvsem kot človek. Ljubezniv je iu z vsakomur prijazen. Vzoren rodbinski oče. Po ceni je blago Muavum wiwtv-«\h in numu v wvw. i Will Jv UlUfeU uspeti, ni lahko uživati onih blagodati, ki j pri Trpinčku. Naše gospodinje to dobro vedo. Trpin misli pač predvsem na nižje sloje, ki ne zmorejo prevelikih zneskov za nakup blaga. Socialno čuteč je, saj je znan po vsem mesta kot velik prijatelj bednih ter ubogih in saj obdaruje vsako leto naše revne ljudstvo ob meji, zlasti na Kobariškem. Narodno zaveden je, saj se ni nikdar plašil, kazati svoje narodnol stno prepričanje, četudi je bila to včasih nevarna in riskantna zadeva. Ivan Trpin je mož poštenjak, kremenitega značaja, dobričina, ki ob lepih uspehih vztrajnega dela misli tudi na one, ki jim usoda ni bila naklonjena, da žanjejo v življenju tako, kakor bi po svojem delu morebiti zaslužili. Našemu Ivanu Trpinu posvečamo teh par vrstic, da se oddolžimo uglednemu in socialno ter narodno čutečemu some-to nas ne moti. Izpolnjujemo le svojo P°" to na ne moti. Izpolnjujemo le svojo P<>' klicno dolžnost, ko sporočamo javnosti, da je naš Ivan Trpin prestopil prag prve' ga polstoletja ter se fantovsko živahen i*1 mladostno prožen znašel na pragu drugega polstoletja, v katerem mu želimo P0*' no uspehov, ld nai bi bili nič manjši, kakor so bili oni v prvem polstoletju. Dan>it« rs ar^ni skNd Dr. Stojadinovič o športu BEOGRAD, 20. juija. AA. Na pobudo predsednika viade dr. Stojadinoviča je bila sklicana za dopoldne konferenca vseli jugoslovenskih športnih organizacij v prostorili JNS v Beogradu. Pred poslopjem Jugoslovenskega nogometnega saveza so beograjski športniki pozdravili predsednika vlade dr. Stojadinoviča ob prihodu s trikratnim »Zdravo!«. Konference se je udeležil tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Zborovanje je otvo-ril predsednik zveze dr. Mihajlo Andre-jevič, ki se je zahvalil ministrskemu pred sedniku dr. Stojadinoviču in ministru dr. Miletiču za izkazano čast. Ob koncu njegovega govora so športniki z navdušenim vzklikanjem pozdravili Nj. Vel. kralja Petra U., Nj. Vis. kneza . namestnika Pavla, predsednika vlade dr. Stojadinoviča in ministra dr. Miletiča. Zatem je spregovoril ministrski preds. dr. Stojadinovič, ki je med drugim pov-daril: Kraljevska vlada želi pomagati, da bi se dvignil naš narod, vsi njegovi sloji, v vseh krajih naše države. Pred tremi leti smo preživljali težko gospodarsko krizo. Zaradi tega se je morala vlada posvetiti v prvi vrsti gospodarskim vprašanjem. Cena kmetijskim pridelkom.' neznosna bremena kmetijskih kmečkih dolgov, velik pritisk davčnili bremen, so bili proble-. nii, s katerimi se je morala vlada v prvi vrsti baviti, držeč se načela »primum vi-Vere«. V zadnjih treh letih srno te razne gospodarske probleme srečno rešili. Danes so cenc kmetijskih pridelkov dvakrat višje, kakor so bile tedaj. Dolgovi so se zmanjšali za polovico, davčno breme Pa je znosno. Po končani tej prvi etapi gospodarskega razmaha, je danes.pričel čas, da obrnemo svojo pozornost na dru-ca vprašanja, predvsem na vprašanja, kako bi dvignili duhovno in telesno kulturo našega naroda. S telesno vzgojo srno dosti zaostali za drugimi narodi. — 1'ilm o berlinski olimpijadi, ki ga prav te dni predvajajo v Beogradu, dokazuje najbolje, koliko dela nas čaka. da bomo dosegli druge narode na športnem polju. Temu vprašanju telesne vzgoje našega ljudstva moramo posvetiti posebno paž-njo zlasti pri mladini, od katere sta odvisna bodočnost in moč našega naroda. V dobi nacionalizma, za katerega manifestirajo danes povsod okoli nas ter po vsem svetu, vidimo pri gotovem delu naše mladine, posebno akademske, navdušenje za internacionalizem. Za svoje delo iščemo primerov drugod, zanemarjamo pa naše narodne junake, ki so ustvarili našo državo. Razloge za ta pojav moramo iskati na raznih straneh. Zdi se, da je eden izmed teh razlogov tudi nezadosten fizični razvoj tega dela naše mladine. Znano je, da more biti zdrav duh samo v zdravem telesu. Zato inora-nio ta zdravi duh krepiti s telesno vzgojo v naši mladini. Da dosežemo ta veliki cilj, se mi zdi, da je v prvi vrsti treba ustanoviti visoko šolo za telesno vzgojo, ki bi imela namen pripraviti učitelje za razne vrste športa. Ne smemo več dopustiti, da bi se morali naši učitelji šolati v tujini. Ju-Soslovensko mladino morajo vzgajati ju Soslovenski učitelji, ki so usposobili v jugoslovanskih šolali in so prepojeni z nacionalnim duhom. Poleg take šole je vazno zgraditi tudi olimpijski stadion ne-Slede na to, ali bomo imeli pri nas olimpijado ali ne, poleg tega pa je treba postaviti tudi vojaško-sokolski stadion. Poleg stadionov in visoke šole za telesno vzgojo preostaja tu tudi vprašanje jaks za športne prireditve, ki predstavijo danes močno oviro za nadalnji razsoj športa pri nas. Naša finančna politika ne sme iti za tem, da bi s športnimi Priredi tv. pridobivala večje dohodke za državno blagajno. Dohodki državne blagajne se ne smejo povečati z zvišanjem *a«s na športne prireditve, pač pa mo-aio postati večji zaradi večjega števila nadih krepkih in zdravih športnikov. Predsednik vlade dr. Milan Stojadino-5 J’e na koncu svojega govora zapro- navzoče predstavnike raznih sport- 11 Panog iz vseh krajev države, da iz-szijo svoje želje in misli, kako bi se iz-,e|al ob skupnem sodelovanju sportni-in ministrstva za telesno vzgojo ‘luds' Ku&um jsoagkM kmmd V soboto 25. t. m. se je vršila v mestnem parku prireditev Ipavčeve pevske župe, ki je bila napovedana za četrtek 23. t. m., a jo je. slabo vreme preprečilo. Koncert se je vršil pod okriljem moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, kot proslava letošnje SOletni-ce moške podružnice. Na koncertu je sodelovalo sedem pevskih zborov včlanjenih v Ipavčevi župi, večina teh zborov iz Maribora, dva pa iz bližnje okolice. Nastopilo je šest moških in en mešan zbor. Spored so stopnjevali zbori od številčno najšibkejšega dalje do najmočnejših. Kot prvi so nastopili naši vrli »K o-b a n c i« iz Kamnice, 18 po številu, ki so pod vodstvom priznanega maribor. pevovodje g. Josipa Laha zapeli Ned-vedov »Mili kraj« in dokaj obširno Fer jančičevo »Zvončku«. Zbor je svojo nalogo rešil zelo dobro in posebno dobro so v tem zboru zveneli basi. — Kot dru gi je nastopil