IcbaJ* *aak dan in Issued dally Sunday« tad Holidays leto-yeah xxxvn PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cena lista i« $6.00 Uradniški ta upravniiki prostori: «057 South Lawndale Av* Offfeoe of Publication: «007 South Lawndale Am Telephone. Rockwall 4M« »«fer ta. ÎSTcïï^S S SLSTtlm! CHICAGO S3. ILL.. PONEDELJEK. 30. APRILA (APRIL 30). 1945 a fiiWtl Acceptance for mailing at special rat« of postage provided lor in »action 1108, Act of Oct. S. 191T, authorised on June 4. 1010, Subscription 90 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 95 Italijani ustrelili Mussolinija! Američani zasedli Monakovo! Čez 125,000 Nemcev se podalo v zadnjih 48 urah. Zavezniki okupirali Benetke, Milan in Genovo. Ameriške in ruske sile se združile na vzhodni strani reke Elbe in presekale Nem Čijo na dvoje. Pattonova armada invadirala Avstrijo.—Pogajanja glede brezpogojne kapitulacije Nemčije se nadaljujejo. Bitke za posest Berlina v zadnji fazi.—Nov bombni na pad na tokijske industrijske predele MILAN, ITALIJA. 30. apr Beniio Mussolini m Ja vrnil ▼ to msato, v kateram aa Ja porodil fašizem. mrtev. Truplo bivšega italijanskega diktatorja Ja ležalo na kupu trupel njegov« prilei nies in sedemnajstih moš. katere so italijanski rodoljubi ustrelili. Pripeli sna so bila v saprtem vosu v Milan. Trupla ao rasatavljena v poslopju Standard Oil Co. v Milanu. Pogled nanje nI lep. Italijanske množice brcajo in pluvajo ni trupla. Mussolini, njegova prilašnlcs Clars Petacci ln vodilni fašisti so bili ustreljeni v naselbini v bližini jesera Coma. TI ao bili Alssfandro Pavollni. tajnik fašl-stične republikanska stranka; Francesco Barracu. podpredsednik Mussolinljeve vlade; Paulo Zsbrino, notranji minister; Fernando Messasoma. minister propagande; Romano Ruggero. mi niater javnih del; Auguato LI vsrsnl, komunikacijski minister; Ptolo Porta« Inšpektor fašistične itrsnke v Lombardijl; Ernesto Daquanno, direktor iaanlike agenture Štefani; Ooffrado Com-pola. predsednik Ustanove «Iftt-rtične kulture; Marlo Nudi, predsednik fašistične agrarne iederscije; Vito Caaalnuovo. poveljnik fašistične milice; Pletro Saluitri, Mussollnljev pilot; Niçois BombaccL ki Je osnačen kot iidajslec; Marcello Petacci ln Lulgi Gsttl. prefekla. ln pisatelj po imenu Hinteraayer. General Achille Starace. blvš: tajnik fašistična stranke. Je bil ustreljen včeraj sjutraj. PARIZ, 30. apr.—Oklopne ln pehotne kolone aadme ameriške armade so okupirala Monakovo. rojstno mesto nacijske stranke, akoro bres odpora. To Je Imelo v normalnih časih 82S.000 prebivalcev. Istočasno Ja tretja ameriška armsds okupirala Mooaburg. 27 mili aeverovshodno od Monako-va. in osvobodila 27,000 aavasnl àkih vojnih ujetnikov, med temi veliko število ameriških letalcev. Glavni stsn generala Elaenhow "ia je nssnanll. da ao savesnlki uleli reX 125.000 nemških voja kov v zadnjih 49 urah. RIM. 30. apr.—Ameriške, brit *>te in novoselandeke četa ec okupirale Benetke. MIlan ln Ga novo v severni ItallJL Odpor nemških sli Ja sdrobljen. Zavezniška čete adaj prodirajo proti reki Plavi v smeri Trsta. Prve ao dospel« do točke, ki Jc °ddaljene samo 74 milj od Trsta Jugoslovansko četa mariais Tita so udrle v Roko. kjer se vrle ,,u>* bitke med njimi in Namcl. ''gleda, d» bo Reka kmalu v Ju goslovanakih rokah. WASHINGTON. D. C.. 30. apr. Uradni kroqi So danae razkrili, d« se pogajanja fUda brespogoj n* k-pltulsclj« Nemčije nedelj u ¡•)o nekje v Evropi. Poročilo. *e le Nemčija podala, ki Je ^'o objavljeno sadnjo soboto. Je PreursnJeno. Senator Tom Connallf. damo «'•» la Texasa In načelnik ode« *» zunanje «edeve. J« povedal '•PorterJem. da s« J« Nemčija Pod,lt- Poročilo so objavili val •^eriakl ll«»L potem p« J« bilo P'eklicsno. p«'lt. 28. apr. - Čete ame-, , n ruske armade so ae v / ' k «irutile na vzhodni stra-». K(' Klbr in s tem presekale fr*go na dvoje. Združitev je bila največji zgodovinski in dra matični dogodek v tej vojni. To je bila spojitev sil generala Eisenhowerja in maršala Stali na. Vojna proti Nemčiji je s tem stopila v končno in zaključno fazo. Poveljujoča generala petega zbora prve ameriške armade in oseminpetdesete divizije prve ukrajinske armade sta si segla v roke ob reki Elbi pri Torgauju. To sta bile ameriški general Clarence R. Hueb-ner in ruski general Anafim Larionov. Po spojitvi so se vršile proslave zgodovinskega dogodka. Ameriški in ruski vojaki so izmenjali pozdrave. Ruski general je izročil ameriškemu generalu okrvavljeno sovjetsko zastavo, ki je plapolala nad Sta-lingradom v času, ko se vršile ljute bitke med Rusi in Nemci za posest tega mesta. V teh bitkah so Hitlerjeve legije doživele prvi veliki poraz. Kolone tretje ameriške armade so invadirale Avstrijo v momentu, ko so se smeriške in ruske čete združile ob reki Eibl na južni strsni Berlina. Izgleda, da bodtr ameriške kolone kmafu navezale stike s tretjo ukrajinsko armado, katere poveljnik je maršal Tolbuhin. Ko se to zgodi, bodo ostanki nemških divizij, katerih usoda je že zapečatena, obkroženi v treh sektorjih — na severu, Bavarskem in v Ceho-slovakiji. Razdalja med ameriškimi in ruskimi četami ae je skrčilo ns 25 milj. Američsni so okuplrsll Regensberg, trd-njavsko mesto ob Donavi, v prodiranju proti Monakovu. Šesta oklopna divizija sedme armade ja zasedla Augsburg, tretje največje bavarsko mesto. To ima 185,700 prebivalcev in leži 37 milj severozapadno od Monakova. Druga britska armada čisti Bremen, drugo največje nemško pristaniščno mesto. Med onimi, katere je ujela, sta dva nemška generala — Becker in Siber. Večina Bremena je v razvalinah. Rim. 28. apr. — Čete pete a-meriške armade so udrle v Genovo, italijansko pristaniščno mesto. Nekatere predele mesta so prej zasedli italijanski partizani. Enote osme britske armade ao prekoračile reko Adižo v več krajih. Nemci beže pred ameriškimi in britakimi četami. Radio Milan poroča, da ae poveljniki nemških sil pogajajo z zavezniki glede kapitulacije. London. 28. apr. — Rusi ao okupirali tri četrtine umirajočega Berlina in zadnje nemšldn letališče. Nemška prestolnica je v razvalinah in plamenih ln vae kaže, da bo kmalu padla. Potadam, zibelka prusjanizma, je padel. Ruai ao okupirali tudi druga * berlinska predmestja, med temi Spandau, Schmargendorf, Steglitz in Neukoelln. Stalin je v povelju dneva naznanil, da je prva beloruska srmada pod poveljstvom maršala Žukova okupirala Rathenow. 33 milj zapadno od Berlina in začela napadati Brandenburg. Druge sovjetske sile ns severnem koncu vzhodne fronte se vale proti Hammerju, Stettine-haffu in Swinemuendi. Ta mesta leže severno od Stettina, pri-stsniičnegs mests, ki je psdlo zadnjo sredo. Quam. 2* spr. — Ameriške Maršal Petain se vrnil v Francijo Postavljen bo pred sodisče zaradi izdajstva Parla. 28. apr. — Maršal Henri Petain se je predal francoskim avtoritem v mestu ob švicarski meji. V Franciji bo čakal obravnave na obtožbo izdajstva. Stari maršal, bivši načelnik francoske države, bo morda obsojen v smrt. Petaina je sprejel general Joseph Pierre Koenig, poveljnik francoskih notranjih sil pred in po zavezniški invaziji Normandije. Petain je ponudil roko Koenigu, toda slednji je ni hotel stisniti. Komisar province Dijon in 30 članov francoske narodne garde je čakalo Petaina v Vallorbi. Maršala in njegovo ženo so odpeljali z avtomobilom v Les Hopitaux-Neuffs, kjer so zasedli' posebni vlak, ki je odrinil proti Parizu. Podvzeti so bili koraki za varnost maršala na poti v Pariz. Petain bo odveden v pariško trdnjavsko jetniinico, v kateri bo čakal na obravnavo. Andre Mornet, ki bo proaeku-tor na obravnavi proti Petainu, je pred poročevalci ameriške časnilke agenture Associated Press dejal: "Politika in smernice, pooseb-ine..jL tem mošu (Petainu), zahtevajo smrtno kazen. On je dosegel staroat, ko je 4reba upoštevati človečanske razloge." Ta meaec je preteklo 20 let, ko je maršal Petain, ki ae je vrnil v Francijo in se bo moral zagovarjati na obtožbo izdaj-atva, vodil ljute bitke francoakih sil proti Nemcem pri Verdunu. Bitke za posest tegs mests so se pričele 24. februsrjs 1. 