MartttOFiStl MVTR/%! Maribor, torek 12. februarfa 1929 Urodniitvo in oprava: Maribor, Alaktandrov« eeatašt. 13 OglMi p« tarif« |||^| ^ izhaja raaua nadeije in praznikov v*ak dan ob 16. Mri Rataa pri pokuM tek.*** * It (MOC VoSk> wii*m, vfafMOM i ujmnd «0 p« p«M M Dl*, m 4mm pa M Ota Ttlifon uradno naziva :>Citta del Vaticano«, -bo spadala izključno pod upravo Vatikana. Italijanska vlada pa bo na svoje stroške uredila v tej državi vse komunikacijske ustanove, zgradila posebno vatikansko železniško postajo, uredila poštni urad, brzojave in telefone, zdr-■žovala cesto ter skrbela za redno funk cijoniranje vseh teh ustanov. Pogodba ureja dalje svoboden pre-, hod vatikanskih državljanov preko italijanskega ozemlja ter predvideva posebne ugodnosti za razne 'cerkvene dostojanstvenike, in duhovnike, bivajoče izven ozemlja papeške države. Italija priznava papežu pravico, da po mednarodnem pravu ustanavlja svoja poslaništva. Vatikan bo pri italijanski vladi imenoval svojega nuncija, Kvirinal pa pri Vatikanu svojega poslanika, tako da bodo med obema državama diplomatični odnošaji tudi oficijelno vzpostavljeni. Pogodba ureja dalje vprašanje sodstva inmedsebojne pravne pomoči. Za vse državljane in dejanja, ki se ižvfše na vatikanskem ozemlju, Jč Vrhovni sodnik papež.' Zločinci, ki bi- pobegnili iz ene držAvo v drugo, bodo na zahtevo izročeni. Sodila jim bodo Italijanska sodišča* V' katerih pa bo imel papež od časa do časa svoje-žastopsfvo.. Glede sodelovanja pri- mednarodnih konfereneah hi drugih prireditvah določa pogodba, da 'sc--bo smatrala nova država iza nevtralno; pap^-pa, si pridržuje pravico, da-pošljc neglede na stališče Italije .svoje zastopnike' na mednarodno’ konferenco. - - • 0 verskem;jTOTtjhi- narodnih manjšin, ki je baje urejen /konkordatom^ ni •mogoče nič ^vedeti.. KvjtitraPJo Vati-kan'-stti- V tem tfžrrtf 'Zeto^TeZFrViran a. Težka ž@l@mišfca nesreža- Dri Batajftitl^f ^-7- %W. Prleiiifis svetovni (NA TRETJEN PRLEŠKEN GOSTE VAJI V MA.RPROGI GOČA LE - Sni.) Kori po prleški gučati zna, tisti lehko pride po eelem sveti, še na Kitajsko in 'Japonsko. Prlek je prlc bija na Japonskem in Kitajskem, kak pa Japonec ali Kitajec v Prlekiji zato, da Prlek jUiov jezik razmi. Le pitaj v šoK enega šola-ra, ge je kitajsko mesto Tien-tsin, pa de ti nenok poveda: »Tian tan!« Najvekšo mesto na Kitajskem je Peking ob reki Pei-ho. Če prižene en murski polanec enega lttkara do Miire, jemi tiidi reče: »Paj, ho!« V Lotmerki v realki smo se vičili, ka seenemi polotoki v kitajskem morji pro-vi Lai-tshou. Jaz sen si hitro na naše jiince smisla: hajsču! pa sen si lehko zapuna.'Če pa se je keri ne moga spotiti, jemi gospod profesor pomaga: »Ti ju- nec ...,« e pa se je nenok spot ja: hsjs ču, Laj-ču, pa je zna. Japonski general Yamagata je rusos-kega. vojskovodja Kuropatkiua tak na-tuka, ka jemi vroče gratalo. Če pitaš' našega Prleka, zakaj jemi tak vroče, bode ti včasi reka: »Ja man gate!« Na Japonsken meri »Tan« 991-71 kvadratnih metrov, »Se« 99.171 in -Po« 3.3057, »To« pa drži 18 litrov. Zaj si pa lehko viin zračiiniš, keko obhodiš in ke-ko dobiš, posebno dere te baba nesmi viditi, ka moreš odzaja za ogračjaki v krčmo iti, če prideš: tan se po to! Mala deca no mlodi psi se najrajši vkiiper špilajo. Pes pa včasih preveč vkiiper stisne, pa se že začne eden ali ovi dreti. Nenok se mati na progi zglasi: »Či te je joko hama?« glih takak se reče eneini mesti na Japonsken: Yoko-hama. Pa v Indiji tiidi ali vse Prleški razmi-jo, najbole v mesti Negapatam. Epa, Ajnca, si Čiila, či je naš Južek tiidi pr Sršeni v krčmi?« »Aa, nega ga tan,« reče Ajnca, »negi indi je!« Dva Prleka: No vokov Tunek pa Šti-hečov Franček sta se enok šprancirala v Egipti tan med tistimi piramidami. P^t ti prleii nekaj mimo jedva. ka sta se ali oba strašila. Gledata sen no to, pa nič ne najdeta- Te se le eden prpogne prek plota, pa reče: »Hon le, Tunek,paj .viŠ: tu tan kamen!« Samo je — negda ali — naš krol bija. Zato pa smo si še zaj ali vsi glih tan od Krabonoš pr Sv. Jiirji na Ščovnci, pa do Krkonoš na Češkem Vsi smo Čehi! Tan Čehi glih tak k pucan hodijo, kak pri nas. Tega še ali dozde noben Slovenec ue čtija, neje ne v Lublani na univerzi. Negda, dere sen jaz mali bija, pa sen kolca potaka, te so po miirsken poli in tan okoli igrali muzikantje, ki jin je što šte reka: Prioni! Če so bili toti Frloni tan z Vidma v Furlaniji na Taljajnsken, ali so bili z duma tan z Vidma pr sveten Jiirji, tega pa še gnes ne ven. Enok- sc pela en Prlek v Belgrad, pa piia po prlešken enega Srba, ki je jemi nasproti seda, či ve, ge je Prlekija? Srb ga gleda gor no dol, pa nič ne reče. Te pa je Prlek hud grata, pa je Srba vkup zašinfa: . »Mi Prleki dobro vemo gc je vaša Šumadija, vi Srbi pa ne vere za našo Prlekijo!