Iskra glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra - Številka 7 — Leto XIV. — 1. marec 1975 LETO NOVE USTAVE Minulo je leto dni od sprejema nove ustave SFRJ. To je sicer kratka doba, da bi v vsej svoji celoti in razsežnosti prišle do polnega izraza vsebinske spremembe, ki jih je prinesla nova ustava, je pa nedvomno zadosti dolga doba, da lahko ugotovimo, da je njena revolucionarna, socialistična, samoupravna vsebina postala neločljivi del nas samih, naših delovnih naporov in naših hotenj. To dokazuje zavzetost delavcev pri že opravljenem delu za oblikovanje vedno boljših pogojev za odločilno vlogo delavskega razreda, ko le-ta in delovni ljudje prevzemajo glavne funkcije pri odločanju o pogojih in rezultatih svojega dela in o vseh drugih družbenih zadevah. S tem osnovnim vodilom smo spreminjali ustavna določila v stvarnost tudi v Iskri. V tem času smo se delavci Iskre organizirali v 64 temeljnih organizacij združenega dela in se preko šestih branžnih delovnih organizacij združili v sestavljeno organizacijo ZP Iskra. Organiziranje proizvodnih temeljnih organizacij in njihovo nadaljnje združevanje je spremljal tudi proces združevanja proizvodne, komercialne, razvojne in finančne dejavnosti v en sam enoviti delovpi proces. S tem pa so dejansko podani pogoji, da delavci v TOZD upravljajo s pogoji in rezultati dela v kateri-koh sferi delovnega procesa, kjer le-ti nastajajo. Spoznanje delavcev, da je združevanje dela in sredstev ekonomski in družbenopolitični pogoj današnjega časa, da je tako združevanje, temelječe na osnovi ustavnih določil, resnični dolgoročni interes delavskega razreda, je pogojilo samoupravno odločitev delavcev Iskre in „Gorenja“, da združijo svoje delo in sredstva v skupno sestavljeno organizacijo združenega dela Elektroko-vinske industrije Ljubljana. S sprejetjem samoupravnega sporazuma d združevanju dela in sredstev Elektrokovinske industrije Ljubljana, so delavci v obeh ZP določih temelje skupne : organizacije združenega dela, skupne cilje ter določili oblike nadaljnjega združevanja. Delo, ki smo ga v Iskri in v SOZD Elektrokovinske industrije opravili v' letu dni nove ustave pri ustvarjanju pogojev za dejansko upravljanje z delom in rezultati dela neposredno po delavcih v temeljnih organizacijah združenega dela ali po njihovih delegatih v organih upravljanja o skupnih zadevah v tako velikem sistemu kot je SOZD Elektrokovinska industrija, pomeni naš doprinos k ustvarjanju vedno boljših pogojev za dosledno izvajanje ustave, za razvoj naše samoupravne, socialistične družbe. Poglabljanje samoupravnih medsebojnih odnosov in nenehna krepitev samoupravnega socialističnega sistema naše družbe, pa je naša vsakodnevna ustavna obveznost in pogoj za naš lepši jutrišnji dan. Obletnica sprejetja nove ustave Te dni mineva leto dni, odkar smo sprejeli novo ustavo, zvezne in republiške ter ustavna zakona v pokrajinah. Sprejeli smo torej doku- i mente, ki vnašajo v naše življenje novo kvaliteto, dokumente, ki omogočajo delovnemu človeku naposredno odločanje o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se srečuje ali na delu ali v krajevni skupnosti. Ze ob sprejemanju ustavnih dopolnil smo se zavedali pomembnosti trenutka in pomembnosti nove ustave, sedaj ob obletnici pa že lahko sumiramo mnenja in stališča o uresničevanju tega dokumenta. Ob tem, resda kratkem jubileju, smo predsednika skupščine ZP ISKRA Vladi mira Logarja zaprosili za kratek pogovor o uresničevanju nove ustave, za nekaj misli ob tej obletnici, še predvsem zato, ker Vladimir Logar opravlja tudi odgovorno družbenopolitično nalogo — podpre dsednka Skupščine SR Slovenije. „Leto dni uresničevanja nove ustave je za nami. V tem času so bile izvedene različne velike akcije. Izoblikoval se je povsem nov političen družbeni sistem, ki zagotavlja vse pogoje, da delavec res začne odločati o svojem delu. Po drugi strani je zaživel tudi skupščinski sistem na delegatski osnovi, novo kakovost pa smo dosegli tudi pri urejanju medsebojnih odnosov v TOZD pri povezovanju v širše integracijske tvorbe. Ta načela smo postavili in tudi v glavnem uresničili. Seveda pa je leto dni prekratka doba, da bi lahko kompleksneje ocenjevali, kako deluje novi ustavni sistem. Naj se najprej dotaknem delegatskega sistema. Ta sistem je prisoten povsod, toda ponekod je premalo zaživel. Po moji presoji je bolj aktiven tam, kjer so tudi bolj aktivne družbenopolitične organizacije. Zelo pomembno je tudi to, da smo ustanovili samoupravne interesne skupnosti za različna področja. Te skupnosti so v glavnem že zaživele, v Sloveniji pa smo sprejeli tudi potrebne zakone iz tega področja, ki regulirajo te odnose na'področju družbenih dejavnosti. Torej v vseh teh formiranih temeljnih družbenih celicah — v TOZD in krajevnih skupnostih, se snujejo odločitve samoupravljalcev. Z delegatskim sistemom, pa naj bo to na področju združenega dela ah pa družbenopohtične skupnosti, torej od krajevne skupnosti navzgor, odpiramo pravzaprav možnost, da sami razpolagamo z rezultati svojega dela. To je bistveno. Ne samo, da razpolagajo delavci temeljnih organizacij s takim ostankom dohodka ali s tistim delom dobička, ki je v primerjavi s celotnim dohodkom le majhen del, temveč razpolagajo s celotnim dohodkom. Torej, razpolagajo tudi s tistim denarjem, ki gre na različna področja splošne in skupne porabe. Pomembno je torej, da imajo delavci svoje delegate tudi na teh točkah. Opozoril bi tudi na vpliv neposrednih proizvajalcev v Samoupravnih interesnih skupnostih, recimo v elek-tro gospodarstvu, železniškem in luškem prometu ipd. To je sedaj bistvena kvahteta. Neposredni proizvajalec . sedaj odloča o delitvi dohodka na vseh ravneh — tako v TOZD, v OZD ah SOZD — oziroma, da odločajo, kam bo šel denar v splošni ali skupni porabi: v zdravstvu, prosveti, kulturi, raziskovalnih dejavnostih itd. To je vsekakor izrednega pomena. Ustavna načela, ki smo jih sprejeli pred letom dni, bi morali čimpreje preoblikovati tudi v odgovarjajočih sistemskih zakonih. Zato so sedaj v pripravi zakon o organizacijah združenega dela, o sistemu družbenega planiranja, o kre ditno-mone tarnem sistemu, o družbeni lastnini in drugi zakoni. Vsi ti zakoni so nujno potrebni, če hočemo ustavna načela čimpreje uresničiti v vsakodnevnem življenju. Ob tem naj povem, daje slišati tudi že precej kritike, ker teh zakonov nismo sprejeh. V zakonih, ki jih sedaj pripravljamo, bo treba jasno in konkretno interpretirati ustavna načela. Zakon mOra tudi podrobneje operativno regulirati odnose. Kot veste, imamo večkrat Za današnjo reportažo o naših temeljnih organizacijah združenega dela smo izbrali Industrijo izdelkov za široko potrošnjo - TOZD tovarno antenskih naprav na Vrhniki, iz katere je zgornji posnetek. Reportažo objavljamo na 4. in 5. strani prihajajo bolj do izraza tudi odločanje in interesi delavcev, s tem pa je delegatski sistem tudi bolj učinkovit. Kot sem že dejal, je delegatski sistem bolj zaživel tam, kjer imajo močne družbenopolitične organizacije. V tistih temeljnih organizacijah, kjer je npr. organizacija ZK bolj aktivna, je tudi samoupravni mehanizem dosti bolj učinkovit. Lahko bi rekli, da predstavljajo družbenopolitične organizacije vzpodbudo za delovanje delegatskega sistema. Ustava poudarja, da je naša osnovna družbenopolitična vloga v tem, da razvijamo proizvajalne sile in krepimo samoupravne socialistične odnose. Interes vseh je, da ustrezno razvijamo proizvajalne sile, da čim bolje gospodarimo, da ustvarjamo večji dohodek, s tem bomo lažje odločali o delitvi denarja na razširjeno reprodukcijo v sami temeljni organizaciji, ali pa denarja zadružbeni standard. Naj še enkrat poudarim, da je leto dni kratko obdobje za celovitejšo oceno uresničevanja nove ustave, vsekakor pa nam je to leto prineslo marsikatero novo kakovost v naše živ- ^en^e' Zabeležil: Lado Drobež S srečanja samoupravljavcev v Kragujevcu Vladimir Logar -ščine ZP Iskra. predsednik skup- določene probleme zaradi različnih tolmačenj ustavnih načel. Tak problem so npr. v ISKRI dobro znani žiro računi. Zakon tega področja še ne predpisuje, imamo samo razhčna tolmačenja. Delegatski sistem zahteva tudi kvalitetnejšo spremembo v vsebini in načinu dela skupščin, in to ne samo po liniji združenega dela, ampak tudi v družbenopolitičnih skupnostih — od krajevne skupnosti do federacije — v neposrednem