AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 126
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 29, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
V Londonu so zaprli 1500 žensk
Več kot tisoč londonskih policajev je v par urah prijelo nemške in avstrijske podanice, katere so z otroci vred odpeljali v konfinacijo. V kratkem se pričakuje aretacijo mnogih odličnih London-čaraov, ki so zapletem v zaroto proti domovini.
London, 27. maja.—:Brez vsa7 ke napovedi je udrlo en tisoč londonskih policistov v razne hiše po mestu in v par urah so segnali skupaj 1,500 žensk, ki so podanice Nemčije in Avstrije. Dali so jim samo toliko časa, da so dele svoje stvari v kov-čeg in v par urah so se že peljale v konfinacijska taborišča. Poleg teh je policija po deželi napravila na stotine aretacij sumljivih oseb.
Vse te ženske spadajo v razred "B," v katerega spadajo vsi tujezemci na Angleškem po novi postavi, ne glede na to, če so česa obdolženi ali ne. Zadostuje, da so te osebe podaniki države, s katero je Anglija v vojni. Pri prijetem vodji angleških fašistov, Oswald ftkos-leyu, so na^li važne listine, na
podlagi katerih bodo v kratkem sledile aretacije več odličnih oseb.
Pogon na te ženske, ki so bile večinoma po službah pri bogatih Angležih, je napravil mnogo razburjenja in tudi neprijetnosti v Londonu. Aretacije so bile izvršene tako naglo in natihoma, da je marsikak londonski bogataš zastonj zvonil zjutraj kuharici ali služkinji, da pripravi zajtrk. Ni je bilo več v hiši, ampak je bila že na potu v konfinacijo.
Prijete ženske so morale vzeti s seboi tudi svoje otroke, za katere se bo posebej skrbelo v konfinacijskem taborišču. Za konfinacijsko taborišče bo služil otok "Man," kamor bodo poslali vse nemške in avstrijske podanike, stare od 16 do 60 let.
Angleži so s pomočjo francoskih tankov silovito udarili na Nemce
Hitlerjeva armada plačuje z ogromnimi izgubami, upirajoč se naskoku zavezniških čet. Od obeh strani se poroča o skrajnem naporu, ko skušati obe armadi druga drugo obkoliti.
Te dni se vrši eden največjih dor severno ocl reke Somme, ho-spopadov med zavezniškimi in'.teč obkoliti nemške čete, ki se nemškimi četami na belgijskem'nahajajo ob Rokavskem prelivu, ozemlju. Nemci naskakujejo Zavezniki poročajo, da so poko-močno utrjeni sektor pri mestu sili cele nemške mehanizirane Lille, katerega branijo močne za- edinice, ki so jih zaganjali Nem-
Slika kaže belgijske begunce, ki beže pred prihajajočimi Nemci. Med begunci vidite tudi nekaj redovnic. Vse svoje premoženje nosijo v culicah s seboj. Nemci so jim požgali hiše in odnesli so golo le življenje. Zdaj upajo, da bodo kje v Franciji dobili varno zavetje pred nemškimi bombami.
Bivši poljski častniki organizirajo svojo posebno legijo
Paris. — Več tisoč bivših poljskih častnikov se bo borilo kot prostovoljci v novo organizirani "častniški legiji" v francoski armadi. Legija bo sestoja-la iz mehaniziranih edinic in bo imela posadko samih izvežbanih mož, ki so dobili tozadevne izkušnje že v zadnji poljski vojni.
V Francijo je pobegnilo iz Poljske mnogo več častnikov, kot se jih pa potrebuje v diviziji, ki je sestavljena iz poljskih vojakov, zato so se odločili, da bodo šli v boj kot navadni vojaki. V tej oklopni edinici bodo poveljevali bivši poljski polkovniki in majorji, a kapetani in poročniki bodo kot navadni vojaki tvorili posadko.
-o-
Razjarjen snubač
Malo pred polnočjo je prišel pred vrata 52 letne vdove Eve Lachowski, 5906 Fleet Ave. njen dolgoletni prijatelj in zahteval vstop. Toda vdova mu je pred nosom zaklenila vrata. To je možaka tako razjarilo, da je osemkrat ustrelil skozi vrata. Ena izmed krogel je zadela ženo . v nogo in ji prebila žilo. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico, a nevarnega snubača v ječo.
Poroka
V soboto ob enajstih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Mr. John Offak iz 5801 Dible Ave. in gdč. Mary Mavrovich iz Brunsville, Pa. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeleže poročne maše. Mnogo sreče novemu paru v zakonskem stanu!
Nemčija zopet straši, da bodo Angleži napadli ameriško ladjo
Berlin, 27. maja. — Nemška uradna časnikarska agencija je posvarila Zed. države, da se v Angliji kuje zarota, po kateri se bo potopilo ameriško ladjo President Roosevelt, ko se bo vračala domov iz Irskega, kamor je bila poslana po ameriške državljane.
Nemci pravijo, da hočejo Angleži na vsak način zaplesti Zed. države v vojno in zato bodo sami potopili ameriški par-nik, potem pa zvrgli krivdo na Nemce.
London je takoj odgovoril na to nemško obdolžitev da je fantastična laž in je posvaril ameriško ladjo, naj se varje nemških podmornic. Ladja je odplula zadnji petek proti Irski in ima prostora za 1,000 potnikov.
Nemčija je bila tudi lanskega oktobra posvarila ameriško vlado, da nameravajo Angleži potopiti ameriško ladjo Iroquois, ki je vozila domov 584 potnikov. Ameriška bojna mornarica je hitela ladji naproti, ki je dospela domov brez vsake poškodbe.
-o-
NE BO LISTA!
V četrtek je Spominski dan in postavni ameriški praznik. Zato ta\ dan Ameriška Domovina ne bo izšla in tudi urad bo ves dan zaprt. Trgovci, ki bi hoteli dati oglase za petek, jih morajo prinesti ali poslati že v sredo. Ali pa naj pokličejo in pridejo ponje naši zastopniki. V sredo bo naš urad odprt do šestih zvečer.
Irska na pažnji, da bi domačini ne prodali domovine tujcem
Dublin, 27. maja. — Irski ministrski predsednik Eamon de Valera je opozoril narod, da visi nevarnost nad deželo in da mora biti Irska pripravljena braniti svobodo proti vsakomur, ki bi poskusil vkorakati v deželo. Premier je poklical na pomoč pro stovoljce, ki bi pomagali izslediti vohune in izdajalce v notranjosti mej. Pričakuje se, da bo vlada razglasila še ta teden nad deželo obsedno stanje.
Oblasti so našle pri več sumljivih ljudeh parašute, tujezem-ski denar in razne važne listine, ki kažejo, da so bili ljudje v zvezi z Nemci. Mrs. Stuart, žena irskega pisatelja, ki se trenutno nahaja v Nemčiji, je obdolžena, da je pomagala nekemu nemškemu vojaku, ki je pristal na Irskem z parašutom in ki ga še niso dobili. Aretiran je bil tudi neki Stephen Held, pri katerem so našli parašut, emblem nemških zrakoplovcev in listine ter zemljevide o irskih pristaniščih, mostovih in zrakoplovnih pristanih.
"K sreči," je rekel premier, "je samo mala grupa ljudi, ki kujejo izdajstvo."
V bolnišnico
V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Mary Strekal, stanujoča na 21274 Arbor Ave., Euclid, O. Nahaja se v sobi št. 310, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. želimo ji skorajšnjega okre vanja.
Belgijska vlada je že v Londonu
London, 27. maja. — Belgijski ministrski predsednk Herbert Pierlot in drugi člani kabineta so dospeli v London. Vsled tega se sodi, da bo vzpostavila Belgija svojo vlado v Londonu. Trije mali otroqi belgijskega kralja Leopolda so na varnem v nekem gradu na Francoskem, a kralj sam je še vedno pri svoji armadi, ki se bori proti Nemcem.
-r—o,—-
Council sprejel ponudbo družbe za nižje cene elektriki
Na sinočni seji mestne zbornice se je zgodil čudež, ali kaj bi rekli, ko je mestna zbornica ugodila zahtevi župana Burtona, da fse sprejme ponudba Cleveland Electric Illuminating Co. za nižje cene elektriki, kar bo znašalo $1,378,000 na leto za prihodnja štiri leta. Od te vsote bo za clevelandske odjemalce prihranjenih $778,580, za predmestja pa $599,500. Glasovanje je bilo 20 proti 13. Vse je pričakovalo, da bo zbornica odglasovala proti, ker se je zahtevalo še večje znižanje cen. Računali so, da bo glasovalo proti vseh 10 demokratov, katerim se bo pridružilo kakih šest ali sedem republikancev. Toda zadnji trenutek so spremenili svoje mnenje trije demokrat je, med tem ko je šest republikancev vseeno glasovalo proti. Med demokrati, ki so gla-
vezniške mehanizirane čete. Tu je največja zapreka za Nemce, da se ne razlijejo čez vso Belgijo. Ko so zavezniki odbili strahovit nemški napad v tem sektorju, so se zagnali s protinapadom na Nemce in jim prizadeli j težke izgube.
i Nemško vrhovno poveljstvo (poroča, da pritiskajo nemške čete na zavezniško levo krilo v Belgiji in da se bližajo zgodovinskemu bojnemu polju pri mestu hoteč obenem obkolili
Na Forda pritiskajo, da se izrazi glede Nemčije in vrne odlikovanje
Detroit, 27. maja. — R. J Thomas, predsednik avtne uni je, zahteva od vojnega in mor-(Ypres, nariškega oddelka Zed. držav, mesto Lille od severa, če se jim da preiščeta Henry Fordovo to posreči, potem bodo zagnali mišljenje napram nacijski1 zavezniško fronto nazaj proti re-Nemčiji, predno se odda tej ki Yser.
kompaniji kako naročilo pri ob- Od zavezniške strani se pa po-rambenem programu.	roča> da angleška bojna morna-
"Cas je že." je rekel delavski rica ter francoska in angleška vodja Thomas, "da Henry Ford ,eta,a bombardiraj o vedno z pronajde, kaj se je zgodilo v večjo sJlo nemške mahani2irane
Nemčiji od leta 1933 pod Hit- čete ob morju. Zavezniki š lerjem. Ameriški narod bi tu-
di rad vedel, če se Ford še vedno obotavlja napasti Hitlerjevo vlado in če še vedno trdi, da dvomi o preganjanjih v nacijski Nemčiji."