1916 in trsjsle so pet mesecev. Pe-tainova armada je preprečila nemško okupacijo mesta in maršal je bil proglašen "za junaka Verduna." Maršal Petain se je vrnil v Francijo iz Nemčije preko švice a aramotnim znakom izdajstva, ker je kooperiral z nacijl v času nemške okupacije Francije. Pierre Laval, bivši načelnik lutkarske vlade v Vichyju, se še nshsjs v Nemčiji, ksmor je bil odveden po zavezniški invaziji Francije. RUSUA DOBILA 2ma Američanov TRI GLASOVE NA KONFERENCI Predlog glede reprezen. točijo poljske vlade poreden 'iS v v* MOLOTOV DOBIL NAVODILA San Franclseo. Csl.. 28. apr. — Rusija je izvojevala eno zmago, doživela en poraz in sprejela kompromia glede tretjega spornega vprašanja t na konferenci Združenih narodov, ki je bila sklicana z namenom, da zgradi podlago svetovni organizaciji, ki naj bi ščitila mit in preprečila vojne v bodočnosti. Rusija je zmagala, ko so dele-gatje soglasno sprejeli predlog, da dobi tri glasove na konferenci, kar pomeni, da bo imela tri sedeže v generalni skupščini nove Lige narodov. Britskl imperij bo imel lest glasov ns konferenci, Amerlks pa enegs. Porsz za Rusijo je bil, ko je vodilni odbor konference zavrgel predlog sovjetskega zunanjega komisarja Molotova glede reprezentaclje poljske začasne vlade, ki je bila ustanovljena v Lublinu in zdaj funkcionira v Varšavi, na konferenci. Odbor je sprejel resolucijo, ki izrsža simpatije Poljakom in upanje, da bodo formirali novo vlado, katero bodo lahko priznale velesile, ki spontorirsjo konferenco, da se bo lthko udeležila raz- Pauley imenovan za člana komisije Washington, D. C., 28. apr. — Predsednik Truman je imenoval Edwina W. Pauleyja, člana o-srednjega odbora demokratake stranke, za reprezentanta Amerike v zavezniški komiaiji za reparacije. Pauley bo kmalu odpotoval v Moskvo, kjer je sedež komisije. Nemike čete pognane iz finskih pokrajin Helsinki. Finsks. 2«. apr. — Ostanki nemških divizij so bili pognani iz severnih finskih pokrajin med Švedsko ln Norveško, prsvi uradni komunike. Finske čete ao okupirale vse kraje v trikotu ozemlja med Švedsko in Norveško. čete prodirajo proti letališču pri Machinatu na otoku Okinawi, ki je še v japonakih rokah. Prve so dospele do točke, ki je oddaljena samo eno miljo od letališča. Operacije čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Ameriški letalci ao ponovno napadli Tokio. Vrgli ao več sto zažigalnih In razstrelilnih bomb na industrijske predele, ki ao porušile več tovarn in zanetile ogromne požare. „ ■ prav. Kompromia je,, bil dosežen sprejetjem predloga sovjetskega komisarja o štirih predsednikih konference, reprezentantih velesil. Te so Amerlks, Velika Brit tanija, Ruaija in Kltajaka. TI predsedniki so poverili oblaat vodstva poslov ameriškemu državnemu tajniku Stettlniusu. On je bil imenovan tudi za načelnike vodilnega in eksekutlv-nega odbora. Reprezentanti Združenih ns-rodov so ugotovili, da je lahko govoriti o ustroju, ki naj bi jamčil svetovni mir, težko pa ga je ustanoviti zaradi konfliktnih interesov. Prvi spor na konferenci je nastal zaradi procedure, ki je preprečil izvolitev ameriškega državnega tajnika Stet-tiniusa za stalnega načelnika konference. Kontroverza je naatala na seji vodilnega odbora, katerega tvorijo načelniki delegacij Združenih narodov. Sovjetski zunanji komisar V. M Molotov je naznanil, da Rusija ne bo sponso-rirala konference, če bo ena oseba vodita plenarne seje. Zaradi opozicije Molotova je bil sprejet kompromisni predlog zunanjena ministra Edens, da se načelnlštvo vrsti med Ameriko, Sovjetsko unijo, Veliko Britanijo in Kitajsko, državami, ki sponsorirsjo konferenco. Proti predlogu je glssovala samo ruska delegacija. Doznava se, ds je Molotov dobil nova navodila od maršala Stalina glede rešitve poljskega problema. On je takoj informiral Averella Harrimans in Archibaida C Kerra, poslanika Amerike in Velike Britanije v Moskvi, o navodilih. Stalin je zavzel prijateljsko atališče napram Stanialavu Mikolajczyku, bivšemu preds«Jniku poljske ubežne vlade ln voditelju poljske kmečke strsnke. Molotov se je potem sestal s časnikarji In nspovedal izravnano poljskega problema v dogled-nem času. • "Uverjen sem, ds bodo vse pot*žk'iče premagane," je dejal. "O Poljski Je bil sprejet važen zaključek na konferenci v Jalti. Ml bomo storili vse, kar Je potrebno, za izravnavo poljskega problema v smislu sprejetega zaključka " Stalin je pohvalil ruske In ijsmeriike sile, ki so dosegle nov trftimf /. združitvijo v osrčju Nemčije. z Rusi pozdravljena Izjava predsednika Trumana in mariala Stalina Waahlngton. D. C.. 28. apr. -— Bela hiša je včeraj naznanila združitev ameriških in ruskih čet ob jeki Elbi v osrčju Nemčije. Predsednik Truman Je objavil sledečo isjavo: "Ameriške sile so se združile s sovjetskimi silami v osrčju Nemčije, kakor je bilo dogovorjeno. Nemčija je bila s tem presekana na dvoje. To sicer ni ura končne zmage v Evropi, temveč uvod v uro zmage, katero čakamo. Spojitev naših sil z ruskimi je zgodovinski dogo-dekč To pomeni, da je sadnje upanje Hitlerja in njegovih gangežev izginilo. Ustanovljena je bila skupna fronta proti ti-ranstvu. Nihče ne more omajati naše vere v popolno zmago. Naši skupni napori, katerih cilj Je poraz sovražnika, se bodo nadaljevali." London. 28. apr.—Maršal Sta* lin je naznanil sdružitev sovjetskih čet z ameriškimi v povelju dneva, v katerem pravi: "Čete prve ukrajinske armade so se združile z ameriškimi ob reki Elbi pri Torgauju. S tem je bila južna Nemčija odrezana od severnih pokrajin. Naše zmagovite armade drobe ostanke nemških sil v vojni zs osvoboditev Evrope. Naš skupni cilj bo kmslu dosežen. Naj ftlvl zmaga svobodnih ljudstev nad Nemčijo!" Francija zgradi bazo v Dakarju Načrt odobren na seji kabineta Parla. 2H. aprila.—G e n e r a I Charles De Gaulle, predsednik začasne francoske vlade, je ns-znanll, da bo Francija zgradila ogromno mornarično in letalako bazo v Dakarju, Zapadna Afrika. Načrt za zgraditev baze Je bil odobren na aeji kabineta na podlagi priporočil vojnega, morna-rlčnega ln letalskega ministrstva. Mornarlčna ln letalska baza bo garantirala komunikacije med Francijo in njenim imperijem in obenem prispevala h kolektivni zaščiti. Možnost je, da bo baza v Dakarju na razpolago modnar<>dni organizaciji za vzdrževanje in zaščito miru po zaključenju sedanje vojne. Amerika ima bazo v Dakarju. Ta je bila zgrajena po aklenitvi dogovora med ameriškim generalom Clarkom in francoskim admiralom Darlanom. Dogovor Je bil sklenjen po Invaziji ameriških in britakih čet severne Afrike. Ako bi baza prišla pod kontrolo agresorja, bi ogra/ala varnost Južne in Severne Amerike. N omiko ljudstvo odgovorno za brutalnosti Ijondon, 28 apr. — Ameriška kongresnica Clare Boothe Luce je rekla, da je nemško ljudstvo odgovorno za mučenje Jetnikov v nacijskih koncentracijskih taboriščih Ona je članica ameriška delegacije, ki Je obiskala taborišč« Izjavila je, da so ns-ciji umorili čez 50,000 jetnikov samo v taborišču pri Burhen-waldu Demokratične države mor s jo skrbeti, da bodo zločinci dobili zasluženo kazen. Domače vesti Naročnikom Proevete Radi mednarodnega delavskega praznika Prvega Jnsja, ki je v smislu konvenčnftg* sklepa tudi praznik SNPJ, f rosveta Jutri ne izide. — Ured. Novi grobovi v Ohhi Warren, O. — Dne 24. aprila je tukaj umrl Frank Gradišer, doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem, odkoder Je prišel v Ameriko leta 1906. Star je bil 55 let ln član društva 321 SNPJ. Zapušča ženo, dva sinova (pri vojakih), tri hčere, štiri vnuke in več drugih sorodnikov. Farrell, Pa. — Dne 21. aprila je tukaj umrl Frank Luln, star 55 let in doma iz vasi Kozjane, pošta Divače, odkoder je prišel v Cleveland 1913. Nekaj let pozneje se je preselil v Farrell, kjer Je živel 27 let. Zapušča ženo, sina (pri mornarici na Pacifiku) in tri hčere. Bolehal je štiri leta. Bil je član društva 262 SNPJ, št. 174 ABZ in Samostojnega društva v Girardu. Padla v vojni Pittsburgh, Pa. — Družina Steve Radman Je bila obveščena, da je padel v vojni s Japonci njen sin George, stsr 20 let in Člsn KSKJ. Pri vojsklh je bil od lanskega Januarja in padel je 24. okt. Poleg staršev zapušča brata. Iron wood, Mich. — Na bojišču v Italiji je padel 23. febr. Sgt. John Rupnik, sin družine Anton Rupnik, star 32 let in član KSKJ. V armadi je bil od aprl« la 1943 ln v Italiji od lanskega avgusta. Ljute bitke za posest Reke Zanimanje za bodočnost Trsta London, 28. apr. — Jugoslovanski komunike omenja ljute bitke med nemškimi in j ugoelo-vsnskiml četami zs posest Reke, prlstanličnegs meats ob Jadranskem morju, Nemci uničujejo vojsške objekte in j>oslopJa v umikanju pred v jugoslovanskimi silami. Znamenja kažejo, da bo Heka kmalu padla. Belgrad, Jugoslavija. 