sodelovanju z delavci v TOZD. Tu se pojavlja seveda problem obveščanja, žal pa tudi vezi med delavci in delegati oz. delegacijami niso takšne kot bi morale biti. Tu pa nastopa res velik problem obveščanja. Poglejte primer, ko na eni strani predlagatelji pripravljajo veliko raznega gradiva in želijo, da bi te predloge čim hitreje sprejeli. To gradivo je dostikrat nerazumljivo za delegate in za delavce, zato pogosto o gradivih ne razpravljajo v zadostni meri, zaradi tega pa izredno trpi kvaliteta samega dela. To ne velja le za vprašanja informiranja delegatov in pa družbenopolitičnih skupnosti, ampak tudi za obveščanje delegacij združenega dela. Kjer je delegatski sistem bolj razvit,- V Kragujevcu, srbskem mestu, ki bo prihodnje leto slavilo 500-letničo svojega obstoja in 100-letnico porajanja revolucionarnih socialističnih idej, je bilo od 15. do 17. februarja letos že sedmo srečanje samoupravljalcev Jugoslavije. Udeležilo se ga je 1.300 delegatov in gostov iz vse države. Na srečanju so obravnavah problematiko planiranja v razmerah po uresničevanju ustavnih sprememb. Osrednji referat je imel predsednik CK ZKS Franc Popit. V dokaj obširnih in vsebinsko bogatih izvajanjih je prisotnim in celotni jugoslovanski javnosti prikazal problematiko v zvezi s planiranjem, ki ob realizaciji ustavnih določil zahteva nove metode in pristope. Poleg elementov planiranja je bil referat posvečen tudi področju delitve dohodka v združenem delu. Med drugim je France Popit dejal: „Razumljivo, delavci svoje dolžnosti in pravice ne ustvarjajo kot zasebniki, ampak skupaj z ostahmi delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih oblikah povezovanja, tako rekoč kot delavci v združenem delu. Delavci v TOZD morajo imeti vse možnosti za neposredno odločanje o dohodku, ki je odvisen od povečanja produktivnosti dela v njihovi temeljni organizaciji, kot tudi ob povečanju družbene produktivnosti dela in od .vseh odnosov, ki nastajajo s povezovanjem in združevanjem živega in minulega dela. Nam- reč — dohodek je odvisen od produktivnosti dela delavcev, njihovega minulega dela in vlaganja, organizacije in racionalizacije dela, poslovnih odločitev, izmenjave proizvodnega in poslovnega povezovanja z drugimi organizacijami združenega dela. Glede na to je dohodek ene temeljne organizacije lahko večji od drugega, a po načelu deUtve, kot je to opredeljeno z ustavo, imajo delavci pravico, da ta dohodek dehjo na sredstva za zadovoljevanje svojih osebnih in družbenih potreb in da ga uporabijo za razvoj materialne baze svojega in skupnega združenega dela. Delavci ne bi smeh z isto pravico za svojo osebno porabo koristiti sredstev, ki so rezultat monopolnega položaja, različnih pogojev za delo, itd., ker bi na ta način prisvajah sadove tujega dela, kar pa je v nasprotju z načelom dehtve po delu, ki je opredeljeno v novi ustavi. To poudarjam zato, ker se še dogaja-,. da se posamezniki ali nekateri kolektivi obnašajo kot, da je odločanje o dehtvi dohodka izključno njihova pristojnost, hkrati pa pozabljajo, da dohodek ustvarjajo z družbenimi sredstvi in da dohodek ni samo rezultat dela delavcev v njihovi organizaciji, ampak rezultat celotnega združenega dela." Misli in težnje, vsebovane v referatu, so še dopolnili v razpravi v komisijah in za okroglimi mizami. Sprejeta poslanica samoupravljanja Jugoslavije pa je bila ocenjena kot dragocen kažipot v metodi planiranja. Jože Čebela Ne, tako pa ne! Tega članka nismo napisali zato, da bi kogarkoh v Iskri učili pravilnega gospodarjenja, pač pa želimo z njim Na 3. strani današnje številke ..Iskre" objavljamo intervju dopisnika ..Privrednega pregleda" Stojilkoviča, ki ga je imel z generalnim direktorjem združenega podjetja Iskra — Jožetom Hujšem. Intervju o poslovni politiki in politiki cen na dolge roke objavljamo zaradi aktualnosti v celoti. SORIŠKA PLANINA VABI! Letošnje XIII. zimsko-športne igre Iskre bodo kljub vsemu pomanjkanju snega 1. marca t. I. ob 10. uri na Soriški planini. Ker meteorologi obetajo lepo vreme, se odločite in polnoštevilno obiščite to veliko prireditev naših smučarjev! Dobrodošli boste! opozoriti na nekatere negativne stvari, ki so se začele pojavljati v zadnjem obdobju. Za branžni način organiziranosti, smo se v Iskri odločili zato, da bi še bolje gospodarih in bili še bolj tesno povezani med seboj. Verjetno se vsi zavedamo tega, da cilj reorganizacije ni bil v tem, da bi bili bolj raztrgani. Po vsem trudu, ki ga je terjala preusmeritev na branže, pa so se zdaj začele pojavljati r.aziičnc težnje, ki povsem nasprotujejo začrtani gospodarski pohtiki temeljnih organizacij združenega dela, branž in celotnega združenega podjetja. (Nadaljevanje na 2. strani) Uspešno izvajanje sanacijskih ukrepov v Elektromehanski V tovarni Telekomunikacije na Laborah so se 15. 2. 1975 zbrali na političnem aktivu vodstveni delavci, predstavniki DPO ter samoupravljanja vseh kranjskih TOZD Elektromehani- ,ke. V prvi točki dnevnega reda so najprej poslušali izčrpno poročilo predsednica Izvršnega sveta skupščine občine Kranj Franca Šifkoviča o dejavnosti omenjenega sveta v letu 1974. Svet si trajno prizadeva izkoristiti vse možnosti in najti najustreznejše rešitve za uresničevanje določil ustav SFRJ in SRS ter statuta občine, je dejal F. Šifkovič. Med drugim skrbi za to, da so vsi sprejeti akti v skladu z ustavo in statutom in da zagotavljajo dejanske ter popolne možnosti za samoupravno urejanje socialističnih družbenih odnosov najširšemu krogu naših delovnih ljudi — samoupravljal-cev. Ves čas je budno spremljal tudi gospodarska gibanja ter na osnovi analiz predlagal ukrepe za preprečevanje negativnih ekonomskih pojavov. Pri tem je s posebno pozornostjo obravnaval 9-mesečne poslovne rezultate v letu 1974 ter opozoril na pojave izgub, izvozno-uvozno neravnotežje, visoko stopnjo zaposlovanja ter nujnost večjega povezovanja. S področja proračunske potrošnje v letu 1974 je Izvršni svet med drugim obravnaval družbeni dogovor o višini splošne in skupne porabe ter vzporedno s tem posebni družbeni dogovor o omejitvi proračunske potrošnje v letu 1974. Člani IS so pri tem aktivno sodelovali ter spremljali mesečno realizacijo proračunskih sredstev. Na tri mesece pa so še podrobno razčlenjevali celotno bilanco proračunskih dohodkov in izdatkov ter ostale finančne načrte. V letu 1975 bo naloga IS še nadalje v realizaciji ustave, uveljavljanju združenega dela, delegatskega sistema, o opredelitvi krajevnih skupnosti ter povezavi s TOZD. Pri družbenem načrtu Občine Kranj za leto 1975 bo treba upoštevati le tak dokument, ki bo slonel na sistematskem načrtovanju in ki bo upošteval želje ter hotenja vseh občanov, vendar v okviru realnih možnosti. Tudi letos bo treba zadržati dinamično rast gospodarstva, še posebej zaradi velike inflacije. Prizadevanje skupščine in IS bo Ne, tako pa ne! (Nadaljevanje s 1. strani) I Iskra Commerce kot specializirana organizacija v Združenem podjetju je doslej združevala potrebe posameznih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij ter za njih kupovala reprodukcijski material. Zaradi poznavanja trga so strokovnjaki IC uspeli sklepati pegodbe po najugodnejših cenah, rabatih in plačilnih rokih, s čimer je Iskra Commerce privarčeval Iskrinim delovnim organizacijam precej denarja. Samo lani so posamezne tovarne zaradi sprejetih rabatov prihranile skoraj 12 milijonov dinarjev, kar znaša na ustvarjen promet 1,5 odstotka. Vloga IC je na tem področju ostala tudi po branžni reorganizaciji ista kot prej, žal pa so se v posameznih branžah in celo TOZD začele pojavljati želje, da bi samostojno kupovali reprodukcijski material za enostavno alt- razširjeno proizvodnjo. Takšne neodgovorne tendence so povsem v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, saj predstavniki temeljnih organizacij ne bodo mogli vsak zase tako dobro poznati tržišča reprodukcijskega materiala, kot delavci v direkciji repromateriala pri Iskra Commerce, ki vsakodnevno obdelujejo trg in posamezne proizvajalce. Znano je, da je moč večje količine kateregakoli repromateriala kupiti na trgu pod ugodnejšimi pogoji kot pa manjše količine, hkrati pa so pri enotnem nakupu manjši tudi stroški za potovanja, prevoz, dnevnice, nikakor pa ne smemo pozabiti na zamujeni ah bolje rečeno, stran vrženi, čas. Pri vsem tem je najhuje, da zaradi takšne neenotnosti, ki se je začela pojavljati v nekaterih branžah, in kot že rečeno, celo v posameznih temeljnih organizacijah, trpi ugled celotne Iskre. Neredka so začudena vprašanja, kako je sploh mogoče, da podjetje s tako velikim ugledom deluje tako neenotno. Tudi sami delavci Iskre govorimo o nekakšni privrženosti, nav-zven -pa delujejo nekateri povsem drugače. Ali naj se ta privrženost kaže tudi v tem, da bo vsak posebej obdeloval trg? Do tega vsekakor ne bi smelo priti; .