Poštnina platana v gotovini Nepregledne množice slovenskega ljudstva pri pogrebu dr. Antona Korošca - Zastopniki N,. vel. kralja, vlade, vojske, vseh političnih in uradnih ustanov, pri službi božji v stolnici Med današnjo pogrebno službo božjo v ljubljanski stolnici, je imel škof dr. Gregorij Rožman v spomin pokojnega slovenskega narodnega voditelja naslednji govor: S cerkvenimi obredi se poslavljamo od »eniških ostankov dr. Antona Korošca, z molitvijo in sveto daritvijo se spominjamo njegove duše, da jo Gospod Bog sprejme v večno življenje. V globoki hvaležnosti se sleherni Slovenec in Jugoslovan klanja spominu moža. ki je vge svoje sposobnosti, vse moči, vsa sredstva posvetil svojemu narodu, da ga pelje na pot, ki vodi r svobodo, blagostanje in lepšo bodočnost Dvajset let star se je odločil za duhorski Poklic. V cvetu živahne in zdrave mladosti je nadarjeni abiturient žrtvoval naravno težnjo po družini in potomstvu in se ves brez pridržka postavil v službo svojega malega, * trdo odpovedjo ljubljenega naroda. Prepričan je bil, da bo mogel ■ y duhovskem stanu najboljše služiti Bogu in svo- I jemu narodu, ko ga ne bo oviral noben ozir nii družinske obveznosti. Svoboda in vnanje neodvi-Ben, vedno za vsako osebno žrtev pripravljen je kot duhovnik mogel stati ob svojem narodu t »saki uri. Temeljito je Študiral bogoslovne vede. Poleg običajnega bogoslovnega kursa v domačem učilišču, je nadaljeval teološko naobrazbo še na univerzi ter si pridobil doktorat v bogoslovju. Zdelo se je. da se mu odpira pot k znanstvenemu delovanju. A božja Previdnost ga je namenila za drugo polje — na težavno politično polje ga je usmerila. Mladega kaplana je dobri Bog Ubral, da je nam Slovencem dal voditelja ▼ usodni zgodovinski uri, ki nas je kakor Mozeg pripeljal t svobodno narodno državo, da je dal nastajajoči Jugoslaviji kovača, ki ji pomaga utrditi jeklen temelj. Najodličnejši njegovi sodelavci so te dni v. govorih in člankih orisali dr. Koroščevo veličino in njegovo velikansko življenjsko delo. Iz vsega, kar je delal in žrtvoval, se vidi, da ga je tudi v politiki vodil oni svečeniški duh osebne odpočili in požrtvovalnosti, kateremu se je v nai|epši mladosti posvetil. Dr. Anton Korošec je tudi kot politični voditelj in kot državnik, ostal v STojem najglobljem bistvu duhovnik, t. j. mož, ki se žrtvuje za druge, sebe pa pozablja in zapostavlja. Kakor pravi duhovnik vidi in išče le duše in njihovo srečo in je pripravljen za nje vse žrtvovati, lastno življenje — tako je delal dr. Anton Korošec. Ker je bil poln svečeniškega duha, so ostale njegove roke čiste, dajale so, d S, razsipale, jemati niso znale, niso hotele. 2ivel in umrl je brez premoženja — in bi vendar brez vsakršne kršitve pisanih zakonov na svojih položajih mogel imeti bogastvo. Njegove roke so delile, trosile vse, kar je imel in zaslužil. V knjigi življenja, ki se v nebesih vodi, so zapisane vse vsote, ki jih je njegova radodarna roka delila, delila neštetim od mladega stremečega znanstvenika, do bolehne sirote in do skrite redovnice, ki ▼ vsakdanjih tihih žrtvah in molitvah božji blagoslov kliče na delo onih, ki ▼ težkih časih vodijo usodo naroda. I* neštetih hvaležnih sre se dviga danes pro-Snja k Bogu, naj mu »milostno povrne i večnim življenjem«. Na dr. A. Korošca smemo po vsej pravici obrniti besede psalmista: >0n trosi in daje ubogim; njegova pravica os vekomaj« (ps 111, 9). Ii istega svečeniškega duha je izhajalo vso ?)egovo narodno, politično, državniško delovanje: žrtvovati se, iskati pota in načina, kako narod pnve*ti k svobodi in sreči, kako državo utrditi v skupnosti vseh upravičenih interesov, v redu na znotraj in moči na zunaj; zvesto in dosledno skrbeti za narod in državo, bodisi na vodilnih in odgovornih mestih, bodisi t neiskanem in nezaže- lenem mirovanju. — Kloniti ni znal, obupavati ni mogel nikdar, ker je veroval in upal v pravičnega Boga in križanega Odrešenika, kateremu se je od svoje mladosti posvetil. Zato je bilo prav in je simbolično dejanje, da so mrtvega predsednika senata in prosvetnega ministra odeli v mašniško obleko in ga kot duhovnika položimo k zadnjemu počitku, saj ima prav v duhovništvu korenine njegova veličina, katero mu brez zavisti priznava vsak, tako njegov pristaš kakor njegov politični nasprotnik. 0 njem v polni meri veljajo besede pobožnega Siraha, ki je dejal o vodnikih svojega ljudstva: »Njih srce ni bilo spačeno, in se niso bili od Gospoda obrnili; njih spomin bodi tedaj blagoslovljen... in njih ime naj ostane vekomaj« (Sir. 46, 13—15). Ostane nam Se poslednja prošnja: Gospod, Ti si dejal: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste_ meni storili« — »Ti veš, koliko je naš voditelj m veliki sin naše domovine storil dobrega posameznim in vsemu narodu — sprejmi to, kakor da je Tebi samemu storil in po svoji božji obljubi povabi njegovo dušo: »Pridi, prejmi kraljestvo, ki ti jo pripravljeno od začetka sveta.« Gospod, usliši nas in stori to. Amen. Pogrebne slovesnosti Ljubljana, 17. decembra. Navzlic silovitemu mrazu, ki je pritisnil ponoči, so že v prvem jutranjem mraku začele vreti v slovensko prestolnico od vseh strani množice ljudstva, ki je prihajalo spremljat dr. Antona Korošca na njegovi poslednji poti. Redni in posebni vlaki so dovp.žali množico za množico, avtobusi so vozili ljudstvo iz vseh smeri. Kdor je le mogel, je pohitel proti stolnici, pokropit truplo velikega pokojnika. Novi tisoči so davi od nadvse zgodaj romali mimo krste v stolnici. Vso noč so ob krsti bdeli možje vseh stanov in molili za pokoj svojega voditelja. Ko je jutranje sonce prebilo mrzli zrak in obsijalo slovensko prestolnico, vso zavito v plapolajočo črnino, se je naval ljudstva še zgostil. Prihajali so po vseh tistih cestah, ki so tolikokrat videle pokojnega dr. Korošca kot trium-fatorja, voditelja in osvoboditelja. Za noben njegov živi praznik se v Ljubljrno ni zgrnilo toliko ljudi, kakor se jih je danes. Nemogoče je bilo tudi približno preceniti ljudstvo, ki se je že davno pred začetkom pogrebnih slovesnosti začelo zbirati ob cestah, koder bo dr. Anton Korošec poslednjič šel med svojim narodom in sprejemal njegovo nedeljeno ljubezen. Začel se je naš črni dan, dan najbridkejše-ga slovesa, ki ga je slovenski narod kdaj doživel. Zblranie zastopstev za žalni sprevod Vkljub hudemu mrazu, toplomer je kazal kar —13, so se začele že zgodaj zbirati organizacije in društva na določenih mestih, da so se potem lahko nemoteno in brez zmešnjav zvrstile v veličastni pogrebni sprevod. Točno ob napovedanem času je prikorakala pred stolnico častna četa vojakov z vojaško godbo. Četa se je postavila kakor po navadi na cesto pred stolnico. Pred četo pa so se razvrstili številni častniki ljubljanske