marib. moški zbor »P o š t-n e g a rog a«, ki nam je podal pod vodstvom g. Ivana Kovačiča Jerebovo »O kresu<' in Kernjakovo harm. koroške narodne »Pojdemo v Škufeče«. Zbor šteje tudi samo 18 članov, odrezal se je zelo dobro ter nas posebno v Jerebovi skladbi prepričal o veliki pevski ljubezni članov, kakor tudi o pravilnem glasbenem razumevanju svojega pevovodje. Zbor je glasovno uravnovešen in zveni ubrano. — Sledil je moški zbor društva »N a n o s« iz Maribora ter podal pod vodstvom g. Josipa Laha 1 evževo »Domov bi rad« in Novakovo »Gorski kraj«. Zbor š^eje 2-1 članov, je še zelo mlad ter nam obeta že v svojih začetnih nastopih, da se bo v doglednem času razvil v prvovrsten zbor. Mladi, toda sveži in lepi glasovi bodo s časom pridobili na barvitosti in zvočnosti. Zbor se nahaja v najboljših rokah pevovodje, ki zna v vsakem pogledu vzgojiti zbore prav dobro. Člani zbora so nastopili v enotnih krojih, kar je celoten utis še povečalo, tenorski solist je podal svojo partijo prav zadovoljivo. — Sledil je moški zbor »R a d o s t " s Tezna. Zbor ie nastopil s 23 člani in izvedel pod vodstvom g. Vekoslava Kristana J. Ipavčevo »Imel sem ljubi dve« in Devovo harm. koroške narodne »Dober večer ljubo dalde«. Tudi ta zhor razpolaga z mladimi glasovi, zveni že zelo upeto tako, da posega že lahko v delokrog čiste umetniške tvorbe. Poseb-no Ipavčevo skladbo je podal zbor v odlični formi, s svojevrstno dinamiko in pravilno deklamacijo. Pevovodja je pokazal, da se da tudi iz pesmi, ki spadajo v naso čitalniško dobo, ki jim autorji niso postavljali za cilj večjih umetniških vred 't stopi • ^ VICU- not (temveč domoljubnost) — z dobrim glasbenim razumevanjem napraviti iz njih umetnino. Škoda da je pevovodja svojevoljno pesem razširil s ponovitvijo zadnjih dveh taktov, kar je pesmi samo škodovalo. Zbor je s svojimi izvedbami zapustil pri poslušalcih najboljši utis. ludi pri tem zboru se je uveljavi! solist-tenorist s svojim lepim in sonornim glasom. — Moški zbor narod, železn. društva »D r a v a« iz Maribora je zapel ob tej priliki pod vodstvom svojega pevovodje g. A 1 h : n a Horvata Pavčičevo »Dekle z rožami« in Jenkovo »Vabilo«. Zbor je zelo agilen in nastopa v Mariboru često, posebno na narodnih prireditvah. Tokrat je nastopil s 26 člani. Nikakor ne mislim podcenjevati ostalih glasov s trditvijo, da se je zbor v zadnjem času v I. tenorjih še posebno okrepil. Posebno lepo in detajlno izdelano je zbor podal Jenkovo »Vabilo« s kratkim in prav lepo podanim baritonskim solom. Dolgoletni pevovodja »Drave« g. A. Horvat je zboru odličen glasbeni vodja. — Najboljši izmed moških zborov, včlanjenih v Ipavčevi pevski zvezi (s tem najboljši moški zbor zelene Štajerske) zbor »J a d r a n a« je dosegel na tej prireditvi brezdvomno naj večji uspeh. Pod vodstvom svojega agilnega pevovodje g. U b a 1 d a V r a b-c a je nastopil zbor tokrat polnoštevilno s ca. 40 člani in podal Mirkovo pevsko koračnico »Pradedom« in Devovo harm. goriške ponarodele pesmi »Soči« z vso ono prožnostjo, ki odlikuje najboljše pevske zbore. Zbor si na mah osvoji poslušalca s svojo glasovno izenačenostjo, rutino in dinamično eksaktnostjo. — Kot edini mešani zbor izmed vseh v župi včlanjenih mešanih zborov je na tej priredit- vi nastopil »M a r i b o r« v precej močni zasedbi (ca. 50) in izvedel pod vodstvom g. Janeza Ev. G a š p a r ič a Premrlo-vo »Slovansko pesem« in Gašparičevo priredbo slovenske ponarodele »Njega ni«. Ce primerjam Gašparičevo priredbo te pesmi z Devovo pridem do zaključka, da sta si zelo podobni. Ista razdelitev zbora: ženski, moški, mešani itd., kar odgovarja sicer karakterju posameznih kitic, pušča pa na žalost v kompozitornem pogledu občutek razvlečenosti in enoličnosti. Zbor .»Maribor« je rešil svojo nalogo častno, glasovno pa so prišli najbolj do izraza soprani. — Najbolj impozanten je bil seveda nastop združenih moških zborov pod vodstvom župnega pevovodje g. A. Horvata. Že število samo, poleg tega pa še dejstvo, da je. itrnjeiia množica pevcev tvorila sama sebi resonančen zaslon proti Ciril-Meto-dovi ulici je uspeh še stopnjevalo. Zapeli so krepko in zanosito mogočno Jenkovo >Molitev« in dve znani budnici: Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat« in Marinko-vičevo »Hej, trubaču!« — Prireditev je uspela v vsakem pogledu. Nastopili so najpomembnejši mariborski pevski zbori, razen zbora Glasbene matice. Vsi nastopajoči zbori so bili dobro pripravljeni. Dobro se je opažalo tudi tekmovanje, ki vlada med posameznimi zbori in ki služi le umetniškemu dvigu posameznih zborov. Slične prireditve so velike vrednosti za pevski razvoj in nešteto razlogov govori v prilog Ipavčevi pevski zvezi, ki je v kratki dobi svojega obstoja dvignila zborovski standard v mariborskem okrožju na zavidljivo umetniško višino. — '['udi program te prireditve je tvoril lepo zaokroženo celoto. Osebno me je sicer zelo presenetilo, da ni bil na sporedu zastopan niti z enim delom oče naše zborovske literature — I:. Adamič. Čas, prostor in publika, ki je sledila izvedbam posameznih del z veliko pozornostjo in nagrajala izvajalce s spontanim aplavzom — govorijo tudi v prilog sličnim pevskim prireditvam. Prof. K. Pahor. Obiičite VELIKO JADRANSKO RAZSTAVO V ZAGREBU 25, VI. do 5. VII. 1938 NA ZAGREBŠKEM ZBORU Običajne ugodnosti na železnicah in parobrodih Ljubljana pozna po večini le iz časopisnih kritik, je razumljivo iz kolegialnih razlogov. Na drugi strani mariborski sodniki tudi sami lahko ocenijo nekatere kolege, ki jih je sodniški odbor pri LNP predlagal JNS za sojenje državnega prvenstva. Kdo je merodajen za »verodostojno oceno« nogometnih sodnikov, pa prepuščamo Mariborčani višjim instancam. K solidarni izjavi poverjenika Ko-piča pa bi pripomnili, da je ta podpisal tudi vlogo mariborskih sodnikov. Mariborčani niso nikdar imeli in tudi nimajo namena rušiti slogo, ki vlada v sodniških vrstah, smatrajo pa za svojo pravico, da mislijo z lastnimi možgani ter si ne dovolijo predpisovati sodelovanja pri športu škodljivih akcijah. Mariborski sodniki smatrajo, da bo z gornjimi vrsticami zainteresirana športna javnost točno raz-videla povod takozvanega spora med sod niki LNP in Jugoslovanskim nogometnim savezom.