Dalje je Thomas rekel, če Ford morda ne misli, da je pri-
morju.
vedno naskakujejo nemški kori-
Kraljica Marija na potu v Kanado z otroci?
Belgrad, 27. maja. — Tukaj se je danes raznesla govorica, da'
šel čas, da vrne .odlikovanje |se je jugoslovanska kraljica-vdo-nemškega orla, glede? katerega iva Mariia odpeljala iz Anglije je rekel leta 1938, da je srečen,1 proti Kanadi. S seboj ima baje
j oba otroka regenta Pavla in svo-
ker ga je dobil.
Prva razprodaja
Mr. Jože Grdina, ki ima knjigarno in razne religione predmete na 6121 St. Clair Ave. ima na vsem blagu razprodajo do 4. junija. To je prva razprodaja v vseh 14 letih, kar obstoji ta trgovina. Cene so zelo znižane. Mr. Grdina bi rad znižal ogromno zalogo, ker bo preselil prodajalno na 6113 St. Clair Ave.
Na operaciji
Charlie Koncilija iz 1246 E.
ja dva otroka, princa Andreja in Tomislava. Toda mladoletni kralj Peter ni z materjo.
-o-
Kakih 400 komunistov in nacijev bo ob delo pri WPA
če bo kongres Zed. držav sprejel postavo, da pri WPA ne smejo delati ne komunisti ne naciji, jih bo v Clevelandu prizadetih samo kakih 400. Komunisti imajo tukaj samo kakih 1400 članov in naciji kakih 500. In od
sovali za županov predlog je bil 58th St. dijak East High šole, se. ,	, ,	.
councilman Vehovec, ki je zapu- je moral podvreči težki operacUj™eh teh Jlh dela le,kaklh 400 pn
stil svoje demokratske tovariše ji v Glenvile bolnišnici, v zadnjem trenutku.	še niso dovoljeni.
Obiski
KANADSKE PETORKE SO STARE 6 LET
Callander, Ont. — Danes, na 28. maja, je poteklo šest let, kar so bile rojene slavne kanadske petorke družini Dionne. Kmalu se jih bo začelo poučevati v krščanskem nauku in angleščini. Zdaj govore namreč samo francosko. V bližnji bodočnosti se bo zgradilo veliko hišo, v kateri bo stanovala vsa družina. Petorke so namreč še vedno popolnoma zase v svoji hiši.
Od aprila 1939 do januarja 1940 so dobile petorke v raznih
Spomenica kongresu proti preganjanju tujezemcev v Zedinjenih državah
Poslanec Lee E. Geyer iz sti, zločinov, vohunstva in sa- cev, tu in v inozemstvu roje-
botaže.
kontraktih $110,266.66. Njih varuhi so pa v istem času zavrnili razne ponudbe, ki bi prinesle petorkam najmanj $500,000.' Te zavrnenje ponudbe, vključno ponudbo, da bi prišle petorke na newyorško svetovno razstavo, znašajo najmanj $1,500,000. Toda mnogo teh ponudb so morali zavrniti vsled tega, ker dekleta ne znajo angleščine. Njih oče je bil namreč dozdaj absolutno proti temu, da bi se petorke učile angleščine.
Kalifornije je predložil v ameriškem kongresu 4. maja sledečo spomenico, katero je podpisalo nad 200 naj odličnejših ameriških državljanov, med njimi pisatelj Louis Adamič, senator Wm. M. Boyd, Upton Sinclair in drugi, številne delavske organizacije, spadajoče k CIO in A. F. of L. in razne druge bratske ter družabne organizacije.
Spomenica se glasi: "Vojne razmere po vsem svetu z vsakim dnem povečavajo nevarnost preganjanja in predsodkov napram tujezemcem, kakor je bilo znano Palmer j e-vo preganjanje leta 1920. Ne-državljane se odpušča od dela in grozi se jim z diskriminacijo, izgonom, konfinacijami, odtisi prstov in registracijo. Nedržavljane se po krivici dolži, da so krivi brezposelno-
"Poskuša se razbiti ameriške organizacije ter se skuša odvrniti pozornost ameriškega naroda od resničnih domačih problemov s tem, da se dolži nedržavljane krivde naših težkoč. Ameriko so odkri-/ li naseljenci. Naša vlada, naša ustava, naši običaji so bili ustvarjeni po naseljencih. Naše železnice, naše tovarne, naše ceste in naše industrije so bile zgrajene po naseljenih delavcih.
"Ako se preštudira predloge, vložene v kongresu in v mnogih državnih postavoda-jah, se pride do zaključka, da prav ti predlogi ogrožajo Ameriko in ne takozvani tujezemci. Vsak tak protituje-zemski predlog bi omejil ustavne pravice vseh Amerikan-
nih, državljane in nedržavljane, črnce in bele.
"Zastopniki ameriškega naroda v kongresu in v državnih postavodajah naj ne bodo zapeljani, da bi sprejeli neameriške predloge, ki temeljijo na lažnjivih obdolžitvah in de-magogski propagandi, ki je naperjena proti onim, ki so bili rojeni v tujezemstvu.
"Kot Amerikanci se zavezujemo, da bomo posvetili vse svoje moči, da bomo branili pravice nedržavljanov in v tujezemstvu rojenih, ne glede na to, kje so bili rojeni in ne glede na politično, ekonomsko, družabno ali versko prepričanje. Vabimo vse one, ki verujejo v demokracijo, da se nam pridružijo v našem naporu, da ohranimo principe svobode in pravice, kakor nam jo zagotavlja ustava Zed. držav." ....
WPA.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 v stari šoli sv. Vida v svrho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev.
ci v boj.
Splošno se sodi, da ne sme Hitlerjeva armada počivati niti trenutek, ampak vedno prodirati naprej, da obkoli zavezniško armado v Belgiji. Potem morajo Nemci to armado popolnoma uničiti, ali pa bodo izgubili vse, kar so dozdaj pridobili in tedaj bodo začeli pa zavezniki pritiskati za njimi. Zato pa Hitler meče v boj vso silo, kar jo premore, da ne bi dobili zavezniki časa organizirati se in dovolj .uspešno napasti.
Zavezniki so za enkrat ustavili nemški pohod v Flandrijo. če bodo mogli še nekaj' časa vzdržati v teh pozicijah, bo postal boj na obeh straneh primeroma enak in to v škodo Nemcev, ki ne bodo mogli poslati tu sem dfisii ojačanja, da ne osla.be drugih front, o-
Ako bo Italija udarila, tedaj bo šla v Egipt
Rim, 27. maja. — Italijansko časopisje se je zdaj obrnilo v novo smer in nravi, če bo šla Italija v vojno, da bo šla v Egipt. Dalje napoveduje Italija, da bo slučaju vojne v zvezi z Nemčijo, Ogrsko in Bolgarijo, proti pa bodo Jugoslavija, Turčija, Romunska in Grška. Kar se tiče zaveznikov, pravijo Italijani, bodo ti preveč zaposleni na za-padni fronti, da bi mogli priti na pomoč Balkanu. Rusije se tudi ni bati, ker je še vedno dobra zaveznica Nemčjie.
Vlada je odredila, da ne smejo nobena vozila dobiti gazolina po 1, juniju, če nimajo zato posebnega dovoljenja od vlade. Ukazala je tudi, da se dožene za-lbga volne in bombaža in bolnišnice morajo takoj sporočiti zalogo zdravniških potrebščin.
Važna seja
Danes zvečer ob osmih se vrši važna seja kluba "Ljubljana" j v Slovenskem društvenem domu 'na Recher Ave. -o--
CLEVELANDSKE TOVARNE, KI IZDELUJEJO VOJNI MATERIAL, HOČEJO DRŽAVLJANE
"Na enak način postopajo tudi druge tovarne. Predno vzamejo kompanije novega delavca na delo, se preišče ves njegov rekord, da se pronajde tudi njegova aktivnost zunaj tovarne.
Večinoma vse clevelandske tovarne, ki izdelujejo vojni material, so začele odslavljati od dela vse nedržavljane, da se zavarujejo, kot pravijo, pred vo-'
jhuni. Tako ima Thompson Pro-| Ko je dobiia White Motor Co. !ducts Inc., ki izdeluje dele za le-'lansko leto naročilo za francoske jtala, skoro 100% samo ameriške vojaške ticuke, je vzela od kakih državljane na delu. Še pred '300 novih delavcev odtise prstov, lenim letom je vodstvo tovarne Predsednik Black pravi, da so jčekiralo vse delavce in vsi delav-jtam zaposleni zdaj skoro 100% ;ci, ki so imeli samo prve papir-j samo ameriški državljani, je in ki niso še imeli vložene j Prattt & Whitney Co., ki iz-prošnje za drugega, so dobili deluje stroje za letala, je neda-
ukaz, da to takoj store. Kdor tega ni storil, je bil odslovi j en. Vsak nov delavec se mora izka-
vno vzela odtise prstov od vseh delavcev. Te odtise je potem pregledala federalna tajna poli-
zati z rojstnim listom ali držav- cija in posledica je bila, da je bi-Ijanskim papirjem.	1 lo več delavcev odslovljenih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mall, $3.50 for 6 months, Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Napredek v Collinwoodu
Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 126 Tues., May 28, 1940
Sporazum med demokrati
Po dolgih letih hudega boja med demokrati v okraju Cuyahoga, je končno prišlo do premirja in dosegli smo, za kar smo se borili zadnjih šest let in to je, da je bil izvoljen na konvenciji precinktnih načelnikov Ray T. Miller za vodjo. Demokratje smo vzeli edino pot, ki vodi do lepše bodočnosti demokratov in izvolili so si za načelnika moža, o katerem smo pred par dnevi zapisali, da je edini v stanu privesti sporazum v stranki in to je Ray T. Miller. Prepričani smo, da nikdar v zadnjih 20 letih niso imeli demokratje lepše, prilike do splošne zmage, kot jo imajo ravno pod Mr. Millerjem.