garnizije, za njimi pa še podčastniki. Slovenski senatorji im poslanci so se zbrali še pred pričetkom maše zadušnice v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne Za tem so oc,-šli z začasno imenovanim prosvetnim ministrom Miho Krekom na čelu v stolnico. Duhovščina v črni obleki in številni redovniki so se zbrali v prvem nadstropju škofijske palače, od koder so odšli v cerkev. Železničarska godba »Sloge* se je postavila na čelu sku- Eine članstva ZFO in VDK. Nadvse častno so ili zastopani člani ZFO, ki so prihiteli v Ljubljano v krojih Sokolstvo je imelo svoje zbirališče na pločniku pred trgovino Malnar na Vodnikom trgu. Tudi njih je bilo precej. Zdru- ženi pevski zbori so se zbirali za stolnico. Ob čelni steni semenišča in zakristijski steni stolnice pa so bili razvrščeni številni venci. Državno in samoupravno uredništvo se je zbiralo pred Vodnikovim spomenikom. Ob Jugoslovanski knjigarni se je zbiralo načelstvo Zadružne zveze v Ljubljani im drugi zastopniki Zadružnih zvez. Ob Jugoslovanski tiskarni in semenišču so se zbirale tudi deputacije kulturnih, humanitarnih, gospodarskih in stanovskih združenj. Ob Mahrovi hiši na Vodnikovem trgu se je zbiralo številno akademsko starešinstvo. Tu • je imela svoje zbirališče tudi Prosvetna zveza in številna prosvetna društva. Ob Vodnikovem trgu je imela svoje zbirališče tudi Kmečka zveza, Zveza slovenskih obrtnikov, deputacije združenih rezervnih častnikov, legija koroških im Majstrovih borcev ter zveza bojevnikov, so se zbrale pri semenišču. V Kopitarjevi ulici pa so se zbirale deputacije trgovskih združenj in združenje novinarjev. Na zbirališčih, ki jih je objavilo dnevno časopisje pa so se ob določeni uri zbrali tudi_ železničarji, poštarji, organizacije, člani im somišljeniki JRZ, Krščanska ženska zveza, redovnice, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, karitativne organizacije in še številna druga združenja im društva. Ljudstvo zaseda pogrebne ceste Dobri dve uri je bilo še do žalostnega pogreba, pa so že številni ljudje zasedli predvsem prostrano stopnišče frančiškanske cerkve in se razvrstili v gostih vrstah vzdolž vseh cest, koder je krenil žalni sprevod s posmrtnimi ostanki našega velikega slovenskega voditelja. Prišli so tako kmalu, da bi dobili čim boljša mesta, da bi čim boljše videli poslednjo pot dr. Korošca in mu poslednjič izkazali svojo veliko ljubezen in spoštovanje. Odličniki iz vse države na pogrebu Nekaj pred deveto, ko so bile opravljene irvod-ne molitve za pogreb im se je imela začeti žalna služba božja, so začeli v stolnici zavzemata svoja mesta odličniki. V levi ladji zraven katafalka je sedel zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Ljubomir Stefanovič. Kr. vlado vlado so zastopali podpredsed. vlade dr. Vladko Maček, min. dr. Miha Krek, gradbeni minister Danilo Vulovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, belgrajski župan Jevrem Tomič, ban dr. Marko Natlačen, bivši minister Magaraševič, div. general Lev Rupnik, brigadni generali Mašič, Janež, Lukič, poveljnik orožništva polkovnik Barle, polkovnik Parte, polkovnik Tonči Kokalj, poveljnik polka kraljeve gar- de, francoski konzul Remerand, italijanski konzul Guerrini Maraldi, nemški konzul dr. Brosch, bivši minister in senator dr. Kulovec, senator Smodej, član glavnega odbora JRZ Mita Mirkovič, senator D juro Vukotič, šef pokojnega kabinetnega predsednika senata dr. Pavelič, senator dr. Schaubach, vsi bivši slovenski narodni poslanci,, bivši minister dr. Fran Novak, inž. Terček, železniški ravnatelj iz Zagreba, bivši minister dr. Šverljuga iz Zagreba, zastopstvo JNS: bivši minister Ivan Pucelj, dr. Otmar Pirkmajer in Žitnik R., načelnik v notranjem min. dr. Andrejka, bivša ministra dr. A. Gosar in Stepan Barič, bivši predsednik senata dr. Mažuranič, bivši minister dr. Viktor Ružič, banov tajnik dr. Kovačič, upravnik policije dr. Hacin, 1.: J. i mo »iKrtrcU H F JII- ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski dr. Ju van, celjski dr. Voršič, ptujski dr. Remec, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, celotni ljubljanski • V, • * ■ 1 . 1*1 -.1. J* 1 fl r občinski svet, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golla. prorektor ljubljanske univerze dr. Kušej z dekani vseh pet fakultet, bivši ban inž, Sernec, podban dr. Majcen, rektor bogoslovne šole v Mariboru dr. Ilohnjec, predsednik akademije znanosti in uittet-nosti dr. Nahtigal, rektor glasbene akademije A. Trost s profesorji, Nande Novak, preds. Žup. zveze, Od bivših ministrov so prišli tudi: Vojko čvrkič, Djuro Cejovič, Mastrovič Ante, dr. Mil ju S Branko in Frauc Snoj, zastopniki belgrajskega občinskega odbora Kosta Petrovič, Živan Raukovič, Konstantin Savatijevič in Vlada Markovič, vrhovni državni tožilec Milanovič, dr. Vidmar Jože, državni pravobranilec, zastopnika Pokojninskega zavoda poddirektor Šantič in podpredsednik Tavčar Ivan, komisar TOI Avgust Tosti in 2agar. Direktor žel. direkcije inž. Kavčič, poddirektor Hojs, načelnik inž. Fine, vsi načelniki ban. uprave, ravnatelji ljubljanskih srednjih šol, direktor pošte Štrukelj, finančni direktor Mozetič, Bartol v imenu notarske zbornice, dr. Fettich za odvetniško zbornico im Rdeč križ; za profesorsko društvo Grafenauer, inž. Pirkmajer za 'mi, zbornico, dr. Kodre, starešina gasilske zajednice; vseu čil iški profesor dr. Lukman, predsednik Prosv. zveze; dr. Stanislav Žitko, preds. ZFO z več člani odbora, ravnatelj Franc Gabrovšek, ravn. g. Bogumil Remec im ravn. dr. Basaj za Zadr. zvezo v Ljubljani, preds. OUZD inž. Sodja z ravnateljem dr. Bohincem in šef zdravnikom dr. Drobničem; Zdravn. zbornico je zaslo-pad preds. dr. Meršol, številni banski svetniki, zastopnik gradjanske zaščite insp. Dragan Belak iz Zagreba, zastopnika seljaške zaštite iz Zagreba Zvonimir gosp. Pelc in g. Krunoslav BatušiČ. Zelo številno je bilo zastopstvo zadružnikov iz naše države: dr. Avguštin Juretič, preds. glavne zveze hrvaških gospodarskih zadrug, dr. Gortan za Zadružno zvezo v Zagrebu, dr. Kuntarič Gjuro za Zadružno zvezo iz Zagreba, podpredsednik glavne Zadružne zveze dr. Postič, predsednik Zveze Nadaljevanje na 2. strani Leto V Vsa Ljubljana je v gostem špalirja gledala tnrobni in mogočni sprevod, ki se je v svitu bakelj vil čez Marijin trg proti stolnicL Ko je sprevod prišel v stolnico, so položili krsto na 2e pripravljeni katafalk, ki je bil ves obdan z venci in cvetjem. Do enajstih zvečer je žarela v sojo neštetih luči, medte« ko M je neprestano vsipala množica k zadnje m a slovesa Stev. 290 V Ljubljani, torek 17. decembra 1940 žice so stale okrog njega odkritih glav in žalostno strmele na kraj, kamor so polagali k zadnjemu počitka velikega slovenskega vladiko, nepozabnega škofa dr. ‘ ' turo Jegliča Antona Bonaven- »Na pol stoletja eden! V najtežjem času je bil svojemu narodu Mozes!