V novomeškem Domu kulture bo drevi ob 20. uri zanimiva prireditev v okviru Dolenjskega poletja 69. S plesi jugoslovanskih narodov in z orientalskimi plesi bo nastopil 50-članski folklorni an sambeJ »šota« iz Prištine Ansamtiel bo v Novem me stu gostoval med nekajdnev no turnejo po Sloveniji, kasneje pa bo odpotoval še v nekatere države po Evropi Ansambel nastopa v pristnih narodnih nošah (srbskih, makedonskih, turških šiptar-skih in drugih), ki jih ima več kot 500 Spet v!om v dom V zadnjem letu so neznani storilci že tretjič vdrli v zgradbo Prosvetnega doma v Brežicah. Prvič so iz mladinskega kluba odnesli televizor drugi vlom pa je bil neuspešen Zadnjo noč od nedelje na ponedeljek pa je vlomilec v snemalnici radijske postaje ukradel pol studijski in reporterski magnetofon štiri mikrofone in nekaj plošč Svoje delo je nato nadaljeval še v pisarni uprave Zavoda za kulturo, kW je podrobno preiskal omare V. P. Vranoviči: avtomobil v zid, sopotnica mrtva Mariborfian Alojz Hudelja je 23 avgusta vozil osebni avtomobil od Črnomlja proti VranoviCem Pri ieleznlSkem nadvozu ga Je na ilovnati cesti zaneslo v podporni ni zid Pri tem je iz vozila padla Marija PeruSiC in sc ubila Hudo poškodovanega voznika so odpo. ljali v bolniSnico. Škodo so oce. nili na 7.0000 din. Ivan Slobšek in Tinko Godler iz Brezine pri Brežicah ter Jože Šerbec so pred dnevi v Kranju osvojili republiško prvenstvo v kategoriji traktoristov-kooperan-tov. Ivan Slobšek je osvojil prvo mesto, dobil pokal, plaketo in nagrado 1.000 dinarjev; Tinko Godler pa je bil tretji in je prejel diplomo ter 500 dinarjev. S podjetnima kooperantoma in odličnima traktoristoma Ivanom in Tinkom smo se pogovorili in zvedeli nekaj več o tem tekmovanju. V glavnem je odgovarjal zmagovalec Ivan. — Ste imeli kakšno izbirno tekmovanje? »Na izbirnem tekmovanju v Cerkljah je bil Jože Šerbec prvi, Tinko drugi, jaz pa Št. 35 (1014) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 28. avgusta M, ^ 1969 Prve tablice NM že nad 100-00 Na Dolenjskem so že začeli voziti prvi avtomobili z registrskimi številkami nad NM 100—00- Take tablice so med prvimi v novomeškem registracijskem območju dobili lastniki osebnih avtomobilov in tovornjakov v Metliki. Metličani so dobili tablice neposredno iz Ljubljane in tako preskočili red registriranja za nekaj sto številk. V Novem mestu so povedali, da bo kljub temu rudi vrzel do NM 100—00 kmalu zapolnjena. DREVI V NOVEM MESTU Orientalski plesi Folklora iz Prištine -50-članski ansambel Zmagovalec Ivan Slobsek (na levi) in njegov prijatelj Tinko Godler sedita na Zetorju, s katerim sta zmagala. »Drugo leto se bomo bolj pripravili za tekmovanje,« je pripomnil traktorist iz Brezine pri Brežicah (Foto: S. Dokl) ZMAGOVALEC TRAKTORIST - KOOPERANT IZ /• BREZINE Prvi na železnem konjiču Brežičani spet najboljši na tekmovanju traktoristov kooperantov v Kranju - Med posamezniki je zmagal Ivan Slobšek iz Brezine pri Brežicah tretji. Na tem tekmovanju smo se prepričali, da smo kar dobro pripravljeni in da (Nadaljevanje na 3. str.) ZARADI VLAGE GROZI PERONOSPORA Od tega dežja bo še hmelj zarjavel Naši sodelavci so v torek dopoldne zbrali poročila o tem, kako slabo vreme te dni vpliva na letošnji hmeljev pridelek in obiranje storžkov po vseh večjih nasadih širše Dolenjske S hmeljišč novomeške kmetijske zadruge so do zdaj pobrali 40 odstotkov pridelka. Ker so obiralci predvsem šolarji, ki bodo prihodnji teden spet začeli hoditi k pouku, se boje, da hmelja ne bodo obrala. Za Dobra letina, toda slab odkup Tudi letos so jablane in slive v Beli krajini dobro obrodile. Kakovost sadja ni najboljša, saj drevje ni negovano, plodovi pa niso sortni, kljub temu so slive in jabolka primerne za predelavo. Doslej so bili belokranjski kmetje pri odkupu sadja vezani predvsem na »Bed-sad«, letos, pa kot kaže, tudi »Belsad« ne bo odkupoval večjih količin. Na »Belsa-du« trdijo, da imajo še veliko zalogo neprodane mar melade, poleg tega pa čakajo tudi na sklep ZJS, po kakšni ceni bo dobila letos prehrambena industrija sladkor. Ker bo ZIS o ceni sladkorje za prehrambeno industrijo sklepal šele v septembru, se »Belsad« še ni odločil za večji odkup. Dozorelo sadje ne sme in ne more čakati najrazličnejših sklepov. Kmetje to dobro vedo, zato ga bodo predelovali v sadjevec in žganje. KZ Metlika je poslala ponudbe za odkup sadja različnim podjetjem, zdaj pa čaka na njihove odgovore. šentjernejsko hmeljišče so med drugim najeli budi 300 sezonoev iz Bosne, vendar sba se dve tretjini teh takoj vrnili domov, češ da ni pravega zaslužka. Dež je hudo zavrl obiranje, hmelj pa je močno napadla bolezen in je začel rjaveti, najbolj v Škocjanu. Zaradi preveč razmočenih tal tudi škropiti ne morejo. Trenutno ocenjujejo škodo na 100.000 din, bo pa gotovo še večja. V zadrugi so povedali, da bo to hud udarec za njihovo poslovnost. Na hmeljišču grmske kmetijske šole v Srebrničah so prve dni nabrali po 2000 škafov na dan, kar je dež, pa komaj po 100. Namesto Prvič dan bančnih delavcev Črnomaljci se skrbno pripravljajo na veliko proslavo ob 25-letnici ustanovitve Denarnega zavoda pri predsedstvu SNOS, ki bo 13. in 14. septembra v Črnomlju. Okvirni program proslave je že setavljen. Na slavnostnem zborovanju bodo proglasili tudi dan bančnih delavcev. Pred to proslavo bo KBH Ljubljana slovesno odprla preurejene prostore svoje poslovne enote v Črnomlju, osrednji odbor bančnega muzeja pa podružnico muzeja denarništva SRS v prvem nadstropju v isti stavbi. 200 imajo v deževnih dneh le po 30 obiralcev-. Obrali so četrtino letine. V Kostanjevici obirajo hmelj brez predaha. 300 do 350 obiralcev ga bo obiralo še tri dni. Kakovost je dobra, pa tudi pridelek ni slab, saj ga naberejo 15 stotov na (Nadaljevanje na 3. str.) Svetovni ribiški prvak Gun-tter Grebenstein iz Zahodne Nemčije se je udležil dveh večjih ribiških tekmovanj pri nas. Na državnem ribiškem prvenstvu v Kostanjevici je osvojil skromno mesto, bolj pa se je odrezal na nedeljskem meddružinskem tekmovanju v Brestanici s tretjim mestom. Razgovor z njim berite na 8. str.! (Foto: S. Dokl) PRED PARTIZANSKIM SLAVJEM V SODRAŽICI Pozdrav borcem Notranjskega odreda! Vsi tisti, ki bodo prišli 31. avgusta v Sodražico skozi Žlebič, se bodo morda pripeljali že po novi asfaltni cesti, ki bi morala biti dograjena in odprta prav za to priložnost V nedeljo se bodo na trgu v Sodražici postrojili borci nekdanjega Notranjskega odreda. Prišli bodo z vseh koncev Slovenije in si stisnili roke v pozdrav, oživili bodo spomine na težke in slavne dni ter se seznanili z razvojem in napredkom sodraške doline. Sodražičani so srečni, da so gostitelji Notranjskega odreda. Potrudili so se, da bodo borci in drugi gostje proslave lepo sprejeti, saj je bila Sodražica od nekdaj zvest partizanski kraj, Čeprav je morala zaradi tega mnogo pretrpeti. Okupatorji so jo požigali, bombardirali in skoraj zravnali z ženejo. Po končani vojni smo jo pozidali na novo in sedaj |e lepša, kot je bila prej. Delež, ki so ga prispevali borci Notranjskega odreda za osvoboditev domo vrne. ni bil majhen. Odred je nastal iz pol bataljona »Ljube Šercerja«, bataljona »Miloša Zidanška« in še nekaterih dru- OD 28. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA Prejšnji teden se je v Trebnjem začelo £. delovno srečanje naivnih slikarjev in kiparjev. Na sliki udeleženca srečanja kiparka Marija Žilova Iz Devina pri Bratislavi in slikar Jan Knjazovic iz Kovačiče v Banatu v razgovoru z našim sodelavcem, Več o trebanjskem tabora umetnikov berite na & strani (Foto: M. Vesel) Okrog 5. septembra padavine, v ostalem lepo vreme. Dr. V. M. gih manjših partizanskih enot. Deloval je največ po Notranjskem, po najbolj Izpostavljenem delu okupirane domovine. Sovražnik je imel močne postojanke v Postojni, Ribnici, na Rakeku in drugod. Ge borcem ne bi ta- ko izdatno pomagali prebivalci, bi težko vzdržali vsakdanje napore in preizkušnje. Čeprav nagaja deževno vreme upamo, da bo še ta teden asfaltirana cesta Žrebič—Sodražica Nekateri pravijo, da bo dež celo koristil in da bo cesta kot beton. Kakorkoli že nove ceste se vsi veselimo ter vabimo borce in vse druge: pridite na partizansko slavje v Sodražico! K. O. - V. P. JUTRI SE ZAČNE V LJUBLJANI »VINSKI SEJEM« DANA: zdaj še srčna moč Nove pijače mirenske tovarne DANE, ki se bodo prihodnje dni pojavile v prodaji v gostiščih Razvojni oddelek mirenske tovarne rastlinskih specialitet in destilacije DANE je v najbližji preteklosti že presenetil z nekaterimi izvirnimi pijačami, ki so jih s spretno reklamo naglo razširili med ljudi. Posebno her-melika, gor jan, kralj Samo in vodka so se v razmeroma kratkem času uvrstile pred druge pijače, ki so kraljevale dolgo vrsto let. Prihodnje dni bo prišla v prodajo nova rastlinska specialiteta potentilla (erecta) — srčna moč. Ta alkoholna pijača bo obogatena z vitamini iz sokov črnega ribeza, viSnje in rdeče pese, Novost med brezalkoholnimi pijačami, ki postajajo vse pomembnejši del proizvodnje DANE, so osvežilne pijače za sladkorne bolnike in tiste, ki želijo shujšati. Imajo povsem iste lastnosti kot druge, le da nimajo dodatnega sladkorja. To so rako imenovani »Vitka« sokovi: .Vitka’ - fruteUa, .Vitka’ -grape fruit in drugi. DANA stalno skrbi tudi za druge izboljšave. Zdaj bo dala na trg tudi »družinsko« frutello — 2,6 litra naravnega sirupa v lični embalaži. Za ljubitelje miniaturnih stekleničk je pripravila kolekcije v posebni embalaži. M. L. DOLENJSKI UST tedenski mozaik Mestni komite KPČ za Prago je s temi izrazi označil osebe, ki so ob obletnici okupacije ČSSR demonstrirale na ulicah: »kontrarevolucionarni, protisocialistični, kriminalni, huliganski m fašistični elementi«. Ali niso še kaj pozabili? ... Kitajci pa so dejali, da je sedanji režim v ČSSR čista vojaška okupacija, da je grobo teptanje češkoslovaške suverenosti m neodvisnosti in da je ta okupacija doslej veljala češkoslovaško 20 milijard kron. Kdo ima prav?... Večina libanonskih funkcionarjev in voditeljev arabskih diplomatskih predstavništev v Bejrutu ni prišla na sprejem, ki ga je priredil romunski veleposlanik ob 25. obletnici osvoboditve Romunije. Kaj so se Romuni zamerili Arabcem? Povišali so svoje diplomatsko predstavništvo v Izraelu na stopnjo veleposlaništva. ... Voditelji zahodno-nemških socialnih demokratov so na sovjetsko povabilo obiskali Moskvo. Vodja delegacije Schmidt je dejal, da bi šel v Moskvo, četudi bi imel grah v čevljih. No, Rusi ga niso povabili zaradi graha, ampak zaradi parlamentarnih volitev, ki bodo v ZR Nemčiji 28. septembra letos. ... Po novem ZDA ne bodo več vdirale v posamezne države v Aziji, da bi jim pomagale, če bi jim grozila kaka nevarnost (kakor so to storile v Vietnamu). To načelo je obveljalo po Nizonovi poti v Aziji. Zdaj pa-je slišati poročila, da je Nixon posebej obljubil zaščito Južni Koreji, posebej Tajski in komu še? Tajski zunanji minister je odločno zanikal te govorice in dejal, da tuji vojaki ne morejo prav nič pomagati, če se dežela sama noče bojevati. Kaj potem dela 50.000 ameriških vojakov v Tajski? ... Indonezijski predsednik Suharto je ponosno izjavil, da je zdaj vsa Indonezija združena in da so prebivalci Zahodnega Irijana jasno pokazali, da želijo biti v Indoneziji. Resnici na ljubo so se Papuanci upirali, ker niso hoteli ostati v Indoneziji, toda takih malenkosti ne gre omenjati v slovesnem govoru ob obletnici neodvisne Indonezije ... Pridelki malih kmetov Ali znamo gospodariti? - Preveč tarnanja, premalo resnega dela - Česen in čebula prinašata dokaze - Kaj pa paradižnik in druge vrtnine? Na območju kmetijskega kombinata Gornja Radgona so letos kmetje posadili česen na 23 ha svojih zemljišč. Seveda v sodelovanju s kombinatom, ki jim je zajamčil najnižjo odkupno ceno 4 din za kg pridelka. Pridelovanje čebule na Ptujskem polju se sicer ne more razmahniti tako hitro, čeprav ima tradicijo, in se kmetijski kombinat Ptuj tudi že dve leti. širi se pa le. Ali ne bi mogli pridelati še več česna, čebule in druge povrtnine lahko pri-naj bi jih pridelovali? česen, čebulo, paradižnik in druge povrtnine lahko pridelujejo na večjih zemljiščih — večjih le za naše navade, ker ne bodo presegle enega hektara — le manjši kmet- TELEGRAMI BEJRUT — Po požigu muslimanske mošeje El Aksa v Jeruzalemu — požar je povzročil neki Avstralec — je saudski kralj pozval na sveto vojno za osvoboditev Jeruzalema Sefi arabskih držav so se sestali, da bi proučili položaj po po žigu jeruzalemske mošeje. SAIGON — Južnovietnamski premier Tran Van Huong je moral odstopiti mesto svojemu dosedanjemu namestniku Tran Theim Kiemu. Spremembo je zahteval južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu. NEW DELHI — Na posrednih volitvah za novega indijskega predsednika je bil izvoljen 75-letni Gi-rl, za katerega se je zavzemala ministrska predsednica Indira Gandhi in levo krilo kongresne stranke. Indira Gandhi je zdaj napovedala temeljito agrarno reforma v Indiji. CIUDAD MEXICO — Nad stoti soč oseb je ostalo brez strehe v Mehiki po divjanju orkanov Ca-mille in Debbie. Orkan Camille Je tudi strahovito opustošil južno o-balo ZDA, posebno letoviško mesto Gulfport. Računajo, da je bilo nad tisoč mrtvih, mnogo trupel pa še niso odkopali izpod peska. Menijo, da je bil to najhujši orkan, ki je prizadejal ZDA RIM — Največja italijanska sindikalna centrala, komunistično-socialistična generalna konfederacija dela, je sporočila, da je solidarna s češkoslovaškim delavskim razredom in ljudstvom, najnovejše politične ukrepe češkoslovaškega vodstva pa Je označila kot vznemirljivo zože-vanje pravic delavcev in sindikatov. KAIRO — Vlada ZAR je sklenila odpoklicati svojega veleposlanika v Romuniji, ker sta Romunija in Izrael povzdignila svoji diplomatski predstavništvi na raven veleposlaništev. V okviru najnovejšega arabskega pritiska na Romunijo sta Sudana in Irak prekinila diplomatske odnose z Romunijo je, ki imajo več za delo sposobnih ljudi. Za pridelovanje povrtnin je namreč potrebno veliko delati. Izkupiček za pridelek pa tako delo dobro poplača. V Vojvodini, kjer je tudi veliko malih kmetov, so to ugotovili že pred leti. Pri nas pa lahko dokazujemo z lastnimi izkušnjami šele zdaj. Menimo se o malih kmetih. Zato ne bomo ugotavljali pridelkov in dohodkov na hektar zemljišča, temveč na 10 arov, torej le na desetino hektara. Na takem zemljišču je pridelalo največ kmetov (od 160), ki so v radgonski občini sklenili pogodbe s kmetijskim kombinatom, po 600 do 800 kg česna. Za kilogram pridelka bodo dobili najmanj 4 din. če bo cena česna na trgu visoka — letošnjo pomlad je dosegla celo 30 din — pa dobijo še doplačilo. Ko odštejemo česen za seme, dobi pridelovalec 2000 do 2800 dim. Toliko brez doplačila. Za 10 arov ni bilo treba veliko gnoji! m ne zaščitnih sredstev. Dohodek je torej plačilo za delo. Kdor posadi pol hektara česna, zasluži z delom pri njem toliko kot kvalificiran delavec v industriji vse leto. Nekateri boljši pridelovalci čebule na Ptujskem polju — v »lukariji« — so letos pridelali na 10 arih po 1500 do 2000 kg. Za pridelek dobijo po odkupni ceni okrog 2000 din, na trgu pa celo dvakrat toliko. Plačilo za delo je le malo manjše kot pri česnu, če bo čebula draga — letošnjo pomlad je bila tudi po 8 din — in če vse razlike ne bodo pobrali trgovci, pa nič manj. Na mariborskem trgu je zdaj paradižnik po 3 din kg. Boljši, ki ga pripeljejo okoliški vrtičkarji, je celo po 4 din. Poizkusi na obratu v Staršah, ki je le 14 km oddaljen od Maribora, pa so pokazali, da je na 10 arih moči pridelati 4000 do 5000 kg paradižnika. Če bi ga pridelovalec prodal po poprečni ceni le 2 din za kg, bi dobil 8000 do 10.000 din. Za pridelek z 10 arov, ne z enega hektara! Lep paradižnik pa v Mariboru že nekaj let ni bil cenejši. % EDEN NAJHUJŠIH ORKANOV V ZGODOVINI ZDA — Nihče ni pričakoval, da bo orkan »Camille« s tolikšno silo treščil v južne dele ZDA in v Mehiko. Ljudje na obalah niso pričakovali, da jih bodo preplavili šest metrov visoki valovi, škoda sega v milijone dolarjev, mrtvih pa je nad tisoč. Na sliki je ribiško in letoviško mestece Gulfport ali kar je od njega ostalo po orkanu Camille. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana, številne domove pa je orkan dobesedno zmlel. Telefoto: UPI Mali kmetje in vrtičkarji imajo torej velike možnosti za preživljanje. 2al pa jih znajo bolje uporabiti vrtičkarji kot kmetje. Pri nas namreč ni takih organizatorjev kot v Vojvodini. Zato dovažamo v Slovenijo paradižnik, čebulo, česen, celo korenje, rdečo peso, petr-šilj in drugo iz drugih krajev. Hkrati pa tarnamo, kako naši kmetje težko živijo. Tarnamo, za izboljšanje razmer, storimo pa zelo malo. Namreč tisti, ki naj bi pomagali kmetom in porabnikom živil. JOŽE PETEK Simpozij o narodni obrambi V državnem sekretariatu za narodno obrambo so se začele priprave za simpozij »teritorialna obramba v sistemu splošne narodne obrambe«. Na simpozijumu, ki bo v začetku 1970, bo sodelovala vrsta znanstvenih institucij, javnih ter družbenih delavcev. Namen srečanja in proučevanja teh vprašanj je pomagati praktičnemu uresničevanju zakona o narodni obrambi. tedenski zunanjepolitični pregled 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ JULIJA 13 MILIJONOV NO ČITEV — V Jugoslaviji smo v juliju dosegli nov turistični rekord. Bilo je blizu 13 milijonov nočitev. Skupno je bilo v prvih letošnjih sedmih mesecih blizu 25 milijonov nočitev. V primerjavi z lanskim julijem se je turistični promet povečal za tretjino (za 32 odstotkov). Tudi v prvi polovici avgusta naval turistov na naše obale ni pojenjal, marveč se je sredi meseca (cerkveni praznik in kolektivni dopusti v Italiji) celo povečal. Tako je šlo čez prehod pri Šentilju pri Mariboru samo v soboto, 16. avgusta, več kot 102.000 potnikov, od tega kakih 70.000 tujih državljanov, ki so odhajali na Jadransko morje ali pa so se vračali z dopusta domov. V Fernetičih pri Sežani pa so 15. avgusta (cerkveni praznik) našteli kar 109.000 prehodov in 33.000 avtomobilov. Cariniki so torej imeli res polneroke dela. Prihajanje tujih turistov je popustilo v drugi polovici avgusta, ko je začelo deževati, čeprav gostje na jadranski obali tega niso tako močno občutili kot mi v notranjosti. ■ ZDRUŽEVANJE ŽELEZARN — Na Ravnah je bilo v soboto posvetovanje predstavnikov železarn Jesenice, štore in Ravne. Govorili so o pripravah za združitev vseh treh železarn, o kateri se bodo slovenski železarji odločali na re- ferendumu, ki bo 15. septembra letos. Koordinacijski odbor, strokovne službe in vodstva družbenopolitičnih organizacij v vseh treh železarnah so že pripravili zasnovo združitve, razvojni program združenih železarn ter specializacijo valjanega in vlečenega jekla. To bo najmočnejše gospodarsko združenje v Sloveniji. V vseh treh železarnah je zaposlenih 12.000 ljudi. ■ NA KOZJANSKEM SE PRIPRAVLJAJO — V Kozjem bo 14. in 15. septembra osrednja proslava Turistični rekord 50. obletnice SKOJ in ZKJ v Sloveniji. Računajo da bo prišlo na to proslavo kakih 15.000 mladih ljudi iz vse Slovenije. V Kozjem že pripravljajo vse potrebno za dobro počutje gostov. ■ ŠTUDENTI O SVOJEM PO LOŽAJU — Izvršna odbora ljubljanske in mariborske študentske skupnosti sta poslala skupno pismo vsem občinskim skupščinam v Sloveniji. V pismu jih obveščata o težkem materialnem položaju študentov in jih seznanjata z načrtom za dolgoročnejšo ureditev tega položaja. Pismo posebej opozarja, da so ljubljanski študentski domovi podražili svoje storitve, študentje sicer razumejo razloge za podražitev, bojijo pa se, da bo to še bolj otežkočilo Studiranje mladim ljudem iz socialno šibkejših družin in iz oddaljenih krajev, študentje prosijo, naj občinske skupščine razpravljajo