Pred volItvami
Informiranost in odgovornost v delegatskem sistemu
Z novo ustavo uvajamo v naše življenja delegatski sistem in tako sistem.
Razlika med njima je več kot očitna tako v vsebini kot v me-todologiji uveljavljanja enega in drugega v praksi. Če je pred-stavniški sistem slonel na za-upanju neke sredine v svojega predstavnika za neko mandatno obdobje in je bil tedaj ta pred-stavnik pri svojih odločitvah bolj ali manj suveren (priporo-čali smo vzdrževanje stikov z bazo, da bi tako bolje poznal problematiko, poznali smo teoretično in praktično mož-nost odpoklica), potem že samo ime delegat — odposlanec pove, da gre tokrat zgolj za zastop-nika in tolmača interesov svoje sredine v okolju ali v sredini, kamor je s svojimi pooblastili poslan. In to posebej v vsaki sredini in posebej za vsako za-devo, ko naj, bi se odrazili in usklajevali ožji interesi s širšimi, individualnimi interesi (v širšem
samoupravne odnose na vseh ravneh odpravljamo že trideset let trajajoči
pomenu) z družbenimi. Samo po sebi razumljivo je, da mora odposlanec svoji sredini tudi poročatd o opravljeni zaupani mu nalogj in tej sredini tudi tolmačiti širše družbene inte-rese, ki morda niso vedno v skladu z ožjimi interesi odpo-slančevega okolja.
S tem seveda ni rečeno, da odposlanec - delegat izgublja vsako individualnost, ki je bila značilna za naš predstavniški sistem. Tudi v delegatskem si-stemu se ta individiialnost od-raža, vendar pa se mora odraziti predvsem pri oblikovanju sta-lišč v delegatovem okolju, ki z njimi prihaja v širše okolje. Pri tem se ta individualnost in aktivnost lahko zelo močno odrazi, saj more in mora priti do skupnih pogledov odpo-slanca in njegove sredine glede na zadeve, ki se obravnavajo v
in na vseh področjih dntžbenega in spreminjajoči se predstavniški
širši skupnosti. Isto velja tudi za obratno pot.
Tako spremenjeni, vsebinsko drugačni družbeni samoupravni odnosi, ki jih narekuje delegat-ski sistem, pa zahtevajo neka-tere tudi povsem praktične ukrepe. In če so ti ukrepi videti na hitrico še tako tehnične na-rave, so vendarle pogoj za uve-ljavitev delegatskega sistema in s tem seveda (in predvsem) po-goj za možnost neposrednega soodločanja delovnih ljudi tn občanov v vseh zadevah, ki jih zanimajo ali prizadevajo.
Predvsem mora imeti delegat možnost, da se o odločitvah, o
(Nadaljevanje na 2. stranij
Informiranost v delegatskem sistemu
(Nadaljevanje s 1. strani)
katerih naj bi gasoval, posve-tuje s sredino, ki ga je izvolila in ki je neposredno zainteresirana $ede posledic takšnih ali diu-gačnih odločitev. To možnost mu moramo ustvariti v krajev-nih skupnostih, temeljnih or-ganizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organiza-cijah in društvih tisti, ki smo mu zaupali mandat. Ce mu te možnosti ne bomo dali, potem prepuščamo odločitve delegatu samemu, posledice takih odlo-čitev pa moramo seveda pripi-sati sami sebi. Če bomo dele-gatu te možnosti nudili in bomo pripravljeni sodelovati pri oblikovanju stališč in soodlo čanju, a bo delegat našo pri-pravljenost spregledal ali za-nemaril, potem bo moral seveda prevzeti nase tudi pred nami vso odgovomost in posledice.
Naša stvar bo v takem primeru, če mu bomo še zaupali nalogo odposlanca.
Nič manjše odgovomosti pa v novem sistemu ne bodo pre-vzemali nase sklicatelji zasedanj delegatov, pa naj si bo na ka-kršnikoli ravni. Če delegatom ne bodo omogočili s pravočas-nim sklicem in pravočasno do stavo vsega gradiva, da bi se posvetovali s svojo sredino, po-tem jih bodo spet potisnili v položaj predstavnikov, nepo-sredno soodločanje pa bo osta-lo črka na papirju ustavnih in statutarnih dokumentov.
Kot že rečeno, to so morda na videz prakticistična vpra-šanja, ki pa so še kako vsebin-ska, če pomislimona posledice. Delovni ljudje in občani, ki ano se v preteklih dneh zbirali na svojih zborih v tolikšnem šte-vilu, kot ne verjetno že dolgo let, ne bi bili ne le razočarani,
pač pa predvsem ogorčeni, če delegati, ki jim bodo zaupali njihovo poslanstvo, in diužbe-nopolitične organizacije, ki so odgovorne, ne bi izpolnili vsega, da bi delegatski sistem in s tem naše neposredno soodločanje resnično zaživela v duhu ustave in stališč naše prvoborke za samoupravne odnose — zveze komunistov.
Ko bomo tokrat odhajali na volišča, ne bomo oddali le svoj glas za delegata ,,tega in tega", pač pa bomo iz izvolitvijo de-legata sprejeli tudi svojo obvez-nost in odgovomost ter aktivno pripravljenost za soodločanje pri vseh zadevah, ki nas zani-majo ali zadevajo, pa naj bo to v temeljni organizaciji združe-nega dela, krajevni skupnosti, interesni skupnosti, družbeno-politični organizaciji, društvu, šoli, vaistvenem zavodu itd.
B.K.