28. apr. «— Topovi so grmeli v jugoslovanski prestolnici, ko je bilo objavljeno naznanilo, da so Rusi obkrožili Berlin. Politiks, vodilni list, poveličuje ruske uspehe In nsglsšs, da je Berlin stal za vse, kar Jugoslovani sovražijo. Jugoslovani se zanimajo za bodočnost Trsta ln Istrskega polotoka. Pred vojno ao Slovenci In Hrvati tvorili večino prebivalcev na polotoku. Trst Je imel mešano prebivalstvo. Slovenci so tvorili 30 odstotkov prebivalcev, ostale pa Italijani in druge narodnostne grupe, Jugoslovanski listi dnevno pišejo o bodočnosti Trsta, prišla« niščnega mesta. Usoda je povezana r. jugoslovanskimi interesi. Borba, glasilo komunistične stranke, s jronoeom poudarja, da so partizani nedavno osvobodili otoka Lušinj in Kres v bližini Istrskega polotoka, katera je dobila Italija po prvi svetovni vojni, liorba je |ionovlle zahtevo, "da mora Jug'*slavija dobiti Trst In Istrski polotok Vsi oni, ki mi proti uključenju Trsta v jugoslovsnsko državo, so sov-tsžrilki demokracije." GOERING ODSTOPIL KOT ŠEF LETALSKE SILE General Ritter von Grein imenovan za naslednika LOV NA DIKTATORJA HITLERJA London. 28. apr,—Radio Hamburg je naznanil, da je državni maršal Hermann Goerlng reslg-niral kot načelnik umirajoče nemške letalske sile "zaradi a-kutne srčne hibe." On je bil izbran za Hitlerjevega naslednika v slučaju smrti diktatorja. Naznanilo dostavlja, da je Goerlng prosil Hitlerja, naj ga razreši dolžnosti zsradi bolezni, ki je prišla v kritično fsso. V Londonu menijo, da je naznanilo o resignaciji Goerings uvod drugega nsznsnils, da Je mrtev. Možnost, ds so naoiji ubili Goerings, ni izključena. Goerlng je nekoč, ko je bila nemške letslsks sila ns vrhuncu svoje moči, isjsvll, ds Berlin in druga nemška meata ne bodo nikdar bombardirana ls sraka. On je bil poleg Hitlerja ln Goeb-belsa, ministra nacljak« propagande, znan kot notorična oseba v nacljakl stranki. Hitler, ko ae Je vpliv nacizma dvigal, je obsipal Goerings s odlikovanji in častjo. On ni bil samo vodilna osebnost v nscijskem političnem ustroju, temveč tudi eden največjih nemških industrljcev. Bil je predsednik mogočnih jeklarskih firm, ki so sdaj v zavezniških rokah, HatfTjsko poročilo is Hamburga pravi, da je Goeringa nasledil kot načelnik nemške letalske sile genersl Ritter von Gretn, ki je bil po imenovsnju povišan na feldmaršala. Nemški general, katerega so zs vezni ki ujeli, je dejtl, da bo Hitler umrl s svojimi vojaki vred v obkroženem Berlinu. Zavezniki niao rszkrill imena ujetega generala, ki Je tudi omenil možnost, da Js bil Goerlng umorjen. Lov na Hitlerja se nadaljuje. On ae bo moral odločiti sa amrt kot mučenik v Berlinu sli sa beg v svoje skrivališče v bavarskih Alpah. Poročilo o kraju, kjer se Hitler nahaja, ao kon-fllktna. Nekatere trdijo, da je v Berlinu, druga pa, ds ie v Ilerchtesgadenu. Veat is Švice pravi, da sta Hitler in Hlmmler, načelnik nacijske tajne policije, v Solnogradu. Francoski general Gamelin v Švici Parlr, 28 epr. -Poročilo pravi, da je general Meurlce («amclirt, poveljnik ¿sveznišklh sil na za-pedni fronti pred kapitulacijo Premije pred Nemčijo, doepel v Švico iz Nemčije, kjer Je bil internlren. Poročilo dostavlja,, da sta prišla v Švico tudi Paul R«*ynaod in Kdouard Daladier Idvia francoska premierja. Nemški general Dittmar se podal Glas vojalke hierarhije utihnil London. 28 apr. — General Kurt Dittmar, nemški radljaki enalist ln komentator, se Je podal deveti ameriški armadi v Magdeburg»! ob reki Eibl. On je bil snen kot glas nemške vojaške hierarhije, ki je zdaj utihnil. Dittmar Je po kapitulaciji Izjavil, da Je narodni socialist, ne pa hltlerjevec. Dalje je rekel, da je državni maršal Hermann Goerlng, letalski minister, ko je njegov prestiž padel, pobegnil. On se skriva nekje v Nemčiji. Heinrich Hlmmler. načelnik nacijske tajne policije, je v Južni Nemčiji. Dittmar Je dalje rekel, da se Hitler do zadnjega časa nI vmešaval v zadeve poveljstva nemških oboroženih ali, toda člani generalnega štabe so v«deli, da so pod stalnim nadzorstvom ge-stspoveev. Hitler In Goebbels, minuter necijske propagande, sta še v Berlinu. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of ud published by IWiMi National Boaoflt Society It aroint na aa Zdrušene dršave (laven Chleaga) la Kanado IMO ■o loto M.00 sa pol lata. 11.40 sa éetrt lota; sa Chlcafo In okolico Cook Co- f7¿0 aa calo loto. $3.7» aa pol lotai sa laosemstvo M 00. Subscription ratosi lor tho ünitod Stetoa (except Chlca^) and Canada HM pot yaw. Chicago and Cook Couaty 17JO pot yoar. foreign countrloa M.00 par yoar. _ Cono oglaaoe po dogoToru^—Rokopisi dopisov in nonaroíooih ¿lankor ao no rrsCeJo. Rokopisi lltorarao vsebine (érties. por"* dramo, pos»! ltd.) ao vrnojo poéUJatol|u lo v slučaju, še |a priloiU Advertising ratoa on agroomonL—Manuscripts of communication« and unsolicited articloa will not bo ralurnod. Otbor manuscripts, such as atorioa. plays. pooms. ate.. will bo roturnod to sondor only wbon accompanied by solf-addroaaod sad stampod envelope. Raster na m kar baa silk s llstomt PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Aw„ Chicago 23, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz i naselbin NEKDAJ IN DANES j nje, za to ni nobene zamere. In Milwaukee. Wla^-Časi se ta- tako je pravilno, ko naglo spreminjajo, da mnogi | Po seji imamo skoraj vedno tega niti ne opazimo, posebno malo zabave, s prigrizkom in piše kar se tiče tujezemskih jezi-' jačo povrhu. Imamo si tudi vekov. Pri tem je menda najbolj liko povedati in vzbujamo spo-prizadet slovenski jezik, ki pro- (mine iz preteklosti. Tako prijet-pada z veliko naglico. Tega smo PONEDELJEK, 30. APKTT a ' no je srečanje s starimi prijate- >111 Datum v oklepaju na primer (April 30, 1945), poleg vašega na naslovu pomeni, da vam ja s tem datumom potokla naročnina, vita jo pravočasno, da aa vam liat ne ustavi. imena Pono- Slava Prvemu maju! Prvi maj je zopet tu! Praznik svetovnega 'delavstva. Zadnjih dvanajst let, odkar je zajel osrčje Evrope nacijski barbarizem, je ta praznik bolj žalosten. Pred prihodom nacifašizma, ki je v vseh prizadetih deželuh stri vse delavsko in liberalno gibanje, je bil to največji praznik delovnega ljudstva širom vse Evrope in v manjši meri tudi po vseh drugih državah šlrom sveta, kjer se je količkaj razvilo delavsko gibanje. Svetovno delavstvo, kt je korakalo pod praporom mednarodnega socializma, si je postavilo ta praznik kot simbol svojih aspiraclj po boljši, pravičnejši človeški družbi, v kateri ne bo mesta za izko-i iščanje slabejših po močnejših, v kateri ne bo mesta za privilegije onih slojev, ki ne orjejo in ne sejejo, toda v sedanji družbi samo žanjejo. S tem praznikom si je postavilo simbol za dosego nove Človeške družbe, v kateri ne bo mesta za socialne! krivice in tudi ne človeškega klanja, marveč bo prevejal vse narode, vsa ljudstva duh bratstva, enakosti in svobode. i , * * ★ Priznamo, da so v današnjem svetu to le sanje, visoke sanje, utopija aH kakor jih že hočete imenovati. Vemo tudi, da bodo te aspiracije ostale še za ncdogledno dobo le velike lanje—sploh ne vemo, če bodo kdaj uresničene, če bodo kdaj postale meso in kri. Kar vemo in o čemer smo trdno prepričani, je to, da vse človeš tvo krvavo potrebuje takih sanj, teh velikih asplradij. Ako človeš atvo ne bo sanjalo teh velikih sanj in konkretno delovalo sleherni dan skozi vse leto in leto za letom za njih uresničenje, se bodo ljudstva, vsi sloji vseh narodov še kopali v lastni krvi in vedno večjem razdejanju. Trdno smo prepričani, ako ljudstva vseh na-todov, brez razlike na polt, vero ali raso ne bodo sanjala velikih sanj o bratstvu, enakosti in svobodi, in te sanje skušala tudi uresničiti, bo svet še ječal pod veliko butaro socialnih krivic, bo še ječal v bedi