^	GLASILO OKROŽNEGA ODBORA ZMJK ZA VZHODNO PRI MORS K O _____
'et° H* ★ Štev, 9,	Ajdovščina, 8, junija 1946,
Mladina v delovne edinke
Trimesečno tekmovanje, katerega smo ‘Vali »Titovo tekmovanje«, je postavilo
■	d mladino vsega okrožja zopet nove na-8e. Mladina je te naloge sprejela z isto
ednostjo, navdušenjem in z istim čutom ^rtvovalnosti, kot je sprejemala v roke uTrp’ S katerimi -fe iztrebljala fašiste. Vsa mina se dobro zaveda, da naša borba še
■	*°ttčana, da naš sovražnik še ni uničen skuša zlasti sedaj, ko se odloča pripad-st Julijske krajine k Jugoslaviji, z razni-
, Provokacijami in protiljudskimi gesli sla-I 1 Uašo ljudsko oblast prav s tem, da hoče dstvo, posebno pa mladino, odtegniti od /evanja važnih gospodarskih nalog. Na-> sovražniku ne gre v račun, da bi bile , teistov požgane vasi čimprej na novo , taJene, ne gre mu v račun, da bi čimbolj v I®oili proizvodnjo v naši industriji, mar-,'jhoče, da ljudstvo ne bi bilo zadovoljno, i j0 zato, da bi v svoji borbi za priključitev |. Jugoslaviji popustilo, ker so sovražniki bistva in sovražniki mladine proti pri--čitvi k Titovi Jugoslaviji, t . ^i pa vemo.
h
pa vemo, da kot smo zmagali na Uem polju, moramo in bomo zmagali tudi.
jjSospcalarskem polju. Kot si je mladina ^°rbi postavila svoje načelo: iztrebiti čim ^sovražnika, in bila tako prva v naskokih, Y, Je sedaj naše glavno geslo: narediti čim v Pri obnovi naše zemlje in tako pokazati I,ni našim sovražnikom, da za nas prav . .° kot za mladino Jugoslavije veljajo be-
kdp
e maršala Tita. da naj bo mladina no-
Whà
benosti v narodno osvobodilni borbi.
sj| •■•arsaia i na, ua naj ^ delovnega poleta, kot je bila nosilec
fini
K
a Zato se je mladina v tem tekmovanju Rezala, da hoče s prostovoljnim delom in atniškim nedeljskim delom čim več do-^"esti k uspehu tega tekmovanja. Obnoviti fatuo Čepovan in Lokve, kjer je bil usta-jjJnn naš slavni IX. korpus; obnoviti mo-kj® Socerb. Kubed in Gabrovico. popraviti ^obdelati polja, pospraviti žito, seno itd. 'se te naloge je prevzela v pretežni ve-kmečka mladina, kajti delavska mla-i -mora čim več narediti pri dvigu pro-% -je, poleg tega pa bo delala vsak dan 5Pe Ur° Posek>neoa dela ter zaslužek pri-vala v sklad za obnovo. Kmečka mladina k j1*1'1 v tem času mnogo dela na polju in DI a»e vprašanje, kako bomo kos vsem tem l^ugam. da s tem, ko bomo gradili hiše. ne t Jfpelo delo na polju: ko bomo popravljali e'Ue bo ostalo žito nepospravljeno. ker je uspeh obnove v veliki meri od-L.''1' od prostovoljnega dela. ker moramo kos nalogam na obnovitvenem polju in , P°l.iu obdelave zemlje, ker mora mladina ^ ab nosilec delovnega navdušenja, pa bolj Ustanovili delovne edinice — čete, bata->, ? *n brigade, tako da bo mladina, zbrana j uk edinicah, glavna delovna moč v obnovi gradnji.
■ tem, da bo vsa mladina v delovnih
Ua
'Picah, bomo lahko razdelili delo načrtno Vs° mladino. Do sedaj se je često dogo-
dilo, da je delala pri obnovi poleg svojega vsakodnevnega dela le mladina iz vasi, in to mladina iz požganih vasi, dočim je druga opravljala le vsakodnevna dela. S postavitvijo delovnih edinic, z dobro in trdno notranjo organizacijo pa bomo v delo lahko vključili čim več mladine in j» tudi načrtno razporedili po potrebi delovne sile.
