Izhaja 1. In 3. soboto vsakega meseca. □ Celoletna naročnina znaša 2 K, posamezne številke po 10 vin. o	ooa	□
Uredništvo: Fr. Terseglav, Ljubljana (Katol. tiskarna). □	nao	o
Upravnlštvo: Lud. Tomažič, Ljubljana (Katol. tiskarna).
Št. 1.
V Ljubljani, dne 6. januarja 1912.
Letnik V.
Reforma naše organizacije.
I.	Podlesnik.
V četrtek dne 11. t. m. ise z,bero v Ljubljani voditelji orlovske organizacije z namenom, da se posvetujejo, kako preurediti v organizatoričnem oziru na&o organizacijo.
S tem, da se je ustanovila na Štajer-s'kem podzveza in se ustanovi tudi na Goriškem, je prišel v organizacijo nov organizem, ki potrebuje prilagodit^ sedanjim razmeram. Stvar ne bo težka, fjtemveč bo s tem osrednje vodstvo le razbremenjeno pri delu, organizacije v pošumeznjllt deželah pa dobe več samostojnosti. /
Nastane pa drugo, vaiirap vprašanje: kaj napravimo na Kranjskem^
Moj predlog v tem oziru iSjf isledeiči:
Jz sedanjega osiredinjega vodutva, ali kakor pravimo, predsedstva Z. O. naj se sestavi poseben odbor,, ki bo imel nalogo tvoriti 'začasno predsedstvo podzveze za Kranjsko. S tem bo osrednje vodstvo našega Orla tudi glede podrobnega dela za Kranjsko razbremenjeno in dobilo dovolj časa in priložnosti, da se bo moglo v svojih sejah pedali več z načelnimi vprašanji in dajati amer za organizatorično in tehnično delo cele organizacije. V tem oziru čakajo osrednje vodstvo v prihodnje velike naloge. Viso našo .stvar je treba še bolj poživeti in izpeljati mnogo' še nerešenih sklepov odborovih sej in občnih zborov. Je pač tako pri nas: naša organizacija je organizacija mladine, ki potrebuje vedno novega ognja in dela.
Kdo pa naj zažiga ta ogenj in kdo maj skrbi za ddlo, ako me voditelji? Brezdvoma ima mrtvilo ali malodušnost v vodstvu za posledico mrtvilo in mlačnost v posameznih odsekih in pri posameznih članih.
Ako bo predlog v tern smislu sprejet, bo slika naše organizacije ta-le:	odseki,
okrožja, podzveze in osrednja zveza.
Veriga bo sklenjena, člani spopolnjeni. Trdno pa bo držala ta veriga le, ako bodo posamezni člani močni. Močni pa bodo, alko bodo imeli dovolj zaupanja do vodstva in ako bo to vodstvo skrbelo, da se bodo posamezni člani po delu in navdušenju še bolj ojačili. Da ima vodstvo trden namen to storili, kaže to, da je postavilo na dnevni red
tega sestanka še sledeče vele važne točlke:
1.	Fantovski večeri.
2.	Marijine kongregacije in abstinenčni odseki vzgojevalnice našega, naraščaja.
3.	Prestop članov iz enega odseka v drugega.
4.	Duhovniki naj bodo eo ipso člani odsekov in okrožij Orla.
5.	Vpliv iger.
To so vprašanja, s katerimi moramo biti na jasnem in ki bodo dala dovolj dela za prihodnjost.
Dostavil bi še eno: Letošnje občinske volitve so pokazale, kako zmagoslavno gre S. L. S. svojo pot naprej. V,sled velike delavnosti deželnega zbora, čaka nove občinske odbore mnogo novega dela. Že sedaj se semintja čujejo tožbe, da manjka delavcev. Ali ni ravno naša organizacija naj boli j poklicana, da skrbi za naraščaj pridnih, izobraženih in požrtvovalnih delavcev? Skr-bimo torej, da te delavce vzgojimo! Ponosni sipo, da sedi marsikateri Orel že na županskem istolču.in da jih je mnogo, ki zavzemajo mesta, odbornikov. Ne smemo pa tuldi prezreti, da šo bili ravno Orli v mnogih krajih tisti, ki so šli najbolj navdušeno tudi v politične boje. Naj se to delo še bolj izpopolni potom navduševanja za politične organizacije in potom političnega, izobraževanja.
Torej dela -dovolj in zato potrebno, da se o tem delu na sestanku porazgovorimio! Na veselo svidenje!
Kako dalje?
Politični položaj v naši deželi je danes nekako ta-le:
Liberalna stranka so razkraja. Ne na deželi, ne v mestih, nikoder nima več pristašev, ki bi imeli kaj politične veljave. Organizacije inima nobene za seboj, ne politične, ne gospodarske, ne stanovske. V vseh javnih zastopih je zgubila svojo moč. Njene ideje, njen program v svoji dosedanji obliki je izgubil vso privlačno silo; če kdo danes še reče, da je naprednjak, sam ne ve, kaj hoče s tem v resnici povedati. Od liberalizma je ostala peščica sirovih in strupenih

elementov, kričačev in omejenih ljudi, ki slo preveč zaostali, da bi mogli razumeti velik preobrat v slovenskem javnem življenju in priti do prepričanja, da je podlalga, na kateri dela S. L. S., edino prava in edina vodi do blagra slov eniškega ljudstva. Med tem preostankom liberalcev se mahaja t udi nekaj mladih ljudi, ki bi radi stranko ozdravili, pomagajo jim nekateri nezadio-volljni učitelji itd. Iz vsega tega ne bo nič, ker je vseslkupaj že talko okuženo, da bo vsak, kdor bo hotel naši stranki kaj na svobodomiselnem temelju nasproti postaviti, moral začeti popolnoma iznova, jaisne glave, v čistem ozračju in na vse strani neodvisen.
Moglo bi 'Se -zgoditi, da bi se kdo izmed nasprotne mlade inteligence preje ali pozneje kaj takega lotil. Zato je maša naloga, našo stranko tako konsolidirati, -da postane res trdnjava, ki je ne bomogo-če zavzeti. Tista fraza: naša stranka je prišla do viška, odkoder mora zopet palsti, je ta/ko neumna in prazna, da le kaj. Kje je še naša stranka na višku! Ali je mar zadosti, da imamo deželni zbor, občinske zastope, parlamentarni klub, gospodarsko organizacijo? Na široko ismo- pač svoje meje raztegnili, a treba bo temelje globlje postaviti. Politične zavednosti je ljudstvu še zelo potrebna; kdo bi trdil, da se ne da še velikobolj poglobiti? V izobraževalnih društvih je treba ljudstvo zbuditi k samodelavnosti, mu priljubiti časopisje, negovati zmiscl za ustavno življenje, zanimanje za politična vprašanja, iztrebiti vso- zaostalost, zanikrno-st, labko-mišljcnost, lokalizem, v kolikor je škodljiv skupnim interesom. Zraven je treba varovati ve.iske ideale, 'tradicionalno zvestobo do grude in države, ohraniti temelje krščanskega- moralnega življenja. Tudi naša mlada inteligenca potrebuje še veliko šole. Mar(Sikateri se boji podrobnega organizato-ričnega dela, tistega dninanstva, ki pa je vsakemu politiku izpo-četka neobhodmo potrebno; marsikdo govore rad kritikuje, -sam pa se nikamor ne spravi govorit. Na Angleškem se agitiranja niti največji iiloizofi ne sramujejo. Torej tukaj bo treba nekaj svežega duha. Ne govorimo o tem, kako je nujno potrebna načelna izobrazba, da ne izgubimo tal, na katerih lsmo vzrastli: krščanskosocialno podlago, ki nas mora od nasprotnikov vedno točiti. Om-nia instau-nare in Cbristo- — ali pa nič.