« Kak se mali Prleki vičijo? Vičiteica naše kajere vfči no se mon-tra žnjimi že več kak eno viiro: »Pasise mi kravica, saj je lepa travica!« »Pono- vi ti, ti, vsi!« K zadjemi še pita Pišče-jokovega Matjašeka: »Seti!« Matjašek vstone, pa začne: »Pa - si se mi kra-kra - vi - ca - ca, (allegretto) ven je lepa trova!« Na Polenšak sta enok prišla dva Dalmatinca, ki sta odavala špegle, žnore, pa vso takšo ali vragolijo. Nenok prlc-fita dva šolara v šolo k vičitelci, pa tožita :>Gospodična! Mija pa sva v šumi dva Turka vidla. Rdeče kape mata, pa odzaja na hlačah mata en meher pršit!« Lotmerk je zaj ali mesto. Glih takak je Pariz glovno mesto Francoskega, je zaj Lotmerk glovno mesto Prlekije, ker je najvekši in najlepši- Bluzi Pariza je lepo mestice Versailles, roči Verzaj. Pa pri nas je tak! Mi mamo tiidi bluzi Lol-merka lepi kraj Veržej, izgovori (skoz nos) Verzaj, piši Versailles. V Prlekiji mamo ali vse, še Ameriko pa Pekel, Ameriko mamo v Ormoži pr Drovi zavolo bratov Hrvatov, da sc lehko prek vode pelajo. takak se v Am riko glih ali more. V Prlekiji še mamo tiidi Železne dveri, med Jugoslavijo in Rumunijo pa so Železna vrata. Skoz Železna vrata teče Dunav,1 skoz Železne dveri pa Jeruzalemčan, vulgo Ljuto-meržan. Oba sta zlo močna. Po obema vozijo barke- Včas* se kera tiidi vtopi. Skoz Železne dveri sc pride tiidi v Pekel. Vsi, ki tan hodijo, trpijo-pre Štrašno žejo do Lotmerka ali pa do Jeruzalema. Zaj pa moren ali gor heiaR! V Pekli se ali fak vse gor heja. Šteja sen van samo dokozati, ka je Prlcščina resnično svetovni jezik- Sorodna je s kitajščino, japonščino, trancoščmo, ruščino, no še v Ameriki in v Pekli jo razmijo. Unti pa je temi denok venda ali enok Mariborski in Kunec ■HFC*! ut1 j > m i II mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 12. februarja ob 16. uri »Lumpa-cij-vagabund«. Znižane cene. Kuponi. Sreda, 13. februarja. Zaprto. Četrtek, 14. februarja ob 20. uri »Učiteljica« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 15. februarja. Zaprto. Sobota, 16. februarja ob 20. uri »Plesni večer« Erne Kovačeve ab. A. Nedelja, 17. februarja ob 20- uri »Operno koncertni večer Zamcjičcva - Neralič -Živko«. Trgovski točile!! Gremij trgovcev za mariborsko okolico naznanja vsem dosedanjim točil-ccm in vsem trgovcem z mešanim blagom, da imajo po ministrski naredbi z dne I. novembra 1928 pravico, prodajati čez ulico v zaprtih steklenicah vino, pivo, žganje in sadjevec. Vse te pijače si sme vsak upravičenec sam na domu polniti v steklenice — samo v prodajalni ne! Steklenice sc morajo opremiti z vinjeto, ki nosi ime prodajalca (pa velja tudi pečat s prodajalčevim imenom). Seveda obdačeno vino, katerega trošarina se v tem oziru zviša. — Takse se ne plačujejo! — Več o tem sc bo govorilo na občnem zboru. — Načelnik: Ko-stajnšek. — Rabelj Hart [poklican v Zagreb. Včeraj se je vršila v Zagrebu seja sodnega stola, na kateri so bile dogovorjene vse podrobnosti za justifika-cljo Pavla Prpiča in njegovih pajda-Takoj nato je biJ rabcli Dragotin Hart brzojavno pozvan iz Sarajeva. Dan justifikacijc bo določen, čini prispe rabelj v Zagreb. Pričakuje se, da bo izvršena smrtna obsodba najbrže v četrtek zjutraj. Prpiča je včeraj obiskala njegova sestra Ana s svojim možem in sc nad dve uri ž njim razgo-varjala. Oba sta bridko plakala. Pri slovesu jo je potolažil: »Ne plakaj Anka, zgodilo sc bo, kar se mora zgoditi. Veruj v Boga in bodi vesela, pa bo tudi meni lažje!