Mladino, vključeno v delovne' edinice, bodo lahko tehnične baze in obnovitvene zadruge razporejale po načrtu, katerega imajo izdelanega, po potrebi pa na razne odseke za določen čas; nato jih bodo zamenjale zopet druge edinice oziroma druga mladina. Zelo važno je, da bodo štabi mladinskih delovnih brigad in bataljonov v stalnih stikih s tehničnimi bazauu in obnovitvenimi zadrugami, kajti v prvomajskem tekmovanju je bila glavna napaka, ki ni mogla privesti do večjih uspehov v tekmovanju, prav nepovezanost in nekoordiniranost pri delu. Vsaka organizacija je delala po svojem načrtu, katerega si je postavila, ne glede na najnujnejše potrebe in pogosto celo brez vsake povezave z oblastjo, ki je imela v vidiku delo, ki ga je treba čimprej izvršiti. Sedaj pa so izdelani skupni načrti za delo, ki se mora izvršiti v Titovem tekmovanju in je glavna naloga mladinske organizacije, da bo dala za ta dela na razpolago vse svoje mlade sile, da bo čim več dela opravljenega prostovoljno.
Z dcibro notranjo organizacijo delovne edinice, z razdelitvijo na petorke, desetine, vode in čete pa bo tudi ekspeditivnost in učinkovitost dela večja, kajti pri določenem delu bo zaposleno le toliko mladine, kolikor je je potrebno in se ne bo dogajalo več to, kar se je do sedaj često primerilo, da je prišla mladina na udarniško delo, a ker ni bila razdeljena na manjše skupine, se je vsa gnetla pri istem delu in ga s tem ovirala.
Pred nekoliko dnevi smo razposlali na okrajna tajništva Pravilnik delovnih edinic, ki bo pri formiranju edinic štabom v veliko pomoč ter bo pripomogel, da se bodo edinice vzporedno z delom pri obnovi notranje vedno izpopolnjevale in s tem žele vedno nove in nove uspehe pri delu, v Titovem tekmovanj u.
Mladina si bo v delovnih edinicah privzgojila nov odnos do dela, spoznala bo ogromen pomen skupnega in načrtnega dela, seznanjala in iznašla bo nove metode in načine dela, postala bo trdna v svoji ustvarjalni moči.
Ker smo trdno odločpni izpolniti naloge, bi se v tem tekmovanju postavljajo pred vso mladino našega okrožja, ker nočemo zaostajati za mladino Jugoslavije, ki je že vsa vključena v delovne edinice, ker hočemo s svojim delom ponovno dokazati, da delamo tako kot v novi Jugoslaviji, v katero se moramo tudi mi vključiti, bomo takoj ustanovili delovne edinice in naše geslo je: vsak mladinec in mladinka v delovno edinico!
klovni brigadi rfJanka Premrla-Vojka' v Brčkem - Banovičih
Dragi naši tovariši —
graditelji »Mladinske proge«!
^db vttC^Ua vaS’ ^re8aric’ Huje, Račiča, ^ sk
^keže, Starod, Podgrad in Gabrk, zbrana
V^-Tuem delovnem sestanku v Podgradu, Pošilja naše borbene pozdrave! ter(i lav sedaj v »Mladinskem tednu«, ka-
Praznujemo z delom tudi mi, si za-
z (luiuiii luiii mi,
Heg la° naloge, katere bomo izvršili v tri-dijeecaem »Titovem tekmovanju«. Ko gra-vH "Mladinsko progo« skupno z mladino ^.»nrodov Jugoslavije ter z antifašistično vSe Jimsko mladino, ste tudi s tem pokazali k; 'u 8vetu in vsem tistim sovražnim silam, V(ll.ain1 ndrekajo naše pravice, da ne prizna-krivičnih meja in je naša neomajna ^Va‘ priključitev k Jugoslaviji.
•sv ■■ °r v Brčkem, hočemo tudi mi doma delom pri obnovi porušenih hiš, pri H»- i- Pol'a in PosPravTianJu Pridelkov, «e^Hjanju cest. dokazati, da delamo in ^"ffliino prav tako kot ostala mladina Ju-
goslavije, zato ker hočemo živeti v Tftovi
FLRJ"
Da bomo svoje delo čim bolj uspešno izvršili, smo sklenili, da bomo vsi vstopili v delovne edinice, katere bomo formirali tekom tega »Mladinskega tedna« in bomo tako organizirali lahko čim več naredili.
