ffS~\T jfftfovTnT
CenaTDIri
Leto I. (VIII.), štev, 89
»JUTRA"
Maribor, petek, 19. avgusta 1927
razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaCun pri poštnem ček. *av. v Ljubljani St. 11.4-09 Valja mesečna, pnejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Teiefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta(št,13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova utica št./
Italijanski bojkot nemškega
blaga
italijanska vlada sama otežkoča uvoz nemškega industrijskega blaga — Razburjenje v Nemčiji in zahteve po
protiukrepih
BERLIN, 19. avgust. V nemških industrijskih krogih vlada radi .postopanja Italije pri uvajanju nemških industrijskih izdelkov veliko razburjenje. Kljub italijansko-nemški gospodarski pogodbi poizkušajo namreč italijanske oblasti omejiti uvoz nemškega blaga na minimum.
Včeraj se je vršilo tu posvetovanje zastopnikov nemške industrije, na katerem se je razpravljalo o korakih, ki naj se izvrše radi izigravanja nemške industrije po Italiji. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da Italija sistema-, tično pobija uvoz nemškega blaga. Vsa državna in pod državno kontrolo stoječa podjetja morajo uporabljati izključno italijansko blago, ne glede
na to, ali je to blago 20—30 odstotkov dražje kakor nemško. Fašistovske or-ganizacije pa pritiskajo tudi na privatna podjetja, da naj opuste naročila iz Nemčije. Vrh tega je finančni mini* ster s posebno odredbo povišal uvoz-nino na različne industrijske izdelke za 50 odstotkov, s čemur je najbolj prizadeto nemško blago. Prišlo je že tako daleč, da izvoz iz Italije v Nemčijo presega uvoz iz Nemčije v Italijo.
Zastopniki nemške industrije so sklenili, da zaprosijo vlado za intervencijo v Rimu. Ako pa ostane ta brez uspeha, pa naj uvede tudi Nemčija zaščitno carino proti uvozu italijanskega blaga.
Ugodna letev v Jugoslaviji
Dva milijona centov žita za izvoz
BEOGRAD, 19. august. Današnja »Politika« objavlja na podlagi uradnih podatkov poljedeljskega ministra poročilo o stanju letošnje žetve v naši državi. Na podlagi teh podatkov znaša letošnja žetev v vsej državi 16,845.430 centov pšenice, 3,162.833 g ječmena, 1,534.584 q rži in 3,062.709 Centov ovsa. Napram povprečnemu
stanju v letih 1920 do 1926 je letošnja žetev glede pšenice za 6, ječmena za 1, rži za 3 in ovsa za 23 odstotkov manjša.
Kljub temu pa bo letošnja žetev krila ne samo domače zahteve, temveč ostane še nad 2 milijona centov žita za izvoz. Pridelek koruze se ceni na i približno 19,500.000 centov.
Avtomatična telefonska centrala v Mariboru
BEOGRAD, 19. augusta. Kakor zatrjujejo v ministrstvu za pošto in br-zojav, prično najkasneje 1. oktobra montiranjem avtomatične tele-DriSf« Wale v Mariboru. Do tedaj vsi za ** .Nemčije na račun reparacij sestavni del™ 110 ccntral° P°trcbni
Bi'FnKlfoEV,(S V UUB, 'IANI-
sedn™v!,W^“od^ln'St^ki PrCd
ŠtenfanaP0Raddi?e v ^^^^Prihod kot e-nst rf &a’ ostane na Bledu *ot gost dr. Šveglja več dni.
OKUPACAJSKE POSADKE V PORENJU.
PARIZ, 19. avgusta. Pod predsedstvom Predsednika republike Dou,^r-que sc je vršila sinoči važna seja £1 sirskega sveta, ki je raapravK ZHa
SUS™ PoilCt
Porenju. Kakor zatrjujejo v dobro no nčonih krogih, Franclja „a večjo nje posadke še nikakor ne misli 5« tudi Angl rja m za to nič kaj navduScnn.
SACCO-VANZETTI.
BOSTON, 19. avgusta. Nnjviišje sodile bo danes objavilo svoj sklep o ob-jiovltvi procesa proti Saccu in Vanzet-hu. Ako bo sklop za oba obtoženca ne. nameravajo bumuiteljl vnovič
vložiti priziv na najvišje zvezno sodišče V tem slučaju bo justifikacija, ki je bila odgodena do 22. t. m. vnovtie preložena.
Samomor slavnega Angleža,
. ^nani angleški slikar, ki je jemal sižejo večinoma iz vojnega življenja, Uaton Woodvllle, jo že delj časa bolela na srcu. Predvčerajšnjim pa si je sam vizel življenje s kroglo. Woodvileje bil star 71 let
Tirolska dežela planinskih nesreč.
V letošnji planinski sezoni se je na tirolskem smrtno ponesrečilo nič manj kot 36 oseb. Iz Nemčijo je bilo med ponesrečenci 26, peterica pa je bila Dunajčanov. Osem trupel §e do danes niso našli.
Veliki požari na Francoskem.
Radi strahovite vročino in veliko suše letošnjega poletja so gozdni požari v Franciji širijo s Čudovito hitrostjo. Ogenj v južni Franciji je dosegel že vi-šino-Nizze, ha Korziki pa jc uničil doslej 8000 ha gozda in ol.jkinih n usadov. Škoda znaša 50 milijonov frankov. Mnogo vasi in celo manjša mesta so morali prebivalci zapustiti, da jili je požrl no-ubranljivi element.
Prispevajte za spomenik KraliuPetrn v Manboru
¥ boju z mmmom
Pred ctartom francoskega letalca Costea iz Pariza v Nevv-York — Iz Amerike v Rim in Pariz — Zmagovalec v poletu iz Kalifornije na Havajske otoke
V tekmovanju za polet iz Evrope v Ameriko hočejo Francozi na vsak način odnesti prvenstvo. Ni jih prestrašila tra gična smrt njihovih rojakov Nungesser ja in Collija, ki sta pri poizkusu, da bi iz Pariza dosegla ameriško obal, izginila brez sledu, niti popoln neuspeh nemških Junkerskili letal »Europa« in »Bremen*.
Coste pripravljen na start.
Francoski prekooceanski letalec Coste je nameraval po poročilih pariških listov že v sredo ponoči poleteti iz Pariza vi Newyork, radi slabih vremenskih prilik pa je v zadnjem trenutku svojo namero opustil. Včeraj je napravil poizkusni polet iz Pariza v Cherbourg in nazaj, ki je popolnoma uspel. Dosegel je hitrost 240 km na uro. Na vzletišču Le Bourget pri Parizu je trenutno vse pripravljeno. Ni izključno, da se dvigne Coste že danes.
Iz Rooseveitfielda v Rim.
Polet letalca Berthauda z letalom »Obl G!ory« iz Rooseveitfielda v Zedinjenih državah v Rim, je pričakovati vsak trenutek. Pilota Berthaud in Hill, nameravata vzeti smer Halifax — St. Johns — Bordeaux v Franciji in odleteti potem direktno v Rim. Celokupna zračna proga znaša 4.300 milj, od tega
2.500 milj nad morjem. Polet je prera-čunjen na 45- 50 ur.
Prihod letalcev na Honolulu.