« Tudi ostali Prpičevi pajdaši čakajo popolnoma resignirano na izvršitev smrtne obsodbe, oni, ki so bili pomiloščeni, pa se prav otroško vesele, da jim je poklonjeno življenje ter obljubljajo, da prično novo življenje, čim pridejo iz kaznilnice. Hoče. Na pustno nedeljo ie priredilo društvo Sokol-Hoče v lastnem domu lepo uspelo pustno zabavo. Šaljive prizore in ku-plcte je občinstvo zahvalno sprejelo z obilnim ploskanjem. Krasne maske so vzbudilo splošno občudovanje. Nič nas ni motilo, da nam je na predvečer veselice izginil iz zaprtega doma provizorični odrski zastor iz navadnega belega platna- Vrano pa, ki jo je tat pozabil na kljuki sok. doma, smo poslali v Maribor, da bo za njega v lamošnjih zaporih pra vočasno pripravljen mastni rižoto ali pa »ajnmoht«. Orožnikom ne ho težko izbirati. na kateri strani jim je iskati tatu Zato naj poskrbijo, da dobi tat čimprej tudi še pravo in resnično »notri« kuhano župo. Težke posledice redukcije potniških ulakou Že včeraj smo objavili razglas železniške direkcije v Ljubljani o reduciranju cele vrste potniških vlakov v Sloveniji s 15. februarjem. Med drugim je u-kinjen vlak, ki prihaja iz Čakovca cb %7. zjutraj v Maribor, ter vlak, ki odhaja iz Maribora proti Čakovcu ob 9. zvečer. Redukcija teh dveh potniških vlakov je za naše mesto nenavadno težek udarec, ki ga bodo občutili zlasti razni obrati. Z jutranjim potniškim vlakom je namreč prihajalo v naše mesto okrog 200 delavcev iz okolice, ki so nameščeni po raznih obratih v mestu, celo v železniški kurilnici sami. Med njimi je nastala sedaj pravcata zmešnjava in silno razburjenje. S 15. februarjem ne bodo več mogli redno prihajati v službo, za povratek pa Imajo na drugi strani zaunji vlak že ob 4-18 popoldne, kar je zopet prezgodaj. Grozi jim torej nevarnost, da bodo sredi najhujše zime in ne po lastni krivdi izgubili že itak težko priborjeni kruh, v raznih obratih pa se bo pojavil zastoj v delu. Železniška direkcija v Ljubljani je spravila s to svojo odredbo nedvomno na stotine ljudi in celo vrsto drugih v silne stiske, iz katerih ne vedo izhoda. Pričakujemo zato, da bo u-poštevala vse te okoliščine in ukrenila vse potrebno, da omogoči številnim prizadetim redno izvrševanje službe, njihove svojce pa reši težavnega položaja, v katerega so zašli vsled redukcije navedenih dveh vlakov. Beda je že tako dovolj velika in nikakor ne gre, da bi s takimi ukrepi še povečavah brezposelnost. Pomanjkanje premoga u fDariboru Trenutno najbolj pereče vprašanje v Mariboru je vsekakor — preskrba mesta s premogom. Pomanjkanje premoga v mestu je postalo že naravnost kritično- Trgovci s premogom so ostali na cedilu in pri najboljši volji ne morejo u-streči niti svojim stalnim odjemalcem, kaj šele drugim strankam. Kamor greš vrvašat,. povsod dobiš odgovor. Premoga ni, ali pa dobiš kje po milosti dražji premog iz Avstrije ali Slezijc- In tako se je zgodilo, da morajo družine sedaj za diag denar kupovati drva, ki so mno go manj izdatna- Po cestah vidiš revne ljudi z mahmi vozički, v Žakljih par poleti alt trsk, po gozdih polno siromakov, ki nabirajo suhljad. Takega pomanjkanja premoga, kakor sedaj, ni Maribor doživel niti pred in med vojno, niti v 10 letih obstoia naše države. In zakaj to pomanjkanje? V prvi vrsti zato, ker sc železnice niso pravočasno oskrbele s premogom in je sedaj ves premog zasežen zanje. V Trbovljah n. pr. pa je sedaj položaj tak. da celo potencirana produkcija komaj zadostuje za železnico. Železnice bi sc vsekakor lahko že poleti zadostno preskrbele s kurivom. V tem oziru gotovo ne drži noben izgovor. Kar je bilo mogoče poprej, je tudi sedaj, čc ni bilo kredita, bi ga dobile tudi — na upanje. Redukcija prometa, ki nastopi 15. t. m., je prišla prckasno in je vrh tega za mnoge družine naravnost usodna. Na drugi strani pa je tudi treba porni-sbti, kakšno škodo imajo trgovci s kurivom, ki sedaj v najboljši sezoni nemo-rejo ustreči svojim odjemalcem. Imajo naročila po 5—6 vagonov, ne dobe pa n ti enega. Davke bodo morali seveda kljub temu plačati, na prometnem davku pa bo država zgubila od teh trgovcev (oliko, kolikor bodo imeli manj prometa. Kar se dognjn sedaj, sc vsekakor ne sme več zgoditi. Ne gre, da bi državljani po krivdi železniške uprave ostajali brez kuriva in zmrzovali. — Spominjajte te CMD Premimi!!. Davi jo umrl v bolnici v 32. letu starosti iigledni in priljubljeni trgovec Josip S t i b i 1 j; pogreb bo v četrtek ob 16. — Sinoči je umrl v bolnici 70-letni voznik Janez B a j c Iz Slov. Bistrice. — Davi ob dveh je preminul v bolnici Franc L e p e j, ki so ga včeraj zmrznjenega pripeljali iz Poljčan. Vladimir Premrou t. Danes, ob treh zjutraj, je preminul v mariborski oblastih splošni bolnici po petdneonem trpljenju glavni postajni blagajnik, g: Vladimir P r c m r o u. Zadnja dva dneva je za kratek čas celo ponovno prišel