Kot nihče drugi, tudi Ray T. Miller ni nezmotljiv in tudi on ni brez napak, toda napake, ki jih napravi, se lahko popravi in on je mož, ki je vedno pripravljen poslušati dobre nasvete. Vedno smo stali za Mr. Millerjem vse od takrat, ko je prvič stopil v javnost, mu pomagali pri izvolitvi okrajnim prosekutorjem in še bolj pa takrat, ko je kandidiral za župana. Takrat je bil prav slovenski glas odločilen in napeti smo morali vse sile, da smo mu priborili zmago z komaj nekaj tisoči glasov večine.
Tudi potem, ko je nastal v stranki spor in smo radi tega izgubili v Clevelandu demokratskega župana, smo stali pri njem in naš časopis je bil tedaj prvi, ki je zahteval čistko v demokratski stranki. Takrat smo bili mi prvi, ki smo demokratom predložili ime Ray T. Millerja za okrajnega načelnika.
Tudi te dni, ko se je napelo vse sile, da se ga spodrine, smo zvesto stali pri njem in poudarjali, da je Ray T. Miller edini, ki je zmožen poravnati spor, ker smo vedeli, da je on mož, ki je velik dovolj, da bo pozabil na vse osebne mržnje in ki bo gledal le na koristi celokupne demokratske stranke. Zato smo javno priporočali njega v izvolitev, toda zahtevali smo od njega, da sprejme k vodstvu obe stranki, to je njegove pristaše in pristaše grupe bivšega načelnika Gongwerja. Takrat smo rekli, da je to edina pot, da se poravna d-olgoletni spor, ki je grozil razbiti stranko. Dobrobit stranke nam je bil toliko pri srcu, da smo celo zahtevali odstranitev obeh, Millerja in Gongwerja in da se izbere popolnoma novo vodstvo, ako noben od dosedanjih voditeljev ni pri volji ali ni v stanu doseči sporazuma. Ray T. Miller nam je obljubil, da bo, če bo Izvoljen, odprl vrata na stežaj vsem domekratorh in da ne bo preganjal nikogar, četudi ni bil vedno zanj.
In Mr. Miller jc ostal mož beseda. Ko ga je izvolila demokratska zbornica, je izbral za prvi urad pod njim, za podpredsednika, moža, ki je bil vseskozi desna roka Gongwerja in njegov največji zagovornik, to je Felix Matia.
Še več, ko je štetje pokazalo, da ima Mr. Miller večino, je vstal njegov največji politični nasprotnik, kongresnik Sweeney in predlagal, da se izvoli Millerja soglasno načelnikom. Čeprav to ni bilo potrebno, ker je imel Miller itak večino, toda ta predlog je pokazal, da so končno pripravljeni vsi demokratje sodelovati in pozabiti na vse diference v korist vseh demokratov, celokupne demokratske stranke. In še več! Stopila sta skupaj dosedanja dva največja nasprotnika in si segla v roke, Miller in Sweeney, kar smo vzeli vsi z velikim zadovoljstvom na znanje.
Pristno slovensko dekle, Vera Turek agilna društvena uradnica in hčerka poznane in spoštovane družine George Tureka in sestra urednika Ameriške Domovine Frank Tureka, bo ta teden otvorila prenovljene trgovske prostore na 16011 Waterloo Rd. Razumljivo, Mr. Geo. Turek je lastnik prostorov, toda gospodična Vera bo v njih poslovodja. Prenovljeni trgovini je na steklu ustavljeno ime "Val Ree" kar znači ime poslovodkinje in njene prikupi j ive trgovske uslužno-sti.
Prostor je okusno prirejen, lepo belo pleskan in pravi tip moderne slaščičarne. Mr. Geo. Turek priznan mizarski mojster je prenovljene prostore v arhitekturi, okusu in slogu tako lepo prikrojil, da v njih vlada har monija v barvi in sestavi.
V Val Ree slaščičarni se bo doma izdelaval sladoled, kar jamči, da bo vedno svež in dober Poleg sladoleda se bo tudi po streglo z najboljšimi mehkimi pijačami in drugimi slaščicami Pripravljene so udobne mize in v prostorih se lahko servira na enkrat okrog 70 oseb.
Mr. Geo. Tureku lahko iskreno čestitamo na lepem mojster-skem delu in preuredbi modernih trgovskih prostorih ter gospodični Valeriji Turek na izbor-no izbranem okusu opremljen j a trgovine.
Gospodična Valerija je fino, pristno slovensko dekle, polno življenja in dobre volje v postrežbi in družabnemu življenju. Rojakom in rojakinjam toplo priporočamo novo podjetje za obilen poset in poslugo. Na dan odprtije ta teden bo nekaj posebnega in pazite na oglas v Ameriški Domovini prihodnje dneve.	P.
široko kakor bodo pa sedaj, je pa samo 1. in 2. junija. Omenjene dneve se vam ni treba prav nikjer nič ustavljati, kar naravnost pridite.
jaki so dobili vsak svojo zadol-žnico nazaj.
Častno priznanje gre sledečim, ki so delovali za napredek in prospeh našega doma: pokojni John Lekan, ki je bil predsednik; Mr. Florian Cesar, finančni tajnik nad 12 let; Rt. Rev. J. J. Oman, župnik fare sv. Lovrenca, ki je bil v direktorij u že od začetka.
Vsi člani društev in prijatelji doma so z veliko vnemo delovali v naš Društveni dom j v namenu, da se dom čimprej iz-Na našem vrtu bo do- koplje iz dolga, želja se je ures-
saj mi Ljubljančani imamo tako slavnost samo enkrat na leto. Pri nas so vedno in vsakemu vrata odprta, toda tako na
volj zabave za vse.
Ne pozabite pridit pogledat naše nove balincarske prostore, katere je uredil Mr. Segulin s pomočjo svojih prijateljev, ki so se na vse načine potrudili, da so izvršili delo kar najboljše mogoče. Veste Mr. Segulin je tudi kandidat za ljubljanskega župana, seveda mu želi mopopolnega uspeha, pa tudi drugi kandida-tje se precej trudijo za izvolitev.
Mrs. česen je zelo agilna in se veliko trudi, da bi dobila čast ljubljanske županje. Dalje Mr. Ivan Ivančič, ki je nominiran od kluba Ljubljane, je tudi dober delavec. Seveda želimo sreče vsem, a ustavila pa se bo samo pri enem in to bomo zvedeli v nedeljo 2. junija bolj pozno zvečer.
Zatorej, dragi rojaki pridite od blizu in daleč in nam pomagajte izvoliti dobrega župana. Omenil sem že, da bo vsega dovolj in največ pa bo ljubljanskega goleža, katerega bodo pričeli servirati že ob osmih v nedeljo zjutraj. Torej v nedeljo si lahko privoščite dober zajtrk in pridite v Društveni dom kakor smo hodili v Ljubljani k "Zek-sarju" ali "Figabirtu." Ne pozabite 1. in 2. junija je naš in vaš dan in vas prav ljudno vabi, France iz Ljubljane ---o--
ničila in danes se lahko ponašamo, da je dom brez vsakega dolga in da je SLOVENSKI NARODNI DOM na 80. cesti v resnici NAŠ!
Ob tej priliki hočemo čestitati vsem direktorjem od začetka do danes, ki so tako vztrajno vršili težavno nalogo in jo tako častno izvršili ter vedno skrbeli, da se je delovalo nesebično in le samo za korist doma kakor tudi v korist članstva društev, ki so v to zainteresirana.
Sedanji direktorij, v katerem je tudi 9 naših tu rojenih Slovencev, se je zavzel, da se pra znuje 20 letnico s plesom, ki se vrši v sredo 29. maja (jutri večer). Za godbo bo skrbel dobro poznani Trebarjev orkester. Gospodinjski klub pa nam je obljubil, da nam bo pripravil ffno "Chicken" paprikaš večerjo. Za suha grla pa bo pripravljena najboljša pijača, tak0 mislimo in upamo, da bo vsem ustreženo.
Sedanji direktorij Slovenskega narodnega doma prav vljudno vabi vse članstvo in prijatelje, da napolnimo dvorano na dan 20 letnice našega doma ter na ta način pokažemo dobro vo-
teklem letu potisnil delo Unije v drugo smer ,kakor pa si jo je zamislila na lanskem občnem zboru. Misliti je morala v prvi vrsti na varstvo naših otrok v primeru vojne. Uredba o zaščiti pred napadi iz zraka in zlasti pravilnik o postopku za zaščito otrok v primeru vojne so postavili Unijo pred nove velike, težke in zamotane naloge. Po tem pravilniku je postala Unija kot posebna ustanova za zaščito otrok po svoji iniciativi pomožni organ vseh pristojnih oblasti po uredbi in pravilniku o zaščiti pred napadi iz zraka. Vendar delokrog Unije ni jasno opredeljen. Nekatere določbe ji prisojajo samo posvetovalni in agitacij ski delokrog, druge pa ji nalagajo povsem upravne in izvršne naloge, ne da bi ji obenem dala tudi odgovarjajočo oblast, avtoriteto in gmotna sredstva. Kljub temu pa se je Unija krepko lotila organizacije zaščite otrok v primeru vojne in napravila vse, kar je bilo v njenih močeh.