V svoje načrte smo si med drugim postavili, da zaradi vaše odsotnosti delo pri nas nikakor ne sme trpeti in bomo zato mi svoje moči podvojili in nadomestili vas, ki ste se odzvali velikemu požrtvovalnemu delu.
Želimo vam pri delu mnogo uspehov in pričakujemo od vas, da boste z delom pokazali to, kar čuti vsak primorski mladinec in mladinka: skupno smo krvaveli in se borili, skupno gradimo in skupno hočemo živeti! Želimo, da bi bila »Mladinska proga« čim prej zgrajena ter da bi se vi po končani graditvi lahko pripeljali naravnost v naš svobodni Trst!
Mladina iz okraja Ilirska Bistrica.

»Pozivam vso mladino Jugoslavije: hot doslej obdržite tudi v bodoče tisto navdušenje, tisti elan — ne bom dejal samo delovni, temveč tudi ustvarjalni polet. Obdržite in razvijajte ga. da bi čimprej zgradili našo deželo!«
TITO
Komandant. mladinske delovne brigade »Janka Premrla • Vojka« sprejema zastavo
ob odhodu iz Postojne.
Obveze naše mladine
v Titovem tekmovanj'u
Okraj Herpelje-Kozina
A.	Na gospodarskem polju:
1.	Takoj, ko bo prišel material za po-pravitev požganih vasi, bo mladina dala v pomoč delovne čete v Socerb, Beko, Tatre, Artviže.
2.	V najkrajšem času bomo popravili ceste Materija—Tatre in Črni kal—Kozina. To cesto bo mladina sama popravila.
3.	Vsaka četa, ki bo šla na skupno delo, bo sestavljena iz 30 članov.
4.	Vsak mladinec ali mladinka bo za skupno delo, bodisi po požganih vaseh ali pa doma, delal en dan v mesecu.
5.	Prostovoljnih prispevkov za obnovitveni fond bo mladina nabrala 26.000 lir.
B.	Kulturno-prosvetno polje:
1.	V prvi vrsti moramo dvigniti raven naših kulturnih prireditev. Te morajo biti res dobro pripravljene. Vsaka vas naj v treh mesecih uprizori eno samo dobro kulturno prireditev.
2.	Na podlagi tega bomo v času tekmo-
vanja res dobro pripravili okrajni kulturni festival.	,
3.	Pri kulturnem delu je treba skrbeti tudi za politični dvig naše mladine. Zato bo vsaka vas imela študijske sestanke vse mladine, kjer bo preštudirala govor maršala Tita na III. kongresu LMJ ter Statut Ljudske mladine Jugoslavije, ki je bil sprejet na III. kongresu LMJ.
4.	Vzorno bomo uredili stenčase na vasi, ki bodo aktualni in stvarni. Najboljše dopise bomo pošiljali v okrajni stenčas.
5.	V vsaki vasi bomo dobro organizirali kolportažo, da bodo vse vasi redno dobivale časopisje. Kolporterji bodo poskrbeli, da bodo zbrali" čimveč naročnikov na časopise.
6.	Uvedli bomo dopisovanje z jugoslovansko mladino.
7.	Napravili boino izlet na Štajersko in tamošnjo mladino povabili, da nas obišče.
C.	Fizkulturno delo:
1.	Postavili bomo fizkulturne aktive v krajih, kjer se je mladina že vadila za fiz-kulturni nastop v Trstu ter tam tudi nastopila, to je r Divači, Škocjanu, Herpeljah-Kozini, Tubljah in Mihelah.
2.	Za fizkulturni nastop v Ljubljani bomo izvežbali vsaj 300 mladincev in mladink.
3.	Ker je v našem okraju pomanjkanje fizkulturnikov, ki bi lahko vadili drugo mladino, bo tista mladina, ki je nastopala v Trstu, šla vadit mladino bližnjih vasi in sicer: iz Divače, Škocjana, Mihel in Herpelj. Vsaka vas bo prevzela par najbližjih vasi.
4.	V tem trimesečnem tekmovanju bo
mladina našega okraja napravila izlete v Škocjansko jamo, v »Dimnico« v Slivju in jamo v Sv. Socerbu. En izlet bomo napravili tudi na goro »Slavnik«. Mladinci, ki se bodo v tem tekmovanju najbolje izkazali, bodo šli na izlet v največjo bolnic9 na Primorskem v času borbe, v bolnico »Franjo« pri Cerknem.