k zavesti, sinoči pa se mu je stanje nenadoma močno poslabšalo. Ponoči je nastopila agonija in ob treh zjutraj je izdihnil. Pogreb tragične smrti preminulega se bo vršil v četrtek, 14. t. m., ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče na Pobrežju. Bodi mu lahka svobodna slovenska zemljica, zadnji njegov tesni dom. Sokolsko društvo v Mariboru poziva vse svoje člane, naj se udele* žijo pogreba umrlega brata Vladimirja Premroua, ki bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 4. pop. iz mrtvašnice obče bolnice. — Odbor. Zdravs.veni dom v Mariboru. Na predlog higijenskega zavoda v Ljubljani je odredil minister narodnega zdravja, da se ustanovi in otvori Zdrav stveni doni v Mariboru za teritorij: Maribor mesto, srez Maribor levi breg srez Maribor desui breg, mesto in srez Ptuj, srezi Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec in Prelog- Zdravstveni dom bo imel sledeče oddelke: Bakteriološko - serološko diagnostični, higijensko-epidemiološki in antirabični oddelek, šolsko polikliniko in dečji dispanzer. Začasno bodo nameščeni oddelki Zdravstvenega doma v prostorih Dečjega dispanzerja in prostorih, katere bo določil oblastni komisar. Za višjega državnega upravnika ZdraVstve nega doma je imenovan dr. Josip Vrtovec, zdravnik higijenskega zavoda v Ljubljani. Blagajna poštne hranilnice v Ljubljani bo vsled razpisa generalne direkcije z dne 9. februarja otvorjena za občinstvo od vštetega 13. februarja dalje vsak poslovni dan od 8- do H12. ure in od 15. do 17. ure razen ob sobotah, ko so poslovala samo od 8. do 12. ure. Rajanje malčkov. Včeraj popoldne je priredil 1SSK ■"*:<-rhu r v veliki dvorani Uniona krasno uspelo otroško pustno rajanje, ki je nudilo deci iti starišem obilo razvedrila in zabave. Za posamezne točke sporeda so tnale maske žele mnogo priznanja. Pred vsem so ugajale skupine: zajčki, rojenice, žabe, kresnice, škrati, slavnostno u-stoličenje kraljeviča in kraljičine, pevska točka gdč. Udovičcvc, cirkus z med vedom in malo opico, najmočnejši klovn, ki je dvigal uteži in drugo. Živahno ie bilo v obljubljeni deželi, ki jc mladini nudila kupe slaščic, bonbonov m čokolade. Plese je naštudirala gdč. Pečnikova, organizacija prireditve pa je bila v rokah ge. dr. Ravnikov e, načelnice bazenskega odseka 1SSK Maribora. Na prireditvi je bila proglašena za 1. 1929 za malo miss Maribor — Zdenka Gin-čeva, hčerka g. Ghica, ravnatelja tovarne Freund. — Tisoč In druga noč. Drevi priredi ISSK Maribor v vseh prostorih Uniona zaključno pustno prireditev »Pravljico iz Orijcnta«. Razkošne dekoracije glavne dvorane in vseh stranskih prostorov so spremenile poslopje v pravljično deželo. V glavni dvorani je dograjen budistični tempelj, galerija nudi sliko Bagdada, bela dvorana je spremenjena v džunglo, v kateri so mesto lož, hišice domačinov. V spodnji dvorani pa bo imel svoj brlog Ali baba in njegovih štirideset razbojnikov. Prireditelj je v polni meri poskrbel za čim svečanejši zaključek letošnjega pusta, ki nas bo gotovo s prav težkim srcem ostavil. Ne zamudite torej prilike. Pridite, da. se v razkošju opojne »Tisoč in druge noči« razigrate in zaživite vsaj nekoliko trenutkov v sijaju in skrivnostih bajeslovnega Orijcnta. Letna glavna skupščina avhmiobMtlaga kluba, sekcija Maribor se bo vršila v soboto, dne 16. februarja ob J48. (19.30) uri v hotelu Meran v Mariboru. — Ribarsko drnšfrvo Maribor. Redni društveni člani, ki žele dobiti ribolovne karte za postrvne potoke, naj se oglasijo do 20. t. m. pri g. Greiner-ju, trgovcu v Gosposki ulici št. 2, 317 V Jvi U i' i U U 1 U, Ulic i'. 11. V-JD. av.',.'.j'.’i ,ui,«!■!!»;-«ii ,>Ktm o •■”x.mhw i.icrsTTRr-afj-ar^-a Potegavščina z receptom /t rad* varila MILANČAN LEANDER BIZJAK TRDI, DA JE NAŠEL KUP STRADIVAIU-JEVIH ROKOPISOV IN RECEPT ZA VIJOLINSKI LAK. - MIŠLJENJE LAŠKIH GLASBENIH KROGOV. Nuvine vsega sveta so javile nedavno. da je neki milanski izdelovatelj gosli Leander Bizjak našel v nekem starem arhivu 283 rokopisov slavnoznane-ga »tovarnarja« gosli Antonija Stradivarija. Med temi starimi Špehi je našo; mož baje tudi tajinstven receps laka, ki je dai Stradivarijevim goslim tako siiajen zvok. Sestava tega laka je bila že dolgo pozabljena in so si kemiki in -izdelovatelji gosli zaman beali glave, s kakim lakom bi trebalo Učiti instrumente, da bi vsaj približno tako lepo zapeli