Tajniško poročilo je podal g. Vojko Jagodic, ki je opisal podrobno delo prizadevanja Unije ter navedel mnogo podatkov in statistik, ki nazorno kažejo, kako potrebno je mladinsko zaščitno delo pri nas. Dravska sekcija Unije šteje že 40 krajevnih odborov. Blagajniško poročilo izkazuje 72,252 dinarjev dohodkov in 59,182 din izdatkov. Nadzorno poročilo, ki ga je podala gospa Vida dr. Novakova, ugotavlja vestno poslovanje banovinske uprave Unije.
Sledil je živahen razgovor glede načina evakuacije otrok v primeru potrebe. Banski svetnik g. Velikonja je postavil na
Vezuv kot izvor energije
Ta misel, da bi se dal Vezuv izrabiti kot izvor energije, ni nova, marveč so jo v poslednjih letih večkrat pretuhtavali, dasi ni nihče skrival, da je ta zamisel, čeprav ji ne manjka gospodarske, znanstvene in praktične podlage za uresničenje, vendarle smela in nekam bajna. Znanstveno je ta načrt nedavno potrdil italijanski učenjak, profesor fizike na neapeljski univerzi, Carlevaro, ki je nasvetoval graditev velike geotermične centrale na ognjeniku. V to centralo bi bilo treba napeljati zgoščeno paro ognjenika, da bi iz nje s pomočjo turbin proizvajali elektriko. Po mnenju prej o-menjenega fizika bi morali od obale, od Torra del Greca izvrtati vod v bazalt; ta vod bi moral segati neposredno do ognjenika z njegovo visoko proizvodnjo vročine. Paro bi bilo treba pri 150 stopinj vročine odvajati v centralo, kier bi v kondenzatorju z morsko vodo razvijala potrebno silo, da bi poganjala turbino, ki bi proizvajala več sto tisoč kilowatov.
STALIN O BREZBOŠTVU
ljo za velikodušno sodelovanje v j čelo> naj ge pri evakuaciji upo-
korist ma.
in napredek našega do-
Ob 20 letnici
V Ljubljano bomo šli
Kaj pa je to, da se drugega ne sliši kakor v Ljubljano in zopet v Ljubljano? Veš dragi prijatelj, tam doli imajo vedno kaj novega in kako luštno je tam, posebno pa vsako leto tako v začetku junija, ko se vsako leto spominjajo ustanovitve Bele Ljubljane, ki je bila ustanovljena junija meseca leta 1929.
Prav dobro se še spominjam tistega dne, ko je bilo na tisoče ljudi, no pa kaj bom rekel, saj jih bo tudi letos. Saj imamo vendar vse bolje urejeno kot pa smo imeli ob ustanovitvi. Sedaj
Slovenski narodni dom na 80. cesti praznuje jutri 20 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki vam hočemo podati malo zgodovine naše ustanove.
Naseljenci v tem kraju Cleve-landa, nekateri še živeči pionirji, so pred leti uvideli potrebo prostora in dvorane, kjer bi se lahko zbirali ob raznih prilikah, tako v kulturne kakor v socijal-ne namene. V ta namen je bil sklican leta 1917 javen shod, na katerem je bil takoj izvoljen odbor, katerega naloga je bila, da gre takoj na delo in da se prične delati za lastni narodni dom v katerem naj bi se zbirali naši rojaki ob raznih prilikah, še isto leto smo se inkorporirali v državi Ohio pod imenom Slovenski
Direktorij SND na 80. -—o-—
cesti.
IZ DOMOVINE
ZA VARSTVO NAŠIH OTROK
Pred štirimi leti je bila ustanovljena Jugoslovanska unija za zaščito otrok, ki je sprejela v svoj delovni narčt cilje in prizadevanje, ki zaslužijo vse pozornost naše javnosti. Namen te
štva predvsem družina in naj se zasliši mnenje staršev, čim manj pa naj se evakuira otroke .v krdelih. Pravilnost njegovega naziranja so poudarili tudi drugi govorniki, vprašanje pa je, kako izvesti evakuacijo, da bo moglo biti to načelo upoštevano do kraja. V razgovor so še posegli dva zastopnika Unije iz Maribora, svetnik g. dr. Ogrin, g. dr. Vidic iz Kamnika, gospe Grafenauerjeva, dr. Zalo'karj$-va, Kržičeva, Koroščeva, g. Vider in drugi. Končno je skupščina sprejela 31 predlogov, ki
organizacije je skrbeti za največji zaklad vsakega naroda, za|so stavila razna društva in njegovo mladino. Da ta korist- j organizacije, med drugimi pred-na organizacija doslej še ni do-lloge Društva za varstvo deklet, vidnih uspehov, je vzrok1
imamo lepo urejen klubov pro-
Tudi:kar se tiče liste izvrševalneg^ odbora je Miller po-j^or, lep oder in na vrtu pa lepo kazal, da ne bo poznal nobene razlike med njegovimi pri- ^.,eno drevje, dovolj prosto-staši in onimi, ki so bili dozdaj na Gongwerjevi strani, ker}™ » Parkfn>e avtomobilov m izbral je v izvrševani odbor zastopnike obeh struj, kakor Pa fin Prostor za bahncanje. smo priporočali in kot je tudi edino pravilno in pametno. Stranka ne more iti naprej in dobiti zmage samo z nekaj demokrati, ampak le tedaj, če gredo vsi za svojim voditeljem in vsi delajo za izvolitev demokratskih kandidatov.
Mi, ki smo prvi predložili javnosti ime Ray T. Millerja za okrajnega načelnika, nismo veseli te končne zmage radi nas samih, ampak radi tega, ker vse kaže, da je nastal zdaj
Odkar pa se je ustanovilo Klub društev je pa vedno kaj novega in je v veliko pomoč direktoriju. Slišal sem, da bodo celo slona od nekje pripeljali, ali
segla vidnih uspehov, je — pomanjkanje denarnih sredstev. Unija ima pripravljene velikopotezne načrte, ki jih pa samo z zasebno dobrodelnostjo ne bo mogla izvršiti. Na pomoč bodo morale priskočiti oblasti z denarnimi podporami, da omogočijo zamisliti te človekoljubne
narodni dom. Zemljišče za to j organizacije, stavbo se je kupilo leta 1919 od j V nedeljo 30. marca je bil redni samostojnega društva sv. Aloj-! letni občni zbor Unije za zaščito zija in društva sv. Lovrenca št. j otrok v Ljubljani. Veliko sejno 63 KSKJ.	j dvorano mestnega magistrata so
Gradnja jc bila tedaj prera-1 zasedli člani banovinskega odbo-čunjena na $35,000, a takoj kojru, delegat Unije in zastopniki
Krščanske ženske slovanske ženske žen zadrugark itd.
-o—
zveze, zveze,
Jugo-Kola
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
Sovjetski medicinec profesor Ivaškevič je imel nedavno na neki brezbožniški skupščini v Moskvi predavanje o Stalinu kot brezbožniku. Pripovedoval je, da je imel kot zdravnik dostikrat priložnost, da je Stalina videl in z njim govoril. Iz njegovih ust, pravi, je izvedel, kako ostro sovjetski poglavar odklanja, da bi ga neuki komunisti slavili kot nekega novega Kristusa ali odrešenika sveta. Stalin mu je večkrat dejal: "Jaz sem človek z jasnim razumom in s čisto materialističnim mišljenjem. V mojih očeh veljajo za socialistet samo oni ljudje, ki se javno priznavajo za brezbožnike. Marksizem brez brezbožništva i« ka-, kor človek brez srca." Profesor Ivaškevič je na koncu svojega predavanja izjavil, da mora imeti brezbožniška ideja prednost prfid življenjem poedincev, ako gre za važna vprašanja te ideje. "Ako zahteva brezbožni-ško gibanje smrtne žrtve, je treba le-te brez pomisleka doprinesti," uči Stalin in s temi besedami je tudi Ivaškevič zaključil svoje predavanje.
-o-
—Kamilica dobi svojo pošto. Po dvletnem prizadevanju se je posrečilo končno prebivalcem Kamnice pri Mariboru, da bodo dobili svojo pošto s telefonom.
se je pričelo z delom, so poskočile tudi cene stavbenemu materi-jalu tako, da je bilo treba primakniti še nadaljnih $20,000 in
prav vseh organizacij, ki posredno ali neposredno delujejo v korist naše mladine. Navzoči so bili načelnik socialnega oddelka
od kje bo prišel tega pa ne vem, je bila skupna cena $55,000. Ra-jbanske uprave g. Kosi, šef odse-samo, da bi se zopet ne zgodilo
di tega pa so bile nastale težko-j ka za zaščito prebivalstva .pred če za obstoj doma.	: letalskimi napadi banski svetnik
Da se jc premagalo vse teža-1 g. dr. Ogrin, zastopnik prosvet-ve, se razume, da je bilo veliko:nega oddelka banske uprave g. truda in dela. Toda naši pionir- prof. Planina, zastopnik vojske ji se tega niso ustrašili, ampak'podpolkovnik g. Ahačič, zastop-so šli korajžno z delom naprej j-nik mestne občine mestni Svetin leta 1919 se je že vršilo pola-i nik g. Vider, zastopnik župana
m si mislim kako neki ritev prostorov v sredini sloven-j konferenc g. dr. Alfonz Levi-bo držal Jim Rottar, če se ske naselbine, kjer še danes sto-,'čriik, znani karitativni delavec
demokratski stranki res pravi mir. tudi če se nam je iz- kakor se Je 1929> ko pnsel tja polnila ta dolgoletna želja, pa bomo tudi poslej gledali samo nekl do Golovca, je pa zbolel m za koristi vseli demokratov in ne samo za koristi nekaterih. taiko le zamudo. Ampak Tudi poslej bomo stali na pozornosti in bomo kritizirali vse, kakor se sllsl> je scdaj P°Poln°-kar ne bo prav in odobravali Vse, kar bo v korist stranke. ma zdrav in Pride Prav £°tovo> Tudi poslej ne mislimo biti kaki kimovci, da bi slepo pritr-:^ "c bo kakšne posebne nesre-
nfne 1Mb v	Ar^W nam - več takih ganje vogelnega kamna in leto'-komisar g. Graselli, kanonik g
ler ja krit zlraU če se nTm je zdelo da jo je udaril po napa-1posebnosti. Ravno sedaj sem se pozneje pa je bila slovesna otvo>oj, predsednik Vincencijevih čni poti, tako ga bomo tudi poslej, če bo to potrebno. Ne bo .spomnil to pa kaka zahrbtna kritika, ampak javna in poštena. Pri Re
tem oa imamo upanje, da tega ne bo potreba, zlasti sedaj spet slonu kaj narodi, kajti on'ji sčavfca ne, ko sta pri vodstvu obe struji, ki sta si bili dozdaj v klu- je odgovoren zanj, če ne pride, j kateri se bliSci napis bovanju radi osebnih koristi nekaterih.	po direndaj. No ja, saj je Rot-
Zdaj vidimo prvič po dolgih letih jasno in odprto pot tar predlagal na seji, da se dobi za demokratsko stranko v dolgih letih. Vidimo prvič odprto !slona- Torej Jim> bodi priprav-pot do zmage demokratov. Zdaj ni potreba drugega kot dajlje« za vsa^ slučaJ> skrbi da bo poprimemo vsi skupaj, pljunemo v roke in se vstopimo za!dovolj vsakovrstne "žavhe" na demokratski voz, pa ga porinemo iz blata, v katerem je razpolago, da ga bomo lahko hi-tičal vsa ta dolga leta. Ni vprašanja, da bi se nam vsem nejtro namazali, da bo zdrav za 2. posrečilo poriniti voz vrh klanca na lepo pot, po kateri bo junija.