Č. Utrditev organizacije:
1.	Poleg vseh teh sklepov, ki smo jih sprejeli, se obvezujemo, da bomo vse akcije, posebno one v zvezi s priključitvijo Julijske Krajine in Trsta k FLRJ, res z dobrimi uspehi izvršili.
2.	Obljubljamo, da bomo redno do 5. v mesecu pošiljali mlad. članarino okrajnemu odboru ZMJK.
3.	O poteku trimesečnega tekmovanja bomo redno tedensko poročali.
4.	Vsi člani ZMJK bodo postali člani RK in v to organizacijo pritegnili še druge vaščane.
Enomesečne obveze postojnske gimnazije
Na delovni konferenci srednješolske mladine postojnske gimnazije, ki se je vršila dne 22. maja 1946, so študentje poslali sledečo resolucijo:
Maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu!
Mladinci Postojnske gimnazije Vam pošiljamo tople pozdrave s svoje konference, na kateri smo pregledali dosedanje delo in ugotovili, da stoji pred nami še mnogo važnih nalog za dosego čim večjih uspehov. Zaradi tega se obvezujemo, da bomo izvršili do zaključka šolskega leta sledeče:
1.	Izboljšal; bomo učne uspehe od 40 % do 60 % v rednih razredih, v tečajih od 80 % do 90 %.
2.	Imeli bomo tedensko tri učne krožke v vsakem razredu.
3.	Priredili bomo dva kulturna večera, prvega pionirji, drugega mladinci. Imeli bomo dva literarna večera.
4.	Tekmovali bomo v raznih fizkultur-nih panogah z gimnazijami v Tolminu, Kopru in Ljubljani.
5.	Ustanovili bomo delovno brigado.
Dijaška mladina se zaveda nalog, ki stojijo pred njo, zato bomo čimveč storili za dosego naših ciljev. Pbdprli bomo narodno oblast, kulturni razvoj mladine in pomagali pri obnovi. S tem bomo dokazali vsemu svetu, posebno onim, ki se ne strinjajo z našimi (Nadaljevanje na 2. strani.J
Iz pravilnika o delovnik brigadah
Člen 2.
Dolžnosti elana delovne edinice so: da z voljo dela toliko, kolikor mu dopuščajo njegove telesne sposobnosti.
Da spoštuje disciplino svoje delovne edinice in da vestno izvršuje poveljstva vodstva.
Da se ravna po pravilniku.
Da razvija tovarištvo in samoiniciativo.
Da se bavi s športom in fizkulturo in da si pridobi predvojaško znanje.
Da vzorno vodi svoje gospodarstvo.
Člen 5.
Delovne edinice so: petorka, desetina, »od, četa, bataljon, brigada.
Delovna edinica (petorka, desetina, vod, četa, bataljon, brigada) se osnuje na tistem terenu, na katerem so zanjo potrebni pogoji — to je zadostno število članov.
Delovna petorka ima 5, desetina 10, vod okrog 20, četa od 40 do 70, bataljon od 100 do 170, brigada od 300 do 700 članov.
Z ozirom na potrebe dela se pa v delovnih edinicah osnujejo grupe, trojke, četvorke, petorke. šestorke itd.
Pionirji osnujejo svoje posebne delovne edinice v okviru odredov in družin.
Člen 6.
Najboljša delovna edinica dobiva naziv »Udarna«. Ona se razlikuje od ostalih edinic
s posebnimi pravicami in znaki.
Člen 7.
V	delovni edinici vlada disciplina, ki jo morajo spoštovati vsi člani. Izvrševanje nalog, ki jih nalaga vodstvo, je prva dolžnost vsakega člana delovne edinice.
V	delovnih edinicah vlada princip demokratičnosti. Vsa vodstva delovnih edinic se volijo na demokratičen način. Ona so za svoje delo odgovorna članom in odborom ZAMJK.
Člani delovne edinice imajo pravico
menjati vodstva, ki ne izpolnjujejo svojih nalog.
Sklepa se s prosto večino glasov.
Znotraj delovnih edinic se mora med posamezniki razvijati tovarištvo, pomoč v delu, pomoč v političnem, kulturno-prosvet-
nem in strokovnem dviganju.
Člen 13.
Štab čete, bataljona ali brigade sestoji iz:
1.	komandirja čete, komandanta bataljona ali brigade in njegovega namestnika;
2.	intendanta;
3.	zdravstvenega referenta;
4.	vodje kul turno-pros vet nega dela (kadar edinica živi in dela skupaj);
5.	vodje administrativno - statistične službe. ' \ 1 y .