« pravilnosti odločanja poklical k sebi, potem, ko je dal, da je v vsem sijaju in gorkoti osrečil žar njegovega človečanskega plemstva in predragocenih darov majhno, revno ljudstvo, obdano vsenaokrog od sovražnikov in temnih, zlobnih sil. Kakor Mozes svoje dni Izraelce, tako je dr. Anton Korošec povedel slovenski narod skozi puščavo suženjstva, stisk, jadikovanja in obupa, svetel kakor plamen božanske baklje je šel P reci množicami in jim nepogrešljivo kazal pravo pot iz tegob in senc k luči svobodnega sonca. Neustrašen, neupogljiv in samozavesten je bil kakor poveljnik peščice, ki ume sovražnika prepričati, ga omalodušiti in prekaniti kakor da bi vodil v boj tisoče legij in ne krdelce. Vrste slovenskega naroda so se strnile ieirov lik ie tako visok in svetal niezov 1 jkrog Na pol stoletja eden!« Končal pa je slovo slovenskega naroda, v čigar imenu je govoril kot njegov voditelj, s prelepimi tolažilnimi in vedrimi besedami: »Njegov lik je tako visok in svetal, nje_ pomen tako sekularen, njegovo življenjsko delo tako veliko, da bo moral zajeti vso novejšo domačo zgodovino, kdor bo hotel zadostno očrtati in pravično oceniti delo tega poslanca božjega Ob njegovem grobu ne pla-kamo. Iz zemeljske posode se je preselil njegov svetli duh k svojemu Stvarniku, kjer bo bdel nad svojim rodom. Svoj zemski spomenik si je izklesal sam- Ne enega. Mnogo.« Ah, ne, nebo nam je bilo v časih najhujših stisk bolj naklonjeno: ni nam dalo na pol stoletja samo enega velikega moža z veščo in varno roko, pogumnim srcem in jasno glavo — dva nam je dalo, dva velikana kakor jih večji, mogočnejši in v vsem drugem srečnejši narodi dobivajo morda le. ko se od enega do drugega spet obrne stoletje. Ali je le slučaj, ci'a so bili vsi trije najznamenitejši in najzaslužnejši vodniki, trije usmer-jalci našega narodnega življenja, Antoni? — Anton Martin Slomšek, Anton Bonaventura Jeglič, Anton Korošec. Ali je Bog v svoji modri dobroti odločil, naj vsi trije naravnalci in urejevalci slovenskega narodnega življenja nosijo to žlahtnotemno zveneče ime. ki v naših ušesih že s svojim zvokom vzbuja občutje plemenite zrelosti, zanesljivosti, pvevdarnosti in odločnosti, združene s svojo dobrotljivostjo in skromnostjo? Tudi tretjega med njimi je Bog v svoji neskončni in človeškemu duhu nedoumljivi vojsko neomajnega zaupanja in skoraj slepo vdane vere v voditelja je moral umolkniti s spoštovanjem in občndovanjem. In dr Korošec je varno povedel slovenski narod iz hlapčevanja v zlato svobodo, od po-selske klopi v kotu k bogati mizi samozavestnega, svobodnega gospodarja v lastnem domu, pod domačo streho. Z modrostjo moža, ki ga ni mogoče ukaniti, je vselej tudi poslej spregledal spletke, pametno spravljal ovire s poti in vodil usodo naroda k srečnemu cilju z zanesljivostjo kompasa, kakor mornar, ki je prestal sto in sto neviht na viharnem morju v črnih prepadih noči, se je zdel izkušen v svojem določanju smeri in pota. Dva zares velika Slovenca sta okrasila v naši zgodovini tega pol stoletja z veličastnostjo svoje prisotnosti in svojih oejanj. Za velikim vladiko Jegličem odhaja v večnost dr. Anton Korošec in pušča za seboj svoboden narod, ki ne bo nikoli pozabil dela m njegovih načel. Ob grobu prisega mrtvemu voditelju, da bosta njegovo ime in njegov spomin večno živa, da bosia_ iz roda v rod navajala potomce k nepopustljivosti v pravičnem boju, k poštenosti in k ljubezni do ožjega doma ter ponosne širše domovine naše velike Jugoslavije. Belgrad ob smrti dr. Antona Korošca -im Belgrad, 14. decembra. Čez noč je pršil droben, suh sneg, ki je pobelil belgrajske ulice. Na Terazijah in v bližini so pogasili slavnostne luči, ki so bile montirane ob sklenitvi zadnjega mednarodnega pomirjenja v podonavski kotlini, mesto pa je bilo se razsvetljeno, kako navadno. Bioskopi, kakor pravijo tu kinematografom, odprti, odprta gledališča, zabavišča. Kdor je utegnil, se je v stiski časa zatekel kam, da pozabi tegobe sedanjih dni. Veliko Narodno gledališče pri spomeniku Kneza Mihajla, tik Te-razij, je bilo odprto. V njem so igrali delo ruskega skladatelja Evgena Čajkovskega >Pikovo damoc, po besedilu Puškina. V loži je sedel veliki ,prjjatelj gledališke umetnosti, tako srbske, kakor orvatske in slovenske, veliki prijatelj gledaliških igralcev dr. Anton Korošec, predsednik senata kraljevine Jugoslavije in prosvetni minister. Zdrav, nasmejan, dobrodušen, i vedrim pogledom izpod svojih značilnih očal, tak, kakor vedno. Eleganten v obleki, z izrazom, da se počuti v tem kulturnem svetišču srbskega naroda kakor doma. Slovenci, ki so bili snoči v gledališču, so bili na tihem zadovoljni: »Se dolgo bo živel, tako trden je, tako mladeniški je videti!« Potem pa je planila žalostna novica v zasneženi Belgrad: Dr. Korošec je umrl. Ne žalost, mnogo več aas je zajelo belgrajske Slovence: vznemirjenje, bridko čustvo, približno tako, kakor je tedaj sirotam, kadar izgube svojega očeta. Kaj bo sedaj? Saj se nam je v Belgradu samo ob sebi zdelo umevno, da je tu nekje dr. Korošec, naš narodni voditelj, ki ne skrbi samo za ves slo-vehski narod, temveč za vso državo in tiho, šepetajo smo si vedno pripovedovali o novih in uspelih državniških dejanjih dr. Korošca v blagor dr- fNadaljevanie s prve strani.) nabavljalnih zadrug Miloš štibler, delegacija glavne Srbske zemljoradniške zveze in sicer Milosavljevič z dvema kmetoma. Zvezo kmetijski zadrug v Novem Sadu sta zastopala dr. Markovič in Pavle Marinkovič, Zvezo kmetijskih zadrug iz Belgrada je zastopal Kosta Mirkovič. Dalje so bili navzoči še drugi zastopniki zadružništva med njimi delegati zveze nemških zadrug iz Novega Sada. Karitativno zvezo je zastopal prior Valerian Ufak. Navzoči so bili še: upravnik državne bolnišnice dr. Ferlan, upravnik ženske bolnišnice dr. Zalokar, okrajni glavar Maršič, gvardijan iz Škofje Loke p. Oto Kocjan, definitor p. Rafael Bogataj iz Škofje Loke, frančiškanski gvardijan iz Zagreba o. Matej Vudanovič, franč. provincijal iz Splita o. dr. Petar Grabič, škofijski kancelar v Ljubljani Jagodic Joie, predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Vidovič, podpredsednik^ apelacij-»kega sodišča v Ljubljani dr. Dolinar z več sodniki. Dalje so bili v cerkvi številni zastopniki organizacij, društev, številni slovenski župani, zastopnice kat. ženskih organizacij, predstojnica čč. šolskih sester č. m. Terezija Hanželič, izredno močno je bil zastopan ljubljanski častniški zbor, predsedstvo slovenske Novinarske organizacije, zastopstva gospodarskih organizacij io ustanov, bančnih zavodov, in še mnogo drugi# Žalna sluiba božfa v ljubljanski stolnici Ob devetih so med