o njihovih predlogih ter vplivajo na delovne organizacije, da bi le-te povečale število štipendij in jih povišale. ■ ONESNAŽENA SLOVENSKA OBALA — Prejšnjo nedeljo je nafta prekrila morje v Strunjanu, Piranu in Fiesi, kar je povzročilo hudo negodovanje turistov. Komunalno podjetje Piran je imelo precej opravka, da so morje očistili s perolinom. Nafta se je verjetno razlila v koprski luki v soboto, 16. avgusta, ko je divjalo nedrje in se je od naveza odtrgal tanker, ki je raztovorjal nafto in so popokale cevi, po katerih črpajo nafto v rezervoarje. ■ ZASAVSKI PREMOG BO DRAŽJI — Zasavski premogovniki so sklenili, da bodo od 1. septembra dalje podražili premog iz zagorskega rudnika za 10 odstotkov, premog iz trboveljskega in hrastni-škega rudnika pa za 5 odstotkov. Za višje cene so se odločili zaradi večjih proizvodnih stroškov in podražitve jamskega lesa, razstreliva in nekaterih drugih vrst reprodukcijskega materiala. Na Severnem Irskem vlada zdaj za*’'je. V deželo so prišli britanski vojaki, barikade so izginile, toda požgane hiše še vedno slepo strmijo v nebo in pričajo ne samo o tistem, kar je bilo, ampak so tudi grozljivo znamenje za prihodnost. Zakaj nihče se ne slepi, da so s prihodom britanskih vojakov v to deželo šestih okrožij, ki jo imenujejo tudi Ulster, umrle tudi strasti, sovraštvo in nezaupanje, ki se je kopičilo skoraj tri stoletja. Severna Irska je del irskega otoka, ki se po prvi svetovni vojni ni priključil na novo ustanovljeni republiki Irski. Ostal je del Združenega kraljestva oziroma Velike Britanije, toda s svojo lastno vlado in parlamentom (Štor-montom). Kar zadeva krajevno samoupravo, je Ulster popolnoma neodvisen. Le obramba, gospodarstvo in zunanja politika so v rokah londonskega parlamenta v VVestminstru. Severna Irska je bila že davno — pred dobrimi tristo leti — angleška kolonija, kakor je bila kolonija vsa Irska. Toda medtem ko so se na Irskem naseljevali vojaki, uradniki in veleposestniki, da bi držali katoliško deželo v pokorščin', so ss na Severno Irsko trumoma naseljevali tudi kmetje, obrtniki in trgovci iz Anglije in Škotske. Vsi ti so bili protestanti. Sedanje sovraštvo med protistanti in katoličani na Severnem Irskem izvira še iz konca sedemnajstega stoletja, ko je katoliški kralj Jakob II., ki so ga pregnali iz Londona, z vojsko prišel na Irsko in poskušal tam premagati združene protestante. Ko bi bil zmagal, bi mu bila pot v Anglijo odnr-ta. Toda Jakob II. je bil poražen in protestantizem je slavij zmagoslavje. Se danes se protestanti vsako leto spominjajo zmage nad katoliškimi silami — to je tako, kakor če bi se Čehi in Avstrijci sovražili zaradi tridesetletne vojne —. Protestanti se pridušajo, da ne bodo nikoli dovolili, da bi jih »zasužnjil Rim«. Nočejo združitve s katoliško republiko Irsko in v katoliškem prebivalstvu v Ulstru vidijo tistega trojanskega ko* nja, ki bo uničil njihovo oblast. V resnici pa je' tako, da se tričetrt milijona prote- stantov na Severnem Irskem boji čedalje številnejšega katoliškega prebivalstva — katoliške družine imajo več otrok od protestantskih — predvsem pa se bojijo, da bodo ti katoličani čedalje odločneje in silneje zahtevali enakopravnost, ker so zapostavljeni na vsakem koraku. Eni se bojijo drugega, toda vera ima s tem malo opraviti. Eni hočejo ostati gopodarji, drugi pa nočejo večno biti hlapci. V tem je Zatišje bistvo nedavnih neredov v Ulstru. Zato ni pričakovati tam tako kmalu miru- Obl tnica 21. avgusta, ko so lani čete varšavske peterice okupirale ČSSR, je potekla žalostno. Drugače ni mnglo biti, saj je ČSSR v pravem pomenu okupirana država in ljudstvo se s tem dejstvom še ni povsem sprijaznilo. Sprijaznilo se nikoli ne bo, pač pa je že izgubilo sleherno upinje, da bi okupacijske čete v doglednem času izginile iz dežele. Kljub temu je prišlo do številnih spopadov po mestih in je bilo nekaj mrtvih. Skoraj bolj pomembno je dejstvo, da se je skoraj vsa ČSSR odzvala pozivu na petminutno splošno stavko opoldne 21. avgusta, da se delavci in drugi prebivalci tistega dne niso vozili z avtobusi, da niso nakupovali v trgovinah in podobno. Ocenjujejo, da je bil pasivni protest 80-odstoten. Spričo vseh varnostnih ukrepov in spričo tega, da je vlada mobilizirala tudi vojsko in da so bile v pripravljenosti sovjetske tankovske enote, je bila ostrina nepričakovano močna in je presenetila tujino kakor tudi Moskvo. Zdaj je obletnica mimo in vijak se je začel še močneje privijati. Češkoslovaško ljudstvo ve, da mu ne more nihče pomagati. Tako je, kakor da silak sredi ceste davi svojo žrtev, medtem ko ljudje na pločniku opazujejo ta prizor in viiejo roke, ker žrtvi ne morejo pomagntl. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! ^ ^ Prvi na železnem konjiču (Nadaljevanje s 1. str.) ne bomo zadnji na republiškem tekmovanju.« — Kakšno je bilo tekmovanje v Kranju? »Organizacija je bila dobra, v naši kategoriji je bilo 12 tekmovalcev v štirih ekipah. Tekmovali smo v teoretičnem in praktičnem delu. Tinko je bil od vseh traktoristov najboljši v teoriji, jaz pa v praktični vožnji — oranju. Drugo leto se bomo posebej pripravili, saj se splača tekmovati.« — Kaj menite, je takšno tekmovanje tudi koristno? »Tekmovanje je dobro in koristno, vendar bi bilo lahko več tekmovalcev. Ugotovili smo, da kooperanti nič ne zaostajamo za zadružnimi traktoristi. Zlasti na Dolenjskem manjka podobnih tekmovanj. Mislim, da sredstva, ki bi jih dali za to, ne bi bila vržena proč.« — Kako sodelujeta s Tin-kom? »Na tekmovanju sva nasprotnika, sicer pa sva pri- jatelja. Tekmujeva na Tin-kovem traktorju Zetor 25 s plugom Regent S. Razen tega mi Tinko vedno posodi traktor za poljska dela, ker ga sam nimam. Zahvaliti pa se morava tudi vodji ekipe Jožetu Grubiču iz kmetijskega posestva v Cerkljah.« S. DOKL KZ Metlika bo kupovala grozdje čeprav vse kaže, da bo letošnji odkup sadja zelo slab, zasebnim vinogradnikom ni treba skrbeti, kako bo z odkupom grozdja. KZ Metlika namerava odkupiti večje količine grozdja vseh vrst za lastno predelavo. V vinski kleti bodo letos predelali še več grozdja kot doslej. Vinska trta je letos zelo dobro obrodila, tudi v novih vinogradih, ki so last KZ Metlika, bo pridelek boljši kot prejšnja leta. škoda je le, so se nitUčili upravljati traktor in priključke, celo električno napeljavo aa je toča pred kratkim znajo sami popraviti, kar po barvi žic v prospektu. (Foto: M. Legan) uničila vinograde v nekaterih krajih. MALI TRAKTOR PRI BORSETOVIH V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH Da ne bi računi skalili veselja! Čudovito bi bilo na kmetiji delati z dobrimi stroji, če ... Tako zagrete fante resda malokje vidiš: Jože, Tone in celo mali Franci znajo v nekaj minutah zamenjati kosilnik z žetveno napravo, to pa spet z obračalnikom ali kakim drugim priključkom. Odkar so Borsetovi v vasi šmarješke Toplice kupili v Švici zelo uporaben enoosni traktor, se je za njih življenje deloma spremenilo, nekako lažje gre. Vse življenje je v njih samih, če stroj ropota za hišo. Alojz Lipar, vodja hmeljišč kombinata Zasavje v Kom-polju, je očitno zadovoljen s pridelkom (Foto: M. Legan) Očeta Janeza, 61-letnega moža, ki se je v mladosti srečal z učenostjo grmske kmetijske šole, v življenju pa vseskozi okušal modrost nenehnega boja za kruh, dobrega znanca našega uredništva, tisto popoldne ni bilo doma. Napotil se je v goro po vino, in vrag je hotel, da se je prav takrat rnalo dlje zadržal pri hramu. Toda kaj bi to. Sinova Jože in Tone že nekaj mesecev živita samo za traktor in vesta zato o njem toliko nadrobnosti, da si tvrdka skoraj ne bi pomišljala vzeti ju za inštruktorja, če bi znala še malo več teorije. Celo vrsto nemških besed Od tega dežja bo še hmelj zarjavel (Nadaljevanje s 1. str.) ha Hmelj, bo večji del 1. in 2. razreda. V nasadu hmelja brežiške Agrarie kljub deževnemu vremenu obirajo naprej. Na 30 ha hmeljevega nasada, kjer dela blizu 200 obiralcev iz sosednje Hrvatske in domačini, so obrali komaj polovico. Za zdaj slabo vreme še ne vpliva na kakovost, če pa se bo nadaljevalo, bo nastala škoda. Kmetijska zadruga Črnomelj je na svojih 10 hektarih hmeljevih nasadov škropila teden dni pred obiranjem, zato se ne boje večje škode pri kakovosti, razen v okolici Dragatuša, kjer je hmelj že prej poškodovala toča. Doslej so obrali pri-' bližno 8 hektarov hmeljišč, z delom pa so morali v petek zvečer odnehati zaradi stalnega dežja. Tudi na okoli 8 hektarih hmeljevih nasadov v metli* Ski občini imajo pri obiranju velike težave zavoljo vremena. Okoli 5 hektarov nasadov je obranih, na preostalih treh hektarih pa se dela škoda. Zaradi dežja brneli rjavi. Delati niso prenehali, ker ima zadruga skupino 40 obiralcev iz Bosne. Pomagajo si tako, da sadike v hmeljiščih režejo, jih dovažajo pod streho, tam pa lunelj oberejo. Okoli 200 obiralcev zelenega zlata na hmeljskih nasadih Kmetijske zadruge Zasavje (Sevnica) v Šentjanžu letos nima sreče pri delu-Med obiralci je največ do- mačinov, posebno mladih, ki se vozijo na delo s tremi avtobusi. Hmelj je tudi letos zelo dober, škoda je le, da vreme kazi sicer dobro organizirano delo. D. B. 18-hektarski nasad jablan ob cesti Šentjernej — Pleterje, ki ga upravljata Herman Mlakar in kmetijski tehnik Tone Vinder, obeta letos obilo dobrega sadja za ozimnico. Na Strugi pri Otočcu, kjer ima KZ Novo mesto lep nasad žlahtnih hrušk, posebno dobro kaže viljamovka, najboljša sorta za vlaganje. Plantažo vodi sad jarka Marija Kapušin (na sliki), ki ima že nad 20 let delovnih izkušenj (Foto: P. Miklič) sta se naučila iz prospektov, ki že na zunaj kažejo, da ne ležijo pozabljeni za pečjo. Uporabo enoosnega traktorja in njegovih priključkov sem si želel ogledati zato, ker sva se z Borsetovim očetom že nekajkrat spoprijela ob tem, kakšen traktor je najbolj primeren za našo hri bovško kmetijo. On je odločno zavračal trditev, da je samo dvoosni traktor tisti stroj, ki lahko zamenja delovno živino. Predvsem je tarnal za zemljo: »Pretežak traktor stlači njivo in moker travnik tako, da se mi preveč smili. Na naših njivah bi bil tudi premalo gibljiv, za seboj bi uničeval tisto, kai bi spredaj naredil. Saj po znate tisto o divjem možu kosmatem možu? Izredno iz popoln j en enoosni traktor, kakršnega nameravam kupi ti, bo za moje razmere pri mernejši« je vedno zatrjeval. »Vole bom tako in tako še redil in bodo še lahko potegnili kakšno težie breme.« Zdaj ga ima. Enoosni trak tor z dizlovim motorjem, štiri prestave naprej, dve na zaj stroj, ki lahko kosi v širino do 160 cm, orje do 30 cm globoko, obrača in zgrablja seno z zelo uporabljivim tračnim obračalnikom, žanje z žetveno napravo, prevaža do 1500 kg tovora do nagiba 30 odstotkov. Izdelek tvrdke Rapid iz Švice. Na traktor je mogoče pripeti še nekatere druge stroje, ki jih Borsetovi še nimajo, na primer: prekopalnik. žago, škropilnico, okopalnik. Traktor je mogoče obtežiti s posebnimi koluti, tako da je njegova moč še bolje izkoriščena. Traktor ima izredne tehnične dosežke, o tem ni dvo ma. Dvom je v nečem drugem. Borsetovi, ki imajo 3 ha obdelovalne zemlje (s trav niki vred), so dali s pomočjo otrok, ki delajo v tujini, za traktor, kosilnico, obračalnik in žetveno napravo 4 milijone starih dinarjev. Komaj dve uri so potrebovali, da so na domačem p>osestvu poželi vso pšenioo in prav zaradi teh dveh ur morajo vse Neobzirnost do voznikov Kdor ne pozna poti, zavije v Radečah na levi breg Save in se pripelje po slabo vzdrževani cesti v Sevnico, čeprav je na drugem bregu Sa ve nova asfaltirana cesta Tako ga zapolje star kažipot. Ves čas, odkar je bila pred dvema mesecema cesta modernizirana, ni nikogar ki bi odpravil to pomanjkljivost. Cesta je na meji dveh cestnih podjetij, novomeškega in ljubljanskega, m toliko časa nima urejene cestne signalizacije zato, ker upravni odbor cestnega sklada, ki je investitor grad nje, ne skliče skupne komisije, ki bo odredila prometne znake. Tako so to razlo žili v novomeškem podjetju če je že tako in če mora (?) biti tako, ali ne bi anko postavili znak vsaj ob začetku ceste v Radečah, da bi prihranili nepotrebne pritožbe, če je že upravičenih dovolj? leto hraniti in varovati žetveno napravo, ki stane skupaj s carino in drugimi dajatvami lep>e denarce. Bolje sta izrabljena kosilnica in obračalnik, toda še vedno premalo, da bi stroj poplačal vse stroške. Že domači fantje so ugotovili: »Morali bi opravljati storitve še drugim, za plačilo seveda, sicer so ti stroji za nas predragi, ne moremo delati samo zanje. Ne vemo tudi, kako bo s popravili, saj tvrdka še nima pri nas svojega servisa. Nadomestne dele lahko kupimo pri podjetju Agroprogres v Ljubljani.« Tako razmišljajo Borsstčvi otroci. Veseli so, ker imajo nekaj tako zanimivega pn hiši, pa se spet bojijo, ia si bodo morali preveč od!,igo-vati od ust, če bodo kdaj hoteli povrniti denar, ki so ga za stroje prispevali njihovi starejši bratje. Oče Janez vztraja pri svoji zamisli: »čas bo dokazal, da imam prav.« M. LEGAN Novo mesto: dež pokvaril kupčije 25. avgusta je bilo lta novomeškem sejmišču naprodaj nekaj več kot 500 prašičev, prodali pa so jih okoli 400 Do 12 tednov stari so bili po 140 do 200 din, do pol leta stari pa po 210 do 300 din. Slabo vreme je oviralo prodajalce in prenekaterega zadržalo doma, cene pa se niso spremenile, V Brežicah 580 prašičkov V soboto, 23. avgusta, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 580 pujskov, prodali pa so jih 392. Manjši so šli v denar po 10 din kg. večji pa po 6 din kg. Kmetijski nasveti Napenjanje goveda Navkljub boljšemu poznavanju vzrokov obolenja in načinu zdravljenja je še vedno tako: napenjanje vampa pri govedu, imenovanega tudi nadim, povzroča veliko škodo v govedoreji, fcato nobeno opozorilo rejcem ni odveč, zlasti v času paše. Znani so vzroki napenjanja: velika količina mlade krme, ki se v vampu naglo razkraja in tvori veliko plina, paša v detelji pred cvetenjem brez predhodnega krmljenja s suho krmo, zlasti v zgodnjih, jutranjih urah, po kladanje uvele, razgrete krme itd. Napenjanje se lahki) začne tudi, če žival použije nekatere strupene rastline, če poje preveč koncentratov, ali če se požiralnik zamaš/ s kakšnim plodom. | Če kje velja bofcje preprečiti kot zdraviti, potem to velja pri napenjanju. Marsikdaj živali ni več pomoči, četudi so na voljo nekatere osnovne pripiave: sonda, posebna cev, ter trokar, nalašč za to narejen nož, s katerim prepadejo vamp na levi lakotnici. Kaj se dogaja v živali, kii se je nažrla mlade črne detelje ali kake druge metuljnice, bujne mlade trave, zelenega žita, pesnega listja ali česa podobnega? V vampu se začne fermentacija, tvorijo se plinski mehurčki, ki se zaradi posebnih zhačilnosti krme ne morejo zdruziti ter s pehanjem poiskati pot na prosto. 2ival se vse bolj napenja, ozira se proti zadnjemu koncu, če ni pomoči, se začne opotekati in končno pogine, ker se zaduši. ■ Vzrokov obolenj ni težko ugotoviti, težje je živali pomagati. Po cevi (s>ondi), ki jo porinemo skozi požiralnik, ne gre plin, če so plinski mehurčki med zaužito krmo. Potrebno jili je združiti v večje, to dosežemo s stiskanjem vampa in s polivanjem z mrzlo vodo, znane pa so tudi že snovi (fermatin), ki zadržuje,}! razkrajanje zaužite krme. Pri delu s sondo moramo prednji del živali postaviti višje, da gredo plini skozi požiralnik na prosto. Razume se, da je treba gnesti vamp tudi pri uporabi trokarja. Inž. M. I. PO ČEM SO SADJE, ZELENJAVA IN JAJCA NA DOLENJSKIH TRGIH? Na kočevsko tržnico pripeljejo svoje blago prodajalci od Primorske do Makedonije. Seveda si tudi konkurirajo, vendar ne kdo bo imel nižje, ampak kdo' bo imel višje cene. 20. avgusta letos, se pravi istega dne kot lani, smo spet popisali cene sadju in zelenjavi v vseh devetih občinskih središčih Dolenjske, spodnjega Pos>avja in Bele krajine. Analiza cen je pokazala, da so cene najvišje v Kočevju, Ribnici in Metliki; srednje v Črnomlju, Trebnju in Novem mestu; naj-nižje pa podobno kot lani v Krškem, Sevnici in Brežicah. V zasavskih občinah ie tuH* založenost trga s sadiem i« »plenia-vo naiboliša. Kočevje 11-krat nad dolenjskim povprečjem cen in le 3-krat pod njim - Skoraj prav nasprotno je v Krškem - V Brežicah 3-krat cenejša Jabolka kot v Kočevju - Ribniške gospodinje odštejejo največ za jajca OGROMNE RAZLIKE V CENAH Pri analizi cen smo najprej poiskali povprečno ceno za posamezno blago (glej predzadnjo navpično kolono v tabeli), nato pa ugotovili, kolikokrat je posamezno občinsko središče nad to ceno in kolikokrat pod njo. Analizo smo nato nadaljevali v dveh smereh, vendar smo dobili obakrat skoraj enake rezultate. V prvi inačici smo upoštevali le, kolikokrat so cene v posameznem občinskem središču nad povprečjem oziroma enake. povprečju. Za višjo ceno smo pribili občinskemu središču točko, za enako eno pa pol točke in dobili naslednji vrstni red: 1. Kočevje 11,5 točk, 2. Ribnica 11 točk, 3. Metlika 10 točk (to so tri najdražja občinska središča), 4. do 6. Trebnje, Črnomelj in Novo mesto — vsi 8 točk (srednje draga občinska središča), 7. Brežice 5 točk, 8. Sevnica 3 točke in 9. Krško 2 točki (najcenejša tri občinska središča). V drugem primeru smo upoštevali tudi »odbitne« točke, se pravi cene, ki so pod povprečjem vseh devetih občinskih središč. Vrstni red je bil enak. Razlika je bila le v toliko, da sta si Ribnica in Metlika delili 2. do 3. mesto, Trebnje in Črnomelj sta si delila 4. do 5. mesto, Novo mesto pa je bilo samo na še- stem mestu — vse računano od najdražjega občinskega središča proti najcenejšemu. CENE SO LETOS PRECEJ VIŠJE Primer j ah smo tudi, kakšne so bile povprečne cene na našem območju 20. avgusta lani in 20. avgusta letos (glej zadnje tri navpične kolone v tabeli). Letos so cene precej višje, najbolj pri južnem sadju. Razveseljivo pa je, da so štirim artiklom, ki so za prehrano zelo pomembni, cene celo padle, in sicer: krompirju za 18 odstotkov, solati za 23 odstotkov, svežemu zelju za 5 odstotkov in jabolkom za 27 odstotkov. makedonskega). Odkar ribniške kure nesejo tako velika jajca, »da je potreben carski rez«, so jajca v Ribnici najdražja. Vendar tistih jajc v trgovini verjetno ne prodajajo, čeprav bi to z ozirom na ceno potrošniki pričakovali. oin. Cene bi morale biti nižje, kvaliteta je v redu, izbira pa bi bila lahko boljša.« Milena Borovac, Ribnica (predsednica zbora delovnih skupnosti občinske skupščine) je na zadnji občinski seji podobno izjavila o cenah kot tovarišica iz Kočevja. Med drugim je dejala: »V Ribnici imamo cene nad republiškim povprečjem, osebne dohodke pa pod republiškim povprečjem.« Iva Mirtič, Metlika: »Menim, da so cene za ta letni čas previsoke. Ob sobotah hodim po sadje in zelenjavo domov v okolico Metlike. Tudi drugi pridejo bolje »skozi«, če kupijo pri kmetih. Izbira je poleti dobra.« Jelka Dejan, Črnomelj: »Izbira se je izboljšala. Cene so zmerne, le za jajca so previsoke.