Pod tem vidikom ,se naši stranki pri-ho-dnjost šele odpira. Ako se svobodomiselstvo- nanovo združi in postavi jasen pifo-gram, v njcgoV-o službo pa inteligentne glave in saj nekaj organizacije, tembolje za nais! Potem bomo natančno vedeli, kaj imamo storiti, tekma nam ne bo škodovala, politični boj kb postal morebiti doistojuejlSi, povzdignilo- -se bo pa zlasti naše znanstveno delo, ki je še velike izpopolnitve potrebno.
"Verski boj bo prišel zopet na vrh. Če zdaj napnemo vise sile, svojo organizacijo še bolj konsolidiramo in -na vse strani delamo naprej, je veič kot vero jetrno, da pride pri mals do takega političnega razmerja kakor v katoliški Nemčiji, kjer katoliški c en trum svojo- pozicijo- že desetletja in desetletja ohranja neizpremenjeno, liberalne irakcije pa bo vedno v manjšini. Seveda ne -sme na našem strankinem telesu noben ud zaspati in -odpovedati svojo -službo.
Slovenska Ikrš-čamska mladina je v naši organizaciji eden najvažnejših delov. To vemo. Treba je pa, da si naiš-a organizacija precej v podrobno začrta svoje delo za, bodočnost. X7 to isvrh-o bo služil sestanek dne 11. t. -m. Česa rabimo? Da rečem na kratko: 1. Naša mlada inteligenca mora priti z mladeniško organizacijo še bolj v stik, kakor je doslej. 2. Iz mlade inteligence v Ljubljani morajo govorniki, in organizatorji vsako nedeljo vun na deželo; za pečj-o ne bomo nič opravili. 3. V interesu naše organizacije je, da se mladeniške Marijine družbe in abstinent ski odseki kolikor mogoče visoko dvignejo, -ker služijo k-ot vzgo-jovalnicei z-a mlade dečke, ki do- 14. leta nimajo v naše odseke pristopa. 4. Vez med duhovništvom in našimi Orli mora Iš-e -bolj trdna, postati. 5. Fantovski večeri so postali neobhodna potreba,'od katere ni m-ogoče nobenega odseka -odvezati. Morebiti bodo- udeleženci sestanka 11. t. m. še veliko drugega- povedali, ukrenili in sklenili.
Trdno upamo, -da bodo uspehi soraz-rnc- mi z našo -dobro voljo.
S. K. S. Z. svojim društvom!
Nalša krš-čanbkoBOiCiialna zveza je, kakor izkazuje statistika, najmočnejša ljudska 'Organizacija na isl-ovanskcm jugu in se isme po številu svojih čkun|ov ter svojem delu prištevati med največja kulturna društva v celi naši državi.
Naša izobraževalna društva -so za razširjanje ter učvrščenjc krščanske misli med našim ljudstvom že jako veliko storila. Naša S. L. S. bi nikoli ne bila tako napredovala in sc tako- visoko povzdignila, ako bi ne bila njenega dola v prvi vrsti podpirala naša krščanskosocialna organizacija.
Veliko smo naredili, a še vedno ne zadosti! Časi -so jako resni. Nasprotniki katoliške vere v Avstriji napenjajo vse sile, -da izpodkoplje jo vero, ki je temelj državi in sploh človeški družbi. Svobodomiselne -stranke hočejo vzeti katoliški Cerkvi še tisto mrvico pravice, ki jo ima do šole, do verskonravneiga pouka, in delajo čczdalje-bolj očito in drzno na to, da se vrže križ iz ljudske šole, s precejšnjim uspehom so se pa lotile tudi dela razdreti krščanislki zakon in le z 28 glasovi je padel zadnjič v parla-
mentu predlog, naj se ločenimi katoliškim zakonskim proti cerkveni in boižji postavi dovoli drug z alken. Na druigi strani pa socialna deimokiracija ščuva delavstvo, da bi pomšila državo, pridiguje nepokorščino proti vsaki oblasti in neti revolucije. Vlada pa spi in izvest e n del njenega uradništva svobodomiselne namere celo- podpira.
Zato je sveta dolžnost krščanskega ljudstva, da samo svoje svetinje brani s pomočjo svojih organizacij. V tem boju za vero in avstrijsko domovino bo stalo slovensko ljudstvo vedno v prvi vrsti. Zato treba, da napnemo vise sile. Prevažno orožje v boju nam je dobro časopisje, -zato treba, d a posveti m o našemu do b r e m u katoliškemu ič a s o p i s j u posebno pozo rn ost, položimo na n, j p o -s e b n o važnost.
Liberalci -so potolčeni. V javnem življenju nimajo nikoder več nobene besede in veljave. Palč pa so še močni, kar se tiče tiska. V Ljubljani imajo tri dnevnike, socialni demokrat j e enega, vzdržujejo tedenski »Slovenski Dom«, »Svobodno Misel«, »Vedo«, socialni dem-o-kratje imajo »Naše Zapiske«, liberalni učitelji »Učiteljskega Tovariša«, -gorilški liberalci imajo svoj list, štajerski svojega, tržaški svoj dnevnik.
Spričo te g a s e moramo mi naših 1 i is t o v čimbolj okleniti. Spravi m o vsaj e n katoliški 1 i st v vsako s 1 o v o n -s k -o krščansko hišo! Pa tudi izobraževalna društva kot taka morajo biti vsaj na poglavitne liste, ki zastopajo načela S. L. S., naročena,. V tem pogledu -se marsikje premalo stori. So društva, ki imajo en sam katoliški list ali pa -sc izadovoljujoj-o s tem, da -gospod župnik ali kaplan svoje liste dasta društvu na razpolag o. To ni prav. Društva morajo biti na naše liste sama naročena.
Strniti se moramo v eno samo močno falango. Trdnih vezi treba med nami, da smo dobro poučeni vsi o vsem
Dru-štveniki na Kranjskem morajo imeti poročila, o bratih na mejah, zato treba ne-obhodno, da imajo v društvih na razpolago iz Štajerske poljudni in za. mladeniče ter dekleta izborno pisani »Naš Dom« ter Stražo«, iz Goriške »Novi Čas«, iz Koroške »Mir«. Isto tako je živo potreba obmejnim braniteljem, da čitajo liste iz Kranjske, iz središča vse organizacije, to so: »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Naša Moč« in »Mladost«. Na teh devet listov mora biti naročeno vsako društvo in .društvenihi naj jih kar najvestnejc čitajo. V teh listih bomo priobčevali poslej vse naše važne sklepe, pojasnila, želje, tu bodo tiskana bojna povelja, tu začrtana pot k našim ciljem. Zato je n e o b h o d n o p o t reb n o , da s o ti listi po v s o d na razpolago. V sako izobraževalno društvo mora strošek za te liste zmagati", če ne, ne more vršiti svoje
naloge. Štedi naj se pri drugih manj potrebnih stvareh. V svrho ureditve tega vprašanja naj -s-e 'zasnujejo po izobraževalnih društvih, kjer jih še ni, nemudom e č a -sn i-k a r s k i odseki, ki so veleva ii in jim bomo posvečevali poslej na j več jo pozornost.