bučanjem orgel prišli v cerkev belgrajski nadškof dr. Uičič, ljubljanski in mariborski škof s spremstvom duhovščine. — Po opravljenih uvodnih molitvah se je začela slovesna črna maša, ki jo j« imel mariborski škof. dr. Tomažič. Po maši je imel ljubljanski vladika dr. Rožman krasen spominski govor, ki ga prinašamo na uvodnem mestu. Po govora je duhovščina odpela kainil žalostinka je ganila do solz vse, ki so bili zbrani v cerkvi in tiste tisoče, ki so jo poslušaK pri radijskih zvočnikih v Ljubljani in po vsej slovenski domovini. Med žalnim bučanjem orgel se Je nate začel urejati pogreb po določenem načrtu, da povede največjega Slovenca Iz ljubljanske stolnice na Navje, v gaj zaslužnih, kjer bo med zaslužnimi —■ najzaslužnejši žave, predvsem o njegovi skrbi za mir. In pritrjevali so nam Hrvatje in Srbi: da, dr. Korošec skrbi za mir, malo takih! Prej, preden je radio še utegnil naznaniti smrt dr. Korošca, je že vedel o tem ves Belgrad. V ulici kralja Miljutina, kjer je dom dr. Korošca, so se pričele že zbirati množice. Študentje — saj je bil dr. Korošec v veliki meri njihov dobri krušni oče — redovnice, služkinje (katerim je bil rad pogosto tudi dušni pastir, spoveduik in obhaje-valec), prihiteli so slovenski uradniki, obrtniki in drugi. >Je res, saj ni mogoče, pred dnevi sem ga še videl, sem še govoril z njim!« Žal je bilo res. Vesela šala je utihnila povsod v družbi, v uradih in delavnicah, kjer se je pokazal kak Slovenec. Vsi resni Srbi in Hrvatje prav tako globoko občutijo izgubo tega velikega moža, kakor jo občutimo Slovenci. V belgrajskem žargonu ulice je zelo dosti, ako ti preprost človek pove zaupno: »Nije bio rdjav čovekk To je zelo dosti, zakaj južnaški tip Srbi-janca ti lahko o vsakem pokojnem pove vse mogoče in nemogoče, koliko je vzel, koliko je zapravil in tako dalje. O Korošcu pa kratko, lakonično: »Saj ni bil slab človek, ta je razdajal vsem, to vemo!« Prvi dnevnik, ki je mogel priobčiti vest o smrti dr. Korošca, je bila opoldanska »Pravda«. Bila je razgrabljena. Dvoje vrst serioznih, pietet-no dostojnih črk na prvi strani s precej natančnimi podrobnostmi o smrti in i življenjepisom dr. Korošca je potrjevalo to žalostno resnico. Na pročelju senata v Birčaninovi ulici in na drugih državnih poslopjih so zavihrale državne zastave na pol droga, to je tukaj znak žalosti. Ob treh popoldne se je ustavil pred senatnim poslopjem črn voz: iztožili so žalne paramente in krsto s truplom dr. Korošca. V prvem nadstropju, v veliki dvorani senata, tam, kjer je dr. Korošec tolikokrat predsedoval senatnim sejam, nad njo pa slike Nj. Vel. kralja Petra II., kralja Aleksandra in kraljice Marije. »Za nas je bil dober predsednik!« zagotavljajo uslužbenci senata, ki so takoj po treh prinesli razkošen venec z ganljivim napisom: »Svojemu dobremu predsedniku — nižji uslužbenci senata«. Nič več, nič manj — saj ti najbolje vedo, kako dober gospod je bil dr. Korošec. Prihajajo ministri, zastopstva, toda usmiljenke, redovnice ob krsti vdano, ihteč molijo, naši študentje imajo rosne oči, komaj zadržujejo ihtenje. Vrste se odličniki in vpisujejo se v knjige sožalja. Med prvimi je bil — minuto pred menoj — pri mrtvaški krsti ban banovine Hrvatske dr. šubašič, potem drugi odlični predstavniki, pa zopet sluge iz prosvetnega ministrstva, slovenski odličniki iz Belgrada, slovenski delavci iz bližnje mehanične delavnice, služkinje, pravoslavni svečeniki, kmetje iz Mačve, sleherni pomoli kratko molitev, sleherni se po svoje pokriža in odide, da napravi prostor drugemu. Tako se poslavlja iz življenja, od svojih dragih in iz Belgrada človek, mož, ki si je znal brez laži in laskanja, s svojim čistim srcem pridobiti ljubezen vseh! — Ciril Kočevar. Vaem naročnikom »Slovenčevega koledarja« ! Na številna pismena vprašanja sporočamo: »Slovenčev koledar« smo pričeli s tem tednom razpošiljati. Vsi, ki so ga plačali, ga prejmejo gotovo do konec decembra. Ker pa daje tako razpošiljanje mnogo posla, prosimo cenj. naročnike, da malo potrpijo. Nobenega ne bomo prezrli! Uprava »Slovenčevega koledarja« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M« DREVI OB ŠESTIH bodo imela politična, prosvetna, karitativna društva v Mostah žalno komemoracijo za pokojnim slovenskimi voditeljem dr. Antonom Korošcem. Govoril Ik> urednik »Slovenca« F, Kremžar. Vsi člani organizacij se komemoracije obvezno udeležijo. Komemoracija bo v župnem domu, — Odbor, Angleška ofenziva v Afriki: Uradno angleško poročilo o zasedbi Solluma in Bardie v Libiji London, 17. dec. o. Iz Kaira uradno poročajo, da so angleške čete zasedle mesto Sollum in trdnjavo Capuzzo. Pri zasedbi so zajeli veliko število ujetnikov in vojnega materiala. Podrobnosti še niso znane. Boji še vedno trajajo z vso srditostjo. Angleške čete so prodrle od Bardie 35 km daleč proti Tobruku. Angleško letalstvo neprenehoma bombardira letališča, zbirališča čet, vojaške transporte in umikajočo se italijansko vojsko. Tudi mornarica je stalno v zvezi s suhozemskimi četami, ki se pomikajo vzdolž libijske obale. London, 17. decembra, o. Zadnji angleški letalski napad na Napoli je bil zelo hud. Angleška letala so metala bombe na luko in letališče. Poročajo, da so zadeli eno bojno ladjo in da eo zaznamovali štiri direktne zadetke na križarkah in rušilcih. Na letališču pa so povzročili veliko razdejanje in več hudih eksplozij. 51. dan vojne med Italijo in Grčijo: Grške čete pred Tepelenijem v srednji Albaniji Atene, 17. dec. o. Reuter: Italijanske čete so izvedle na jugu pri Himari močan protinapad, ni jim pa uspelo pregnati grških čet. Tudi pri Tepe-liniju so Italijani izvedli močan protinapad, kljub temu pa so se grške čete zdržale na svojih postojankah, tako da obvladajo mesto Tepelini. Na severu so hrjši boji in so grške čete zavzele nekatere važne postojanke. Atene, 17. decembra. Reuter: Z grške strani izjavljajo, da je položaj na albanski fronti stalno zadovoljiv za grške čete, da se sovražnikove kolone pomikajo proti morju, da 90 njegovi protinapadi odbiti in da se bijejo izredno srditi boji posebno pri Stivovcu, 1500 tn visokem vrhu, in da so Grki ujeli italijanske vojake. Atene, 17. decembra. Reuter: Grško vrhovno poveljstvo je snoči izdalo poročilo št. 51, po katerem so bile na raznih odsekih fronte krajevne operacije omejenega obsega, ki so jih Grki uspešno izvedli, tako da so grške čete delno prodrle od svojih dosedanjih črt. Reuterjev posebni dopisnik poroča iz bojišča, da snežni viharji neprestano ovirajo operacije, posebno na severni fronti, da se je včeraj vnelo streljanje med patruljami po snegu, visokem ponekod do 2 m. Italijansko topništvo je obstreljevalo grške linije, da bi preprečilo priprave za ofenzivo proti Elbasanu. Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo London, 17. dec. o. Reuter. Snoči so angleška letela bombardirala neimenovana mesta v Nemčiji in to od osme zvečer do zore. Podrobnosti še niso znane. — Sovražna letala pa so bombardirala nekatera mesta v severozahodni Angliji. Škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Bombe pa so padale tudi na London, kjer niso povzročile znatnejše škode in tudi smrtnih žrtev ni bile mnogo. mm Posmrtna maska pokojnega dr, Antona Korošca, kakor Jo je posnel kipar Lojze Dolinar takoj po smrti ’ i * - m* Ministri, ki ao prispeli v Ljubljano aa . Danilo Vulovič in Dnian Pantič, u •b. V prvi vrsti od na desno gredo Jevrem Tomič, >mi pa so načelniki oddelkov v raznih ministrstvih. Koledar Danes, torek, 17. decembra: La/ar Sreda, 18. decembra: Gracijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccou, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. G u rt us, Moste-Zaloška c. 47. Za področje sreskega načelstva v Ljubljani je za nabavo petroleja pri trgovcih-detajlistih uvedena obvezna nabava kart, katere prejmejo vsi interesentje pri občinah, v katerih stanujejo. Vsa podrobna tx>ia»nila daieio m-avtaiko občine. Vremenska napoved: Mrzlo, stanovitno 9 jasno vreme. Najnižja toplota zraka na ner<* dromu —18.5 stopinj C. Slovenska straža v Ljubljani je ob priliki gosp. dr. A. Korošca imela včeraj ob 4. pop. žalno sejo, na kateri ee je predsednik v izbranih besedah spomnil našega narodnega voditelja in urazil hvaležnost velikemu pokojniku za vso izredno naklonjenost, ki jo je pri njem uživala Slovenska straža od vsega početka. Odbor Slovenske straže v Ljubljani je sklenil, da v spomin in počastitev pokojnega g- dr. Anton Korošca daruje za revne kočevske otroke din 1.5^ itx za revne otrok« « KoroSite in Primorske din • Dan narodnega slovesa, noč tihe žalosti Deset in deset tisoči so včeraj in ponoči prihajali kropit pokojnega voditelja - Slovenski ban se poslavlja od dr. Korošca - Veličastni nočni sprevod s plamenicami od banske palače med nepreglednimi množicami žalujočih do ljubljanske stolnice Na desettisoče — kdo bi jih štel — je bilo I včeraj tistih, ki so se hoteli le včeraj posloviti | od svojega velikega voditelja. Dolge žalostne kolone so ves dan čakale po pločnikih prea bansko palačo, kdaj bodo prišli na vrsto. Nihče se ni smel kaj ustavljati v stekleni dvorani, samo pokropil je in šel mino, kjer ie ležal veliki pokojnik, vendar so ljudje čakali tudi po eno uro, dve in več da pridejo na vrsto. Čakali so potrpežljivo, mirno, brez besedi, čakali, pa čeprav je bilo vreme mrzlo — kaj jim je bilo to malo trpljenje, saj je šlo za zadnji pozdrav očetu. Z venci in cvetjem so ga zasuli .. . Že iz Belgrada so pripeljali v Ljubljano šest in petdeset krasnih vencev, v bansko palačo pa so jih prinašali kar nenehoma preč' krsto dr. Antona Korošca. Prav na sredi naslonjen ob vznožju mrtvaškega odra je ležal venec iz belih nageljev, ki ga je poslal Nj. Vel. kralj Petar II., desno od njega Te bil venec kneza namestnika Pavla, levo od njega lep venec kraljevske vlade. Ob tem vencu je ležal venec bana dr. Natlačena, potem venec zunanjega min. Cincar - Markoviča, venee senatorjev kraljevine Jugoslavije in venec uradnikov senata. Na desni strani pa je ob vencu kneza namestnika Pavla ležal venec predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, potem venec ministra dr. Mihe Kreka, venec belgrajskega župana Tomiča, venec poslanika Izidorja Cankarja. Pred venci v ospredju so bila razvrščena na blazinicah odlikovanja v dolgi vrsti. Pred odlikovan ji je v sredini ležal venec ljubljanskega župana dr. Adlešiča, desno od njega venec belgrajskega župana Tomiča, levo od njega pa venec glavnega uradnika >Slovenca< dr. Ahčina, v ospredju je na levi ležal velik in lep venec nemškega poslanika von Heerena, na levi pa venec ital. posl. Mamellija. Kdo bi mogel našteti vse druge prelepe vence, med katerimi so bili mnogi iz BeIgrača, tako venci uredništva »Samouprave«. Lep je bil tudi šop — pravi slovenski šopek iz rdečih nagelnov, rožmarina in roženkravta, ki so ga na krsto voditelja položili koroški Slovenci. Na njegovem traku so bile napisane besede: »Gor čez izaroc, Zveze delavskih in nameščenskih organizacij v Belgradu, služiteljev senata, Slovanskega juga, Jugosl. učiteljskega združenja, uradništva ministrstva prosvete, banovinskega odbora JRZ iz zetske banovine, Ruskih emigrantov. Delavske zbornice, Zveze tiskarskih podjetij, Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug, Glavnega odbora JRZ, Glavnega zadružnega saveza, Belgrajskega Fantovskega odseka, Akademskega kluba »Slovenija« v Belgradu, Kluba slov. kat. akadem. starešinstva v Belgradu in mnogih drugih. Vse dopoldne so prihajali venci Iz Ljubljane, posebno lepi so bili venci Zveze Fantovskih odsekov, Prosvetne zveze, Vodstva DekliSkih krožkov, Zadružne zveze v Ljubljani. Ruske kolonije v Ljubljani, Kluba železničarjev JRZ, mladine JRZ, Banovinskega -odbora JRZ, Delavske zbornice, Akademske zveze, Združenih nameščencev in številnih zasebnikov, redov in drugih združenj ter organizacij. Okrog poldneva je položila lep venec tudi Ljubljanska sokolska župa. 1 Steklena dvorana je bila mnogo premajhna za vse to prelepo cvetje. Povsod pred vho-ma in izhodu v dvorani in še po stopnišču Odlični in brezimni kropilci Številne so bile depufacije, ki so prihajate izrekat sožalje ob smrti voditelja Slovencev v bansko palačo banu dr. Natlačenu. Tako je prišel belgrajski župan g. Jevrem Tomič s 7 občinskimi svetniki, nekoliko za njim ministra g. Pantič in g. Vulovič, zastopniki glavnega odbora Združenja rez. častnikov v Belgradu, deputacija JNS m deputacija Ljubljanske sokolske župe, ln jo je vodil namestnik staroste inž. Bevc. Vsi ti so počastili spomin velikega narodnega voditelja in pokropiti zemske ostanke dr. Korošca. Pa tudi najrazličnejši predstavniki Ljubljane so prihiteli kropit Že v ranem Jutru je prišel ljubljanski škol dr. Gregorij Rožman, kmalu za njim belgrajski nadškof dr. Ujčič, okrog 11 sta počastila pokojnikov spomin nemški konzul v Ljubljani g. dr. Hans Brosch ter italijanski konzul g. Guerini Marajdi. Nekaj po 11. un so Prišli v bansko palačo ministri^ Vulovič, Pantič, Magaraševič in Tomič z raznimi zastopniki ministrstva. Kmalu nato pa francoski konzul v Ljubljani g. Remerand. Prav tako so prišli divizijski poveljnik, divizijski general Ljubomir Stefanovič, predsednik Akademije umetnosti in znanosti prof. dr. Nachtigal, poveljnik orožništva dravske banovine polkovnik Barle, številni člani ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti, vseučiliški profesorji, senatorji, narodni poslanci, predstavniki državnih in samoupravnih uradov, predstavniki