« Vsi ostali anketiranci Ana Rozina iz Novega mesta, Franc škrabec iz Sev- Naziv blaga mesto Kočevje Ribnica Črnomelj Metlika Sevnica Trebnje Brežice Krško *>OVJ^^*'na krompir 0,90 0,85 0,90 0,80 0,90 0,80 0,80 0,80 0,90 1,04 0,85 82 fižol v zrnju 6,00 5,30-7,05 ■ 6,00 3,75-5,50 6,00 3,50-4,50 — 3,60-4,80 4,60 4,20 5,15 123 čebula 2,20-2,80 2,70 2,70 2,87 2,80 2,00 2,70 2,40 2,00 1,78 v 2,52 142 zelena solata 3,00 2,20-3,20 3,00 3,38 3,40 2,50 3,40 2,60 2,60 3,38 2,95 77 paprika 2,60-3,50 3,50 2,60 2,70-3,70 3,50 2,80 3,50-3,80 2,40-3,00 3,00 2,50 3,12 125 sveže zelje 1,50-1,80 1,30 0,90 1,29 1,30 (1,30) 1,20 1,40-1,60 1,20 1,33 1,27 95 česen 7,90 7,00 16,00 8,92 — 18,00 — 10,00 9,00 9,72 10,97 113 paradižnik 2,60 2,60 2,60 2,87 2,60 2,00 2,50 2,20-3,00 2,40 2,13 2,54 119 kumare — 1,60 1,60 —» — (2,50 ) 2,50 2,00 1,20 1,69 1,90 112 jabolka 1,50 3,00 1,60 1,18-1,35 1,50 1,50 1,25-1,50 0,80-1,00 1,50 1,95 1,53 73 Hruške 2,20 4,00 3,20 — 2,20 2,00 2,50 1,00-1,50 1,50 2,09 2,23 107 grozdje 3,80-4,50 4,00-4,70 3,60 3,25 4,80 3,80-4,50 3,00 3,504,50 3,40 4,00 3,00 3,4« 3,68 111 limone 9,10 9,20 9,80 9,5& 9,10 6,50 9,00 9,00 9,00 5,63 8,92 158 pomaranče _______ 9,50 8,00 4,81 8,75 186 banane 5,70 6,20 6,40 6,00 6,00 6,00 6,50 6,00-6,40 5,50 4,94 6,07 123 jajca 0,63-0,67 0,63 0,72 0,53 0,67 0,60 0,60 0,45-0,60 0,60 0,55 0,61 111 nice, Ivanka žerjav iz Brežic in Ida Dešar iz Krškega so z izbiro in kvaliteto zadovoljni, menijo pa, da bi bile cene lahko še nižje, čeprav so že zdaj v Zasavju naj nižje. Cene smo zbrali v prodajalnah- TRGOPROMET Kočevje, JELKA Ribnica, MERCATOR Metlika, DOLENJKA Črnomelj, MERCATOR Novo mesto, MERCATOR Trebnje, KMETIJSKI KOMBINAT Sevnica, AGRARIA Brežice in AGROKOMBINAT Krško. S pomočjo sodelavcev Marije Padovan, Slavka Dokla, Ivana Zorana, inženirja Marjana Legana in Mirka Vesela napisal JOŽE PRIMC CENE SADJA IN ZELENJAVE 20. AGVUSTA 1969 Novomeška tržnica (na sliki zgoraj) je zdaj dobro založena — predvsem s pridelki, ki jih pripeljejo iz velikih nasadov z juga. Okoliški kmetje čedalje težje tekmujejo z njimi v kakovosti in v ceni (Foto: S. Dokl) Opomba: Vse cene veljajo za blago druge kvalitete. Crtica (—) pomeni, da določenega blaga trgovina tisti dan ni prodajala. Cena v oklepaju (2,50 itd.) pomeni, da določenega blaga tisti dan trgovina ni prodajala, številka pa pomeni zadnjo ceno za določeno blago, ki je veljala dan ali dva pred 20. avgustom. Vse cene so za kg. le cena jajc je za kos Ida Demšar iz Senuš pri Krškem je zadovoljna z vsem. Pravi pa, da je vse sadje in zelenjava pridelano v bližini mesta, zato bi bile lahka cene še nižje. (Foto: Dokl) Cene v posameznih občinskih središčih so pogosto tako različne, da lahko potrošniki upravičeno sumijo, da s trgovino ni vse v redu. Tako je fižol v Kočevju skoraj enkrat dražji kot v zasavskih občinah. Česen pa je v Kočevju več kot enkrat cenejši kot v sosednji Ribnici in v Brežicah. Jabolka so v Kočevju enkrat dražja kot v ostalih občinskih središčih in kar trikrat dražja kot v Brežicah. Podobno je tudi pri hruškah, kjer je Kočevje celo štirikrat dražje od Brežic. Grozdje je najslabše »obrodilo« v črnomaljski in kočevski občini (verjetno v obeh prodajajo Ivanka Žerjav iz Brežic je zadovoljna z izbiro in kakovostjo sadja in zelenjave, le za cene meni, da bi bile lahko še nižje. (Foto: Dokl) POTROŠNIKI O TRGOVCIH IN TRGOVINI Prisluhnimo, kaj menijo o cenah, izbiri in kakovosti sadja in zelenjave potrošniki: Mira Meljo, Kočevje: »Ce se odpelješ po sadje in zelenjavo v Ljubljano, prihraniš najmanj za ben- ^ ^ Ei * i MB " NAJDLJE %VZ- .CmIZS! ■1 fl| flB BB nyEBr 'ju "" -'■C--* 11 *» IhIhhK m J| LftU u m JHpB Ji Stanovanjska vprašanja borcev NOV © mllnuin PROIZVOD FIRME ROOTES, LONDON HILLMAN MINX (STANDARD) 1496 ccm, 64 KS (SAE) pni 4800 obratih na minuto, 4 sinhronizirane brzine, riigk- zavore spredaj, servo naprava za hitro in zaneslijvo zaviranje, 4 vrata, poraba goriva 8 1 na 100 km. CENA USA $ 1.339.— DINARSKI STROŠKI (carina, zvezni prometni davek in prevoz do kraja prevzema) din 13.770.— DOBAVA 3 DNI PO VPLAČILU S KONSIGNACIJE V ZAGREBU. LJUBLJANI ALI BEOGRADU. GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO UNIKOMERC ZAGREB, AMRUŠEVA 10, TELEFON 37-353 UNIKOMERC, Beograd, Palmoticeva 7, tel. 338-310 UNIKOMERC, Ljubljana, Celovška 147, tel 55-033 UNIKOMERC, Sarajevo, Radojke Lakič 8, tel. 25-689 VOLAN, Ljubljana, Kersnikova 6, tel. 311-734 i VELAUTO, N. Sad, Trg. D. Tucoviča, Kula 1, tel. 52-49 AUTOMAKEDONIJA, Skopje, 2eleznička 6, tel. 25-356 SERVISNA SLUŽBA: ZAGREB, BEOGRAD, LJUBLJANA, SARAJEVO, SKOPJE, DUBROVNIK, SPLIT IN REKA REZERVNI DELI: zagotovljeni »a dinarje ISKRA tovarna elementov ' za elektroniko obrat uporov ŠENTJERNEJ objavlja prosto delovno mesto VODJE MENZE POGOJ: kvalificiran delavec živilske stroke z nekaj let prakse. Ponudbe s kratkim opisom dosedfanjega dela sprejema obrat UPORI Šentjernej do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija pri upravi DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu razpisuje eno delovno mesto za PRIPRAVNIKA ali PRIPRAVNICO s srednjo šolsko izobrazbo Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola, vendar vsaj dober uspeh v knjigovodstvu; prednost bodo imeli kandidati oz. kandidatke z odlično ali prav dobro oceno iz knjigovodstva. Pismene ponudbe sprejema uprava DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, p. p. 33, do 10. septembra 1969. TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU MOŠKE za nov obrat specializirane konfekcije za proizvodnjo hlač. POGOJI: kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so predvideni po zakonskih predpisih, izpolnjevati tudi posebne pogoje in sicer: □ končana gimnazija ali druga srednja šola, □ moralne in družbeno politične kvalitete, □ veselje do stroke in žeijo do nadaljnjega izrednega šolanja na Višji konfekcijski šoli. Prijave z overjenim zadnjim šolskim spričevalom sprejema kadrovski oddelek podjetja (Nadaljevanje in konec) To bo omogočilo, da se bo v te namene določeni denar vrtel v občini, s čimer bo mogoče v 6 letih rešiti vsa pereča in zdaj še odprta stanovanjska vprašanja borcev NOV. Zanimivo je, da med vsemi prosilci za družbena stanovanja želi 80 odst. tako stanovanje v Novem mestu, pribl. 20 odst. prosilcev pa na podeželju. Potrebe kmetov-borcev Omenili smo že, da ima občinski odbor ZZB po zaslugi krajevnih odborov ZZB točen pregled tudi za vse stanovanjske potrebe svojih članov na vasi. Doslej so razdelili za obnovo hiš kmetov — borcev že 175 milijonov Sdin posojil. Podatki povedo, da so s to pomočjo v celoti ali pa vsaj do polovice ustregli 267 prosilcem za kredit; vsaj polovica izmed teh borcev ima zdaj stanovanjsko vprašanje rešeno. Razen tega je odbor ZZB letos dodelil 39 kmetom 30 milijonov Sdin posojil. Omeniti pa je treba tudi pomoč v te namene, ki sta jo občinski odbor ZZB in občinska skupščina Novo mesto dodeljevala bivšim kmetom borcem tudi že zadnja štiri leta. V tem času je bilo razdeljenih za obnovo stanovanjskih hiš borcem na vasi nekaj nad 90 milijonov Sdin posojil. Polovico tega denarja je prispevala vsako leto občinska skupščina, drugo polovico pa ie dalo ZZB NOV Slovenije Po podatkih občinskega odbora ZZB je adaj v občini še nekaj nad 400 bivših borcev, ki stanovanjskega vprašanja še nimajo do kraja urejenega. To so sicer podatki iz lanskega popisa, medtem pa so si mnogi stanovanjsko vprašanje ali že sami uredili ali pa ga vsaj načeli in so sredi dela. Organizacija bo lahko pomagala tem prosilcem tudi v prihodnjih letih, ko bo do tekal denar, ki ga bodo po samezniki vračali iz že dodeljenih posojil. Občinski odbor ZZB v Novem mestu tako zatrdno pričakuje, da bo v šestih letih vsa ta vprašanja do kraja in ugodno rešil. Škodljive in zlobne govorice Dotakniti se moramo tudi še kočljivega vprašanja, kdo je v občini taike pomoči naj-^bolj potreben in kateri kralji naj bi predvsem dobili pomoč po novem pravilniku o merilih za pridobitev pravice do stanovanja, posojila za gradnjo nove hiše ali pa za obnovitev starega stanovanja oz. za nakup novega Znano je, da so novi predpisi oz. objavljeni odlok o omejeni pomoči razburili posamezne prosilce, ponekod pa so se tudi razširile zlonamerne govorice in natolcevanja. Nekateri pravijo, da bi morala iti vsa pomoč republike in občine »samo pod Gorjance in nikamor drugam, ker je bilo tu največ borcev«. Občinski odbor ZZB pa z vsemi svojimi krajevnimi organizacijami ZZB prav dobro ve, da je tudi v mnogih suhokraj inskih vaseh nad Škocjanom, kakor tudi v nekaterih ravninskih krajih in oddaljenih zaselkih prav taka revščina oz nerazvitost, kot jo res poznamo v posameznih pod-gorjanskih partizanskih kr a jih. Pomoč je zato treba pošteno razdeliti vsem, ki so jo zares potrebni! Najbrž sta zloba in zavist rodili posamezne govorice, da so »posamezniki dobili tudi po 10 milijonov dinarjev kredi- ta«, kar seveda ni res. Lahko bi sicer rekli, da so take kredite dobili tisti, ki že imajo ali pa bodo dobili, družbena stanovanja; treba pa je takoj dodati, da ta stanovanja niso njihova, da ostajajo še vedno v skupni lasti družbe in da najemniki v njih plačujejo dokaj visoko najemnino pravzaprav do konca življenja. Občinski odbor ZZB bo vsej javnosti postregel s točnimi podatki: V Dolenjskem listu bo ob javil imenske spiske z vsemi potrebnimi podatki, kdo je bil deležen družbene pomoči za obnovo stanovanja. Vsakdo v občini se bo lahko prepričal, koliko posojila je kdo dobil v njegovi vasi ali v njegovi okolici. Povprečno posojilo za ob novo stanovanjske hiše ali stanovanja znaša 700 do 750 starih tisočakov; največje po sojilo znaša do 3 milijone Sdin, takih posojil pa je prav malo. Seveda so vsa posojila strogo namenska, vsako zlorabo pa bodo preprečili oz. v takih primerih zahtevali takojšnjo vrnitev denarja. Ne manjka tudi govoric, da «... Zveza borcev ne vidi družin, kjer živi v eni sobi po 5, pa tudi po 7 ljudi...« Občinski odbor ZZB ve za nekaj takih izjemnih primerov, vendar pri tem pojasnjuje: v takih slučajih gre za vnuke padlih borcev, ki pa po nobenem odloku ne morejo dobiti te družbene pomoči za sta- novanjsko izgradnjo. V stanovanjsko stisko so šle tudi družine pravzaprav same; ponekod skušajo izsiliti posojilo, ki pa jim ga po sedanjih predpisih in iz tega denarja ni mogoče dodeliti. Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da imamo žal več primerov, ko dosedanja pomoč za obnovo stanovanj posameznikom ni mnogo na-snila. Vemo za primere, kjer alkoholizem, splošna nerazvitost in zaostajanje za napredkom onemogočajo po sameanikom, da bi šli v korak s svojimi sosedi ali z vasjo. Imamo nekaj zaostalih vasi in zaselkov, v katerih kaže, kot da ljudje sami nočejo napredovati. To so pereče in za vso družbo boleče izjeme, ki pa jih ne smemo posploševati. Občinski odbor ZZB ve razen tega tudi za nekaj redkih posameznih zlorab z dosedanjimi krediti, vendar pa tudi tega ne moremo posploševati. Napredek na tem skrajno občutljivem področju pa je v občini vendarle viden in ga nihče ne more tajiti. Z denarjem, ki se bo v prihodnjih letih vračal v poseben namenski sklad pri občinski skupščini, bo mogoče v občini urediti vsa pereča stanovanjska vprašanja bivših borcev NOV Sodelovanje krajevnih organizacij ZZB bo do končne rešitve tega vprašanja seveda še vedno zelo potrebno in hvalevredno. TONE GOŠNIK 106 ijudi dobiva priznavalnine Varstvo borcev NOV je z zakoni urejeno. Nekateri prejemajo pokojnine n invalidnine, še vedno pa so borci, vdove in invalidi, si iim ta denar ne zadošča za preživljanje, in prejemajo žito od občine družbeno pomoč — priznavalnine. V ribniški občili prejema priznavalnino 106 oseb. Občina odšteva v te namene mesečno 11.740 din. Priznavalnine znašajo. 50 do 150 din. Največ uživalcev prejema po 100 din mesečno. Največ priznavalnin dobiva TŠS pripravHa nov šivalni stroj Tovarna šivalnih strojev na Mimi, ki se je s prvim januarjem pripojila k IMV Novo mesto, že povečuje število zaposlenih. V prihodnje namerava sprejeti še 30 delavcev kovinske stroke. Večanje števila zaposlenih ter še nekateri drugi znaki kažejo, da se položaj obrata izboljšuje in da vodstvo IMV uresničuje program. Na jesenskem zagrebškem velesejmu bo TŠS predstavila nov šivalni stroj, ki ga bo v prihodke izdelovala v sodelovanju s svetovno znano tvrdko. Načrt predvideva, da bi po nekaj letih izdelali na Mimi že 40.000 strojev, kaT je mnogo več, kot so jih na redili v najboljših letih. Naši na Gorenjskem seimu Na nedavnem GORENJSKEM SEJMU, ki je bil od 8. do 19. avgusta v Kranju, je sodelovalo tudi nekaj do lenjskih delovnih organizacij in sicer: KRKA Novo mesto PODGORJE Šentjernej SMJ Mirna in NOVOTEKS Novo mesto (na modni reviji) Do lenjske gostince je zastopala gostilna JEVNIK iz Kostanjevice na Krki. Med razstav ljenimi izdelki smo opazili v razstavnih prostorih drugih podjetij tudi proizvode mirenskih podjetij DANA in Tovarne šivalnih strojev. jo upravičenci iz Ribnice in okoliških vasi ter iz Loškega potoka in Sodražice. Priznavalnine pa ne prejemajo vsi tisti, ki bi jo potrebovali. To denarno pomoč dobiva zaradi omejenih sredstev le določeno število članov ZB, ki so po mnenju komisije, ki odloča o dodeljevanju priznavalnin, najbolj upravičeni do te pomoči. -t Samostojna organizacija rezervnih oficirjev 15. oktobra letos bo v Ohridu šesti kongres zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Na nedavni seji zveznega odbora ZZB NOV so sprejeli predlog novega statuta in po ročilo za čas med dvema kongresoma. Zvezni odbor je tudi sklenil, da se bo združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev izdvojili iz zveze združenj borcev NOV in imelo samostojno organizacijo. To je potrebno zaradi nove vloge in nalog pri uresničevanju nalog, ki jih imajo rezervni vojaški kadri pri uresničevanju načrta o vseljudski obrambni vojni in zakona o narodni obrambi Spet dva aktiva Septembra bodo v Kovinarski v Krškem in v Brestanici ustanovili mladinska aktiva, tako da jih bodo v občini imeli že 30. Za najbolj delavnega štejejo aktiv ZMS v Koprivnici. Posvet sindikalnih/ delavcev Prejšnji ponedeljek so se sestali v Črnomlju predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Trebnjega, Kočevja, Novega mesta in Črnomlja. Pogovarjali so se o usklajevanju samoupravne zakonodaje v delovnih organizacijah in pripravah na občne zbore občinskih sindikalnih svetov. Posveta se je udeležil tudi Humbi Gačnik, član republiškega sindikalnega sveta. f kultura in izobra- ževanje Gledališki dnevi v Ribnici Ribniški festival bo organiziral v soboto, 6. septembra, v letnem gledališču v ribniškem gradu gledališko predstavo. Gostovalo bo Mestno gledališče iz Ljubljane s irancosko komedijo »Rekruti m ljubezen«, M jo je napisal G. Farquhar. V sredo, septembra, bo v Ribnici gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z dramo slovenskega dramatika Dominika Smoleta »Krst pri Savici«. V nedeljo, 7. septembra, bo v Ribnici v gosteh Narodno gledališče »Ivan Zajc« iz Reke. Uprizorilo bo komedijo »Grička vještica« M. Jurič — Zagorke. Tudi te dve predstavi bosta *v letnem gledališču. Vstopnice za vse predstave bodo začeli prodajati 1. septembra in nato vsak dan od 10 do 12. in od 16. do 18. ure ter pred pričetkom vsake predstave — v »Spominkarstvu« v Ribnici. Samo godalni kvartet Na sobotnem koncertu v šmarjetskih Toplicah je nastopil samo Slovenski godalni kvartet, ker sta harfistka Pavla Uršič in tenorist Mitja Gregorač zaradi bolezni odpovedala svoj nastop. Spored je bil zato tudi občutno skrajšan, kljub temu pa je prireditev zadovoljila vseh 60 poslušalcev. Letošnje zlate knjige Priznanje Zlata knjiga — bronasto plaketo Martina Krpana — je podelilo trideset tisoč tekmovalcev za bralne značke iz vse Slovenije knjigam, ki so bile mladim bralcem med vsemi prebranimi najbolj všeč. Letos so ta priznanja prejele naslednje knjige: Franc S. Finžgar: Pod svobodnim soncem, Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom, France Bevk: Pestrna ter knjiga Toneta Seliškarja: Bratovščina Sinjega galeba. Med prevedenimi deli so mladi bralci najraje posegali po naslednjih delih: Dogodivščine vajenca Hlapi-ča (Ivana Brlič-Mažuranič), Robinzon Crusoe (Daniel De-foe), Ostržek (Carlo Collodi), Heidi (Johana Spyri) ter Las-sie se vrača (Eric Knight). PRED GLEDALIŠKO SEZONO V NOVEM MESTU Sezono bodo odprli Tržačani Razpisan je abonma za devet dramskih predstav - Novomeščani bodo pripravili Millerjeve »Cene« Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je razpisal te dni abonma za obisk predstav v naslednji gledališki sezoni, ki se bo pričela v drugi polovici septembra. Odprlo jo bo Slovensko gledališče iz Trsta z uprizoritvijo »Treh sester« A. P. Čehova. Tržaški gledališčniki bodo na novomeškem odru gostovali predvidoma 19. septembra. Ljubitelji gledališča v Novem mestu bodo v tej sezoni razen »Treh sester« videli še osem predstav. Na sporedu bodo: Mateja Bora najnovejše delo »Ples smrti«, Ernesta Hemingwaya »Peta kolona« — človeška drama iz vojnih časov, nadalje štiri komedije R. Andersona pod skupnim naslovom »Veš, da ne slišim, če teče voda«, N. Simona »Bosonoga v Mali kulturni barometer ■ KNJIGA O V. PREKOMORSKI — Te dni jo prišla na slovenski knjižni trg knjiga »Peta prekomorska brigada«. Obsežno delo so napisali trije avtorji: Jože Smit, Rado Bordon In Albert Klun. Knjiga je temeljit prikaz zgodovinske vloge Pete prekomorske brigade v NOB. ■ CANKARJEV SPOMENIK V IJUBLJANI — Osem znanih slovenskih kiparjev pripravlja idejne osnutke za spomenik slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju, ki ga nameravajo prihodnje leto postaviti v središču Izubijane ■ ŠE ENA KNJIGA O- LUNI — Mladinska knjiga je pred kratkim poslala na trg knjigo »Pot Zemlja — Luna odprta«. Delo je napisal italijanski publicist Guglielmo Ri-ihini, v slovenščino pa ga je premlel dr. Lavo Čermelj. To je že iruga knjiga o zmagovitem podvi. ;u človeštva pri osvajanju edine-a Zemljinega satelita Lune. Poročali smo že, da Je knjigo podob-le vsebine t naslovom »Prvi koraki na Luni« izdalo ljubljansko T">elo«. M OBNOVA SREDNJEVEŠKE £I)\JAVE — V Džerdapu bodo bnovili leseno trdnjavo, grajeno .eta 1337, ki šteje med najbolj ohranjene srednjeveške trdnjave v Evropi. ■ V PRILEPU KONČANA KO-LONIJA — V Prilepu v Makedoniji se je pred kratkim končala tradicionalna dvanajsta slikarska kolonija. Na njej so sodelovali slikarji iz vseh Jugoslovanskih republik ter ustvarjalci iz številnih evropskih držav. ■ STRUSKI VEČERI POEZIJE V — nedeljo, 31. avgusta, se bo v Strugi (Makedonija) končala tradicionalna prireditev, imenovana »Struški večeri poezije«. Udeležujejo se Je številni pesniki z vseh kontinentov. Največje zastopstvo ima Jugoslavija od republik pa Makedonija. Na struških večerih sodeluje tudi slovenski pesnik Matej Bor. ■ 1000 LET SLIKARSTVA — V Skopju se pripravljajo na proslavo tisočletnice makedonskega siakrstva. V Makedonskem glavnem mestu bodo prihodnje leto odprli tudi razstavo, ki bo prikazovala razvoj in dosežke slikar, stva v Makedoniji. Na proslavo se temeljito pripravljajo. ■ RAZSTAVI NA BLEDU PO. DALJSANI — Zaradi izrednega za-nimanja bodo razstavi slikarskih del »Svet naivnih Hlebine« in »Slovenski samorastniki«, ki so ju pred tedni odprli na Bledu, podaljšali do 7. septembra. parku« — komedija o zakonskem paru, »Ljubljeni Cali-mar«, francoska komedija E. Labicha, ki jo je žarko Petan presadil v predvojno Ljubljano, in duhovita napolitanska komedija »Slavnostni povabljenec« Scamazzija in Tarabucija, ki jih bo uprizorilo Mestno gledališče iz Ljubljane, Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo z Baumovo pravljično igro »Čarovnik iz Qza«, medtem ko bo domače, Novomeško amatersko gledališče pripravilo Arthurja Millerja sodobno dramo »Cene«. Abonmajske vstopnice za ogled vseh devetih predstav bodo za sedeže prvega reda 63 din, za drugi red 54, za tretji 45 in četrti red 36 din. Prijave abonentov bodo sprejemali v zavodu do 15. septembra. I. Z. Tržačani v Črnomlju Slovensko ljudsko gledališče iz Trsta bo 20. septembra — med večdnevnim gostovanjem v Sloveniji — nastopilo v Črnomlju, kjer bo uprizorilo dramo »Tri sestre« ruskega pisatelja A. P. Čehova. Predstava bo tembolj zanimiva, ker nastopa s tržaško igralsko skupino tudi belokranjski rojak Stane Starešinič. Poezija dolenjske metropole Nekaj vtisov z Jakčeve razstave v Dolenjski galeriji, kakor so jih zapisali obiskovalci Kaj doživljajo ljudje ob Jakčevih slikah, kaj jim pomenijo njegove slike, kako sploh dojemajo njegovo umetnost? Odgovore na ta vprašanja bo morda dala prihodnost, študija. Za zdaj se zadovoljimo predvsem z utrinki, z vtisi obiskovalcev Jakčeve razstave v Dolenjski galeriji. Takole so pisali v knjigo vtisov: »Imenitnega slikarja deda videti ni danes samo poseben užitek, je tudi redek oddih.