Prva (skrb jim bodi spraviti v društva omenjene časopise ter skrbeti, da so- isti vedno po številkah lepo urejeni na mizi.
Zelo umestno bi bilo, alko vsako društvo takoj ppvi teden po novem letu napravi p o-s e b e n sestanek, kjer se zbero člani v pejsvet, kako -započe-tu veliko akcijo! zla razširjanje naših listov!
Ako -se oklenemo trdno našega časopisja, se naša moč pomnoži, naša. sila oj-alči; ako vsa društva in vsi druš-tvenfki -store v tem, olziru svojo dolžnost, bo naša armada nepremagljiva. N a plan p o s e b n o Orli in krščanska dekleta! Naš bojni klic v novem letu je:
V boj za dobro časopisje!
Odbor S. K. S. Z.
Zakaj peša telovadba?
Na dekanijskem shodu izobraževalnih društev v Idriji sc je predsednik nekega društva prav posebno zanimal za Orle. Med drugim se je v svojem govoru pečal tudi z vprašanjem: Zakaj peša telovadba?
Menil je, da bi se Orlom ne smelo nikdar ničesar popustiti. Tudi člani, ki so protin dni itd., naj hodijo v telovadnico, pa naj telovadijo, kar morejo. S tem, da član ne prihaja enkrat, dvakrat v telovadnico, pa gre takrat drugam n. pr. v vas ali v gostilno, in tako -se član tudi izgubi. Načelnik in drugi ga sprašujejo, kje je bil, on se laže, pa izgubi veselje . . .
Komaj je govornik končal, že se je vnela debata. Eden je -opominjal, naj Orli več telovadijo, ker je telovadba tisti nagib, tisto sredstvo, kii dela Orle sprejemli-ive za vse dobro in ki jih združuje. Pa tudi »Mladost« naj nudi v tehničnem oziru to, kar nudi v organizatoričnem. Drugi je pravil, da peša telovadba radi alkoholizma. Kdor pije alkohol, ni za nikamor drugam več kot za gostilno. Zopet drugi je imel za glavno napako nediscipliniranost. Končalo- se je s trdnim prepričanjem, da je naj hujše, ker nam manjka pravih telovadnih učiteljcv-veščakov.
Na občnem zboru Zveze se je obljubilo, zadnjo napako popraviti. Dobili bomo učitelja - veščaka, ki nas bo poseČal vsako leto, ter nas, vsaj zai tisti čas, poživil.
Na eno okolnost pa so premišiljcvalci po mojem mnenju pozabili. Pet let je že tega, ko so se naši prvi -odseki ustanovili. Kaj se vse v petih letih ne izpremeni, posebno v fantovski organizaciji! Polno novih Cia-
nov je pristopilo in kar neopaženo se je zgradila stena med mlajšimi in starejšimi člani. Starejši stoje Skupaj, premišljuj e jio vse imogioče reči, mlajših pa to ne zanima, zato se veliko rajše ravsajo med seboj ter si pripovedujejo razne uganke iz nove pratike. Na ta način je opešalo bratstvo', ki nas je v začetku tako tesno vezalo.
To pa se mi zdi največje zlo.
Če je zgornje vprašanje v naši organizaciji sploh upravičeno, iščimo glavnega vzroka v tem dejstvu, in to popraviti, hodi prva skrb odborov vseh onih odsekov, kjer imajo mlajše člane!
K. T.
Opomba u r e d n i S t v a: Stvari, ki jih navaja dopisnik, so gotovo zelo vpošte-vanja vredne. Le tega ne moremo razumeti, zakaj sc na naših občnih zborih nobeden ne oglasi. Pa k stvari! Glede discipline pri pohajanju telovadbe zamore vsak odsek, oziroma vsako okrožje storiti vse, kar je treba. Jaz le mislim, da, ko bi okrožja energično in redno funkcionirala, bi stvar šla kakor namazana. Le prelčitajte poslovnik za okrožja ali n. pr. za poidzveze, kakor ga je brat Podlesnik napravil! To so idealna pravila, treba se je le po njih ravnati. — Kar se tiče »Mladosti«, ima za telovadske članke skrbeti vaditeljski zbor Zveze, kateremu je v tem oziru vsa oblast dana. Sicer pa je upati, da bo odslej šlo dobro naprej. — K točki alkoholizem:	Odseki naj pospešujejo absti-
nenčno in treznostim gibanje, kar le morejo. Naj se tudi veselice kar le mogoče omeje, rajši predavanja in izobraževalne večere! — Telovadni potovalni učitelj je krvavo potreben. Dva pogoja: Ta učitelj mora biti tudi moralno in načelno popolnoma kvalificiran in našega duha skozinskozi, sicer rajši nič. Drugič: Odseki naj vestno izpolnjujejo svoje gmotne obveznosti napram Zvezi, sicer učitelja ne bomo mogli vzdrževati. — Kaj naj pa porečemo k zadivi točki? Nove člane je treba vzet: v šolo! Prav to je treba najbolj k izobraževalnim večerom potegniti, starejši člani pa naj v »Zlati knjigi« dobro predelalo poglavje o prijateljstvu in moralnih dolžnostih starejših članov napram mlajšim. Glavna stvar je pa res to, kar so na dekanijski konferenci v Idriji povdariali: disciplina, disciplina in disciplina! Poslovnik naj se modro, pravično, a energično vporab-Ija! Vse to pa je v glavnem v rokah okrožji.
Slovenska Straža.
Vsak naš korak v življenju bodi odmerjen tako, da ž njim koristimo domovini in narodu. Večina Slovencev nima toliko svetnega premoženja, da bi zlato pokladnii na oltar domovine, visak pa vendar lahko tudi brez zlata mnogo stori za domlovino, za njeno korist, vsak lahko pomaga, da domo-
vina dobi novih moči v svojem boju proti tujcem. Treba je le nekoliko zavednosti, da se visaiko priliko izrabi tako, kakor je to v korist naši narodni organizaciji1.
Zato Vas nujno prosimo, istorite visi to - le:
1.	Preglejte, kje še nimajo naših vžigalic v korist obmejnim Slovencem, ki sio
pristne le, alko imajo ta napis. Druge vžigalice, ki takega napisa nimajo, niso maše! Zahtevajte jih od trgovcev in povejte iim, da jih ima v zalogi C. Menardi v Ljubljani, pri katerem naj jih naroče. Mnogi liberalni trgovski pomočniki nalalšč pravijo, da so poišle, isamo da bi Vas odpravili. Vi jih pa od ttgovca odločno zahtevajte, če jih Vam pa ne da, pa pojdite k trgovcu , ki jih ima! Posebno naiše gospodinje, naše kuharice pazite na to, naše mladenke opozarjajte na to svoje matere!