in pomanjkanju na eni strani, na drugi se pa valjal (vladajoči razred) v največjem razkošju in baržumu. Brez teh velikih sanj kot jih simbolizira naš delavski Prvi maj se bo svet še valjal v blatu velikih krivic, bo še taval iz krize v krizo, iz vojne v vojno, iz zmote v zmoto. Brez teh velikih sanj se bo avet še oklepal krivih prerokov, trpel pod bičem, korakal po avoji Golgoti in zaman Iskal resnice in pravice. , * * * Človek kot posameznik in v kolektivu potrebuje velikih san|, potrebuje velikih aspiracij, če si hoče ustvariti boljši, pravičnejši avet. V resnici človeka le take sanje dvignejo nad navadno domačo živaljo in iz njega napravijo arhitekta in zidarja boljše bodočnosti vsega človeštva. Vsakdanje življenje je za posameznika kot tudi za vse človeštvo pretesno, preozkogrudno in za delovne mase pretežko in preveč prazno, da bi bilo vzdržljivo brez velikih sanj. Zato se človeški duh zateka za svojo lastno uteho k raznim izhodom in pobegom e čitall, da aa delavstvo priptavlja tta velike prvomajske manlfentarije. v ka terih bo demonstriralo ra svobodo, mir in bratstvo, Slava Prvemu maju, nositelju nove civilizacije! krivi Slovenci sami. Pred 20 leti je bilo v mllwau-ški slovenski naselbini še veliko živahnosti iii slišali smo slovensko govorico vsepovsod. Človek se je počutil kot da bi živel v stari domovini. Po 20 letih sem se povrnil v to mesto, a bil sem zelo presenečen. Obiskal sem slovenske trgovine, poslušal in si ogledoval obraze—nepoznani obrazi in angleška govorica. In vendar so bili to moji nekdanji znanci in prijatelji. Čudim se, ali res ni slovenska naselbina niti približno taka kot je bila nekdaj? Čas gre svojo pot naprej; vsi tuji jeziki in narodnosti bodo v tej deželi izginili, kolikor pa je meni znano, bo slovenski jezik eden prvih. To je očitno povsod: v mestih in na deželi, in tega smo krivi sami. Večinoma Slovenci, kakor hitro so se naučili govoriti malo angleščine, niso hoteli več govoriti slovenščine. Kako bi se potem mogli naučiti njih otroci slovenskega, ali pa vsaj obdržali, kar so že znali? Živel sem 20 let na deželi med različnimi narodi in slišal sem, da so občevali v svojem jeziku in celo nekateri, ki so bili tu rojeni. Slovencev je bilo tam ma lo in smo bili raztreseni povsod Včasih smo prišli skupaj. Jaz sem ga nagovoril slovensko, on pa je odgovoril v angleščini, na to sem nadaljeval v slovenščini on pa v angleščini in to kljub te mu, da so nekateri tako ldmili angleščino, da bi se razjokal nad njim!. To je eden glavnih vzrokov, da naš jezik tako bitro iz ginja. Kaj pa na društvenem polju? Izgleda tako kot bi bile bratske organizacije to, kar so ameriške komercialne zavarovalnin-ske družbe. Plačaš svoj ases-ment in za drugo nimaš nobene brige. Nekdaj, ko sem šel na društveno sejo, je bila precej ve lika dvoruna skoraj polna, seda pa je nas bilo samo 15, a tajnik je poročal, da je pri društvu čez 400 dobro stoječih članov. Drugo in tretjo sejo je bilo prav tako—približno isto število in isti obrazi. Kaj je vzrok slabi udeležbi? Pred leti se je tu in tam slišalo, "šel bi na sejo, pa ne grem, ker se vedno prepirajo." Res, bili so časi, ko smo imeli na sejah veliko razburjenja, katerega je bila največkrat kriva nevošljivost. Mnogi so želeli biti društveni uradniki, ker pa niso dosegli te časti, so pa me tali polena pod noge. Dandanes tega ni več in v mnogih slučajih je težko dobiti društvene uradni ke. Nu sejah je prav prijetno in domače; tudi hurmoniju vla da in če kdo nekaj priporoča in njegov predlog ni vzet na zna ji in znanci in seznanjenje z novimi. Razgovarjamo se in tudi zapojemo katero v tej naši ljubi slovenščini, katera tako hitro izginja s površja ameriške zemlje. Chaa. M. Kramar. bo v nedeljo, 6. maja, ob treh po- i poldne v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. Vse članstvo in zastopniki društev so prošeni, da se seje gotovo udeleže. Imamo važne zadeve na dnevnem redu. Kdor še ni plačal članarine za 1. 1945, je prošen, da to stori na seji. Vsi prispevki posameznikov za SANS in za relif so čitani na aeji. Skupne vsote pa objavlja SANS v svoji koloni. Seznam darovalcev za SANS bo objavljen polletno. Priobčena bodo imena le onih, ki so darovali $5 ali več. Pridobite nove člane! Naše delo še ni končano. Pomagajmo vsi, da skoro dosežemo, za kar je bilo žrtvovanih toliko milijonov življenj, trajen in pravičen mir in lepšo bodočnost našemu narodu. Lla Menton, tajnica. AKTIVNOSTI PODRUŽNICE ÄT. 1 SANSa i Detroit Mich.—Narod v stari domovini je še vedno v skrajni stiski in naše pomoči zelo potreben. Za WRFASSD je naš relif-ni odsek že precej storil z nabiranjem denarnih prisjpevkov, ob-eke in živil. Uspehi bi bili lepši, ko bi se izkazali vsi, da imajo srce za naš trpeči narod. Storite tudi vi svojo dolžnost, ki je do sedaj še niste, in pomagajte, da se jim olajša silna beda in reši mnogo dragocenih življenj. Naše sestre pridno šivajo in krpajo obleko v jugoslovanskem centru. V februarju so delale: Mary Rant, Lia Menton, Uršula Grum, Kat. Krainz, Agnes Sonc, Mary Naprudnik, Ana Koss, skupno 102 ure. Imenovane so pomagale tudi pri kampanji za ruski vojni relif. Obleko so darovali: Štefančič, Mike Gregorič, Uršula Grunj, Josephine Božič, Frank Kruleč, Lester Germany, Joe Rop, Lia Menton, skupno 312 funtov. V marcu so delale sestre: Mary Rant, Uršula Grum, Agnes Sonc, Frances Kapel, Mary Naprudnik, Lia Menton, Mimi Strosberger, Kat. Krainz, Mary Jurca, skupno 145 ur. Obleko so darovali: Mary Naprudnik, Albert Kirin, Frank Nagel, Anton Anziček, Anton Homec, Anton Semec, Kaintner st., Kat. Kraiiiz, skupno 770 funtov. Živila so poklonili: Mary Rant, John Semenik, Anton Semec, Kat. Krainz, Mary Knez, Mary Jurca, Julia Menton, Ana Koss, Mary Lapajne, Frances Kapel, Agnes Sonc. Dne 16. marca smo združeni detroitski Jugoslovani odposlali 210 vreč obleke in obuval, ter nekaj zabojev živil, skupni teži 5 ton, v glavno skladišče WRFASSD v New York. Peta pošiljka, 117 vreč obleke in nekaj čevljev, je bila odposlana 19. aprila. American Committee for Yugoslav Relief bo priredil banket v Websterjevi dvorani (Webster Hall), (Cass in Putnam), v sredo, 9. maja, ob sedmih zvečer, v počast Jugoslavije. Nastopili bodo odlični ameriški govorniki. Dolžnost je posebno dobro situi-ranih rojakov in rojakinj, da s primernim prispevkom pokažejo Američanom, da se zanimajo za svoj narod. Vsa imena darovalcev bodo poslana na posebni poli v Jugoslavijo. Seja podružnice št. 1 SANSa RAZNE VESTI Brldgeport, O.—Dne 17. apri la je prišel z nemške fronte na dopust Joseph Matko. V armadi služi že čez tri leta, onkraj morja pa se je nahajal čez dve l^ti. Bil je v Afriki, Siciliji in na drugih italijanskih bojiščih, potem pa je bil prestavljen na nemško fronto. Z bratom Frankom sta bila vpoklicana k vojakom na isti dan in sta bila precej časa skupaj. Videla sta se še isti dan, predno so Nemci ujeli Franka. V ujetništvu je že leto in pol. Joseph je dobil 45 dni dopusta, nakar bo šel zopet nazaj k svoji diviziji v Nemčijo. Na federacijskl seji tukajšnjih društev SNPJ je bila odložena diskuzija o konvenciji, kajti do sedaj še ni gotovo, ali se bo vr- Skuplna ruskih vojnih ujetnikov v Nemčiji, ki so jih osvobodili Američani. Na sliki Ja videti tudi slepega vojaka, ki ga vodi nj0. gov tovariš. temna je bodočnost. Da ne bi bi- ¡ la vsa ta kri prelita zaman! Joseph Snoy. PRISPEVKI ZA JUGOSLOVANSKI RELIF Meadow Lands, Pa. — Kakor po drugih naselbinah, tako tudi pri nas zbiramo obleko in denarne prispevke za naše nesrečne brate in sestre v križani Jugoslaviji. Prispevali so sledeči: Klub Barse $10, Štefan Križaj $6; po $5: Andrej Martinčič, George Mashadin, Josephine Baje, Frank Hohkraut, Katarina Baje, Matt 'J. Turk, Matt Premro, Frank šila letos ali ne. V "primeru, da Tomažin, Louiai Oni- ček, Frank Ferlich, Joe Marsh, Joe Murn, Valentin Demshar; bi se vršila, potem bo odbor skli cal sejo federacije v mesecu juliju, namesto v avgustu, in na tej seji bomo razpravljali o konvenciji. Na državnega tajnika Stetti-niusa smo poslali resolucijo, v kateri urgiramo, naj konferen nadalje je darovalo 12 oseb po $3, 14 po $2 in 29 po $1. Skupni prispevki so znašali $178. Stroški za pošiljko obleke so znašali $6.19. Čistega denarja je ostalo $171.81, kar je ca združenih narodov v San bilo odposlano na pristojno me-Franciscu začrta pravičen mir, .st°- °*>leke pa smo skupaj kakor ga je zamislil pokojni, zb™20? fLunt°v-predsednik Roosevelt. Enako re-1 Najlepša hvala vsem, ki so da-solucijo je poslalo tudi društvo,rova 1 ob\e*°. ^ denarne pri- št. 13 SNPJ-in podružnica št. 33 ?Pevke- Ako imat* * kaJ oble" SANSa ¡ke, ki je ne potrebujete, potem _ . ' . . .. . i I jo pošljite na naslov Joe Marsb, Federacija je tudi prispevala ^e£low Land p ali M $10 za trpeči jugoslovanski na- tov kat d £med rod v stari domovini. 