kakor redki Stradivarijevi cksemplarji. Ta vest o najdbi važnega recepta pa je razumljivo prijetno razburila g'asbenike vsega sveta. Saj ne moiejo današnji fabrikati vijolinskega laka niti približno nadomestiti one kakovost;, ki jo poznamo z gosli Amatij.i; (iuarnerija in Stradivarija. Zato je vsa javnost z velikim zanimanjem sledla poročilom in usodi ravnokar najdenih rokopisov. Naj ne ostane v prvi vrsti neomejeno dejstvo, da je oseba Bizjaka že znana, Bizjak slovi kot eden najboljših izdelovateljev vijo-lin že od leta 1890. sem. Postavil si ie za svojo življensko nalogo ugotoviti recept za sestavo tega tajinstvenega laka Že svoječasno je kupil od neke vdove Stradivari v Milanu fotografijo neke listine, ki naj bi vsebovala dragoceni recept. Imenovana vdova se je namreč izdajala za potomko znamenitega izdelovatelja gosli. Če pa vpoštevamo, da smatrajo -vsi oni, ki poznajo malo bolj od blizu italijanskega izdelovatei-Ija gosli Bizjaka kot neke posebne vrste fantasta, moramo priznati, da imajo prav oni, ki sprejemajo vse njegove iznajdbe z največjo previdnostio. »Giornale del Arte« z dne- 13. januarja tl- prinaša daljšo razpravo, posvečeno temu Bizjakovemu odkritju in reproducira dvoie resničnih Stradivariie-vih pisem. Revija ugotavlja, da že lajik lahko ugotovi, da nimajo najdeni roko- pisi prav nikake sličnosti s pravo Stra-divarijevo pisavo- Toda ravno ti dve pismi od 12. in 15. avgusta leta 1708. sta edina res avtentično ugotovljena rokopisa izpod roke Stradivarija. Originala ima neka laška aristokratska rodbina. Sedaj pa naj bi se bilo našlo naenkrat 283 rokopisov? Izvohal naj bi jih bil mož, ki komaj zna prijeti za pero in čgar pismo ter poštne sprejemnice njegovih instrumentov z neštevil-nimi pravopisnimi pogreški kažejo pač na bore malo izobraženega človeka?! Vendar zatrjuje z vso sila Leander Bizjak tudi, da je našel med mami skripti celo neko p'smo angleškega kralja Jakoba II. iz leta 1682., s katerim so bile baje naročene pri Stradivarju gosli za angleški dvor. Jakob II- pa je stopil na prestol šele leta 1685.; sicer pa je bil tudi Strad vari do leta 1684. še Priprost delavec pri svojem mojstru Amatiju in ga v svetu takrat sploh ni-kdo poznal ni. Nebroj interesentov se je napotilo po senzacionalni vesti o najdbi zgoraj imenovanih dokumentov v Milan. Zahtevali so tam, naj Bizjak ookaže instrumente, ki jih izdeluje po Stradivariievem receptu. Pri tem pa se je izkazalo, da sta pri vseh teh goslili trebuh in hrbet porolnoma enaka. Vsakomur na, ki se je kdaj zanimal za se-stavljenje tega instrumenta je znano, da nista niti pri enem godalu mojstra Stradivarija obe strani enaki. Razlog temu je pač al o taščah take grol^elfne šale, kakor mi — pa je v tej d- ” : docela nemogoče. — Trgouska praulla srednjega ueka Nakup blaga in moderna postrežba strank — to sta. danes dva velevažna faktorja v trgovskem svetu. Tetnelj trgovskim pravilom, ki so danes v veljavi, so postavil v starem Norimbergu. Norinberška pravila sicer spominjajo začetkom na Boga in na pravilno življenje državljana. Ona pravijo: »Tvoje biago naj bo čisto in vzorno, kar vspod-buja kupca in prodajalca. Nikdar se ne izdaj, da si jezen, nevoljen in nerazpoložen; kajti vse to kupca odbija. Mnogo vprašaj in vprašuj, pa vsega nc veruj; če vsakomur ne zaupaš, ti ni treba vsakemu biti odgovoren. Kadar ti kaj cenenega ponujajo in se približujejo tvoji slabosti, potem izgini čimprej. še predno se sam — pokesaš. Ne daj nikomur svoje obvezne besede, predno v isto ne pritane tvoja protl-stranka. Premisli, da tnnogo ljudi rabi tvoje blago in v tej zavesti leži vsa modrost. Ob pravem času zgub ti svoje premoženje — je tudi umetnost. Če pa imaš kako blago sam, uživaj ga sam; vendar stori to bratovsko! — Ne zapuščaj in ne zametuj svojih sta. rih in dobrih strank; tudi jih preveč ne pritiskaj; kajti to jih boli bolj kakor tuj- Cel. Poleg dobre robe namesti slabo; od vsake vzemi najmanjši dobiček. Kajti preveč guliti ne smeš, to ti vest zabra-muje. Na sejmih in ob tržnih dneh tie smeš dolgo premšljevati; karkoli zamudiš, ne moreš nadoknaditi. Namreč v trgovini. Bolje je, da prodaš blago s kesanjem, kakor da bi se po predaji kesal. Vpiši, predno izdaš blago in sprejmi izkup ček, predno ga vpišeš in — ničesar nc pozabi. Ne vleži se prej k počitku, dokler nisi uredil svojih poslovnih knjig. Karkoli