V letalski tekmi San Francisco v Kaliforniji — Havajski otoki, je prispel prvi na cilj enokrovnik »Woolarock« s pilotoma Goeblom in Davisom, ki sta v 20 urah in 37 minutah prispela na Honolulu in pridobila nagrado v znesku 20.000 dolarjev. Kot drugi je pristal enokrovnik »Ajoha« s pilotoma Jensopom in Schliiterjem vi 28 urah 18 minutah. O ostalih dveh letalih »Golden Eagle« in »Miss Doran« še ni nobenih poročil. Bat{ se je, da so piloti izgubili smer in se jim je morda pripetila kaka nesreča. Francoski polet okrog Evrope.
Na letališču v Poznanju sta v sredo nepričakovano pristala francoska letalca major Weiss itn sergeant Aselant, ki sta na poletu okrog Evrope in se sedaj vračata iz vzhodne Evrope v Pariz. — Hotela sta poleteti iz VaTšave na Dunaj, morala pa sta radi neugodnih vremenskih razmer izpremeniti smer in se vrniti v Poznanj.
Fonckov polet v Evropo Francoski letalski stotnik Fonck namerava meseca septembra poleteti iz Newyorka z ameriškim poročnikom Curtinom kot pilotom v Pariz.
Osem ljudi utonil® ¥ morju
Valovi prevrnili jadrnico s 15 ljudmi pri Šibeniku
V sredo popoldne se je zgodila na morju med Preko in Kalijem pri Šibeniku nenavadno težka nesreča. Iz Kalija je odplula v Preko jadrnica, na kateri je bilo 15 ljudi. Ladjico jc nenadoma zajela «a odprtem morju težka nevihta in jo kmalu prevrnila. Ponesrečenci so v silni paniki večinoma izgubili prisotnost duha in Je našlo 8 oseb smrt v valovih-
Ostalih sedem se je rešilo na ta način, da so se oprijeli preobrnjene jadrnice in se je krčevito držali toliko časa, da je prišla pomoč, ki jo je poslala pristaniška oblast v Šibeniku. Nesrečneže je potem sprejel popolnoma onemogle na krov neki motorni čoln, utopljencev pa kljub iskanju še vedno niso našli.
Borza
LJUBLJANA, 19, avgusta. Devize: Curih 1095, Dunaj 800.625, London 276.25, Newyork 56.79, Praga 168.60, Miian 310.25. — Efekti: Celjska 19? do 199, Liublj. kreditna 142, Prva hr-vatska 850, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Kranjska industrijska družba 390, Ruše 260—270, Štabna družba 56, Scšir 104.
CURIH, 19, avgusta. Beograd 9.13, Berlin 123.35, London 25.215, New-york 518.60, Pariz 20.32, Milan 28.26, Praga 15.38.
Herrlot piše knjigo o Beethovnu.
Francoski prosvetni minister Hcrri-ot namerava spisati knjigo o Beethovnu pod naslovom »PiAs de Bcctho-ven«. Poročevalcu lista »Ouotidien« je minister izjavil, da jc dobil vspodbudo k temu delu, ko je na Dunaju prisostvoval stoletni proslavi velikega skla datclja.
Napad na brzovlak.
Na različne načipe skušajo lopov! po svetu priti brez truda do denarja. Kjer je razboiniška družba bolj organizirana, sc neredko lotijo tudi brzo-vlakov, v katerih pričakujejo »težjih« ljudi. Pogosto Čitamo, kako so razbojniki obstreljevali vlak, da bi ga prisilili, da se ustavi ali kako so celo potrgali tračnice, da jc bilo njihovo delo lažje. -- lz Bolgarske pa javljajo, da je bila te dni neka četveročlanska družba kaČakoy bolj dostojna. Pri vasi Radovan, na progi Sofija—Varna, so napravili najprej neškodljivega ta* mošnjega čuvaja, nato pa pričeli z vse mi razpoložljivimi znamenji ustavljati vlak, ki pa se ni zmenil za nje. Na brzovlaku bi bili baje našli dober plen, de bi se bil ustavil . . .
S&GanlnisUo m CMO
Sfnm	_*— ----—— Mariborski V E C
Mlariborshi in dnevni drobiš
Iz oblastnega odbora
Glede na vesti, da prične oblastni odbor mariborski že letos v Rogaški Slatini zidati dva nova hotela, ker je obisk gostov vsako leto večji, dozna-varno, da še ni nobenega podrobnejšega načrta o tem. Določenih je pač kakor znano 1,200.000 dinarjev za Rogaško Sla tteo, kar pa se gotovo ne bo moglo u-porabiti izključno za nove zgradbe. Oblastni odbor pa bo z danimi sredstvi storil vse, da razširi in izpopolni kopališče Rogaško Slatino, ki jo je letos o-biskalo že blizu 5000 gostov. — Oblastni odbor posluje s svojimi uradi, kakor smo že poročali, vi svoji vili v Vrazovi ulici 5. Predsedstvo in posamezni odborniki so v prvem nadstropju, pisarna je v pritličju. — Za skupščinske seje za enkrat ne nameravajo preurejati prostorov v novi vili, tako da bo plenum zboroval še v dosedanji kazenski dvorani.
Restavracijski vrt pri Grajski kleti
Ponovno so že zaprosili restavratorji Grajske kleti, naj se jim dovoli postaviti na Trgu Svobode poleg gradu restavracijski vrt. Čeravno bi dobila s tem mestna občina od prostora precej najemnine in bi ličen vrrt gotovo mnogo o-tepšal nekoliko muko stran trga, vendar je občinski svet tozadevno prošnjo že ponovno odbil. Slišali so se pač neki razlogi, ki se pa ne zdijo tehtni dovolj za odklonitev take pTošnje, ni pa mogoče vedeti, v kolikor so v ozadju kake o-sebne ali celo politične simpatije ali antipatije. Navaja se, da bi vrt ne bil higi-jeničen zaradi obilnega prahu. V Mariboru sicer nismo izpostavljeni trajnemu vetra, vendar bi se lahko vsakdo v najhujših dneh zavaroval s tem, da bi šel (M restavracijo mesto na vrt, ako bi že restavrator sam ne mogel popolnoma zavarovati vetrovne strani. Sicer pa enako piha veter mimo Spatzekovega vrta itn verande pri kavarni Jadran, da ne o-menjamo neprilik vrta pri Črnem Orlu. Mnogo bolj nujno je oskrbeti odpomoč mesarjem, ki so navzlic ponovnim in vsestranskim pritožbam še vedno na Koroški pesti, ki se priznano najbolj praši. Drugi argument za odklonitev so baje protesti od prebivalstva iz okolice, ki se jim pa pripisuje brez dvoma prevelik pomen, kajti na restavracijskem vrtu bi se gotovo ne prirejale kake ljudske veselice, ki bi vznemirjale okolico pozno v noč, kakor se menda stanovalci iz okolice ne morejo pritoževati nad restavracijskima vrt orna pri Spatzeku in pri Zemljiču. Gotovo je le, da bi trg z vrtom nekaj pridobil in da bi s tem pridobila tudi glavna mariborska ulica, Aleksandrova, ki se tam začne. Enkrat bo moral občinski svet o tem objektivno sklepati in prošnji ugoditi, ali vsaj povedati tehtnejše razloge.