'odbornikov. Z nabiranjem pri Yes, nes že slišimo, da radi • spevkov in obleke bomo nadalje Rooseveltove smrti zahteva Ru- vali, kajti naši bratje in sestre v sija revidiranje sklepov, ki jih'stari domovini so v resnični poje napravila "velika trojica" v trebi, ker so jih nacifašisti oro-Jalti na Krimu. Z&lostno je sli- pali vsega Upamo, da bosta šati taka poročila tik pred kon-|Hitler in Mussolini prišla v ro ferenco Združenih narodov. Nih- ke pravice in prav tako ostali če si ne more predstavljati, kaj • zločinci, smo zgubili v tem kritičnem mo-mentu s smrtjo Roosevelta. Zelo se bojim za potek pogajanj, ker ni zraven velikega voditelja Roosevelta. Tudi vojaki na frontah so zelo občutili izgubo svojega vrhovnega poveljnika. Pripovedovali so mi, da jih je vest o smrti pred- ( Še enkrat, najlepša hvala pri-predaednika spevateljem in se priporočamo! Za nabiralni odbor: Tony Tomažin. Joe Marsh. Joe Murn. Frank Ferlich. SLIKA BRATA V AMERIŠKI REVIJI Chlsholm, Minn. — Iz revije Joqoalov.neko proalave četrte obletnice upora v JuQoalavlll proti naclfašUmu. kl se )e vršila 27 mar« a v New Yorku. ao ae udelešlll tudi vlaokl prodatavnlkl ameriško volake ln mornarice Z leve aa doano: kapitan Boaalor. goapa Balokovlc. podadmtral Randall in Zlatko Balokovk sednika zadela kot strela z neba. Life z dne 9 aprila sem izrezala To je dokaz, da je bil zelo pri- sliko mo)ega brata Ivana Kotnj. ljubljen tudi med vojaki. , ¡ ka> kater0 je ^e, v Ložu fQ_ Da bi že dočakali konca vojne. tograf revije Life Ker je slika Sedaj nam ostaja .samo eno upa- zanimiva, bi rada videla, da bi nje; vse organizacije bi morale bila priobčena v Prosveti. (Žal, bombardirati državnega tajnika ' silkc ni mogoče reproducirati.-z resolucijami za pravičen mir, Ured ) s podobnimi resolucijami kot jih 1 Moja soseda mi je po^^ia reje izdala SNPJ. V mislih pa ni- vijo in me vprašala, ali vem kdo mam samo slovenskih organiza-'je ta mož iz Loža> Ne morem p0_ cij, temveč v splošnem vse. Da, pisati# kako ^ se začudila, kn sem spoznala na sliki mojega slepega brata Ivana, začno pn sem bila žalostna, ko sem videla razvaline svojega rojstnega kraja. Italijani so vse požgali in pobili veliko prebivalcev. Poročevalec je napisal sledeče pojasnilo k sliki: "Ivun Kotnik i je slep že 39 let, od časa, ko ji bil v nesreči v nekem železnem rudniku v Minnesoti. Po nesreči se je povrnil v rojstno vas Lož, Slovenija. Zanj je skrbe la njegova sestra, ki je pometa ! la v cerkvi, on pa je bil cerkovnik. Leta so tekla, 1. 1941 pa jr italijanska armada okupirala Lož. Nekega dne pa so zaoreli glasovi: "Smrt fašizmu! Svobodo narodu!" Partizani so pričeli napadati italijansko posadko v Ložu. Vas s l*)llU^ ampak o razmerah v itan ""* zelo zani* malo M- nnovini. Knjiga j« miva in kdor se vsaj nima za staro domovino, "«J J1 prečita. Tudi Barbiču ne > i ako bi jo čital. knjti mogoče malo bolj up« narod. Kakor hitro m si v Prosveti in omer ali Jugoslavijo, pa H. skoči in blati vise s I in ne vem še vse kaj preveč glasno, kajti ' nikoli prišel no Hitlerji^' — to. Ne, če tudi bi ' " ^ postavil na glavo, ti »*>* 7 raj ostal na pouličri Tohn Url»» aoTCMPt ou* u*ao t« kidovaki-potem W eval sv») kdo <#1* RusJjo bič Nt. kn«1 - « «nVEDELJEK. 30. APRILA ■ zapisnik i®je JPO-SS, ki te je vršila 9. marca 1945 v prostorih SNPJ v Chicagu, 111. (Nadaljevanje.) Dalje pravi br. Cainkar, da so Hrvatje nakupili veliko obleke S; čevljev in drugih stvari v ne-kem skladišču, kjer .so bile tudi „izke cene. Napis na zabojih, , v katerih Hrvatje pošljejo to ro-1 K, v Jugoslavijo je, da je to od pomožne akcije Hrvatske bratce zajednice. Grdina odgovarja, da je nje-mu znano, kako in v koliko se I srbi brigajo za tisti novi odbor. Hrvatje da, Srbov pa je kaj majhen odstotek. Njega to ne za-juma koliko so zbrali skupaj posamezniki, pač pa koliko so dali organizirani Hrvatje in organism Srbi. Hrvatje so organizirani v Hrvatski bratski zajed-(nici, Srbi v Srbskem narodnem I jjvezu, Slovenci pa tvorimo skupaj več organizacij. Koliko so torej prispevali od teh? Pravi, da Hrvatje so res obljubili, toda, kakor je bilo potem v javnosti poročano, so šli sami vprašat v Washington, če res ne morejo pošiljati v stari kraj, ne da bi se pridružili tistemu odboru ali organizaciji v New Yorku. Ko jim je bilo v Washingtonu pojasnjeno, da lahko sami pošljejo, so se potem umaknili. Zato hoče imenoma vedeti, koliko so dali organizirani Hrvatje in isto-tako organizirani Srbi. K besedi se priglasi sestra Za-krajšek ter pojasni Grdinatu, da ko se je 22. septembra organizi ral WRFASSD, so razne grupe obljubile, da bodo podpirale to organizacijo, tudi mr. Butkovič je izjavil, da imajo zbranih že nad $100,000. Br. Zalar pravi, da je lahko obljubiti, pa ne dati. Pravi: Mi nismo nič obetali, dali pa smo (25,000 kar hkrati. Br. Rogelj odgovarja Grdinatu glede Srbov. Pravi, da je bil svoječasno v 'Pittsburghu, kjer je čakal na neko zborovanje in tam prišel v stik z gl. tajnikom Srbskega narodnega saveza, ki je rekel, da so Srbi poslali $15,- 000 na jugoslovansko poslaništvo, oziroma na Fotiča, za pomoč od vojne prizadetim. Grdina odgovarja, da v kolikor je njemu znano iz tedanjega poročila v Srbobranu, so poslali ti-rti denar za jugoslovanske vojne ujetnike, in da se ni delalo razlike, da-li so Srbi, Hrvatje ali Slovenci. Potrdilo od avtoriteti ki je prejela denar v ta na-Jien, je bilo potem priobčeno v Srbobranu. Omenja tudi sestanek Srbov, Hrvatov in Sloven-*v, ki se je vršil 10. maja 1941, tjerso tudi izvolili tozadevni od-*r, v katerem so bili Hrvatje in Movenci na prvem in drugem icstu, Srbi, razen ene male iz-pa na tretjem. Srbi so že «krat imeli v svoji blagajni več jsoč dolarjev (uradni izkaz z "e 9 maja 1941 je: $14,073.50) locim so imeli Slovenci in Hr-ratje do takrat še kaj malo. K temu govori br. Cainkar, ki "novno I*>jasnujje glede stva- 1 ,n piavi, da Srbi imajo denar " r«di prispevajo večje vsote '* zbirko Srbskega narodnega ,vt'*a in mnogo jih sedaj pod- tudi WRFASSD. Grdina odgovarja,'da čemu "t,r" 'liti z našim denarjem ,!stl WRFASSD, ko Slovenija tni osvobojena, zlasti še ni, kar '•ve, osvobojena Ljubljana, ki ^<*ndar nekako na sredi Slove->]0 Zagreb še tudi ni osvobo-J«' <• pod Paveličem in se «ad.-vnf, Hrvatom oprosti, ako ¡7'j" "l;iJ Prispevati v skupni ^ Vnrašanje pa je tudi, za-J "«' daj,o ko pa je njihov ■v«*ndar osvobojen, dasi r'"i.< niso osvobodili parti-,rr'več Rusi. No, in ker osvobojen, zakaj Sr-11" denarja, katerega so SNS? Zakaj bi ga po-' 'J' Slovenci dajati tej J!" Res, da sf» potreb-" vsi, tudi Hrvatje, Srbi, ' 'n drugi. To Je vse ko se bo enkrat lah-1 tja denarna pomoč ali ""do Srbi dali svojim, '"pet svojim, s ksj bo-svojim? Za Sloven-" 'brano in zanje naj W|¡ Uli. t i n< bt ¿t I fcr " pravi: Kje je pa kaj '«vobojene? In sedaj denar, katerega sO ; n.aSo pomožno akcijo prispevani 1 denar gl. blagajniku Jurjovcu. Nato br. Zalar priporoča, da se podvzame spet živa kampa nja za zbiranje nadaljnih prispevkov za pomoč stari domovini ter apelira na br. Roglja, da spet začne s pisanjem vzpodbudnih člankov v to svrho, kakor je že svoječasno delal. Stavi predlog v tem smislu, ki je sprejet. Sestra Zakrajšek nato vpraša, kaj se bo naredilo s tistim denarjem, ki bi ga kaka podružnica ali posameznik želel obrniti v takojšn^ pomoč? Br. Rogelj odgovarja, da je to zelo enostavno, ker je denar itak pod nadzorstvom; ako kdo želi, da se njegov prispevek takoj porabi v pomoč staremu kraju, naj pri po-šiljatvi denarja navede, da je njegova izrecna želja, da bo v takojšno pomoč, pa se bo lahko ustreglo. Nadalje vpraša sestra Zakrajšek, da-li tisti, ki želi svoje prispevke obrniti v takojšno pomoč, lahko pošlje kar naravnost na urad WRFASSD? Mnenje je, da se jim tega ne more za-braniti, zaeno pa ni nič več kot prav, da za od naših ljudi prispe-vano pomoč dobimo Slovenci kredit ter je zato potrebno, da se nam pošilja. Nato je sklenjeno, da se vse prispevke pošilja na gl. blagajnika Leona Jurjov-ca, in ta naj na eventuelno zahtevo, da se kak prispevek takoj obrne za nakup ali kakršnokoli pomoč v stari kraj, takoj pošlje tolikšno vsoto na WRFASSD. Nato br. Rogelj poroča, da je slišal radijsko sporočilo iz starega kraja, da je pošiljatev iz Amerike že dospela v Jugoslavijo, kar se vzame veselo na znanje. Zatem br. Zalar še prečita pismo, ki ga je prejel od jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu.—Se vzame na znanje. Br. Cainkar poroča glede stroškov s stavo zapisnikov. V tiskarni SNPJ so jih navadno stavili in odposlali odtise drugim listom brezplačno. Toda zadnje čase je izredno veliko pomanjkanje delavcev tudi v tiskarski stroki in morali so plačati za nadčas, da se je izvršilo isto delo, kar pomeni izredne stroške in za to je bil predložen račun v znesku $43.25. Ker je račun v primeri z izvršenim delom in izrednimi stroški v zvezi s tem res majhen, je sklenjeno soglasno, da se izplača. Nato se predsednik zahvali odbornikom za udeležbo ter strpnost in prijazno sodelovanje pri reševanju zamotanih vprašanj in težavnih problemov ter zaključi sejo. Vincent Cainkar, predsednik, Joseph Zalar. tajnik, Joseph Grdina. zapisnikar. Nemčija izgubila vojno, pravi general London, 30. apr.—Nemški general Heinrich Klrstheim, katerega so ujele Čete devete ameriške armade, je priznal, da je Nemčija izgubila vojno. On Je po radiu apeliral na feldmaršala Wilhelm» Keitela, šefa štaba nemškega poveljstva, naj ustavi pobijanje nemških vojakov in rušenje mest z naznanilom o kapitulaciji pred zavezniki. zbrali Slovenci, drugim v roke? Br. Cainkar odgovarja, da bomo tUlli mi imeli besedo pri tem ako se združimo ter soodločeva-li, kako se bo razpolagalo z našim denarjem in kam se bo dalo, ter da je nepotrebna bojazen, da bo prišlo vse drugim v roke. Večjidel slovenskih krajev je že osvobojenih in misli, da ni več daleč čas, ko bo sovražnik pregnan popolnoma iz vse slovenske zemlje. Združeni bomo lahko več nabrali in bolj izdatno pomagali, pravi in opozarja, da JPO ni pokazal zaželjenega uspeha do sedaj, v bodoče bo pa še manj, ako ostane» samostojna. Zalar pravi, da je imel JPO-SS lepe uspehe, dokler se ni ustanovil SANS. Ko se je ustanovila politična organizacija, se je agitiralo in pisalo samo za SANS, JPO-SS se je pa v ozadje porinilo. To je pravi vzrok, da ni bilo pri JPO-SS onega uspeha kot bi moral biti in kot se ga je pričakovalo. Vseeno pa še ni prepozno, še je čas in se lahko še veliko doseže. Br. Cainkar odgovarja, da je bil SANS prav tako potreben kot je JPO in da to ni škodovalo pomožni akciji, pač pa dejstvo, da se je ustanovila še posebna pomožna akcija slovenskih župnij. Grdina na to odgovarja, da tu pa že ni krivda župnijske pomožne akcije. Saj so vendar želeli sodelovati z JPO-SS in so se kar ponujali za sodelovanje. Žal, da se jih ni upoštevalo ter prišlo do sporazuma, ki bi bil nujno potreben za skupno delo v teh časih. Tudi on je mnenja, da je SANS Škodoval JPO. Na to odgovarja Grdinatu br. Rogelj, rekoč, da ni prišlo do sporazuma, je vzrok v tem, ker so pri župnijski akciji hoteli svojega tajnika. Nadalje Rogelj pravi, da je bila zamera tudi v tem, ker nismo dali tistih $10,000 dolarjev, katere je pater Ambrozich hotel poslati v stari kraj. Br. Zalar pravi, da je bil takoj spočetka proti dvotirni organizaciji, misleč, da bi morali ameriški Slovenci vsaj v času, ko narod v starem kraju trpi in umira, skupno in edinstveno nastopiti in svojim pomagati. Dalje omenja, da ko se je ustanovila Zveza slovenskih župnij, se ni povsem strinjal z novo ustanovljeno pomožno akcijo in ji tudi ni nasprotoval, priporočal pa je, da bi se njih prošnji Zveze ustreglo in izplačalo $10,000, toda njegovo priporočilo se ni upoštevalo. Br. Grdina pravi, da je škoda, ker takrat niso dali tistih $10,-000, ker bi jih sigurno nazaj dobili, kajti p. Ambrožič, kakor se je sam izjavil, bi šel na delo, da bi dobili nazaj tistih deset tisoč dolarjev. Ce bi JPO-SS to storil, bi res pokazal dobro voljo za sodelovanje, zgubili pa radi tega ne bi nič. Br. Cainkar pravi, da je že čez poldne in je mnenja, da bi šli takoj na kosilo ter po kosilu zopet nadaljevali z zborovanjem. Br. Zalar pa želi, da bi čim prej končali, ker ima za popoldne še druge važne opravke. Br. Cainkar odgovarja, da imamo še več važnih stvari in ne morenlo vseh tako hitro rešiti. Toda večina odbornikov je za to, da nadaljujemo z zborovanjem, da bo prej končano in tako se zopet preide na razpravo glede združenja, nakar br,. Jurjovec predlaga, da se pridružimo organizaciji War Relief Fund of Aniericans of South Slavic De-scent pod pogojem, ds JPO-SS poLtane ravnopravni član omenjene organizacije in da do sedaj nabrani denar obdrži v blagajni JPO-SS ter ta odbor še nadalje odločuje, kako se bo ta denar potrošil in .skrbi, da bo prišel v pomoč slovenskemu narodu. Predlog br. Jurjovca Je podpiran in po kratki razpravi, ki Je temu sledils, soglasno sprejet. Sledi razprava glede nabranega denarja, ki ga nekatere podružnice drže v svoji blagajni, ksr ni prsvilno in bi se v smislu po predsednikovem odboru zs kontrolo vojnih relifov Izdsnegs odloka ne .melo goditi Sklenje- Nemci, kot večinoma vsi Evropct. so toliko »svsj.nl takih pvt no. d. se podružnice opozori na! goro*. da se nU na .menilo sa mrlv.ee ob ce.ll ali n. eeell. Te to ter pozove, da pošljejo ves zs slik. 1. bU. saot. v Frai.kforl», H.mčt|.. Zbiranje informacij o novejših naseljencih Poseben odbor, ki zbira podatke o novejših izseljencih iz Evrope, je pričel razpošiljati vprašalne pole takim priseljencem, da tako izve od njih samih, kakšne sposobnosti in zmožnosti ter skušnje posedujejo in v koliko jih vse to usposoblja ta vživetje v ameriški način življenja. Ctoibor meni, da bodo ti podatki, ko bodo zbrani skupaj, veliko pripomogli k boljšemu razumevanju naših najnovejših naseljencev, obenem pa bo formulacija naše povojne našelje-niške ureditve veliko lažja, ako bo temeljila na gotovih dejstvih, ki jih bodo nudili ti podatki. V zbiranju podatkov sodeluje pet velikih organizacij za pomoč beguncem, in sicer: Ameriški kristjanski odbor za begunce, Narodna organizacija za pomoč beguncem, Odbor ameriških prijateljev, Katoliški odbor za begunce in Ameriški odbor za oskrbo evropskih otrok. Vse te organizacije so prepričane, da bodo zbrani podatki pobili marsikatero napačnb mnenje in lažne govorice, ki se jih širi po Ameriki o teh naših najnovejših priseljencih. Vprašalne pole so bile poslane že kakim 60,000 osebam. Mnogi so pole že vrnili, toda omenjene organizacijo bi želele, da so vrnjene čimprej vse razposlane pole. Vsi oni, ki so prejeli vprašalne pole, so naprošeni, da jih izpolnijo in nemudoma vrnejo, ako tega že niso storili. Ako pa kuteri od novejših naseljencev, ki to čita, ni prejel omenjene vprašalne pole, naj se obrne na naslov: Committee lor th. Study of Rečni Immigration from Europe. 