vpišeš, bodi čisto, razumljivo, pravilno in — nedvomljivo. In še nekaj: Nc plačaj nobene menico pred potekom termina, ker se ti utegne zgoditi, da te pozovejo na še enkratno plačilo menice. — To je mnenje srednjega veka- In kako je danes? Na to vprašanje pa naj odgovorijo sodobni fnančniki in vsi rokoborci z davčnim zakonom in predpisi o dokladah. Vsekakor pa je to izredno zanimiv nredmet že radi tega, da spoznamo razliko med XV. in XX. stoletjem. - Šport Noui petrolriski Ul Iz Sofije poročaj), da so poleg že od-krUh petrolejskih vre'cev v Bedariji prišli v okol ci varne i>a s'ed novim petrolejskim vrelcem- Strokovmaki so ugotovili, da gre -a velika lež^u, ki bodo prinašala dnavi bogat dobček. Vlada je ponudila koncesijo za eks^o-atacijo ležišč neki belgijski tvrdki, ki bo z deli pričela že letošnjo spomlad.’ Okusna diujačina V nekem španskem časopsu razlaga znani poznavale Afrike o okusnih ied>-lih, ki jih daje divjačina džungle. Raziskovalec zatrjuje, da je zrezek iz levjega mesa prvovrsten in da po okusu docela odgovarja teletfiH. Tudi nteso nosornea ie prav nknsno. Dobro prlre-»*no spomini* na na5o svinjino, doCfm h meso Vač prava snrrHallteta. ki za-cc!n naM| ne želodce. htnauačna operacija na ulici V bližini pariške opere je neko podjetje zaposlilo krepkega črnca, ki jc v največjem mrazu delil mimoidočim letake. B I je oblečen v krasno livrejo in je vzbujal z dostojanstveno postavo splošno pozornost. Hud niraz pa je silil sicer radovedne Parižane, da so hiteli mimo njega, ne da bi ga pozorneje opazovali. Zvest in vesten pri izvrševanju svoj h dolžnosti, je vztrajal dolge ure pred vrati svojega gospodarja 'n vzbujal i sočutje. 'Nenadoma pa se je zgrudil na tla in množica občins.va se jc zbrala krog njega, kajti nepremično j'2 ležal na hodniku in ni kazal nikak h znakov življenja- Zmrznil je, so dejali pasanti in se pričeli zgražati nad krutostjo gospodarja, k' mu niti v največ-;em mrazu ni prizanesel. V tem so prišli na uiico tudi uslužbenci podjetja in »zdravnik«, ki mu je hotel nuditi prvo pomoč. »Odnes te ga na gorko,« — so zahtevali nekateri. »Mar črnci niso vredni usmiljenja.« Toda »zdravnik« sc je ironično nasmejal in vzel iz žepa klešče, pilo 'n k'adivo ter pričel odpenjati črnčevo livrejo, čeprav so tragičen prizor opazovale tudi dame. Ko ga jc razgalil in pričel z operacijo, so prisotni začudeno vzkl knili. Nezavestni zamorček je bil avtomat, toda tako dovršen da co ga vsi imeli "n živega črnca. V banki. — Ta {ek je v redu. Imate tudi H trospndtfna. kaj, s Cltner bi se mogli izkazati? — Znamenje na desnem stegnu . .. Občni zbor SK Železničarja se bo vršil v soboto 16. t. m- ob 20. v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«. — Članstvo se vabi, da se istega polnoštevilno udeleži. — Tajnik. Smuško prvenstvo Hrvatske. V nedeljo 3, tm. so sc vršile na Slj&-menu smuške tekme za prvenstvo Hrvatske in- Slavonije in za prvenstvo zagrebškega Z. P- S., ki pa so se izvršile le deloma. O rezultatih in zlasti lepih uspehih mariborskih smučarjev smo poročali pred tednom dni. Predvčerajšnjim pa se je nadaljevalo na Plješivici smuško tekmovanje dam za isto prvenstvo. Damska proga je bila izpeljana v dolžini 3700 m v močni strmini in dobrih snežnih razmerah. Startalo je 6 dam, med njimi Ela in Rozika Dolinškova (SPD Maribor). Uspeh je bil naslednji: 1. Ema Bondy (Smučarski klub Zagreb) 30.10; 2. Ela Dolinšek (SPD Maribor) 30-35; 3. Božena Popovič (HTK Sljeme) 31.35. — Torej zopet lep uspeh Mariborčanke! ^Istočasno se je vrš'la šolska vožnja moške po 2 figuri telemarka, 3 figure kristjanije, 1 terenski skok 1 prečni skok ter slalom na 300 m. Izmed 9 udeležencev so dosegli 1. Mladen Maravič (Smučarski klub Zagreb) 45 in pol točke; 2. Mil voj Benkovič (Hašk) 40 točk in Alfonz Agič (SK Maraton) 39 točk. Zenske in politika Ameriški časopisi so nedavno zabeležili senzacijonalno izjavo gospe Dow-ney, lri je za časa ameriških volitev vršila važne funkcije v republikanski! stranki. Gospa Downey se že šest let ttspešnft udejstvuje v politiki, vendar se je odiočila, da svojo aktivnost prenese na drugo polje- Politika jo je razočarala, ne v politiki, temveč med ženami. »Ženske naj obdržijo v rokah kuhalnico,« je dejala novinarjem dobesedno. Zaenkrat je vsa moja ambicija posvečena rodbini in skrbi, da dobijo otroci in soprog pošteno hrano.