2.	Ravnotako zahtevajte v vsaki trgovini kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem, ki je pristna le, alko ima na ovitku pečatnik »Slovenske Straže«. Vsaka druga škatljica Kolinske kavine primesi ni naša! Pazile istrogo na to!
3.	Rabite ie perilno milo »Slovenske Straže«, ki sc kosa z vsakim tujim izdelkom in ga ima v zalogi C. Menardi v Ljubljani. Poizkusite in rabili bodete vedno le to milo. Zaihtevajite od trgovcev, da imajo v zalogi to milo. Ne bodite nič prizanesljivi, odločno zahtevajte!
4.	Izv istno čistilo za čevlje in drugo usnje »Sava« izdeluje in prodaja v korist obmejnim Slovencem tvrdka A. Kregar v Ljubljani, sv. Petra cesta.
5.	Tovarniška zaloga »Hermes« v Ljubljani, Selenburgova ulica, razprodaja v korist »Slovenske Straže« vsakovrstne tkanine za obleko im perilo. Priporočamo! Vsak t: go ve c naj bi prodajal te tkanine!
6.	Kdor se namerava zavarovati, naj v svojo lastno korist prej piše »Slov. Straži« za podatke. »Slovenska Straža« mn preskrbi pošteno zavarovanje, in to le v njegovo korist, kajti »Straža« dobi samo tisto provizijo, ki jo v takih slučajih dobe agentje ali pa zavarovalne pisarne. Pri tem me bodete osleparjeni!
7.	Papir vseh vršit za vse urade, priprost in fin. ima »Slovenska Straža« v svoji tovarniški zalogi. Vse urade, Vsa društva prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani.
S. Neverjetno je, koliko ise potrebuje drož v naši deželi, katere prihajajo večinoma iz nam narodno ih versko sovražnih židovskih tvornic — čc'p 'av imamo domačo drolžarno Josipa Košmerl v Ljubljani, Fraln-čiškamiske ulice št. 8. Drože iz te tovarne so popolnoma čiste brez vsakih primesi j ter se kosajo tako v kakovosti, kakor tudi v ceni z vsiakimi drugimi. Slovenske gospodinjo, zahtevajte jih povsod!
9.	Pristno voščene sveče v korist »Slovenske Straže« prodaja odlikovana tovarna J. Kopalč v Go'ici. Vse proč. župne urade opozarjamo na to iprvo 'slovensko torarno »več — polšlteno bodo postreženi?
10.	Če kako društvo naroči tamburice, naj iso obrne na J. Vrečkota v Katoliški tiskarni v Ljubljani, kateri posreduje v imenu »Slovenske Straže«.
11.	Rabljene poštne znamke, čokoladni papir, odrezke, od cigar, star d ena - pošiljajte pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
12.	Na vlsa ko pismo, na vsako razglednico in društva, na vsak d opis prilepi j a jt e kolke »Slovenske Straže«, ki se dobe v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. V ki d tkem izid ejo kra/sni novi kolki! Raizpro-dajalci dobe 20 odistotkov popusta.
13.	Računske listke »Slovenske Straže« zahtevajte v visaki gostilni. Dobe (se v pisarni »Slovenske Straže«.
14.	Razglednice, porab n e posebno pri veselicah in za čestitke, naročajte pri »Slovenski Straži«! Cena 10 vin. za komad.
15.	Nove nabiralnike »Slovenske Straže« bomo pričeli raznosil jati januarja meseca. Tisti, ki so se zanje že oglasili, jih dobe brez nadailjnetga naročila, drugi pa še pre-FkPbite, da pišejo ponje vse naše večje gostilne. društva itd.
16.	S iečke na obroke v korist »Slovenski Straži«. 400 000 in 200.000 frankov znašata glavna dobitka turških srečk, žrebanje vsak drugi mesec mesečni obrck za eno srečko 4 K 75 h. Poleg turške še tri djrulgc srečke z nadaljnimi glavnimi dobitki 100 tisoč frankov, 90 000 in 30 000 kron s skiunaj 15 žrebanji v letu, mesečni obrok 6 K 25 h. RaizilUčne .skupine srečk, n i katerih znam nal'"višji glavni dobitek 100.000 frankov z najmanj šest žrebanj i v letu. mesečni obroki po* 3 K. 5 K 50 h in 11 K. Vsaka srečka mora biti izžrebana. Pojasnila daje in naročila sprejema gospod Valentin Urbančič, Ljubljana. Kongresni trg št. 19. Kdor bi hotel pri posredovan ju prodali o srečk v korist »Slovenski Straži« sodelovati, naj se izvoli javiti.
17.	Kjer še ni nodružnice »Slovenske Straže«, us'anovite io nemudoma. Pišite nisarni »Slovenske Striže«, ki bo vse potrebno uredila in pošlje riidi govornika!
18.	Če rabite kak gramofon ali g amo-fomske plošče, javite »Slovenski Stralži«.
Dovoli isredstev za naše narodno delo bomo imeli lo takrat, če se raba blaga »Slovenske Straže« zanese v zadnjo slovensko hišo. Narodna dolžnost nan vseh je, da poznamo najprvo sami sobe in svoje podpiramo. Rabimo domače blago, oid katerega ima »Slovenska Straža« dobiček. Povdariti je treba, da naši ljudje žive še v čudoviti in nemarni mlačnoislti. Skrajni čaš je, da ise zbude. »Slovenska Stilaža« bo budila budijo pa naj naše podružnice po deželi, ki
.so ustanovljene tudi v ta namen, da v isvo-jem kraju uvedejo splošno rabo našega blaga. Stvar mora uspeti, samo zganiti (se je treba. Tudi vsa naša mladeniška organizacija pomagaj pri tem, domovini v prid! Če bi visak Slovenec in vsaka Slovenka saj nekoliko upošteval zgoraj omenjene točke, bi na lahek način pridobili potrebna sredstva za nalšo narodno obrambo. Kdor nima mrzlega srca, bo to upošteval! Vsi radi delajmo za domovino, svojo mater!
Okrožja.