139 Centra at.. New York 13. N. Y. Uvoden pregled podatkov, ki so že na.roki, daje nekaj zanimivih faktov glede novejših priseljencev. Tako kaže, da so precej proporčno porazdeljeni po vsej deželi ter da jih je že veliko Število, ki so postali tekom svojega kratkega bivanja v tej deželi državljani. Precejšen odstotek priseljecev zadnjih let služi v ameriški vojni sili. ln pretežna večina teh priseljencev, ki so prišli v Ameriko tekom zadnjih nekaj let, namerava ostati za stalno v Zed. državah. Zgoraj omenjeni odbor zbira tudi podatke o raznih industrijskih in drugih podvzetjih teh novejših priseljencev. Dalje želi odbor dobiti kolikor mogoče informacij glede raznih učenjakov, zdravnikov, godbenikov in drugih profesiJonaIcev, ki pripadajo skupnim naseljencev zadnjih let. Sodelovanje teh bo pripomoglo k popolnejšemu sestavu podatkov o doprinosu teh skupin ter o njih uspehih. , Zgoraj navedemenu odboru načeljuje dr. Alvin Johnson, direktor Nove šole za socialna raziskovanja. Sodeluje tudi dr. Maurice R. Davle, načelnik oddelka za sociologijo na univerri Yale. I)r. Davie si je vzel leto dni dopusta, da bo mogel pomagati pri sestavi podatkov o priseljencih zadnjih let. — Flls. Slovenska partizanska pesem Zbral ln uredil Mil. Klopčič P.t.r Leveči Partisantka aleluja Preslavni veliki se dan prebuja. Zaplala zarja je čez plan. Iz borb se vrača partizan in poje zmagoslavno: Aleluja! In vstopil je. Na roki sled p^estrela. Po letih treh na mater se ozre. "Moj sin," iz prsi klic privre. In sončna luč vse hiše je objela. . Skoz vas je črna hušknila postava. Glej Judeža, kako beži plašno. Zdaj planil je med jelovje—s vrvjo . .. in mirna spet je praznična narava. Peter Levect Privid svobode Tiran poginja. Ura dvanajst bije. Končano je. Svoboda naj živil Domov gre borec in gredoč izmije ob zarji v rosi si z rok sled krvi. Nekdo zastrl si Je pogled z rokami: izgnanec gleda svojo rodno vas. Spet drugi pa obstal je kot v omami iz Šolskih oken čuje spet naš glas. In tisoče je rok se razgibalo, na kamen kamen dvigajo krepko. In v prsih teh ljudi Je čustvo vstalo, nalahno pesem bratstva zapojo. * Peier Leveči Po dežju Drobno rosi. Se hip, Še dva .... in vse lahno Jasni se. In pred očmi pokrajina blesti se kot bi bila lz stekla in srebra. Pa stopaš lahen prek polja. Po potih se blestijo mlake. In v njih uzreš raztrgane oblake in sebe in nebo, ki Je brez dna. * Peter Leveči Odložitev Noč bila je težka in brez sna. Težka pot omahujočega, Dan! Zabllsnila se je od vrh neba, v kotih je izginila tema. Ena misel le je v dnu srca, ena misel: nočem biti hlapec! Odločen vstal sem in vzravnan, Zarja ae razlila je čez plan, rdeče zagorele so planine. In z zarjo v borbo šel Je—partlzun. it Zorim Ob slovesu Se vidim te, ponosno, hladno, ko prišel sem Jemat slovo; ne blesk oči, ne zvok besede izdal ni, da ti je hudo. A jaz razbral sem v svoji duši vse, ksr obraz je tvoj tajil, vse tvoje skrite, tajne misli in želje tvoje sem razkril. In bral sem tvojo prvo misel: Le pojdi, dragi, bori se! In drugo, tiho in prošcčo: Po zmagi, dragi, vrni se! Odšel sem. Zdaj nov svet gradim, ki naj osreči vse ljudi; ki v njem morda i za naju dva življenje novo zagori. A če ne bo me več nazaj, ne omahuj, vzravnaj glavo— in nihče, nihče naj ne zve, kako ti v srcu bo hudol Zorim * V i * 1 j » V trenutkih, ko v polsnu zaprem oči, ležeč kje v hlevu, svislih, mrzlem snegu, ae vsilijo vročični domišljaj! prividi iz že davno prošlih dni: in topel sij nenadno me oblije, pozdravljajo obrazi me poznani, veseli in kot nekdaj razigrani— „ med njimi tvoj mi ljubi obraz prlllje. In zdrznem se! Glej, ti kot divja zver potikaš se po širnem, božjem svetu, lz kraja v krat, čez hribe in doline, povsod doma, povsod, to Je—rjlkjer! A že čez hip te misli odpodlm, pogumno v daljo se upre oko, visoko dvignem sklonjeno glavo ln zdi se ml, da znova zažlvlm. Saj vem, da tam, kjer Je toplote soj, tam čakaš name ti, predraga, in vem, kako bi ti bilo hudo, če dvomil bi nud sabo in teboj! Zorim V snežnem viharju Bele snežne zavese z blazno, silno brzino v plesu se divjem pode; solzne oči ti slepijo, grizejo lica premrzla, spodnašajo trudne noge. Danes so človek ln Bog zreta naravnost v oči sredi narave togotne; besno zdivjale nocoj— s svojih spuščene verig neznane so sile strahotne. Padajo konji, ljudje — nemočne, šibke bilke — pod sunki viharja zbesnelega; trga se, znova se spaja črna veriga ljudi toredi polja zledenelega. Razbičal pekel je nocoj svoje podzemske moči, da v snežnem viharju rjovijo. A gori ozrl se v nebo: skozi polnočno temo pokojno zvezde Žarijo. , . Poročilo s konference bi se dalo dosti storiti za Jugoslavijo, ako so zs to sposobni _ . _ ljudje. Upati je, da se nahaja San rranclaco. Callf.. 24. apr.—To pišem na predvečer mirovne lujtJ|j Adamič konference združenih narodov. Jutri se prične pisati nova zgo- fcU mene a#m jj0l dovina. Vprašanje na tej konferenci je: Mir na zemlji, ali tretja svetovna vojna—katastrofa, ki lahko uniči vso civilizscijo. Da — oči svega sveta so danes obrnjene v Ssn Francisco, kjer se zbirajo državniki, diplomatje, vojaški izvedenci in drugI vab Ijenl ln nepovabljeni "eksperti." Delegstje iz 46 držsv so danes v San Franciscu — oni, ki še niso tu, so na poli. Časniksrski poročevalci (v par slučajih tudi moja malenkost) Jih čskajo na postajah in bombardirajo z vprašanji. Eno najbolj popularnih ali fierečih vprašanj je zadeva Poljakov, toda zadovoljivega odgo-vora ne more ali noee nihče dati. Poljsko vprašanje, ki so gs reporterjl krstili z imenom "hot potetoes," je po treh dneh seše tanje v Washingtonu po "veliki trojici" v popolnem za-stoju. O tem pertinentnern vpiašanju sedaj tukaj razprsv-Ijajo na konferenci In sa kulisami, Torej danes še ne vemo, kdo bo zastopal Poljsko — ube>. na vlada v I^mdonu, ali lublln-varšavska vlada, aponsorlrsn» po Rusiji. Mnenje prevladuje tuksj, ds se bo dosegel kompromis. Kakor izgleda, bo šel dumbar-tonski načrt skozi velike revizije, Holsndski delegat), so ts koj po prihodu v Kan Frenelaco naznanili, da bodo zahUrvall, da se moč vellranja po kakt velesili odvzame. Te pom.nl, ds bi tudi v vrhovnem svetu nov. lig. ns rodov post.ll rnerod.jnl le pt> večini sprejeti zaključki. Hlišl se tudi o več drugih spremembah v dumbartonskem načrtu. Med najbolj promirientniml delegati, ki so prišli danes, so bili ruski z Molotovom nu čelu. Drugi je bil Jan Musaryk, sin velikega Masaryka, prvega predsednika čehoslovaške. Tukaj je tudi zelo živahna deputaelja delavskih organizacij iz Amerike ln Inozemstva. Akie- poročevalec Pros vete dobil prsv tske privilegij. In vstopnico kot so «jih dobili reporterjl Chicago Tribune ali Chicago Muña. Koliko je tukaj poročevalcev, kaže reporterska vstopnica, na kateri je št. 1H24. Anthony P. Žagar. V Jugoslaviji bo zamenjan denar Belgtad. (ONA)—Jugoslovani so začeli plačevati svoje dolgove dltlranl konferenčni svetovalci ln tudi kar oblegajo davčn. ura-sot Za CIO Philip Murray, '1®. bi plačali zaostale davke James Carey In Molly Lynch, zs To Je posledica razglasa, da bo ADF pa Robert Wutt, It. Hyt#»n v kratkem zamenjan denar. Train I). Her h. Dalje imajo svoje' nutno Je v prometu v Jugoslaviji zastopnike tukaj tudi zadružne M različnih vrst denarja. Najprej in farmarske organizacije. j so srbski dinarji, potem kune hr-Jugoslovanska delegacija Je viških kvlzllngov, bolgarski le-nsstsnjens v hotelu Fcrrmnnt, v|. rumunski lejl, nemške msrke, ki Je eden najboljših v San Italijanske lite, madžarski pengl Franciscu, Torej se v resnici In albanski franki. Najbolj za-"polt reka jo." V Istem hotelu J. žel jeni pa so, skorsvno ilegalni, nsstsnjena tudi ameriška dele-«■cija, Dalje imamo tukaj tudi nepovabljeno delegacijo ameriških Srbov s Fotičem na čelu. kakor tudi več drugih srbskih kralji ameriški dolarji. Poaestniki teh različnih vrst denarja ImhIo mogli zamenjati kar imajo /a nove dinarje do skupne vsote 100,000 starih dinarjev, t J. približno v vredno vašev V Press Huicau sem ae ostalo bo IzpIsČsno poz- «estal tudi s poročevalcem Hrbo» "*Jr na podlagi prlznanlc., brana, ki me Je zagotavljal, da Omenjene vrednosti seveda ne bo Titova vlada skrshlrsle, ka- velja prenesti kratko ln malo na kor hitro se ruski bajoneti u- ameriške rsrmere, kajti soras-makn.Jo Iz Jug<»lavij.. To j. merna kupna vrednost dinarja pač dovolj piozorno, kaj Je je mnogo večja kot tečaj ame-»tremljenje tako zvanih srbskih riškega dolarja. Toda kljub te-patriotov " ! mu j. treba r«čl, de dolžniki nl- Dobro bi bilo, ako bi tudi naše so še nikdar tako radi plačevali napredne organizacije tukaj i-) svojih dolgov, a upniki fte nikdar me le svoje lobist«, kajti tukaj' tako n.radi prej.mali plačilo. PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike francoske revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanje) Spravil sem se na noge, kakor sem vedel in znal, v smešnem prizadevanju, da bi umrl kar moči dostojanstveno. Tisti, ki Je bil vzkliknil, mi Je bil neznan, poleg nJega sem zagledal Bu-tona, za katerim je stal Geol; razen