« -I Na vprašanje, čemu je tako nenadoma spremenila svoje mnenje, je odlična dama izjavila: »Ženske se v resnici prav nič ne zanimajo za politiko. Poslušajte jih samo, kako sodijo o političnih kanddafih, oziroma kandidatki-njali. Diskutirajo o njih toaletah, laseh in šminkah. Ako kandidira moški, ie glavni proHem modni okus njegove soproge* — Problemi; usoda naroda in države jih prav nič nc zanimajo. To so za njih dolgočasne zadeve, o katerih ni-maio noima in tudi ne morejo o njih soditi, čenrav b: mogoče želele-« To je klavni razlog, da se je gospa Do\vney odrekla politiki, kajti izgubila je vero v fantini'”"'1 odhaja ?. boj sča irj sc vrača v — kuhinjo. Nekdaj in sedaj Kavalir: »Zala gospodična, danes »ni jc zasijala zvezda usode v najčistejšem blesku- Ne samo, da se mi je nasmehni-'a nenavadna sreča in mi dovolila prebiti popoldne v tako prijetni družbi iju-beznjiv h gospodičen, ampak me jc nagradila tudi s častjo, da spremljam tako krepos.no damo.« Dama: »Gospod, mislim, da je resnična sreča za vsako dekle, da je spremlja tako ugla.ien in skromen vitez.« Kavalir: »Mladostna gospica, prosim vas tisočkrat, da mi oprostite, ker sem se drznil ponuditi se vam za spremljevalca. Videl sem vas, kako dražestno In nmrčno kramljate, kako se dostojno o-bnašatc n sem dejal: Nc smem dovoliti, da bi taka lepotica odšla domov orez zašč te.« Dama: »Gospod, vaše nežno preprl-čevanie me sili k hvaležnosti, katero sem dolžna napram vsem moškim. Kakor hitro se ml bo nudila prva prilika, se vam bom z vsem srcem oddolžila.« Čudna lakota. — 'Oa ste kradli radi pomanjkanja? Jeli treba pri tem suniti takoj celo tono krompirja? - Če ga pa že mesec dni nisem jedci! ,»•**! *> “:*,,' r^SVV' ' , * •‘•' :v.*y ; ^35» /95^mks»«j.. ^ znanjam tuibp vest, da- ie pTCfttfntfl -p'0 1rr3th.C?lHlčril MMnjJgi3^o}i«Wjent;m0^ gasprod — 3ia^;i^#s — ■- „«.„1rji*w«c—'-"ws- «•—-.-t-*- — J «1. kJ al A/ ■ V . a ..kJtJ - . ■ k - i * . i« M ' " ■ " < * !• ■4*n«*. oli^potvCnL,uil zjutraj. \ M*. SY£jew>stijostt •“-* Pogreb predragega' pokojnika, sp.pz trtek l4. 4m^.ob aa.uti z. ragblfle^^a Miflgtfa&isito.::: pokopalilčKie ._-. i. nazaj,. , AH jo je Leonora. sploh zapazila? Težko da.- V tem trejlotlci*, ko ji je polnila glavo blaznost najhujšega obupa, je videla. še sodnike samo skozi krvavo meglo-in preden ji ie mogel Fpskgri zabraniti, je izpregovo-dlla: . •; ..... .... * . ; - Česa ga obtožujete?. , , Kai j^i Storil?-; . . Ura. po kateri bi se bil utora! vrniti, je že minila-. . Krc' .je?... . - Oospodie, med vami vjdi.m može, ki so. bili njegovi prijatelji , . , Kako \£as je: ljubil Altieri! • lajja...vas* JVločenieo, saje. bil,v dvobojftjf. . -;In vi, GrimaaV kolikokrat ste prihajali z njim k majenur očete! . . - Morosino/vam je otet sina! Biji ste njegovi prijatelji, , . In vi ste sc zbrali* da ga obtožite, ■sodi+e in obsodite? . . ■ Da obsoditi ga hočete! Kaj*? tnhče- ne uide živ vašim rokam! Neusmiljeni ste,.in obtožba je pri vas že obsodba . . .« ■■Pomirite se gospodična,« je dejal Fostniri-osorno.-»Pustite hjq!« je povzela ona s še večjo silo. »Zatonem tu. da ga branim . . . Če mi vzamete njega, m: vzamete •Življenje in iztrgate dušo: on je moja duša in življenje! • . Vi se čudite? Kakor da hči Dandola no bi poznala svoje dolžnosti 1 . . . Ena izmed mojih prednic je Tešila republiko . . jaz potemtakem pač lahko rešim svojega bodočega Soproga: Pravico imam, da sem tu! Vedeti hočem . . , Česa gn obtožujete? Kd» ga obtožuje . ..« -Jaz,«- je dejala Imperija. ••• Leonora se je zdrznila ter se obrnila proti kurti-zani, ki se ji ie bližala*. »Vi.- gospa? ... Kdo ste? : • . • »Kmajn boste zvedeR!^ Zdaj je govorila Imperija strašno hladnokrvno. Sodniki so merili lieariqro.trr Impetljo s preplaše* nimi pogledi, kakor da lu se odigravala pred njimi Soioklejeva tragedija. Obe ženski, enaki po lepoti, a vendar tako različni druga od druge, sta-se.merili z očmi- Imperijin glas je poslal božajoč, njene trepalnice so se napol zaprle, glava ji je narahlo padla nazaj in njen plameneči pogled se je .po strani dotaknil Leoiio-re, ko je povzela: ; »Gospodje sodniki, ta dama. me vprašuje- kdo sem i- Ime m.i-je Imperija : In moja obrt ie v Benetkah ista, ki sem jo • izvr^evitia v Rimu in drugod . . . Uboga omadeževana'ženska sem . - . in moj poklic je,'da prodajam svojo lepoto. Razumete, gospa — kurtizana sem . . -<- Imperija je izrazila v teh besedah ves sirup, kur ga mofeta Mraziti ljubosumnost in sovraštvo v kratki govorici. , ' .