« RF.NETA vsebuje iste hranilne snovi kot sveže sadje. Beg ez ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.) Še in še nas je vpraševal. Če se mu je zdelo, da je kateri posebno pametno zinil, ga je vprašal po njegovem vojaškem činu. Še bolj sc je čudil, da je samo navaden vojak, kvečjemu — kaplar. Obrnjen li generalom: — Ali ti je to znano? — Ne. — Zabit general, kaj ne? Bale sarb! (hi vendar gospod!) Odgovori so se glasili kralju vedno r voljo. Saj je sleherni vedel, da sc mu utegne lepega dne zadrgniti zanka krog vratu. Za Azijo nič novega! Skoraj dve uri smo ostali pri kralju. Ko smo se končno dvignili, so nam bile noge odrevenele od nevajenega sedenja na tleli. Še vojaški pozdrav in že smo odkorakali iz dvorane. . ministrstva za v -istva načrt za bodoči razvoj športa Jugoslaviji. Ideal vseh nas — je končal "fedsednik vlade, -drava Jugoslavija. Nogometni sodniki bodo sodili... Iz vrst mariborskih nogometnih sodnikov smo prejeli dopis naslednje vsebine s prošnjo za objavo: Mariborske sodnike veseli dejstvo, da so se ljubljanski kolegi na sestanku dne 25. t. m. izkazali »disciplinirane« ter sklenili preklicati napovedani bojkot sojenja tekem. Tudi jih zelo veseli, da so prepričani, da bo njihova vloga na odločilnem mestu dosegla zaželjeni uspeh. Na ogorčeno obsodbo postopka mariborskih sodnikov, ki po njihovem mnenju niso iz sebičnih razlogov podprli koraka sodnikov iz Ljubljane, ki ga je po njihovi izjavi vsa javnost sprejela z odobrava dovoljujejo mariborski njem, pa dovoljujejo mariborski sodniki mora biti velika in [pripomniti sledeče: Vloga, ki so jo merodajni predložili v podpis mariborskim sodnikom, je bila stilizirana v takšnem tonu, da je v tej obliki pri najboljši volji niso hoteli sopodpisati. Žal so vsebino iste Ljubljančani javno, publicirali tudi v dnevnem časopisju, in si pri vseh »pravili« športnikih s tefn. sigurno napravili zelo slabo uslugo.Točke da sc'pri delegiranju za tekme državnega prvenstva bolj vpogtevajo »sodniki z območja LNP«, da se za izpraševalno komisijo pri sodniških izpitih v prvi vrsti vpošte-vajo »sodniki z področja LNP« pa so bile vsebovane v vlogi, ki so jo mariborski sodniki naslovili na JNS. Da se mari-borčani niso hoteli pridružiti »ostri kritiki in žaljenju« raznih sodnikov in raznih podsavezov, ki so bili letos delegirani za državno prvenstvo in ki jih tudi1 Vsako zimo je kralj prebil izven glavnega mesta v kakem zimovišču. Najrajši se je mudil v Džeialabadu, kjer vlada izredno milo podnebje in sneg nikoli ne zapade; uspeva pa južno sadje. Preden je tokrat odpotoval, je svojim oficirjem priredil veliko pojedino. V povabilu je bil skrit kraljev namen, modernizirati oficirje, da bi se navadili pri jedi uporabljati pribor. Nekega dne smo se opogumili, da stopimo pred kralja. Bilo nas je šest. Oblekli smo se kar najbolj praznično. Ko pridemo do velikih vrat pred dvorom, nam močna straža z bajoneti zapre pot. Višji služabnik priteče, dobro nas je poznal, a ker tako zahtevajo dvorni običaji, nas vpraša, kdo smo in česa želimo. Nato sc obrne, da nas napove kralju. Služabnik se vrne in z naklonom oznani, da nas kralj pričakuje. V hipu se straža zravna in dvigne puške v znamenje izkazane časti. Mi pa jo drug za drugim vojaško korakamo naravnost proti sprejemni dvorani, kjer je na blazinah Sedel kralj s svojimi višjimi oficirji. Ne da bi se kamor koli ozrli, smo prešli sredino dvorane ter se s kretnjo na desno ustavili pred kraljem in ga strumno pozdravili. Nasmejal se je. Vidno je bil zadovoljen. Ugajali smo. S kretnjo nam je velel, naj sedemo njemu nasproti. Na mig so prihiteli služabniki, nesoč na velikih pladnjih čaja in drugih dobrot. Kralj se je zanima! za raznovrstne stvari. Dal je prinesti tudi globus, naj mu na njem dokažemo, da je svet resnično okrogel. To ni bilo težavno. Na obli smo mu pokazali Afganistan in našo domovino ter mu razložili, da moremo potovati domov v dveh smereh: Po krajši poti preko Perzije in Turčije, po daljši, nasprotni smeri preko Kitajske in Amerike. V obeh primerih pridemo na isto točko. Nato nas je vprašal, kako si razlagamo lunin in sončni mrk. Kralju je bila najljubša zabava lov na tigre. Lov se je vršil s sloni, da so bili zavarovani pred zverinami. Več noči so prenočevali v šotorih na prostem. Imel pa je kralj sovražnike, ki so se zarotili, da ga ubijejo. V neki noči, ko je brezskrbno sanjal v šotoru, ga je njegov osebni sluga ustrelil v glavo. Bil je pri priči mrtev. Preiskava ni mogla izslediti pravega krivca, ker se je vse zgodilo po dobro zasnovanem načrtu. Končno so prijeli nekega oficirja, najbrž je bil nedolžen, in ga postavili pred kraljevega sina. Mladi kralj je udaril zločinca z mečem po glavi. Nato so ga zavezali v vrečo, ki so jo privezali za konja, da jo je vlačil po ulicah mesta. Ljudje, ki so bili radi dogodkov silno razburjeni, so s suvanjem nog v nesrečno žrtev dajali du-ška svoji ogorčenosti. Za naslednika ubitega kralja so proglasili sina Habibulaha. Istočasno pa se je v Dželalabadu proglasil za kralja umor-jcnčcv brat. Začela se je vojna med nečakom in stricem. Nečak se je pokažal bistroutnnejšega. Takoj je zviša! vojakom plačo za nekaj pul (krajcerjev). Kmalu so o tem zvedeli nasprotniki. Udarili so v Dželalabad, razorožili oficirje, ujeli kralja in ministre ter jih vkovane privedli pred mladega kralja, da jih sam sodi. Nekatere je oprostil, strica in one, ki so se zdeli bolj sumljivi, pa je vtaknil pod ključ. Od dneva, ko je zasedel prestol, je mladi kralj prejema! številne častitke. I udi mi smo se opogumili ter mu hodili na dvor osebno častitat. Novi kralj je najprej izdal nekaj novih zakonov. Najvažnejši je bi! oni, ki je dovoljeval tujcem naselitev v njegovi državi. I udi jo je smel vsakdo zapustiti, kadar se mu je zljubilo. Isto so se smeli vseliti njegovi državljani in zopet vrniti, če se jim je v tujini zamerilo. Tiste dni pa je bilo opaziti v mestu nenadno spremembo. Od vseh krajev so začeli prihajati oboroženi ljudje in nastaja je veliko razburjenje. Pretila je revolucija. Najbolj so bili preplašeni trgovci, ker ob takih prilikah izropajo najprej trgovine. Za njimi bi prišli na vrsto mi. Kolikor smo mogli, smo se oborožili. Vse so nas nastanili v Aljabatu in bilo nas je precej. Iz Rusije je prihajalo k nam vedno več beguncev, med njimi neki baron in živinozdravnik z ženama in otroci. Poleg vojaške straže smo stražili še sami, na dvorišču pa še veliki psi. Cc so po noči le količkaj sumljivo zalajali, že smo od vseh strani hiteli na streho in zasedli stolpe na vseh štirih vogalih stavbe. Prosili smo kralja za poinnožitev straže. Seveda brez uspeha, saj še sam ni bil dovolj zavarovan. Nato. če smemo odpotovati. Privolil je, samo moramo ga obvestiti, da nam oskrbi varnostno stražo, ki bi nam sledila. Kdor pa hoče ostati, bo še nadalje prejemal plačo. Toda naj nikomur ne zinemo, da nameravamo zapustiti mesto. Sledilo je glasovanje za Indijo, Perzijo in Rusijo. 