če je nekaterim ugled podjetja postranska stvar, pa bi jih morali spametovati vsaj višji materialni stroški. Tistim, ki so kljub vsemu navdušeni za takšno separatistično delovanje, morda naslednje vprašanje: kaj boste rekli svojim delavcem, kje je denar, ki ste ga lahkomiselno porabih za neracionalne nakupe? Kje boste zbezali odgovor? Kaj se boste zlagali? Nabavna dejavnost v tako veliki delovni organizaciji, kot je Iskra je 2 ISKRA Številka 7—1. marec 1975 prav gotovo eden od glavnih faktorjev pri ustvarjanju akumulacije za redno kot za razširjeno reprodukcijo. Prav zato ni vseeno, če te materiale kupujemo nenačrtovano in preko raznih detajlističnih trgovin in trgovskih podjetij, ki si obračunavajo zakonite marže. Te marže danes niso majhne (celo od 7-12 odstotkov). Z majhno pozornostjo pri planiranju bi morali zajeti vse te materiale ter nakupe sklepati z neposrednimi proizvajalci. Z njimi bi morali skleniti letne ali celo srednjeročne pogodbe, vse to pa bi nam prihranilo veliko de-naija. S takšnim planiranim in enotnim nakupom si bomo tudi zagotovili kontinuiteto dobav in takšno kvaliteto, kot nam je potrebna. Pomemben faktor so tudi kontingenti, ki so v Jugoslaviji še vedno prisotni. Skupni nastop omogoča nakup preko kontingentov, parcialnost pa to ugodnost omejuje. Tokrat ne bomo kazali s prstom na tiste, ki bi radi sami vse kupili in pojedli, čeprav bo tista čorba dosti dražja. Morda bi bilo pravilno, da bi jih kljub vsemu javno opozorili, toda upajmo, da so bile to le muhe eno-dnevice in da bodo prišli k pameti. Morda primer, ki bi zaradi neenotnega nastopa pri nakupu repromateriala Iskrine temeljne organizacije kmalu oškodoval za lepe milijone. Nekatere Iskrine organizacije so skušale kupiti pri medvoškem Donitu repromaterial, zaradi neenotnega nastopa pa jim je ta, za Iskro sorazmerno velik dobavitelj, odobril različne rabate, in sicer od 2 do 10 %. Vmes je posegel Iskra Commerce ter sklical sestanek Iskrinih organizacij in Donita, ter takrat ta problem razčistil. Iskra Commerce je dosegel, da imajo zdaj vse Iskrine TOZD pri Donitu enake pogoje nakupa z najvišjim možnim rabatom 10 %. Upajmo, da je bil ta primer dosti zgovoren in da je lepo pokazal, kako bi kmalu zaradi neenotnosti in neorganiziranosti preplačali repromaterial. Pri razmišljanju o tem, kakšna pot je najboljša, nikakor ne smemo pozabiti na tri stvari: prva je v tem, da lahko skupna politika Iskre do velikih proizvajalcev ugodno vpliva na načrtovanje proizvodnje pri izdelovalcih reprodukcijskega materiala. Drugič kot veliki potrošniki lahko vplivamo na sigurnost delovnega procesa, s čimer lahko proizvajalci načrtujejo svojo proizvodnjo za daljše obdobje, kot tretje pa naj omenimo, daje prednost skupnega nastopa na tržišču repromateriala vsekakor ugodna tako za nas kot za dobavitelje, saj lahko zaradi prej omenjenih stvari, zahtevamo pri nakupu določene ugodnosti. Prepričani smo, da nam bo pravilen način poslovanja privarčeval veliko denarja, časa ... ugleda. Lado Drobež zato še posebej usmerjeno v umiritev cen, stabilizacijo gospodarstva, v manjšo dinamiko investicij, smiselne, agro -integracije, reševanje perečih komunalnih problemov, pospeševanje' terciarnih dejavnosti, prilagajanje družbenih dejavnosti finančnih možnosti idr. Ob koncu svojega izvajanja je tov. Šifkovič opozoril prisotne na potrebo po čimbolj povezanem in usklajenem delovanju vseh ustreznih dejavnikov, s pomočjo katerih bo možno uresničiti srednjeročni načrt družbenega razvoja občine Kranj. Med najvažnejšimi nalogami IS za to obdobje spada odpravljanje nizke produktivnosti, sorazmerno nizkih investicij, previsoke rasti zaposlovanja ter slabe kvalifikacijske strukture zaposlenih. Posvetil pa se bo tudi razvoju terialnih dejavnosti, urbanističnemu načrtu razvoja, ustreznim inšpekcijskim službam ter potrebam po organizirani gradnji šolskih ter rekreacijskih objektov na območju občine. Izvajanju Franca Šifkoviča je sledilo poročilo v. d, glavnega direktorja Elektromehanike Aleksandra Miheva o poteku sanacijskih ukrepov v omenjeni OZD. Glede na izkazano izgubo v 9-mesečnem poslovanju 1. 1974 so bili v skladu z zaključki kon-, ference Zveze komunistov Elektromehanike z dne 19. 12. 1974 sprejeti in izvajani zaključki. Realizirana je bila prilagoditev investicijskih programov obstoječim finančnim možnostim OZD, znižana rast zaposlovanja in porabe materiala. Črpališče in zbirališče Več za energijo V prihodnjih letih bomo v Jugoslaviji zgradili več novih elektrarn kot smo jih vsa leta po vojni. V petih letih bomo zgradili elektrarne s skupno močjo 11.000 megavatov (do sedaj 8500 megavatov). Da bi nove elektrarne lahko delale s polno paro, bo poleg sedanjih treba odpreti tudi nove premogovnike, da bi lahko pridobili 30 milijonov ton premoga, ter rudnik urana s proizvodnjo 117 ton jedrskega goriva in zagotoviti približno 3 milijone ton mazuta in drugega tekočega goriva. Poraba električnega toka narašča približno za 10 odstotkov letno. Konec desetletja bomo porabili že 762 milijarde kilovatnih ur letno. Premalo telefonov Jugoslavija ima poprečno 6 telefonov na 100 prebivalcev, kar pomeni, da imamo dokaj slabo razvito telefonsko omrežje. V državi je 37 poštnih podjetij, 'ki pa ne zmorejo vseh potreb po poštnih storitvah, še posebej tam, kjer ima ena pošta zelo veliko območje. Jugoslovanske pošte lani zaradi ekonomskih težav niso mogle ustreči kakim 170.000 prošnjam za telefonske priključke. Tudi v Otočah komunisti aktivni Nedavno smo obiskali TOZD Merilni instrumenti v OTOCAH in se o delu aktiva ZKS pogovarjali z njegovim sekretarjem FRANCEM HAJDINJAKOM. V Iskri je zaposlen že 11 let, njegovo delovno mesto pa je nabavni referent v oddelku kooperacij. „Kakšna je bila dejavnost aktiva ZKS v Otočah v preteklem letu? “ „Od zadnje konference, ki je bila decembra L 1973, je bila naša skrb, da pomnožimo članstvo z 19 na čim-večje število. V tej smeri smo dosegh dokajšen uspeh, saj imamo sedaj 33 članov. Celoten kolektiv naše TOZD šteje 524 članov. Drug problem, ki je bil v ospredju, so bile volitve v organe upravljanja, v organe Občinske skupščine Radovljica in v SIS. V, tej smeri se je ZK dokaj močno, angažirala, predvsem v kadrovskih rešitvah za delegate. Naša naslednja skrb je bilo uveljavljanje delegatskega sistema. rpališče in zbirališče industrijske vode na Laborah poskusno obratuje, dograjen je objekt za skladišče in lakirnico v Savski loki V gradnji je II. faza tovarniškega kompleksa na Laborah. V okviru možnosti pa v letu 1975 pričakujemo tudi notranjo opremo za omenjeni prizidek ter razširitev objektov na Blejski Dobravi in v Lipnici. Akcija za zvišanje prenizkih cen proizvodov Elektromehanike je uspela, saj je bila predvsem telefonija dose-daj občutno prizade tar Komercialno področje je zadolženo za sprotno spremljanje položaja. Dosežena je bila racionalizacija nabave in delovnega časa v povezavi z obstoječimi obratnimi sredstvi. Politika zviševanja osebnih dohodkov zaposlenih bo v letu 1975 v skladu z rastjo cen in bo potekala v več fazah. Informiranost kolektiva je po besedah tov. Miheva zadovoljiva. Produktivnost naj bi se v tem letu dvignila v primerjavi z letom 1974 za 35 %. Leto 1974 je zaključeno brez izgube, z malenkostnim ostankom dohodka. Svoje izvajanje je zaključil z oceno sedanjega stanja v OZD in napovedjo za leto 1975. Poudaril je, da bo treba v vseh smereh upoštevati naraščajočo recesijo v svetovnih gospo-darskih gibanjih ter restriktivno uvozno politiko zvezne administracije. Poudarek bo še naprej na čim uspešnejšem izvozu. Ker kreditov za obratna sredstva ni pričakovati, je tudi plan proizvodnje za leto 1975 umirjenejši od prvotno predvidenega. Kljub temu pa realno pomeni še dokaj veliko povečanje. Proizvodni program je tržno zdrav, zato pričakujemo dokaj ugoden plasma svojih izdelkov. v.B.R. Franc Hajdinjak. Hkrati smo šli tudi v obširno razlago ustavnih določil ter s tem v zvezi v izgrajevanje delegatskega sistema. Uspeh smo v precejšnji meri, vendar se še premalo občuti angažiranost slehernega posameznika v kolektivu. Še vse preveč je razprav v privatnih krogih, ne pa za to ustreznih mestih — kot so zbori delavcev, javna zasedanja vseh organov samoupravljanja in pa sestanki družbenopohtičnih organizacij. Glede na to menim, da bi se predvsem strokovni delavci morah bolj angažirati Druga problematika je bilo udejstvovanje slehernega člana ZK v zvezi z novo branžno reorganizacijo ZP Iskra. Že decembra 1. 