industrijskih, trgovskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih, humanitarnih organizacij in združenj. Vedno nove mnoiice Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je dolga vrsta čakajočih podaljšala že daleč v Erjavčevo cesto. Reka častilcev se Je nenehno valila po stopnišču banske palače. Delavec je stal zraven uradnika, lepo oblečena gospa za delavko, matere so vodile otroke pred mrtvaški oder tistega, ki je ustvarjal bodočnost tudi zanje. Mimo krste je romal ves narod v svojih brezimnih zastopnikih, da se poslovi od svojega velikega očeta. Naval kropilcev je narasel v veletok, čimbolj se je bližala ura, ko bodo zaprli vrata v dvorano. Vedno večje množice so upale, da bodo le še prišle do poslednjega pozdrava, toda ob sedmih so vrata zaprli. Hudo je bilo gledati žalost ljudi, ki niso mogli do očeta. Najmanj še en dan, še rajši pa dva bi bil moral naš voditelj ležati na mrtvaškem odru, da bi bilo mogoče vsaj v glavnem stopiti poslednjič predenj vsem, ki bi bili to radi storili. Ljudje so žalovali, da jim to ni bilo dano »Tonček, ha j te res zadnjič vidim« Poslednji pogled... Ko so se vrata zaprla, so se ob pokojnikovi krsti zbrali: pokojnikova sestra, kmečka ženica, bližnji dr. Koroščevi sorodniki in nekateri ožji pokojnikovi prijatelji. Prav tedaj pa so prišla v bansko palačo še nekateri njegovi rojaki, ki so prihiteli z zelene štajerske in ki so še poslednjič hoteli videti velikega svojega rojaka. Na njihovo prošnjo so še enkrat odkrili gornji pokrov krste, tako da so mogli prisotni še poslednjič pogledati v obraz nesmrtnemu slovenskemu voditelju. Pokojnikova edina sestra je zdaj stopila ob krsto ljubljenega brata, da bi mu še enkrat — poslednjič pogledala v obraz. Še krčeviteje je zaihtela. V potoku solz je gledala velikega brata in s slabotnim glasom dejala: >Ja, Tonček, saj si skoraj tak, ko da spisi Kaj te res zadnjič vidim? Dragi Tonček, pa zbogom 1< S tresočo se roko je poslednjič prekrižala brata na čelo. Ne le sorodniki, vsi navzoči so zaihteli, nobeno oko ni ostalo brez solza. Pokrov težke krste se je poveznil na pokojnikovo truplo... Da, za vedno... Zbiranje za nočni sprevod 2e od sedmih zvečer so se začele po vseh bližnjih ulicah zbirati množice ljudi, organizacij, društev, da spremijo v tihem sprevodu dr. Korošca v stolnico. V bansko palačo so prišli člani vlade, zastopniki vojske, senatorji in poslanci ter drugi odličniki. Pred samo bansko palačo se je zbral mestni svet ljubljanski, zastopniki stranke, akademiki in mnogoštevilna duhovščina. blagoslovitev trupla Točno ob osmih je pristopil belgrajski nadškof dr. Ujčič v spremstvu mariborskega škofa dr. Tomažiča in ljubljanskega škofa dr. Rožmana pred krsto dr. Korošca. Krsta je bila postavljena v vežo banske palače. Tu je opravil pogrebne molitve in blagoslovil krsto dr. Ujčič. Po blagoslovu pa se je ban dr. Marko Natlačen poslovil od velikega Slovenca in velikega Jugoslovana z naslednjim govorom: Ban se poslavlja Izvršujem častno, toda težko dolžnost, ko se v imenu Slovenije, s praga njenega sedeža, poslavljam od njenega voditelja in svojega najdražjega prijatelja. Vsa Slovenija drhti v teh dneh od bolečine; tako bridko, tako boleče je to slovo. Vsa Slovenija se zaveda, da je s smrtjo dr. Antona Korošca izgubila svojega očeta, ki je zanjo skrbel in se zanjo žrtvoval, se zanjo trudil, jo varoval in jo ljubil kakor najboljši oče svoje otroke. Ne pretiravam in ne bojim se, da bi me zgodovina popravljala, ko trdim: Slovenci v vsej svoji dosedanji zgodovini nismo imeli moža, ki bi bil z narodom tako tesno in tako prisrčno povezan, kakor je bil dr. Anton Korošec. Bil je predvsem političen delavec. Njegov trud, njegovo delo, njegove, žrtve za stranko, ki ji je pripadal in ki jo je vodil, so bile ogromne in nepregledne. Pridobival si je somišljenikov in prijateljev s svojo prepričevalno besedo, s svojo prikupno vljudnostjo, s svojo izredno bistrostjo, _ s svojo zgledno požrtvovalnostjo. Zavedajoč se važnosti organizacije in potrebe discipline, je sam neprestano organiziral in priporočal strnjenost in složnost svojim sodelavcem. Z moško besedo in s svojo veliko avtoriteto je odstranjeval nesoglasja, nesporazum-ljenja in nasprotstva, vedno priporoSujoč in poudarjajoč potrebo edinosti in discipline. Toda pri vsem tem je imel stalno pred očmi in s svojimi deli dokazoval, da je in mora biti stranka samo sredstvo, ki mu je za uspešno delo v korist naroda neobhodno potrebno. V političnem življenju načela krščanske etike mnogokrat zatemne; dr. Anton Korošec pa je ostal v vseh svojih političnih bojih, ki so bili mnogokrat zelo ostri, vedno katoliški duhovnik. Sam do skrajnosti obziren in takten je svojim nasprotnikom vse odpuščal; za naj-hujšega nasprotnika je imel vedno prijazno besedo in dobrohoten nasmeh in s tem marsikoga tudi osvojil. Pomagal je svojemu somišljeniku, kjer koli je mogel, skrbno pa se je varoval, da bi svojemu nasprotniku ne delal krivice. Njegova dobrota bi mogla služiti vsakemu javnemu delavcu za vzor. Bil je predsednik vlade, minister v raznih resorih, poslanec, senator, predsednik senata. Toda čim več je imel dohodkov, tem več je razdal in, kakor je bil ubog, ko je kot mlad kaplan urejal v Mariboru »Slovenskega gospodarja«:, tako se brez premoženja poslavlja od sveta. Pač pa je ogromno število dobrodelnih zavodov in ustanov, siromašnih družin, dijakov in razne vrste ubožcev, ki so izgubili z njim svojega največjega, morda celo neznanega dobrotnika. Saj je dajal, ne da bi vedela levica, kaj daje desnica. Bil je pač mož izredno močnega socialnega čuta. V družbi vedno veder in prijeten, razborit in šega v, a vendar dostojen in obziren, je bil v borbi pogumen, da bi mogel služiti nam vsem in zlasti nali mladini kot svetel zgled. V borbi za svoja politična načela, v borbi za pravice naroda, za našo narodno svobodo — ni poznal nikdar strahu. S svojimi nastopi v dunajskem parlamentu in v očiti propagandi med narodom za osvoboje-nje in zedinjenje Slovencev, Srbov in Hrvatov in torej dosledno za zrušenje dvojne monarhije je zavestno tvegal svojo osebno svobodo in svoje življenje. Toda s svojim pogumom je presenetil in razorožil protivnike naše svobode. Njegova skrb za slovenski narod ni poznala nikdar geografskih mej. Bila je živa in delovna za kateri koli del slovenske remije in vedno je znal najti pota, da je koristno vplival in usmerjal usodo našega naroda tudi tedaj in tudi tam, ko bi drugi videl nepremagljive ovire. Neizmerna je bila njegova ljubezen, s katero je gradil svojemu narodu kulturo in pomagal pri izboljšanju njegovega blagostanja, neprestano ima-joč pred očmi usodo vse slovenske družine. Pri tem pa je vedno imel pred očmi tudi korist širše domovine Jugoslavije, ki ji je bil sostvaritelj, njen