42 nas je bilo za Indijo, čeprav smo naprej vedeli, da nas čaka novo ujetništvo. Dolgo tako ne bo trajalo. Svetovna vojna se je že razbila, Avstro-Ogrska je bila razrušena, le kosti so še ostale po njej. Nekaj se jih je odločilo za Perzijo nekateri celo za Rusijo. Mrzlično ono se pripravljali na odhod. Kdor še ni mel konja, si ga je moral spraviti, prav tako smo se morali dobro preskrbeti z orožjem. Kar smo imeli preveč prtljage, smo jo prodali ali razdelili siromakom. Najbolj mi je bilo žal afganistanske narodne noše, ki sem jo moral prodati, ker sem imel dovolj svoje potrebne obleke in perila. Naši skupini sta se pridružila* še ruski baron in živinozdravnik z družinama. Dan odhoda je bil določen na 21. aprila 1910. prejšnjega dne smo se javili kralju. Slovo je bilo prav prisrčno. Svetoval nam 6/1* k umu Mmdkska Petkovem sedlu Ob jutrišnji sžovesn; mt/orlSvi udobnega okrevališča naših poštnih uradnikov V neposredni bližini Mariborske koče bifeiji miru in tišine se bodo radi zatekli oziroma Pohorskega doma je Društvo poštnih uradnikov Jugoslavije zgradilo novo lično stavbo, ki je namenjena odmoru našim poštnim uradnikom. Nova stavba, ki je zgrajena popolnoma v švicarskem slogu, stoji na fakozvanem Petkovem sedlu in nudi privlačno sliko udobnosti ter dobropočutja. Vsega imaš tukaj na razpolago: Električno razsvetljavo, mrzlo ia toplo vodo, 16 sob z 28 posteljami. Lepo je tam zgoraj, udobno letovišče in okrevališče so si postavili naši delavni poštni uradniki: Krasen razgled tja preko ogrske ravnine pa do zagrebškega SIjemena. Poštarski dom lahko dosežeš z lahkoto z nove pohorske ceste, od koder imaš do nove pohorske postojanke komaj par minut. Odtod se nudi možnost lepih, krasnih izletov na vse strani. Lju- Prihodnja številka »Večernika« izide radi jutrišnjega praznika v četrtek 30 t. m. ob običajni uri. v ta dom, zgrajen z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, postavljen v skladu z najsodobnejšimi potrebami ter zahtevami udob nosti, higiene in dobropočutja. Na Petrovo in Pavlovo bo slovesna otvoritev nove pohorske postojanke. Pohitimo na Petkovo sedlo in dajmo zadoščenje neutrudno prizadevnim članom mariborske organizacije, ki ji pripada prvenstvena zasluga, da se je lahko v tako kratkem času postavilo to novo okrevališče in zatočišče naših poštnih uradnikov. Nova stavba pa predstavlja tudi velik pomen za naš tujski promet vobče ter popularizacijo našega Pohorja, katerega sloves poide sedaj po poštnih uradnikih po vsej državi. Tudi poštarski dom na Pohorju naj širi sloves našega pohorskega Semmeringa. Koža Canjko _______________ B V 61. letu svoje dobe je nepričakovano preminila blaga gospa, plemenita žena Roža Cajnko, soproga višjega policijskega nadzornika g. Franca Cajnka, šefa kri minalnega oddelka prit uk. predstojništvu mestne policije. Plemenita ranjka je bolehala na težki bolezni in so se v zvezi z operacijo pojavile komplikacije, ki so blagi gospe Cajnkovi ugasnile življenje. Bila je tiha, dobrosrčna gospa, ki ni odrekla pomoči in dobre besede nikomur, ki se je nanjo obrnil. Doma je bila iz Kostrivnice pri Rogaški Slatini. S svojo prijazno ljubeznivostjo si je pridobila obilo priljubljenosti in spoštovanja. Plemenito pokojnico pospremimo na njeni zadnji poti jutri ob pol 17. iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. — Pokojnici časten in svetal spomin. Žalujočim svojcem, zlasti globoko užaloščenemu soprogu, naše iskreno sožalje. Iz zdravstvene službe. Za zdravstvene višje svetnike so napredovali: dr. Ivan Jurečko v Mariboru, dr. Vladimir Vrečko v Ptuju in dr. Ludvik Haring v Ljutomeru. Košaški občani za priključitev k Mariboru. Prejeli smo: Med krčevinsko-ko-šaškimi občani je v teku živahna akcija s pobiranjem podpisov radi neškropljenja glavne ceste, po kateri brzijo razna motorna vozila s hit?ostjo preko 50 km na uro. Razen tega gre še za umazano, smrdljivo vodo Počehovskega potoka, ki je pravo leglo komarjev in muh. Pravijo, da ni denarja za škropljenje. Krčevinsko košaški občani pa se temu čudimo, saj je v letošnjem občinskem proračunu poseben znesek za škropljenje, razen tega pa je tudi letos višja doklada. Pomoč je nujno potrebna. Če ne pojde drugače, je bolje, da nas priključijo k mestu, da bomo lahko uživali enake pravice.« Iz sodno pisarniške službe.. Premeščena sta pisarniška uradnika X. pol. skupine Aleksander Šimonka iz Dolnje Lendave v Marenberg in Marija Jezernik iz Prevalj v Radovljico. Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopano- vi cesti in Kdnigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Iz učiteljske službe. Napredovali so v 8. pol. skupino: Zofija Mrhar, učiteljica ženskih ročnih del v Jurški (Murska Sobota), Ljudmila Vres, otroška vrtnarica v Studencih pri Mariboru, in Amalija Madon, učiteljica ženskih ročnih del v Rečici (Gor. grad). V 9. skupino sta napredovala Zora Veningerholc, učiteljica žen. ročnih del v Središču, in Zlata Počivan-šek, otroška vrtnarica v Črni. je, naj posamezno zapustimo mesto ter se šele potem zberemo. To je bil isti kralj, ki je leta 192S. potoval po Evropi čez Italijo, Francijo, Nemčijo, Anglijo in se vrnil čez Rusijo v Azijo. (Dalje.; Razstava osnutkov Sokolskega doma i Maribor matica. Ker je razsodišče za I oceno osnutkov za zgradbo Sokolskega 'doma Maribor matica končalo svoje delo, bodo osnutki razstavljeni od 29. VI. do j5. VII. t. 1. v mali dvorani Narodnega j doma od 10.—13. in od 15.