Mariborski občinski svet
Prihodnja redna seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila dne 24. tm. Na dnevnem redu so med drugimi sledeče točke; Prošnja šolskih slug za Imenovanje stalnim. Lesni paviljon na vogalu Cafove ulice; čerpalka na Grajskem trgu; dobava premoga in drv za magistrat; prošnja Zadruge za splošno gostilničarsko obrt za prispevek za vadrževanje strokovne nadaljevalne šole; predlog mestne klavnice glede Taz-važanja urn etn c ga .led a z avtomobilom; ponudba Ljudske knjižnice za nakup Slomškove slike; številne prošnje dijakov za študijsko podporo; prošnja Tiskovne zadruge v Ljubljani glede konee-oije za ustanovitev podružnice knjigarne v Mariboru; prošnja Terezije Copettd za dovolitev koncesije za ustanovitev Ljudske kuhinje; prošnja Josipa Stibilja za koncesijo za posredovanje poslov in zastavljalnico in končno disciplinarna zadeva Hugona Hinterlechnerja. —
Posestno gibanje.
Nekdanje posestvo znanega nemškega advokata dr. Mravlagga v Počehovi, čigar poslednji lastnik je bil mesar Ivan Doplihar, je to dni kupila na javni dražbi Mestna hranilnica mariborska za 200.000 Din. —
Gospodarsko in politično društvo za V. okraj
ima v soboto 20. avgusta ob 20. uri v gostilni Friedau, Tržaška cesta, svojo redno sejo. Na dnevnem redu so podrobnosti o predpripravah za volitve. Točna udeležba za vse odbornike obvezna! Vabljeni so pa tudi člani in somišljeniki. — Odbor. —
Osebne vesti s pošte.
Premeščeni so: Albina Thaler iz Šoštanja v Slov. Bistrico, Fr. Zgonc iz Ljutomera v Pristavo, Marija Štrukelj iz Sv. Lenarta v Slov. goricah v Zgornjo Sv. Kungoto, Marica Kolar iz Ljubljane v Mežico, Slava Rodič iz Sv. Lenarta v Slov. goricah v Celje, Ana Go-milšak iz Celja na Bled, Olga Senica iz Žirov v Šoštanj, Amalija Kalan iz Šmartnega pri Litiji v Ljutomer, A. Ne-govetič iz Brežic v Videm-Dobrepolje, A. Holbl iz Guštanja v Prevalje, M. Jev-nikar iz Ljubljane v Rog. Slatino in J. Pavalec iz Zgornje Sv. Kungote v Sv. Lenart v Slov. goricah. Upokojen ie Ivan Skoliber v Ormožu. —
Čemu je bilo Melje sinoči brez razsvetljave?
Kmalu po 10. zvečer je v Melju nenadoma ugasnila elektrika. Ves levi del Meljskega predmestja je ostal vso noč v temi. Uvedena preiskava je ugotovila, da je bil vzrok prekinjen ja toka kratek stik, ki sta ga povzročila dva mladeniča. Na dvorišču spedicijskega skladišča »Balkan« se je med žice glavnega voda zapletel zmaj, ki so ga v nočni uri hoteli otroci rešiti. Zato so na daljši motvoz navezali kamen in ga metali med žice. Toda tudi motvoz s kamnom se je zo-pletel med napeljavo in povzročil kratek stik. Poklicani monter mestnega električnega podjetja je ugotovil, da so žice glavnega voda pregorele, ni pa mogel vzpostaviti zveze, radi česar so si Melj-čani morali pomagati pomagati s pri-mitivnejšo razsvetljavo — trskami in svečami. —
Stavka lesnih delavcev še vedno traja. Delavska strokovna organizacija je dobila od podjetnikov obve stilo, da bi bili ti pripravljeni sprejeti zahteve, če se poprej vsi delavci vrnejo na delo. Strokovna organizacija je nato zahtevala tozadevno pismeno in obvezno ugotovitev. —
Državna realka v Mariboru.
Na državni realki v Mariboru prično jesenski ponavljalni ali razredni izpiti id naknadni izpiti (zaradi bolezni) v sredo 24. avgusta zjutraj ob osmih. Ta dan prično tudi dopolnilni sprejemni izpiti za one učence, ki pridejo z drugih srednjih ali pa meščanskih šol in hočejo na realki nadaljevati študije. Taki u-čenci se morajo pravočasno prijaviti s pismeno prošnjo (kolek 5 Din), kateri je treba priložiti letno izpričevalo za 1926-27 z odhodnico prejšnjega zavoda, potom rojstni ali krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenih kozah. — Glavno vpisovanje vi I. razred in za vse nove učence v višje razrede se bo vršilo v četrtek 1. septembra dopoldne. Za vse one učence, ki so 2“ bili na zavodu, pa bo vpisovanje v petek 2. septembra ob osmih zjutraj. — Pismena jesenska matura (višji teč. izpit) prične v četrtek 25. avgusta ob polosmih zjutraj. —
AH so vajenci sužnji?
I7letni vajenec Leo Mohorko fona uradno zdravniško spričevalo, ki našteva okrog 17 krvavo podplutih klobas in ma-rog po hrbtu fanta ter ugotavlja, da je moralo to nastati vsled tokratnega udar janja s kakim gibčnim predmetom — vrvjo ali nekaj podobnega. — Vajenec pravi, da ga je mojster pretepel — s pasjem bičem. —
Velika ladjedelnica na Jadranu.
Neko ameriško velepodjetje je ponudilo naši državi, da zgradi v bližini Splita veliko ladjedelnico. Država bi vložila tretjino potrebnega kapitala, dohodki pa bi se tekom 60 let delili na polovico med Američani in našo državo, nakar postane ladjedelnica izključno naša last. Merodajni krogi se še niso odločili za ali proti sprejemu ponudbe. -
ERNlK Jutri
Šoferski izpiti v Celjn.
Včeraj so se vršili v Celju šoferski izpiti. Od sedmih kandidatov jih je šest izpit prestalo z dobrim uspehom, eden pa ga bo ponovno polagal pri jesenskih preiskušnjah. —
Mrtev novorojenček v mestnem parku.
Včeraj popoldne je vdova Uršula Kolar v novem parku nabirala listje. Na vogalu Gosposke in Dušanove ulice je vi grmu zapazila na trebuhu ležečega novorojenčka moškega spola. Novorojenček je bil že mrtev. Odposlana komisija je ugotovila, da je truplo ležalo v grmu najmanj dva dni. Znakov kakega nasil-stva ni bilo na detetu opaziti, tako da se brez obdukcije ni dalo dognati, ali je otrok prišel mrtev na svet in ga je mati skrila v grmrovje, ali pa ga je odložila, da z otrokovo smrtjo prikrije sramoto, Truplo bo danes raztelešeno. —
Kamnosekova smola.