« — »Popolna sprostitev. Pobeg iz vsakdanjosti.« —»Želim, da bi tudi v moji hiši visela kakšna Vaša slika.« »Spominjam se Vas iz študijskih let. Ta delček Vaših čustev mi pomeni doživetje.« — »To je poezija dolenjske metropole, mojster Jakac!« »Vaša upodobitev najinega dragega mesta'me bo spremljala povsod.« — »S svojim delom ste najlepše ovekovečili prelepo Dolenjsko.« — »Hvala za užitek.« — »Hvala za lepoto!« »Velikemu umetniku moje spoštovanje!« — »Kakšna sreča za narod, da ima take. može!« — »Navdušena sem, a ne vem več, kateri-krat spet.« »Prišel, videl, doživel...« »še mnogo srečanj ob jubilejih in razstavah!« I. Z. Kočevje: v muzeju bolje kot lani Muzej NOB v Kočevju je letos do srede avgusta obiskalo že nad 2.000 obiskovalcev, odraslih, mladine in tujcev. Tako je lanski obisk v enakem obdobju precej prekoračen in upajo, da bo do konca leta prav tako. Muzej je ena naj večjih zanimivosti v Kočevju, zato si jo je vredno ogledati. Razen bogate zbirke o preteklosti Kočevja in njegovih prebivalcih je še posebej privlačna zbirka dokumentov in drugega materiala o NOB na tem območju. Kdaj bo zgrajena posebna šola? Kmalu se bo začelo novo šolsko leto. Kategorizirani otroci iz črnomaljske občine bodo morali spet v posebno šolo v Tolmdn, Kamno gorico in Novo mesto, če bo le dovolj prostora in denarja za njihovo šolanje. Na pot jih bo spremljalo upanje, da bo treba od doma samo še letos, že drugo leto naj bi bila zgrajena v Črnomlju nova posebna šola, ki naj bi jo obiskovali kategorizirani otroci iz črnomaljske in metliške občine. Republiška skupnost otroškega varstva, ki bi morala razpravljati o višini soudeležbe za gradnjo nove šole in pregledati potrebno dokumentacijo, se še ni sestala. Prav gotovo se bo zaradi tega giadnja prepotrebne posebne šole spet zavlekla. Popoldne s slikarji in kiparko v Trebnjem Pred dnevi se je v Trebnjem, v kraju, ki se je lansko leto s kolonijo slikarjev avtodidaktov v pravem pomenu besede kultruno prebudil, začelo letošnje srečanje, katerega se udeležuje kar osemnajst slikarjev in kiparjev. Lahko rečemo, da je zastopana kar domala vsa jugoslovanska skupnost likovnikov, ki so v zadnjih letih vzbudili doma in po svetu tako veliko pozornost. Čeprav ni bil do nedavna položaj nekaterih, predvsem slovenskih likovnikov — avtodidaktov, nič kaj zavidljiv, sa je le redko kateri prodrl v to ali ono galerijo, pa se je z razstavo iz Ledičeve zbirke Svet naivnih v Kostanjevici lani povsem spremenilo. Velika kvaliteta razstavljenih del, ki jim je kritika dala prenekatero pohvalo, je tem ustvarjalcem, med katerimi so nekateri razstavljali v znanih svetovnih razstaviščih’na vseh kontinentih, omogočila vstop v naša razstavišča. Na Bledu je v vili Bled prav te dni razstava, s katero So se tudi naši do-mači-Slovenski likovniki predstavili širokemu krogu ljudi iz domovine in od drugod. Letos so se ti likovniki zbral v Trebnjem na drugem delovnem srečanju. Obiskali smo jih, da bi se pogovorili o njihovem delu, o koloniji in o načrtih za naprej. Pisana podoba je trebanjska kolonija, ki jo tudi letos omogoča veliko razumevanje trebanjske občinske skupščine. Sicer pa dajmo besedo samim ustvarjalcem: ANTON REPNIK z Mute na Koroškem: »Mislim, da bom v desetih dneh, kolikor bomo tukaj, naslikal tri slike. Dve sem že naredil, to so Grabljice in Plevioe. Kaj naj še povem? V koloniji mi je všeč, to je v resnici pravo delovno srečanje. Včasih se mi zazdi, da kar tekmujemo med seboj, kdo bo zjutraj prej vstal in prijel za čopič. Kje*bom razstavljal v prihodnje? Na Mimi 4. septembra, in še kje, če bodo v Ljubljani držali obljubo.« Kiparja JANKA DOLENCA tiste prve dni kolonije nismo našli. Obljubil je, da bo prišel šele čez nekaj dni. Prav tako tudi PETER JOVANOVIČ iz Dolenje Žetine v Poljanski dolini. Peter Jovanovič ima letos za seboj že dvoje lepih razstav na Gorenjskem (Kranj in Radovljica), kot izredno plodovitega ustvarjalca pa smo ga spoznali lani, ko je razstavljal svoja dela v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki. JANKO DOLENC, čigar lesene plastike spominjajo na gotske sohe, se do sedaj še ni udeležil slikarske kolonije, letos pa bo tu v Trebnjem drugoval še z dvema kiparjema; PETROM JOVANOVIČEM in MARIJO ŽILOVO iz Devina pri Bratislavi. »Dolga leta sem se ukvarjala s keramiko,« pripoveduje MARIJA ŽILOVA, »sedaj pa že tretje lebo kiparim. Moje skulpture se naslanjajo na bogato izročilo naše ljudske umetnosti. Tako živi pri nas še sedaj ljudska keramika, in človeic ne more mimo nje, če se zanima za vse, kar je lepo. V teh desetih dneh bom naredila skulpturo, ki jo imenujem Ples. Kjer bom razstavljala? V kratkem, 13. septembra, bo nekaj mojih del na bratislavski razstavi naivne umetnosti v svetu.« Med slovenskimi likovniki je to- krat prvič v Trebnjem tudi BORIS LAVRIČ, telefonski mehanik iz Kranja. »Intenzivno slikam že dve leti,« pravi BORIS LAVRIČ. »Zakaj slikam? Mislim, da je to že v človeku. Najraje upodabljam motive iz narave, rad pa s svojimi deli govorim tudi o grozotah in nesmislu vojne. Na slikah so moji ljudje s katerimi govorim o vojni, popačeni, saj taki, kot jim je dala obraz narava, ne bi mogli počenjati takih grozot.« Tudi GRETA PEČNIK iz Pirana je letos prvič v slik. koloniji. S prvimi besedami pri srečanju, zmotili smo jo sredi dela, je povedala, da je hvaležna organizatorjem kolonije, ki so jo povabili v Trebnje in ji tako dali možnost, da se spozna z ostalimi slikarji in kiparji avto-didakti, kajti tako delovno srečanje človeka notranje obogati in mu da nove možnosti aa spoznavanje drugih del, tehnike slikarstva in načinov izražanja. Med slikarji, ki so let«6 prvič na taboru v Trebnjem, je tudi nadarjeni Pero Mandič iz Sanskega Broda, edini predstavnik naivnih slikarjev iz Bosne in Hercegovine. Na sliki je njegov »Ogoljufani kralj Tomašević« (tuš, 1969) »V svojih delih govonm o zemlji, o plodnosti, o vsem, s katerim živimo vsak dan skupaj, pa marsikdaj zanemarjamo. Govorim o poljih, o kmečkem delu, o materi zemlji.« GRETA PEČNIK je pred kratkim razstavljala v Piranu in Kopru. Nje. na dela so vzbudila upravičeno pozornost. Oktobra bo šla s svojim umetniškim opusom v Kranj. Najraje upodablja na platno, pravi, pa, da se bo poskusila tudi na steklo. JOŽE SVETINA, katerega poznamo že po razstavi v krški galeriji, pravi: »Zdi se mi, da Je naravnost odlično, da se srečamo vsi taki, ki živimo daleč od središč, daleč od slik. V vasi nad Šoštanjem, kjer živim, se le redko srečam z ljudmi, s katerimi imam skupne interese. Dostikrat se človek trudi in trudi, naenkrat pa ob takem srečanju ni več nobenih problemov. To dolenjsko združenje je letos zajelo domala vso Jugoslavijo in veljalo ga bo prenesti še kam. Pri tem mislim na Štajersko. Zanimivo je. da prav pri vas na Dolenjskem kar rastejo likovna središča. To je kapital, ki se bo bogato obrestoval.« Tudi besede ANTONA PLEMLJA iz Ljubljane pritrjujejo Svetini. Skupaj z IVANOM LACKOVICEM iz Zagreba, MARTINOM KOPRI CANCEM iz Molve pri Hlebinah, IVANOM STEFANEKOM iz Lubre ga v Podravini in PEROM MANDIČEM iz Sanskega mostu dela v prostorih trebanjske delavske univerze. »Letos je udeležba v koloniji na moč pestra. V nasprotju iz lanskim letom, ko se mnogi med seboj še nismo poznali, je letos vse bolj domače. Važno je, da delamo, da veliko delamo.« Nobena skrivnost ni, da prihaja Plemelj s slikarjem IVANOM LACKOVICEM pogosto že ob šestih zjutraj v atelje. Tam ustvarjajo udeleženci kolonije do noči. IVAN LACKOVIC je sklenil, da naredi, kolikor se največ da. Eden najbolj znanih pripadnikov hlebinske šole je in tudi eden najbolj zvestih. V kratkem, še letos, bo razstavljal v galeriji Mona Lisa v Parizu. V Pa-' rizu so pred kratkim objavili obširnejši prikaz njegovega umetniškega udejstvovanja. Tja ne prihaja kot neznanec. Poleg slikarjev KONRADA in JOŽETA PETERNELJA iz Žirov, s katerima se letos nismo srečali, ker sta prišla v kolonijo nekaj dni kasneje, smo se v Trebnjem srečali tudi s »silkarsko družino^ zJANOM in ANO KNJAZOVIC. V Trebnje prihajata iz Banata, iz Kovačiče. JAN KNJAZOVIC je kmet in slika v tem banatskem kraju, kjer živi podobno kot v Hlebinah še šest likovnikov, njegova hči Ana pa je študentka. Svet silikarja Knjazovica je nenavaden, zanimiv v svoji barvitosti in preproščini. Knjaaovic slika že petindvajset let. Razstavljal je že v mnogih domačih in tujih razstaviščih in je nekakšen banatski Gene-ralič. V trebanjski slikarski koloniji smo se tega popoldneva, ki smo ga na-namenili obisku slikarjev zato, da bi jih predstavili s besedo (sami se bodo z deli 4. septembra v prostorih nove šole na Mimi) pogovarjali še s POLDETOM MIHELIČEM iz Litije z VIKTORJEM MAGYAROM s Čateža pri Trebnjem. Polde Mihelič dela te dni eno sliko na les in eno na steklo. Magyar pa se v večji meri posveča risbi. Magyarova dela bodo v kratkem razstavljena v ugledni galeriji v Novan v Italiji in od tod pri njem, tako kot pri Lackovi-ču, naglica pri delu. »Menim, da se moramo za letošnjo slikarsko kolonijo, ki je že v teh prvih dneh več kot uspela, zahvaliti izrednemu zanimanju in naklonjenosti trebanjske občinske skupščine kakor tudi vsem ljudem v Trebnjem, ki so slikarje sprejeli za svoje ljudi, ki se zanimajo za njihova dela in ki vidijo, da s kolonijo, s taborom ljudskih in naivnih slikarjev, kot naše srečanje imenujemo, pridobiva na pomembnosti tudi življenje v tem kraju.« Slikarska kolonija v Trebnjem bo trajala deset dni. V prostorih nove šole na Mimi Pa bo 4. septembra razstava del udeležencev tega delovnega srečanja. PETER BREŠČAK Rokometaši sevniškega Partizana (na sliki) so na rokometnem turnirju v Hrastniku igrali dobro. Navijači pričakujejo, da jih bodo jeseni z dobro igro razveseljevali (Foto: S. Dokl) So Anica ostala doma? V 32. številki MLADINE je bil objavljen intervju z Anico Praznik, članico šahovskega kluba Kočevje, letošnjo republiško žensko šahovsko prvakinjo. Ob koncu razgovora navaja, da verjetno ne bo igrala na državnem ženskem šahovskem prvenstvu v Skopju, ker prireditelj ne plača stroškov, prav tako tudi Republiška šahovska zveza ne. Njen matični klub Kočevje in občina tudi nimata sredstev (1.000 din), da bi omogočila nadarjeni šahist-kinji sodelovanje v Makedoniji. Takšna naj bi bila za zdaj žalostna ugotovitev mlade slovenske 18-ietne prvakinje, ki si od srca želi, da bi se srečala z našimi ženskimi predstavnicami, ki že veliko pomenijo v mednarodni šahovski areni. Kaj imamo v naši republiki res takšen odnos do ženskega šalia? Res ne moremo zbrati nekaj dinarjev, da bi poslali na prvenstvo nadarjeno mladinko? Če bi šlo za nogomet ali kakšen drug šport, verjetno ne bi bilo takšnih težav! Če se ne bodo odgovorni ljudje v republiški šahovski zvezi predramili, ne ostane nič drugega, kot da slovenski šahisti pokrene j o humanitarno akcijo in zberejo potrebna sredstva za udeležbo Praznikove na državnem prvenstvu. Anica ne sme zamuditi te enkratne priložnosti, sodelovati mora na prvenstvu v Skooju, kjer bo lahko ponovno dokazala, da njen uspeh ne republiškem prvenstvu ni bil slučajen. NAŠ POGOVOR Odnosi so se lepo uredili Roman Sotler !zanimivih športnih panog: odbojke, košarke itd.« — Še kaj? — Želimo ustanoviti mladinsko nogometno ligo, v kateri bi igrali Krčani, Sevničani, Krmeljčani. mi in še kdo drugi.« S. DOKL Rudi Osterman -republiški prvak? Nekaj kol pred zaključkom republiškega šahovskega prvenstva, ki teče v Ljubljani je v vodstvu mojstrski kandidat Rudi Osterman iz Kočevja. V osmih kolih je zbral nadarjeni mladi šahist vseh osem točk in zanesljivo vodi. Drugi zastopnik Dolenjske, Novomeščan prof. Igor Penko, igra tudi dobro in je še vedno kandidat za drugo mesto. •-Letošnje republiško šahovsko prvenstvo, ki poteka po skrajšanem švicarskem sistemu, bo torej prineslo, kot kaže, velik uspeh dolenjskim šahistom Sd 3:38,5, 17. Pogačar 3:40,7, 17. Babič 4:05,0; 200 m prosto — 8. Erjavec 2:55,7; 400 m prosto -8. Erjavec 6:14,1; 4x100 m prosto — 3. Celulozar 5:43,5; 4 x 100 m mešano — 7. Celulozar 6:39,8. Gelulozar je zbral 8.594 točk, Triglav iz Kranja, ki je zmagal, pa 23.932. L. HARTMAN Brežice : šoštarij Novinec v republiški ligi se je predstavil kot čvrsta in borbena ekipa, ki-pa so ji Brežičani kmalu prišli do živega. Prvenstveno srečanje sicer ni bilo na posebni višini, ker je igralce oviralo mokro igrišče. Pri Brežičanih lahko pohvalimo oba vratarja ter Še-tinca in Rovana. Brežice: Berglez, Rovan 4, An. tolovič 1, BrŠec, Avsec 1, Pavlič 1, Jurešič 1, Šetinc 4, Bosina 2, Bu-žančič in štangelj. V. PODGORŠEK Slovan» : Ribnica 16:15 Ribničani so se krepo upirali favoriziranim Ljubljančanom in izgubili z najmanjšo razliko. Po prikazani igri bi gostje verjetno zaslužili celo zmago, saj so nekaj minut pred koncem po zaslugi razpoloženih Ponikvarjev vodili ce- lo s 14:11. Ribnica: Lovšin, Puželj, Tanko, Matelič, Mikulin, Kersnič, Andol, šek 1, F. Ponikvar 5, A. Ponikvar 6 in Radič 3. Na posamičnem in moštvenem prvenstvu SRS v plavanju za sta-rejše pionirje in pionirke v Ljubljani so bili Celulozarjevi plavalci v končni uvrstitvi tretji. Pionir Igor Turk je na 800 m prosto dosegel najboljši rezultat prvenstva in prejel spominsko darilo Mladi plavalci so dokazali, da pod skrbnim vodstvom trenerja Nika Ziberta in Živka šebeka ter s pomočjo aktivnega upravnega odbora pod vodstvom Stanetu Nunčiča lepo napredujejo. Rezultati: pionirji — 100 m del fin 3. Turk 1:18,9; 20. Škafar 2:10,9; 100 m hrbtno — 7. Turk 1:24,8; 16. Grajžel 1:29,0; 200 m hrbtno — 9. Grajžel 3:13,3; 100 m prsno — 2. Pečnik 1:28,5, 7. Še-petavec 1:32,9, 12. Rovan 1:41,9: 200 m prosto — 1. Turk 2:30,0, 12. Barbič 2:45,7; 200 m prsno . — 4. Pečnik 3:19,0, 6. Šepetavec 3:22,7, 12. Rovan 3:34,8; 200 m mešano — 4. Turk 2:55,8, 21. Škafar 3:43,0; 400 m prosto — 1. Turk 5:16,0, 14. Barbič 6:04,8, 17. Grajžel 6:08,2; 800 m prosto — 1. Turk 11:08,0, 13. Grajžel 12:44,7; 4 x 100 m prosto — 9. Celulozar 5:52,0; 4 x 200 m prosto — 8. Ce. lulozar 12:06,7; 4 x 100 m mešano —^6. Celulozar 6:05,2. Pionirke: 100 m hrbtno — 11. Novak 1:36,6; 100 m delfin — 9. Preskar 1:53,7, 10. Gabrič 1:58,4; 100 m prsno — 8. Novak 1:34,9, 9. Pogačar 1:37,4, 20. Preskar 1:41,0; 100 m prosto — 9. Erjavec 1:22,3, 13. Gabrič 1:28,4; 200 m mešano — 4. Novak 3:09,4, 18. Erjavec 3:34,5, 20. Pogačar 3:40,8, 22. Gabrič 3:42,0; 200 m hrbtno — 7. Novak 3:18,8; 200 m prsno — 8. Novak 3:27,9, 13, Preskar 1 ---------------------------------- i Hrastnik : Krmelj 10:18 Prvo tekmo v jesenskem delu tekmovanja v LCRL so krmeljski rokometaši v Hrastniku prepričljivo odločili v svojo korist. Tekma je bila odigrana v dežju. Na spolzkem igrišču so se bolje znašli razpoloženi gostje. Krmqlj: V. Logar, C. Logar 3, Hočevar, Mirt, Prosenik 1, M. Papež 3, inž. B. Papež 1, Zaman 4, Damjan 5, Kolovrat 1 in Končina, B. DEBELAK ■ TR BO VIJE — Na tradicionalnem pionirskem plavalnem dvoboju med Slovenijo in Julijsko Krajino je zmagala Slovenija z 91:69 točk. V slovenski reprezentanci sta plavala tudi Krčana Igor Turk in Jože Pečnik. Pečnik je bil na 100 m prsno (1:32,2) tretji, Turk pa je bil drugi na 200 m prosto (2:29,7), 3. na 200 m mešano (2:54,8) in 50 m delfin (0:34,9). (L. H.) ■ CELJE — Velikega kriterija mest v atletiki, ki bi moral biti preteklo nedeljo, ni bilo, ker je bil Kladivarjev stadion pod vodo. Tekmovanje so preložili v september. (B. B.) ■ ČRNOMELJ — V okviru priprav na bližnje prvenstvo v ljubljanski podz vezni nogometni lig’, so igralci Bele krajine doma igrali tekmo z garnizijo iz Črnomlja in izgubili 1:0. (L. T.> ■ SEVNICA — Na rednem mesečnem šahovskem hitropoteznem turnirju za prvenstvo Kopitarne je zmagal Železnik z 11 točkami, sledijo: Blas 10, Mejak 8,5 itd. (J. B.) ■ NOVO MESTO — V prijatelj, ski nogometni tekmi je domači Elan porazil karlovškega Vatrogasca s 6:2. Pri Novomeščanih sta bila najboljša Maksimovič (3) in Talič (2). (S. R.) ■ KOČEVJE — Mladinsko nogometno moštvo Kočevja se pripravlja na nadaljnja tekmovanja v ljubljanski skupini. V Kočevju poskušajo sestaviti tudi člansko moštvo. Pri ttm jim želimo veliko uspeha, saj gledalci v Kočevju želijo bolj pestre športne nedelje. CA. A.) ■ TREBNJE — V nedeljo bo tu ekipni šahovski hitropotezni turnir v počastitev občinskega praznika. Sodelovale bodo ekipe iz Brežic, Krškega, Novega me. sta, Mokronoga, Metlike, Sevnico, Krmelja in Trebnjega. (B. D.) ■ VARŠAVA — V jugoslovanski plavalni reprezentanci, ki je nastopila v B skupini I. evropskega pokala v plavanju, je v reprezentanci SFRJ nastopil tudi Krčan Franc Čargo. Plaval je na 400 m in 1500 m prosto. Čeprav je Čargo dal vse od sebe, se ni mogel enakovredno kosati z odličnimi plavalci iz SZ, Poljske. NDR itd. (L. H.) ■ NOVO MESTO — V soboto in nedeljo bo v Celju republiško atletsko prvenstvo za mlajše in starejše mladince. Na tekmovanju bo nastopilo 20 'novomeških atletov, ki imajo lepe možnosti, da sežejo po republiških naslovih. Sedem Novomeščanov je na seznamu kandidatov za republiško mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila na medrepubliškem tekmovanju v Skopju. Kandidati so: Ivica Jakše, Tatjana Gazvoda, Mc. ta Zagorc, Marjan Hribernik. Kosija Virant, Branko Suhy in Fran-ci Kristan. (R. B.) ■ BRESTANICA — V hladnem in deževnem vremenu je bilo na jezeru v Mačkovcih meddružinsko ribiško tekmovanje, .na katerem so nastopili športni ribiči iz Brežic, Sevnice, Črnomlja, Kostanje, vice, Krškega, Novega mesta, Brestanice in dve Balzerjevi ekipi. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Ilanz Balzer I. pred RD Sevnica (Vidrih, Slemenšek, Flaj-nik). Med posamezniki je bil najboljši zahodni Nemec Tappe, drugi je bil Jože Vidrih, tretji pa svetovni prvak Grebenstein. Pri mladincih je bil najboljši Peter Zigante (RD Brestanica), v ekipni konkurenci pa prav tako RD Brestanica (Žigante, Vočanjek, Gabrič). (T. R.) ■ NOVO MESTO — 20. septembra bo v Novem mestu troboj med slovenskimi gradbenimi podjetji INGRAD (Celje), KONSTRUKTOR (Maribor) in PIONIR (Novo mesto). Tekmovali bodo v odboj, ki, streljanju, kegljanju in šahu. (R. R.) ■ ČRNOMELJ - V prijateljski rokometni tekmi sta se srečali ekipi BELTA in Novega mesta Zmagali so Novomeščani z 19:18. Najboljša strelca sta bila pri domačih Goršek, pri gostih pa Jaklič. (A. L.) ■ BREŽICE — Portugalska ro-rokmetna ekipa Oporto je te dni vrnila obisk pančevskemu Dinamu. Ko se je vračala domov, se je ustavila še v Brežicah. Tu so gostje z domačimi odigrali prijateljsko tekmo. Brežičani so zasluženo pobrali lepo mednarodno zmago z 29:26. (V. P.) ■ NOVO MESTO — To nedeljo bo vrsta naših ekip nastopila v zahtevnejših tekmovanjih. Odbojkarji Kočevja bodo doma gostili Savo iz čmuč, Novomeščani pa Kanal. Trebanjci bodo gostovali v Gaberju pri Celju. V Ribnici bo dolenjski rokometni derbi med Ribničani in Brežičani. Nogometaši Celulozarja bodo gostili Do-kležovje. Košarkarji metliške BETI bodo gostovali v Mostah, Novome-ščani pa v Hrastniku. (N. N.) ■ SEVNICA — Nogometaše Sevnice bo vodil odslej naprej novi trener Milan Sušin, ki je bil včasih tudi aktiven nogometaš. V letošnji sezoni bodo Sevničani tekmovali v podzvezni ligi. V nedeljo so odigrali prijateljsko nogometno tekmo z nogometaši Mirne. Srečanje se je končalo neodločeno 6:6. Gostje so vodili že s 5:0, vendar so domači kljub vsemu uspe- li izenačiti rezultat. (J- B.) ■ KOČEVJE — Vsi oddelki košarkarjev kočevskega Partizana se marljivo pripravljajo za tekmovanje v ljubljanski skupini. Dokončno še niso odločili, kdo bo sodeloval, ker še ni rešeno finančno vprašanje. z vojne, sabtf Pa ima še. le da estra ^ svetla ni več. Pripei si je tudi odlikovanja sre brni 2asiužni križ — krono, sreD^o hrabrostno medaljo II- i^eda, bronasto borbeno me# JO, cesarja Karla odliko v 'e ;n druga. POLDE PUNGKRĆAR >•• ••••*< ■m " t Jernej Zupančič: še ostale, kapo »Uniforma, medalje in sablja so mi pa so mi uničili!