Štabi postavijo pomožni aparat za in-tendantsko, zdravstveno, administrativno-statistično službo in kulturno-prosvetno ter fizkulturno delo.
Člen 26.
V delovnih edinicah in medsebojnimi edinicami se organizirajo tekmovanja.
Tekmovanje se napove z dogovorom med dvema edinicama za določeno dobo;
Po končanem tekmovanju zbere tekmovalni odbor rezultate in odloči zmagovalca.
Člen 27.
Norma dela se odreja po velikosti in moči grupe, edinice ali grupe edinic.
Norma dela poedinca se določi po delu srednjega delavca.
Norma dela mladinca ne more biti manjša od norme povprečnega delavca.
Delovni dan traja 8 ur.
Člen 28.
Za udarniško delo se smatra ono delo, kjer se prekorači povprečna norma dela in se stalno drži tudi naprej.
Za udarnika se smatra oni mladinec in mladinka, ki prekorači celotno normo povprečnega delavca in se je drži tudi najprej.
Popularizlraimo nase tekmovalne uspehe
Iz poročil prvomajskega tekmovanja ne moremo konkretno pokazati uspehov naše mladine na polju obnove, pri obdelavi zemlje in pri raznih drugih delih. Res je, mnogo je bilo napravljenega, a mi ne vemo o tem. Zakaj? Zato, ker mladina ni znala popularizirati svojega dela, ali pa se ji to ni zdelo potrebno. Morda so nekateri mislili, da je dovolj to, da se delo napravi in da se potem o njem molči A temu ni tako! Ni zadosti da mi delamo, marveč moramo svoje delo popularizirati zato, da bo svet videl naše ^prizadevanje. Tudi ne zadostujejo suhoparne številke ob zaključku tekmovanja, ker številke same ne povedo zadosti o trudu mladine, ki se skriva za njimi. Potrebno je tudi objaviti gospodarski efekt izvršenega dela. Moramo torej o delu mladine podrobno pisati v časopise, zakaj različni so po terenu tudi pogoji za delo. Šele v podrobnih člankih bo razvidno, koliko dela in truda je bilo treba v malem, od vojne prizadetem kraju, za dosego navidezno majhnih uspehov. Toda ni samo to. Naša mladina je samoiniciativna. Marsikje je iznašla nove, boljše načine dela. Koliko koristi bi to prineslo, ako bi se mladina oprijela tudi drugje teh izkustev. Zato je o vsem tem treba pisati v Časopise. V tem
(Nadaljevanje s 1. strani.) željami in segajo po naši sveti zemlji, da je naš narod sposoben sam sebi vladati.
Naša največja želja je, biti priključeni k materi Jugoslaviji, zato so sklepi tretjega kongresa LMJ naši sklepi in jih bomo izvajali kot vsa ostala jugoslovanska mladina, da bomo dosegli ta naš največji cilj.
Srednješolska mladina iz gimnazije v Postojni.
Tolminski okraj
1.	Pripravili bomo ves potreben pesek za obnovo 13 porušenih hiš.
2.	Pripravili bomo 50 m3 peska za potrebe okraja Grgar.
3.	Dali bomo eno četo mladincev in mladink za obnovo vasi Lokve in Trnovo v Grgarskem okraju.
4.	V Zatolminu bomo nakopali 40 m* ilovice za strešnike.
5.	Iz bivših vojašnic na Bogatinu bomo spravili deske in eternit za pokritje 4 hiš.
6.	Revnim in po vojski prizadetim družinam bomo poželi žito na 50 ha zemlje.
7.	Ob košnji bomo pospravili seno na 150 ha površine.
8.	Organizirali bomo lahko atletiko v sledečih vaseh: Sv. Lucija, Poljubin, Idrija pri Bači, Spodnja Tribuša, Podbrdo, Grahovo, Kneža, Št. Viška gora in Tolmin. V Tolminu, Sv. Luciji in Poljubinu bomo organizirali odbojko. V Tolminu bomo dokončali dela na ureditvi igrišča.
9.	Po vseh vaseh okraja bomo postavili pionirske odbore.
10.	Za izvedbo tega načrta bomo ustanovili mladinsko delovno brigado, ki bo štela 400 članov.
novem tekmovanju morajo naše osnovne
mladinske organizacije vse te pomanjkljivosti odpraviti.