Nedavno smo zabeležili, da je bila Antonu Čretniku, kamnoseku iz Ribnice na Pohorju, ukradena listnica, v kateri je imel okrog 2000 Din gotovine. Kasneje se je ugotovilo, da je listnico izgubil v neki gostilni, in imel takrat v njej le še 1100 Din. Ko je Čretnik doznal, da so njegovo listnico našli, in da je v njej še celo nekaj denarja, se je hitro odpravil v mesto in včeraj dvignil denar na policijskem komisarijatu. Ginjeno se je zahvaljeval dobrim gospodom in obljubljal, da se ne bo nikdar več napil do nevednosti in da jim ne bo delal več sitnosti. Toda prva nesreča Toneta ni izučila. Komaj je začutil v< žepu denarje, o katerih je bil prepričan, da jih ne bo nikdar več videl, je odšel v gostilno in namakal veliko veselje v sladkem vinu. V noči sta se mu pridružila dva neznanca in mu svetovala, da naj prenoči kar na prostem, kar je Tone tudi storil. Ko se je ob jutranjem svitu prebudil, ni bilo listnice več v žepu suknjiča, temveč v rokavu. Začuden je ugotovil, da mu manjka i% nje 6 bankovcev, a 100 Din. Kljub svečani obljubi, da bo previdnejši in da »gospodom« ne bo delal sitnosti, se je zopet zglasil na komisarijatu in prosil, npj mu pomagajo, kakor prvič, do denarja. — Policija je takoj uvedla preiskavo, da izsledi neznana nočna spremljevalca, ki sta Čretnika nagovarjala, da naj prenočuje na prostem. —
Nesreča pri delu.
Kovač Franc Hleb, doma iz Zrkov-oev, uslužben v mariborski železniški delavnici, si je včeraj piri delu zlomil levo nogo pod kolenom. Koto. katero je kotalil, ga je pritisnilo k stružnici. —
Težka poškodba otroka.
Komaj Sletni franc Grasse je pri igranju na dvorišču tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Na otroke se ne da nikdar dovolj paziti. —
Žrtev dela.
V* četrtek zjutraj je bil na Zavrtnici pri Zagrebu zaposlen delavec Valentin Žerjav iz Sv. Jurija na Bregu pri Čakovcu v tamkajšnji tovarni z izpraznjo-vanjem žveplene kisline iz rezervoarja. Nesrečen slučaj je hotel, da je močen zračni pritisk potisnil skozi cev kislino, ki je Žerjava obrizgala po licu, očeh in vsem telesu. Ponesrečenca, ki ie dobil težke opekline, so odpeljali takoj z rešilnim vozom v bolnico. —
Na dnu.
Sinoči so bile radi suma tajne prostitucije aretirane štiri oboževalke Venere. Dve izmed njih sta bili že v prisilni delavnici. Terezija V. in Slavka M. sta bolj konjunkturistki, dočim sta Ivana M. in Matilda H. delanuržni in se bavi-ta z umazano obrtjo že profesijonalno. Vse so bile oddane v bolnico.
T»t koles.
Franc Černovšek, 17letni ključavničarski vajenec, ki je bil včeraj aretiran radi tatvine kolesa, je pri ponovnem zaslišanju priznal tudi drugo tatvino, ki jo je izvršil 17. junija v Frankopanovi ulici. Omenjenega dne je ukradel trgovcu Kovaču dobro ohranjeno kolo, vredno 1000 Din, in ga prodal nekemu zidarju za 290 Din. Sumi se, da ilista. to edini tatvini, ki je jo izvršil nadebudni uznio-vič. Za njegovo tatinsko udejstvovanje sc zanima polici ia. -
V Mariboru, dne 19. Vlil. -L937*
Nesreča pri nogometu.
Na športnem igrišču Magdalenskega predmestja si je zlomil desno roko uradnik Rado Bevk. Ravno en dan pred to nesrečo se je prijavil med športnike. — Zopet ukradeno kolo.
Tatvine koles se vedno bolj množ®. Danes je bilo zopet ukradeno v mestu eno koto in sicer na Aleksandrovi cesti 12 Francu Pernatu iz Gornje Bistrice. Kolo je znamke »Negro« št. 1346, vredno 1500 Din. —
Kolo jahačev v Mariboru ima svoj ustanovni občni zbor v torelt 30. avgusta ob pol 21. uri v vrtni dvorani hotela »Zamorec« in se na občni zbor vsi prijatelji jahaškega športa u-ljudo vabijo. —
Borza dela išče 2 črkoslikarja za vagone, ključavničarje za avtogenično varjenje in pleskarja in lakirnika, ki bi bil sposoben za vodstvo delavske skupine. —
Matičarji!
Nekaj pevcev Matičarjev poleti v ne* deljo 21. tm. h koči na Smolniku. Odhod z jutranjim vlakom 5.38. Prijatelji' petja
— dobrodošli. —	794
Sokolska prireditev v Rušah.
Kakor smo že objavili, ima Sokol v Rušah v nedeljo dne 21. avg. svojo društveno prireditev in sicer po temle vspo redu; Ob 14. uri sprejem gostov na kolodvoru, nato povorka skozi vas na telovadišče tik šole, kjer bo takoj telovadni nastop. Pri nastopu sodelujeta naša najboljša telovadca br. Štukelj in br. Primožič. Naj pač nihče ne zamudi redke prilike, da vidi vrhujisko telovadbo!
— ‘Po nastopu je na vrtu gostilne Novak prosta zabava. Svirala bo godba mariborskega Sokola. Naše požrtvovalne narodne dame pripravijo v šotorih dovolj tolažbe za želodce in za suha grla izvrstna vina in druge pijače. Ples! Srečolov bo nudil mnogo lepih dobitkov. Železniške zveze so ugodne, vozi tudi mestni avtobus. Bratje, sestre in vsi prijatelji Sokolstva, pridite na to priredi tev v prav obilnem številu. Podprite naše delo, ki izvira iz ljubezni do naroda in kulturnega napredka! Pričakujemo, da nas i okoličani, ki so že od nekdaj radi pohiteli ob takih prilikah _ v narodne Ruše, tudi tokrat obiščejo. Zdravo! —
Novice iz prevaljskega okra'a
Primer nemškega šovinizma. Mestna hranilnica v Velikovcu je odklonila sprejem pošiljke našega sodišča z motivacijo:	»Etie Annahme dieses Ge-
schaftsstiickes wird ver\veigert, weil dasselbe nicht in deutscher Sprache verfasst oder iiberscizt ist«. — Na to se opozarjajo našd faktorji. Klin g klinom!
S čim agitirajo radikali. Iz Prevalj nam poročajo: Na volilnem shodu kandidata dr. Miiltorja na Prevaljah, dne 15. t. m. je bilo poleg dr. Miillerja še paT finanearjev. Govori se, da so morili iti tja na komando. Dr. Miiller je hvalil na vse pretega SLS, pozabil je pa menda, da je imel radikalsko zborovanje, ker je to omenil Šete pri odhodu.
Smrtna nesreča pri delu. V sredo se je pri popravljanju ježa poleg papirnice na Prevaljah smrtno ponesrečil delavec Josip Deirgajner. Pri delu mu je spodrsnilo in težko bruno mu jo padlo na tilnik, da mu ga je zlomilo.
Nevaren požar v delavski baraki. Pr> požaru v delavski baraki v Žerjavu nad Prevaljami je eksplodiralo tudi 10.5*$ vžigate ih kapic in 2000 komadov vžig0'" nih vrvi. Huda eksplozija je skoraj u6,I,r tila rudarja Roka Mlinarja.
Kup veleposestva. Vogelnikovo vel®^ sestvo v Kotljah-Podgori je kuP^ javni dražbi notar dr. Dušan Senčar Prevaljah.