drdral sam. Zdaj, ko so prišli demokratje k pameti, bodo I Dragi rojaki, prav prijazno lahko šteli svojo moč, ki-ne bo več deljena, da bi se radi te-; ste vabljeni, da nas pridete po-ga okoriščali drugi, ki so se pasli na demokratskem sporu, 'gledat in se poveselit z nami,
dobrem stanu in na g. prior Učak, predsednik "Dru-Slovenski žine" banski 'svetnik g. Narte
narodni dom.
Približno deset let je poteklo
Velikonja in še mnogi drugi. Zborovalce je pozdravil pi-edsed-
predno je bil odplačan dolg nafnik dravske sekcije Unije g. dr. Union Trust banki, ki je znašal j-Fettich in predlagal vdariostno $25,000. Od veselja nad takim (brzojavko najvišji pokrovitelji-napredkom je bil prirejen ban- ci Unije Nj. Vel. kraljici Mari-
ket v počast rojakom, ki so bili podpisali zadolžnice, da smo lahko dobili posojilo od omenjene banke. Na tem banketu je bil
ji, ki so jo zborovalci sprejeli s toplimi ovacijami.
- V svojem poročilu je predsednik g. dr. Fettich poudarjal, da
sežgan "mortgage" in dotični ro- je tok svetovnih dogodkov v pre.
PRVI SO BILI. — Joseph Perušelc, trgovec s pohištvom, katerega trgovina je znana pod imenom Perušelc Furniture, 809 E. 152nd St. je precej pokonci hodil, kajti njegov keglaški oddelek je zmagal v St. Jerome's Church Bowling League na St. Clair-Eddy keglišču. Premagali so Dietrich Florists in Eddies Service Station oddelka v precej ostri borbi in si priborili prvo mesto.
Od leve, prva vrsta: Frank Kramer, Joseph Perusek in Pat Johnston, vodja; dmga vrsta stoječi: Louis Henik-man, Louis Roush in Al Makuc.
.......................".......mmmmittiniiitnmrntmi
WINNETOU
r» nemlkem tsrlndlni K. M»y»
Po kotlini pa so se podili -bojevniki, uprizarjali so bojne igre, pri katerih pokažejo vso spretnost v jahanju in v rabi orožja.
Kdo sta bila bela — ? Predaleč je bilo, nisem dobro videl njunih obrazov. Vzel sem daljnogled.
Pa iznenaden sem ga ponudil
Samu.
"Sam, poglej!" Nastavil je steklo pa vzkliknil:
"s'death —! Naša prijatelja! Fred Morgan pa Patrik, njegov Kako sta prišla med Ro-
mance
.f"
tako izurjen, da se poljubno in po bliskovo vrže konju sedaj na eno, pa spet na drugo stran, gibčno in lahko, da bi se brez skrbi postavil v cirkusu.
Tako smo se zagledali v jaha-ške umetnosti Komančev, da smo čisto pozabili na okolico. Lahko si torej mislite, kako smo se prestrašili, ko sta se nenadoma pojavila že čisto blizu nas na sledi Komančev dva jezdeca.
"Have care —!" sem vzkliknil polglasno. "Ljudje prihaja-
"Stvar je čisto enostavna, Sam! Patrik je bil itak vedno pred nami, Morgan pa je s Head Picka prišel za Holfertom. Srečala sta se. In pred Racur-rpi se jima ni treba skrivati, saj si čul, kaj pravi Hoblyn! Da so si Komanči in stakemani dobri prijatelji!"
"Tako bo menda. Pa neprijetno je le!" "Zakaj ?"
"Kako pa ju bomo dobili, če sredi med Komanči —?"
"Upam, da ne bodeta za večno sedela med njimi, tudi potovala ne bodeta z njimi. Druge namene zasledujeta in na misel jima ne bo prišlo, da bi Komančem izdala zaklad."
"Torej je najbolje, če tule počakamo in jih opazujemo, kaj?"
"Varni vsaj smo tukaj, se zdi. Ni verjetno, da bi se kateri rdečih vrnil."
"Pa Morgan bi prišel —. Hol-ferta išče!" je omenil Bernard.
"Zvedel bo od Patrika in od Komančev, da ga niso videli, pa bo mislil, da se je drugam obrnil.
'Ali bomo konje skrili?" sem
vprašal Winnetoua.
Pokimal je, stopil sem po konje in spravili smo jih globlje v gozd. Tovornim konjem smo sneli cule s plenom, ki smo ga vzeli stakemanom v Llanu.
Ko je Hoblyn zagledal kotlino, je pokazala fro njej v hrbov-je na desnem bregu:
"Sir, tamle na desno se odpira soteska, pa, kateri moramo potovati, da pridemo v dolino zaklada."
"Tam —? Sitna reč!" ' "Zakaj, Charley?" je vprašal
Sam.
"Ker ne moremo tja, dokler sedijo Komanči v kotlini. In tudi Morganov ne moremo prehi-,
teti."
"Kako da ne?"
"Saj si vendar lahko misliš, da se bodeta koj po odhodu Komančev odpravila na pot!"
"Ne skrbite se, sir!" je pravil Ha|>lyn. "Tisto rfat po soteski poznava le midva s kapitanom. Patrik bo šel drugo pot, ki pelje niže spodaj ob pritoku Rio Pe-cosa v gorovje."
"Torej pa naj bo! Počakali bomo in si ogledali tele njihove bojne igre."
Komanči so se razdelili v dve četi, ki sta se napadali v sklenjenih vrstah, pa spet v manjših oddelkih in v posamznih borbah. Razkazovali so vso svojo gibčnost in vztrajnost in Evropejec bi se jim kar ne mogel načuditi. Sedla seve nimajo in tudi ne uzde, le odejo ali pa kožo privežejo konju na hrbet. Na vratu visi konju široka zanka, druge opreme ne poznajo.
V divjem diru kolobari jezdec po ravnini. Pa se nenadoma vrže na stran, obvisi z roko v zanki, s peto pa se naslanja konju na hrbet. Skrit za telesom konja, ki mu služi za ščit, opazuje pod njegovim vratom sovražnika in strelja na njega. Konj dirjatako varno in mirno, da strelec le redko zgreši. V tem aikrivianju je indijanski jezdec
ZAHVALA
Hoblyn je šepnil:
"Kapitano in Conchez —!"
"Brž v gozd pa sled zabriši-mo!"
V manj ko dveh minutah je bilo vse opravljeno. Tovariši so se skrili globlje v gozd, le z Win-netouom sva ostala na robu, da sva lahko prišleca opazovala.
Gotovo bi bila opazila našo sled, ki je bila le slabo zabrisana, pa v tistem hipu so zagnali Komanči onstran ovinka svoj divji bojni krik. Osupnila sta, previdno prežala krog ovinka, pa se obrnila in obstala prav na mestu, kjer smo malo prej stali mi. Z Winnetouom sva se u-maknila k tovarišem.
Njun nepričakovani prihod je bil za nas izredno važen, zvedeti sem moral, kaj se menita.
Dva javorja sta stala blizu ro- ^ _________
ba, tja sem se splazil. Za vsak^cmo v Društveni dom-slučaj sem vzel tomahawk s se
V prijetno dolžnost si šteje-va, da se najlepše in iskreno zahvaliva otrokom, sorodnikom prijateljem in znancem za prirejeno presenečenje dne 20. aprila v Društvenem domu na Recher Ave. ob priliki 25-letni-ce najinega srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja.
Pregovor, kateri pravi: "Če trije vedo, ve celi svet," nikakor ne drži. V.zaroti najinega presenečenja jih je bilo mnogo, toda niti od daleč nisva slutila, kaj vse se pripravlja za najinim hrbtom, kar bi lahko rekla pred najinimi očmi. Reklo se nama je, da se pripravlja surprise za našega prijatelja Joseph Šetina in pri vsem naj bi midva igrala glavno vlogo in slavljenca pripeljala v dvorano. Skrbno sva ob večeru kramljala, kako se morava proti Joseph Šetinetu obnašati, da se ne izdava in mu dava povod, da ne bi v njem zbudila sumnjo, čemu ga vodiva v narodni dom. Že vnaprej sva v mislih videla Jožeta, kako se bo prestrašil in kako globoko bo presenečen.