« (Foto: Polde Pungerčar) Prostovoljno, pa vendar obvezno? Potniki na avtobusnih postajah SAP presenečeni ugotavljajo, da jim brez vprašanja zaračunavajo po 0,50 din za zavarovalnino, če kupijo karto z rezervacijo. Na avtobusu sprevodniki prav tako prodajajo zavarovalne listke, vendar vsakogar vprašajo, če se želi zavarovati za primer nesreče. Vprašala sem. če je to obvezno, pa mi je sprevodnik zatrdil, da ne. da pa je dolžan prodajati omenjene listke Večina potnikov iih odklanja zlasti tisti, ki se voziio na kratkih progah. Nekaj mi vri tem ne are skupaj Zavarovanje ie nrostovolino. moti sprevodnikom oo bo uveden disciplinski nostonpk čp vnvnrmmnin ne hod n nnnnd*1' Ali ni vsak ■nnfnilr Z o vorlnA .1 T iiiiiiiiiiititmtiiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiHiimimiiiiiiiMiiiiimttfrmftHtiiiHiiiiiiifitiiiiiimiiimiiimiiiiiiiimmiiifi &BAR fakateske Toplice vsak mesec NOV PROGRAM VABLJIVE NAGRADE SO SPODBUDILE NABIRALCE ZDRAVILNIH ZELIŠČ Kdo bo srečni lastnik „zastave 750“? Iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevja pošiljke z zelišči, iz Štajerske in Primorske pisma z vprašanji nabiralcev — Pogovor z Mihom Zupanom, šefom oddelka za zdravilna zelišča v tovarni zdravil KRKA odzvali na razpis nagradnega žrebanja. »Nagrade so vabljiva reč, zato je letos nabiralcev več in tudi bolj marljivi so,« je ugotovil. »Težave so zunaj, na terenu in pri zadrugah. Je nekaj zadrug, ki jim za to našo dejavnost ni veliko mar, čeprav jim priznavamo maržo 20 odst. od odkupne cene zelišč. Kratko malo ne sprejmejo ponujenega zaslužka, nabiralcem pa odgovarja- tfofomeška tovarna zdravil omogoča nabiralcem zdi*flnih zelišč lep zaslužek, hkr*! Pa daje najboljšim nabi^'cem ^ Slovenije možnost' da postanejo '.astiuki novf?* osebnega avtomobila zasta’a 750, pralnega s;roja »Gof^je« PS 653, mopsfla, moto žage >n drugih nagrad- Zbiranje zdravilnih ze ! liič >' tovarna zdravil orga-. niztf*^. prek kmetijskih za-dru? slrom po Sloveniji, te ! pa v Jejo nabiralcem za. vsa-| kih ’ din zaslužka KRKIN j kup0^ • Omenjene nagrade bod® jebane na javnem žre^ kuponov, ki bo 23. nove^ra v Novem mestu ob Ročnosti 20 najboljših nabJl|cev iz Slovenije. °^e^ka za zdravilna zel*^ v KRKI, tovariša Mi-ha 2 Pana, smo prosili, naj p0v«> *ako so se nabiralci 1 jo, da jim je zmanjkalo kuponov, ali da jim jih KRKA ne pošlje, in podobno. \4o-_, ram reči, da poteka zbiranje zdravilnih zelišč najslabše na Primorskem in štajerskem vsak dan pa dobivamo 15 do 20 pisem iz tamkajšnjih krajev. V pismih ljudje sprašujejo, kam naj pošljejo zelišča, da bodo dobili kupone.« Šef oddelka za zdravilna zelišča je dodal, da bi kazalo posebej pohvaliti nabiral- RIBIŠKI SVETOVNI PRVAK ODGOVARJA ZA NAŠ LIST Samo ena Krka teče v Evropi! »K novomeški ribiški družini bom vselej rad prišel,« pravi Giinther Greben-stein, ki je izven konkurence sodeloval na jugoslovanskem ribiškem prvenstvu v Kostanjevici — Specialist za lov večjih rib POČITEK (Foto: *^nc Kopič) »Krka je enkratna! Ne morem je primerjati z vodami, ki jih poznam, teh pa je precej v Evropi. Težko je najti vodo, da bd v njenem tako kratkem toku lahko lovili toliko vrst rib — od postrvi do sulca in soma!« je vzklikal svetovni prvak v športnem ribolovu, Giinther Grebenstein iz Zahodne Nemčije, ko smo se z njim pogovarjali v Kostanjevici, kjer je z zahodnonemško ekipo BALZER izven konkurence nastopal na jugoslovanskem prvenstvu v lovu rib s plovcem. (aospod Grebenstein, kako bi se počutili, če bi na našem državnem prve*uitvu tekmovali v konkurenci? »Ne vidim razlike med tekmovanjem v konkurenci in tekmovanjem zunaj konkurence. V Kostanjevici sem si zato prizadeval doseči dober uspeh.« Kako vas spremlja športna sreča? * »V svoji športni karieri — ribič sem že od svojega desetega leta — sem doživljal uspehe in neuspehe, tako kot vsi športniki. Moram pa reči, da tudi pri ribičih odločata znanje in rutina, ne samo ribiška sreča, kot misli marsikdo.« Kje ste torej dosegli naj-večji uspeh? »Sodeloval sem na dveh svetovnih prvenstvih. Na Madžarskem sem z ekipo zasedel deseto mesto, kot posameznik pa sem bil slab. To je bilo leta 1967. Na slabo mesto je vplivalo tudi to, ker sem se pripravil na lov večjih rib, prijemale pa so manjše. Začel sem načrtno trenirati, še vedno pa sem se pripravljal na večje ribe. Talko sem dosegel lani naj-večji uspeh na Irskem, kjer sem postal svetovni prvak. Moja ekipa je bila druga.« Kaj si obetate od letošnjega svetovnega prvenstva? »Ne bom sodeloval, ker se moja ekipa ni uvrstila na to tekmovanje. Sodeloval pa bom na izbirnih tekmovanjih za svetovno prvenstvo prihodnje leto.« Kaj menite o jugoslovanskih in še posebej, kaj o novomeških ribičih? »V Jugoslaviji sem tretjič, v Kostanjevici prvič. Kolikor sem vaše fante spoznal, lahko rečem, da so prijaaaii ljudje in dobri športni ribiči ter prijatelji. Zelo dobro sem spoznal dr- Podr-gajsa iz Novega mesta. To je ribič s kvalitetami, ki bi si jih še kdo želel. Z bivanjem pri vas in s sodelovanjem na vašem državnem prvenstvu sem zelo zadovoljen. Obljubim, da bom še prišel, zlasti k novomeški ribiški družini, ki je vsem nam izkazala veliko pozornost.« IVAN KRANJC Gamsi na Orlici Lovske družine v Podsredi, na Bizeljskem, v Pišecah in Bistrici ob Sotli so se dogovorile, da ne bodo streljale gamsov, ki se pojavljajo na obronkih Orlice in Bohorja. Lovci tTdijo, da je tam 22 gamsov, ki jih je včasih možno Uidi videti. i ZA VEDNO OŽIGOSAN I V restavraciji, kjer je običajno kosil, je bilo na pol pra- 1 1 zno. Skupina delavcev je bučno razpravljala o včerajšnji § I tekmi ter pri tem poudarjala svoje besede s sunkovitimi § | kretnjami glav in rok. Strežno osebje se je nekam poskrilo, = I kot da bi hotelo uteči malemu prostoru miz in stolov, ki i i jih vklepa v vsakdanje, mnogokrat neprijetno delo. = Usedel se je za prazno mizo v kotu in položil blok za = I kosilo na prt. štiri mesece bo že, odkar živi v tem velikem, | | a mračnem mestu. Nehote mu spomini pobegnejo k materi = = in očetu, k bratom, na revno kmetijo ob Krki — njegov = 5 dom. Težko se je ločil od tihe pokrajine, ki jo moti samo | I šumenje slapov bistre zelene vode, ki prihaja iz globin, | E nekje od daleč, a je tako domače in prijetno, da ga še vedno | E sliši. Spomnil se je majhnih njivic, s trudom in z znojem | I prepojenih brazd, ki so ob jutrih vdihovale nežno toplino f | zemlje. Iz domačega sveta ga je iztrgalo življenje, kruto in = 1 neusmiljeno za male ljudi. Mnogo lačnih ust in malo kruha, | E davki, nerazvitost... Odšel je v mesto. § | štiri mesece bo že, odkar tu sam jč, sam spi, sam = = včasih gre v kino, kadar je prost. Ozrl se je proti vhodu. Vstopilo je dekle dolgih plavih č | las in velikih oči. Lepo oblikovane ustnice, ne prevelike, so = I dajale obrazu poseben čar in mikavnost, ki je vzbujala | E poželjivost. Od nje je vela neka dostojanstvenost, ki skoraj | i ni sodila v ta lokal. = Za trenutek se je ustavila, s pogledom objela ves pro = 1 stor in naposled dvomeče stopila k prazni sosednji mizi. § E Usedla se je na stol, ki je bil obrnjen njemu nasproti. S po- = = gledom je iskala natakarje, a nobenega ni bilo. Zazrla se je i i v roke, sklenjene na mizi. Lepo izoblikovane, nežne prste = E je božala s pogledom,*polnim topline in prisrčnosti. i | Začutila je njegov pogled, dvignila obraz in se zazrla f 1 v njegovega, ki so ga že preprezale prve gube. V njenih | | očeh je opazil resen izraz, odsev žalosti in skoraj nekakš- i | nega trpljenja. Kako odkriti pogled — in te njene oči, ki so f | ga tako naklonjeno opazovale! Obšla ga je neskončna topli- | i na, ko jo je tako sanjavo gledal. Nenadoma se mu je za- § 1 zdelo, da bi te njene oči gledal vse življenje, jih božal in \ E ljubkoval. Nežno bi jim govoril o sebi, o pokrajini ob Krki, = i pripovedoval bi jim brez vsake osladnosti in pokvarjenosti. z = govoril bi jim iz srca. | Obraz ji je zalila rahla rdečica, in nehote je povesila | E oči. Razumela je njegove poglede, polne hrepenenja. Tudi = = on je umaknil pogled, toda ne za dolgo; nekaj neznanega ga E = je sililo, da jo je spet pogledal. Zdaj sta si zrla v oči, manj = E plašno kot prej. Njune ustnice so bile ukrivljene v rahla E | nasmeška; tako nekako se vedejo tihi zaljubljenci. »Pridi, prisedi in povedal mi boš tisto, kar so prej govo- = E rile tvoje oči. Poslušala bom vse tvoje besede, jih vsrka- = E vala v dušo in kri...« so proseče govorile njene oči. Spet je podvomil. Zazrl se je v roke, ki jih je držal | E pod mizo. Močne dlani so bile razpokane od zidarskega de- = E ia. iz gub se je še svetlikalo apno, ki ga kljub vsemu umi- i | vanju ni mogel odstraniti. Pod prsti so se dvigovali žulji, f I ki so naredili dlani še bolj hrapave. Neodločno je položil | E roke na mizo, prijel za blok ter ga začel živčno zvijati. | I Ozrl se je vanjo. Njen pogled je tičal na njegovih od dela | E utrujenih rokah.' Postalo mu je nerodno in v obraz mu je E i udarila rdečica. § Njen izraz je postal neodločen, za hip je okleval, potem e E pa se je naselilo vanj nekaj prezirljivega. Z obraza ji je f = izginila vsa prejšnja naklonjenost in prisrčnost, čezenj pa = E je legel nadih ošabnosti. Opazila je njegovo zadrego in se E I mu zdaj že kar nekam pomilovalno nasmehnila. Najraje E I bi se bil pogreznil v zemljo. Obrnil se je vstran. Ni mogel | | prenesti njenega posmehljivega in hkrati prezirljivega po- E i gleda, ki je govoril: roke kot lopate, hrapave, težke lopa- E = te ... roke... lopate ... roke. = »Zakaj? Ali res nisem vreden življenja, še hrepenenja | E ne? O, ljudje, kako minljiv je vaš izraz!« je vpilo njegovo | E ranjeno srce. = K njeni mizi je kmalu prisedel mlad, gizdav moški. i E Vneto ji je govoril, ona pa se mu je izzivalno smejala. Nje- = E ne oči so spet dobile obraz zapeljivke, drzen in poželjiv. | E Skupaj sta vstala in odšla proti izhodu. i Ni ga pogledala. Pustila ga je samega s hrepenenjem E = in ga ožigosala za vedno. Videl je njegove dlani, bile so kot njene: lepo izobliko- | E vane, nežno bele. I LADISLAV ŠPINDLER E E (Honorar 100 din) | iltiiiiiiiiiiiiumiitiiiiiimiiiiiiiiiimtiitiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii . M Grozno! Kamor se obrneš sam seks! ce cvetja, grenkih koreninic in drugih zdravilnih zelišč na območju Kočevja, Črnomlja — zlasti v okolici Semiča in Novega mesta. Letos so na novo organizirali odkupno postajo v Orehovici-čeprav v oddelku trenutno nimajo natančnejše evidence o posameznih nabiralcih, saj jim zadruge kuponov še niso poslale, pa je skoraj zanesljivo, da bodo dobili največ nagrad prav nabiralci iz omenjenih krajev. Tovariš Zupan je tudi pripomnil, da pričakujejo jeseni boljšo bero zelišč, kot je bila spomladi. Cene visoke, drugo še gre Na ulici simo ustavili šest Brežičank in jih povprašali za mnenje o brežiški trgovinski mreži, nekatere pa so imele razen odgovorov na vprašanje še svoje pripombe. ■ PAVLA KRALJ (50 let), gospodinja: »S po strežbo v trgovinah sem kar zadovoljna, dobim vse, kar želim. Cene so primerne, včasih malce previsoke. Izbira je nekoliko boljša v Zagrebu, zato nas pot zanese tudi tja.« ■ MARTA SLAK (32 let), gospodinja: »Ljudje v trgovinah so zelo ustrežljivi, čistoča je primerna, izbira dobra, vendar so cene visoke. Trgovci so ze- lo ustrežljivi. Blago pripeljejo tudi domov.« ■ KATICA ZORKO (61 let), gospodinja: »Založenost v trgovinah je primerna, trgovci so večinoma ustrežljivi. Kakšen dan tudi kakšnega blaga ne dobiš, vendar ga hitro nabavijo. Trg je dobro založen, je pa dražje kot v Zagrebu.« ■ MILKA CVELBAR (50 let), gospodinja: »O trgovini imam najboljše mnenje. Vse kupujem v Brežicah, kjer je trg dobro založen, a nekoliko predrag.« ■ MAJDA ŠIŠKO (15 let), dijakinja: »Izbira je dobra, pogrešam pa boljšo trgovino za obutev, zlasti ker vem, da je v Zagrebu in Ljubljani dosti večja izbira in cene nižje. Konkurenca je precejšnja, ljudje pa so v glavnem ustrežljivi.« ■ MARIJA PIRC (21 let), gospodinja: »Sem iz okolice Brežic, vendar kupujem v mestu, kjer je izbira večja in trg dobro založen. Ne pogrešam ničesar, dobim vse, kar želim. Všeč mi je, da v trgovinah ne cenijo človeka po obleki.« Nisem prepričan, če so tudi drugi odjemalci v Brežicah enakega mnenja kot anketirane ženske, vendar bodo tudi te izjave blizu resnice. Verjetno bi se da- lo še marsikaj zboljšati, a tudi tega, da so ljudje zadovoljni, ne smemo za nemari ti. SLAVKO DOKL V soboto, 16. avgusta, so na Čatežu pri motelu odprli novo turistično pisarno. Ta turistični objekt je namenjen gostom, ki bodo obiskovali brežiško občino. V turistični pisarni dajejo informacije, organizirajo izlete, rezervirajo vozne karte in prenočišča, prodajajo spominke itd. (Foto: Slavko Dokl) 340 ljudi čaka na zaposlitev Pri komunalnem zavodu za zapostovacue v Brežicah smo iavedeli, da na zaposlitev v občani čaka 340 ljudi. Med temi je 148 moških in 192 žensk. Zanimivo je, da je med prijavljenimi ženskami precej takih, ki imajo visoko, višjo in srednjo iao-braabo. Piri moških je izobrazbena struktura precej slabša. Med ženskami, ki čakajo zaposlitev, je zdravnica, tekstilna inženirka, fizioterapevtka, predmetna učiteljica itd. V Brežicah se z odgovornostjo zavedajo resnosti problema, ki je nastal zaradi prepočasnega zaposlovanja žensk, zato bodo to vprašanje skušali rešiti na zadovoljiv način. Stanje bo precej drugačno, verjetno še bolj kritično, v septembru, ko se bodo vrnili fantje od vojakov, oziroma ko se bodo odprla šolska vrata. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: B»nc* Kos iz Gradne — Mija in 2eljka, Lucija Rupar iz Krškega — Ivana, Pavla Pavlič iz Pokleka — Jerneja, Jožefa Franko iz Podgračenega — deklico, Kristina Poček iz Brežic — Igorja, Silvestra Lisec iz Bo-štanja — Igorja, Rozalija Petan iz Sromelj — Marjetko, Darinka Su-ban iz Obrežja — Sanjo, Marija Grmšck iz Raven — Stanislava, Nada Zuber iz Brežic — Biljano, Jožica Šerbec iz Vel. Kamna Staško, Ivanka Grudnik iz Loke — Rositko, Aleksandra Gregorič iz Brežic — Mateja, Dragica Frkanec iz Otoka — Marijo, Ljudmila Soto-šek iz Vel. dola — dečka, Frančiška Jug iz Sevnice — Branko, Kristina Ivanšek s Čateža — dečka, Štefanija Šinko iz Ponikve —Mojco, Marija Žveglič iz Stražišča — Dragico, Andjelka Šinkovec iz Obrežja — Benjamina in Neža Jur-šič iz Jablanice — Marjana. — Čestitamo! Velja zvezni davek na promet tudi pri krajevnih skupnostih? Vodstvo krajevne skupnosti v Pišečah je za ureditev lastnega vodovoda kupilo plastične cevi. Naknadno so od dobavitelja dobili sporočilo, da morajo plačati avezni davek za promet. Na to vprašanje v Pišecah ne znajo odgovoriti RADIO BREŽICE PETEK, 29. AVGUSTA: 20.00 do 20.10 — Napoved sporeda in poročila. 20.10—20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25 do 21.15 — glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 31. AVGUSTA: 11.00 — Domače zanimivosti — Pred novim šolskim letom — Vzgojno predavanje — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lubšina — Rdeči listni vžig — Zabava vas ansambel Andreja Blumauerja — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 2. SEPTEMBRA: 18.00 do 19.00 — Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni pregled — obvestila, reklame in filmski pregled. 19.00—19.30 — Glasbena oddaja: SPLIT 60. Posvet o zaposlovanju Prihodnji teden bo predsednik občinske konference SZDL v Brežicah Janez Pirnat sklical posvet o zaposlo vanju žensk skupaj s predstavniki občinske skupščine, zavoda za zaposlovanje in garnizije iz Cerkelj. Razpravljali bodo o zaposlitvi 200 žensk v sevniški LISCI. NOVO V BREŽICAH Letos tudi 15.000 obiskovalcev? V Posavskem muzeju v Brežicah ugotavljajo vsako leto večji obisk. V juliju so imeli blizu 1000 obiskovalcev, enako število pričakujejo tudi avgusta. V tem letu računajo na približno 15.000 obiskovalcev, kar je precej več Kot druga leta. Med obiskovalci je precej turistov iz sosednje Hrvatske in ino-zemcev, veliko je Holandcev, Nemcev, Čehov in Italijanov, obiskali pa so jih tudi Portugalci. Na povečano število obiskovalcev vpliva zlasti propaganda in večji obisk mestu Brežice. Mladinska konferenca v Brežicah V petek, 29. avgusta popoldne, bo v Brežicah mladinska konferenca. Volili bodo novo vodstvo, pregledali delo komiteja v minulem obdobju, obravnavali probleme aik-' tiiva ZMS v Brežicah ter na-splošno nekatere probleme brežiške mladine. ■ OBČNI /BOK — V ponedeljek, 1. septembra, bo v Brežicah 5. občili zbor Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet SR Slovenije. Občni zbor bo trajal 2 dni. ■ SEKCIJA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO — pri občinski konferenci SZDL Je na petkovi seji razpravljala o financiranju in delovanju nove turistične pisarne na Čatežu. Razen tega so pred-log, ali naj občinska skupščina na prvi seji analizira zbran material o problematiki turizma v ob čini. Smeleje bo treba reševati na-daljni razvoj turizma s soudeležbo kapitala znotraj oziroma zunaj občinskih meja. ■ OKTOBRSKE NAtiRADE -bodo podeljene tudi letos na slavnostni seji občinske skupščine ok-tobra. Tako Je sklenil upravni odbor sklada. Delovne in druge družbeno-politične organizacije bodo lahko predlagale kandidate do 25 septembra. Razpis bo objavljen te dni. ■ SPREJEM PRI PODPRED SEDNIKU — Podpredsednik občinske skupščine Ivan 2ivič je minuli četrtek sprejel člane portugalske rokometne ekipe Oporto, ki so še Istega dne odigrali prijateljsko srečanje z Brežicami. Športniki so si skupaj s spremstvom ogledali Posavski muzej in Cate-ške Toplice. ■ PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM — je knjigarna DZS dobro založena z učbeniki in ostalimi šolskimi potrebščinami. Manjka le nekaj knjig za višje razrede osnov, nih šol in gimnazijo, medtem ko so za trgovsko šolo na voljo vsi učbeniki. ■ RAZSVETLJAVA NA IGRIŠČU — Prvo rokometno tekmo doma bodo brežiški rokometaši lahko odigrali šele zvečer. Dobili so razsvetljavo na igrišču. Člani rokometne sekcije so na svojem igri-šču sami opravili zemeljska dela, 10 kovinskih stebrov za razsvetljavo pa Jim Je preskrbela OKP Do bova. ■ MLADINSKA KONFERENCA — Na jutrišnji mladinski konferenci bodo mladi precejšnjo skrb posvetili tudi štipendiranju. Zlasti se bodo posvetili informaciji o zvišanju stanarin v študentskih domovih BREŽIŠKE VESTI Sečfaj ko prihaja jesen in se bodo odprla fiobka vrata. obiščite trgovino PLASTIKA ČEVLJI pri tržnici v Brežicah! Trgovina je dobro založena z obutvijo, usnjeno galanterijo in izdelki iz Dlastike. Novi prijemi, večji obisk Turistični delavci v Krškem se po svojih močeh trudijo razgibati mesto - Za najbolj urejene hiše so pripravili lepe denarne nagrade Janez Breskvar je predsednik turističnega društva v Krškem. Razen tega dela še v TVD Partizan, vodi DIT, srečamo pa ga tudi pri vseh športnih prireditvah zlasti plavata ih. Ker smo prav na koncu letošnje turistične sezone, smo se z njim pogovorili o dejavnosti turističnega društva v Krškem. — Kakšna je dejavnost vašega turističnega društva? »Trudimo se po svojih močeh, da bi kraj čimbolj popularizirali in organizirali zabavne in kulturne prireditve. Iščemo nove oblike, ki bi pritegnile turiste. Prire- "W ' jamo izlete, izdajamo »Pustne novice« in turistični informator, prirejamo tombole itd. Razen tega opravljamo še nekaj del, pri katerih pa nimamo vedno najbolj srečne roke.