njiju dveh sem videl še veliko drugih obrazov, Id so vsi upirali poglede vame. Toda v svojo rešitev še vedno nisem mogel verjeti. "Ako me hočete pokončati, opravite naglo," sem zamrmral in razprostrl roke. "Bog ne daj," je hlastno odvrnil Buton. "Že tako je bilo preveč krvolitja! Oprite se name, gospod vikont! Naslonite se name in pojdiva. Tako mi smrti božje, čas je bilo, da sem prišel! Če bi vas bili ubili..." •Ta je peti," se je oglasil Geol. Ne da bi mu odgovoril, mi Je segel Buton pod pszduho in me je rahlo odvedel, med tem ko me je baron podpiral z druge strani. Z njuno pomočjo sem stopal med dvema vrstama ljudstva, ki sta me ogledovali z nekakšno bedasto zavzetostjo—med dvema vrstama obrazov, ki so bili videti v žarki solnčni bleščavi čudno bledi in prepadeni. Klobuk sem bil izgubil, solnce mi je slepilo oči in omamljalo glavo, toda Buton me je vodil za roko; zavili smo in stopili skozi vrata, ki so se odpirala v zidu. Pri tem sem izpustil rutico, ki so ml jo bili dali, da bi si obvezal ramo. Neki človek, ki Je stal pred vrati, zadnji v desni vrsti ljudstva, jo je pobral ln ml jo ponudil s prisrčno ustrežljivostjo. Imel je sulico in po njegovih okrvavljenih rokah sem spoznal v nJem enega izmed morilcev. Dva moža sta nesla nekoga drugega v nasprotno hišo; ob pogledu na to ohlapno truplo in visečo glavo sta se zdajci vrnila pamet in spomin. Zgrabil sem Butona za suknjo in ga stresel kakor češpljevo drevo. /'Kje je gospodična de Saint-Alais?" sem kriknil. 'fcaj si storil * njo, lopov? Če si jo .. "Tiho, gospod, tiho!" je odvrnil z očitajočim glasom. "Bodite pametni. Oteta je, tako ml vere, in kmalu jo boste videli. Bils je Izmed prvih, ki so jih prenesli semkaj. Nihče ji ni skrivil lasu na glavi." "Semkaj so jo prenesli?" sem vprašal. "Da, gospod vikont." "živo ln zdrsvo?" "Da, da, Živo in zdravo." Ko sem začul to novico, so me oblile solze, ki menda niso bile nevredne može, saj so bile solze rsdosti ln hvsležnostl. Nihče mi jih ne bo očital, kdor pomisli, koliko sem bil prestsl ln koliko krvi sem bil izgubil, dasi rana na mojem ramenu nI bila težka. Sicer pa nisem bil edini, ki je plakal tisti dan. Pozneje sem izvedel, da se je celo eden Izmed morilcev, eden tistih, ki so najbolj vneto opravljali svoj krvavi posel, bridko razjokal, ko se je osvestil in spoznsl, ksj je storil. Tisti dsn ln nsslednja dva dni so pobili v Nimesu okoli tristo ljudi, največ v kapucinskem ssmostanu, kjer si je Froment uredil tiskarno In glavni stan, v "Rdeči krčmi" in v Fromen-tovem lsstnem bivališču, ki so ga morali s topovi porušiti. Komaj polovica teh žrtev je poginila z orožjem v roki in v pijanosti borbe; ostale so gonili po strsnskih ulicah, hišah ln skrivališčih ter jih pobijsli na mestu ali pa Jih—če so se vdsli na milost In nemilost—postavili ob najbližji zid in ustrelili . . . Izmed osemnsjstorice moških, ki so bili z menoj vred doživeli strsšni prizor v Kapucln-skl ulici, so ostsli Živi samo» štirje. Kakor mojo, sta tudi njihovo rešitev povzročile z ene strani pravočasni prihod Butona in nekaterih drugih voditeljev, ki niso bili tako fanatični kakor Cevennei, z druge strani pa trudnost, ki se je proti koncu klanja polastila krvolokov. Med temi štirimi rešenci sta bila abbe Be-nolt in Louis de Saint-Alais in prečudno je bilo naše srečanje, ko smo vsi trije hkrati stopili v svoji raztrgani obleki in s svojimi okrvavljenimi obrazi v salon gospe Catinotove. Vse ok-nice razen ene so bile še zaprte: pepel ognja, ki je tako veselo plapolal v mojo čast, ko sem sedel z domačico te hiše pri večerji, je še ležal v kaminu. Soba je bila temačna in hladna, pohištvo je metalo svojo senco daleč na okoli in po stopnicah se je razlegalo do nas vpitje ljudstva, ki je v svoji nenasitni radovednosti postopalo okrog vrat. Prečudno je bilo naše srečanje, sem dejal, zakaj vse tri nas je nekdaj družilo prijateljstvo, ki so ga bili izpodkopali težki dogodki zadnjega časa. In zdaj smo se sestali kakor trojica mrličev, ki vstanejo iz grobov, vsi prepadeni in drgečoči, z očmi bleščečimi se od mrzlice pre-stanih grozot; toda o naših sporih ni bilo več niti sledu. "Brate moj!—Da, tvoj brat!" in Louiseve roke so se sklenite z mojimi, kakor da jih je pokojnik, on, ki je bil umrl z vso neustrašnostjo svojega rodu, položil drugo v drugo; abbe Be-nolt, ki ni mogel brzdati svoje bolesti, pa je med tem hodil po sobi ter vil roke in stokal: "Ubogi moji otroci! Oh, moji ubogi otroci! Bog se usmili naše dežele!" Iz sosednje sobe se je slišalo pridušeno mrmranje in ženski plač ter nagla hoja sem ter tja; mislim, da je bilo prav tisto, kar nas je pomirilo. Louiseva bol si je sicer zdaj pa zdaj dajala duška, a vendar smo se jeli po malem pametno razgovarjati. Zvedel sem, da leži tam, zraven nas, gospa de Saint-Alais, ki je bila v metežu pala ln se težko poškodovala, ne glede na to, da so jo potlej še pohodili; Deniza, gospa Catinotova ln zdravnik so bili pri njej. Se polmračnl salon, v katerem smo bili, je imel nekam turobno lice in na naše tihe pogovore je zdaj pa zdaj legel boleften molk. Kmalu se je Ipet začulo pokanje pušk in za trenutek smo vsi trije pozabili svoje skrbi ter jeli govoriti o Fromentu in o tem, ali mu še ostane kako upanje, da se reši. V presledkih boja smo prisluškovali rjovenju, ki ga je zaganjala množica. A vedeli smo, da nas ta krik in bojni hrup ne zadevata več: bilo je, kakor da nas je smrt osvobodila vseh vnanjih obvez. Nato so prišli poklicat Louisa k materi. Čez nekaj minut je odšel tudi abbe Benoit in jaz sem jel sam hoditi po sobi. Tišina po tolikem razburjenju, samota, ko sem še uro poprej gledal smrti v obraz, zavest, da sem po tako strašni nevarnoslt spet na varnem, vse to mi je segalo globoko v srce. Ko sem mimo tega še pomislil na smrt markiza de Saint-Alaisa ter se spomnil bleščečih sposobnosti, smelosti in sijajne pojave tega ponosnega moža, ki je bil zdaj za vselej izginil, so me spet oblile solze. V nepremagljivi ganjenosti sem hodil po sobi, ves srečen, da ji morem dati duška, ne da bi se oziral na druge ljudi. Čez dolgo časa, ko je bilo minilo že nekaj ur, sc je Louis vrnil k meni. "Ali hočeš stopiti noter?" me je vprašal brez uvoda. "K tvoji materi?" "Da, rada bi te videla," je odvrnil, ne da bi sc umsknil od vrat; njegov potrti in mrtvi glas Je pričal, da ni nikakega upanja več. (Dalje prihodnjič.) PONEDELJEK. 30. ¡x WOMB* CAN HBLP 6Y štom fr&v prop of u$& cocxm m rbplacejnpustrhl fats áñpoüs nbsogq fOR -uoosms of caul/ah anp war prowcrs!} taka svojat vgnezdi, se je ne znebiš zlepa," je rekel Vaški. Toda tudi Vaška se je obupno praskal in mu ni odgovoril. V uredništvu "Boljševiškega jekla" je Šolman pravkar dokončal članek o desinfekciji: "V baraki štv. 28 vidiš na mizi celo "Anti-Diihringa," toda stenic kar mrgoli. Kdaj bomo obračunali s to nekulturo? V baraki štv. 28 in v drugih so ljudje trgali seno iz žimnlc in lezli globoko v progaste vreče. Do tyvi spraskana telesa so žgala. Vendar ljudje niso bili živali: molče so trpeli. Podnevi so kopali zemljo ln gradili, ponoči so spali. Ko so prišli ljudje v te kraje, je bilo toJtšč osvobodilne fronte v SlovenlJL v —^BS i Koledar stane $1.25 Nare&la sprejemal ~PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Ave. • Chicago 23, III. naroČite si dnevnik prosveio Pe sklepa 12. redne konvencije ee lahko naroči as lisi Presni» h **lšieje eden. dva. trt. štiri ell pet šlenev Is sne dntšiae k eai nlaL Ust Presvefte slane sa m enako, sa šlane ell nešlsae H*■ •no letne naročnino. Kes ee členi fte plešejo ptl seesmeetu $1** tsdnlk. aeUmto prišteje k nssešnlnl TsseJ ssdsj n! vseka, «e* da Je Hrt predrag m člane SNPJ. Ust »reieota Je vsšs lastatos k potov© Je v vsaki društal nekdo. klMredčltallletvsaktfaa. PeJssnDsi Vselej Kakor hitro kateri teh članov preneha biti m SNPJ, ali če ss preseli proč od družine In bo sshtevsl sam tvoj 1* tednik, bode moral tisti ČUn is dotlčne družine, ki je tako naročena na dnevnik Prosveio, to «ekoj nasnsnltl upravni* vu w ln obenem doplačati dotično vsoto Usta Prosvete. Ako tega ae stori, tedaj mora upravntštvo znižati datum ss to vsoto narotain. a Cena ilsm PROS VET A. SNPJ. 2897 Se. Lawndale Am 29. DL