T mm T Centa, ne 15. tetoM IKL Posamezna ffefHka stane 1 "50 Ofo LBlB LIH. Naročnina m drŽavo SHS: na mesec......Din M m pol let«..... „ 124 aa celo leto ... * .240 za Inozemstvo t mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din M v inosemstva.... _ 80 Cene Inserafom; Bnostolpns petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm vISine po Din 2'30, veliki po Din 5'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naroČilu popusti Izhaja vsak dan irvreniiS ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj. prilogo *,Slostrlraj, kakor to poučuje neki normalni od-ok bivše c. kr. deželne vlade g. okrajne glavarje. Četrta stran te stvari: V prvem kazenskem nalogu je gosp. 'dvorni svetnik segel po najvišji v zakonu predvideni kazni, v drugem plačilnem nalogu pa je to najvišjo kazen še podvojil. Peta stran te stvari: » . . . lahko v 24 urah prijavite pri-5dv . . .« Ta pouk namreč velja že za kazenske razsodbe, in sicer se mora glasiti: » ... v 24 urah po razglasitvi . .« Razglasitev pa se mora izvršiti iz oči v oči od oblasti, ki kaznuje, napram kaznovanim po rednem upravno kazenskem postopku, ki bi v tem slučaju mogel žele slediti na ugovor proti kazenskemu nalogu, ako bi bilo to dopustno po § 24 zakona iz 1. 1873. G. upravni sodnik dr. Steska je kan-'didata pri III. državnem izpitu, ko mu je dal nekako tako svoj pouk, neizprosno re-probiral na štiri mesece, ker mu ni znal teh osnovnih pojmov upravno kazenskega postopka. Dr. Bernatzik pa je dejal, da jurist vlada svet, slab jurist pa podira državo. _ Politične vesti. f Demokratske metode. Demokratsko popoldansko trobilo piše, da bo »Mfinche-ner Neueste Nachrichten« preko Aten dne 15. januarja objavile vest iz Belgrada, da je Pašiča umoril nek nacionalistični Hrvat. To vest, pravi, da je iansirala v ta list — opozicija. Istotako pripisuje opoziciji nek članek o izidu skupščinskih volitev v »Frankfurter Zeitung«. Iz vsega tega sklepa demokratsko trobilo, da streže opozicija po življenju Nikoli Pašiču in da hoče celo odstranili dinastijo Karagjorgjevičev! Sledi seveda grožnja, da bodo jugoslovenski nacionalisti »znali, če treba tudi z zastavo svojega življenja, ščititi Jugoslavijo in njenega kralja pred peklenskimi načrti vseh, predvsem pa domačih sovragovk To je hujskanje najnizkotnejše vrste 1 Kar se pa stvari same tiče, bo pač le zelo zabit človek mogel verjeti, da vest, ki je prišla iz Belgrada preko Aten, poteka iz krogov Boleslaw Prus: Ka gorah. Iz poljščine prestavil: Vinko. »Dragi gospod,« je rekel meni eden mojih prijateljev, velik čudak, »dragi gospod, homeopati imajo znamenit rccept: »enako se zdravi z enakim«. Saj cclo alo-pati zdravijo koze s kozami in Pastcur hoče zdraviti steklino s steklino. Toda čemu ti primeri? — Povem vam dogodek, katerega sem opazoval, ko se je človek s prirojenim strahom ozdravil s pomočjo iste nevarnosti.« Po tem uvodu si je moj prijatelj prižgal cigaro in nadaljeval: »Prvikrat sem videl Alpe pred dvajsetimi leti, ko sem prišel v Thusis, Nekaj dni po prihodu v to mestece, sem se odpravil z neko družbo na izprehod. Pri tej priliki pa som se navžil toliko strahu, da sem nevoljen takoj zapustil Thusis in nisem mogel za naprej več let videti gora.« Na ta izlet nas je šlo šestorica ljudi in sicer dva Poljaka, Nemec, Anglež in dve dami Faucozinji, vsi stanovalci istega hotela. Vodnika nismo vzeli, ker je Anglež poznal okolico, vrh pa, na katerega smo sc hoteli povzpeti, se nam je zdel tako viden in lahko dostopen, kot ta sto! sredi sobe. Videl sem siccr skozi daljnogled na pobočju gore, nekakšne grabe povprečne in podolžne, a ker niso bile večje kot zagoni. nisem niti mislil o njih. Čudil sem se opozicije, ki pač z Atenami nima nobene zveze, dočim jih ima radikalna stranka! »Frankfurter Zeitung« pa ima, kakor ve že vsak šolarček v Jugoslaviji, za urednika g. Hermanna Wendla, ki sam najboljše pozna politične razmere v Jugoslaviji. Demokrate pač strašno boli, da obsoja sedanji sistem v Jugoslaviji publicist, ki je znan po svoji nepristranosti in temeljitem poznanju naših razmer, v Čemer mu je kos samo še g. Seton Watson, ki je tudi ostro ožigosal politične metode PP-vlade. -f- Sporazum med radikali in radieev-cl? »Pravda« poroča, da poskušajo radikali stopiti v stik z radičeve! in se ž njimi sporazumeti. Prve korake v tem smislu so po »Pravdi« radikali že napravili. Zaradi teh vesti je postalo razmerje med radikali in samostojnimi demokrati zelo napeto. + »Samouprava« proti Čehont Vladna »Samouprava« z dno 17. februarja ostro napada češki tisk zaradi njegovih poročil o volitvah v Jugoslaviji. »Samouprava« očita Čehom »popolno neznanje in nerazumevanje političnih razmer v Jugoslaviji^ in pravi, da Angleži in Francozi naše razmere mnogo bolje poznajo. Dalje očita Čehom, da pomagajo aktivno »našo državo razdirati« in jih končno vprašuje, »če vedo Čehi. kaj delajo,« ker oni s svojimi simpatijami za opozicijo podpirajo »boljševizira-nje Balkana«. — Pametni ljudje že vedo, kdo ima prav. »Samouprava« prav gotovo ne. -f Angleži za avtonomijo Jugoslavije. Angleška javnost zasleduje naše politične in gospodarske razmere z veliko večjo pozornostjo, kot si to mi doma predstavljamo. Največja svetovna gospodarska revija, londonski »Ekonomist«, ki je glasilo onih angleških krogov, ki so za svobodno carino in za katerimi stoje voditelji angleške liberalne stranke, poroča v svoji številki z dne 14. februarja 1924 v svojem gospodarskem ekspozeju o Jugoslaviji med drugim: ».... Dočim je bil stalni napredek Jugoslavije na gospodarskem polju deloma zatemnjen od politične situacije, ki je povzročila resne s krbi vsem, ki želijo stabilnost na Balkanu... je povratek g. Pašiča na vlado zadnjega oktobra po kratkem interludiju opozicije zaenkrat onemogočil vsako upanje na primerno pokrajinsko avtonomijo, ki je edino možna politika v deželi s tako različnimi lokalnimi interesi kot je kraljevina SHS ... (adequate measure of provincial autonomy which is the only possible policy in a country with local in-terests so varied as the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes).« Te kratke vrstice odličnega angleškega lista ne potrebujejo nobenega komentarja. -f »Manchcstcr Gnardian« o volitvah v Jugoslaviji. Zagrebški »Obzor« objavlja izvleček iz treh člankov, ki jih je priobčil ugledni angl. list »Manchester Guardian« dne 13. t. m, o volitvah v Jugoslaviji. »Manchester Guardian« pravi, da je vlada dobila večino, toda le z brezprimernim terorjem. Vlada je zmagala, ker je uničila malo Btranke. Džemijet ima le enega poslanca, Nemci so izgubili tri mandate, Madjari so uničeni, socialisti in komunisti pa sploh ne pridejo več v parlament. Opozicija ne veruje v točnost vladnih volivnih podatkov. Pašič jo vodil volitve po balkanski tradiciji. Na dan volitev ni bilo opaziti velikega terorja, zlasti v velikih mestih je vladal popoln mir. V zapadnih opozicionalnih delih Jugoslavije se Pašičeve metode niso obnesle. Največji teror je vladal v zapuščenih kraških krajih in v Južni Srbiji. Jako čudno je bilo, da ie Pašič dovolil na Hrvatskem radičevske skrinjice. Mogoče se je Pašič ustrašil vojaške diktature, ker ne bi celo, da gremo na tak izprehod iz hotela že ob devetih zjutraj in ker se nisem hotel izdati, da nimam niti pojma o hribih, nisem ničesar pripomnil, na potu sem se pa vedel kot turist, ki je prekoračil Himalajo. To mi je pripravilo ugled in posebno naklonjenost od strani Nemca. Razumljivo seveda, da sem mu to povrnil, ker je bil namreč zelo ljubezniv človek, ki je imel žal eno napako: trpel je namreč na vrtoglavici. Pot smo imeli veselo; vsi, ne izvzemši Angleža, smo se šalili kot otroci, samo jaz sem bil resen in Nemec se je na vsaki strmici ogledoval in citiral odlomke iz Vergila, Rekel je, da je to najboljši način odvračevanja pozornosti od tega, česar nočemo gledati, »Torej se vam tudi tu vrti v glavi?« sem vprašal. »Da,« je hitro odgovoril, »toda ne govorimo o tem, ker sicer ne morem niti koraka dalje.« Umolknil sem, moj Nemec je pa vedno bolj glasno deklamiral Vergila in se vedno pogosteje ogledoval nazaj. Enkrat sc me je oprijel in šepnil na uho: »Vaš mir je zame vir poguma. Ko bi vas ne bilo tu, bi ostal na potu, ali... bi se pa nazaj obrnil.,.« Mrzel pot mi jc stopil na čelo, ker stanje moje d ;še je bilo popolno nasprotje tega, kar si je ubogi tovariš domišljcval o meni. Predvsem me je močno razburjalo to, rad delil svoje oblasti z generali. Edinstvo Jugoslovanov za sedaj ni ogroženo in dr. Trumbič se je izrekel za sporazum. Mogoče bo tudi Pašič uvidel, da je sporazum najboljša politika, če noče Čakati ne samo na razpad Jugoslavije, ampak tudi Srbije.« -[ Poljski glas o volitvah v Jugoslaviji. Krakovska »Nova Reforma piše: »Stari Pašič je uvidel, da se da s pritiskom zelo dolgo vladati, večno pa ne. Pašič uporablja danes proti Hrvatom in Slovencem dunajske in peštanske metode. Hrvatska je danes vsa v ognju proti centralizmu, Slovenija pa je domena SLS, ki zahteva avtonomijo svoje domovine. Svoje uspehe je Pašič dosegel z neverjetnim nasiljem, a kljub tem sta se Hrvatska in Slovenija izrekli proli sedanji samovladi. Centralizem se ne more dolgo držati in pripelje lahko kraljevino SHS do katastrofe. Ali bo Pašic to razumel? Zaščita državne avtoritete. Da bo javnost tudi pravilno podučena, kakšno učiteljstvo se danes preganja, smo se informirali o preganjanem učitelju Lo-vru Jevnikarju in podajamo sledeče: Učitelj Lovro Jevnikar je bil leta 1911 imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Vidu pri Stični in leta 1914 istotam kot edini prosilec za stalnega učitelja s stalnim učnim mestom. Službuje 14. leto in v vseh letih je imel le en teden dni dopusta. K njegovemu pouku so pošiljali otroke celo stariši iz sosednjega šolskega okoliša in ti stariši so bili Sokoli. Bil je vedno dobro redovan. Zadnja njegova kvalifikacija je bila sledeča: Z možnosti: prav dobro. Metoda: prav dobro. Marljivost, točnost in vestnost: dobro. Uporabnost: prav dobro. Vedenje: popolnoma pravilno. — Omenimo še, da je nadzornik bil in je še danes vrl pristaš SDS. Z učiteljstvom se je vedno dobro razumel in sicer na domači šoli kakor tudi v celem okraju. To lahko potrdi učiteljstvo litijskega okraja. V lokalno politiko se ni nikdar vtikal, pač pa je velikokrat pomagal pristašem vseh strank z delom in svetom, kar ve ves sodni okraj. Izven šole deluje kot predsednik Čebelarske podružnice, tajnik Sadjarske podružnice, tajnik Kmetijske podružnice in tajnik hranilnice. Ima lasten čebelnjak, kjer je tudi že več demokratov dobilo pouka, ker Jevnikar ni človeka nikdar vpraševal, kateri stranki pripada. Je oženjen in ima pri sebi na smrt bolno mater svoje žene, ki ni bila že pol leta iz postelje. Na ponovno izrecno željo ljudstva celega litijskega okraja je prevzel namestni-ško kandidaturo za litijski okraj, kar sme po ustavi in urad. zakonu. Dne 24. jan. t, 1. je dobil dekret vel. župana ljubljanske oblasti (ppdpisan dr. Pestotnik), da ga postavlja po ČL 71 urad. zakona radi »nujne službene potrebe« za stalnega učitelja v Polhov gradeč. Službo mu je nastopiti takoj, sicer se mu s 31. januarjem ustavi plača. Jevnikar je vložil pritožbo in tožbo. Ravnotako je vložil pritožbo krajni šolski svet. Kljub temu ga je vel. župan že dne 5. februarja črtal iz staleža učiteljstva in ga odpustil brez vsake odškodnine ali pokojnine, ker ni takoj nastopil službe v Polhovem gradcu. Na podlagi teh dejstev pa konstatiramo: 1. Pri podelitvi službenega mesta ni bil Jevnikar nikdar protežiran. 2. Delal je v šoli in izven šole, kar je le mogel in vedno ljudstvu in državi korist ter učiteljstvu v čast. 3. Njegova takojšnja selitev je bila poplnoma izključena in nemogoča. 4. Njegova premestitev ni bila nobena službena potreba; saj teče že četrti teden in peti razred, ki ga je učil v Št. Vidu Jevnikar, še sedaj nima učitelja. Prestava sredi leta in celo 14 dni pred sklepom prvega polletja gotovo r.e more biti v korist šoli. Šola ima 6 razredov in je bil Jevnikar na šoli najstarejši ter edini moški definitivni učitelj. Vodstvo je morala prevzeti 8 let mlajša učiteljica. In to naj bo službena potreba! 