Vse je bilo tako dogovorjeno in urejeno, da mu nismo dali povoda misliti na surprise, ki se njemu pripravlja. Edini strah, katerega sva imela je bil ta, kaj če se bo Jože branil iti v dvorano in bi bil slučajno zadržan ali jo kam drugam potegnil. Kako nama je bilo prijazno in veselo, ko sva Jožeta in njegovo soprogo povabila naj se nama pridružita, da odi-
K tlom ukovana nisva niti znala, kaj vse se okrog naju godi in komu prav za prav je surprise pripravljen. Udati sva se morala usodi šele potem, ko je stopila hčerka Irena pred naju in ob njeni strani pa sina Ferdinand in Stanley, ki so nama voščili vso srečo in veselje. Izročili so nama krasen šopek, darovan po znancih in prijateljih. V svojih srcih sva čutila neizmerno prijateljsko ljubav, namah bi najraje objela vse goste, jih privila na svoje srce in se jim najprisrčnejše zahvalila.
Najino najlepšo zahvalo naj prejmejo orginalni zarotniki, ki so dali prvi povod za krasno prirejen večer. Najina zahvala naj velja sledečim: Mr. Joseph Šetina, Mrs. Frances Lupšina, Mr. Anton Godlar in Mr. Anton Bartol.
Posebna zahvala gre še Mr. Godlar ju, ki je imel vse v rokah in takorekoč največ dela in skrbi, da je bilo vse tako lepo pripravljeno. On je bil glavni zarotnik za to presenečenje, ter je pripomogel največč da sva preživela tako lep večer v krogu naših prijateljev.
Najino prisrčno zahvalo naj prejmejo darovalci za prekrasne darove in lepo pripravljen večer. Najino zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Lupshina, Mr. in Mrs. A. Godlar, Mr. in Mrs. Charles Wick, Mr. in Mrs. Joe Novak, Mr. in Mrs. Joe Cerjak, Mr. in Mrs. Mike Zernic, Mr. in Mrs. Andy Gregorc, Mrs. Tončka Voglesh, Mr. in Mrs. Frank Sershen, Mr
boj.
"Komanči so!" je pravil kapitano. "Ni se nama jih treba bati. Zvedeti pa morava, kdo sta tista bela, ki sedita med njimi."
"Predaleč je, ni ju mogoče spoznati."
"Lahko bi ju spoznal po obleki, pa enega vobče še nisem videl, drugega pa zakrivata poglavarja."
"Kapitano, poglejte si vendar tistega konja malo natančneje! Tistega rjavca,! Pristrižen rep ima, kar je na savani in v gorah velika redkost. Kaj pravite? Ali se spominjate, kdo bi i-mel tod takega konja —?"
"Carajo —! Patrikov konj!"
"Da! In kdo bi bil oni drugi —?"
"Misliš —?"
"Seveda!"
"Res! Sedajle se sklanja naprej ! Ali vidiš pisano prepas-nico! On je in nihče drugi!
Kaj bova storila?"
"Hm —! Da bi vedel, kaj vobče nameravate z njima —. Potem bi že lahko govoril —." i "Kakor kaže, ti moram le povedati, po kaj sva prišla sem. Torej pa poslušaj!
Del našega plena, najboljše, kar smo si nagrabili, sem zakopal v neki dolini tod blizu. Zakaj, boš vprašal. Enostavno, ker ne zaupam svojim ljudem. Skrivališče poznam le jaz in pa moj poročnik Patrik. Njemu sem namreč še najbolj zaupal. Pred nekaj dnevi pa sem zasumil, da me tudi Patrik vara.
Pisal je očetu, naj pride k njemu, pa ga ni naročil v naš tabor, kakor bi bilo samo po sebi umevno, ampak sem v gorovje ob Rio Pecosu, na Skettel in Head Pick. Koj sem zasumil, da j ima slabo vest, in ker se po svo-j jem zadnjem pohodu v Liano eatacado vobče ni vrnil v tabor, ampak odpotoval naravnost na Rio Pecos, se mi je sum še bolj utrdil. Prepričan sem, da mislita z očetom izropati moje skrivališče. Po kaj druga bi pač sicer hodila sem gori v to samoto! In ne pozabi, da Patrik ve za zaklad! S temile Indijanci sta se srečala le slučajno.
Kaj bova storila? Al istopi-va kar k njim, ali počakava in greva za njima pa ju primeva pri delu?"
(Dalje prihodnjič)
Malo nerada, toda se nista!in Mrs. John Pauli-ch, Mr m dala siliti, sta odšla z nama na] Mrs. John Kramer, Mr. m Mrs. pripravljen surprise. Ko pri- Tony Golich, Mr. in Mrs^ Au-
demo do vrat, hitro porineva slavljenca skozi vrata, da se nama in drugim veselje ne pokvari in glej, Jožeta Šetina in njegovo soprogo sva pripeljala na najino presenečenje, ki se je pod zvijačo......nama pripravilo.
gust F. Svetek, Mr. Joe Sepe-tanc, Mr. in Mrs. Frank Svetek, Mr. Frank Arnšek, Mr. in Mrs. Lou'is Ulesh, Mr. Martin Kostanj šek, Mr. Paul Sluga, Mr. Chas. Hodina, Gust Šepetanc in August Kollahder,
Mr. in Mrs. Joe Kuhar, Mr. in Mrs. Joe Vene, Mrs. Tončka Cernelich, Mr. in Mrs. Joseph Gabron, Mr. Frank Bogovich, Mr. John Lapuh, Dr. August Urankar, Mr. in Mrs. Frank Cebul, Mr. in Mrs. Anton Bar-tel, Mr. in Mrs. Louis Princ, Mr. in Mrs. Ludwig Metlika, Mr. in Mrs. John Mihelich, Mr. in Mrs. Frank Laurich, Mr. F. J. Falle, Mr. in Mrs. Rafael Ce-bron, Mr. in Mrs. Louis Lauti-zar, Mr. in Mrs. Anton Kotnik, Mr. in Mrs. John Cernelich, Mr. in Mrs. Victor Schnel-ler, Mr. in Mrs. George Krain-cich, Mr. in Mrs. James Rotter, Mr. in Mrs. Frank Mrzlikar, Mrs. Mary Martini, Mr. Anton Cerin, Mr. in Mrs. John Pin-terich, Mr. in Mrs. Frank Sober, Mr. in Mrs. John Videm-šek, Mr. in Mrs. Joe Metlika, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr. in Mrs. Aton Ogrin.
Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. Frank Mullec, Mr. in Mrs. Valentin Plesec, Mr. in Mrs. Martin Kozar, Mr. George Kuhar, Mr. in Mrs. Joe Tisovec, Mr. in Mrs. Joe Zabukovec, Mr. in Mrs. Ludwig Raddell, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Joseph Setina, Mr. in Mrs. Louis Podpadec, Mr. in Mrs. Gustinčič, Mr. in Mrs. A. Gubane, Mr. Redman, Mr. in Mrs. Frank Kastelec, Mr. in Mrs. John Kausek, Mr. in Mrs. Joseph Jones, Mr. Marsich, Mr. in Mrs. Joseph Vihtelich, Mr. John Vrhove, Mr. John Jamnik, Mr. Anton Logar, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mrs. A. Mlakar, Mr. in Mrs. Frank Močilni-kar, Mr. in '(Mrs. Škoff, Mr. F. Jelerčič, Bliss Road Coal Co. Mr. in Mrs. Tony Tomsich, Mr. in Mr's. Arko, Mr. in Mi's. Jim Sepic, Mr. in Mrs. James De-bevec, Mr. in Mrs. Glicker.
Mr. in Mrs. Mike Telich, Mrs. Habinc, Mr. in Mrs. Christ Man del, Mr. in Mrs. Frank Bri-cel, Mr. in Mrs. John Tomažič,
Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. in Mrs. Lipovec, Mr. in Mrs. Louis Pengel, Mr. in Mrs. Joe Petrich, Mr. Ogrinc in Cergol, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. in Mrs. Leo Kaušek, Mr. John Sivec, Mr. John Spehek, Arcade Ave.; Mr. in Mrs. Louis Pibernik, Mr. in Mrs. Urbas, Mr. in Mrs. Blaž Godec, Mr. in Mrs. Frank lie, Mr. in Mrs. John Klaus, Mr. in Mrs. John Jurkas, Brooklyn, N. Y.; Mr. in Mrs. John Pet-rich, Mr. in Mrs. Cigoj, Mr. in Mrs. Godec, Mr. in Mrs. Plev-nik, Mr. in Mrs. J. Zalokar, Mr. Pograis, Baumeister Weideman Co., Mr. in Mrs. J. Kopina, Mr. Joe Jurkas, Mr. John Robich, Mr. in Mrs. Anton Baraga, Mr. in Mrs. Albin Filipich, Tokato-The Meatman, Ted. Mandel, Mr. Anton in Milka Jacopin, Mandel Hardware in Mrs. Hočevar.
Slika nam kaže skupino lahkih francoskih tankov kakršni so bili postavljeni na fronto na Maginotovi liniji in v Belgiji. Enaki tanki so se bili tudi spoprijeli z nemškimi v bitki pri Sedanu.
Na poziv angleške vloAe se je odzvalo veliko štvilo prostovoljcev v starosti od 17 do 65 let, katerih naloga bo paziti na nemške zrakoplove in vojaštvo, katero se s padali spušča na zavezniška tla. Slika nam kaže vrsto talcih prostovoljcev pred policijskim ravnateljstvom v Londonu.
Iskrena hvala članom Pogre-sivne trgovske zveze, Klubu slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu, družini Frank Jelerčič in Mr. Joseph Gulich za poklonjene šopke ob priliki najinega slavja.