Vipava. V. okrožna seja 20. novembra. Br. Silvester otvori sejo, pozdravi navzoče in konstatira, da so sledeči odseki zastopani: Vipava, Šturje, Št. Vid, Budanje in Col. Odsotni so: Gabrje, Branice in Šmarje. Naznani nato spored seje: 1. Prečitanje zapisnika. 2. Poročilo odsekov, kako izpeljujejo je-sensko-zimski program, 3. Mladeniški shod okrožja ob priliki občnega zbora vipavskega Orla. 4. Zvezni tečaj in občni zbor. 5. Slučajnosti. Ad 1. Br. tajnik prečita zapisnik zadnje seje. Načrt glede jesensko-zimskega programa se ni odposlal vsled tega, ker ga je »Mladost« ravno prinesla za vse Orle in za odseke je sleveda merodajno naše glasilo. Zapisnik se odobri. — A d 2. Zastopnik vipavskega Orla poroča: Izobraževalni večer se vrši pri nas vsako sredo v tednu. Do sedaj smo jih imeli štiri. Razlagalo se je: 1. Naša himna in pomen izobraževalnih večerov. 2. Mladeniška telovadna organizacija. Romarji. Članek iz »Mladosti«. 3. Osmero blagrov ali nauk o sreči (čitanje). 4. Orel, njegov namen, delo in vzori iz »Zlate knjige«. Povprečna udeležba 12 do 14. Telovadba se goji v torkih in petkih od 8. do 10. ure zvečer in v nedeljah od 4. do 6. ure popoldne. - Št. Vid poroča: Pri nas smo komaj začeli z izobraževalnimi večeri. Razlagalo se je: knjigovodstvo. Od sedaj naprej imamo večere vsak četrtek. Udeležba 8 do 10 članov. Ker je zima, ne telovadimo; a upamo, da dobimo tekom 14 dni v dvorani nad mlekarno prostor. — Budanje poroča: Imeli smo do sedaj tri izobraževalne večere. Vrše se vsako nedeljo popoldne. Obravnavalo se je samo iz »Zlatfe knjige«. Udeležba 10 do 12 članov. Iz Štur j a. Imeli smo do sedaj dva večera. Vrše se vsako sredo. Razlagalo sc je samo iz »Zlate knjige«. Udeležba 12 do 14 članov. — Iz Cola. Vsled volitev nismo še začeli z izobraževalnimi večeri. Začno se isti dne 2. decembra 1911 in se bodo nadaljevali vsako nedeljo. — Br. predsednik konstatira, da vsi odseki, ki so danes pri seji pričujoči, bodo ali pa že izvršujejo sklepe in navodila glede izobraževalnih večerov. — Ad 3. Br. predsednik govori: Treba je, da Orli večkrat skupaj pridemo, naše uniforme morajo večkrat na dan. Živa potreba je tudi. da imamo kak izobraževalni shod za vse fante. Najbolj primerno se mi zdi, da bi se. ako se sklene, vršil tak shod oh priliki občnega zbora vipavskega Orla. Fantje bi videli, kako se občni zbor vrši. kar je tudi velikega pomena. Začne se debata. Soglasno se sklene, da se isti priredi. Program določi z ozirom na tukajšnje razmere vipavski Orel. — Ad 4. Dobili ste vsi okrožnice, da se vrši 30. novembra, 1. in 2. decembra vaditeljski tečaj v Ljubljani, dne 3. decembra pa zvezni občni zbor. Vsak odsek naj skuša poslati zastopnike k tečaju, zlasti pa na občni zbor. Ad 5. Br. Puc iz Cola prosi, da bi kateri prišel na Col, pokazal bi kaj o telovadbi in imel tudi kak govor za Orle; enako prosi tudi iz Budanj.
Br. Silvester obljubi, da bode eden ali drugi v kratkem pričel. Seja se zaključi oh 5. uri popoldne.
Odseki.
Brezje. Umrl je naš predsednik, brat Anton Gabrijelčič, gostilničar. Pošten, delaven in ljubez-
njiv si jo pridobil rajni tekom svojega delovanja srca vseh. Ob njegovem grobu se nam je vsem utrla solza resnične in globoke žalosti. Veliko se je trudil in žrtvoval; bil je nesebičen in plemenitega mišljenja. Legel je z njim v grob eden onih tihih delavcev, ki za večino njihovih zaslug ve le oni, ki jih bo obilno poplačal. Na svidenje, dragi Anton!
Sostro. Dne 19. novembra je bila odborova seja, pri kateri se je določil načrt dela za zimski tečaj, ki ga sedaj že pridno izvršujemo. Predavanje je vsako nedeljo popoldne; telovadba pa kakor doslej vedno vsak ponedeljek in petek zvečer. Orlov šteje odsek 70; uniformo ima že 45 članov. Telovadimo v novem Društvenem domu, ki je bil blagoslovljen 10. • septembra. Razume ' se', da smo se takrat potrudili na vso moč, da smo dostojno sprejeli brate Orle, ki jih je prišlo na slavnost čez 200 iz bližnjih in daljnih odsekov; celo iz Tržiča in Boh. Bolo so prišli zastopniki. Popoldne istega 'ne smo priredili s sodelovanjem drugih odsekov javno telovadbo. Uspela je zelo dobro. Ob OOletnici veleč, gosp. župnika J. Molja, največjega, dobrotnika društva, smo priredili Orli slavnostno predstavo s petjem, primerno deklamacijo in igro »Garcia Moreno«. — Sedaj v zimskem tečaju se je začelo v odseku zopet novo živahno življenje, ker par mesecev sem smo nekoliko zaostali vsled obilnega dela na polju.
Krka. Umrl je naš načelnik brat Jožef Strah. Ob pogrebu smo mu izkazali zadnjo čast, kakor jo je ta marljivi, navdušeni in blagi fant, ki je načeloval našemu odseku že izpočetka v najtežavnejših razmerah, v polni meri zaslužil. Rajnemu Jožefu zamore cela naša organizacija dati izpričevalo, da je bil eden najboljših Orlov. Naj uživa v večnosti plačilo za svoja dobra dela, za svoj trud za zmago poštene krščanske misli med dolenjsko mladino!
Šmartno pri Litiji. Dolgo časa že ni bilo nobenega glasu od našega odseka. Naj toraj sedaj sledi nekoliko vrstic o delovanju. Ustanovila sta se v preteklem letu v naših hribih dva odseka, in sicer na Prežganju in v Javorju. Orel na Prežganju že dobro deluje v telovadskem kakor tudi v organizatorič-nem oziru. Tudi v Javorju se še dosti dobro gibljejo. — Kakor je razvidno iz Statistike, smo Dolenjci po številu že prekosili Gorenjce. Delujmo sedaj še na to. da jih dohitimo tudi v drugih ozirih. — O sv. Martinu smo imeli skupno sv. obhajilo. Pogrevali smo pri njem nekaj bratov, zlasti starejših. Kadar javno nastopimo, naj nas ne zadržuje vsaka malenkost, da se tako v celotni udeležbi pokaže naša disciplina. — Izgubili smo to leto več bratov; 5 jih je odšlo v Ljubljano, kjer gotovo pristopijo zopet h kakemu odseku. Tudi pristopilo jih je precej zlasti ndajših. Naloga naša pa bodi sedaj skrbeti, da postanemo zavedni in navdušeni za naša načela. Pazimo zlasti na to, da si obdržimo in še pridobimo ugled, ki ga imamo. Prebirajmo s premislekom našo »Mladost«, v kateri je toliko lepih člankov. Zato naj nam pa sedaj v novem letu velja načelo:	Kolikor »Mladosti« šteje odsek, toliko tudi
pravih, zavednih članov. — Ponosni pa smo lahko na to, da je pri letošnjih občinskih volitvah prišlo v odbor tudi 6 naših bratov. V Litiji je bil namreč izvoljen za župana naš podpredsednik br. Bric. V Šmartnem je prišel v odbor kot podžupan predsednik br. Ilovar Fr., nadalje še br. Drčar E., Verbajs Ant.. Berlič Jakob in Berčon Rudolf. — Telovadimo po dvakrat na teden, vkljub temu, da smo skoro vsi po eno uro oddaljeni. Telovadcev je bilo povprečno nad 20 vsak večer. V petkih smo imeli tudi fantovske večere, pri katerih sta nam razlagala Zlato knjigo in razne druge predmete brata Fr. Krische in Orosi. Bric. O priliki občnega zbora bomo imeli najbrže tudi javno telovadbo v dvorani, za katero se moramo že sedaj dobro pripraviti. Pogumno toraj bratje in brez strahu nadaljujmo začeto pot, do naših vzorov in ciljev!