1973 smo pri-čeh z omenjeno akcijo. Najprej smo pretehtavali v katero branžno delovno organizacijo pravzaprav spadamo glede na značaj svojega prizvodnega programa. Ko smo ugotovili da je to branža merilno-regulacijske tehnike, smo prič eh pojasnjevati delavcem utemeljenost takšne odločitve. Pri tem pa smo in še pazimo predvsem na to, da v nikakršnih dogovorih v tem smislu niso ; kršene osnovne, z ustavo določene neodtujljive pravice delavcev v združenem delu. Nova branžna delovna organizacija naj bi torej pred--vsem bistveno prispevala k izboljšanju ekonomskega in socialnega položaja delavcev. “ »Katere naloge pri tem najbolj izstopajo in kako jih uresničujete? “ „V sedanjem trenutku gre predvsem za usklajevanje ustreznih samoupravnih aktov posameznih TOZD z že sprejetim Samoupravnim sporazumom o združevanju v branžno delovno organizacijo Industrijo za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko, Kranj, o. sol. o. Hkrati v naši TOZD vršimo reorganizacijo." „In kakšni so načrti vašega aktiva za delo v letošnjem letu? " »Sprejemanje aktov od statuta TOŽD preko Šporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, Sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, do vseh drugih potrebnih samoupravnih aktov, ki so potrebni za normalno delovanje samouprave. Ravno skrb za izvajanje vseh teh določil je naša osnovna naloga in bo ostala tudi v bodoče. Drugo pa je vprašanje partijsko-kadrovske narave — stalna skrb za povečanje števila članov aktiva ZKS v naši TOZD." y g g. Ob 30-letnici tovarne v Kranju in 25-letnici delavskega samoupravljanja bo kulturna komisija pri osnovni organizaciji sindikata Elektromehanike pripravila vrsto proslav in prireditev, med katere je vključila tudi foto razstavo na temo „Naš delovni človek". Foto-kino sekcija »Iskra" v Elektromehaniki je hotela to razstavo pripraviti že lani ob 29. novembru, vendar je do razpisanega roka prejela premalo fotografij. Zlasti slabo so se odrezah amaterji iz ostalih organizacij v ZP Iskra, saj je le eden poslal fotografije za razstavo. V upanju, da bo tokrat odziv večji, ponovno objavljamo razpis, hkrati pa želimo fotoamaterjem dati nekaj napotkov za izdelavo fotografij. Na njih naj bo na sodoben in umetniško dovršen način upodobljen: — delavec v tovarni, na polju, v gozdu, na gradbišču, itd. — obrtnik — zdravstveni, prosvetni, kulturni delavec, itd. — delavec na dopustu, pri športu, zabavi, v bolnici in drugod — delavec doma v družini Fotoamaterjem želimo obilo dobrih posnetkov in kvahtetnih fotografij, predvsem pa poguma, da bi svoja dela pravočasno poslali na naslov sekcije, ki je objavljen v razpisu. Foto-kino sekcija Elektromehanike FOTO-KINO KLUB »JANEZ PUHAR" KRANJ FOTO-KINO SEKCIJA »ISKRA" KRANJ ORGANIZIRATA IV. ISKRINO RAZSTAVO FOTOGRAFUE v Kranju od 6. do 12. maja 1975 Skupščine občine Kranj_____ Tema razstavljenih fotografij je: »NAS DELOVNI ČLOVEK" Pogoji razstavljanja: Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji, ki so člani fotoklubov ah sekcij v ZP ISKRA, z največ 10 črno-belimi fotografijami, ki še niso bile razstavljene v Kranju. Fotografije, ki ne smejo biti kaširane, naj bodo formata 30 x 40 cm do 30 x 30 cm. Opremljene naj bodo z običajnimi podatki avtorja. Prireditelj si pridržuje pravico objave razstavljenih fotografij, če avtor tega izrecno ne prepove. Fotografije oddajte vodstvu sekcije »Iskra" ali pa jih pošljite na naslov: Foto-kino sekcija »Iskra", Savdca loka 1, 64000 Kranj. NAGRADE: Za najboljše kolekcije (4 razstavljene fotografije): 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja Za najboljše posamezne fotografije: 1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja Koledar razstave: Zadnji dan za sprejem fotografij: 15. 4. 1975 Ocenjevanje fotografij: 22. 4. 1975 Razstava: od 6. do 12. maja 1975 Vrnitev fotografij: do 30. 5. 1975 Poslovna politika in politika cen na dolge roke Privredni pregled je 3. februarja letos objav® v rubriki ,JNaši sogovorniki61 intervju z generalnim direktorjem ZP ISKRA Jožetom Hujsom. Razgovor je vodil Ivan Stojilkovič. Zaradi aktualnosti omenjenega razgovora in *to, da bi čim širši krog Iskrinih delavcev bil seznanjen z njegovo vsebino, j»<6tše uredništvo menilo, da bi bilo koristno omenjeni razgovor objaviti tudi v ^H8u „ISKRA“. Tovariš Hujs, vi ste na čelu organizacije, kjer je zaposlenih 27.000 delavcev, in ki skupaj z ..Gorenjem61 gradi novi industrijski gigant, katerega dimenzije daleč preraščajo regionalne meje. Katere so vaše trenutne preokupacije v zvezi z nadaljnjo dejavnostjo Elektrokovinskega podjetja Ljubljana ter položaj „Iskre“ v njem? V zadnjem času sem preokupiran z mislimi, ki so na nek način reakcija na razmere, ki vladajo na jugoslovanskem trgu, in ki zadevajo določene jugoslovanske gospodarske kroge. Tu mislim na tista razmišljanja nekaterih nam sorodnih grupacij, ki govorijo, da hočemo z našo integracijo doseči določen monopolni položaj na trgu, da je ta integracija preobsežna, in da zajema preveč prostora. Motivi našega združevanja pa imajo drugačne logike — ekonomske. Do lani sta se obe podjetji razvijali povsem samostojno, brez medsebojnega vpliva ah vpliva nekoga tretjega, recimo plana, ki bi deloval kot usmerjevalna sila. Takšen avtonomni, v določeni meri pa tudi avtarktični razvoj, je nujno vodil k postopnemu dupliranju določenih programov. Na samem začetku je bila „Iskra“ pretežno usmerjena na profesionalno tehniko, na katero je odpadlo več kot 80 % proizvodnje, medtem ko je bilo blago široke potrošnje udeleženo le z 18 odstotki. To razmerje pa je bilo v »Gorenju66 prav obratno. V določenem trenutku zaradi dosežene stopnje razvoja in ob istočasni ekspanziji na mednarodni trg, se je čutila potreba, da vsakdo razvija znotraj samega sebe deficitarno proizvodnjo. To je „Iskro“ pripeljalo do tega, daje začela poudarjati pomen blaga široke Potrošnje, medtem ko je „Gorenje“ začelo posegati v naš temeljni program - profesionalno tehniko. MisUm, da smo pravočasno spoznati. da ni koristno duplirati teh kapacitet tako na ožjem slovenskem kot tudi ne na širšem jugoslovanskem trgu. To je bil tudi bistveni motiv uušega povezovanja, torej izključno ekonomski Prišli smo do skupnega jezika, da združimo sile, in da se tzognemo prekrivanju kapacitet, ozi-rorna programa na posameznih proizvodnih področjih. Seveda pa je medtem prišlo do dvojnih kapacitet in zato je naša naloga, da v,prvi fazi inte-gracije, vsaj preprečimo take težnje in “a jih poskušamo vskladiti, če jih že bi mogU odpraviti, ter da obstoječo koncentracijo kapacitet enotno in °Ptimalno usmerimo. Katera so po vašem mnenju jamstva, da boste vztrajali na tej poti, in - da boste uresničili ta koncept, če ’ upoštevamo »otroške bolezni66 ki 1 jih ima vsaka integracija? X____________________ Takoj moram poudariti, da bo naša bova grupacija že v tem letu jasno oblikovala svoje programe in da bodo j1 cilji v skladu z regionalnim ter vsejugoslovanskim planom razvoja gospo-uarstva. Vsaka eventualna bojazen, da .orno poizkušah s sedanjimi programi 111 s tistimi, ki jih mislimo realizirati »Prekrivati66 sorodne organizacije v JUgoslaviji, je brez osnove. Naši pro-?umi se bodo organsko vključevah v Jugoslovanski prostor elektronske, ®lektro in kovinske industrije. Čas je Ze> da se začnemo dogovaijati, da se ne bi znašli v položaju, ko bi nastopile Avtomatično reakcije, ki bi lahko "kodljivo vplivale na nadaljnji razvoj te dejavnosti Drugi motiv, ki nas je prisilil k Povezovanju, je potreba, da izkoristi-, uto vse tiste prednosti, ki nam jih nudi ^.