« — Imate občutek, da ste dovolj naredili za vaš kraj (s pomočjo reklame)? »Zavedamo se, da brez dobre reklame in propagande ne gre. Vemo pa, da je reklama zelo draga in si je vedno ne moremo privoščiti. Vse druge oblike propagande pa s pridom uporabimo. Pravih uspehov ni, toda delamo, kolikor moremo!« — So prireditve dobro obiskane? Bodo dobili v Kostanjevici kanali-7aciio »n voHavo^^ Krajevna skupnost v Kostanjevici je že dobila načrte za ureditev kanalizaoije in vodovoda v mestu, če bodo zbrali potrebna sredstva, to je okoli 3 milijone dinarjev, bodo gradnjo začeli že jeseni. Krajevna skupnost pred laga, da občinska skupščina Krško prispeva 50 odstotkov sredstev, ostalo pa bi dali občani. Ce bo občinska skupščina pristala na takšno delitev, se zastavlja vprašanje, ali so Kostanj evičani sposobni abrati ostalih 1.5 milijona dinarjev. Ne bo šlo več tako! Prijazno in lepo dolenjsko kulturno središče, ki ga obiskuje vsako leto več tujcev iz vseh držav sveta, ne sme ostati brez dveli osnovnih komunalnih dobrin. Sa 300 Krčanov gre na Kozje Srečanja slovenske mladi ne na Kozjem, ki bo 14. sep tembra, bo obiskalo blizu 300 mladih Krčanov. Občinsko vodstvo mladine bo organiziralo prevoze z avtobusi. »Niso. Organizirali smo kvalitetno prireditev »Valčkov večer v dunajskem vzdušju, pa smo imeli samo 70 obiskovalcev. Pri nas imamo precej mlade inteligence, a je ni nikjer videti. Sam ne najdem odgovora na to vprašanje. Morda so se ljudje nekoliko preveč zaprli v domač krog in jih je televizija bolj prevzela.« _ prirejate tudi kakšna tekmovanja? V teku je tekmovanje za najbolj urejeno hišo in vrt. Nagrade v skupni vrednosti 500 dinarjev bomo skupaj s krajevno skupnostjo Krško razdelili septembra.« — Kaj vas najbolj pekli? »Radi bi prišli do lepega večbarvnega prospekta in zimskega bazena. Za ureditev bazena so dejanske možnosti, zato upam, da nam bo s skupnimi močmi letos končno uspslo. Prospekta pa za adaj še ne bo.« S. DOKL Anketa v »LABODU« Občinsko vodstvo mladine v Krškem bo septembra izvedlo anketo v krškem LABODU. Skušali bodo ugotovita vzroke za nedelavnost mladine. Na občinskem komiteju ZMS v Krškem so mnenja, da bi v LABODU Lahko bili delovni, zlasti ker je podoben aktiv v obratu LISCE na Senovem eden najbolj razgibanih v krški občini. Seveda pa ne smemo pozabiti, da mladino v tem kolektivu močno podpira tudi vodstvo obrata. Najprej pokopališče S prispevkom, ki se steka za mestno zemljišče na Senovem, nameravajo najprej urediti pokopališče. Del zbranega denarja bodo uporabili za varstveno ustanovo ter opremo šol Senovo in Zgornji Leskovec, če bo prispevka za mestno zemljišče premalo, bodo skušali dobiti dodatna sredstva s samoprispevkom občanov. Na vrsti je cesta na Trško goro Krajevna skupnost Krško bo sodelovala pri urejanju ceste na Trško goro. Pomagala bo z delovno silo in prevozi materiala. Denar in vse drugo, kar bo še potrebno, naj bi po mnenju sveta krajevne skupnosti prispeval cestni sklad pri občinski skupščini. Preveč in premalo zabave Štirje prebivalci Krškega so nam povedali svoje mnenje o kultumozabavni razgibanosti svojega mesta. Mnenja so različna, zato smo jih tudi zapisali. ■ VINKO PIRC (21 let), — sekretar občinske konference ZMS: »Kulturnega življenja je v mestu precej, v primerjavi z ostalimi mesti pa zaostajamo. Manjka zabave, a so tudi zabavne prireditve kaj slabo obiskane. Mlajše zabavno življenje bolj pritegne, starejši pa se tiščijo doma.« ■ ANICA POŽUN (22 let) — prodajalka: »Menim, da ima mladina dovolj zabave, le starejši so nekoliko prikrajšani. Pogrešam kulturnih prireditev, zlasti nastopov domačih umetniških skupin. Okusi ljudi so različni, zato bi morali odgovorni poiskati prireditve, ki vlečejo.« ■ MARTIN LEKŠE (18 let) — delavec: »Kulture je v mestu dovolj. Ne pogrešamo zabave, manjka pa nam mladinski klub, ki bi bil zbirališče mladine. zlasti med tednom. Mladina potrebuje prostor, kjer bi se shaiala in raz-oravliala o raznih vpra-šaniih. ki mlade zan’ma’O V mesto uvažamo preveč kulturnih skomin, namesto da bi dorm*’rn dMi več’o n^Hrjoro« ■ ROZIKA CEROVŠEK (32 let) — učiteljica: »V glavnem je zabave prema- lo, sreča, da je šport vsaj nekoliko bolj razvit. Pogrešam večjo dejavnost TVD Partizan, ki bi lahko združeval precej več mladine. Ob sobotah se človek nima kam dati. Vemo tudi, da je obisk raznih prireditev zelo slab, ker se ljudje preveč zapirajo sami vas.« SLAVKO DOKL Ne morejo sklicati občnega zbora V krški občini je 170 članov DIT, vendar so vsi poizkusi, da bi sklicali občni zbor, brez uspeha. Vodstvo je pripravilo večnevni izlet na Komno, Bled in. Podvin za 30 dinarjev na osebo, vendar se je prijavilo samo 11 kandidatov Ce se ljudje ne zanimajo za izlete, kako bi se potem za občni /.bor! KRŠKE NOVICE ■ V SEPTKMIIRU V EC IZLETOV — Avtobusno podjetje Izletnik bo v septembru organiziralo več izletov. 7. septembra bo izlet v Bohinj in na Bled, 9. septembra v Saltino Radence, 5 dni kasneje spet na Bled in Bohinj ter 20. septembra v Trst. ■ OB N KOKLJAH NE MORETE TKLKFONIK ATI - Ob nedeljah in praznikih je težko ljudem, ki nimajo doma telefona in potrebujejo zdravniško ali kakšno drugo pomoč. V Krškem ni javne tele. tonske govorilnice. Pošta, odkoder je mogoče telefonirati, pa je v soboto od 14. ure do ponedeljka zjutraj zaprta Nekateri so v stiski prisiljeni nadlegovati lasUiike zasebnih telefonov, tega pa verjetno nihče ni vesel, zlasti ne ponoči. Odgovorni bi lahko kaj naredili, da bi v mestu dobili javno telefonsko govorilnico. ■ ZA KO ODSTOTKOV VKCJI l/VOZ — Tovarna papirja, ki je največja izvoznica v občini, je v letošnjih 8 mesecih izvozila že za 1,927.000 dolarjev celuloze in papirja. V juliju Jo bil Izvoz večji od predvidenega za 18,4 odstotkov ■ Z MESARJEM NISO ZADO-VOLJNI -- V mesnici na Vidmu je v zadnjem času delalo več me. sarjev. Najmanj so zadovoljni po trošniki s sedanjim sekačem. Sli. Sati je veliko pritožb na račun postrežbe, netočnega tehtanja in kvalitete mesa. Ne bodite presenečeni, če boste dobili namesto 1 kg samo 90 dkg mesa. Kaže, da potrebujejo mesarji konstrolo. ■ LKTOS ŽE 3.100 NOČITEV — V hotelu Sremič so imoll v 7 mesecih 3.400 nočitev. Prevladovali so v glavnem domači gostje, saj je prenočevalo samo 761 tujcev. Lani v Istem času Je tog* hotel 3.260 nočitev, od tega 538 prenočevanj tujih gostov. Pričakujejo, da se bodo prenočitve P1^ nočitve precej povečale v času **■ grebškega velesejma in v času lovske sezone, saj pride precej Italijanskih lovcev. ■ GOSTOVANJE »RDEČIH DEDKOV« — V kratkem bodo na w zenu gostovali »Rdeči dečki« j* Maribora s pevcem Edvinom *■ serjem in Karlijcm Arharjem- ■MLADINSKI PLESI NA GB** DU — Vsako soboto imajo nj«*' dincl na brestaniškem gradu P1®?: Igrajo radeški »Samorastniki« » pa sevnlške »Modre zvezde«. *n vljo, da Je obisk vedno dober ■ FARAMOND & COMPANV SE JE RAZŠEL - Krški mladmsKi beat ansambel Faramond & pany se Je konec julija pomanjkanja opreme razšel, stl mladi ljubitelji modernihi i» lodlj bodo pogrešali ta priljubljen* ansambel. VESTI IZ KRŠKE OBČINE NEZADOVOLJNI S SEDANJIM POSLOVNIM ČASOM Kolikor ljudi, toliko želja Predlog Socialistične zveze o poslovnem času v trgovinah združuje dosedanje zahteve kupcev - Kako pa bodo z njim zadovoljni trgovci? Tri za širši krog ljudi pomembne zadeve je minuli teden obravnaval izvršni odbor občinske konference SZDL skupaj s komisijo za gospodarstvo, komisijo za družbeno aktivnost žensk ter predsedniki krajevnih organizacij in sicer: gozdarstvo, uveljavljanje zdravstvenega varstva ter poslovni čas v trgovinah. Poglavitna pripomba k osnutku pravilnika o uveljavljanju zdravstvenega varstva, ki ga je predložil zavod, velja izbiri zdravnika. Po mnenju udeležencev je izbiro nujno potrebno bolj sprostiti. Znova so predlaga- li, naj bi odpravili sedanjo razdeljenost v posamezne regije, ki razburja prizadete ljudi in je vzrok za nejasnost in nepotrebne zaplete. Ljudje z območja Šentjanža, Bučke in Tržišča so znova Zabukovje: z avtobusom v vas Stare želje so se uresničile: Zabukovje pri Sevnici spaja s svetom tako dobra cesta, da jie možen tudi prevoz z avtobusom. Prebivalci tega kraja so te dni opravili skupno čez tisoč ur prostovoljnega dela, tudi po 50 jih je bilo hkrati na trasi. Delo je organizirala krajevna skujpnost, posebno prizadeven pa je bil predsednik sveta KS tov. Pajk. Zabukov-čani bodo zdaj zaprosili temeljno izobraževalno skupnost, naj organizira prevoz šolskih otrok prav iz vasi in ne samo s priključka na cesto Sevnica—Planina, kot je bilo doslej. Studenec: spet pri vodovodu Konec dober, vse dobro — pravi pregovor. Po prenehanju dela ter nekaterih nesporazumih, ki so spremlja- li to zahteivno akcijo, so prebivalci spet začeli delati pri vodovodu, če bo šlo po načrtih, bo dograjen še to jesen. Predlog iz Loke Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice čitalnice v Loki pri Zidanem mostu, ki se je prejšnji teden znova sestal, je povečal število članov ter imenoval komisije, ki bodo poskrbele, da bo uresničen program prireditev ter olepšave tamkajšnjih krajev. Odbor je budi predlagal, naj bi občinski praznik prihodnje leto praznovala občina 5. julija, ko bo proslava v Loki. zahtevali, da je treba spoštovati celjski dogovor, po katerem bodo lahko iskali zdravniško pomoč v bližnjem Novem mestu, ne da bi morali plačevati dodatne stroške. Na seji so sprejeli tudi naslednji predlog o poslovnem času v trgovinah. Trgovine z živili in mešanim blagom naj bi bile odprte vsak delovni dan od 7. do 10.30 ter od 13.30 do 17.30, ob sobo tah pa od 7.30 do 12. ure. Prodajalne kruha, mesa, mleka, sadja in zelenjave bi bile po tem predlogu odprte od 7. do 18. ure, ob so botah pa od 7. do 16. ure. Prodajalne z industrijskim blagom naj bi bile odprte od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ob nedeljah bi bila odprta ena trgovina. V drugih naseljih naj po predlogu komisije uredijo poslovni čas po krajevnih potrebah. O teh zadevah je razpravljal tudi svet za gospodarstvo in finance. Sklenil je, naj posebna komisija vskla-di delovni čas trgovin in drugih javnih služb; šele na tej osnovi bi občinska skupščina sprejela odlok, ki bi v celoti urejal ta vprašanja. POPRAVEK Nesreča in tiskarski škrat ne počivata. V zadnji številki nam je slednji v poročilu o gradnji novega broda na Blanci povsem popačili priimek ravnatelja tamkajšnje osnovne šoie tov. Zorka. Njemu in bralcem se opravičujemo. O gozdarstvu bodo razpravljali še na letnih konferencah krajevnih organizacij, ki bodo od 10. septembra do 10. oktobra. Malkovec: kaj pa plačilo? Pridni Malkovčani so se spet lotili vodovoda. Skopali so že jarke, zagotovili zajetje in zbiralnik, pričakujejo še črpalke, ki bodo poganjale vodo na Korenov hrib. Težave se bodo začele s plačilom. Vodovod bo stal 12 milijonov starih dinarjev, kar je za 30 hiš veliko breme. Vodovodni odbor pri podjetjih ni naletel na razumevanje, zato bo zaprosil za občinsko pomoč. Koristniki so že vplačali prvo akontacijo, čakajo pa še na družbeno podporo. U. L. Umrla je Ana Planinšek Pretekli četrtek so v Šentjanžu pokopali naj starejšo prebivalko šentjanške doline, Ano Planinšek iz Hinj, staro 87 let. Bila je zavedna kmečka žena, ki je okusila trdo življenje. Prestala je dve vojni vihri, med zadnjo vojno je bila v štiriletnem izgnanstvu, njen sin Janez pa je padel kot španski borec. Planinškom je kljub visoki starosti ohranila živahnost in dober spomin vse do zadnjih ur. Prebivalstvo šentjanške doline jo bo ohranilo v lepem spominu. B. D. 24 HA HMELJA V KOMPOLJU ŽE DAJE: Letos - zdrav pridelek Alojz Lipar, vodja hmeljišč v Kompolju, je očitno zadovoljen z letošnjim pridelkom Minuli teden so se stotine obiralcev po štajerskem in Dolenjskem znova zajedle v kmeljove nasade. Do približno 10. septembra (če bo slabo vreme) se bodo roke le- SEVNIŠKI PABERKI ■ RAZPRODAJA NAJDENIH PREDMETOV. V nedeljo, 7. septembra, bo v prostorih občinske skupščine javna licitacija najde, nih predmetov. V prodaji bo 25 dvokoles, neuporaben magnetofon, tranzistor, dve ročni uri. fotoaparat, puška in drugo. ■ KMALU BODO NAPOLNILI RIBNIK. Ribnik za Kopitarno, ki je last ribiške družine, je že dalj časa brez vode. Med ribami je bila namreč razširjena bolezen, zato so bil ribiči prisiljeni razkužiti in očistit dno. V prihodnjih dne bodo opravili še nekaj prostovoljnih dol, tako da bodo v ribnik kmalu spustili vodo in krape. Ker Je Mirna, v kateri Je sačel nenusmiljeno gospodariti sulec, postala precej prazna. Je gojitev rib y ribnikih toliko bolj pomembna. ■ NITI ODGOVORA. Bliža so napovedan čas, ko naj bi se oglasila lokalna radijska postaja v Sevnici. Organizatorji že dalj časa Čakajo na naročene radijske naprave, vendar jim RIZ na pozive in prošnje niti ne odgovarja. ■ SPET V VRTCU. Za torek Je SEVNIŠKI VESTNIK bil ponovno sklican sestanek vseh prizadetih in zastopnikov delovnih organizacij, kjer so sklepali o novem dogovoru ter novem ključu za delitev prispevka. Znano je, da bo gradnja vrtca dražja, kot je bilo sprva predvideno, zato Je po trebno zbrati dodatni denar. ■ POROČILO KOMISIJE ZA DRUŽBENI NADZOR. Ta teden je komisija za družbeni nadzor dokončno pripravila poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja v Sevnici. Poročilo bo predloženo občinski skupščini, ki se bo sestala v začetku septembra. ■ STRELOVODI NA GRAD. Turistično društvo je dobilo Jam. stvo za najetje posojila, s kate. rim namerava postaviti strelovode na sevniškem gradu in še za nekatera druga dela. Gro za 20.000 novi hdinarjev. Strelovodi so nujno potrebni, saj Je pri obnavljanju strehe pred nekaj dnevi zmanjkalo denarja prav zanje. ■ VSELITEV V NOV BLOK. Minuli teden so opravili tehnični pregled in prevzem polovice novega bloka v Sevnici. Stanovalci se vseljujejo te dni. ■ BLANCA: PRVIČ CEZ SAVO. Prejšnjo sredo je bila na Blanci svečana otvoritev prevozov z no. vim brodom, na katerega so ljudje z obeh strani Save čakali dol. go let. pile z grenko smolo, okoli sušilnic pa se bo širil prijeten vonj. V hmeljiščih Kmetijskega kombinata Zasavje rokam pomagata dva obiralna stroja, ki nadomestita okoli 500 ljudi Vodstvo kombinata je ukrenilo vse, da bi bil hmelj, najvažnejši pridelek v lastni proizvodnji, pravočasno in skrbno obran, posušen in vskladiščen. Da bi ugotovili, kako je s kakovostjo in količino pridelka, smo obiskali Kompolje, kjer so za hmelj posebno ugodne naravne razmere. Kmetijski tehniik Alojz Lipar, ki že več let skrbi za tamkajšnje nasade, je takole oceni? letino: »Letos je hmelj zelo lep; ima debele kobulje, kar je obiralcem samo v prid, razen tega pa je zdrav kot ma-lokatero leto. Najhujši škodljivec rdeči pajek ga ni prizadel, tudi peronospora ni naredila večje škode. Vse kaže, da bo pridelek nadpovprečen. V Kompolju ob času poletne suše hmeljišča ni bilo potrebno zaliva ti, saj je zemlja dovolj gto' boka in je v sebi zadržala dovolj vlage. Kakšen bo le tošniji finančni reaultat, bo seveda pokazal končni obračun.« M L Na nedeljskem meddružinskem ribiškem tekmovanju v Mačkovcih pri Brestanici so med domačimi ribiči imeli največ uspeha člani RD Sevnica. V sestavi Vidrih, Flajnik in Slemenšek je ekipa te družine osvojila prehodni Balzerjev pokal. Za uspeh je bil najbolj zaslužen Jože Vidrih z Mirne (prvi na levi), ki je med posamezniki dosegel drugo mesto (Foto: S. Dokl) Dobrnič: v nedeljo javna razprava Na željo krajevnih organizacij bo v nedeljo, 31. avgusta, v Dobrniču javna razprava o kmetijstva, zdravstvenem zavarovanju kmetov r.er o -gozdarstvu. Sodeloval oo tudi zastopnik novomeškega zavoda za socialno zavarovanje. Občinska konferenca SZDL bo podobne razprave priredila še v drugih večjih krajih trebanjske občine. Mirna: kje so prireditve? Mirna praznuje letos 50-letnico, odkar je bilo v kraju ustanovljeno telovadno društvo. Vodstvo TVD Partizan je na svoji seji že pred meseci določilo program prireditev, smučarska sekcija je zamisel tudd uresničila. Vse drugo pa je ostalo le pri načrtih, čeravno je športno življenje vidno zaživelo. Prav bi bilo, da bi sklicali vodstvo TVD Partizana in naredi- li, kar je še mogoče. F. B. OB NEGODOVANJU NAD NOVIM KOPALIŠČEM V TREBNJEM Za malo denarja-malo muzike Pojasnilo Splošne vodne skupnosti Dolenjske - Na kopališču je treba postaviti še nekatere pomožne naprave - Poglobitev bazena kasneje Sezona gre h kraju. Kopalci niso bili zadovoljni z nanovo zgrajenim kopališčem na Temenici, eden izmed njih je to celo z nožem zapisal na lesenem mostičku. »Pavliha« se je iz kopališča ponorčeval tako dobro, da je bil v kraju razprodan prej kot običajno. Splošno vodno skupnost Dolenjske, ki je gradila kopališče, smo zaprosili, naj pojasni, zakaj ni bazen tak, kot bi želeli. Tam menijo, da je nemogoče bolj poglobiti bazen, dokler ne bo regulirana Temenica. Po trditvi graditeljev je kopališče navzlic temu lahko funkcionalno, če bi dosledno izvajali naslednje ukrepe. V Temenici nad kopališčem je treba strogo prepovedati kopanje, da bo pritekla v bazen kar najbolj čista voda. Vsak dan po kopanju je treba spuščati vo- do iz oazena, kar mora opravljati oskrbnik, ki skrbi tudi za siceršnji red na kopališču. Zunaj sezone morajo biti zaporr-ice stalno odprte, da voda potegne s seboj kar največ mulja, ki se nabere na dnu bazena. Minuli teden si je komisija za tehnični prevzem gradnje ogledala kopališče in ugotovila, da ne more biti prevzeto, dokler nima slačilnice, stranišča, tuša, pipe za pitno vodo ter posode za odpadke. Gradbena in druga dela so sicer solidno opravljena. PRIJAVITE SE V KMETIJSKO ŠOLO Letos še v drugih krajih Delavska univerza zbira prijave za kmetijsko šolo, ki se bo predvidoma začela 15. novembra Delavska univerza" Trebnje namerava letošnjo zimo prirediti več večernih kmetijskih šol v raznih krajih, podobno kot lani v Velikem Gabru. Letošnji program pouka bo še dopolnjen, obiskovalci pa si bodo v 200 urah lahko pridobili osnovno znanje v poljedelstvu in živinoreji. Veliko razumevanja je letos pokazala tudi temeljna izobraževalna skupnost, ki je za kmetijsko izobraževanje namenila 50.000 dinarjev, kar je zelo veliko v primerjavi z dosedanjo pomočjo. Del tega denarja naj bi porabili tudi za gosodinjske tečaje, ki so se v preteklosti že izkazali kot uspešna oblika izobraževanja kmečkih deklet in žena. Cepravno je več glasov iz posameznih krajev, delavska univerza zdaj še nima podatkov in prijav, na podlagi česar bi se odločila, kje naj organizira šolo ali tečaj. Prav zato zdaj vabi fante in dekleta, pa tudi starejše, naj se prijavijo prek mladinske organizacije, na krajevnem uradu ali pa kar na delavski univerzi v Trebnjem. Zla zdaj je potrjeno samo to, da bo v Velikem Gabru nadaljevanje lanske šole ter gospodinjski tečaj, zelo pa bi bilo prav, da bi to priredili tudi v drugih večjih krajih. Večino stroškov šol in tečajev bo poravnala izobraževalna skupnost, udeleženci pa bodo prispevali samo manjše zneske zaradi večje resnosti pri šolanju. Komisija je ugotovila tudi več poškodb, ki so jih zakrivili objestni kopalci. Ti se prav gotovo niso zavedali, da je kopališče kljub pomanjkljivostim vendarle skupna pridobitev kraja, na katero je bilo treba čakati toliko let. Za malo denarja je pač malo muzike. M. L. Preselitev komunalnega podjetja Po dolgoletni stiski v stavbi kmetijske zadruge, gradu in najetih zasebnih prostorih se bo trebanjsko Komunalno obrtno podjetje te dni preselilo v skoraj nove prostore nekdanjega obrata Litostroja. Po pridružitvi h Kemoopremi so delavce iz tega obrata postopno preselili v Stari trg, stavbo pa prodali komunalnemu podjetju. Komunalno obrtno podjetje je zadnja leta vidno napredovalo. 