—18. ure. Otvo iritev razstave bo 29. t. m. ob 11. uri. — ! Ker je od razsodišča bil predlagan v od-jkup tudi osnutek anonimnega natečajni-jka pod geslom »1938«, ki je bil oddan na j pošti v Ljubljani, ponovno pozivamo tega natečajnika, da javi društvu svoj naslov, sicer ne bo mogoče javiti njegovega imena. Osnutki dokazujejo veliko skrb natečajnikov, radi česar obeta biti razstava zelo zanimiva. Uprava. Kam v nedeljo? Kam drugam, kakor tja, kjer je vedno udobno, lepo in prijetno. Na Pesnico gremo, kjer imajo gasilci dne 3. julija s pričetkom ob 3. popoldan veliko vrtno veselico na prostoru pred pesniško postajo. Ne bo manjkalo godbe, ne plesa, ne zabave, pa tudi ne dobre kapljice in okusnih jedil, služečih dobro-počutju najzbirčnejših okusov in najtoplejših želja. Poseben specialist za ražnjiče in čevabčiče bo v obilni meri poskrbel, da bodo prišli na svoj račun vsi ljubitelji dobre jedače, neugnani točaji pa bodo skrbeli, da v vročini posušeno grlo ne bo pogrešalo izborne sočne kapljice. Obvestilo. Radi praznika sv. Petra in Pavla se vrši uradni dan Zbornice za I 01 v četrtek dne 30. t. m. v pisarni podpisanega Združenja. Združenja trgovcev za mesto Maribor. V hladni »Grajski kleti« od 1. julija no va salonska kapela, dnevno koncert in zabava. Dne 3. julija ob 9. uri bo v prostorih restavracije »Novi svet«, Jurčičeva ulica, redna skupščina zadruge Slov. tisk. Načelstvo prosi vse člane zadruge, da se skupščine v čim večjem številu udeležijo. Kadarkoli in že po enkratnem čiščenju s Chlorodontovo pasto za zobe postanejo zobje prekrasno beli, a skozi redno nego zjutraj in zvečer ostanejo vedno beli. Chlorodontova pasta za zobe ima izredno moč čiščenja, ne da bi poškodovala zobni lo-šč. Na velezaniinivo »Jadransko izložbo« v Zagreb vozi poseben Putnikov avto-kar v nedeljo, dine 3. julija. Postanek v Rogaški Slatini. Centi vožnje le Din 100. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor -Ptuj. Svečane predstave na gradu v Gradcu obiščete najlažje s Putnikovim avloka-rom v sredo, dne 6. julija. Vožnja in vizum Din 100.—. Takojšne prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Kuharico ali prodajalko sprejme Kino-kavarna. Predstaviti dnevno od 11.—12. ure. Rdeči petelin se je pojavil na domačiji posestnika Rudolfa Mlačnika v Libeličah pri Prevaljah. Požar je v kratkem času vpcpelil stanovanjsko in gosp. poslopje z vsem inventarjem vred. Škoda znaša nad 40.000 dinarjev. Domnevajo, da je ogenj nastal radi slabega dimnika. Kino Union. »Penzion Filoda«. Višek smeha in zabave Ida Wust, Theo Lingen, Romanovsky. Poštni uradniki otvarjajo dne 29. junija ob II. uri svoje planinsko okrevališče na Petkovem sedlu (Hočko Pohorje). Ljubitelji zelenega Pohorja pridite k otvoritvi te nove pohorske postojanke. Himen! V tukajšnji stolnici sta se poročila inž. arh. Joža Jež, sin ravnatelja mestnega vojaškega urada g. Ježa, in gdč. Justina Macunova, hčerka mariborskega veletrgovca g. Antona Macuna. — V Čakovcu sta se poročila upravnik mariborske splošne bolnišnice dr. Franc Hribar in g. Erna Povale. Bilo srečno! Naredba predstojništva mestne policije v Mariboru o prometni omejitv na področju predstojništva mestne policije v Alariboru. Na Vodnikovem, Vojašniškem trgu in v Pristaniški ulici je ob glavnih tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah v času med 6. in 10.30 uro prepovedan vsak vozni promet. Ta omejitev traja toliko časa, dokler se bodeta navedena trga in ulica uporabljali za živilski trg. V kolikor kaznjiva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, ob neplačilu de narne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Naredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani in ko se objavi tudi na krajevno običajni način. Predstojnik mestne policije: Dr. Trstenjak s. r. Železniški prag mu je trešči! na glavo. V včerajšnjih popoldanskih urah se je pripetila v tvornici železniških pragov Riidgers v Hočah težka nezgoda, katere žrtev je postal 25 letni delavec Debenjak Ivan iz Hotinje vasi. Pri dviganju železniških pragov s pomočjo velikega dvigala je iz precejšnje višine treščil žel. prag naravnost na delavčevo glavo. Debenjaka je stisnilo k tlom, kjer je obležal s strto lobanjo in ves v krvi. Mariborski reševalci so ga nemudoma odpre-mili v tuk. splošno bolnišnico in je po-nesrečenčevo stanje zelo resno. samo 50 pa?a Prima izdelava. Razvijanje v tankih z drobno-zrnčastim in izenačevalnim razvijacem. Filmi od Din 10*— naprej. K A M C Obešenega so našli na nekem podstrešju na Koroški cesti 26 letnega zaposlenega delavca Jakoba Debelaka. Vzrok njegovega samomora ni znan. V nedeljo je pripovedoval v neki družbi, da si bo vzel življenje, vendar pa ta družba ni vzela teh njegovih napovedi za resne. Nočne ptičke so se pojavile v večjem številu v okolici Maribora in sicer radi tega, ker jim mariborska policija stopa preveč na prste. Zlasti v Studencih, na Pobrežju in v Radvanju so se pojavile v raznih lokalih, kjer nadlegujejo moške. — Orožniki so nekaj takih »ptičk« ujeli ter jih ovadili tukajšnjemu sodišču. Kako naj se oblačimo? Prejeli smo: V svoji 140. štev. je »Večernik« prinese! članek: »Na dan z narodnimi kroji!!«; češ, naj »naša društva, ki pridejo za to v poštev (!) čim prej določijo kroj in vzorce za našo pravo „dcčvo” in za druge vrste naših noš«. Ne morem si pomagati, da ne bi pri vseh takih pozivih imel občutka, kakor da izvirajo iz tistega našega »manjvrednostnega kompleksa«; če imajo oni to, moramo imeti to tudi rni! Toda le čemu? Živimo sredi Evrope in smo tisti, ki prebivamo po mestih, pač meščani. Razen v kraju ozir. državah, ki jih je zajela svojevrstna psihoza, se ljudje po mestih oblačijo pač evropski in že celo odklanjajo to, kar je obupno grdo celo tam, kjer je doma. (Edina čudovita izjema je Salzburg, kjer vidiš na cestah tudi resnične dame v domačih nošah. a ijer ne le vsaka guba, temveč celo vsak gib priča o stoletni plemeniti kulturni tradiciji in ne o včerajšnji. .. politični »iniciativi«!). Mesto je mesto, vas je vas, ifl Juharta so prijeti V Novi vasi pri Mariboru je orožnik zajel Juharta, ki je bil nujno osumljen soudeležbe pri dupleškem razbojništvu in ki je osumljen tudi soudeležbe pri pol-skavskih razbojništvih. Soudeležbo pri dupleškem razbojništvu je že priznal. Izročili so ga sodišču, danes popoldne pa so ga prepeljali v Rače, kjer so ga iz-vagonirali. Peljali