žan slovenski prostor. Prednosti te ti rolokacije so razpoložljive intelek-Otulne in delovne potence, tehnika in ^dobljene izkušnje, kajti surovin jhruamo. Samo na teh temeljih lahko , Avijumo in snujemo ekspanzijo na n Ju tržišča, ki je pomemben činitelj e le našega obstoja temveč gospodarja vse Jugoslavije. Predelovalna industrija terja velik voz in zato je bilo logično, da sta se ■ be podjetji že kmalu usmeriU na joz, čeprav jima niso bili vedno na roko ieetrumenti naše gospodarske politike. Todttsii smo bili ne glede na to, v tem izratto aktivni, kar je tudi značilnost naiega obnašanja. Pri tem pa ta ekspanzija ni varirala z variacijami naše tekoče ekonomske pohtike. Ko to podčrtujem, mislim pri tem na to, da je takšna usmeritev poslovanja na daljši rok potrebna ne samo v tej veji gospodarstva, temveč v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. Takšno obnašanje nas je prav tako spodbudilo k integraciji, kajti to je bila značilnost poslovne pohtike obeh podjetij. Morda se strinjate z menoj, da so želje eno, življenje pa drugo. Kako ste glede na to zadovoljni s tempom združevanja? Moja narava je taka, da nisem niko-h zadovoljen. Toda to nima nobene zveze s tem, kar smo dosegli doslej. Mislim, da dehte moje mnenje, da v pol leta ni mogoče doseči spektakularnih uspehov. Bistveno je, da smo se v tem času medsebojno tako spoznah, da lahko tvorno delamo naprej. To pa je mnogo. Spoznanje, ki nas je pripeljalo do podpisa samoupravnega sporazuma o združitvi in prepričanje, da moramo biti v prihodnje pod eno streho, ki je vladalo v pretežnem delu obeh kolektivov, se je v tem obdobju samo še poglobilo. Torej tako, konkretni uspehi so odvisni od dolgoročnejšega in premišljenega ter marljivega dela, ne pa od spektakularnih potez. Združevanje je terjalo tudi lastno prerazvrščanje. Katere so te nove kvalitete v organizaciji ISKRE in njenem nadaljnjem razvoju kot združenem podjetju? Nekaj elementov je pomembnih za naše prerazvrščanje. Celih pet let že delamo na organizacijskem preobh-kovanju ISKRE, ki naj zagotovi njen hitrejši razvoj. Vedno smo imeh pred očmi dejstvo, da fizični obseg proizvodnje raste v Iskri letno po 20 do 25 odstotkov. Naša značilnost je nagel in vztrajni vzpon, po drugi strani pa je res, da neka organizacijska oblika ne more dolgo živeti, niti ne more »preživeti66 takšno dinamiko rasti dlje kot v petih do sedmih letih. Glede na to, da smo že prej imeh organizacijo, ki je bila stara, z manjšimi modifikacijami, že sedem let, je bilo logično, da so bile potrebne spremembe. Te spremembe so bile potrebne tudi zaradi usposobitve za nove kvahtetne spremembe, ki se vsakodnevno dogajajo na območju tehnike. Novo organizacijo je narekovala tudi speciahzacija. Razvoj 18 samostojnih organizacij v sestavu Iskre je pripeljal do tega, da smo tudi sami že imeh dvojne kapacitete, oz. grozila je nevarnost, da se nam bodo, v dani statični organizaciji, pojavile dvojne kapacitete. Po drugi strani pa je tudi že sama kvantiteta proizvodnje prerasla obstoječo organizacijo, kar je bil tudi primer s prodajo, razvojem in z raziskovalno dejavnostjo. Pred časom, ko smo z integracijo gradili Iskro, je bila koncentracija prodajne in razvojne dejavnosti svojevrstna spodbuda, ki j,e združevala podjetje. Sedaj pa smo prišli v položaj, ko z naraščanjem proizvodnje in akumulacije določenih nasprotij, nismo v stanju s takim načinom življenja več zagotavljati ekspanzivne rasti Iskre. Zato smo proti koncu 1. 1973, ko smo podpisovah samoupravni sporazum o združevanju, v skladu z ustavnimi načeh zapisali, da moramo v enem letu uresničiti novo organizacijo. Ustavna načela so bila podlaga in okvir za takšno reorganizacijo in tako smo bih v stanju oblikovati novo organizacijo nabranžnemnačelu. Organizirah smo „ šest linij66 v proizvodnji ter določih, da razvoj in del raziskovalnega dela organiziramo na vseh ravneh, od TOZD prek OZD, do združenega podjetja. Pred tem smo imeh vse to v neki zaprti instituciji, ki je hotela ah ne, postajala samo sebi cilj. Po drugi strani pa smo v prodajni dejavnosti zadržah samo tisto, kar je bila podlaga naši ekspanziji na trgu, del domače prodajne mreže pa smo povezah s proizvodnjo. Čeprav formalno ničesar ne menjamo nasproti poslovnim partnerjem, pa smo to dejavnost povezah v proizvodnjo, po branžni hniji, da. diha skupaj z njo, da uspešneje spremlja njen utrip, in da bi se izognih morebitnemu odtujevanju sredstev. Takšna reorganizacija pa je bila potrebna tudi zato, da bi se v končni fazi uspešneje integrirah z »Gorenjem66. Integracija znotraj Iskre v večje organizacije, ob polni samostojnosti TOZD, nam je omogočila, da smo spoznah obe strani tega pozitivnega procesa. Ena stran je približanje temeljni organizaciji vseh funkcij, druga pa je združitev vsega tistega, kar je smiselno, da se združi v okviru delovne organizacije, neke vrste koncentracija sredstev in dela. Iz povedanega izhaja, da ste našli rešitev za dvojno združevanje, tako v Iskri kot z »Gorenjem66. Kakšne so možnosti za povezovanje s tistimi, ki so izven tega kroga? Mislim, da mora priti do dogovarjanja o določenih oblikah sodelovanja. Realist sem, kar pomeni, da ne bo šlo lahko. Potrebno bo še precej časa, da bomo premagah določena lokalistična pojmovanja v zvezi s tem sodelovanjem. Toda prepričan sem, da do popolne integracije istovrstne proizvodnje v nekaterih velikih poslovnih sistemih ne bi smeli priti. Potrebno je ohraniti možnost konkurence, sicer bomo prišli do absurda. Znašh bi se v položaju, ko bi takšna proizvodnja imela cene na ravni najdražje proizvodnje, to pa »milo rečeno66 ne bi bilo dobro. Mi smo plansko-tržno gospodarstvo. In zato moramo ohraniti določene tržne oblike našega gospodarstva. Da bom neposrednejši — kaj to pomeni, če neka organizacija združuje v svojih rokah 70 do 80 odstotkov nacionalne proizvodnje posameznih artiklov, ne glede na njeno organizacijsko obliko? J Vsaka organizacija, njeni samoupravni in drugi organi se morajo resno zamisliti nad tem, če je položaj take organizacije takšen v narodnem gospodarstvu. V naši družbi se ni mogoče več podjetniško obnašati, pač pa vedno bolj družbenoekonomsko. Če pa to slučajno ne znamo, tedaj mora priti v družbi do določenih težav in bi v takem primeru bila potrebna tudi družbena regulativa. Zaradi tega je potrebno, po mojem mnenju, spremljati takšne primere in sprejemati učinkovite ukrepe, če do takšnih primerov pride, v nasprotnem primeru, pa se ustaviti in pogledati okoli sebe. Vedno sem bil za takšno gospodarsko politiko. Ali to pomeni, da je sporazumevanje in dogovarjanje imperativ in ključ za odstranitev nesporazumov in eventuelnih ekscesov? Želim biti jasen. Nujna sta dogovarjanje in koordinacija, zlasti še, če nastopamo na tujem trgu. Potrebno je imeti neko osnovno pohtiko pri tem nastopanju, mislim pa, da smo pri tem doslej precej greših. Mislim, da so Keramični kondenzatorji primer, kako se ne smemo obnašati. Po moji - oceni ima storjena poteza globlje ekonomske, pohtične in zunanjetrgovinske implikacije kot samo to, kdo bo to blago prodal inozemskemu partnerju. V Iskri ocenjujemo, da so dogovori o načelu, po katerem je mogoč nastop na inozemskem trgu s cenami naj dražjega ponudnika, škodljivi za gospodarstvo. Škodljivi so kot izhodiščna koncepcija v zunanjetrgovinski menjavi. Mi se v naši državi lahko dogovarjamo o višini izvozne cene, toda o njej se mora izjasniti tudi kupec. Potrebno je najti partnerja v sedanjih pogojih, ki bo sprejel takšno ceno. Zato tudi menim, da je »romunski66 primer dobra priložnost, da javno postavimo vprašanje — kakšna je zunanjetrgovinska praksa. Ah je ta takšna, da nam omogoča izvozno ekspanzijo na daljši rok in na široki fronti zunanjetrgovinskega nasto- panja, ah pa je kratke sape, kar pač uloviš. Izjasnitev o tem je pomembna za celotno gospodarstvo, zlasti še za tisti njegov del, ki je s svojo produktivnostjo sposoben konkurirati na svetovnem trgu in da se ha njem obnaša kot sprejemljiv dolgoletni partner. Mishm, da se moramo o tem Tesno pogovoriti, kajti s pohtiko kratkih zamahov lahko uspemo le dvakrat, trikrat, postavlja pa se vprašanje, kaj bo čez 2 ah 3 leta. V »Iskri66 ne želimo gledati samo do jutri. Izkušnja nas uči, da se na inozemskem tržišču ne da živeti od danes do jutri, od slučajnega ulova, temveč da moramo imeti kot specializirana in precej velika organizacija," jasno dolgoročno pohtiko. Mi smo se' za takšno obnašanje odločih že tedaj, ko smo izvozih za 1,5 milijona dolarjev letno. Že tedaj smo dojeh, da ne moremo računati na uspeh, če bomo ostah na tradicionalni organizaciji zunanje trgovine, to pomeni, da delamo z reeksporteiji in eksporteijL V takem trenutku smo prenehah delati z njimi in začeli graditi lastno mrežo. Cena takšnega obnašanja ni bila majhna tudi za nas ne in prav gotovo je neka majhna ah srednja organizacija ne bi prenesla. Praksa nam je dala prav in to je tudi bila edina pot, da smo dosegli ekspanzijo ne glede na težave, ki smo jih imeh s financiranjem takšne mreže. Številke najzgovorneje potrjujejo to pohtiko in ekspanzijo. V 1. 