8. septembra ponov-- na krvodajalska akcija V nasprotju z lansko krvodajalsko akcijo, ko je v Trebnjem darovalo kri precej čez sto ljudi, jih je bilo letošnjega julija samo 54. Zavoljo tega so sklenili akcijo ponoviti v ponedeljek, 8. septembra. TREBANJSKE IVERI ■ ZAČETEK TEKMOVANiV Odbojkarji se že ves avgust pripravljajo na tekmovanje v prvi slovenski ligi, ki se bo začelo v nedeljo. Ta dan, 30. avgusta, bo-do odpotovali v Celje, kjer se bodo pomerili z ekipo Gaberja, na občinski praznik, 7. septembra, pa se bodo srečali na domačem igri-SCu z Mislinjo. ■ ZA CIRKUS NI BILO PROSTORA. Minuli teden se Jo nameraval ustaviti v Trebnjem velik cirkus z živalmi, ki Je pred tem costoval v Novem mestu in zu-iemberku Čeprav so lepaki že vabili na predstave, se cirkus v kra-ju ni nastanU, ker ni našel pri- m«n OBNOVA 0STAVB.( Notranjost orosvetnega doma, kjer • septembra nastopU validski pevski zbor tz X-Jutoliane, dva dni kasneje pa bo v njem tud i večer Golleve poezije, so znotral temeljito obnovili. Te dni se je polepšala tudi doba kraja, saj so na več stavbah obnovili pročelja. B aC DVA BLOKA. S pos™ dovanjem Stanovanjskega ^^ bodo na prostoru za župniščem 7(Trudili Se dva bloka, ki bos a .mela skupaj 16 stanovanj. Gradbeno podjetje bo gradilo za trg, kupci pa so že znani. ■ VLOMILEC NI VEDEL. Zna-ki kažejo, da je sobotni vlom, ko je bilo iz pisarne servisa No-votehne ukradeno 730 dinarjev, zagrešil storilec, ki je tisto noč vlomil tudi v čevljarsko delavnico Ludvika Zupančiča. Iz zasebne delavnice je odšel praznih rok. Očitno namreč ni poznal razmer, saj delavnica ni več obrat Komunalnega obrtnega podjetja, Cev. ljar pa raje nosi iztržek sproti na svoj dom. Glede Novotehne Je vprašanje, zakaj so hranili toliko denarja v priročni blagajni, če po predpisih to ni dovoljeno. ■BRESKVE ZA VLAGANJE. V trgovini Mercatorja bodo na voljo večje količine breskev — kalank za vlaganje. Trgovina vabi interesente, naj Jih naročijo. TREBANJSKE NOVICE Razprava o gospodarstvu Za včeraj, 30. avgusta, zvečer, je bil v Kočevju Oklican sestanek predstavnikov podjetij, družbeno političnih organizacij in občinske skupščine, na katerem naj bi razpravljali o letošnjem gibanju gospodarstva v občini. Sestanek je sklicala občinska konferenca ZK. Več o njem bomo poročali v pri-hodnii številki našega lista. Gibanje prebivalstva Na območju matičnega urada Kočevje so bili v juliju rojeni štirje otroci (deček in tri deklice), poročilo pa se* je 6 parov. Umrli so: Marija Mavrovič, gospodinja iz Rakitnice 18 (umrla v Gornjih Ložinah), stara 56 let; Marija Šarkezi, gospodinja iz željn, stara 52 let; Jože Zidar, upokojenec iz Kočevja, • star 50 let; Jože Pogorevc, upokojenec iz željn, star 57 let; Marjan Ličen, upokojenec iz Željn, star 57 let; Marjan ličen, upokojenec iz Kočevske Reke, star 63 let; Jože Brežič, upokojenec iz Kočevja, star 58 let, in Irma Markelj iz četeža — Struge, stara 9 let Kovinsko industrijsko podjetje RIKO je na svojstven način pričelo reševati vprašanje vajencev s 3-letno solo za kvalificirane kovinostrugarje ali ključavničarje. Na sliki: druga izmena gojencev zadnjega letnika. (Foto: Drago Mohar). V Ribnici ni nočnega miru! 10 občanov iz Ribnice Je vložilo pismeno pritožbo na občinsko skupščino, krajevno skupnost in stanovanjsko podjetje zaradi kaljenja nočnega miru in grdega obnašanja delavcev, ki stanujejo v prostorih, ki jih je nekoč uporabljalo podjetje Elek-tro. Prizadeti občani zahtevajo, da pristojni organi poskrbijo za red. Delavci, ki So zaposleni pri Stanovanjskem podjetju, namreč delajo vse, kar se jim zljubi. V pritožbi prizadeti med drugim pasejo: »Do dveh zjutraj razgrajajo, pojejo, se prepirajo in se podijo okrog hiše. V nedeljo so ves popoldan na moč pijani prepevali, vpili, igrali na harmoniko in z žaljivkami nadlegovali mimoidoče. Mlada dekleta se bojijo hoditi rni-mo, v večernem času pa je treba starejšim osebam, ki gredo tam mimo poskrbeti za spremstvo.« -r KOVINARSKA ŠOLA KOČEVJE Zakaj ne ženske - kovinarji? Doslej tri generacije maturantov-kovinarjev - Letos so potrebe večje od zmogljivosti šole - Fantov premalo, deklet preveč - Usposabljanje duševno manj sposobnih za manj zahtevne poklice ali dele poklicev Doslej so že tri generacije učencev zapustile kočevsko kovinarsko šolo, kar predstavlja okrog 150 kvalificiranih kovinarskih delavcev in avtomehanikov, ki so se na šoli usposobili za ribniško — kočevsko industrijo. Potrebe po kvalificiranih kovinarjih so na tem območju vedno večje. Lansko leto je šola . vpisala v prvi letnik preko 70 učencev, letošnje povpraševanje pa je še veliko večje. Direktor šole Matija Cetinski je povedal, da bi lahko — glede na zani manje podjetij — vpisali daleč' prek zmogljivosti šole. celo 110 ali več učencev. Pri tem ne gre le za prekoračene šolske zmogljivosti, te bi končno lahko tudi prilagodili, pač pa za občutno manjše zanimanje med fanti po končani osnovni šoli za to stroko. Kakor kaže, željam podjetij po učencih le tos niti ne bo možno ustreči. Prav te dni testirajo učence, ki so se prijavili v šolo, da bi ugotovili njihove sposob- nosti in nagnjenja za kovinarske poklice. Pogosto se namreč dogaja, da se za šo- lo odločajo fantje, ki ne morejo dobiti mesta v drugih poklicnih ali splošnih šolah. Precej več pa je fantov, ki so končali šolsko obveznost z nepopolno osemletko in je zanje precej težje dobiti učna oziroma delovna mesta. Še večji problem je za dekleta, ker na Trikonu trenutno ni prostih učnih mest (lani je DU s Trikonom organizirala oblačilno šolo za skupino 30 deklet ter poseben tečaj za priučene pletilje in krojači-ce). Odpira se povsem novo in za marsikoga nerešljivo vprašanje: kam z dekleti po osnovni šoli. Ob tem se po raja ne ravno nova ideja o dekletih — kovinarjih, pri čemer je kočevska kovinarska šola pred dvema letoma že zaorala v ledino, dve dekleti se dokaj uspešno spopri jemata s težavami in modrostmi kovinarskega poklica. Kaj so kovinarski poklici res rezervirani le za moške DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ CESTA, KI PELJE V GAJ do kegljišča, je že težko prevozna, tako je luknjasta iri do kraja zdelana. To je trenutno ena najbolj obremenjenih stranskih cest v Kočevju. Tu je promet osebnih avtomobilov ves dan do pozne noči Kdo je dejansko dolžan vzdrževati to cesto? Cestar je bil zadnjič na njej spomladi. Zakaj tako, kdo je za tako stanje odgovoren, se vprašujejo občani tega konca mesta. ■ ■ ■ JESEN JE TUKAJ. Vsi se veselijo, ko spravljajo pride, lek z vrtičkov in njiv, ali to veselje že kali neizbežna skrb za ozimnico, ki ne raste na vrtičkih: drva, premog, obutev itd. Nekate-ri so se z drvmi že oskrbeli in skladovnice rastejo ob stanovanjskih objektih iz dneva v dan. ■ ■ ■ NOVA VITRINA za šahovski klub, jamarsko in planinsko društvo je gotova. Vzidana je na vogalu hiše pri trgovinah na Trgu svobode. Vitrina je trodel-na, razsvetljena in ima svetlobne napise. Vzidana je na prometnem mestu in bo lepa propaganda za navedena društva, ki so zelo marljiva. Prvi so si svoj del uredili s propagandnim materialom jamarji ■ ■ ■ PLANINCI SO KAK marljivi in vztrajni pri urejanju svoje koče pri Jelenovem studencu na Stojni. Končno so uspeli dobiti toliko sredstev, da so zidali dimnike, in s tem povečali požarno varnost v koči posebno v jesenskih vetrovnih dneh Delo so izvršili udarniško sami člani društva. ■ ■ ■ V ČETRTEK SE JE PRIJAVILO zopet izredno veliko kandidatov za vozniške izpite. Skupaj jih je bilo 59, med njimi 11 žensk. To pot so bilik andidati nekoliko bolje pripravljeni, in naj-slabši je dosegel samo 39 nega. tivnih točk. Na teoretičnem izpitu jih je padlo 17 (2 ženski), na praktičnih vožnjah pa še 9, sku paj 26 od 59. ■ ■ ■ PRVI KOMPLET NOVIH jugoslovanskih zlatnikov in srebrnikov smo prejeli tudi v Kočevju. Kupil ga je član numizmatične sekcije filatelističnega društva Kočevje. Res da je moral seči globoko v žep (634.000,— starih dinarjev), a si je s tem izpopolnil svojo zbirko jugoslovan skih kovancev. Sedaj mti manjka ta samo še dva zlatnika iz stare Jugoslavije, pa bo zbirka popol. na. Za občinski praznik Kočevja bo v domu telesne kulture raz stava zbirk kovancev raznih držav, in takrat bomo videli lahko tudi nove domače »cekine«. ■ ■ ■ v MESTU SE JE USTA VIL avstrijski cirkus BELLI. Avtomobil vabi s kričavim zvočni kom v mešanici slovanskih jezikov na predstave ln ogled žival skega vrta. Za ogled živali je ve čje zanimanje kakor za predstave, v katerih so povečini akrobatske točko in nekaj norčij klovnov. Okoli cirkusa in vozov živalskega vrta je kar precej živahno, za kar poskrbe opice, ki neutrudno jedo banane. in ni možnosti, da bi jih prav tako dobro opravljale ženske? Praksa kaž® drugače in res je, da so — vsaj za ne-nekatere poklice — ženske prav tako sposobne kot moški. Kovinarska šola si prizadeva v tem prebiti led nezaupanja in nekatera podjetja (Itas) so načelno že pristala na to, da bi sprejela v uk tudi ženske — kovinarje. Vendar bi jih moralo biti več, za celo skupino. To sicer ne bi bila le novost pri nas, pač pa — predvsem — zadovoljiv izhod iz na videz brezizhodnega: kam z dekleti. In kako z mladino, ki ne dokonča osemletke, pa je ni mogoče sprejeti v redno poklicno šolo? še posebej velja to za umsko slabše razvite otroke, ki obiskujejo posebno šolo, ali pa končujejo šolsko obveznost v nižjih razredih. Pri DU že od lani dela oddelek posebne poklicne šole, v prihodnje pa bi v tem pogledu lahko storili še veliko več, če bi bili sprejeti ustrezni zakoni. Gre za to, da bi take otroke prav tako lahko poklicno usposabljali in sicer za manj zahtevne poklice ali dele poklicev, s tem pa bi jim omogočili zaposlitev in samostojno preživlja n ie —vec Nova mesnica Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje je pred kratkim odprlo v novem bloku v Kidričevi ulici v Kočevju novo prodajalno mesa. V no- vi mesnici, ki je najlepša v Kočevju, prodajajo vse vrste svežega mesa (tudi piščance), suho meso in druge mesne izdelke, konzerve in ce- lo jajca. Izbiro blaga nameravajo v kratkm še izboljšati. Gradbena dela v Kočevju Gradnja NAME na Trgu svobode v Kočevju je spodbudila še vrsto drugih nel v mestu. Gradijo dovozno cesto prek stare vrtnarije, preurejajo zelenico in ploč nike od spomenika do hote la PUGLED, začeli pa so urejati tudi novo cesto do šole in Gaj. Ob tem asfalt' rajo zadnji del ulice in okolico novega bloka v Kidriče- vi ulici, končali pa so asfaltiranje v Rožni ulici. ko sta 194:1 ob cesti Kočevje-Ribnica v kraju Jasnica, ;jer je skupina borcev pod vodstvom komandirja Gašperja pripravila zasedo. Po tem se je vrstila akcija za akcijo. Italijani niso bili nikjeT več varni, po hudi zimi 1941-42, ki je prinesla četi precejšnje izgube, se je oborožena vstaja razplamtela v velikem obsegu. V njej so sodelovali tudi preživeli borci 1. ribniške čete, iz katere je izšel tudi vodstveni kader za številne nove partizanske enote. K. ORAŽilM Trgovina »Modna oblačila« v Ribnici Podjetje »Modna oblačila« iz Ljubljane bo odprlo v Ribnici svojo trgovino. Zdaj preurejajo v ta namen prostore v središču Ribnice. Prebivalci ribniške občine bodo tako lahko izbirali konfekcijska oblačila v njiho- vi trgovini. -r Umrl je Ivan Mencin Ob veliki udeležbi vaščanov, znancev, prijateljev in sorodnikov so minuli teden pokopali Ivana Mencina iz Dvorske vasi. Pred odprtim grobom so se od njega poslovili predstavniki vasi in organizacij, katerih član je bil. čeprav je bdi ihvalid iz prve svetovne vojne, med NOB ni stal ob strani, ampak je pomagal, kjerkoli je mogel in kadar je mogel. Bil je zgleden organizator in delavec v vseh kraj ovnih organizacijah. Poznali so ga tudi kot lovca, čebelarja, gasilca. prosvetnega in turističnega delavca. Spomin nanj bo živel. V. P. Kmalu po okupaciji Jugoslavije se je zbrala v Ribn;-oi partijska organizacija, ki jo je vodil sekretar Janez Kmet, študent. Sprejeli so sklep o ustanovitvi partizanske enote — 1. ribivške čete. Komandir je postal Pilip Tekavec-Gašper, komisar pa Janez Kmet. četo so tormi-rali 13. julija 1941 pud Vel- Lepi kraji daleč od središč Avtobusi v smeri Loški potok vozijo zdaj prek Ortneka, Dvorske vasi, Male Slevice, Junč, Marolč, Ando la čez Gregorje in mimo »Apnence« v, Sodražico ter od tam po stari trasi. Ta vožnja je prav prijetna. Potniki se vozijo mimo urejenih vasic in prijetnih zašel kov, mimo krajev, ki so premalo poznani in povezani s prometnimi in trgovskimi središči V. P Slaba volja zaradi ceste in čistoče V Ortneku povroča ljudem, predvsem voznikom motornih vozil slabo voljo ovinek pred gozdom iz Ortneka proti Velikim Poljanom Zgodilo se je že, da ie avtomobilist sam urejal ta ovinek in negodoval. Vozniki se jezijo na odgovorne. Ta cesta in ovinek nista v pomoč razvijajočemu turizmu v teh krajih. Tudi zaradi nečistoće na avtobusnem postajališču v Ortneku se ljudje prav radi jezijo. Nikogar ni, ki b, skr bel za snago ;n red. Nekateri hudomušneži vrdijo, da bo treba na postajališču vgraditi »puščico«, kamor bodo potniki spuščali milodare za tistega, ki bo čistil V. P RIKO napreduje Kovinsko podjetje iz Rib nice — sedanji RIKO - je bilo lansko leto tik pred razpadom, vendar se je ko lektiv v letu in pol .zviekc iz nemajhnih težav Medtem ko je bil lani celoletni pro met okrog 5,4 milijona dinarjev, bodo letos ustvarili že prek 10 milijonov dinarjev Seveda se bodo — primerno porastu prizvodnje — podvo jili tudi skladi oz. sredstva zanje, močno pa so se povečali osebni dohodki. Dotlej so bili le-ti precej nizki zdaj pa so jih izenačili z dohodki v drugih sorodnih podjetjih. ■ CESTA NA TRAVNO GORO je zelo slaba in ne dela najboljše reklame za obisk na Travno goro Za vzdrževanje ceste skrbi Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, obrat Ribnica Prav bi bilo, če bi bil na tej cesti stalni cestar, tako kot je bilo prod nekaj leti. Samo z občasnimi popravili ceste ne bodo mogli dobro vzdrževati. ■ ZA KROMPIR Ribni^tnom letos ne bo treba skrbeti. V teli dneh s« prišli prodajalci, pridelovalci krompirja iz dobrepoljske doline, ki so ponujali krompir po 70 par za kg. Krompir je Sel dobro v prodajo, ker je bil zares kvaliteten. ■ TELEFONSKI KABEL pola-gajo te dni od Kočevja prek Rib-nice do Sodražice. To bo vsekakor lepa pridobitev pri izboljšanju telefonskega omrežja v ribniško-kočevski dolini. ■ NAD STO PREBIVALCEV VASI Zapotok, Sušje in Slatnik je poslalo na SAP Ljubljana podpisano prošnjo, naj jim dovoli ime-ti novo postajališče ‘fcred zadružnim domom v Zapotoku. Prošnjo utemeljujejo s tem, da sta najbližji avtobusni postaji v 21ebiču in na Vinicah precej oddaljeni. Prošnjo prizadetih prebivalcev Je podprla tudi krajevna skupnost Sušje ■ PRIZNANJE RIBNIŠKEGA TURISTIČNEGA društva za olep-šanje krajev je rodilo doslej že lepe uspehe. V Ribnici in v okoliških krajih je iz leta v leto več rož, ki krase okna hiš in vrtove. Tudi Javni nasadi z rožami in okrasnim grmičevjem so lepo urejeni. Prizadevno turistično društvo Sodražica Jo v zadnjih letih prav tako z loplmi nasadi polepšalo podobo kraja. REŠETO DOMICIL ZA 1. RIBNIŠKO ČETO Priznanje prvini borcem naše doline 31. avgusta bo na partizanskem slavju v Sodražici prva ribniška četa prejela iz rok predsednika občinske skupščine Ribnica Boga Abrahamsberga sklep skupščine o podelitvi domicila tej četi. Ker je bilo doslej še sorazmerno malo objavljenega o njeni zgodovini, smo zapisali nekaj spominov o nastanku in delovanju čete. bom na Suhem vrhu na Travni gori. Prvi borci ribniške čete so bili: dr. Janez Kmet, Pilip Tekavec-Gašper, Janez Lovšin, Anton Križman Benedikt Frakalj, Anton Ju riševič, Peter Peterlin in Mir ko Gorše, vsi domačini iz Ribnice, Sodražice :n Dole nje vasi. Za ustanovitev če te ima velike zasluge snani organizator odpora proti okupatorju na kočevsko-rib-niškem področju, Jože Šeško četa je budila narodno zavest in vrgla klice upora proti nasilnemu tujcu. Tako ni čudno, da je bilo že leta 1941 na območju Ribnice, Sodražice, Loškega potoka in Velikih Lašč več kot 500 članov in aktivistov OF in SKOJ. četa je rasla iz dneva v dan, saj so borci prihajali iz bližnje in daljnje oko'ice V začetku septembra je šte-t že 27 borcev. Bila je do -je organizirana, redne vaje z orožjem :n politično vzg> jo pa sta usposabljali’ borce za vojaške akcije. P.*vi tak pomembnejši podvig je bila razstrelitev železniške pr ...ge med Kočevcem in Velikimi r.a*čami. To orogo sq večkrat vrgli v zrak, rušn pa so v'udi električne pod Sv Grpgcrjem. pri Do ienji -asi ter nad vasjo Je-'ovec ob ?lavr<; ?es\ med Sodražico in vagovko. v teh akc.ab so sodelovali tudi politični aktmsU in člani ~.KOJ-a. Prvi neposredni stil? z Italijani so imeli 15. avgu- RIBNIŠKI ZOBOTREBCI V BELTU bodo napeli vse sile, da se rešijo iz nelikvidnosti Zastarela proizvodnja, upadanje delovne sile, nove investicije, velike zaloge nedokončanih izdelkov, slabi kooperantski odnosi in premajhna čistilnica, ki je »ozko grlo proizvodnje««, so vzroki za nelikvidnost „Vrtnic še trnje bodeče ne brani..." Za vsakogar, kj obišče prvič nove kraje, je najvažnejši prvi vtis - Če mu je všeč, ostane, če mu ni, se odpelje dalje - Tako pravi tudi Jože Stezinar, 50-letni vrtnar, ki skrbi, da so v Metliki rože Priznati je treba, da so skoraj vsi delavci, zaposleni v »Beltu«, pred kratkim z velikim razumevanjem sprejeli novico, da jim zaradi nelikvidnosti ne morejo izplačati celotnih osebnih dohodkov. O nelikvidnosti podjetja »Belt«, ki sodi po doseženem dohodku med največje delovne organizacije v črnomaljski občini, so pred kratkim razpravljali na razširjeni Belokranjci imajo skupne naloge Na nedavnem posvetu so predstavniki občinskih skupščin in družbeno političnih organizacij iz Črnomlja in Metlike sklenili, da bodo odslej skupaj reševali nekatera vprašanja. Za začetek bodo izdelali skupne program razvoja Bele krajine. Ker imata občini Črnomelj im Metlika več skupnih služb, bodo imenovali tudi skupne komisije, ki jih bodo sestavljali predstavniki stro-kovnih^ upravnih, gospodarskih in družbeno političnih organizacij ter občinskih skupščin. S skupnim programom bi se Belokranjci radi vključili v program razvoja celotne Dolenjske. Ciganom nova bivališča Svet za gospodarstvo je pred kratkim imenoval komisijo, ki bo poskrbela za preselitev Ciganov iz barak v Kanižarici v dostojnejša, zidana bivališča, kakih 400 metrov oddaljena od glavne ceste. Ugotavljajo namreč, da so Cigani, ki bivajo v Lokvah v urejenem okolju, tudi v redu občani, medtem pa je z njihovimi nomadskimi rojaki dosti težav. Kmetje iz Stranske vasi in okolice se pritožujejo, da so jim Cigani iz »štirih rok« popasli otavo, opustošili njive s krompirjem itd. Ciganskemu vprašanju nameravajo v Črnomlju posvetiti nasploh več pozornosti. seji občinskega komiteja ZK. člani občinskega komiteja so se odločili, da bodo prek širše družbene skupnosti posla- li zahtevo vsem bankam, da z ustreznimi posojili zagotovijo delavcem v »Beltu« redne osebne dohodke. Podjetju »Belt« so člani občinskega komiteja ZK predlagali, naj razišče vzroke in izdela sanacijski program, s katerim si bodo pomagali ir nelikvidnosti. Tudi komunisti, člani tovarniškega aktiva ZK, niso zanemarili sedanjega težkega stanja, v katerem se je našlo podjetje. Kritično so ocenili vzroke, ki so v največji meri* povzročili nelikvidnost podjetja. Zavzeli so se za izdelavo sanacijskega programa, ki ga je delavski svet podjetja že sprejel. Kot kaže sanacijski program, se bodo v »Beltu« borili proti nelikvidnosti podjetja. Zavzeli so se za izdelavo sanacijskega programa, ki ga je delavski svet podjetja že sprejel. Kot kaže sanacijski pro-' gram, se bodo v »Beltu« borili proti nelikvidnosti na več načinov. Najprej bodo poizkušali zmanjšati zaloge nedovršene