ga bodo na mesta, kjer so bila izvršena razbojništva v noči na soboto 25. t. m. Zatem so ga prepeljali v Slov. Bistrico in odtod v Kalše, kjer je bil umorjen posestnik Roman Ačko. Orožniki so v neprekinjeni akciji, da izsledijo ostale osumljence omenjenih razbojni-štev. Ljudstvo naj javi bližnji orožniški neznanca, postaji pojav vsakega ljivega moškega. Orožniki pod vodstvom B a r 1 e t a iz Ljubljane ter komandirja mariborske orožniške čete kapetana Mav r i č a mrzlično nadaljujejo s poizvedovanjem in zasledovanjem pobeglih roparjev. Na sektorju Maribor — Polskava — Sv. Martin so zbrani močni oddelki orožnikov, ki imajo že pozitivno sled za zločinci. Tudi so orožniki aretirali več oseb, ki so osumljene, da so pomagale zločincem, da se skrivajo, oziroma da so jih videle, pa tega niso prijavile oblast-vom. i Dunajska vremenska napoved predvi-ideva za jutri, v s r e d o, 29. t. m., sle-sum- deče vreme: Predvidoma pretežno jasno, i morebiti lokalne nevihte. polkovnika ^a, vsaka ima svoje zakone. Nastopi v narodnih nošah so primerni in lepi samo pri svečanostnih manifestacijah te ali one vrste. Vsi resnično samostojni kulturni narodi se ravnajo po tem! Sicer pa smo bili svojo »dečvo« pred leti vendar že dobili — no, treba je bilo zelo veliko dobre volje, da si jo ločil od »dirndla«. Je to pa tudi naravno: oboje je »alpskega« izvora in se vsaj na oko pri še tako skrbnem tehtanju razločkov naposled izcimi vendar spet le nekake vrste — »Ta-rolka« ... Ne, ljube naše dame, če že morate, ozrite se rajši malo na jug, n. pr. na bajni šestinski kroj, pa boste tudi za mal denar ne samo res lepe in damske, temveč prav gotovo še vedno bolj naše, ko pa s temi »paberki« s tujega sosedstva ali pa iz suženjske preteklosti. Svoje slovenstvo v naših krajih pa boste izpričevale še najbolje s tem, da vselej in povsod ponosno in lepo govorite naš lepi jezik!« MOSlfO perilo, svilene srajce, pižame, spalne srajce, najceneje pri tvrdki Josip Šrai, Maribor 3556 Sprejem v I. letnik državne trgovske akademije v Mariboru. Tisti, ki žele na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu dne 24., 25., 26. ali 27. avgusta med 8. in 12. uro. Prinesti morajo s seboj: rojstni list, izpolnjeno prijavo, k! jo dobe za 50 par pri šolskem slugi in j^ morajo kolkovati z 10 din, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali završnem izpitu, davčno potrdilo. Kdor je na dan vpisovanja star več kakor 17 let, toda manj kakor 19 let, mora predložiti še rešenje banske uprave o spregledu starosti. K. je pri zaslišanju dejal, da je kupil blago od neznanega moškega. Diplomiral je na visoki šoli v Pragi za inž. arh. g. Milivoj Humek, sin ravnatelja g. D. Humeka. Iskreno čestitamo! Vidov dan je proslavil danes Maribor na tradicionalen način s slovesnim zaključkom šolskega leta in pontifikalnim Requiemom v tukajšnji stolnici, ki so mu prisostvovali vsi predstavniki mariborskih oblasti ter javnega življenja. Med 10. in 11. uro so bile mariborske trgovine zaprte. Z vseh hiš vihrajo državne zastave. Nove vozne olajšave. Putnik Maribor nam sporoča sledeče: Iz številnih dopi-svo, s katerimi zahtevajo potniki, ki potujejo na letovišče, naknadno izstavitev »potrdil o bivanju« je razvidno, da občinstvo premalo upošteva obstoječe predpise ter trpi radi tega veliko gmotno škodo. »Potrdilo o bivanju« si mora vsak potnik brezpogojno nabaviti že pred od-potovanjem ter priporoča zato »Putnik« vsem potnikom, da se pred odhodom točno informirajo o obstoječih železniških predpisih v njegovih poslovalnicah. Put-nikove pisarne v Mariboru, Trg svobode Grad, v Celju, Ptuju in Rogaški Slatini dajejo rade volje brezplačno vse izčrpne informacije in prospekte ter izstavljajo vse vozne karte po originalnih cenah brez vsakega pribitka. Uzmoviči. V noči na torek so se vtihotapili neznani uzmoviči v stanovanje kovača Klingerja Josipa, uslužbenega pri tuk. drž. železnici. Iz nezaklenjene omare so odnesli vse perilo, čevlje, odeje in druge predmete v skupni vrednosti 1.200 Din. 0 tet* in gmh* Najdražji biser V pisarni Australian Pearl Cye Limited so nedavno odprli pošiljatev z obale Za-padne Avstralije. Neki domačin je poslal biser, ki spada med najlepše in največje bisere na svetu. Biser tehta 103 grame in velja za najdražji biser, kar jih je prišlo na trg v zadnjih desetletjih. Oblika je barva bisera sta tako nenavadna, da so prodajalci krstili biser za »biser Avstralije«. EDINA TOLAŽBA BONBONI Kaj veseli moža ? Ce. žena pravočasno pripravi obed, da mu ni treba čakati nanj; ga pozdravi doma snažno in lepo oblečena ter nasmejana; je všeč tudi njegovim prijateljem; govori z njim vedno samo o prijetnih stvareh in pa živo posluša, kaj ji pripoveduje on; si prizadeva najti interes na njegovih konjičkih in interesih ter se jih po možnosti tudi sama oklene z njim; ima njegove stvari vedno v redu, da ima recimo vedno v zalogi več gumbov k ovratnikom, podveze itd.; ga pusti do besede tudi pri vzgoji otrok; mu pove, da je zadela v loteriji milijon; ne govori o svojih prejšnjih ljubeznih; se ne moti v niegovem krstnem imenu; je tiho, če mož čita ali dela; ne govori vsak dan: da-li imaš zopet novo obleko; se ne huduje ne na sorodnike, ne na služkinjo; mu ne zatrjuje: »Rada te imam,« kadar se mu hoče spati; ne zatika v divan igle, da bi mož sedel nanjo. Malarija V mnogih državah se še zelo pogosto pojavljajo nalezljive bolezni, ki predstavljajo nevarnost ne samo za prizadete države, marveč tudi za ves svet. Vsled ogromnega svetovnega prometa ni več nikakih razdalj. Če n. pr. vlada ne- Voščeno platno, rtČSFflJZFM Prti pri Jakobu Lahu, Mar;bor Nepošten prodajalec srečk. Beograjska tvrdka Markovič & Co. je pooblastila 35-letnega zasebnega uradnika Alfonza Paušnerja iz Maribora za prodajo srečk razredne državne loterije. Paušner bi moral takoj po žrebanju z omenjeno tvrdko obračunati. Tega pa ni storil, marveč si je znesek 2950 din pridržal. Tvrc’ka je Paušnerja ovadila državnemu tožilstvu :n se je moral Pavšner včeraj zagovarj-" pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Paušner je bil obsojen na 2 meseca zapora, na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, pogojno za dobo 2 let, če tekom petih mesecev plača povzročeno škodo. Zasluženo plačilo