moder sograditelj ter čuvar v njenih najtežjih časih, iskreno vdan narodni dinastiji Karadjor-djevičev. Težko je biti voditelj malemu narodu, kajti njegove številčne slabosti navadno ne more odtehtati Se tolikšna voditeljeva modrost. Bridkost te resnice je moral okusiti dr. Anton Korošec. Kakor Mojzes je svoj narod srečno rešil iz suženjstva, toda kakor Mojzesu tako tudi njemu ni bilo dano, da pripelje svoj narod v obljubljeno deželo, v samoupravno, avtonomno Slovenijo, kar je bil njegov političen ideal ves čas življenja v svobodni Jugoslaviji. Zvesto mu je y borbi za ta ideal sledil naš narod in z zaupanjem zre v bodočnost, ker trdno veruje besedi svojega sedaj mrtvega voditelja. Ni torej čudno, da je dr. Anton Korošec svojemu narodu prirastel tako tesno k srcu in da je slovo od njega vsemu našemu narodu tako bridko in boleče, da vlada v teh dneh težka žalost v zadnji gorski vasi. Umrl je mož, ki zasluži prvi med našim narodom naslov Pater patriae — oče domovine. Ko jemljemo od zemskih ostankov svojega voditelja in najdražjega prijatelja slovo, se zavedamo, kako neizmerno mnogo smo izgubili z njegovo smrtjo.. Toda ljubezen, s katero je oklepal pokojni dr. Anton Korošec vso Slovenijo in slehernega Slovenca, mu bomo vračali s tem, da bomo vsak po svojih najboljših očeh v medsebojni slogi in edinosti vse storili, da, zvesto služeč svoji narodni skupnosti, ohranimo njegovo dedščino in do konca uresničimo njegov program. Tebi, naš dragi voditelj in prijatelj, večna slava! Pokoj Tvoji plemeniti duši! Po govoru g. bana je pevski zbor zapel žalno pesem. Takoj nato se je začel pomikati sprevod in kreto z velikim pokojnikom so dvignili in jo ponesli, pokrito z našo narodno trobojnico, na visok voz s katafalkom. V sprevod so se na čelu svojih političnih in pa prosvetnih ter stanovskih organizacij uvrstili voditelji našega slovenskega javnega, prosvetnega in stanovskega delovanja. Tako je stopal na čelu organizacij Prosvetne zveze ves odbor Prosvetne zveze s predsednikom vseučiliškim profesorjem g. dr. Lukmanom na čelu, na čelu ljublj. političnega zastopstva je šel vodja mestne politične organizacije JRZ in mestni župan g. dr. Juro Adlešič. Pri pogrebnem sprevodu od banske palače do stolnice so takoj za slovenskim političnim vodstvom korakali tudi zastopniki muslimanov, ki jih je vodil g. Hadži Asanovič, senator. Dve žalostinki Združenih pevskih zborov sta zaključili slovesnost pred bansko palačo. Kakor bi se zvezde spustile z neba Pretresljivo so plavali glasovi mogočne žalo-stinke iz moških grl v tiho zimsko noč. Mesto je bilo oblito v bledo mesečino. Od daleč so se oglašali zvonovi. Bila je čista tiha noč z jasnim, sre-brikasto sivim nebom, mrzla in otožna. Žalost je vedno bolj prevzemala množice, ki so se zlivale po večernih cestah 6lovenske prestolnice. Čutilo se je, da prihaja trenutek tragične slovesnosti, zadnjega pohoda, ki ga bo voditelj pod črno perotjo žalosti še izmeril od najve-Ijavnejšega slovenskega svetlega doma do staro-slavne slovenske hiše božje, v sprevodu še kot zmagovalec, pa že ne več obdan od vklikov veselja in ponosa, temveč skozi nemo množico med dolgimi vrstami vročih, pobožnih molitev in jokajočih sre. Svinčeno težka je bila tišina te ure, vedno glasnejši je postajal pomen tega pota, tako podobnega trinajsti postaji. Smrtne sence stare, dobre luči, žalno zastrte pred sijajem s črnimi tenčicami, kakor tolikokrat, ko se je narod poslavljal od svojih velikih mož, strt od bolečine, zaskrbljen nad bodočnostjo. Tesnoben je bil ta nočni prizor, temna ta noč s črnimi množicami, ki so se zgrnile iz vseh krajev, kljub bridkemu mrazu in zimski odurnosti, 6e ga ne bi grele mo-listve, ki sc prihajale iz dna src, bližale dušo k duši, v misli hvaležnosti do voditelja, čigar spomin ne bo med slovenskim narodom nikdar obledel. Dvigale so se, kakor nevidno kadilo k temu nizkemu sijajnemu nebu v višave k Gosnodu, ki vodi narode in skrbi, da Njemu zvesti nikdar ne utonejo v mlamolu nesreč in zla. Bridkost trenutka in te nemo slovesne ure je premagala zdaj enega zdaj drugega. Čustvo je vladalo tudi ponosne in tiste, ki bolečino, če le morejo, skrivajo. Zo so onemeli glasovi, ki so nad glavami trepetali, kakor peroti metulja, se je v globini ulic zasvetilo. Najprej ena drobna lučka, dve, tri, štiri, nato dvajset, majhen svetel otoček v temini, potem pa se je zasvetil, kakor daleč je neslo oko, plamenček pri plamenčku. Zganilo se je. Množica se je premaknila. Plamenice so trepetale, kakor bi izražale bojazen šrc, zdelo se je, kakor bi se z višave spustila na zemljo procesija drobnih zvezdic, ki je v svojem tihem pobožnem romanju našla pregloboko pot. Druga ob drugi so šle, kakor bi se držale v neskončni vrsti, nove so se koza-le za prejšnjim. Kakor bi vsako srce prižgalo majhno lučko v spomin in v skromno počastitev, la jo zmore, je bil videti ta slovesni, resnobni sprevod. Tisoči m tisoči so stopali v njem, veter, ki se je izgubil v mesto od daljnih gora, je raznašal pritajeni šum molitev in prošnja. Ustnice so drhtele in rdečkasti sij je pokrival žalostne obraze. Od banovine do slovenskega vseučilišča Kakor dva črna trakova, ki obrobljajta čisto, rahlo zasneženo cesto, po kateri je šla procesija lučk, so se zdele množice, ki so stale ob straneh IX) pločniku. Kdor je le utegnil, je prihitel, da bi s svojo prisotnostjo počastil to žalno pot. čeprav je bil mraz, kakor v najhujši zimi, nikomur ni prišlo na misel, da bi slopu v gorko hišo. Vsak je hotel biti zraven, Kakor goreča reka je šel sprevod po Erjavčevi cesti skozi Oradišče na veHkt reprezentativni trg Zvezde. Tam se je uredil in razprostrl. Vse-učiliško poslopje je sijalo v noč, luči so žarele na balkonu, kjer se je bil postavil akademski pevski zbor, kateremu je bil pokojni voditelj slovenskega naroda vedno dober prijatelj. In že je stopil na vzvišeno mesto prorektor univ. profesor dr. Rado Kušej ter začel govoriti v slovo velikemu dobrotniku in poborniku slovenskega najvišjega znanstvenega zavoda, naslednje tople, iskrene besede, ki so našle pot v srca vseh deset in deset tisoče poslušalcev. Prorektorjev govor Pred vseučiliščem je imel kratek spominski govor prorektor dr. Rado Kušej, ki se je v svojih besedah spominjal velikih pokojnikovih zaslug za slovensko kulturo. Najvidnejši dokaz teh zaslug je ustanovitev in izpopolnitev slovenske univerze, kar je oboje zasluga dr» Korošca in ustanovitev slovenske Akademije znanosti in umetnosti Lep pietetni govor v slovo je imel tudi še zastopnik slovenske akademske mladine Mihelčič. Tedaj pa je zadonel v slovesno tišino, ki je nastala, glas ubranega krasnega petja. Najboljši slovenski pevski zbor, Akademski pevski zbor, je zapel v slovo velikemu Stovencu, čudovito