Najlepšo zahvalo nlaj prejme Mrs. Anna Cvetkovich iz New Jersey in Andrew Cvetkovich iz New Jersey, Mr. in Mrs. Andrew Frenchak, jr., Mr. in Mrs. Andrew Frenchak, sr. Business Ladies Club, Collin wood Grocer and Butcher Club Mr. A. A. Levey od Wm. Edwards Co. za brzojavne častit-ke na-večer prireditve.
Najlepša hvala družini John Gabrenja, Mr. in Mrs). Peck, družini Shaffer, Mr. in Mrs. Frank Bricel in Mrs. Ted Man-del za iskrene in pismene če-titke.
Najlepša hvala Mr. John Tomažiču, Mr. Jos. Plevniku, Mr. Frank Derdichu in James Rottarju za slavnostne govore ob priliki najinega slavja v dvorani.
Iskrena hvala Mrs. Hočevar, Mrs. Zrnic, Mrs. Sershen, Mrs. Jacopin, Mrs. Godlar in Mrs. Wick za izborno pripravljeno večerjo in pecivo.
Najino najlepšo zahvalo naj prejmejo Miss Rose Zenic, Miss Almira Godlar, Miss Jean Pinfarich, Miss M. Jerman, Miss J. Novak in Miss Agnes Godec za izvrstno postrežbo pri mizah.
Najlepša hvala Jos. Petri chu, Tony Jokopinu, Louis Godcu in Joseph Šetinu za naj boljšo oskrbo pivnice in naj boljšo postrežbo.
Hvala lepa Sesek orkestru za godbo in vesele komade.
Iskrena hvala vsem, kateri ste pripomogli do najlepšega večera v najinemu življenju. Tisočera hvala za lepe spominske daro-e, kateri nama bodo ostali neprecenljivi spomini do konca življenja. Težko naj deva primernih besed, v katerih bi se rada dovolj globoko in hvaležno zahvalila za dobroto in veselje, katero nama je bilo prirejeno ob priliki srebrnega zakonskega jubileja.
V ginjenosti srca in v globoki hvaležnosti obljubljava, da bova po svojih močeh poizkušala vsaj delno se odkupiti za veliko in nezabno presenečenje ob vsaki priliki, ki nama bo dana, da vam vsaj delno poplačava. Dragi sorodniki, prijatelji in znanci, sprejmite ob koncu tega tišočero zahvalo od hvaležno u danih,
Mr. in Mrs. Fred Jazbec, 821 E. 222 St., Eucild, Ohio
IZ PRIMORJA
—Trst, aprila 1940. Zgleda, da je bil cement vzet iz prometa, kajti zadnje čase ga ni dobiti v Trstu niti vreče več. Da ga Italija ne bi imela, to gotovo ne bo res, temveč mero-dajni činitelji so ga izključili iz prometa le za privatno uporabo.
Tem intenzivnejše pa je po-1 stalo zbiranje starega ter one-
ga železa in železnih predmetov, ki jih lastniki nujno ne potrebujejo, kot n. pr. dvoriščne, vrtne in druge ograje, železne in druge kovinaste okraske itd. Vse take predmete je vsak lastnik dolžan oddati pristojnim oblastem. Najbolj živahen promet v zbiranju starega železa je bil na Krasu v začetku aprila. V Postojni so v zadnjih dneh ostali brez vsakršnega mila. Pričekuje se, da bo temu pomanjkanju sledilo milo nove kakovosti.
-Velik požar. Ko je na velik petek zvečer bila v Dornbergu v Vipavski dolini skoro vsa župnija zbrana v cerkvi pri večerni pobožnosti, je pričelo goreti v hiši posestnika Ivana Rijavca na Brdu št. 5. Ogenj se je širil z veliko naglico preko vsega stanovanjskega poslopja. Doma je bila sama gospodinja, ki je gasila in reševala, kolikor so ji dale moči, kaj prida pa ni mogla rešiti. Uničeno je bilo vse žito, slanina, pohištvo in mnogo lepih knjig. Ognjegasci, ki so prihiteli iz Gorice, so z veliko težavo rešili hlev in senik ter omejili ogenj, da ni zajel še sosednih hiš. škoda dosega skoro 50,000 lir in je le nizko krita z zavarovalnino.
—Drzna tatvina. V Dornbergu je neki drzen uzmovič izrabil cerkveno pobožnost v svoj umazani posel. Udri je v hišo Zdrav-ka Doplikarja ter v njej prav zločinsko gospodaril. Ukradel je,' 950 lir v gotovini, zlato uro z verižico, vse salame in mnogo perila ter pojedel in odnesel tudi nekaj velikonočnih dobrot. Tatu orožniki pridno zasledujejo in je upati, da bo kmalu pod ključem.
—Smrt trdne naše korenine. V soboto, 23. marca je v Biljah pri Gorici umrl v 76. letu stado-sti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in posestnik. Ranjki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo in jo z vso pridnostjo obdeloval, čeprav že ves slab, je še dan pred smrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč je črpal iz globdkovernega srca. Veličasten pogreb je izpričal, da je užival veliko spoštovanje v domači vasi in vsej okolici.
—Trst. Zaradi lova brez dovoljenja je bil Josip Kolarič iz Žavelj obsojen na eno leto in 10 mesecev zapora in 2700 lir denarne kazni, Rudolf Olenik iz Žavelj, pa na eno leto in 4 mesec zapora ter 2000 lir den. kazni. Kaznovana sta bila pogojno.
MALI OGLASI
Delo išče
Priletna ženska išče hišno delo pri Slovencih. Kdor ima kaj naj se zglasi na 3622 E. 80th St., zgorej.	(128)
Delo dobi
izkušena kuharica za reata-vrant; ure niso dolge in prosto v nedeljo. Vprašajte na 3839 Payne Ave.	(126)
John Glach
kovač
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih pre-menjamo :n prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenvjlle 3963 We pick and deliver (x)
Proda se gostilna
v slovenski naselbini v tovarniškem središču. Nove licence za pivo in vino. Dobro uspevajoča restavracija. Velik dnevni promet, nizka najemnina in prostor za parkališče. Lepa bodočnost za napraviti denar.
21970 St. Clair Ave.
Euclid, Ohio.
(128)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AV*. HEuder»on 8878
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odraslem ln mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184
V Clevelandu, Ohio Je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K- Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAKOD!"
te se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podpornv organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, »roti bo-iežni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16 do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine,
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lanko za $2.00; tl.OO in 50c na dan ali $5.0C na teaen. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član ln članica.
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovanca; pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ail članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potamdi se in pristopi takoj.	_
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli že nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
V resnici deček svojega srca ni več čutil. Bilo je zgrbljeno, zmečkano kakor pozebel list; prvi sunek vetra ga bo zagnal v blato na cesti.
Tudi vsa šola že ve, da mati potuje na jug, saj vsi listi pišejo o tem! Volbenk je na vse ljudi hud, sam ne ve zakaj. Neprestano in vsaki reči se upira; če bi čemurkoli pritrdil, bi s tem, tako je menil, priznal svoj poraz. Odkar je mamica odpotovala, se kar boji, da bi se pokazal tako slabotnega; zato vedno namenoma nasprotuje.
Sicer pa je ta upornost v vsej njegovi okolici, ves svet je uporen in nor, podoben je noremu plesu čarovnic. Vse govori o tem, še zidovi s svojimi prevratnimi lepaki kriče isto pesem. Sumničenje, sovraštvo, zavist in trdosrčnost slavijo zmago. In fant srka to izprijeno vzdušje z vsemi znojnicami vase. Še vesel je, da se vse tako čudno razkraja.
"Nov čas si utira pot," govori pogumno doktor Wilde. "Mi ga ne bomo več doživeli, moramo ga pa pripravljati za svoje otroke."
Volbenk se je čudil, čiemu pripravljati? Nekoč se bo vendar morala spet ponoviti ista zmeda. Ta igra nima nobenega smisla.
Učenje pa še celo nima smisla. Vsak vendar ve, da je dobra polovica vsega, česar se mora učiti, nesmisel in da Homer nikoli ni živel, Kristus tudi ne, mogoče tudi Shakespeare ne. Nero je bil morda veleumen vladar. Poglej, kamor te volja, nič ni trdnega ,nič gotovega, vse se razblinja v nič. Brezsmiselno!
Volbenk je gledal s takim sve-toboljem v svet kakor opica, ki je brala Schopenhauer j a. Samo kadar je pisala mamica, se mu je obraz nekoliko razjasnil. Pisala je pogosto in pošiljala čudovite osuntke za trgovino. Plesni zbor je žel velike uspehe. Ravnatelj Eohme je svojo reprezentančno igro že skoraj dovršil. Italija je mamico v vsem navdušila, dela ima tudi polne roke. Obljubljala je, da se za božič vrne domov.
Drugo prijetno razvedrilo je bila za Volbenka šola s svojimi profesorji. Starega profesorja nemščine je razred popolnoma ugnal, že njegove kratkovidne oči so razodevale njegov strah.
Danes se je spet obetalo nekaj novega! Rudheim je bil iz-taknil mrtvo miš in jo hotel o-besiti na tablo." Graber je imel pri sebi svirel, ki posnema kukavico. Najbolje pa je zadel Schulze, kateremu se je posrečilo, da je obesil profesorju na suknjo lekarniški listek: pred uporabo dobro pretresite!
A zgodilo se je ,to dopoldne, česar niso pričakovali: stari mož ni vpil, ni tekal razburjen od e-. nega do drugega, ni klical ravnatelja na pomoč, stal je sredi trušča in hrupa, sredi kukanja svireli in — jokal. Bil je popolnoma brez moči.
To je opazil samo Wilde, ki je stal pred njim. Videl je tudi, kako si je starec za katedrom zakrival z dlanmi oči. Nasprotnik je bil torej poražen in Wil-deja je bilo sram.
Hihetaje ga je Rudheim sunil. '"Jezik za zobe," je ukazal Wilde in ko je profesor za trenotek zapustil razred, se je vzpel fant na stol in dvignil roko. Vse je utihnilo.