5. Njegova premestitev in kasnejša odpustitev jc kršenje osnovnih državljanskih pravic, zajamčenih v ustavi in ravnotako kršenje uradniškega zakona, sosebno členov 70, 71, 101, 133 ter 224. Tako se ščiti državna avtoriteta! »Slovenski narod« za boljševike. »SI. Narod« je prej pisal, da so boljševiki oropane ruske cerkvene dragocenosti porabili za svojo propagando, a ne za gladu-joče ljudstvo. V obnemogli jezi zaradi nepričakovano uspelega predavanja v prid stradajočim ruskim beguncem pa je iz same zavisti do »klerikalcev« postal bolj-ševik in trdi, da je na prireditev poslan agitator bolj objektiven nego ruski univerzitetni profesorji, ki so bili navzoči pri tej prireditvi. Ali so vladni organi trgovski posredovalci? Neka tvrdka je spravila v promet neko patriotično sliko, računajoč pri tem na dober materijelen uspeh in lep zaslužek. Tvrdlti pa se njen račun skoro gotovo ni posebno obnesel in zato se je zatekla k državnim organom za pomoč. Državni organi so prošnji tvrdke ustregli — ali sami od sebe ali pa morebiti na višje povelje, nam ni znano — in so začeli na podrejene jim organe razpošiljati okrožnice, v katerih jih pozivajo, naj tekom par dni kupijo vsak po dve sliki in denar takoj odpošljejo. Podrejeni organi se trudijo in mučijo noč in dan, da ustrežejo visoki zapovedi, včasi pa je njihov trud zastonj. Ker pa mora biti denar zbran pravočasno, ne preostaja slabo plačanim podrejenim organom nič drugega kakor vzeti slike na svoj račun in dolžno vsoto poravnati iz svojega žepa, oko nočejo priti v sloves protidržavnosti in prevratnosti. Vprašali bi gospoda velikega župana, če smatra tudi on ta način kupčije za časten in za vladne organe dopusten? G. dvorni svetnik dr. Ferjančič je baje član izpitne komisije za praktični administrativni izpit. Dopisi. Kako je na Sv. Gor! pri Gorici? Več oseb me je zadnji čas vprašalo: »Kako je vendar sedaj na Sv. Gori?« in »Ali je res, da je nova bazilika že dozidana,« kakor je poročal »Slovenec« in tudi »Bogoljub« v svoji zadnji številki. Da se stvar razbistri in izve resnica, omenim, da bazilika do sedaj še ni dozidana, pač pa so zidarji postavili 7 do 8 m visok zunanji zid in ravno tako visoke štiri stebre, ki bodo nosili kupolo. Delo se bo sedaj na pomlad zopet pričelo in kakor se je gosp. delovodja izrazil, bo bazilika prihodnje leto pod streho. Da so pa sredi decembra 1. 1. goreli na Sv. Gori kresovi, so naznanjali ti okolici le, da so zidarji dokončali novi, lepi, dvonadstropni samostan. Dne 13. decembra so da se nam po dveurnem hodu gora, na katero smo morali priti, prav nič ni približala; zdelo se mi je, da stoji vedno od nas več ali manj eno vrsto pota. Toda moja vznemirjenost je dosegla vrhunec, ko je gora, kateri smo se približevali, naenkrat izginila, mesto nje pa sem ugledal ogromne rrnožine zemlje in skal, ki so se začenjale nekje globoko, skončale pa — menda pod zvezdami. Stena, na katero smo se vzpenjali, je imela obliko ogromnih stopnic z več korakov visokimi stopnjami. Ko sem stal pod tako stopnico, sem mislil, da je to že vrh gore, toda po četrturnem hodu sem se prepričal, da sem mestu na vrhu, zopet na novi stopnici, ali na mali medstopnji, za katero stoji zopet ena stopnica. In tako brez konca. Pot je bila postala medtem vedno bolj divja. Izginili so gozdi, trava, grmičevje in celo zemija. Stopali smo po samih kamenih, ki so bili vedno večji in se vedno bolj izpodmikali izpod nog. Vedno bolj na gosto so nas obdajale gore, zakrite z oblaki, ali prepadi, ki so dihali nebeško meglo. Tu in tam so se plazovi ugladili; izginile so velike stopnice in terase, mesto njih pa sem videl strmo steno, ki sc mi jc umikala izpod nog in se spuščala strmo do zelenih gozuov, ki so dremali vrsto globoko. Ko sem za trenotek pozabil, da sem na gori, se mi je zdelo, d? stojim na ravnini, ki se mi izpodmika pod nogami, čije del se dviga do oblakov, drugi del pa sega do osrčja zemlje. Začutil sem vrtoglavico in da ne bi spodrknil, sem se oprijel pred menoj stopajočega Nemca. Pospešil je korak in naenkrat smo bili na manj strmem mestu. »Hvala vam,« mi je šepnil in močno stiskal roko. »Mi je že boljše ... Rešili ste mi življenje.« Ostrmcl sem začudenja. Pred nami pa so šle gospe in si popravljale šale in suknjiče, ki jim niso stali po njihovem mnenju dosti estetično. »Strašna vročina!« je rekla ena. »Kako nerodna pot!« je pristavila to-varišica. Za četrt ure mirnejše hoje se je stena, na katero smo se vzpenjali, končala. Opazil sem, da nas obdajajo od vseh strani gole in s snegom pokrili vrhovi gora in da ni med nami in njimi ničesar razven zraka. Ne vem, čemu sem v tem trenotku občutil neki mir in prazno navdušenje. »Na vrhu smo!« je rekel Anglež in priklonivši sc damam prižgal cigareto. Prekrasen razgled!« sta zaklicali obe dami. Poiskali sla si v žepih ogledala in si začeli popravljati malo razkuštrane lase. »Dve je ura!« se je oglasil po poljsko moj rojak. »Vrag vzemi obed, pa morda tudi večerjo ...« Nemec se je medtem vsedel, sc sklo-,nl 7. obrazom k zemlji in začel deklami-iati Vergila. paradi tega imeli delavci v dobro znani Čer-tutovi gostilni »likof«, kjer so bili izborno po-jtreieni na račun podjetnika in delovodje g. Matlirolija. Priznali sc mora, da je bil gosp. Mattiroli, dasiravno po narodnosti in mišljenju Itnlijan, doma iz okolice Milana, nasproti delavcem, italijanskim, kakor tudi slovenskim, #niraj jako obziren, dober in povsem pravilen; delavci in delavke pa so tudi pridno in vztrajno delali kljub raznim težkočam, neprijetnostim in vremenskim izpremembam. Vsa test pravičnemu podjetniku in požrtvovalnim delavcem! Od sredine decembra naprej delajo lemo Štirje delavci v novem samostanu strope. Zidovje pa se vsled lepega in toplega vremena hitro suši in bo mogoče v kratkem začeti z »metavan jem sten. — Na Sv. Gori je sedaj le tn slovenski frančiškan poleg dveh italijanskih patrov, ki pa vsled neznanja slovenskega je-jika ie moreta nič storiti za številne sloven-ike romarje. Pač pa ima naš delavni in požrtvovalni P. Zofronij zmiraj dovolj dela v ipovednici, tudi sedaj v zimskem času, ker prihajajo ljudje vsled lepega vremena v precejšnjem Številu