100 let stara ženska z dečjo lr|zl,r°n_
V Edmontonu na Angleškem JC J?voj slavila te dni gospa Suzana CJr.a11<]0totn stoti rojstni dam. Pred poldrugi1’1 ,ej.jo si je ostrigla lase to nosi od tedaj *' .Q frizuro«. Izjavila je novinarjem, ki ^ posetili, da vstaja vsak dan ob ^ ^ Gospa Crane, katere mož je; 11,111	0.
35. leti in je sodeloval v in^dijskem^. ^ ru ter so odlikoval tudi ca*a ics^om, vojne, jo zelo popularna na A K
Zakon Evropejke z Japoncem
Kako fe dobil laponski pisatelj snov za roman
Velikansko razliko med duševnostjo Evropejca in Azijata jako dobro pred-očuje sledeča zgodba, ki kroži, zajeta iz ruskih konzularnih aktov, po velikih nemških listih.
Pred leti, ko so bili v Rusiji šc zadnji nemiri meščanskih vojn, je starorusko dekle Sonja Gnedič v Vladivostoku spoznalo japonskega generalštab ne?a oficirja Tahaki. Mlada Rusinja je ravno dovršila gimnazijo -in je stanovala v istem hotelu kot japonski oficir. Zivlienske navade oficirja so bile zna* vsem v hotelu in ni čuda, da se je zanj začela zanimati tudi mlada Rusinja, ko je zvedela, da obvlada popolnoma ruski jezik in da se mnogo bavi z literaturo. Slučaj je storil svoje in Japonec je postal snubec mlade Sonje. Posebnosti Japonca so Sonjo nekaj časa odbijale, potem pa privlačevale in njegova resno vztrajna snubitev je vzbudila pravo ljubezen.
S tem, da ie zasnubil tujko, je napravil Tahaki križ čez svojo oficirsko karijero. Pripravljen je moral biti celo Še na težje posledice svojega koraka. Vse to je svoji izvoljenki mirno in kratko razodel ter jo odpravil k svojim starišem, kjer naj počaka, da uredi svoje službene zadeve ter pride k njej, da se poročita. Sonja ie pogumno odšla v tuji svet, ki ji je bil silno oddaljen in nepojmljiv še tudi tedaj, ko so jo sprejeli v hišici pod gostim drevjem, na robu strmega morskega obrežja — v bodoči domačiji. Ženinova rodbina jo je sprejela po svojih čudnih običaJih in Sonja je komaj čakala, da pride on. Prišel je, in ker je že slekel uniformo, je bil pravi in pristni človek tujega sveta. Le kadar sta bila sama, je našla v njem zopet onega iz Vladivostoka. Radi ženitve s tujko je vojaška oblast Tahakiiu naložila triletno pregnanstvo v rodni kraj.
Na jesen sta ostala mlada zakonca sama v hišici ob morju. Mož je dobil
celo skladnico ruskih, angleških in japonskih knjig, v katere sta se oba vto-pila. Noči so minile v ljubezni in strasti, katero je on od svojih prednikov podedoval iz prastare kulture. Podnevi je bil mož sicer redkobeseden, a nad vse vljuden in uslužen pri svoji pravi zatopljenosti v čitanje in pisanje. Od tujega sveta ie Sonja še vedno poznala samo njega v toliko, kolikor ga je ljubila in se ga nekoliko tudi bala.
Dnevi in meseci so se vrstili, kakor jaspisove krogljice budhističnega rožnega venca. Prognanstvo je bilo že končano, mladi par pa je še vedno prebival v hišici ob morju. Naenkrat so pa trume ljudi vdrle v to samoto. Nepričakovani obiskovalci so se prikla njali njemu in njej, fotografirali so nje* ga pri knjigah, z nio na sprehodih in Sonja je šele po dolgih ovinkih dozna-la, da je njen mož dovršil slavno pisateljsko delo. Kazali so ji časopise in revije z njegovimi in njenimi slikami in dolgim tekstom, ki ga pa ni razumela, čeravno se je v treh letih za silo priučila nekaj japonščine. Na vsa vprašanja po slavnem romanu je mož ostal v svoji redkobesedni vliudnosti. Mislila je, da vse to ni tako važno in ni več povpraševala.
Nekega dne se je pa med stalnimi in čestimi obiskovalci znašel poročevalec velikega tokijskega lista, ki je obvladal ruščino. Moža ni bilo doma in je ona ž njim šetala ob obali. Razgovor se je naravno sukal okrog romana in Sonja je zvedela vse. — Tahaki je vsa leta zakonskega življenja, dan za dnem, noč za nočjo najnatančnejše opisoval vse, kar ie na njej opazil. Sonja se je zagledala živo na tiskanem papirju. Videla se je razgaljeno, izdano in izvohunjeno na duši in na telesu. Razkril se ji je strašen prepad med du ševnostjo Evrope in Azije in zatekla se je k ruskemu konzulatu, da jo odpravi v domovino.
Usoda bavarskega Rif-kabila
Med ranjenci zadnje težke bitke, katero je bil proti Špancem in Francozom Abd-el Krim, poglavar Rif-kabi-lov, so’našli Francozi tudi arabskega emirja, poveljnika Abd-el Krimove ar-tileriie, ki je najprej toliko škode pri-zadjala Špancem in potem tudi Francozom delala hude preglavice. Ko so z drugimi ranjenci vred izlečili tudi arabskega artilerijskega poveljnika, se je po naključju izkazalo, da je to dezerter iz francoske tujske legije, bavar ski rojak Klembs. Med francosko posadko so se znašli neki njegovi bivši tovariši iz legije, ki so sveto zatrjeva* h, da je navidezni Arabec — Bavarec Klembs in nihče drugi, čeravno je mož f^orUsamo arabski in s pravim orj-ntalskim mirom zavračal vse obtož-nadaiinora^ai^a' Pr'čam so dala prav ferent nrpmazi$kovanja in artiler. re* ste	Abd*el Krimove voj-
francosl-o	r Klembs prišel pred
=°rnV,0di^e- 0btožnica je navajala, da je Klembs kot mladi ba-
in	ej?	p,r?? v svetovno vojno
m dosluzil črn štabnega narednika v
nekem nemškem topniškem polku. Ob Preobratu se je vpisal, kot mnogo drugih, v francosko tujsko legijo in že po preteku enega leta pobegnil k Arabcem. Med Rif-kabili se je popolnoma naturaliziral in dosegel v Abd-el Kri-movi vojski stopnjo topničarskega referenta in poveljnika.
Obtoženec je ves čas razprave vztrajal v stoičnem orientalskem ml* ru in m niti z očmi trenil, ko Je po postavali ob vsem priznanju njegovega junaštva padla smrtna obsodba Vojno sodišče je apeliralo celo na njegove sorodnike, da bi ga pregovorili k priznanju kake olajševalne okolnosti. Rif-kabil Klembs je pa tudi posredovanje svojih sorodnikov z orientalsko kratko gesto odklonil. Sodba vojnega so. dišča, izrečena že lani, se pa ni izvršila, ker je bil obsojenec v bolniškem stanju in ker je njegov, od sodišča določeni branitelj vložil nritožbo.
Te dni se je zadeva bavarskega Rif-kabila obravnavala pred okrožnim sodiščem v Tazi, ki je prvo razsodbo razveljavilo in Klembsa obsodilo na 7 let prisilnega dela v kolonijah. Klembs je na tej razpnavi govoril perfektno francoski, ostal je pa kljub priznanju svoje preteklosti zvest vsemu, čemur se je priučil med Arabci. Nje gov branitelj je zopet vložil pritožbo ter je upanie na obnovno razpravo z oprostilno razsodbo ah pa na pomilo' stitev tako zanimivega človeka iz najtežje povojne dobe.