- . -Leonora je zmajala z. glavo- . Kurtizana! . . Kaj briga njo, ali je ta ženslia kur- iizana-aiH patrieijka? . .". Ta. ženska je tožiteljica ! Samo to je Leonora razumela- »Jaz sem ovadila Rplattda Kandiana,« je zaključila Imperija- . - In zdaj sc je nasmehnila. Leonori se je zazdelo, da živi v nemogočem snu. In kakor v blazni vznemirjenosti se je zavedla, da se ji bliža še strašnejša katastrofa . . . Zajecljala je: » Vi . . ,-stc oviidili . . . Kolajida! , • , Vi! , »Jaz, milostljiva- Ovadila ^em in . . . obtožujem Rolanda Kandiana, da je hotel razrušiti državo s tem, da bi- ugonobil člane deseiorice.« - Obtožba’je 'bila lako strašna, . da so. še sodnik! vzdrhteli. Leonora je z brezumno gesto odpahnila lase, ki so ji pokrivali čelo. Noben krik se ji ni dvignil iz stisnjenega grla. S tiiiini in drhtečim glasom kakor prej, jc zamrmral^: »Dokažite . . • Takšna podlost • . . Oh, gospa, vi nisre ženska, ker morete izustiti takšno nesmiselno obtožbor. . .»• ” J In nenadoma se ji je vrnila vsa njena energija v ^(jospodje sodniki! Vi jo' slišite! AU je to verjetno? Povejte vi. ki'poznate Rolanda! , . ■« »Dokažem .naj k je vzkliknila kurtizana, kakor da je'.slišala sama to besedo- »Dok-ažent naj še, ko sem vendar sama .prišla zaroti na sled. Videla sem ga z lastnimi očmi, slišala z lastnimi ušesi . . .« »Videli? . - . Slišali? . . . Kje to?.. . .« »Pri sebi!« je dejala Imperija. Krik obupa se je izvil Leonorinemu grlu. Planila je h kurtizani, prijela jo za roko in uprla svoje oči ,v Imperijine. »Pri vas! ... Vi pravite, da je Roland prišel k vam? ...» »Kai je to čudnega? . . . Prihajal je vsak večer nekoliko po polnoči . . -« Trepet je izpreletef vse dekličine ude. Čutila Je, kako se ji je napravil zastor pred očmi; nepoznana bolečina jo je spekla v pršili, in ža senci ji je udarila kri- Z glasom, ki bi bil še v tigrih vzbudil sočutje je zajecljala: (Nadaljevanje sledi). Mii i|M,' WiUB)m ebfiinet*« i itaki ImmO« SO p, MjmMfjii rnaaak Dta ' *P # 2aBn|4o^MN)i in ogiiu f ai tM r>»—nif> 7 x«Mbyt- mlia OOp EM toO MjmaajR -iWWrrwTnr,ir.T-wBiri Nogavice- - v o:'.N sprejerita :v podpletanje - ter’, izdeluje v9e vrste pletenin po- nizki ceui stroj-: lia pletapna '£■ Loaeji Maribor,"Pran- kopanova 5. C-—v.‘108 — -----------r- ... - ...y» ■ Sobor ip. 5rk«a'9fe. r "7 ^v.rštUe" po ^ Jfiffb^ri^bktfsno Pra- iijb. ---------- ... v - - -- p ir „ , Mesto b«*noga oskrbnika e liL c l&o- upokojeai.tehnični, uradnik,;ki ae -'•v' zidarskih poslih dohra:.veržCrau; l^a* slov^flovei.Upravia .,V£Čeruikao.;248 ;; ^:.TreWkae. teifalaoiie • * popravila; jšvžtilke,' 'UkaJfUke, th'Ot'0lfe opažne*: elek&o Tflaitt. M.”kfi!tloyia c2 Boy^ »bsi§g.r # jsesg^nt; p.0pra-•cSilonu-- «8giHr?lve». resnihJaiue, jb60q1i-..:.m.Pi.zloŽepje, i)H novo-aam.Až^na v^a ^.Hr-og^i^na. Jglišča.. Shramba,'kojes-' in fflOtOFjev. čez jlrpo^pjg»cenah. Prignana - najboljši*, n^jcefiejša mehanična delavnica jCstlN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica '^spjott.^ajodnega doma«. Zadostuje dopisnica^-d? pridemo po Va*5e kolo na dom- 2519 Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjalu, ročne torbice, itd., vse. krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Ktittner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52 Mitro popravilo ur, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom! 7^ ,%.«% zalivanje perila l! S£rSflBfc:#]je.;*& PJ>rik>.. . yc»^a^ii8a.:20/ % šfe- V PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA C NEPOSRED. DAVKIH • in drugi predpisi.iidant n* podittyt.leg*j ^(SrtaT*. jjtttkCT’ Jž*eU 10 Din, •- - ---- po poSti pa ^ veR .^^D^T^g^.V*---: c- TISKOVNI ZADRUGI. flARIBOfe, ALEKSANDKOVA 13 • - '' : '/V.-.:: m, « f U44Uv»i«< **H !wV rf. - - ' r— ^-. r -A A ^ A ^-t •* • 1 * • Potrti"treiztrierne žalosti ,0j?znanjamft(vttan.5orpdti>komt , prijafeljem“ni znancem žalostijowv«st. d9bltSftpjogi;‘j : - ;oCe. gospod." 'r. i*4 v*y %«», y ^ vw* «».♦-w ^ 4-»* danes ob 3. zjutra^i-po-kfatk^ltra/ttgu ve^iio' ”■ “• svoje oči; •- '' ’ V.’,. , , jpsipina Premrou,- mati. ...V Cecilija Piremroa,- roj.Raln*r, -.-, * isopnaga.; ^. Vladk0* sin, H*Kina, beerkf«,* ‘ ‘’ . jo«taI| sorodniki. -» f \T -g t*'* ------------ • ' » — n