k svetogorski Materi božji. Omenim naj tudi, da je na Sv. Gori za sobarico romarskih sob že 25 let dobra, tiha »Tinca«, ki jo vsled njene prijaznosti, skromnosti in postrežljivosti poznajo po celi goriški deželi. Prišla je na Sv. Goro že takrat, ko so iueli svetišče še svetni duhovniki v svoji oskrbi, in doživela od tedaj že več temeljitih irprememb. — Poleg ie omenjene Černetove Jostiln« je na Sv, Gori tudi ie druga jako tolidna in vsem priporočljiva gostilna zaved-91 ga goriškega Slovenca g. Gabrjclčiča. Moral je pa g. Gabrjelčič vsled svojega slovenskega prepričanja prestati že več sitnosti in zapostavljanja od strani fašistovskih oblasti in italijanskega samostanskega vodstva. — Kakor tem slišal, sta svetišče in samostan z vsem premoženjem že nacionalizirana. V nekaj letih mislijo izpeljati na Sv. Goro električno že-Isznico, ki bi zlasti v romarski sezoni prevažala mnogoštevilne romarje. Ako bi pa ne bilo mogoče tega izvršiti, bodo isto delo opravljali ▼ to določeni avtomobili. — ln še zmiraj imam v najlepšem spominiu svetogor-«ke prebivalce in sploh vse težko preizkušene goriške Slovence, med katerimi sem lansko leto nekaj mesecev deloval. Veseli me prav posebno, da je začelo ponehavati — kakor s« sliši — ono ostudno preklinjevanje, ki so se ga naučili Goričani od Italijanov. Po-pehuje tudi že v veliki meri ono veseljačenje in sploSno vaško plesanje. In upanje je, da si bodo Goričani in Primorci na ta način polagoma tudi privzgojili tako silno potrebni du-hovski in tudi redovniški naraščaj in si pridobili lastnih delavnih, nesebičnih tolažiteljev » teh težkih časih. Upajmol — P. Rupert. Sor« pri Medvodah. Ne mine dneva, da bi Bsti ne poročali o vnebovpijočih krivicah, (i se gode krščansko mislečemu učiteljstvu. Odkar stoje šole na naši zemlji, niso bile še stalno nameščene učiteljske moči taki »brezpravni hlapci«, kot pod sedanjim šolskim re-iimom. Zgodovina tudi ne ve poročati, da bi H v tem častivrednem stanu, za splošno ljudsko prosveto tako vzvišenem poklicu, kedaj nahajalo toliko podlih duš, da bi drug drugemu stanovskemu bratu ali setri odjedal kruh ter ja brezobzirno metal na cesto samo zato, da bi se njemu boljše godilo. — Tukajšnja stalno BtraeSčena učiteljica Avg. Erbežnik je bila bres vsakega postavnega vzroka konccra januarja razrešena svoje službe, ker je bila na tjeno mesto že decembra minulega leta dekre-tirana neka gospa Osana. Nihče ne bi znal te tganke prav rešiti, kako se je moglo kaj takega zgoditi, ako bi ne imel vpogleda — kako se je zadeva vršila za kulisami. Temu naj lluii sledeče —- čeprav daljše pojasnilo. — Pred dvema letoma je bilo na tukajtnji osnov-ni Soli razpisano četrto stalno učno mesto. Med drugim prosilkami ste bili tudi Imenovani učiteljici Erbežnik in Osana. Čeravno je imela zadnja vse zveze z merodajnimi Cinitclji dobro uravnane, je kljub temu tedanji 8ef prosvetnega oddelka g. Bevk pravično odločil, da je bila nastavljena g. Erbežnikova, ki je bila tudi najstarejša prosilka (z 20 službenimi leti). A užaljena Osana se je hotela maščevati. Posredovala je ponovno pri okr. Sol. svetu v Kranju, pri prosvetnem oddelku tudi v času, ko ga je vodil g. Vadnjal — če S, da je g. Erbežnikova zaradi obolelosti nesposobna za službo, naj se vpokoji, da potem sama zasede mesto, da bi bila bližje Ljubljane, kjer službuje njen mož. Vse spletke jI niso pomagale, dokler se je pri šolskih oblasteh še kolikor toliko oziralo na pravičnost. Ko jc Osana začutila, da gredo pod novo ero prosv. oddelka intrige v klasje, se jc z vso močjo vrgla zopet »na delo«, da zadosti svoji maščevalnosti. In glejte — dosegla je svoj nelepi namen. — Kaj pa jc i namišljeno obolelostjo g. Erbežmkove? Njeno zdravstveno stanje je danes tako, kakoršno jc bilo tedaj, ko je bila nastavljena na to mesto. Ves čes svojega službovanja v kraju ni zr mudila niti ene ure pri pouku. Res je, da jc bila isti čas, ko je bila Osana dekretirana na njeno mesto, poklicana k zdravstveni ko- misiji v Ljubljano, Predno jo je kakSen zdrav-cik imel pred seboj, je bila njena usoda že zapečatena — samo na podlagi nemerodajne irjave kavalirke Osana. Samoposebi je umljivo, kakšen bo uspeh zdravstvene preiskave v pogledu ua žc pred dvema mesecema izpeljar.e ukrepe najvišje šolske oblas,ti v Sloveniji. Ali je to pravično ali vsaj človeško? Kar je ga. Erbežnik službovala v Sori, je ni nobeden nadzornik pri pouku inspiciral, da bi mogel morda vsaj on na merodajno mesto oddati svoje vtise ter konstatirati morebitno nesposobnost. Ga, Erbežnikova (tukajšnja domačinka) premišljuje sedaj dan na dan v stanovanju svojo pomilovanja vredno, žalostno usodo; Osana pa hodi vsak dan iz Ljubljane z železnico do Medvod in potem eno uro po blatni poti v Scro. Ko minejo njene ure, zopet, isto pot 5'azaj v Ljubljano. (Zakaj je režim ni kar v Ljubljano nastavil?) — Vsak si lahko predstavlja, kako »svežih in čilih moči« prihaja med naše otroke, ki se nam že prvi teden pritožujejo, kako jih neusmiljeno pretepa in z&pira. Po zgorajšnjera opisu njenega *p!cme-r.itega značaja« je to popolnoma umevno. Zato naj bo pripravljena, da sc 3ie bo preveč čudila, da bo istim potom odšla iz kraja, kakor se je v njega usilila. Časi in razmere se namreč jz-preminjajo. m $ I — Neurje v Bohinju. Zadnje dni jc razsajalo v Bohinju močno neurje. Bohinjsko jezero je bilo zelo razburkano. Ker je v jezeru še mnogo ledu, je trgalo ledene plošče ter jth treskalo cb obalo. Led jc naprave ob jezeru precej poškodoval. Pilote pred kopališčem hotela Sv. Janeza jo vse polomil. Razbil jPurhc, vredno 2500 Din. Krema za čevlje »Ncosan« je plod izkustev vri5 desetletij. 