je prejel 341etni brezposelni delavec Rupert Rotman Iz Maribora pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in sicer 10 mesecev strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za r'ibo 3 let, ker je letos v maju nekemu delavcu izvabil '50 dinarjev pod pretvezo, da mu bo preskrbel v neki mariborski tekstilni tvornici službo. Razen tega pa ima Rotman na vesti še dve tatvini, med drugim je v neki gostilni na Koroški cesti ukradel nekemu vinjenemu posestniku denarnico s 350 din. Izropana trgovina. V Rečici so dosl°j neznani storilci vdrli v trgovino Andreja Svetka ter odnesli blaga v vrednosti okoli 4000 dinarjev. Odnesli so okoli 100 moških srajc in spodnjih hlač. Orožniki so aretirali nekega 631etnega delavca Franca K., ki je prodajal kmetom razne moške srajce in spodnje hlače po zelo nizki ceni. Domnevajo, da izvirajo srajce in hlače iz vloma pri trgovcu Svetku. Tombola Sokola Pobrežje 3, julija i 1, Strela zanetila požar. V stanovanjsko hišo posestnika Alojzija Žitnika v Slov. gor. onkraj mesta Radgone je udarila strela v dimnik. Strela je zanetila požar in je gospodarsko poslopje zgorelo do tal. Škoda radi požara znaša nad 30.000 din. Za Petrovo sokolsko tombolo vlada to leto v Gornji Radgoni in vsej bližnji ter daljni okolici izredno veliko zanimanje. Prireditev se bo vršila tokrat prvič na prostranem prostoru sokolskega društva (Zorzini). Pri sreskem sodišču v Gor. Radgoni sta napredovala: v VIII. položajno skupino ter imenovan oficijalom zemljiškoknjižni vodja in kancelist g. Hadner Albin, kancelistom pa je bila imenovana v X. pol. skupini zvaničnica gdč. Karla Krajnc. kje v Kini epidemija, lahko to pomeni nevarnost tako za Sredozemsko morje kakor n. pr. tudi za predele okoli Mehiškega zaliva. Zelo važno je torej, da se, čim se v kakšni državi, na kakšni ladji itd. pojavi nalezljiva bolezen v večjem obsegu, tem obvestijo vsa javna zdravstvena oblastva po vsem svetu, da morejo pravočasno izvršiti potrebne ukrepe. Vzhodni biro v Singapuru se specialno bavi z nadzorovanjem gibanja nalezljivih bolezni v gosto naseljenih vzhodnih drža vah, v katerih niso pojavi teh nalezljivih bolezni nikaka redkost. Ta biro pošilja vsak teden poročila o zdravstvenem stanju na Vzhodu, ki se objavljajo svetu te-legrafično ali po radiu. Med boleznimi, ki se pojavljajo najbolj pogosto in ki jim mora Vzhodni biro posvečati posebno pozornost, je malarija, četudi ni mogoče točno ugotoviti števila malaričnih bolnikov na svetu, smatrajo, Bogat trgovec se je vrnil s potovanja j da znaša to število okoli 800,000.000 (po prof. Rajnerju Miillerju). Vzhodni biro je ustanovilo Društvo narodov, prav tako kakor tudi Odbor /a pobijanje malarije, ki se istotako intenzivno bavi s problemom malarije in vprašanjem razdeljevanja kinina, ki je s tem v zvezi. Odbor za pobijanje malarije, je v svojem poročilu, ki ga je objavil pred kratkim, izrazil mišljenje, da je najprimernejši način zdravljenja malarije kratkotrajno kinisko zdrav 1 jen je, t. j. treba je 5 do 7 dni zaporedoma jemati dnevno po 1—1.2 grama kinina in v primeru event. ponovnega obolenja ponoviti to zdravljenje. Kot sredstvo za preprečevanje obolenja se priporoča dnev na doza 0.4 grama v vsej sezoni malarije. To staro zdravilo je še vedno najmočnejše orožje v borbi proti največjemu biču človeštva, malariji. iz Afrike. Svoji ženi pravi: »Ljubica, tako rad bi ti bil prinesel malo opico, pa mi kapitan ni dovolil!« »Nič zato, ljubi mož,« je odgovorila njegova žena, »sem prav zadovoljna, da si le ti prišel!« * Učitelj se je trudil, da bi neposlušnim učencem dopovedal, kaj je dolgočasnež. »Kako pravimo človeku, ki venomer govori in govori, četudi ga nihče ne mara poslušati?« »Učitelj,« se je oglasil Rebrnikov Na-cek. Slaba vest. »Očka, smem iti danes v kino?« »Zakaj pa prav danes?« »Veš, očka, jutri bomo dobili spričevala.« Belo onogavičeni »Proboj« št 7 piše: »V nedeljo nas je nekaj odrinilo proti Kočevju. Že takoj pri prihodu smo se nehote vprašali, ali smo še na Slovenskem, ali ne več. Ob kolodvorski ograji je slonelo nekaj deklet v pristnih nemških »dirndlih« s širokimi resastimi ovratniini rutami in se izzivalno smehljalo. Tudi propaganda! Seveda, vsakdo, ki pride v Kočevje, naj že pri vstopu v mesto vidi, da žive tukaj Nemci in da je dežela nemška. In ko stopaš s kolodvora, se kot slučajno prikaže nekaj dečakov v belih dokolenkah, temnorjavih hlačah, z modrimi kravatami in svetlo-rjavimi suknjiči. Na videz brezbrižno gredo mimo ljudi, vedoč, da jih ti opazujejo in ne vedo, da se tu razkazujejo po bogvedi čigavi zamisli in ukazu samo radi propagande. Propaganda je to vsekakor. Saj je prav kot v Nemčiji. Belo ono-gavičena mladina, nemška beseda, nemške noše. S hiš bijejo v oči protizakoniti slovensko-nemški napisi, ki jih iz neznanega vzroka oblasti tolerirajo. Nemški Gasthaus« poleg slovenske »gostilne«, »Uhrmacher« poleg »urarja«, »Fassbinder« poleg »sodarja«. Človek ima vtis, kot da Nemci izkazujejo Slovencem milost, ko sme viseti skromni slovenski izvesek poleg ošabnega v gotici pisanega napisa. Iz izložbe nekega jermenarja pa se bleste biči z naveski v čmo-rdeče-nimenih barvah nemške zastave. V kotu so pa jermeni v naših barvah.« mmmmmummmumumuM Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola !■«■■■■■■■■■■■ smU iu dotee uotfo Znal si je pomagati. »Zakaj pa vzamete vedno fantka s seboj, kadar greste v klet po vino?«- Veste, gospod so mi naročili, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet; fantek žvižga, jaz pa pijem.« Pesnik brez uspeha. »Včeraj sem napisal pesem o lepoti Vidinih nožič in sem ji jo nato prebral.« — »In kako ji je pesem ugajala?« — »Rekla ie, da so ji noge zaspale.« Otroška pamet. »Dedek, jaz pa nekaj znam, česar ti ne znaš.« — »No, kaj neki? — »Rasti znam.« Športni Izraz. Šolarji so tekmovali v teku. Pa sta prišla med prvimi dva istočasno na cilj. — Učitelj vpraša: »No, dečki, kako pravimo temu, če dva istočasno dospeta?« _____________ Otroci pa: »Dvojčki, gospod učitelj!« »Prijateljski« razgovor. Urša: »Joj, kako dolgo se že nisva videli. V teh desetih letih si se postarala, do sem te komaj spoznala.« — Mica: Da, tudi jaz bi te ne bila spoznala, če ne bi imela na sebi iste obleke, kot pred desetimi leti.