Druga napaka je bila v tem, da naši stenčasi po vaseh niso bili dovolj življenjski; iz dosedanjih člankov ni bilo razvidno delo in življenje mladine na vasi. Zato bomo vsebino člankov za naše stenčase spremenili, pisali bomo o delovnih uspehih skupin in posameznih udarnikov dela.* Kajti zavest storjenega dela bo vsakega posameznika spodbujala k še večji delavnosti. Na svojih stenčasih moramo pisati tudi o obvezah, ki smo si jih zadali bodisi za čas celotnega tekmovanja ali o delu tega trimesečnega načrta, ki bi ga morala mladina izvršiti v teku enega tedna. Tako bo vsak mladinec ali mladinka seznanjen z nalogami, ki jih mora izvršiti in se bo potrudil, da bo te naloge ne le dosegel, marveč tudi prekoračil. Ce bodo naši stenčasi res izraz dela in stremljenj, bo vsakdo, ki bo prišel v vas, lahko videl, kako si mladina, pa najsi bo to posameznik ali skupina, prizadeva, da bi čim več doprinesla k obnovi naše domovine in da bi dosegla čim večje uspehe v tekmovanju.
Tretja napaka je v tem, da naša mladina premalo čita Časopisi, predvsem mladinska glasila. Imamo primere, da celo naši mladinski aktivisti zanemarjajo oitanje časopisov. Ce hočemo, da bomo v tekmovanju res dosegli čim večje uspehe, moramo čitati vse časopise, centralne in lokalne, ker tu bomo v direktivnih člankih dobivali vedno nove smernice za delo. Iz teh časopisov bomo videli, kako mladina dela in tekmuje v drugih krajih in po njihovem zgledu bomo lahko tudi mi marsikaj predrugačili in izboljšali.
Titovo tekmovanje! Svoj naziv ima odtod,- ker se je pričelo z rojstnim dnem maršala Tita in ker prav v tem tekmovanju, ki se vrši v času, ko se odloča usoda Primorske in Trsta, hočemo z delom pokazati onim, ki nam črtajo na zemljevide krivične meje, kaj smo mi vse pripravljeni storiti za Tita — za Jugoslavijo. V tem tekmovanju se hoče mladina, posebno naša primorska mladina, pokazati vredna zaupanja, ki nam ga je na III. kongresu LMJ izkazal maršal Tito.
S Titom v borbi — zmaga!
S Titom v svobodi — obnova!
Ministru Aleksandru . Rankoviču
Beograd.
Mi dijaki postojnske gimnazije, v veliki večini borci in aktivisti, smo na lastne oči videli brezprimerna grozodejstva, ki so jih vršili nad našim ljudstvom četniki in to po vsej Primorski. Nikoli ne bomo pozabili požganih domov, na kruti način pomorjenih mož, žena in otrok. Zato zahtevamo pravično/ kazen za glavnega krivca teh zločinov — Dražo Mihajloviča.
Dijaki postojnske gimnazije, zbrani na 111. delovui kouLcrenci.
Naši pionirji
Vsak pionir je že doumel, da je njegova velika dolžnost učenje in izpopolnjc-vanje samega sebe. Učenje ne obsega samo šolske predmete, ampak mora biti vse' stransko, posegati mora v vsakovrstne panoge, ker se gradimo m učimo za življenje, ne pa samo za zaklj učne rede šolskega leta. Ker vedo, kako so važne igre in nastopi, so s1 pionirji po vseh vaseh ajdovskega okraja postavili igralske, pevske in fizkulturne skupine, s katerimi nastopajo ob raznih prilikah in žanjejo velike uspehe.	. .
Ni dolgo tega, kar so a jdovski pionirji nastopili s pestrim sporedom, ki je traja čez eno uro. V ponedeljek. 27, maja, ob 3 popoldne je bila predstava za pionirje ** bližnjih odredov. Zvečer ob S pa za njihove starše. Izkazali so se v prizorih, v pe>JUl v telovadbi in deklamacijah ter prenèsli na oder nekaj uspehov svojega učenja.
Gledalci so nagradili pionirje z dolgotrajnim ploskanjem, saj so za svoje de imeli precej truda in požrtvosalnosti iu dosti od njih je še zelo majhnih. Lepo je ha' to, da se ne bojijo nastopiti pred tolikim ljudstvom, ampak neustrašeno odigrajo svoj0 vlogo.