1029 Tisori zahvaljujejo svoje ozdravljenje blagodejnem« vplivu Radenske vade. 5934 k Koroške. li HioroSka vzhodna železintp. Koroški ia drugi avstrijski gospodarski kregi so uvedli akcijo za zagotovitev zgradbe koroške vzhodne železnice. Za to svežo so tehnična preddela domalega dovršen,?., državni in deželni faktorji 50 jo odobrili, a za izvršb*} manjka denarja, Akcija gospodarskih krogov, ki jo vodi komerc. svetnik Oskar Trenkovvitz v Ce!ovcu, stremi za tem, da se zgradi železnica s pomočjo zasebnega inozemskega kapitala. Nova železniška zve.;a je projektirana sledeče: Celovec — Eppersdor? — Velikovec — Grebinj — Sv, Andraž — Volšberk in od tam preko Pačkega sedla do zgornještajerskih premogovnikov z zvezo v Gradec—Koflach. S to progo bi se med drugim dosegla nova transportna zveza Italijo in Ogrsko, ki bi bila 100 km krajša od dosedanje. Za zgradbo je treba 30 milijonov dolarjev; od tega takoj polovica, ks naj bi jih dala inozemska finančna skupina; za ostalo bi se izdalo delnico domačim interesentom. Za obrestovanje prvih 15 milijonov dolarjev naj bi prevzeli jamstvo koroška jn štajerska dežela. Inozemska finančna skupina bi gradila železnico v lastni upravi in bi ostal obrat železnice neko dobo v njenih rokah. Zgradba žcleznicc bi trajala tri leta; na delni progi Celovec—Volšperk bi KO mogel otvoriti promet, žc drugo leto. Pogajanja y. inozemsko finančno skupino 10 v teku. h štajerske. š Klub mariborskih kat, akademikov »Pa-notilja« priredi zabavni večer v nedeljo, dne 22. februarja 1925 v d\ orani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Začetak ob 8, uri zvečer. Brez vstopnine. s Umrla jc v Konjicah gdč. G od n i e Jo-slpina, sestra učiteljice v Zrečah in odvetniškega kandidata g. dr. Josipa Gcdniča v Ce-Hu, mnogoletna blagajničarka pri g. Delničarju, rcstavratcjju v Ljubljani š Nekaj številk o Mariboru. V decembru lanskega leta je štel Maribor 28.378 prebivalcev in okrog 2.000 vojakov. Hiš ima 1450, od katerih je bilo v zadnjih 15 letih dozida-nih 281. Prebivalstvo je v tem času narastlo r.a 2278 oseb, število vojaštva pa je ostalo Isto, Žensk je 2111 več kakor moških. š Drava je naraslln. Vsled večdnevnega deževja je Drava v torek nenadoma narastla za nad 2 metra. Ker že vedno dežuje, se je bati, da bo Drava poplavila nizko ležeče kraje. Verjetno je, da se jo na Koroškem vsled južnega vetra pročel sneg nenavadno močno topiti. š Nesrefa. V torek sta trčila v Maribora na Aleksandrovi cesti avtomobil in motorno kolo. Zadnje je bilo uiočno poškodovano, voznika pa sta odnesla zdra\*o kožo. š Pojasnilo. K našemu poročilu o požaru v Gaberiu pri Celju smo prejeli sledeče pojasnilo: Gasit so prispele požarne brambe takoj, ko se je ogenj zapazil in sicer je bila požarna hramba Gaberje prva, takoj za njo pa požarna brani ba iz eno uro oddaljenih Tmovlj (ne pa Skofjevasi), kot tretja pa iz Celja. Vse so z največjim naporom in marljivostjo delovale, da se požar ni razširil. Med tem so prispele tudi vse sosedne in tudi oddaljene požarne brambe, katere pa vsled pomanjkanja vode niso mogle delovati. Iz Ljubljane. VAŽNO PREDAVANJE 0 RUSIJI. V nabilo polni dvorani hotela >Uniona« jc v torek zvečer univ. prof. dr. Grivec predaval o preganjanju krščanstva v Husiji. Predavanje, ki ga je pojasnjevalo 50 skioptičnih slik iz življenja iu trpljenja ruskega naroda pod boljševiško vlado, je imelo namen, zainteresirati slovensko javnost za usodo Rusije in za nesrečne ruske begunce, katerih živi mnogo tudi med našim narodom. Prireditev je bila povsem nepolitična, V uvodu je predavatelj izjavil, da stoji na strogo znanstvenem stališču akademske objektivnosti brez vsakih političnih tendenc; edina tendenca da je tendeuca krščanskega človekoljubja, tendeuca krščanske ljubezni. Predavanio je bilo razdeljeno v dva dola. V prvem delu je predavatelj po kratkem uvodu o verskem življenju v Rusiji razlagal slike o preganjanju katoliške in pravoslavne cerkve v boijševiški Rusiji. V drugem delu pa je predstavil trpljenje patriarha Tiliona, pojasnil načelno protiversko stališče boljšo-vikov in predstavil nekatere verske pojave iz sedanje Rusije. Vmes je pel rusld pevski zbor izbrane ruske cerkvene pesmi. Predavanje samo, krasne slike, globoko občuteno, ubrano petje — vse je na navzoče občinstvo napravilo velikanski vtis. Svečano-resno razpoloženje je zavladalo v dvorani zlasti, ko je govornik koncem prvega dela v znak sožalja nad nesrečnimi žrtvami boljševizma prekinil predavanje in je ruski zbor zapel >Večnaja pamjalc Občinstvo se je pri tem spontano dvignilo s sedežev. Udeležba ie bila tako ogromna, da je mnogo ljudi moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Izmed odličnih udeležencev omenjamo presv. g. škofa, češkega generalnega konzula dr. Beneša in Srba polkovnika Dje-loševiča, mnogo univerzitetnih profesorjev in veliko število IJusov. Cela prireditev in nepričakovano ogromna udeležba, slavnostno razpoloženje občinstva je bila sijajna manifestacija sočutja za nesrečno Rusijo. Ker je sodeloval ruski pevski zbor, je bila to prva velika skupna rusko-slovenska prireditev. Rusi so bili globoko ginjeni; prvi predstavitelji. ruske inteligence so po predavanju izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad iako sočutnim in ob euein znanstvenim iu strogo objektivnim predavanjem; to prireditev smatrajo za važen zgodovinski dogodek. V imenu ljubljanske ruske kolonije sta se govorniku prisrčno zahvalila univerzitetna profesorja Ja-slnskij in. Frost, Obžalovarja vredno je, da >Jutro< in >Slovenski narode s skrajno netaktnimi članki skušata motiti slavnostno razpoloženje med ruskimi gosti in med ljubljanskim občinstvom brez razlike strank. Vsa poštena Ljubljana s studom obsoja tako pisanje, s katerim dosti jen človek ne moro polemizirati. Končno pa tako pisanje indirektno priča, kaV globok vtis je napravila prireditev. • * ♦ lj Odmevi volivrsega boja y Ljnb5jajii. Od volitev je minilo že 10 dni, pa se razburjene strankarske strasti še niso polegle in na raznih mestih se še vedno prav trdo spopadajo politični nasprotniki. Ne prijemajo pa se le z besedami in včasi tudi z rokami, ampak najrajši z grožnjami. Grožnjo z ovadbami so postale splošna ljubljanska moda po volitvah. Ne gre pa za ovadbe pri oblastih, ampak za ovadbe pri gospodarjih, ki naj bi odpuščali iz služb pristaše nasprotne stranke, navadno »klerikalne«. Grožnje te vrste so plod »Jutro-vihc hujskarij na gospodarski bojkot. Mi smo pred tem zelo nevarnim orožjem že ponovno svarili in svarimo znova, ker nočemo, da bi kdo brez potrebe urezal. Če