Dolnji Logatec. Delo v zimski sezoni dobro napreduje. Fantje imajo časa in tako je tudi v odseku več življenja. Poleg dramatične šole, telovadbe in
raznih skušenj sc vrše redni tedenski fantovski sestanki, kjer sc je obdelalo do sedaj že veliko tvarino, vzete iz lepih člankov »Mladosti«, »Našega Doma«, »Zlate knjige« in dr. Ušeničnikove »Sociologije«. Zeloti je samo, posebno pri fantovskih sestankih, ki se vršijo vsako nedeljo zvečer, da se jih bratje polnoštevilno udeležujejo. Tistim bratom, ki so jim pa nasprotne gostilne prijetnejše in pa ljubše, kakor vzgojevalni sestanki, pa povemo enkrat za vselej, da naj si morebitne neprijetne posledice pripišejo pozneje sami sebi. Bratje, brez treznega krščanskega življenja, na katerega temelju je postavljena naša organizacija, je naše delo brezpomembno. Toliko o tem. Nadalje je zadela naš odsek v zadnjem času občutna izguba. Zapustilo nas je v kratkem času pet skoraj najboljših članov. Dva sta morala obleči vojaško suknjo, brata Ivan Poženel in A. Mihevc sta odšla k boletnemu uradu v Metliko in Krško in br. Fr. Poženel, ki ga bodemo zelo pogrešali, je odšel v Ljubljano. Bili so vsi med prvimi ustanovitelji dolnjelogaškega Orla, marljivi delavci za odsekov napredek, zato jim ostane vedno med nami hvaležen spomin. Mi pa, dragi bratje, ki smo ostali tukaj, krepko na delo! Ne držati križem rok! Izginejo naj vse zapreke, složno, prijateljsko, bratsko si sezimo v roke in trdna skupna vez nam bo porok lepe bodočnosti. Pokazali smo že, kaj da premorejo naše moči in po tej poti neustrašeno naprej!
Idrija. Dne 29. vinotoka t. 1. smo imeli veselico. Začetkom je zaorila po dvorani naša himna »Dvignite Orli«. Potem je bila deklamacija »Ob uri in dnevu«, zložil dr. Ivan Pregelj. Po deklamaciji nam je »Burkljež« pripovedoval, kako potrebna nam je olika. Za nekak konec pa smo uprizorili novo spevoigro »Ribič in njegova hči«. Med posameznimi točkami je sviral orkester. Moški zbor katol. delavske družbe nam je zapel še marsikako pesem, in tako smo preživeli ta večer v prijetni neprisiljeni zabavi. Vsem pa, ki so sc trudili, da nam je prireditev tako dobro uspela: Bog povrni!
Idrija. V nedeljo dne 10. decembra 1911 smo pristopili Orli skupno k mizi Gospodovi. Sicer bi imeli izpolniti to dolžnost na dan Brezmadežnega spočetja, ali kor je na ta dan prevelik naval, smo storili to zgoraj omen jeno nedeljo. — Dne 7. januarja t. 1. se vrši ob 11. uri doopldne redni občni zbor našega Orla v prostorih kat. del. družbe. Pripomniti moramo, da obhaja letos naš odsek petletnico svojega obstanka. Vse naše somišljenike, naše vrle podporne člane in članice uljudno vabimo, naj se občnega zbora v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. Na svidenje!
Šmarje (Vipavsko). Odkar se je ustanovil telovadni odsek Orel, se nismo še oglasili v naši »Mladosti«. Naš odsek je bil ustanovljen 21. avgusta 1910. Drugi redni občni zbor se je vršil 17. septembra 1911. Odbor je sledeči: predsednik Franc Orel, podpredsednik Dominik Kante, tajnik č. g. župnik Franc Kranjec, blagajnik Viktor Orel, načelnik Kristjan Živec. Telovadcev nas je 20, uniform 21. Dvakrat na teden, namreč sredo in soboto, in sicer redovne in proste vaje ter vaje na drogu, katere nam je nabavil č. g. župnik. Tudi lepo telovadnico nam je preskrbel, zato mu izrekamo vso čast in prisrčno zahvalo. Kljub našim hudim nasprotnikom liberalcem sc naš Orel prav lepo razvija. Izlete smo napravili, in sicer v Log, v Gor. Branico, k javni telovadbi v Prvačino in v Gabrije, kjer je nastopilo deset članov od našega mladega odseka. Tudi na Kras smo šli v Veliki Dol k ustanovitvi Orla. Sedaj pa, predragi bratje Orli, pogumno in neustrašeno naprej po začrtani poti in po geslu, ki se glasi: Veri in omiki!
Sv. Jurij ob južni železnici. Na pragu novega leta smo. Kakor dober gospodar ob koncu leta pogleda še enkrat nazaj, kako je gospodaril, tako tudi mi. Vsako leto sc enkrat oglasimo v »Mladosti«, ker imamo mi Štajerci tudi svoje glasilo »Naš Dom«. Dne 10. decembra smo imeli 4. redni občni zbor Orla. Gospod Blaž Dvoršak kot predsednik otvori
zborovanje ter pozdravi z lepimi besedami navzoče in navdušuje mladeniče za nadaljnje vstrajno delo. Poročilo načelnika je kratko in se glasi: Telovadnih večerov smo imeli 50. Telovadili smo večjidel na orodju. Tajnik poroča, da so imeli Orli v tem letu 8 odborovih sej. Naredili so polet s 16 člani v Petrovče k javni telovadbi in v št. Peter k javni telovadbi. Priredili smo tudi zdaj v jeseni igro. Udeleževali smo se tudi nekateri pridno mesečnih mladeniških zborovanj, nekateri so se pa izogibali tega prepotrebnega zborovanja, česar ne moreni pohvaliti. Blagajničar toži nad nerednim plačevanjem. Za tem je sledila volitev, ki so izvoljeni sledeči: Predsednikom Kavčič Jožef, podpredsednikom Mikuš Valentin, načelnikom Kompolšek Fran, podnačelni-kom Cmok Mihael, tajnikom Čretnik Vinko, blagajničarjem Žličar Franc. Za zaključek zborovanja nam je deklamiral Golob himno Orlov iz Zlate knjige. Kakor vsak gospodar, ki vidi, da drevo ne rodi pravega sadu, ga izruje in posadi drugo na isto mesto, smo iztrebili tudi mi izmed naše sredine nekatere puhle člane in posadili na njihovo mesto druge mlade moči za nadaljnje delo. Boljše je, da je manj članov v kakšnem društvu, kakor pa cela tropa nezrelih in sokolskega duha. Proč s takimi, da še druge ne pokvarijo!