Str&sburška kapitulacijska zastava
Pričetek Šalfapinove karijere
Ko smo meseca maja poročali, da znaša Šalja.pinovi honorar na dunajski državni operi, kjer ie mimogrede gostoval, na en sam večer 165.000 Din, je marsikdo debelo pogledal ob misli na to mastno gažo. Gotovo pa je se malokdo zavedal, kako skromen je bil pričetek javnega nastopanja najslavnejšega basista. V »Revne de Pariš« čitamo zanimive podatke, ki jih piše Šaljapin sam o pričetku svoje pevske karijere. Nekoč je bil pri cerkvenem opravila ter se je približal pojočemu cerkvenemu zboru in pričel škiliti na čudne hieroglife, ki so jih držali pevci in dirigent pred seboj, četudi si niti najmanj ni mogel predstavljati, kako in kaj je s temi pikami in črticami na notnem papirju, ga je Prijelo nenadoma tako navdušenje za pevski zbor, da je poiskal prvo priliko, da se mu pridruži. Pri neki vaji cerkvenega zbora se Šaljapin ojunači in zaprosi dirigenta, naj mu dovoli da po-e pri zboru. Resen mož vzame gosli in reče malemu, naj zapoje neko znano pesmico. Prva poskušnja je uspela naravnost sijajno. Dirigent je razodel Ša-ljapinu, da ima dober posluh in prijeten glas. Sprejel ga je v zbor in kmalu je spoznal one nerazumljive note. Tako je postal nekak pevski vajenec, ne da bi dobival seveda kako odškodnino. Ko pa je postal kasneje že skoro neobhodno potreben član zbora, so mu dajali mesečno poldrugi rubelj honorarja. In ko je njegov glas zaslovel po pokrajini, so mu zvišali plačo na šest rubljev. In tako je šlo od leta do leta nevzdržno naprej z njegovo slavo kakor tudi s honorarjem, dokler ni zavzel prvega mesta med svetovnimi basisti.
Vešče so izdale tatove
V krčmi nekega pariškega predmestja se je znašlo pri zajutrku več potnikov različnega stanu. Kriminalni uradnik, ki je srebal svojo kavo za mizo sam, je ostrim pogledom kmalu nagel v pisani družbi gostilne dvojico, ki je imela pred vrati krasen luksuzni avto. Govorica teh dveh gospodov pa niti najmanj ni odgovarjala oni boljših ljudi, radi česar je imel uradnik takoj na sumu oba moža, da sta. avto ukradla. Šel je na cesto, ter si natančneje ogledal sijajno vozilo. Tu je opazil, da se skrivajo za zaveso v avtu vešče, ki so marale priti v avto tekam noči. Sedaj jih bomo kar imeli, si je mislil policist, ter je pričel izpraševati obema vest. Pripravil ju je do tega, da sta izjavila, da se z avtom že par dni ni ni hop vozil in da sta se šele istega dne zjutraj odpeljala iz Pariza. Policist pa je zmagonosno pokazal na vešče v vozu, ki so dokazovale, da je moral imeti avto precejšnjo nočno vožnjo za seboj. Tiča sta se takoj udala in priznala, da sta ukradla avto prejšnjega večera v Parizu in da. sta dirjala vso
Šport
ISSK Maribor : Villacher SV.
V soboto popoldne gostuje v Celju proti Atletikom znano avstrijsko nogometno moštvo Villacher SV, naslednjega dne pa nastopi v Mariboru proti ISSK Mariboru. Beljačani Mariborčanom niso tuje moštvo. Ponovno so že gostovali v Mariboru in vsdkdar zapustili najboljši utis, predvsem pa dokazali, da so si naslov prvaka Koroške z idealno nogometno in tekmovalno rutinp z lahkoto pridobili: KAC v Celovcu jim je podlegel v razmerju 7:0, v ostalimi avstrijskimi in našimi moštvi pa so dosegli izredno ugodne rezultate. Villacher SV razpolaga z izredno dobrim materija-lom. Posamezniki, kakor tudi celota se odlikujejo s precizno kombinacijsko in tehnično dozorelo igro. Najboljši del moštva je hitri napad, ki ne izgublja časa in s presenetljivo brzino oblega vrata nasprotnikov. Rrilska vrsta je ofenzivno nevarna, defenzivno pa doprinaša ožji obrambi izdatno pomoč. Branilca in vratar so rutinirani, mirni in sigurni čuvaji svojega svetišča, tako da bo »Ma ribor«, ki trenutno ni v najslabši kondiciji, moral zastaviti vse svoje skromno znanje in žrtvovati vse moči, da doseže ugoden rezultat.
Predtekmo bosta odigrali prva in drtt ga garnitura Mariborove hazene.
ISSK Maribor rez. ; TSK Merkur komb.
Ob 10. dopoldne bo na igrišču ISSK Maribora kombinirano Merkurjevo moštvo odigralo trening tekmo proti rezervnemu moštvu Maribora. Rezerva »Maribora«, ki v zadnjih letih ni podlegla nobenemu nasprotniku in si je pridobila naziv nepremagljive enajsterice, bo gotovo tudi tokrat dokazala, da tehnično znanje z dobro voljo nadkriljuje celo najostrejšega nasprotnika. Gotovo je. da bo tudi dopoldanski nastop rezerv nudil dobro igro.
*z leta 1870., ki je 27. septembra na-| noč po okolici, znanila pripravljenost predaje, se je našla v zapuščini starega borca teh v,0],nih let — bivšega francoskega s otnika Jeana Wolffa. Ta je prinesel o zastavo skinjeno z droga, skrito po svojo obleko iz Strasbourga, umri je v francoskem mestu Argenton !n Je zastavo kot zgodovinsko reli-kvijo zapustil magistratu tega mesta z določilom, naj se vrne mestu Strasbourg. kadar bo tam javno
zopet francosko, in sežge. Mesto Strasbourg sprejema z veseljem to zapuščino ve* like zgodovinske vrednosti, zastave pa ne misli sežgati, ampak jo hoče hraniti v svojem zgodovinskem muzeju. Predaja zgodovinske zastave se bo vršila 4. septembra ob praznovanju obletnice francoske republike.
Katastrofalne poplave v Rusiji.
Po velikih nalivih zadnjega tedna so nastale v pokrajinah Daljnega vzhoda uničujoče poplave. Med Vladivostokom in Habarovskom na mandžurski meji je preplavljenih 50 vasi. Železniška proga je i>od vodo in deset mostov jo porušenih. V velikih premogovnikih Sučana so morali prekiniti delo, ker je že več delavcev zgubilo življenje v poplavljenih jamah. Hudourniki v Armeniji Pa so zahtevali celo vrsto človeških žrtev neglede na to, da je materijaloa škoda za enkrat še neprecenljiva.
Hazenska tekma Maribor I.: Maribor II.