pa bomo zvedeli za kakšen dejanski slučaj odpusta iz službe ali kakšnega stičnega pritiska na želodec naših somišljenikov, gotovo tudi mi ne bomo držali križem rok, ampak bomo s svojo 'trani pomagali pav izdatno, da bo takezn boja prav kmalu kotiec. Stran Trgovski tovariše je izhajalo v 1500 izvodili in se Jetos vsled povečanja članstva tudi naklada lista pomnoži. — Podporni sklad je znašal 1. jan. letos 30.620 Din In je -namenjen predvsem brezposelnim in onemoglim članom in vdovam ter sirotam po rednih članih. — Posredovalnica za službe je v 198 slučajih uspešno posredovala in je imela tudi precejšno vsoto dohodkov. Društvo je štelo koncem lanskega leta enega častnega predsednika, 2 častna člana, 11 ustanovnih članov, 1024 rednih in 68 podpornih članov. — Blagajniško poročilo (blagajnik J o š k o Krek) izkazuje 139 tisoč 287 Din 86 p dohodkov in 111.219 Din 71 p izdatkov, torej 28.068 Din 15 p prebitka. Tajniško in blagajniško poročilo ste bili z odobravanjem sprejeti. Volitve o d b o -r a so se vršile z vzklikom in je bil izvoljen za predsednika zopet. dr. Fr. W i n d i s c b e r, za podpredseiinika Kavčič iu Tori in pa 28 odbornikov ki sicer 14 iz krogov trgovcev in pa 14 Iz krogov trgovskih nameščencev. Odborniki so ostali stari samo mesto odsto-pivšega odbornika ravnatelja Hauušu Krofte je bil Izvoljen ravnatelj Je ras. Pri raznoterostih je bil sprejet končno tudi predlog, da se spremeni naslov drušira .' Slovensko trgovsko društvo s-Merkurc v »Trgovsko društvo 3» Slovenijo >Merkurv v Ljubljanic. Po sporočilu o stanju fonda za > i parlu, morda naikrepkejši i/.nc-d umetniške trojice, •t. T! Ičič fin interprel, g. Lomi spreten, soliden ■Vavec. Koncert i 1-1 precej dobro obiskan i-i ga smemo , . ;; med pov bne • animivc in poučne letošnje koncerte. P, sv. Dr. Seipel obolel. Avstrijski listi poročajo, da je bivši koncelar dr. Seipel na svoji stari sladkorni bolezni zopet nevarno obolel Prepeljali so ga v bolnišnico. sv. Vprašanje nadzorovanja šolskih otrok pri verskih vajah v Avstriji. Te dni je zgor-njeavstrijski deželni šolski svet na pritožbo cerkvene oblasti na šolrka vodstva izdal okrožnico, v kateri opozarja, da je učiteljstvo temeljem določb državnega ljudskošolskega zakona dolžno, da pri rednih verskih vajah šolsko mladino nadzoruje. Učiteljstvo, ki je povečini liberalno ozir. socialistično, hoče sedaj vprašanje spraviti pred upravno sodišče. sv Šahovski mojster Spielmann prema?* švedskega mojstra Nielsena. Alan Nielsen jfi matador Švedske in eden najmočnejših igrav-cev v severnih državah. To je dokazal tudi na turnirju v Pjobnhavnu, kjer je dobil tretje darilo, za Niemzovičem in Jobnerjem. Mojstra Spielmanna z Dunaja je pozval Nielsen v Gftteborgu na tekmo, Spielmann se je takoj odzval, in goteborško šahovsko društvo je tekmo aranžiralo. Boj se je bojeval v peiih igrah, zmagal je z, veliko premočjo Dunajčan; tri igre je dobil, eno remiziral in samo zad. njo je zgubil. — Ob tej priliki omenimo, da je ruski mojster Alješin prosil za francosko državljanstvo in da bo v kratkem proraoviral za doktorja prava. sv Sociologija na češkoslovaških šolah. Dne 2. marca t. 1. be vrši ua trgovskem ministrstvu v Pragi anketa o socioloških naukih na češkoslovaških srednjih in visokih šolah-Anketo otvori vseučiliški profesor dr. B. Foustka. sv Numerus clausns v Ncmško-avstrijsk-.m planinskem društvu. Predsedstvo NeinSko-av atrijskega planinskega društva je povodom bližnjega občnega zbora razposlalo okrožnico, v kateri opozarja podružnice, naj kolikor mogoče zadržujejo vstop novih židovskih članov. sv Pofetni čas v zapmlnih državah. Te-melj:?m sporazuma mer Anglijo, Fran :ijo in Belgijo so uveljavi letaj po^itii čas v vseh treh državah istočasno, to jc prvo nedeljo v aprilu. sv Nov način iskanja rudnin. Francoski profesor Schlumberger hoče izkoristiti električne tokove, ki jih pošiljajo skladišča rudnin, v s vrh' da bo dol-zal njih nahajanje. Dognal je, da pošiljajo take tokove žveplene rude; gredo skoz vse rudninsko skla<":3če in pridejo na zemsko površje. Mislijo, da je ta prikazen posledica stika vode z rudninami. V Severni Ameriki so dobili na ta način žc velika sk!a-I dišča rudnin. Schlumberger jc dokazal tudi, j cfh antracit — najboljša vrsta premoga — od-j vaja ravno take tokove. Našel je plasti pre-l moga celo pod 60 do 70 metrov debelo odojo ledemške gline in ilovice, skoz katero so n;:šli tokovi pot do zcm?kc površine. V pn vinc.iji I On tarif so dobili s ;>omočjo teh tokov tudi j zlato, r le tam, kjci; jc spojeno s kršccm. Zlato . samo, če je čisto, nc pošilja nobenih tokov. Fako gre človek v izkoriščanju zemsl ih 'f'r.dov od slo-pnjc do stopnjo naprej. sv ITolnriskn kvVeren človek sem in hodim tudi v cerkev, pijan po sem res surov.< Senat je vpošteval ta njegov za-go\or In je razveljavil prvo sodbo, ter obsodil Velepeca samo radi žaljenja uradnih oseb na 14 dni zapora, glede bogokletstva pa jo bil oproščen. Drag ples. Gozdarski delavci Dolar, Plevel in Flerin so prišli v Romšakovo gostilno v Krivčevem po hrano. Tam so naleteti na veselo družbo fantov iz Stranj, ki so plesali 8 domačimi dekleti in se mirno zabavali. Nekaj časa so opazovali ples, nato pa so šli ix gostilne in so »e oborožili z noži in količki Ko so se vrnili, so začeli plesalcem nagajati. Postavljali so jim noge in mahali z noži in koli okrog sebe. Nastal je pretep, pri katerem je domač fant Anton Trobevšek sunil z no» žern Hermana Flerina z levo podleht in ga težko poškodoval, Antona Plevela pa je podrl na tla. Obtoženi Trobevšek je sicer dejanji odločno zanikal, vendar pa se je senat uveril o njegovi krivdi in ga je obsodil na 4 mesecev ječo, mora plačati vse stroške in pa poškodovanem Flerinu za zdravljenje, izgubljen zaslužek in bolečine 2610 Din. Demokratska grožnja. »Tatove in goljufe levite, nas pa pustite pri miru. Mi smo demokratske stranke in se tako dobro poznamo e dr. 2erjavcm, da žc jutri ne boste več v tej službi I« Tako so nahrulili obtoženi Joško Jereb, laborant kemije, Josip Močnik, žel. uradnik in Iv. Jerančič, kleparski mojster v Mostah dne 16. dec. višjega stražnika Ivana Tometa, k' jih je posvaril, da naj se mirno obnašajo. Obtoženci so sc zagovarjali, da so bili precej vinjeni in ne vedo, kaj so govorili, deloma pa sc tajili. Zatajili so tudi svojega visokega pro-tektorja dr. Žerjava. Obsojeni so bili radi žuljenja javne straže po § 104 s. k. z. in sicer Jereb na 100 Din ali 2 dni, Močnik na 50 Din ali 1 dan in Jerančič na 150 Din ali 3 dni zapora. IfsrofarSe Zlat prstan se jc našel. Naslov pove uprai va lista. 