1975 planiramo izvoz v višini 80 mih-jonov dolarjev, medtem ko smo lani dosegh okoh 50 milijonov dolarjev izvoza, kar pa je bilo za 25 % več kot L 1973. Indeks rasti izvoza se je v zadnjih 5—6 letih gibal med 30—40 %, kar je bil rezultat, tako zastavljene politike. Da smo to lahko dosegli, smo morah voditi konsistentsko pohtiko cen na inozemskem tržišču. Ravnah smo se v skladu z gibanji cen na tujem tržišču, vedno pa spoštovah konsistentnost v tej pohtiki cen. V skladu s takšno pohtiko cen smo formirah tudi cene keramičnih kondenzatorjev v Romuniji. Za nas je nesprejemljivo dejstvo, ne glede na to, kakšne so bile še drugeokohščine daje lahko neka cena deklarirana kot nelojalna konkurenca, čeprav je to najvišja cena, ki je bila kdajkoli dosežena na tujem tržišču, tovarna pa, ki jih proizvaja, s tako ceno dosega normalni dobiček. Če nam lahko kdo pokaže z drugačno računico, da je to nelojalna konkurenca, se mu bomo priklonili tudi brez podrobnejših obrazložitev. V tem primeru je lahko vse drugo in konkurenca in to z velikim K, tudi pritisk, nikdar pa ne nelojalna konkurenca. Poudarili ste, da ima to širše intplikacije. Kaj to konkretno pome- Želim, da gospodarska zbornica Jugoslavije in Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino obrazložita zunanjetrgovinsko pohtiko, ter da pojasnita možnost in logiko nastopanja s ceno najdražjega ponudnika v ceh verigi proizvajalcev danega proizvoda. Po svoji strani bomo lahko dokumenti-rah, da je Iskrina izvozna pohtika dala zelo dobre rezultate in da bo drugačno obnašanje dalo nasprotne. V ilustracijo naj povem, da smo v neki socialistični državi nastopih s ceno, ki je bila na ravni drugega jugoslovanskega proizvajalca in mnogo višja od tiste, ki bi jo mi sami ponudih, a bi z njo še vedno dosegh dobiček. Posel smo izgubih, dobili pa so ga Japonci, ta sociahstična firma pa je z nami v kooperaciji. Torej, če je to naša zunanjetrgovinska pohtika se postavlja vprašanje -kam bomo prišli z njo. Te stvari moramo razčistiti. Nam v »Iskri66 ni vseeno in ne moremo tako sprejeti razsodbe o nelojalni konkurenci, ne glede na njeno težo. Ni stvar le v tem, da ne bi želeh biti zaznamovani, temveč gre za ugled firme, ki je lojalna zunanjetrgovinski partner. V »Iskri66 ocenjujemo, da lahko samo po poti dosedanje koncepcije gradimo nadaljnjo ekspanzijo in planiramo namesto do 25 odstotkov povečanja našega bruto proizvoda v izvozu na 40-50 odstotkov svojih kapacitet. Zato smo tudi alergični na določena obnašanja, kajti utegnejo postaviti pod vprašaj naše programe in utegnejo imeti roperkusije na celotno gospodarstvo. Potemtakem se vi zavzemate za svetovne cene v zunanjetrgovinski menjavi in se sklicujete na reformo? Svetovne cene so tiste cene, s katerimi moramo nastopati na inozemskem trgu, če žehmo, da se tako obnašajo do nas tudi naši partnerji. Nemogoče je, da bi imeli po eni strani »svoje66 cene v izvozu, v uvozu pa vztrajah na svetovnih cenah. Moramo biti realni in se ravnati po razmerah v svetu. Z ■ ^ Po vašem, če lahko tako rečem, bi morala prevladati ekonomska loška. Kako pa je to mogoče, če stvari dobivajo še druge dimenzije? X__________________ __________________J Prepričan sem, da je mešanje nacionalnega v ekonomiji škodljivo. Mi smo enotno jugoslovansko gospodarstvo in govorimo z ekonomskim jezikom, ko se sporazumevamo, ne pa — da izhajamo s stahšča nacionalne ah pa teritorialne opredeljenosti. Moramo se dogovoriti o tem, kaj je dobro za vse nas, če pa to ni treba, tedaj ne more biti dobro tudi ne za vsakega posamezno. Tudi nam v »Iskri66 ne more biti vseeno, če je proizvodnja naše dejavnosti v neki drugi republiki neproduktivna, kajti to moramo vsi plačati. Ah če mi slabo delamo, to zadeva tudi druge. Zaradi tega moramo vedno, kadar govorimo o ekonomičnosti v gospodarstvu, izhajati iz enotnosti jugoslovanksega gospodarstva in enotnosti tržišča, to pa pomeni zavračanje lokahstičnih ah partikularističnih gledanj, na katera vedno napeljujemo vodo, kadar nam zmanjka ekonomskih argumentov. Mislim, da to terja potem razvojne programe, dolgoročno politiko, vsklajevanje interesov pa tudi odpovedovanje od nečesa svojega? Morda nekje tudi obstajajo nekakšni načrti za celotno Jugoslavijo o razvoju te proizvodnje. Iz prakse mi je poznano, da je težko napraviti načrte, ki bi vskladih vse interese. Doslej takšnega načrta še nismo uspeh napraviti, kar pa ne pomeni, da ne bi posku-šah vnovič to doseči Mishm, da bo moral srednjeročni načrt razvoja federacije v tej smeri definirati določene stvari. Tak kot je danes, tega ne rešuje. Pomembno je, da poskušamo priti do načrta razvoja in novi politični sistem ter mehanizem dogovarjanja in sporazumevanja lahko pri tem mnogo prispevajo in na našem področju se lahko zančnemo počasi pogovarjati o nekaterih stvareh. Nujno je treba sesti za mizo-in se razgovarjati, kajti te . stvari ne moremo - reševati kar počez. Dogovarjanje pa ne pomeni samo izna-šanje zahtev, temveč tudi določena odstopanja. Pogosto smo preveč obmjpni sami k sebi in le malo Sjpremljamo tisto, kar se dogaja okoli nas. Kakšno ceno lahko plačamo za to? Naša veja je pred ero, ki bo spet pomenila tehnično —tehnološko revolucijo. Ta je že prisotna in z vsakim dnem jo vse bolj občutimo. Le-ta je vsaj enakih, če ne večjih dimenzij od tistih, ko je elektronsko cev zamenjal tranzistor. Prehod od tranzistorjev na tiskana vezja je širših dimenzij in prav gotovo je to mnogo večja tehnološka revolucija. V njej lahko vsakdo, ki bo samo malo zaostal, izostane za vedno. To v »Iskri66 čutimo in tega problema smo se resno lotih. Poskušamo, da bi se znašli med tistimi, ki ne bodo zaostajah. Ali je zadosti, da boste samo vi naprej in kaj pomeni za vas in za ostale če bodo zaostajale vam sorodne organizacije? To je pomembno in resno vprašanje. Če bi se mi sami pretolkli v vrh, če bi ta možnost obstajala in bi drugi daleč zaostah za nami, bi to škodilo tako nam kot drugim. Toda kako v tem trenutku to uskladiti, ne vem. Z vami se pa strinjam, daje potrebno na tem planu nekaj narediti zaradi razlogov, o katerih smo govorili. Obiskali smo Industrijo izdelkov za široko potrošnjo - TOZD tovarno antenskih naprav na Vrhniki Danes vam predstavljamo Iskrino tovarno antenskih naprav na Vrhniki, ki jo ponavadi skrajšano imenujemo kar Antene. Ta kolektiv se je pridružil ZP Iskra pred dobrima dvema letoma, točneje 1. januarja leta 1973. Pred priključitvijo k Iskri se je tovarna imenovala Elektron, letos pa praznuje že 20-letnico obstoja. Elektron so ustanovili kot servisno delavnico leta 1955. V tej delavnici so v začetku popravljali gospodinjske aparate in radijske sprejemnike ter skrbeli za električne instalacije. V začetku je delalo v Elektronu pet ljudi, zdaj pa je v tovarni zaposlenih že več kot 100 Vrhničanov in okoličanov. i it: af * |: w«m| ' \ r \ ife* v Izdelovanje polizdelkov za antene na polavtomatskih stružnicah. Jakob Rus kontrolira antenske ojačevalce na po1yskopu. Sestavljanje in kontrola sobnih anten. Z grenkim nasmehom vedo vrhniški Iskraši povedati, da so se od ustanovitve pa do zdaj selili že petkrat. Vedno so se morali seliti v neprimerne prostore, ki jih je bilo treba šele preurediti, zato zdaj hudomušno pravijo, da niso le strokovnjaki na področju anten, pač pa tudi v gradbeništvu. Da bi si zagotovili kolikor toliko zadovoljive delovne prostore, so se morali pogosto oprijeti tudi zidarskih del. V sedanjih prostorih — tudi te so morali preurejati — so od leta 1965, odstopil pa jim jih je Lesno industrijski kombinat Vrhnika, ker se je pač preselil v novi objekt. Med brskanjem po zgodovini Elektrona smo naleteli na mejnik, na leto 1960, ko so se prenehali ukvarjati z obrtniškimi deli in s storitveno dejavnostjo. Tisto leto so začeli izdelovati pH metre, TV in UKV antene, poskusili pa so tudi s proizvodnjo nekaterih elektromehanskih elementov. Počasi so se specializirali, zdaj pa