pesem, najlepšo pesem, kar jih je nemara sploh kdaj prišlo iz srca plemenitega človeka, ko je žaloval, nepozabno »Ecce quomodo moritur iustus«, »Glejte, kako umira pravični*. Lepše in primernejše rajnemu voditelju pač ne bi mogli zapeti. In naš rojak Jakob Gallus pravi v njej »Et in Sion habitatio eius«, in še »Et er it in pace memoria eius«. In na Sionu bo njegovo prebivališče, v miru bo njegov spomin, za nas tolažba, da Vo naš veliki vodnik tudi jxv-slej skrbel s svojo prošnjo pri Bogu za nas, ki še ostanemo rod, v negotovosti sredi svetovnih pretresov, ljudstvo, ki ga je bil tako ljubil, da se mu je dal ves v shižbo, s slednjim utripom srca in s slednjo mislijo. Od vseučilišča do stolnice Ko so zamrli zadnji glasovi žalostinke, se je sprevod spet premaknil. Kakor prej je pred njim sel na čelu križ, za njim združeni pevski zbori, prvi oddelek članov Zveze fantovskih odsekov v kroju, potem akademiki, akademičarke in duhovščina. Za njo pa so šli trije cerkveni knezi: belgrajski nadškof dr. Ujčič, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in mariborski vladika dr. Tomažič. Za krsto je stopala pokojnikova neutolažljiva sestra ter svojci, nato pa so se razvrstili v sprevodu odličniid v tolikšnem številu, kakor pri nas še na nobenem pogrebu doslej. Velikega državnika so pospremiti ministri dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo Pantič, minister za gradbe Vulovič, ban dr. Natlačen, bivši minister dr. Kulovec, bivši minister Snoj, bivši minister in bivši predsednik senata dr. Mažuranič, bivši minister in senator Magaraševič, bivši minister dr. Šverljuga, bivši minister inž. Sernec, pomočnik ministra Bogdanovič, vsi slovenski senatorji in vsi slovenski narodni poslanci. Na Čelu ljubljanskega občinskega sveta je stopal župan dr. Adlešič. On in vsi svetniki so nosili plamenice. Posebno pomembnost in slovesen značaj pa je dala sprevodu prisostnost štirih generalov in sicer komandanta za utrjevanje, divizijskega generala Lava Rupnika ter komandanta divizije generala Stefanoviča ter brigadnih generalov Lukiča in Mašiča. Za depulacijami društev, organizacij in korporacij so šla prosvetna društva iz vse Slovenije, dalje skupine JRZ, nešteta druga množica s prižganimi plamenicami ter drugi oddelek člattJtva ZFO v kroju. i Po žalno razsvetljenih ulicah je šel od ' inii-verze obdan od venca drugih gostih množic sprevod jwoti tromostovju in stolnici. Prihod v stolnico Pri vseh ljubljanskih cerkvah je zazvonilo, ko je duhovščina s križem na čelu stopila v prazno slovesno razsvetljeno stolnico. Počasi in slovesno ie korakala proti velikemu oltarju, pred katerim je bil z venci obdan mrtvaški oder. Pogrebci so položili krsto na katafalk, ob katerega prednji strani sta bila prislonjena prekrasna venca. Nj. Vel. kralja in kneza namestnika Pavla. Resno so odmevali v tišino prostora glasovi vseh treh škofov, ki so opravili kratko molitev. Potem pa so začele pristopati množice, ki so se poslavljate zadnjič od svojega voditelja. Ob straneh je bila postavljena častna straža akademikov, ki je nato vso dolgo noč stala ob njej ter molila. Nešteti ljudje so še prišli na vrsto, da so se lahko poslovili, mnogo pa jih žal ni moglo, ker je bil dr. Korošec žal premalo časa med nami. Ta večer je bdela in molila vsa Slovenija Snoči je po vseh slovenskih domovih, na štajerskem, na Dolenjskem, na Notranjskem, na Gorenjskem, na Primorskem in na Koroškem, naše ljudstvo čulo in molilo ter bilo v duhu pri žalnem tihem nočnem sprevodu v Ljubljani. Vsa srca, vse misli so romale v središče Slovenije, kjer je v božjem varstvu pod mogočno streho sv. Nikolaja na črnem odru, od cvetja in vencev obdano truplo tistega, ki je znal naš narod pripeljati, kakor Mozes iz tisočerih stisk, mimo nevarnosti in nesreč v svobodni dom, k ponosnemu življenju in ki mu je znal preskrbeti varen obstanek v dobrem razumevanju in slogi z brati. Čeprav niso mogli biti sami osebno navzoči, jih je vendar duh privedel na to mesto. V zbrani resni tišini so molili po svojih skromno razsvetljenih kočah rožni venec za velikim sinom, ki je izšel iz njihove srede, se povzpel tako visoko kot zvezda vodnica in sedaj utrnil v večnost k Bogu, ki nam ga je bil poslal v srečo in pomoč. Vsa slovenska domovina je bila snoči kakor ena sama vigilija pred. žalostnim dnem, ko bodo zemski ostanki velikega človeka izročeni materi zemlji. Profesor Fr. Omerza -umrl Ljubljana, 17. dec. Davi ob 6. uri je v zavodu sv. Stanislava nad št. Vidom po dolgem trpljenju umrl profesor Franc Omerza. Pokojnik je dopolnil 50 let vsestransko koristnega in z neprestanim delom izpolnjenega življenja. Rodil se je v Žu-peči vasi pri Cerkljah na Krškem polju ob zeleni Krki, kamor je vedno rad hodil iskat zdravja in moči za novo delo. Ko je bil goden za gimnazijo, ga je oče odpeljal v Novo mesto v gimnazijo, Po novi maši na Dunaju se je posvetil klasičnim jezikom. Pokojnik je bil dober učitelj in prevajalec klasikov, zlasti Homerja, cerkvenih očetov in navdušen dramaturg. Z njegovo smrtjo izgublja zavod sv. Stanislava dobrega učitelja in zvestega učitelja. Materi zemlji ga bomo izročili v četrtek dopoldne ob osmi liri na šentviškem farnem pokopališču. Blata. duša. »očivai x miraJ + Voditelj Slovencev dr. Anton Korošec m mrtvaške« odrti ▼ stekleni dvorani banske uprave. Voditelj poslednjič med svojim narodom ■ . • • r I; - -j*—, m Z. ................ /i»uarae . L,„h.,.o. lot. kraman* - Ld.,a.«1,; ml io»« tedje - Urednik Mirko is«oru.h ~ lt..knp.M„ o« rr.r.mo -- .Slo,«..^ do» _ isb.|. ...k «.u...k ek »8 ~ V Donfdrlikib i. latr.niik - Me.fl«. naročnin. f It din •• lnn.em»«». *S 4la ~ S.ma ponedeljki *SI.,.rn,UI dom« ,elj. me.efn. S dinar,«« polletno 25 dinar,«, ,«|„|ei..o 511 dinarje . Or.dali.,.1 Kopitar,.,. .11« 8/11» ~ Upr.,.; Koplt.r,... .Itr. 8, Ljubija«. - Tele!.. 11)01 d. «0« * Pod,.»sl«.; Il.ribor. C.IJe Pu». Je«».ce. Kranj. Novo me.«, Trbovlje. Maošioo ljudstva stojo v dol«! vrsti prod palaCo bansko opravo v Ljubljani la Čakajo, d. bi pr«. — —j- M zadnjikrat poslovil« od tvojega voditelja. HiU v B.lgradu, kjer jo stanoval dr. Korošec. Prvo okno z love j« okno sob«, v kateri i« dr. Korošce izdihnil svojo veliko dušo. Zagrebški »Jutarnji list« je to sobo takole opisal: »Soba j« skromna skoraj bi se moglo reši preveC skromna. To j« mala soba 2 in pol metra Uroka in 3 metre dolga. V sobi je navadna postelja, nad posteljo Mati božja, izdelana v gobelinu, in nožna omarica. Drugega pohištva ni Krsta z zemskimi ostanki našega voditelja dr. Antona Korošca. Žalostni sprevod se je nstavil pred lepo razsvetljeno univerzo, kjer sta se v imenu naše najvišje kulturne ustanove poslovila od njenega častnega doktorja g. prorektor dr. Kušej in akademik g. Mihelčič.