"Starega pustimo pri miru. Nič več ne more.. Sramota za nas, če bi ga še naprej pestili."
Nekateri so razočarani zače-
postaja ob tem možu nekako manjši. Zdaj je videl in spoznal bliže, kako živi ta smešni človek: delo, delo in neprestano žrtvovanje. Dvajset let je stregel sestri, skrbel zanjo in delil z njo trpljenje. Oba sta bila videti srečna, posebno ona, iz nje je žarelo veselje po vsem stanovanju. Toda odkod veselje za tako ubožico?
Gospodična Werther je segla po svoji blazini za klekljanje in prepustila bratu, da je reševal čast njunega majhnega gospodinjstva. Wildeju je bilo med tema človekoma zelo dobro. Mirno, toplo in prijetno je bilo pri njih. Voda za čaj je šumela nad sinjerdečim špiritnim plamenom, skozi svilo senčnika je biserno, motno lila svetloba na drobne roke dekleta, ki so ji prsti lagodno plesali na blazinici za klekljanje. Volbenk bi najrajši čisto tiho sedel poleg nje.
Po čaju je gospodična skoraj iznenada rekla Volbenku:
"Prosila sem brata, naj bi vas pripeljal k nam, ker bi se vam rada- zahvalila . . ."
Fant je zardel ko mlado dekle in to ga je jezilo.
"Hotela sem tudi, da bi naju spoznali doma."
Nič več ni rekla, toda njene velike modre oči so govorile bolj ko besede. Kljub prečudno dobrotni1 resnobi se je v njih hudomušno utrinjalo: vidiš, tako živi tvoj stari, zasmehovani profesor, junak v vsakdanjem življenju; in zdaj, dečko moj, pokaži ti, kaj znaš. Zgovorno so pripovedovale te velike modre oči, toda usta so molčala in se mu dobrotno smehljala.
"Biti mora hudo," je dejal naposled, samo da bi nekaj rekel, "če je človek ves dan tako sam."
"O, nisem sama, ne," je odvrnila, "imam dosti majhnih prijateljev. Ptiči na primer, ki prihajajo k moji postelji po hrano, cvetlice, ki mi jih prinaša brat, igravo beganje sonca po stenah in preprogah, senčne slike, ko se bliža večer, zvonovi vsega mesta, ki prihajajo k meni in mi napolnijo s svojo srebrno pesmijo sobo do vrha — in potem, o, toliko prijateljev, dobrih ljudi, ki me obiskujejo."
"Vedeti morate, da je sestra poleg ročnega dela našla še drug vir dohodkov. Revnim, manj nadarjenim dijakom pomaga brez-
li mrmrati. Toda Wilde je v svojem in Rudheimovem imenu zagrozil, da bo vsakega, ki bi se upiral, pošteno premikastil. Takoj je potegnilo z njim nekaj tovarišev in ti so vzeli starca v varstvo. Pri njegovih urah so bili odslej tiho ko miši in Wil-deja je navdala ta velikodušnost s takim ponosom, da se je začel celo pridno učiti. S tem je spet izpodbodel druge in ves razred se je začel častihlepno gnati za dobrimi redi. Mali profesor svojim očem ni verjel. Rudheim je iz občudovanja za svojega prijatelja razodel zaroto nekemu osmošolcu in ta ni vedel nič nuj-nejšega, kakor da je nesel vse profesorju na uho. Kaj čudnega torej, če je nekega popoldneva povabil profesor Wildeja k sebi na dom, seveda zasebno. "Le brez strahu," je rekel presenečenemu fantu, "nič hudega se ti ne bo zgodilo."
Naslednji popoldan je Volbenk poiskal precej odročno stanovanjsko kasarno in nekoliko malodušno pozvonil na vratih v četrtem nadstropju.
Profesor Werther je odprl sam. Tu doma je hodil pokonci in večji je bil videti. Stanovanje je bilo preprosto, a udobno. V kletki je drobolel kanarček, na oknu so cvetele ciklame. Luč je skozi svilen senčnik mehko ožarjala predmete. Čutil si ,da jih ureja ljubeča ženska roka. Profesor je odvedel dečka v sosedno sobo. Vse, kar je Volbenk tam opazil, je bila nežna ženska postava, ki je počivala na zložljivem stolu in mu nudila roko.
"Naš divjak," je šaleč se predstavljal profesor, "moja sestra," je dodal mehkeje.
"Oprostite, ker vam ne stopim nasproti, težko hodim."
Vprašujoče je pogledal deček v njen mladi obraz.
"Hroma sem, toda," je dodala hitro, "nekaj pa le hodim, s palicami, težko sicer, a že gre."
"To mora biti strašno," je u-šlo dečku.
"Spočetka, takrat pred dvajsetimi leti je bilo hudo. Zelo mlada sem bila še in nisem mogla verjeti, da ne bom nikoli več mogla plesati in posebno nikoli več iti v hribe. Pa zdaj se je že spet dobro uravnalo," je rekla in se tako ljubko in iskreno nasmehnila, da je postalo fantu kar toplo pri srcu.
Potem so sedeli vsi trije in kramljali kakor ljudje, ki se že dolgo poznajo. Profesor se je smejal in bil videti dosti mlajši, doma se je vedel tako moško, da bi mu tega v šoli ne bil nikoli prisodil. Sestra je pripovedovala o njem in fant je čutil, kako
Holandski prestolonaslednik princ Bernhanl (v sredini) z velikim zanimanjem zasleduje velike vojaške manevre holandske armade.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja, ter je za vedno zatisnila svoje oči naša ljubljena soproga in mati
Frances Debeljak
(ROJENA HOČEVAR)
Profesor Lewis B. Allyn, dobro znani kemik, ki je predvsem raziskaval hranilne vrednosti raznih živil je bil umorjen na svojem domu v Westfield, Mass. Zadet je bil od štirih krogel.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalujoči ostali:
JOHN, soprog. ANTON, sin:
FRANCES, poročena BOGOLIN; MARY, poroč. BITTENC; STEPHIE, hčere. V stari domovina zapušča brata FRANCETA in JOŽETA.
Cleveland, O., 28. maja, 1940.
plačno pri učenju."
"In s tem menite obogateti?" se je zasmejal Volbenk.
V očeh gospodične Werther je zažarel tisti neznani ogenj, Volbenk tako drag, a vendar tako tuj.
"Da, hočem si zaslužiti obilno veselje- pri Bogu."
Fantu je postalo neprijetno in ker ni nikdo več spregovoril, je menil, da mora on kaj ziniti.
"Ne verujem v Boga," je rekel rezko.
"Pa ga boste vendar nekoč srečali, otrok moj, in želim vam, da bi se to zgodilo še pred velikim večerom."
"Ne potrebujem ga."
"Potrebujete ga že danes," je odgovorila trdno.
"čemu, dobro mi je tudi brez njega."
Dekle se je zagledalo vanj. In spet je zažarel tisti resni, težki pogled, prihajajoč od daleč, iz globin, ki jih Volbenk komaj sluti.
"Saj ne živite brez njega,-nosite ga proti svoji volji s seboj.
če bi vas zapustil, bi vam bilo življenje le breme."
"Gol nesmisel je, gospodična!"
Hotel se je z&smejati, a se mu ni posrečilo.
Profesor je segel v njun pogovor.
"Kaj bi rekla, otroka, če bi nekoliko zaigral na klavir?"
Pomignil je Wildeju, naj gre z njim.
V drugi sobi — vrata je pustil za seboj odprta — je potegnil fanta vstran:
"Wjlde," je rekel .potihoma, "bodite oprezni! Srce moje sestre ne prenese mnogo. Je tudi preveč trpelo v notranjih bojih. Brala je takrat vašo nalogo in ne da ji miru."
Odprl je naglo klavir, da bi mu deček ne mogel odgovoriti, i V prostoru je bilo temno, iz dekletove sobe je le slabotno odsevalo in s hišne strehe na drugi strani ceste je plamtel ogenj svetlobne rekalme. Volbenk je videl v zrcalu gladkega parketa, kako so vzblestevale in spet u-gašale te plešoče luči, soba sama
pa je bila zavita v žametno mehko temačnost.
Profesor Werther je sedel h klavirju. Volbenk je videl le njegove roke. In že se je nakopičil teman val akordov in kakor mora pritisnil na majhno sobo, kjer so vse stvari na videz oži-
vele, kakor bi poslušale godbo tudi one. Iz globoke, težke resnobnosti se je izluščil zategel na-pev — nekaj malega not in vedno iste so bile in vedno so tonile nazaj v valove akorda, kakor bi tožila neizmerna bol in ne bi našla utehe.
Dva osumljenca umora v Brooklyn, N. Y., katerih žrtev je bil George Rudnick. Harry (Happy) Maione, poglavar nižinskih elementov, levi na sliki — Frank (The Dasher) Abandmado, na desni.
in sicer dne 5. maja. Pogreb se je vršil dne 8. maja iz Zeletovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer smo jo izročili v naročje matere zemlje.
Doma je bila iz vasi Kolenče pri Strugah, Dobro polje. Bila je članica društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ,
Tem potom se želimo iskreno zahva liti vsem onim, ki so položili tako krasne vence h krsti p oko j nice.
Dalje izrekamo zahvalo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojne.
Srčno zahvalo naj sprejmejo vsi dragi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačna v poslugo. Hvala vsem onim, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Zahvalo izrekamo tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Ti,\lraga soproga in ljubljena mati počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja. Svet Ti ni nudil mnogo dobrega, sedaj si odšla tja, kjer ni solz in ne trpljenja. Mi se Te bomo spominjali vedno z ljubeznijo v naših srcih.
Nemški protiletalski strelci so precej dobro pomirili, da so v zraku prebili gumijaste obroče (tires) na britskem letalu. Vendar pa je letalec srečno pristal na domačih angleških tleh.