19 Lfubezen in zlato. Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Tucat rok se je iztegnilo po sanskih vezeh, te-dajci pa se je mladi Indijanec, ld se je bil z istim namenom sklonil, hipoma ročno vzravnal pokonci. Veliko presenečenej mu je bilo videti v očeh. Divje se je oziral okrog sebe, kajti docela novo mu je bilo, kar se je godilo v njem. Obšla ga je nepričakovana slabost. Stresel se je, kakor da bi ga bil mrtvoud zadel, kolena so se mu šibila, počasi se je sesedel in ne iznenada zgrudil preko sani — črna tema mu je objela zavest. »Utrujenost,« je dejal Daylight. >Dvignite ga s sani in položite ga v posteljo. Dober Indijanec to, gotovo.« >Daylight ima prav,< se je glasila trenutek pozneje razsodba doktorja Watsona. »Ta človek je do zadnjega izčrpan.« Prevzeli so pošto, odpeljali vse v njihove prostore in jih nakrmili, sami pa so se razvrstili ob dolgi bari, da pijejo, da se porazgovore in poberejo dobljene slave. Malo minut pozneje se je Daylight vrtel po plesišču; plesal je z Devico valček. Parko je bil nadomestil s kožuiiovinasto čepico in flanelastim jopičem, vrgel zmrznjene mokasine proč ter plesal v nogavicah. Dasi se je bil pozno tisti popoldan premočil do kolon, je hitel dalje, ne da bi zamenjal obutev, in dolge njegove nogavice so bile polne ledu. V topli sobi se je led pričel tajati in odlamljati v ropotajočih okruških. Ko so mu noge brzele v plesu^so ti okroški klopotali drug ob drugem, odpadali zdajpazdaj po lleb, da je drugim plesalcem drselo. Pa Daylightu so odpustili vsi. On, ki je bil eden iz peščice njih, ki so v tisti daljni deželi ustvarjali postavo, ki so gradili ti ravno pot in podajali s svojim vedenjem merilo za dobro in slabo, on je bil nad postavo. BH je eden onih redkih in miljenih umrjočih, ki ne morejo storiti nobene krivice. Kar je storil cn, je moralo biti prav, najsi je bilo potem drugim dovoljeno storiti isto ali ne. Taki smrtniki imajo seveda take prednostne zmožnosti, da store skorajda vedno neomajno ono, kar je prav, in store to na lepši boljši način kot drugi ljudje. Tako se je Daylight v tisti mladi deželi, starejši junak in hkratu mlajši od večine njih, gibal med njimi liki bitje, ki je ločeno od njih, kot človek nad ljudmi, kot človek, ki je bil po večini in vseskozi človek. Tako ni čuda, da se je Devica podajala njegovim rokam, ko sta plesala ples za plesom, in jo je bolelo v srcu ob spoznanju, da ni našel v njej drugega kakor dobro prijateljico in izbomo plesalko. V borno tolažbo ji je bilo, da je vedela, da nikdar ni ljubil nobene ženske. Bila je silno zaljubljena vanj, on pa je plesal z njo, kakor bi bil plesal z vsako drugo žensko, kakor bi bil plesal z moškim, ki je bil dober plesalec in ki je imel na roki privezan robec, ki ga je pri plesu označeval kot žensko. Tisto noč je Daylight plesal tudi z enim takim plesalcem. Med obmejniki jo vedno bila nekaka preizkušnja vztrajnosti, da je en možak premagal drugega plešoč z njim, da je onemogel, in ko se je Ben Daviš, s pisanim svilenim robcem na roki, zavrtel z Daylightom v nekem živahnem viržinijskem plesu, se je pričela zabava. Vsi so popustili pijačo in karte in se umaknili, da gledajo možaka, ki sta se vrtela in sukala vedno v eni smeri. Sporočili so vest o tem v veliko barsko sobo in kakor bi trenil, je bila bara z igralnimi mizami vred zapuščena. Vsakdo ju je hotel videti, vse se je gnetlo in drenjalo v plesalni sobi. Brez prestanka so igrali muzikantje in brez pre-stanka sta se .možaka sukala. Daviš je bil vešč plesalec, ki je v Yukonu že marsikaterega hrusta položil s plesom na hrbet. Pa že čez nekoliko minut je bilo očito, da peša on, ne Daylight. Vrtela sta se še nekai časa, tedajci pa je Day-light iznenada obstal, izpustil soplesalca, stopil nazaj, opotekajoč se in mahajoč brez cilja z rokami po zraku, kakor da bi se hotel opreti ob zrak. Daviš pa se je z vrtoglavim nasmehom osupel zaletel v stran, se obrnil, poskušajoč dobiti ravnovesje, in telebnil po tleh kakor je bil dolg in širok. Tedaj je Daylight, še vedno vrtoglavo se opotekajoč in loveč zrak z rokami, pograbil najbližje dekle in zaplesal valček. Zopet je izvršil imeniten čin. Ves utrujen in izmučen od dva tisoč milj dolge poti po spegu in ledu in od sedemdeset milj dolgega teka tistega dne, je vseeno v plesu premagal izpočitega možaka in to Ben Davisa. Daylight je ljubil višine, pa čeravno je v skromnih njegovih izkušnjah bilo malo višin, ga je vseeno gnalo sedeti na najvišjih, kar jih je kdaj uzrl. Njegovo ime je bilo nepoznano v širnem svetu, slovelp pa je širom prostranega tihega severa, med belokožci, Indijanci in Eskimi od Beringovega morja vse do prelazov, od izvirkov najbolj oddaljenih rek do tun-derskega obrežja pri Point Barrowu. Mogočno je plalo v njem poželjenje po mojstrstvu, prvenstvu, in bilo mu je vseeno, najsi se je boril z elementi narave samimi, ali z ljudmi ali s srečo v hazardni igri. Vse življenje in njegove zadeve mu je bila igra, on pa je bil hazardni igralec do mozga. Riziko in slučajna prilika mu je bila kakor živež in pijača. Resnica, ni se vse vršilo kar na slepo, kajti uporabljal je um, moč in veščo spretnost; a za vsem tem je bila večna sreča, ona stvar, ki se včasih obrne proti svojim oboževalcem in stre modre, dočim oblagodari bedake — sreča ,tista stvar, ki so jo iskali vsi ljudje in sanjali, da jo osvoje. In tako tudi on. Globoko v njegov živ-ljenski potek je življenje samo pelo sirenski spev svojega veliPastva ,vedno prišepetavalo in priganjalo, jt;> venomer opominjalo, do. more doseči več kot drugi, dobiti, kjer se je drugim izjalovilo, dospeti do uspeha, kjer so drogi poginili. To