Poleg tega, da so prireditve koristne, ker dajejo kulturni povzdig otrokom. se potom njih nabere nekaj denarja, ki služi pionirjem samim za razne potrebe. ,
Tudi o počitnicah, ko bodo pionirji prosti Šolskega pouka, ne bodo zaneinafjB svoje organizacije in opuščali udarniško delo ter učenje. Saj so si že napravili sledu načrt za trimesečno tekmovanje, ki bo izveden večinoma o počitnicah.
1.	Imeli bodo redne študijske in organizacijske sestanke;
2.	dramska in pevska skupina bosta hodili k rednim vajam;
3.	Fizkulturmi skupina bo nastopila na fizkultunem zletu v Ljubljani;
4.	napisali bodo 12 pisem mladini v Brčko—Banoviči;
5.	pred koncem šolskega leta bodo napravili en izlet;
6.	nabirali čaj in druga zdravilna zelišča;
7.	očistili šolsko dvorišče:
8.	imeli bodo nabiralne akcije za naše invalide in nabiranje cigaret za tovart v Brčko—Banoviči;
9.	kupili si bodo zastavo.
Po zgledu pionirjev iz Ajdovščine, naj delajo tudi pionirji iz drugih vasi. Nek® tori so že prav pridni in pomagajo pri vseh akcijah
Odlično so sc izkazali pionirji iz Šmarij, ki so nastopili celo na okrajnem tek®®” valuem festivalu prosvetnih društev s pesmijo: »Kje je zdaj naš očka?« in pre,Je izvrstno oceno. Pionirji se ne smejo ustrašiti nobenega dela, vse je lahko izvedli1'' tudi zanje, čeprav so, majhni: s tem si samo utrjujejo značaj in bistri jo um, da z njimi rasici nov, že zgrajeni rod, ki bo lahko brez skrbi v nadaljnji bodočnosti Pre' vzel v roke vodstvo narodu.	Zora Kake*'
Tako je potekel prvi dan »Mladinskega tedna« v okrajti ilirska Bistrica
Delovna konferenca bo v Beogradu ob pričetku »Mladinskega tedna«, je završalo med mladino iz Pregarij, Podbež. Huj, Račiče itd. Z zastavami je prišla mladina iz Pregarij, s pesmijo je prikorakala mladina iz Huj.
Dvorana je polna mladine, niti notri ne morejo vsi. Tovarišica nam govori o delu III. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, o besedah maršala Tita, posebej o besedfth maršala Tita mladini Julijske krajine, o ogromnem požrtvovalnem delu mladine jugoslovanskih narodov itd.
»Tekmovanje je, Mladinski teden, tudi mi moramo v tem tekmovanju iti po poti mladine Jugoslavije, tudi mi moramo vložiti vse sile v obnovo,« nam govori tovarišica.
»Naša vas je požgana,« pravi tov. Ivanka iz Pregarij. V vasi nas je 75 mladink in mladincev. Da bomo vas čim prej obnovili, smo si že postavili delovni bataljon, katerega čete so vedno v pomoč Obnovitveni zadrugi. S prostovoljnim delom hočemo pomagati pri obnovi 9 hiš in 3 gospodarskih poslopij. Iz naše vasi je odšlo 5 mladincev na gradnjo »Mladinske proge«, pri obdelavi polja njihovim domačim bomo naredili 500 delovnih ur, a zanje bomo zbrali 600 lir in jim poslali cigarete. Tekom mladinskega tedna bomo zbrali 6000 lir za fond za obnovo.«
»V naši vasi je 94 pionirjev, ki tudi nočejo biti zadnji. Razdeljeni so na s skupine ter bomo v počitnicah prav tako pomagali v obnovi, kajti nosili nam bodo vodo za meša-
gali Pri
oi>
nje malte, zbirali kamenje in pomai obdelavi polja.«
»Mi pa bomo napravili v tem tekm°va nju vodnjak,« se oglasi mladinka iz Poclt,i’ »Podgrad ni porušen, toda tudi mi h0,^ mo pomagati pri obnovi porušenih vaS'' pravi predsednik ZAMJK v Podgradu, ,oV?‘ riŠ Slavko. Formirali bomo delovno č^0 1 bomo šli v Pregarje. Poleg tega pa h0® zbrali v fond za obnovo 10.000 lir.