izdelujejo predvsem TV in UKV antene, antenski pribor, domofonske naprave, majhne stabilizirane usmernike za napajanje tranzistorskih sprejemnikov in magnetofonov z regulacijo napetosti od 0,5 do 10 V, zatem preklopnike, miniaturna ohišja za varovalke velikosti 5 x 20 mm, iskalce podzemnih cevovodov, in kablov, izdelujejo pa tudi naprave za svetlobno avtomatiko. Torej kar obsežen delovni program za tak majhen kolektiv. Kot že rečeno, je v njem zaposlenih okoli 100 delavk in delavcev. Ta številka je precej stalna in se je v zadnjih letih le malo spreminjala, to pa ne zato da v Antenah ne bi hoteli sprejeti nove delovne sile, pač pa obratno, ker jo ne morejo dobiti Precejšnje težave imajo v vrhniški Iskri predvsem s strokovnimi kadri. Na primer: računovodjo iščejo že dve leti pa ga ne morejo dobiti In kje so vzroki, da se borijo s pomanjkanjem kadrov? Vrhničani pravijo, da je glavni krivec Ljubljana, ker je ,,preblizu", zavedajo pa se tudi tega, da bi marsikdo potrkal na njihova vrata, če bi mu ponudili kolikor toliko dobre osebne dohodke. Antene so namreč glede osebnih dohodkov na Iskrinem „plačilnem repu". Pravijo, da bi strokovnjake lahko dobili, če bi jih preplačali Konec koncev je vprašanje pomanjkanje kadrov pereče v vsej vrhniški občini Pfoblema pomanjkanja strokovnih kadrov so se v Antenah lotili na pravem koncu, saj bodo dvignili strokovnost kadrov z izobraževanjem in izpopolnjevanjem svojih delavk in delavcev. Izredne šole obiskuje zdaj več kvalificiranih delavcev, strokovno raven pa bodo dvignili tudi s štipendiranjem. To so nekateri problemi, ki tarejo Tovarno antenskih naprav. O nekaterih uspehih pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo, bomo v tej reportaži še pisali zdaj pa si podrobneje oglej- Delo na termoplastičnih stiskalnicah. mo delo tovarne. Glede na dejavnost je tovarna »razdeljena" na pet oddelkov neposredne proizvodnje ter upra- Marija Novak je tehnična risarka. To so: — antenski oddelek — oddelek elektromehanskih elementov — oddelek elektronskih naprav — orodjarna — razvojno-tehnološki oddelek — uprava. ANTENSKI ODDELEK V njem je zaposlenih 40 delavk in delavcev, ki izdelujejo TV in UKV Na antenskem oddelku izdelujejo še avtomobilske fleksibilne antene, o katerih verjetno ni potrebno zgubljati Časa, saj jih vsi dobro poznamo —to so pač tiste dolge antene, ki plapolajo predvsem na različnih športnih avtomobilih. Te antene se lahko v vsakem primeru kosajo s standardnimi antenami sestavljenimi iz več delov- antene ter avtomobilske fleksibilne antene. Osnovna surovina za izdelavo anten je aluminij, ki ga kupujejo predvsem od niške tovarne „Duro Salaj", nekaj pa tudi od Impola iz Ilirske Bistrice. Nekateri deli na antenah so tudi iz plastike, granulat za plastične polizdelke pa kupujejo pri zagrebškem OKI. Profile za antene najprej razrežejo na odgovarjajoče dolžine ter nato s posebnimi sodobnimi stroji izvrtajo luknje. Temu sledi galvanska obdelava. Profile najprej lužijo, s čimer odstranijo s površine aluminija kemične nečistoče, zatem pa površino eloksi-rajo ter na Koncu pobarvajo. Sledi montaža posameznih elementov. - V Antenah obiskovalca z zadovoljstvom opozorijo, da elementov ne vijačijo več na nosilec, ampak anteno sestavi kar. kupec, posamezne dele pa pritrdi enega na drugega s posebnimi patentiranimi jahači Ta patent so prijavili leta 1973, zamisel za ta jahač pa je dal vodja razvojnega oddelka v tovarni Smiljan Ogorelec. K letu inovacij Prof. dr Stojan Pretnar »Socialistična graditev je tesno povezana z razvojem tehnike in zahteva neprestano ustvarjalno delo za njeno izpopolnjevanje. Tehnična ustvarjalnost ljudskih množic dobiva izreden polet..." — »Iznajditelji, nova-torji in racionalizatorji so pionirji graditve naše države, vodniki delavskega razreda v boju za... socialistično preobrazbo naše države." — »Ta zakon naj bo tudi nov in zadnji opomin za odpravo vrste nepravilnosti, slabosti in napak pri organiziranju in varstvu iznajditeljstva v naši praksi." Vsi trije citati so povzeti iz predloga zakona o iznajdbah in tehničnih izpopolnitvah z dne 15. decembra 1948» ki ga je takratni ljudski skupščini FLRJ poslal predsednik gospodarskega sveta pri vladi FLRJ in predsednik zvezne planske komisije Boris Kidrič. V njih je strnjeno oblikovana socialistična teorija vloge izumov in tehničnih izboljšav - v današnji terminologiji inovacij — ki sloni na naslednjih ekonomskih in družbenih zakonitostih: 1. Brez neprestane inovacijske dejavnosti ni ekonomskega in družbenega razvoja spričo zakonitosti sodobne ekonomije, po kateri je inovacija sestavni del produkcijskega procesa. ISKRA Številka 7 — 1. marec 1975 2. Zato je v socialistični družbi organiziranje in pospeševanje vseh vrst tehničnih inovacij zavestna naloga vse družbe in še posebej delavskega razreda, da v korak z razvojem svetovne tehnologije stalno izboljšuje proizvajalna sredstva, ki so njegova. 3. Iz te zahteve mora rasti množičnost novatorstva in izumiteljstva. 4. V teh okvirih je samoumevno, da se družbeni interesi ujemajo z moralnimi in gmotnimi interesi ustvarjalcev nove tehnologije — izumiteljev, novatorjev ter avtorjev znanstvenih odkritij. 5. Zato mora družba iskati tehnične ustvarjalce ih jim zastavljati naloge pri reševanju prognoziranih in planiranih tehničnih rešitev v celotni družbeni gospodarski strategiji in v strategiji posamezne gospodarske ali raziskovalne enote njenega gospodarskega razvoja. Kakorkoli utegnejo biti navedena stališča zanimiva s teoretičnih vidikov, jih tu navajamo predvsem iz razloga, ker so žgoče dileme, na katere je pred več kot 26 leti opozarjal pokojni Boris Kidrič, zlasti v svojem »zadnjem opominu", ostale vse do danes nerešene. Ko skoro dan za dnem jadikujemo zaradi našega usodnega zaostajanja pri lastnem ustvarjalnem razvoju tehnologije in navajamo porazne primerjalne številke iz najrazličnejših statistik, moramo vedno le ugotavljati, da v naši državi: — ne gradimo socializma in njegove ekonomske rasti z »neprestanim ustvarjalnim (inovacijskim) delom pri izpopolnjevanju tehnologije"; — ne priznavamo izumiteljem in novatorjem, da so »pionirji pri gospodarski graditvi naše države in vodniki delavskega razreda za socialistično preobrazbo naše države" - nasprotno, v pretežni večini primerov jih naša družba obravnava kot nadležne vsiljivce in lovce na honorarje; — kljub »zadnjemu opominu" nismo odpravili, kvečjemu še nakopičili nove vrste »nepravilnosti, slabosti in napak pri organiziranju in varstvu iznajditeljstva". Zamujeno obdobje, ki nas loči od Kidričevega dalekovidnega in programskega poročila, pa ni katerokoli v dosedanji človeški zgodovini, temveč tisto, v katerem se je razvila in razmahnila znanstveno-tehnična revolucija kot novo kvalitetno obdobje v razvoju proizvajalnih sredstev, v kateri se najnovejša tehnologija izmenja najpozneje v desetih le.tih — in najpozneje v tem času tudi zastareva. Obdobje, ki se meri letno v več kot 400.000 formalno prijavljenih izumih, v milijonih manjših tehničnih izboljšav, revolucija, ki je ustvarila računalnike, tranzistorje in antibiotike, ustvarila laserje, prinesla v stanovanja barvno televizijo, pognala človeka v vesolje in uvedla avtomatično proizvodnjo. Pri vsem tem smo v naši državi sledili temu burnemu razvoju le kot opazovalci in postali v najboljšem primeru njeni epigoni - nikoli ne njeni polnovredni soustvarjalci. Celo v gospodarsko tradicionalnih področjih se pulimo za tuje, v glavnem zahodne tehnolgije in prav na teh področjih brez potrebe na široko odpiramo vrata tujemu kapitalu. Naj že kar v tem uvodu navedem primer tobačne industrije, ki ima v naši državi tradicijo nad 150 let in poleg tega odlične domače vrste tobaka. Kaj bi bilo bolj razumljivo kot to, da bi poskušah razviti tipično kvalitetno in svetovnorenomirano jugoslovansko cigareto, ki bi jo kadilci z vsega sveta kupovali ha vseh mednarodnih letališčih? Namesto tega se naše tovarne pulijo za tuje licenc® (KENT, Marlboro, itd.) in celo uvažajo tuje tobačne vrste. Zaradi nadaljnje primerjave: Vei Britanij3 oziroma njena .tobačna industrija j6 razvila nekaj svetovno znanih vrst cigaret in drugih tobačnih proizvodov " brez ene same tobačne bilke na svojem otoku! že dolgo - nemima. Odtod pogosti članki v našem dnevnem tisku, obtožujoče . oddaje v radiu in televiziji kriki in protesti izumiteljev in nova-toijev ob vsej njihovi nemoči, da b* rešili problem našega vključevanja ^ tehnološko revolucijo. Odtod več ko1 dve leti napornega prepričevanja 0 potrebi po razglasitvi letošnjega let3 inovacij. Pri tem tudi ni mogoč mimo naših planov razvoja, pri kateri^ je sicer pogosto navedeno, da bo flj*-hova realizacija zahtevala sodobni tehnologijo, nikjer pa poti in način3 kako do nje priti Ta pot je imper3' tivno le ena sama: lastna tehnolosK3 ustvarjalnost in njena materializacij®- V letu inovacij se moramo tor®) kot družba temeljito zamisliti n3“ vsem dosedanjim usodnim zaostaj3-njem, da bi se Jugoslavija lahko v bodoče ustrezno vključila v edin0 pomembno in odločilno mednarodfl0 delitev dela - v ustvarjanje bogastva sprotno tehnično ustvarjalnostjo. Naša javnost postaja upravičeno ", šg ve v te va le tri da tri sii ir tei da fo Pl te hr cii di: ta sk be na ini Pr Vrhniška tovarna kupuje pletenico oblito s posebno maso v tujini, izde-luje pa elemente za pritrditev na vozi- SgT ..