je bilo življenje, zdravo ifi Čvrsto, ne brigajoče se za slabost in propast, pijano vzvišenega zadovoljstva, blazno svojega jaza. očarano po svojem mogočnem optimizmu. « .j » •>© •a fi« m > S ° — "3 cofi o -a OJ B » -N ..J C 2. m o l a > S - i SS ^ „- ° ^ i" s» l Q -»O .3 l> I S J« g* C/> S 3*3 Javljamo tužno vest, dn Je naša ljubljena mati oziroma teta, gospa Helena Semen sodnega predstojnika vdova včeraj ob 8 zvečer, previdena s svetotajstvi za umirajoče preminula. Pogreb predrage nepozabne s« rrK v četrtek ob pol 4 popoldne Ir hiše štev. 9 na Vidovdanski cesti. LJubljana, dne 18. iebniarja 1925. ŽALUJOČI OSTALL Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, stric i it tast, gos p. Franc Pavlic posestnik in gostilničar v torek, 17. februarja, ob tričetrt na osem zvečer, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega bo v četrtek ob petih popoldne iz hiše žalosti na Glincah št. 29 na pokopališče na Viču. Vič - Gtlnce, dne 18. februarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Mizarski in ključavničarski stroji in orodje SU KUPI, predvsem poravnalni stroj, frezer (FrHssma-schlne) skobeljni stroj 60 cm, stroj 7.a brušenie skobeljnih nožev, mali vrtalni stroj, stružnica 1750—2000 dolga, kovaško ognjišče in nakovalo. — Ponudbe pod S. S. it. 1.025 na upravo »Slovenca«. 7.a jugoslovanski patent St. 149 od 1, novembra 1911 na »Stroj za kopiranje« se iščejo kupci ali odjemalci licence. — Cenjene ponudbe na Ing, MILAN ŠUKLJE, patentni iuženjer, Ljubljana, Ratsrieva ulice Stev. 9. 1010 IŠČE za LJUBLJANO in OKOLICO sposobnega, v stroki verziranega * • C »ICtMftCASAtttff Poravnajte naročnino! KovaSkega vajenca poltenih staršev, sprejmem takoj - Slavko URBANČIČ, Fužine 12 — Spod. H ni žita. PRODAJALKA RtorcjSa, dobro izvožbann manufakhiristinja, zmožna samostojnega vodalva, želi primernega mesta. - Ccnj. ponudbe pod označbo »PoSte-cb« na upravo lista. 1032 GOSPODIČNA znanjem hrvatskega, nemškega jezika, (strojepisja in stenografije, sc SPREJME takoj pri večjem podjetju v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: »Lepa pisava« 1(TJ3. Trezen, pošten ln zanesljiv krojaški mojster se priporoča trgovinam s konfckcijo. OBLEKE ne izdelujejo po načrtn in meri. Za delo se jamči. — Naslov v upravi lista pod it. 1031. PRODAJALKA zn trgovino z mešanim blagom, starejša moč, ki bi bila zmožna voditi mslo podružnico nu dečeli ter lahko založi nekaj kavcije, se sprejme. — Ponudbe poslati na upravo pod »PoStenn« 1009. Izurjen kovino - strugar za armature, velika dela, SE IŠČE. Henrik Stolz — Kula. /AKAkAbA IPAK NAJtt^UA Zahtevajte lo povsod! i soba in kuhinja, kdor posodi 50.000 K. - Naslov v upravi lista pod St. 1017. KUPIM TAKOJ zdrave JE ŽICE, vagon sko množino, franko oddajna postaja. - Naslov: PODOBNIK, Ljubljana — Moste. 1018 Naprodaj 65 cm polnojarmenik, nov, z 20 žaginimi listi, kompletno, radi nadomostitve drugovrstnih strojev, za 65.000 D. Vravnalrik (Abrichtmaschi-ne) 50 cm, s predležjem, nov, nerabljen, za 12,500 D. - Naprodaj jc tudi več lesenih jermonic. — Naslov: uprava listu pod štev. 1027. Izvrstna cikorija 3000 kilogramov SE PRODA. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1021. PAR STO KILOGRAMOV, jako lepih, mešanih SLUŽBA ORGANISTA in CERKVENIKA se s tem razpisuje na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih. Nastop o sv. Juriju. - Dohodki so srednje dobri, da se more uslužbenec, Id bi umel tudi kako rokodelstvo, dosti ugodno preživljali. Prosilci se morajo obvezati, da bodo sami in člani njihove družine živeli po cerkvenih in škofijskih določbah. - Žnpni urad Vrh, p. Rovtc, 987 t. jamčevino in skladiščem, — Ponudbe upravi »Slovenca« pod številko 955. BO kosov motorjev za vrtilni tok 4, 5, 6 K S, 220/380 volt prvovrstni izdelek 31etuo tovarniško jamstvo s skladišča dnevno ceno proda ElektrO Companv. Ljubljana, Sv. Petra c. 25 SPREJME SE v pouk v trgovino z mešan, blagom pridno ift pošteno DEKLE z dežele. Ponudbe na upravništvo lista pod številko 914. mirnim Mirnu r, dokazilom večletne prakse r večjih podjetjih, z visoko-napetostjo, ki je trezen in naš državljan, sc sprejme s 1. aprilom 1925. Prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava in primerni vrt je na razpolago. - Samo pismene ponudbe z navedbo mesečne plače in prepis spričeval naj poSljejo RAVNATELJSTVU TOVARNE CEMENTA, ZIDANI MOST. 952 iznih jabolk jc oddali. Josip ŽVEGLAR, Riinik, Sv. Jurij ob juž. žel. PROSTO stanovanje sobico s štedilnikom dobi starejša Zensta, ki bi zato pospravljala če eno sobo. -Zglasitev: Mesarska cesta 4. Več spalnic SE PRODA iz trdega lesa, politiranih, po nizki ceni. -Ljubljana — Škclja ulica 13, na dvorišču 1015 Proda se parcela (travnik) t bližini Ljubljane — Dolenjska cesta — v izmeri 13.001 irr. - Poizve sc r Slomibovi -lici 19. 1014 PRODA se v KRANJU, KokriSko predmestje St. 41 s trgovskim lokalom in vrtom na najbolj prometnem kraju nasproti sodišča in pošte. Ponudbe nasloviti na upravništvo "Slovenca« pod: -Dom v Kranju« tOll. tfij. kištriifej z večletno prakso in uradnika za obračunavanje delavskih mezd sprejme večje indusir. podjetje v Ljubljani. - Ponudbe pod ^Konstruktor« in pod »Delavski urad/ upravi »Slovenca« pod St. 953. Gorenjska 21M A morska trava in OCI.JE po najnižji ceni na dvorišču pri rFigovcu«, - Poizve se ravno tam r baraki. 1030 Pred enim tednom je ušel PES volčje pasme, ki sliši na ime >NERO in ima znamko št. 43 ^ od leta 1924. Najditelj sc naproša, da ga vrne proti odškodnini lastniku IVAN SiŠKA, tovarna parket in darna žega, Ljubljana, Metelkova ulica itev. 4. PRODAMO: MOTOR. iS KS, tu surovo nlje,_ STRUŽNICA zč železo, vrtalni STROJ na pogon. -Ogleda sc Cesta na Rožnik 20 _ 0d 9,-11 in od 2.-4. ČEŠKI - nud-: SEVER in KOMP,, Ljubljana. Woi!o- va ulica St. 12. 846 in beli jedilni KROMPIR kupimo takoj samo vagon-ske množine. - Direktne ponudbe na LAVRIč & KOVAČ, Sonibor, Bačka. 919 prodaja v vsa&i količini s skladišča tvornlce v Tssi.čn Destilacija drva Slovencac. Odgovorni urednik: Viktor CenčiC v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v LiubljanL