Ob 15. bosta hazenski družini »Maribora« odigrali predtekmo prijateljske tekme »Maribor« Villacher SV. Prva družina Maribora nastopi v najmočnejši postavi, ki bo najbrže zastopala barve svojega kluba v jesenskih prvenstvenih nastopih. Druga garnitura pa je gotovo njen najmočnejši protivnik ua tleh mariborske oblasti razen Mure, ki ji je docela enakovreden nasprotnik. Tekma bo ljubiteljem bazenskega športa nudila prvovrsten užitek.
»Perun« vabi vse svoje člane, da se udeleže pešizleta v nedeljo 21. t. m. na Pohorje (Mariborska koča). Zbirališče na Kralja Petra trgu pred kavarno »Orient« točno ob 5. zjutraj. Predsednik.
Najstarejši Irec.
V neki irski vasi je umrl najstarejši državljan irske države, Neal Bovle, v starosti 115 let. Ko je praznoval svojo lOOletnico, je bil še tako svež in Čil, da bi — kakor je sam dejal — lahko skakal preko mize. Bil je poljedelec in je njegova hrana obstojala večinoma iz krompirja, ječmenovega kruha in močnika ter mleka in surovega masla. -Ko je bil star 80 let, je prvič pil čaj. Ves čas svojega dolgega življenja je pa močno kadil. Iz svoje vasi se je samo enkrat oddaljil in sicer 15 milj daleč podom neke ženitve.
Življenska rešitev s krvno transfuzijo.
Nekega 61etnega dečka je pičil gad v nogo in ko so vsa sredstva proti zastrupljenju odrekla, se je njegova mati odločila za transfuzijo svoje krvi. Vzeli so ji 400 gramov krvi, zmešali to kri s 30 kubicentimetri dve-odstotne razstopljine natrija in to zmes vbrizgali zastrupljenemu dečku v žile. 2e med vbrizgavanjem je prenehalo učinkovanje strupa in mali pacient je vzbujen iz težke tnnedlcvice tožil samo nad bolečinami v nogi. Čez par dni je bil deček popolnoma I zdrav.
Sočutje žene.
Debelušasta soproga sreča svojega moža, reveža v zakonu in izven nje* ga, ter ga nagovori: »No, Janez, kaj si pa tako strahovito povezan na glavi
in roki?«
»Kaj še nisi nič slišala, da sem padel davi s četrtega nadstropja na cesto, ko sem snažil okna?!«
»Da je bilo tako hudo, res nisem vedela! Slišala sem le, da si zletel s tretjega nadstropja . . .«
Enakost rodbinskih imen.
Kakor imamo med našim narodom mnogoštevilne rodbine z imeni Jankovič, Jovanovič in podobno, kakor najdeš med Nemci nešteto Meierjev in Miillerjev, tako oziroma še bolj pogosto je v Ameriki rodbinsko ime Smith. Baje ni nobeno ime na vsem svetu tako razširjeno, kakor Smith. Zadnje ljudsko štetje v Združenih državah je pokazalo, da se piše tam nič manj kakor 1,304.300 Amerikan-cev za Smithe. Redko je mesto v USA, kjer ne bi bili Smithi na prvem mestu po številu. Edino St. Pauls in Mipneapolis tvorita izjemo, kjer so Smithi šele na petem mestu. V Chicagu pa so n. pr. na drugem ter imajo prvenstvo tu Johnsoni. Tudi v New-Yorku nosiio Smithi zastavo.
J*
t
MarffiorsSl V S C E R N I K 'JuTri.
V M a r !Uo nt, Tine T* VIII. -v
C. Q. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 88
»Dobro se je opremil,« je dejal Jack kapetanu; »celo nekrj mojih papirjev si je prisvojil. Neverjetno spreten človek«.
»Iznebiti se ga moramo čimpreje. A kaj bo z ojo?« je vprašal kapetan.
»O tem naj odloči policija. Moje mnenje je: čim bolje ju ločijo, tem pametneje. Proti njej ni bilo izdano povelje za aretacijo. Sicer pa jo še natančneje zaslišim.«
»Cisto mehka je postala; zlepa zveste še marsikaj od nje.«
»Vsaj upam. Zena je iz dobre obitelji. Glavno Je, da se na ladji o dogodku sploh ničesar ne zve. Zato molčimo in mornarjema blagovolite izročiti nagrado! Stewardu porečemo, da je blazen.«
Jack je izročil kapetanu bankovec in odšel k Polly. In poslej je tičal pri njej ali ona pri njem vse dneve ter jo je »zasliševal«.
Toda Dodda nista pozabila. Pošiljala sta mu najboljšo hrano in celo sekta.
Kapetan se je čudil, Jack pa je dejal:
»To je rnoja metoda. Omeči se . . . uvidi, da mu želimo najbolje in končno prizna sam vse . . .«
Nekaj dni nato je dejal Jack: »Naj vsako jutro na vsezgodaj dva mornarja odvedeta nesrečneža na izprehod po krovu, dokler ni nikogar izmed pot* nikov na izpregled. Mornarja že nagradim . . .« Tako se je zgodilo.
Dodd ni ugovarjal več. Vedel je pač, da je v stiski humor še najlepša reč. Glavno pa je, da Jacka ni pustil iz oči. V Valparaisu se itak razkrije vsa lumparija.
Preko dneva je sedela Polly včasih na krovu in ležeča v stolu zrla preko morja. In približal se ji je Jack, se resno poklonil in odkril ter vprašal:
»Kako se počutite, mrs. Bell?«
»Hvala, mr. Dodd!« se je nasmejala in mu ponudila ročico. »Kaj počne moj mož?«
»Dobro se mu godi; samo menda strašno hrepeni po vas. Ali bi ga ne šli malo tolažit?«
»Ne,« je odvrnila odločno. »Norec je. Samo sramoto in trud mi je nakopal. Ločim se od njega!«
»O! Ločite se? — O tem napraviva poseben zapisnik.«
In pozdravil je ter odšel h kapetanu.
»Ali niste preveč zaupljivi ž njo?« je vprašal kapetan. »Pazite! Tudi ona je pustolovka!«
»Ne skrbite! Pravkar mi je povedala, da se da ločiti od njega. Zlepa izvem še, kje imata denar skrit. Namreč, ako ona to sploh ve. Omrežiti jo moram z ljubeznivostjo, ki se ji ne ustavlja nobena ženska.«
»Eh, ženske!« je dejal Flint\vell. »Kače! Najboljša ni nič vredna. Izdajalska sorta!«
Nekega dne je prišel steward h kapetanu, da ga »gospod Jack Bell« nujno prosi, naj pride k njemu. Steward je verjel, da je zaprti gospod opasen blaznik.
»Ali naj grem?« je vprašal Flint\vell.
»Le pojdite!« je rekel Jack. »Morda prizna vam, kam je skril milijone. Tudi vam bi morda ne bilo odveč nekaj tisočakov dolarjev nagrade . . .«
Kapetan je torej šel k oknu kabine, v kateri je bil Dodd in vprašal, česa si želi.
»V Valparaisu se izkaže, da nisem Jack Bell, nego da sem Bobby Dodd, amerikanski detektiv. Tam vam pokažejo lahko celo vrsto mojih slik in gromado člankov o meni. Vse se vam bo smejalo, da ste se dali tako grdo izpeljati na led, Prosim vas zato le enega: zaprite še njega, da vam ne uide! Odgovorni ste zanj. Vaša čast zahteva, da ste objektivni! Prepustite policiji, da dožene, kdo je lopov! Samo vi se nikar ne vtikajte v to afero . . .«, tako je govoril Dodd.