^------v.:-;.:;..".. elektromehanski elementi Na tem oddelku je zaposlenih okoli 20 delavk in delavcev, ki izdelujejo polizdelke za proizvodnjo anten, zatem izolatorje za antenski kabel, TV priključne vrvice, TV kretnice, klecna stikala, okove za varovalke ipd. elektronske naprave Na tem oddelku dela 10 ljudi, ki izdelujejo domofonske naprave, iskalce podzemnih instalacij, stabilizirane usmernike in antenske ojačevalce. Nekatere od teh naprav bomo predstavili drugič, povemo pa naj, da pripravljajo nov tip antenskega ojačevalca, ki ga bodo začeli redno izdelovati še letos. V tovarni si od te naprave veliko obetajo. Novi tip antenskega ojače- treba čimprej pristopiti k delitvi dela in specializaciji Poudarjajo, daje tako za Antene kot za Elrad še dovolj dela "inriovolj kruha. '. V Antenah si želijo sodelovanja z drugimi sorodnimi organizacijami želijo, da bi z njimi navezali stike, želijo, da bi se dogovorili o delu. Dobro se zavedajo, da je od njih samih veliko odvisno, zato so že leta 1973 začeli obnavljati proizvodne prostore. V minulih dveh letih so zgradili novo skladišče, postavili kotlarno za centralno kurjavo, obnovili galvanski oddelek, postavili sodobne naprave za čiščenje zraka, obnovili in razširili so orodjarno, kupili so telefonsko centralo, vsi tovarniški objekti pa so dobili novo fasado. To pa še ni vse. Z vso vnemo so se lotili posodabljanja delovnih procesov ter kupili več sodobnih strojev, s tem pa se jim je precej dvignila tudi produktivnost. Veliko so vlagali, veliko varčevali, kuverte ob plačilnih dnevih so bile nekoliko tanjše. Tone Zore pri varjenju profilov. valca so že razvili, zdaj pa ga tehnološko obdelujejo. To so torej trije osnovni oddelki tovarne anten.- Ostali so nam še orodjarna, razvojno-tehnološki oddelek in uprava. Od teh slednjih je gotovo najpomembnejši razvojni oddelek, v kate-tem je trenutno zaposlenih 6 delavk in delavcev, predvsem strokovnjakov, ki razvijajo, konstruirajo in pripravljajo načrte za posamezne izdelke ter za °yodja, ki jih potem izdelujejo v tovarniški orodjarni In kako podjetje gospodari? Lanski celotni dohodek je bil za sko:_ raj 60% višjii kot leta 1973, za letos^ Pa načrtujejo skoraj 40 % povečanje." Lani sta bila dohodek za več kot polo-jdco in dobiček za več kot 81 % višja Lot predlanskim. Vso proizvodnjo prodajo na domačem trgu, izvažajo pa ne, ker bi v tuji-nr dosegli prenizke cene in s tem denarjem — vsaj tako pravijo — nikakor jte bi mogli pokriti proizvodnih stroškov. Kljub temu pa so v zadnjem času navezali stike z nekaterimi tujimi kupci, kaj bo iz tega „ratalo“ pa bodo še videli Poudarjajo, da za vsako ceno ^enkrat ne mislijo izvažati Glede prodaje na domačem trgu naj zapišemo, da je konkurenca izred-n° huda, saj sta samo v Sloveniji dve ^očni proizvajalki anten, poleg Iskri-tuh Anten še Gorenje-Elrad; Od združitve Združenih podjetij skre in Gorenja v Antenah veliko prikujejo, opozarjajo pa na to, da bo bi za pridobitev novih kadrov potrebovali tovarniška stanovanja, teh pa žal nimajo. Fani Jovanovič dela na stroju za skupinsko vrtanje lukenj. nih dvoranah, najbolj kritično pa je pri skladiščih, hkrati pa nimajo niti m2 prostora, kjer bi lahko ljudje v miru pomalicali Načrtujejo, da bodo leta 1978 zgradili nov objekt, v njem pa bo skoraj gotovo dobil prostore tudi obrat družbene prehrane. Vrhniški Iskraši hodijo zdaj na malico v bližnjo gostilno in mlečno restravracijo, kjer lahko dobijo toplo malico, nekateri skočijo med odmorom domov, drugi pa nosijo malico s seboj. Seveda bi lahko problem rešili tako, da bi kupovali malice na Vrhniki ter jih vozili v tovarno, toda zaradi utesnjenosti to ni mogoče. toda rezultati so se že začeli kazati, saj je proizvodnja dobro stekla, pa tudi zaposleni so tistega „najlepšega“ dne v mesecu bolj zadovoljni, ko preštevajo denar. Pred kratkim, no tega bo že nekaj mesecev, so v podjetju nekoliko dvignili osebne dohodke, verjetno pa bo do manjše korekcije prišlo spet že v kratkem. Najnižji osebni dohodek je zdaj v podjetju 1.44,0 din, povprečni osebni dohodek pa je 2.240 din. —. Za trenutek se povrnimo spet k notranjim problemom tega kolektiva. Z vsemi vloženimi milijoni v Antenah še niso rešili problema delovnih prostorov, saj še vedno delajo v utesnje- Cinjenje elementov na ploščice tiska -nega vezja. Tolažijo se, da bo takšno stanje trajalo le še tri leta. Med obiskom smo se sešli ter pogovarjali s številnimi člani tega kolektiva. Beseda je stekla predvsem o O otroškemvarstvu naj povemoTtnr imajo na Vrhniki le en otroški vrtec, ki pa je mnogo premajhen. Zgradili so ga z denarjem iz samoprispevka in je torej še nov. Večina delavk iz Anten je prisiljena vsak dan voziti svoje otroke v varstvo k svojcem ali znancem, delno pa so problem rešili tako, da starša delata ločeno, eden dopoldne, drugi popoldne, otrok pa ima tako stalno nadzorstvo. Problem otroškega varstva je torej na Vrhniki zelo podoben stanju drugod po Sloveniji nič bolje pa ni s šolanjem otrok. Na Vrhniki imajo dve osnovni šoli, ne ena ne druga pa nimata dovolj učilnic in drugih šolskih prostorov za takšno število šoloobveznih otrok. V tovarni imajo zgledno organizirane družbenopolitične organizacije, uspešno pa sodelujejo tudi v športni in rekreacijski dejavnosti Montaža anten s pnevmatičnim izvijačem Franc Umek na Škarjah razrezuje pločevino. Minka Leskovec pri pakiranju anten. stanovanjih, otroškem varstvu, šolanju otrok, torej o vprašanjih, ki niso najtesneje povezana s proizvodnim procesom, so pa kljub temu izredno pomembna za življenje in delo ter počutje zaposlenih. Stanovanjski problem rešujejo v Antenah tako, da dajejo posojila za individualno gradnjo in pa za adaptacijo oz. za pridobitev novih prostorov. Žal pa jim vedno primanjkuje denarja, saj je vedno več prošenj, kot pa razpoložljivih sredstev. Stanovanjskega problema veijetno še ne bodo tako kmalu reših, dobro pa se zavedajo, da bo treba storiti vse. Opozarjajo tudi da Ob koncu tega zapisa o obisku v TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, ki deluje v okviru Industrije elementov za široko potrošnjo, naj zapišem imena vodilnih predstavnikov tega kolektiva: - Glavni direktor Franc Fefer - predsednik delavskega sveta Simon Seljak - sekretar OO ZK in borčevske organizacije Adolf Krašna - predsednik sindikalne organizacije Franc Popit - za šport in rekreacijo pa je odgovoren Simon Seljak. Lado Drobež Za osvetlitev najprej tile podatki: Če začnemo z obdobjem, ko so razne evropske države na veliko osvajale cele kontinente, so se mogle za svoje uspehe zahvaliti pravzaprav dvema izumoma, smodnika in kompasa. Od takrat dalje ne velja več Napoleonova maksima, da je bog na strani močnejših bataljonov, temveč tistih, ki imajo bolj dovršeno orožje. Ena sama strojnica bi pokosila cele rimske legije. Zavest o pomenu tehnološkega raz-^°ja v oborožitvi je danes tako vse-,Plošna, zato bi se morali resno vpra-va|i zakaj ta resnica kot splošno veljavno načelo ekonomije ni prodrla t enald meri v družbeno zavest. Pri vern je pravzaprav preozko obravna-, ati tehnologijo izključno ali pretežno . kot proizvodni in kvečjemu še Msportni problem. Kaj bi bila se-t^}ja medicina brez rentgena in elek-fičnih merilnih aparatov, kaj brez j^tetičnih zdravil? Kakšen pomen ( a za ljudsko izobrazbo in razvedrilo , unično ustvarjanje, nam sleherni ^ razodevajo tisk, radio in televizija,