Velikovec. Dan !). julija je bil za nas velikov-ške fante dan veselja, dan vstajenja. Po občnem zboru »Slovenske Straže« otvori g. Franc Mavhler ustanovni shod telovadnega odseka Orel. V poljudnih besedah pozdravi govornik pričujoče ter razloži namen in pomen telovadnega odseka. Od naše mladine je odvisna tudi naša poznejša organizacija, naša bodočnost. Govornik pokaže, kakšne uspehe imajo Orli po drugih slovenskih deželah. Namesto da bi fanti v nedeljah popoldan popivali, kegljali ali celo se pretepali, gredo rajši telovadit. Imajo pri tem pa dvojen dobiček. Pri telovadbi ne dobijo samo telesne moči, marveč tudi duševno izobrazbo. Naučijo se discipline in roda. Slednjič izrazi željo, naj bi se tudi tukaj fanti združili v odsek. Zakaj hi koroški slovenski fantje ne pokazali, da še živijo in da si tudi oni želijo ter hočejo doseči isto izobrazbo, katera je po drugih slovenskih deželah tako razširjena. Navdušenje med fanti je bilo veliko. V odbor se izvolijo: g. kanonik Dobrovc kot predsednik, Fr. Mavhler načelnik, Flore Štornik podnačelnik, Fr. Riedl tajnik in Sornik blagajnik. Takoj se je priglasilo. 18 rednih članov. Po neumornem trudu brata načelnika smo že toliko dosegli, da bomo nastopili že dne 10. decembra pri občnem zboru izobraževalnega društva s telovadbo. Upamo, da seb o prav dobro obnesla. — škoda pa je, da izgubimo v kratkem brata načelnika, kajti kliče ga vojaška dolžnost. Zahvalimo se mu pa tem potom za njegov dosedanji trud.
Naša Miclka.
Povest slovenskega dekleta.
Spisal Stanko Bor.
(Dalje.)
Gaber je kakor jezen stopil iz poda, mrmral polglasno sam s seboj in začel nositi pšenico k podnim vratom, da nanosi za prihodnji nasad.
Bogve, ali je četrti mlatič začul mlatvo in si mislil, da so oni trije vzeli drugega namesto njega, da bi bil potemtakem nepotreben, če bi šel k Gabru, ali je prišel prepozno domu in ga je bilo sram sep rikazati tako pozno? Ni ga bilo - in mlatila je Micka namesto njega, mlatila pa tako, da ne bi kmalu kak moški tako.
Med mlatvo so molčali, fantom se je zdelo skoro mučno mlatiti v njeni družbi, kar spogledovali so se, češ, ali bomo celi dan molčali? Da bi zbijali kake neslane šale in dovtipe, kakor so jih pri drugih mlatvah, to jim še na misel ni prišlo, zakaj Micko so poznali. Mučno jim je bilo tudi, ker so
bili v nedeljo priče tistega dogodka v gostilni, dogodka, ki je po njihovih mislih ponižal Micko do skrajnosti in jo tako osramotil, kakor ni bilo osramočeno še nobeno dekle v vasi.
Začeli so Skopati.
»Kje ste pa. včeraj mlatili?«
Tam in tam. Lej ga zlomka, saj se bo dalo kaj pogovoriti z njo!
Beseda je dala besedo, besede so dajale pogum in čim več so govorili, tem lažje in kar same od sebe so se porajale misli in vrele na dan. In še stari Gaber je pripomnil kako modro — in zabave je bilo dosti; poštenega pomenka ni manjkalo, od srca prihajajočega smeha je bilo obilo, ko so pravili fantje svoje doživljaje na raznih mlatvah — pravili so seveda samo bolj smešne, a dostojne stvari.
V mraku so nehal z mlatvo. Pri večerji so se pomenili marsikaj. Gaber je bil Židane volje, vedno in vedno se je obračal k Micki, jo hvalil, ji ponujal piti, jo kolikor mogoče nežno spraševal, če je zelo utrujena. Pri delu izgine našim ljudem iz misli vse, kar jim teži srce. Gaber ni imel podnevi časa misliti na tisti nedeljski dogodek, zdaj mu je zopet prišel na misel, prišlo mu je na misel, kak molk je vladal zadnji teden v hiši in vesel je bil, da je sedaj pretrgan. Kakor hitro je izginila Micka od mize in došla v kuhinjo, jo je vpričo mlatičev hvalil na vse pretege in —• kar na srcu, to na jeziku — ni se mogel vzdržati, da ne bi omenil Toneta.
»Lump je, pa sem včasih mislil, da je boljši!«
Mlatiči so se spogledali, ni jim bilo ljubo, da je Gaber prišel na to stvar.
»Rad sem ga imel, zaupal sem mu, mislil sem celo ... no, to sem sam mislil, no ja, to je bilo v prejšnjih časih... mislil sem, da bi bil on kdaj naš zet! Ampak zdaj je vse končano! Ne bi mu dal naše Micke, če bi se ...«
Micka je stopila v sobo.
»Veš, Micka, o onem falotu se pogovarjamo. Da ti gre kaj takega narediti, pa vpričo vseh! Veš, to je preveč, to .. .«
»Eh, oče, pustite to, kaj bi govorili o tem?«
Gabru je bilo žal, da je govoril o tem.
»Eh no, no, to se pravi ...no ...no, bom pa tiho! Na, pij, Micka!«
»Nisem potrebna!«
»Ti, ti pa tudi nisi ničesar potrebna! Ej, vi fantje, vi ste mladi, vi ne veste ceniti pravega dekleta! Naša Micka, to vam je dekle, da malo takih! Ona ...«
»Oče, pe govorite vendar takih čenčarij!«
»E, zakaj bi ne govoril, če je pa res!«
»Nič ni res! Pomenimo se rajši kaj drugega!« In obrnila je pogovor na drugo stvar. Pogovarjali so se še nekaj časa pri domačem vinu, toda Gaber ni mogel več stopiti v akcijo s hvaljenjem svoje hčere, ker je bila navzoča.
Fantje so odhajali.
»Jutri pa pripeljite še onega s seboj, da se ne bo zopet moja Micka mučila!«
»Bomo, bomo! Lahko noč!«
»Lahko noč!«
Micka je posvetila z lučjo odhajajočim, mati je šla z njo, Gaber je ostal v temi. In tedaj se je nekaj mehkega, nežnega vzbudilo v njegovi duši. Nekaj je doprineslo vino, nekaj krivda do Micke — zapla-kal bi pri misli, kako dobro hčer ima.
Micka se je vrnila. Gaber je pristavil kozarec k ustom in počasi popil par požirkov. Obrisal si jo z rokavom usta, se obrnil k Micki in jo z nežnim glasom vprašal:
»Micka, ali si še kaj huda?«
»Zakaj naj bi bila huda?«
»Jaz sem kriv, da si bila v nedeljo osramočena!«
»Eh, kaj bi tisto!«
»Torej nisi huda?«
»Ne!«
»Ah, Micka, ti si zlata vredna, Micka, ti si hčerka, kakoršne ni na svetu, ti...«
Moža je nekaj zatiščalo v grlu, glas mu je šel na jok.
»Kaj bi to govorili, oče!«
»Moram, ker vidim, kako je! Micka, oprosti mi, če te kedaj žalim, oprosti mi, če...«
Zopet ni mogel naprej.
»Kaj vam naj oproščam? Nič hudega mi še niste storili!«
»O ja, o ja, sem, sem, toda, saj veš...«
»No ja, saj je dobro 1« se je oglasila mati z njej nenavadnim, mehkim, dvojno ljubezen izražajočim glasom.