Kapetan je postal zamišljen. Zaskrbelo ga je. A šel je in povedal vse Jacku. Jack se je zakroho-tal:
»Izvrstno! Jaz sem on in njegova žena je moja žena! Dobro! Zadovoljen sem, kar zaprite še naju! Toda mene in mojo ženo skupaj, da mi ne bo preveč dolgčas!«
Kapetan se je zasmejal: »Verujem, da bi vam bilo to všeč! Zena je resnično lepa.«
»In čim dalje bolj sem uverjen, da je žena pri vsej lumpariji nedolžna. Gola ljubezen do moža jo je gnala za njim. Pravzaprav je junaška žena. Kod vse je reva begala po svetu in kaj vse je prestala! Ker sem ju zasledoval od Chicaga preko Londona, Nemčije, Poljske, Rusije, Sibirije, Sahalina in Ja3 ponske do sem, sem jo izlahka kontroliral. Lahko rečem, da ni v njenem pripovedovanju doslej niti ene laži.«
»In vse zapisujete? To bo velik zapisnik,« je menil kapetan.
»Naravnost ogromen,« je pritrdil Jack. »Napisan imam že debel rokopis. Zanimiv detektivski roman! A ne tiste smešno romantične sorte. Le govorite ž njo; sami se prepričajte!«
»Da očara še mene? Jaz sem oženjen in imam kup otrok!« se je šalil kapetan.
»Jaz nimam ne žene ne otrok. Ampak očarati se pa le ne dam!« je odvrnil Jack . . .
Poslej so res večkrat kramljali vsi trije. Skupaj so večerjali, in Pol!y je pripovedovala svoje doživljaje zelo živahno. Njeno pripovedovanje pa je popolnjeval Jack.
In tudi pisal je »zapisnik« ž njo. V istini je pisal zopet svoje spomine kot nadaljevanje poročil, ki jih je bil že poslal stricu Heganu ... Iz S. Francisca jih je nameraval odposlati v Chicago, da bo stric vedel, koliko žrtev je vzel nase zaradi njegove banke, da dokaže zmago Slovana nad Germanom in da ostane zapisana v zgodovini rodbine Hegan & Bell. ~
YYYITT
ZOPET DOMOV!
Tako so se vozili in vozili do Honolula deset it do S. Francisca še sedem dni.
V S. Franciscu je odšel Jack na kopno. Kape; tanu je dejal, da gre na policijo po navodila, ali lahko izkrca tatu že tukaj, ali pa ga mora spremljati še v čilski Valparaiso, Njegov pravi namen pa je bil poizvedeti v bankah, kako stoje bakrovi papirji. Od papirjev je bilo edino odvisno, kaj ukrene.
Ni mu bilo treba hoditi daleč. 2e tik luke je našel banko in zvedel, da se je baker dvigal vztrajno tekom vseh sedemnajstih dni, ki jih je prebil na plovbi preko Tihega oceana.
Najrajši bi bil zakričal od radosti, zmagovito-sti in sreče, toda ukrotil se je, hitel na Klondyke in poročal kapetanu:
»Izkrcati ga moramo. Takoj pride policija ponj, a tudi gospa ostane tukaj do nadaljnih odredb. Sam jo spremim na policijsko ravnateljstvo ter se vrnem nemudoma, da ga eskortiramo skupaj.«
Nato je tekel k Polly. Bila je že pripravljena, da ostavi ladjo. Jack jo je objel, poljubil in vzklikal:
»Zmagal sem, dušica! Hura! Bakrov hausse! Kolosalen hausse! Izguba je že desetkratno pokrita! Domov, srček! Kar hitro domov!«
Polly je dobila mokre oči: »Hvala Bogu! Končno sva svobodna! A kako se rešiva Dodda? Revež ni trpel nič manje kot midva; vem, da ga grize sramota huje, kot najstrašnejša ječa«.
»Za njegovo domišljavost je tak tuš samo koristen. Vsak policaj si že domišlja, da je Sherlock Holmes. Jaz sem mu dokazal, da smo Jugosloveni vendarle še brihtnejši, kakor Amerikanci. Toda zdaj ga izpustim. Samo toliko ga še zaprem, da ga prehitiva v Chicagu.«
(Dalje prihodnjič.)
Mati oglati, ki tlulljov potrt, dovalnt in aoeljalna namena •bSinttva • vtaka beteda 30 p, ■ajmanjti znatak Oin S-—
Mali	o:
Žtnitva, dopiaovanja in ogla. ti trgovakega ali reklamnega značaja: vtaka beteda 50 p, najmanjši zneatk Din 10'—
Učenka M šiviljo
se sprejme. Krčevina, Sernčeva «1. 1U, za kavarno Promenada.	792
Specijalna delavnica
za črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 571
Vafeljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, Poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvornice keksov V. Bizjak in drug, Rog. Slatina.	369
Knjige veže
od priprost© do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul- 24 in 37.	*	428
Pozor!
Čevlje, samo ročno delo iz najboljšega blaga. Moški, visoki, boks 190 Din. Moški, nizki 180 Din, damski, nizki vsake vrste 160 Din. Naročila po meri in popravila po najnižjih cenah. Franc Neubauer, čevljar, Gornja gosposka uk 33, Maribor.	649
Ali ste 2e {lan	641
Ljudske samopomoči?
Ako ne, zahtevajte takoj zastonj pravila in pristopno izjavo. Sprejmejo se do konca t, leta vn zdrave osebe brez razlike stanu, spola in starosti, torej tudi otroci in starci.
»Ljudska samopomoč44 za Slovenijo v Mariboru
Alektandrova ceita 45.
Učenec
kije dovršil vuj dva razreda maSčanake šole, se »prejme
v manufakturno trgovino
v Mariboru. Naalov pove uprava Večernlka. 793
Vinski"
kamen
kupujem In prevzamem
iz kleti prodajalca od 50 kr naprej.
Karol Schwarz
hetel „Črni orel" Maribor, Grajski trg 1.
„Prva dalmatinska Klat”
v Mariboru, Mesarska ulica 5
toči garantirano pristno in preizkušano črno in belo dalmatinsko vino z otoka Visa 14°|0 Mallig stopinj alkohola. Dnevno se pečejo vsakovrstne morske ribe po brezkonkurenčni nizki ceni. Vsak petek se prodajajo sveže morske ribe. Istotam dobite dalmatinsko oljčno olje. Pokusite, da ste prepričani. Se priporočam
i. Povodnlk.
Platno
prve vrste za rjuhe
po Din 22*—
ilf*n itd. p. —jnitjih cenah e, d.bt pr.	6.
I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17
Jaz	>
Ti	n ‘S
On	iss .sl?
Ona	F E
Oni	S -3 o«
VI	P J
Ml	S. s cx sa
Vsi	m 2
hm
Si
Si
Q s
MZ
AJ £
US
Klišeje
uaeh urst, trtne In autotlpije, lzflelu|e po predloženih rlebah, pero« piših ali Bilkah za navaden tiste ali za flne|4o izvedba v eni ali več barvah točna pa naročilu In v na|kra]Sem času
JUGOGRAF1KA
tiskovna In založna dr. z o. z.
LJUBLJANA
Sv. Petra nasip
23
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstav11** Stanko D e t e 1 a v Mariboru.