Pri izdelavi načrta za delo v Tit0va® tekmovanju nam je potekel prvi dan 11)1:1 dinakega tedna.	Ančk®
Pionirji in mladina iz Trnovega smo pričetku Mladinskega tedna imeli kultur^ prireditev in tako dobili v fond za obno' 5000 lir.	. Ferdo- ^
Zborovanje mladine se je vršilo tudi 11 Ostrožnem Brdu, kjer nam je tov. Zorko voril o delu III. kongresa LMJ in o nalofF v Titovem tekmovanju	Kristh’8,
200 mladine je prišlo v Sopijane na ko8 ferenco. škof Margotti, ki je fašist, hoče Pr' birmat naše zavedne pionirje. Prav sedajt 8 je Mladinski teden, ko si zadajamo nove 1)8 loge in delamo nove načrte za delo, hoče® s svojim delom tudi pokazati, kako smo eCvfl ni bili v borbi, smo danes enotni v deln zato nočemo, da bi taki sovražniki ljnd®V
sovražniki lepše bodočnosti nas mladiki
, li' edBi
sti, ki so zakrivili, da je toliko otrok s« brez staršev, hodili sedaj med nas. Mi 01,,
prav tako 1)1)5
vsi odločno proti starši.
sedaj temu in
Zorko-
Okrajna konferenca ZAMJK v čepovanu
je vršila v Čepovanu
Dne 30. maja se
mladinska konferenca
Tov. Ema, sekretarka okrajnega odbora ZAMJK, je otvorila konferenco in je v kratkih besedah prikazala pomen iste ter podčrtala dosežene uspehe prvomajskega tekmovanja in nakazala bodoče naloge.
Nato je govoril tov. Kajtimir, član okrožnega odbora SIAU, ki je naglasil delež mladine v pretekli borbi in v današnji obnovi ter ožigosal reakcionarno gonjo proti prostovoljnemu nedeljskemu delu.
Izvajanja tov. Kajtimira so bila sprejeta z velikim navdušenjem, ki je doseglo višek, ko je isti v imenu Pov. PNOO odlikoval mladino vasi Zabrdo pri Kalu in Ravne, ki se je izkazala kot najboljša v prvomajskem tekmovanju.
ZfSsU
Nato sta sledila referata o III. kong1 LMJ in o obnovi.
V diskusiji se je mladina iz Bari^ obvezala, da bo napravila 9 udarniških 11 d el j za obnovo Lokev in Cepovana.
Mladina iz Grgarja bo pripravila leS kamenje za eno apnenico.
Mladina iz vsega okraja pa se je zala. da bo formirala delovne čete in h® Ijone, ki bodo stalno na razpolago za obn° posameznih vasi in cest.
Mladinska konferenca v Čepovan11 nov dokaz velike zavesti in ljubezni IT1* pL. do svoje domovine — nove Jugoslavije. B ^ pričani smo, da bo mladina to visoko zf)V 0. in ljubezen pokazala tudi pri delu za °u vo porušenih vasi v okraju.
Pismo nadškofu Margottiiu
In zdaj se upale mislili, da bi tem prišli delil zakrament sv. birme, tem olroW ’
__i i. -j  .* _ j _  • _• i- ■  and O1'*
Mussollini in fašizem v Italiji se je posluževal v svoji raznarodovalni politiki vseh mogočih načinov in sredstev in to predvsem zato, da bi naše ljudstvo, posebno pa mladino, odtrgal od svojega materinega jezika in nam vcepljal fašistične ideje. Vedeli so, da smo mi in naši starši verni, zalo ste to našo globoko vernost hoteli izrabiti v svoje raznarodo' vatne namene.
Imeli smo škofa Sedeja in vi ste ga z nasiljem odrinili samo zato, da ste se posluiili tega mesta, da ste lahko firn več pomagali Mussoliniju. V svojem delu ste prišli tako daleč, da ste sokrivi mnogih zločinov, ki so bili izvršeni na naši zemlji. Vi ste sokrivi, da je na stotine primorskih otrok brez staršev.
nad katerimi ste prej izrekali smrtno «od _ zalo ker so bili njih starši in oni zaveda ljubili svojo domovino.
Nikdar se to ne sme zgoditi. Mi ki smo živeli pod fašizmom in okusili krutost te vojne, mi, ki smo se borili ^ leta za našo svobodo, ne dopustimo, da prišli birmat naše zavedne pionirje v Sapi]11 in okolico.
Imamo dobrih ljudskih duhovnikov škofov, ki bodo delili zakrament sv.
Nočemo fašistov, kol sle vi.
200 mladine na zborovanju v Sapi>a>ia
«f*