Micki je bilo pri srcu, da bi zaplakala od veselja, Gaber ni mogel od ginjenosti govoriti, Gabrovka je čutila v svojem srcu v polni meri blaženost, ki je kraljevala v njegovem srcu, čutila je v polni meri blagi mir, ki je polnil hišo.
Molk par trenutkov.
»Lahko noč!«
Micka se je ozrla po hiši in odšla v svojo kamrico.
»Ah, ti stara, cele dneve bi lahko Boga hvalila, da nama je dal tako hčer! Pomisli, celi dan mlati, za nedeljski dogodek se niti ne zmeni, meni ne zameri...«
»No ja, dober otrok je! Vendar je ne bi smel pred njo samo hvaliti!«
»Če pa zasluži!«
»No ja, danes si malo pil, zato si tak!«
»Pil ali ne pil, vsaki dan bi ji lahko rekel to, kar sem ji danes!«
»Dober otrok, hvala Bogu!«
Luč pri Gabrovih je ugasnila. Mirno je zasnivala srečna družina v sladak sen, mirno so pospali vsi trije v zavesti, da plava nad njimi blaženi, nekaljeni božji mir. Srečna družina!
X.
Pri Gabrovih se končali z mlatvo. Bogato večerjo je prirpavila Gabrovka, Gaber je neutrudljivo in z velikim veseljem novil vino na mizo, Micka je bila vesela, nič hi bilo treba vleči iz nje-besed — govorila je rada, veselo in dovtipno. In mlatiči so se čutili domače, govorili dovtipno, zapeli par domačih in sami sebe obdolževali, ker so Micko tako krivo sodili. Sedaj so jo spoznali do dobra in bi, če bi bilo treba, pripoznali pred vsakim, tudi pred Tonetom, da so se motili v njej, da jo sploh cela vas napačno sodi.
Ločili so se pozno. Fantje so bili veseli, sklenili so se z rokami na ramah in odpeli po vasi.
»Pri moj Dunaj, ta Micka to ti je dekle!« je začel fant, ki je prvi dan mlatve mlatil z Micko.
»Hudir me naj vzame, če sem že videl tako!«
»Pri moj... tako je!«
»Sapramiš, pa jo tako sodijo!«
»Tepci!«
»A največji tepec je Tone.! Da ji gre tako sramoto naredit! Pri moj Dunaj, naj še enkrat poskusi kaj takega z Micko! Jaz se postavim zanjo!«
»Hudir me naj odnese, če ti ne bom pomagal!«
»Pri moj... soglašam z vama!«
»Sapramiš, jaz tudi!«
»Jaz se že ne bom jokala, si bom druz’ga fanta zbrala ...«
Fant je začel pesem v sredi, ker je mislil, da ho s tem najbolj označil dejstvo, da ni Micki nič žal za Tonetom. Tovariši so ga razumeli in krepko pritisnili s svojimi močnimi glasovi.
Pred njimi se je pojavila moška oseba.
»Hej, ste pa veseli danes!«
Bil je Tone.
»Smo! Veš odkod gremo? Od Gabra!«
»No — in kaj to mene briga?«
»Ile, pozdrav od Micke ti moramo izročiti!«
Tone je zaškrtal z zobmi. ^
»Molči, sicer...«
»Smo štirje, ti si sam!«
»Te boli, ker te ne mara več!«
»Žal ti je res lahko zanjo!«
»Da, da, take ne dobiš izlepa!«
»Molčite!«
»Zakaj bi molčali? Tone, ne razburjaj se po nepotrebnem! Govorim popolnoma resno, ko trdim, da take ni blizu!«
»O tem smo se v dneh mlatve pri njih prepričali!«
»En dan je mlatila sama!«
»Prijazna in vesela, če treba!«
»Delavna in skrbna!«
»Pridna in ubogljiva!«
»In lepa!«
»E, kaj bi govoričili! Pijani ste!« Tone se je obrnil in hitrih korakov odšel.
»Resnica v oči kolje!«
»Lahko mu je žal!«
»Tako dekle!«
»In edina hči!«
In pojoč so odšli po vasi. Tonetu je donela na ušesa dobroznana:
»Jaz se že ne bom jokala, si boih druz’ga fanta zbrala...«
Zatisnil bi si ušesa, da ne bi čul te pesmi, ki se mu takorekoč roga.
In skoro nehote so ga nesle noge proti krčmarjevem vrtu. Šele ko so fantje pričeli peti drugo pesem, se je spomnil, kam je pravzaprav danes povabljen.
In obstal je.
»Ali grem, ali ne grem?«
Nekaj ga je vabilo, naj gre; drug glas mu jo pravil, da boljše stori, če ne gre:	pokaže ji svoj
fantovski ponos, svojo prostost, ker se ji ne da ujeti! A drugi glas je bil močnejši: gosposka je — in je zaljubljena v tebe; kako sladko je spregovorila na uho: Pridi na konec vrta! Pridi, pridi!
»E, zvedel ne bo nihče, videl tudi nihče! Grem, iz radovednosti grem!«
Naredil je oviriek okoli par hiš, da ne bi šel pod njenim oknom, se splazil po dvorišču na vrt in ob grmovju na konec vrta, stopil v senco stare jablane in čakal. Srce mu je bilo burno, pričakovanje, plahost, da ga ne bi kdo zapazil, je delovala na njegove živce in mu gnala vso kri v glavo.
List je vztrepetal Tonetu je sapa zastala. Kdo je? Eh, list! — Ali se ni tam grmovje zganilo?
—	Ali ni nekdo pri krčmarjevih polglasno zaklical?
—	Ali ni bilo čuti hitrih stopinj?
Po Tonetu je trepetal vsak živec, vse živčne stanice so delovale, kri je bila v urnem, nerednem teku, srce je tolklo burno, v glavi se je budilo kakor kes, zakaj je sem prišel.
Ne bo je! Navihanka je prve vrste! Nalašč ga je izvabila, samo da se mu bo potem smejala in ga osmešila po vasi.
Proč odtod!
Korak nazaj . . . Stoj!
Po Tonetu je zavrelo še bolj, srce je zaplalo še silneje, kri se je še bolj razburila. Ob vrtni ograji se je plazila senca.
Tone je stopil za jablano, senca sc je bližala, dospevši v senco jablane je izginila in pred Tonetom se je pojavila Angela.
»Tone!«
Ni ga zapazila.
Neko nepopisno čustvo samoljubja in zadoščenja se je pojavilo v Tonetu — in ni se oglasil.
»Tone, kje si?«
Vse tiho, le Tonetovo srce je tolklo hitro, močno, silovito. In oglasiti se ni hotel.
Gledala je okoli in ga iskala. Morda je zapazila rob njegove suknje, morda krajec klobuka — stopila je proti njemu	in on je stopil izza ja-
blane.
»Ah . . .« se je izvilo iz Angelinih ust.
(Dalje prihodnjič.)
Odgovorni urednik: Franc Terseglav, Ljubljana.	Lastnik in izdajatelj: Konzorcij lista »Mladost«,
Tisk »Katoliške tiskarne« v Ljubljar1