« To se pa ni zgodilo pri nas. Učitelj: »Otroci, če boste pridni, vam bom jutri povedal zgodbo o Kolumbovem jajcu. Da jo boste boljše razumeli, naj vsak prinese s seboj po eno jajce. Komur pa mama jajca ne bo dala, naj prinese klobaso!« v šoii. Učitelj»Jakec, kakšno korist imamo od sonca?« — Jakec: »Nobene. Ponoči ne sveti, podnevi je pa itak svetlo.« ilmnesfeitski frffftfffr Te dni je imel mariborski kOsvet TBTB svojo ustanovno sejo, na kateri se je sprejel sosvetov pravilnik in na kateri je bil izvoljen za sosvetovega preds. tov. Trop, za tajnika dr, F. V a t o v e o, za referenta za stik z mariborsko poslovalnico bolniške blagajne R. Hrovat, za propagando pa Inž. Knez lit F. Kovačič.— V nedeljo 27. junija je bil red ni občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev, najmočnejše nameščenske organizacije. V zvezinem delovnem programu je tudi misel gradnje nameščenske bolnišnice v Mariboru. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika J. Zemljič, za podpredsednika pa kot zastopnik mariborskega nameščenstva R. Leban. — Ustanovljena je bila tudi Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, pri kateri je bil izvoljen za predsednika J, Tavčar. jfogi ti vesti Greta Garbo se je na cesti prištookhol-mu prevrnila z avtomobilom. K sreči ni bilo usodnih posledic. Zhana letalka Amy Hohnsn se je na .mitingu v \Vollshehi zrušila na zemljo in so jo nepoškodovano potegnili izpod ruševin. FC Kladno v Mariboru? V nedeljo 3. julija odigra FC Kladno svojo povratno tekmo v tekmovanju za srednjeevropski pokal proti Hašku v Zagrebru. Mariborski Železničar si prizadeva, da bi to odlično češko enajstorico pridobil za gostovanje v Mariboru. Vršijo se zadevna pogajanja. V primeru, da bi se pogajanja uspešno zaključila, bo FC Kladno najbr-že v sredo 6. julija gostoval proti SK Železničarju v Mariboru. Kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo se nadaljujejo v nedeljo 3. julija, in sicer se bodo vršile povratne tekme. Razpored je naslednji: V Varaždinu SK Slavija:SK Krajišnik, v Novem sadu Slavija (Osijek):Vojvodina, v Kragujevcu pa Radnički SK:Železničar (Niš). — Gradjanski iz Skoplja in Sparta iz Zemuna sta to nedeljo prosta. Okoli 100.000 dinarjev škode trpita športna kluba »Slavija« in »Gradjanski« v Osijeku, ki jima je požar v pretekli noči vpepelil tribune rn vse siportne potreb ščine. Sobo išče OPREMLJENO SOBO s štedilnikom iščem. Ponudbe na upravo »Vcčernika« pod »Takoj«. 3976 Stanovanje STAREJŠA VDOVA brez otrok s stanovanjem sprejme na stanovanje starejšega gospoda- Naslov v upraVi »Večernlka«. 3979 STANOVANJE oddam. Vojašniška 5- 3989 h deovsite doline V Vuzenici so odkrili premog. Nek rudar iz Marenberga je odkril v Vuzenici ležišče črnega premoga. Skopal je rov in ugotovil večjo količino dobrega premoga. Najdbo je že prijavil rudarskemu uradu v Ljubljani. Premog je črn antracit in zelo dober. Sirite ..Veternik • • Domača naloga. Učitelj vpraša Ceneta: »Zakaj si pa v domači nalogi napravil za vsakim stavkom vprašaj?« Cene: »Zato, ker nisem vedel, če so stavki prav napisani.« Razdrta zaroka. »Kaj čujem! Ali ste res razdrli zaroko z gospodično Vero? Zakaj pa?« »Da, zaradi njene papige. Kadarkoli sem odhajal rz hiše, je žival vpila za menoj: ,Riko, pridi spet kmalu!’« »No, ali je to kaj tako hudega?« »Hudega ni nič, samo meni ni ime Riko temveč Silvo.« STANOVANJE 4 sobno, komfortno, na Glav nem trgu II. nadstropje oddam s 1. avgustom. Pripravno tudi za kakršnekoli poslovne prostore. Dopise na upravo tega lista pod »Glav ni trg«. 3991 Službo dob? PRODAJALKO za tehničko trgovino sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtev na upravo lista pod »Motor«. 3977 SPREJMEM UČENKO UČENKO za trgovino s kolesi. B. Div-jak. Glavni trg._____3978 SLUŽKINJO sprejme takoj pekarna v Liin bušu. 3980 Posoillo GOSPODIČNA išče din 500— posojila- Vrnem sigurno z obsrestmi- — Ponudbe na upravo »Veččrnika« pod »Nujno«. 3974 Zgubljeno MALA PLOČEVINASTA ŠKATLJA s šivalnim priborom je bila pozabljena v parku na klopi. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi lista. 3995 Rasno HALO! HALO! Vsak 31. par čevljev zastonj! čevljarstvo F. Belicijan, Aleksandrova cesta 61, da 31. kupcu par čevljev, ki sl jih Je že izbral, zastonj. V svrho kontrole se vsak prodan par vpiše v knjigo, tako da imajo kupci pregled čez prodane čevlje. 3867 Kdor ne sme alkohola, naj pokusi 3274 RENETO AFRK ŽIMO. VOLNO kapok, vato kupite najceneje pri tvrdki »Obnova« F. Novak. JurčičSva 6. 3954 Danes in na praznik KONCERT! (gostilna »Triglav« (Voller). _____________3972____________ Predno odpotuijete ne pozabite kupiti KOVCEKE, nahrbtnike kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova 13. 3975 iin°' Posest DVOSTANOVANJSKA NOVA HIŠA z velikim vrtom, davka prosta, na prodaj- Vprašati Pekre 107, pod Kalvarijo. 3982 Prodam PRVOVRSTNO VINO od 5 litrov naprej liter po din 6— in din 2— davek, Scehofer, Malečnik 26, Sv-Peter-___________________3984 PSI na proda«, »nemške doge«, mladi. Vprašati Meljska cesta 64. 3992 GOSPODINJE lonec za vkuhavale rim ion* kompleten S3VHO Ulil 1 PINTER & LENARD 39 6 MOŠKO KOLO dobro, naprodaj. Seme, frizer Studenci, 3993 VINOTOČ od 5 litrov naprej Levrer, Košaki št. 22. 3996 Sobo odda SOBO takoj oddam. Meljska c. 43. 3971 DVE PRAZNI SOBI centrum mesta. I, nadstropje, oddam za pisarno ali stanovanje največ za 2 osebi. — Ogledati: Trg švobodeb, I. nadstropje, druga vrata, desno. 3981 Lepo OPREMLJENO SOBICO oddani gospodu- Delavska ul. 55. mj ( nožnim delom Din Streha proti solncu na železnem stojalu n VRTNO POHIŠTVO V VELIKI IZBIRI WEkA-Maribor mirugciiost gospa, ima izvor v živcih kože Io3a lecitin, ki je v stenicah mozga in živcev, vsebuje ravno Solea milo. Neverjetno osvežujoč je učinek umivanja z zdravim Solea milom. OTUlcr in kmruu Reuma ni bolezen starosti! Samo se — ako ni izležena pravočasno razvija v starosti v znane, neznosne bolečine. Zato pridite pravočasno in o zdrav te v Varaždinskih Toplicah. Nudimo vam vso meščansko udobnost po nizkih cenah: sobe po-čenši od Din 'i0‘ — • kopeli Dm lO—, celotna oskrba od 25'— do 35’— dnevno. Prosimo rezervirajte pravočasno sobo. Prospekte pošija ravnateljstvo žveplenega kopališča Varaždinske Toplice Širite „Vecernfk