proizvodnje, ki so se v zadnjem času močno povečale. Vzrok je prav gotovo premajhna in zastarela čistilnica, ki predstavlja »ozko grlo« v proizvodnji. Nekateri izdelki so prav zato nedokončani in so sestavni del prevelike zaloge. V prihodnje bodo morali v »Beltu« poiskati tudi boljše in odgovornejše kooperante, ki zdaj pogosto niso izpolnjevali pogodb, in so izdelke izdelovali z zamudo. Prav zaradi njih je v »Beltu« večkrat prišlo do nemajhnih zastojev. Velik zastoj je v proizvodnji povzročalo tudi upadanje in naraščanje delovne sile. Izučeni dobri delavci so v zadnjem času zapuščali podjetje, na njihovo mesto pa so'prihajali drugi, ki delu še niso bili kos. Samo v zad- V'tem tednu vam priporoča ugoden nakup volnenih odej z malenkostnimi tovarniškimi napakami ter moške kamgarn obleke in kamgarn hlače po znatno znižani ceni ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PODELITEV NAGRAD in pri-znanj sodelujočim v natečaju za Zupančičevo nagrado za leto 1968-1969 bo v soboto, 30. avgusta, v hotelu »Lahinja«. Podelitev nagrad Je organiziralo predsedstvo občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Razen vodij sodelujočih skupin se bodo podelitve morda udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, občinske skuščlne, člani ocenjevalne komisije, predstavniki republiškega sveta in pokrovitelj. ■ SLAVJE OB 25-LETNICI usta. novitve Denarnega zavoda pri predsedstvu SNOS se bo začelo v petek, 13, septembra, ob 20. uri zvečer, ko bo v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija. V soboto, 14. septembra, ob 10. url bo otvoritev prostorov KBH Lju-bljana — ekspoziture v Črnomlju. ■ SODNIK ZA PREKRŠKE ni kaznoval, ali pa jih je samo simbolično, tistih, ki so Jih zaradi neupoštevanja odloka o vzdrževa- nju čistoče v mestu prijavili odgovorni. Brez ostrejših kazni in hitrejšega ukrepanja se čistoča črnomaljskih ulic ne bo izboljšala. ■ V RUDNIKU KANIŽARICA so imeli nokajkrat težave s prodajo premoga. Teh težav letos ne poznajo. Po debelih in srednjih sortah premoga pogosto povprašujejo kupci, in Je proizvodnja celo manjša od povpraševanja. Zasebni naročniki morajo večkrat čakati na premog, preden pridejo na vrsto. ■ SLABO VREME je povzročilo nemajhne skrbi kmetovalcem v Bell krajini. Mnogi bi radi pospravili dozorel krompir, ki je letos dobro obrodil. Upravičeno se bojijo, da bo začel zaradi dežja gniti. Dež močno škodi tudi dozorevajočim slivam, ki bodo raz. pokale. Vinogradi bi prav tako rabili še veliko sonca. Ker je avgust ponavadi še topel, kmetovalci računajo, da se bo vreme kmalu ustalilo. njih dveh mesecih je »Belt« zapustilo več kot 50 dobrih delavcev. Eden največjih vzrokov za manjšo likvidnost podjetja je prav gotovo tudi zastarela proizvodnja, ki tovarno ovira, da ne doseže začrtane rasti proizvodnje. »Belt« je v zadnjem času veliko investiral. Zgradili so novo tovarniško dvorano, vredno 1,800.000 din, vanjo pa je podjetje vložilo 300.000 din lastnih sredstev. V mehanskem obratu so nabavili tudi nov stroj za obdelavo ulitkov, za katerega so morali najeti kredit pod zelo neugodnimi pogoji. »Belt« je tako investiral več v osnovna sredstva, zaradi tega pa so se zmanjšala obratna sredstva, to pa je tudi pomagalo do nelikvidnosti. Če bodo v »Beltu« uresničevali sanacijski program, bodo, kot na tihem računajo, že v septembru spet likvidni. M. PADOVAN Ne samo Skrbinški, tudi mi smo delali Sestavek »Skrbinški grade klub«, ki je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku, je povzročil med črnomaljskem miadinci precej slabe volje Pisec M. D. je namreč napisa! tako, kot da so Klub delali samo trije Skrbinški, v resnici pa so delali tudi drugi. Niko Skrbinšek jo o gradnji kluba tole povedal: »Mladinci iz naših bl-vcov smo ustanovili ansambel. Najprej smo vadili v kleti, toda od tam so nas kmalu spodili. Odločili smo se, da zgradimo mladinski klub. Za misel je dal Kartajev. Kmalu je bilo zakoličeno in tudi načrt je bil narejen. Mladinci smo začeli kopati zemljo. Kopali smo: Aleksander Kartajev, Prano Rajmer, Damjan Zupančič, Tomaž Skrbinšek in jaz. Nekdo nas je prijavil, da delamo bazen. Ko so prišli Iz »Beograda« in videli, kaj nameravamo gradita, so nam obljubili nekaj desk. Tudi na »Zori« so imeli razumevanje za naše načrte. Pri njih smo namreč dob?li okra jke. V 3 ali 4 dneh smo naredili stene. Akacije smo dobili pri kmetu Kuretu. Na redili smo še streho in napeljali elektriko. Pri delu so nam pomagali še Dušan če mas, Vojko Bongartner, Primož Skrbinšek in še neka teri. Delali smo vsi.« Mladinski klub je zgrajen. V njem vadi ansambel. Starejša se sicer pogosto jezijo zaradi hrupa, mladinci pa radi zahajajo v klub, ki so ga zgradili sami. ANTON LATERNER Gasilci dobijo nov avtomobil Občinska skupščina črno melj Je prevzela poroštvo za posojilo 50 896 din, ki ga bo najela občinska gasilska zveza za nakup gasilskega avtomobila. črnomeljski gasilski avto je tako stvar, da ni več uporaben, zato je društvo pri podjetjih in občanih zbiralo prispevke za nakup novega avtomobila. Doslej so zbrali okoli 80 000 din, kolikor pa manjka, si bodo izposodili Dolg bodo vračali s prispevki, ki jih nameravajo še zbrati pri delovnih kolektivih. Tako bo Črnomelj že prve dni avgusta le dobil nov gasilni avtomobil z vsemi sodobnimi priključki. Metlika je zadnja leta, tako pravijo tisti, se po daljši odsotnosti vračajo domov, prijetnejša in lepša kot kdajkoli prej. Skoraj vsakdo trdi, da ga že na pr- vi pogled presenetijo nasadi, ovetoče rože na oknih in oleandri pred hišami. Za rože, ki so dale Metliki prijetnejši obraz, že več let lepo skrbi 50-letni Jože Stezinar, vrtnar pri Komunalnem podjetju. Prizadevnega in skromnega ljubitelja cvetja predstavljamo tudi našim bralcem. — Kako to, da ste se odločili za ta poklic? »Tako je prišlo. Najprej sem se učil na Jesenicah, svoje znanje pa sem izpopolnil med II. svetovno vojno, ko sem v deželni bolnici v Gradcu skrbel za cvetje in okolico. Od leta 1961 delam v Metliki. Veliko dela in prizadevnosti je bilo treba, da smo Metliko uredili tako, kot je. Pa še vedno nismo vsega naredili.« - Kaj vse ste olepšali v teh letih v Metliki? »Metlika je bila pred leti V trgovini BETI veliko kupcev Trgovina BETI je bila v zadnjih mesecih dobro obiskana. Po izdelkih te znane trikotažne tovarne rade povprašujejo domačinke in oko-ličanke, veliko pa kupujejo tudi Novomeščanke. Kupci prihajajo tudi od drugod in se zanimajo predvsem za kombineže in kopalke. V trgovini BETI so začeli prodajati tudi nedrčke metliškega »Kometa«; ugotovili so, da ženske, ki pri njih kupujejo, zelo rade kompletirajo določene izdelke, ki jih tu prodajajo po tovarniški ceni. V zadnjem mesecu so imeli v trgovini 60 000 din prometa. JOŽE STEZINAR mnogo bolj zanemarjena, kot je zdaj. S sodelavci sem se lotil dela načrtno in z velikim prizadevanjem. V zadnjih letih smo uredili nasade pri KOMETU, park pri hotelu Bela krajina, nasade pri bencinski črpalki, polepšali okolico novih blokov, nasadi na Glavnem trgu pa so prav tako naše delo. Moram priznati, da so tudi Metličani v zadnjih letih lepo okrasili okna in balkone svojih hiš. Oleandre, ki krasijo Mesim trg, smo priskrbeli iz Portoroža.« — Ali znajo Metličani ceniti vaš trud? »Moram priznati, da so nasadi večkrat opustošeni in da nekateri sploh ne spoštujejo naših opozoril. Otroci se neusmiljeno podijo prek gredic, dekleta, ki odhajajo zvečer iz služibe domov, večkrat trgajo vrtnice, ki jih tudi trnje ne zaščiti. Zgodilo se je že, da so nekateri ob novoletnih praznikih kar v naših nasadih sekali smreke za novoletno jelko. Tudi čuvaj, ki smo ga takrat še imeli, jim ni mogel do živega.« — Ali vam godijo pohvale tistih, ki se po dolgih letih vračajo v Metliko in zatrju- Drugo leto se bo Metlika pobratila tudi z VVagno! Trojno pobratimstvo med Metliko, VVagno in Ronchijem bo vsem trem prineslo tudi koristi Prejšnjo nedeljo so predstavniki metliške občinske skupščine odpotovali v Ron-ohi, kjer so se udeležili po-bratinstva med avstrijskim mestom Wagno in Ronchijem. Trojno pobratim- stvo med Metliko, Wagno in Ronchijem bo uresničeno prihodnje leto, ko se bosta pobratili še Wagna in Metlika. Predstavniki vseh treh mest so na zadnjem srečanju sklenili, da bodo poleg prija- teljskih vezi sklepali še najrazličnejše skupne dogovore, ki bodo enim in drugim v korist. Sodelovali bodo na turističnem, kulturnem, športnem in gospodarskem področju in izmenjava- li izkušnje. Za začetek velja dogovor, da bo na metliškem kampu ob Kolpi že prihodnje leto gostoval zabavni ansambel iz Ronohija, kar bo za tuje in domače turiste, ki bodo tu letovali, prav gotovo velika novost. Metličani so se v Romchiju tudi močno navdušili nad dobrim in mnogo cenejšim asfaltiranjem cest. S predstavniki mesta Ronchi so se dogovorili, da bi italijansko podjetje, ki asfaltira ceste, poizkušalo asfaltirati odsek ceste na Koprskem, kjer je drugačno podnebje in v Met- liki. če bi se njihov način asfaltiranja dobro obnesel, bi z njimi sklenili večjo pogodbo. Če ne bo težav pri obmejnih oblasteh, bodo poizkušali ta dogovor uresničiti. M. P. jejo, da je cvetje tisto, kar jih je presenetilo? »Seveda. Kljub vsemu pa je treba še veliko storiti, da bi bila Metlika zares urejena. M. PADOVAN Septembra začno graditi nov most čez Kolpo V ponedeljek, 18. avgusta, je obiskal Metliko inž. Jože Mušič, direktor mariborske »Tehnogradnge«. S predstavniki občinske skupščine si je ogledal dotrajan most čez Kolpo. Nov most bo gradilo podjetje »Tehnogradnja«, gradnjo pa bosta financirali republiki Slovenija in Hrvatska. če bo vreme ugodno, bodo začeli most graditi že v septembru. Upokojenci bodo imeli prijeten dom Nov dom upokojencev ki ga je zgradilo Komunalno podjetje iz Metlike, bo sredi septembra vseljiv. Društvo upokojencev že izbira prijave tistih, ki bi radi v njem stanovali. Vse. kaže, da bo tudi v domu počitka že jeseni več oskrbovancev in da oo zmanjkalo prostora za vse prosilce. V domu upokojencev oodo imeli stanovalci zares lepe spalnice in skupne prostore. Če se jim bo posrečilo nabrati dovolj denarja za ureditev okolice in nakup enakega pohištva, bo metliški dom upokojencev med najlepšimi v Sloveniji. V trgovinah slabo pakirana živila Tržna inšpekcija je y zrnjem času močno poostrila nadzor nad prodajo živii V zadnjih pregledih po metliških trgovinah je tržni inšpektor ugotovil, da marsikje prodajajo slabo pakirana živila. Dosiej so pregledovali predvsem dišave in čaje. Pokazalo se je, da nekatere papirnate vrečke, v katerih so spravljene dišave, sploh niso dovolj dobro zaprte, da so dišave pakirane le enojno in zato prepuščajo olje in pline. Tudi pri čajih ni nič boljše. Skoraj vsi vzeti vzorci so bili slabo pakirai, v nekaterih pa so našli poleg čaja tudi mišje iztrebke. Tržna inšpekcija je sklenila izločiti iz prometa vse zaloge in proizvajalca, ki je odgovoren za dobro pakiranje, prijaviti za gospodarski postopek SPREHOD PO METLIKI ■ v LETOŠNJEM MAJU SO metliSki gasilski pionirji dobili svoj prapor. 2e takrat so številni darovalci z zlatimi žebljički okovali drog zastave, te dni pa so naknadno darovali žebljičke za pionirski prapor Se naslednji Metličani: Ivan in Stanka Gašperič, Anton in Ivanka Horvat, Jože in Marija Kremesec, Joža in Stanka Požek, Jože in Eda škof, Franc in Dane Uršič, gasilski pionir Zvonko Gerbec in Martin Malevič iz Avstralije. ■ V TRAFIKI NA MESTNEM TRGU (pri FlaJSmanu) lahko Se dobite značke v spomin na sto-letnico slovenskega' gasilstva. Značka, s katero boste hkrati podprli gasilsko organizacijo, stane 5 dinarjev. ■ DULARJEVO KNJIGO »ME-TLIŠKI GASILCI« lahko dobite v trafiki na Mestnem trgu, v turi. stični pisarni ali v Slovenskem gasilskem muzeju v gradu. Prav bi bilo, da bi to knjigo o najsta. roj šem gasilskem društvu v Slo- veniji imeli v vsaki metliški hiši. Izvod stane samo 5 dinarjev. ■ TUDI SPOMINSKE POŠTNE KUVERTE lahko dobite v gasilskem muzeju. Ob stoletnici ustanovitve gasilskega društva v Me-tliki jih je izdalo združeno podjetje za PTT promet v Ljubljani. Kuverte z znamko so žigosane s priložnostnim žigom »100 let gasilske organizacije na Slovenskem, Metlika 17 . 8. 1969«. Izvod stane dinar in pol. ■ MNOGIM METLIČANOM, ki se pritožujejo, da niso videli gasilske povorke, naj povemo, da je glavni republiški odbor za pripravo gasilskega slavja v Metliki že pred meseci odločil, da se bo gasilska parada razvila šele onkraj železniške proge in da bodo proslava in vsi gasilski nastopi na poligonu ob Kolpi. Kdor se je količkaj zanimal in sodeloval pri pripravah za gasilsko slavje, je to vedel, kdor pa je vse te tedne stal ob strani, zanj tudi ni prevelika Skoda, če je to povorko in proslavo zamudil. KOVICE m§ dvwmaJj'sk£ komam Novo mesto: 300 mladih pojde v Kozje Vseslovenske proslave 50-letnice SKOJ, ki bo 14. septembra v Kozjem, se bo iz novomešfce občine udeležilo 250 do 300 mladincev in mladink ter nekdanjih skojevskih in mladinskih funkcionarjev Občinska konferenca ZMS v Novem mestu bo za udeležence proslave organbi rala avtobusni prevoz, predsednik konference Janez Slapnik je povedal, da bodo udeležence zbrali iz tovarniških, vaških in šolskih aktivov ZMS Seja medobčinskega sveta ZK Včeraj je bila v Novem mestu seja medobčinskega sveta ZK Novo mesto, na kateri so razpravljali o dejavnosti komunistov na območju sveta po nedavni seji Izvršnega biroja predsedstva OK ZKJ in o poročilu sveta za čas od septembra 1966 do septembra 1969. • O DOLENJKINIH investicijah Trgovsko podjetje DOLENJSKA je imelo letos v načrtu gradnjo trgovin v Straži, v Črnomlju, na Znan-čevih njivah in v Šentjerneju ' V gradnji je že trgovina v Straži, kri bo dograjena do konca oktobra, prav tako gradijo trgovino v Črnomlju, trgovino na Znančevih njivah pa bodo začeli graditi, kot zagotavljajo pri SGP Pionir, oktobra letos in bo dograjena julija 1970, glede Šentjerneja pa je dogovorjeno, da bo kot investitor nastopilo podjetje DOMIN-VEST, uporabnik bodočih poslovnih • prostorov pa bo DOLENJKA. Idejni projekt je v izdelavi in bo svet za urbanizem lahko razpravljal o njem že septembra, takoj nato pa bodo začeli izdelovati glavni projekt. Trgovina bo dograjena oktobra pri-hodnle leto. Nov hotel z bazenom V Dolenjskih Toplicah resno kujejo načrte za razširitev zdravilišča - Nova vrtanja Poletje se poslavlja in takšnih »gordijskih vozlov«, kakršnega je pred dnevi posnel naš sodelavec Polde Miklič v bazenu v Dolenjskih Toplicah, najbrž ne bo spet kmalu v vodi, niti ob termalni ne... Zdraviliški hotel v Dolenjskih Toplicah je v zadnjih mesecih zaseden do zadnje postelje, avgusta pa so bili celo prisiljeni, da so okoli 300 gostov zavrnili. Letošnja, zelo ugodna sezona je dala zdraviliškemu vodstvu vedeti, da Dolenjske Toplice s sedanjimi zmogljivostmi ne morejo biti sos zdraviliškemu turizmu. Razmere silijo v izgradnjo n -vih hotelskih in restavracijskih prostorov. Zdraviliško vodstvo je medtem že dalo izdelati program za nov hotel z >kold 170 ležišči in restavracijske prostore, v katerih bo približno 200 sedežev, v podal; šku novega hotela pa bi zgra dili pokrit bazen s termal no vodo. Samo še tri tedne do otvoritve? V Novem mestu dokončujejo METROPOLOVO ekspresno restavracijo - Po otvoritvi bodo zaprli in preuredili kavarno na Novem trgu Ekspresno restavracijo ho tela METROPOL, poleg avto bušne postaje v Novem mestu dokončujejo m bo v drugi polovici septembra že odprta. To bo najsodobnejši gostinski objekt v Novem mestu, namenjen pa bo predvsem gostom, ki se bodo v dolenjsko metropolo pripelja- li z avtobusi in drugimi sredstvi. Restavracija bo odprta vse leto. V njej bodo pripravlja- li topla in hladna jedila ter nealkoholne in druge pijače za osvežitev in okrepčilo. Terasa z vrtam nad restavracijo, kjer bo okoli 140 se- Prodaja pod arkadami V novomeški prodajalni pričakujejo večji naval pred samim začetkom novega šolskega leta Prodajalna Mladinska knjiga v Novem mestu je tudi letos najeda nekaj srednješolcev (študenti se vabilu niso odzvali), ki bodo kakšnih štirinajst dni prodajali šol ske knjige in druge šolske Novomeška kronika k • u»u.wa fuu .vrUv.lUAMl se je začela v ponedeljek, kot vsako leto, prod Mladinsko knjigo. Starši lahko kupijo tam za otroke šolske torbice in ves drugi pribor razen šolskih knjig, ki jih prodajajo v prodajalni. Z izkupičkom prvega dne so bili zelo zadovoljni in tudi drugi dan ni bilo nič slabše. Letos se je na razpis za prodajalce Javil samo en študent in še ta ni prišel, ko je bilo treba, tako da prodajajo letos samo dijaki. ■ NA ZNIŽANJE CEN OBUTVE opozarja mimoidoče velik napis v izložbi ASTRE na Glavnem trgu. Pocenjeno obutev imajo tam naprodaj že od 15 julija dalje: sandali so na voljo po 18 din, letni ženski čevlji pa po 36 do 60 din Prodali so že okoli 500 parov, kakšnih 120 parov pa imajo še na zalogi Izbira zdaj seveda ni več velika, razen tega pa lahko dobite samo čevlje večjih in manjših številk. V prodajalni so povedali, da kupci zelo povprašujejo po pocenjeni jesenski obutvi. ■ STOLPIC S-4 JE ZALILA VODA — V soboto zvečer so stanovalci najnovejšega stolpiča na Znančevih njftah ugotovili, da Jim v stanovanja pronica voda. Gost dež, ki Je padal ves dan, je predrl nedokončno urejeno okolje stolpiča in voda Je mimo kanalizacijskih odprtin vdrld proti odprtini za zaklonišče od tam pa v kletne prostore ti. v kletna stanovanja ter Jih zalila. Stanovalci so imeli kar precef dela. da so jo sproti znosili z vedri iz bloka in zKTadili zasilno pregrado ■ CVETJE SE NAJBOLJ PRODAJA POZIMI — V cvetličarno na Glavnem trgu zaide v poletnih mesecih le redkokateri kupec. V juliju, avgustu ta t septembru gredo najbolj v promet cini|e in astre ter lončnice, manj pa nagel jm in venci. Kupci v poletnih mesecih posegajc bolj kot navadno po okenskih rožah. Dela .v prodajalni cvetja poleti res m, zato pa ga je toliko več v mestnih parkih in nasadih. Seveda pa se vrtnarji ta čas tudi pridno pripravljajo na november, ko bodo največ iztržili ■ GIBANJE PREBIVALSTVA - rodile so: Ana Taufer z Volčiče-ve 11 — Tomaža. Martina Berkopec z Gubčeve 8 — Ireno in Milena Srovin z Ljubi farske 16 — Sebastijana IZ NOVOMEŠKE«*® PORODNižNiCE&ttl Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Oven iz Regrče vasi — Roberta, Valentina Trinku iz Zabukovja — Roberta, Jakobina Bevc iz Dolu — Alenko, Rozalij« Stopar iz Pod gore — Romana Amalija Legan iz 2užembcrka — Petra, Jožica Vegelj iz Črnomlja — Simono, Jožica Udovč iz Tržišča — Ljubico, Pavla SuStar iz Ljubljane — Roberta, Kornelija Božič iz Krškega — Branimira Darinka Pavlin iz Kloštra — Romana. Ana Klančičar iz Dolentskih Toplic — Vida. Pepca Kovačič z Malega vrha — Martino, Zvonka JaJkofčič iz Crnomlla — Zdenko. Pavla Medved iz Zagrada — Stanko. Danijela Železnik lz Gornjega Laken-ca — Petra. Majda Kranjc iz Bu-štaje vasi — Jožeta. Marica Gregorčič iz Kostanjevice — Simona, Nada Scgina iz Črnomlja deklico, Marija Golobič iz Dolža — dečka, Marija Miklavčič iz Maribora — dečka in Stanka Borštnar iz VI-došičev — deklico. ČESTITAMO! potrebščine zunaj pod arkadami. Ker je začetak novega šoil-skega leta že pred durmi, so nekateri učenci in starši pohiteli z nakupom knjig, zvezkov, peresnikov, svinčnikov, torb in drugih pripomočkov Večji naval pa pričakujejo v prodajalni zadnje dni počit nic. Na novo šolsko leto se je novomeška prodajalna Mladinske knjige dobre pripravila. Razen zvezkov torb. svinčnikov, ovojnega papirja in drugega, kar potrebujejo učenci za šolo, je nabavila tudi vse šolske knjige, ki so trenutno na knjižnem trgu Nabavila pa je tudi več pomožnih učnih knjig, kot so rami priročniki v slloven-skern in srbohrvatskem jeziku. Oddaljene šole (n.pr. Brestanica) naročajo v Novem mestu vse knjige za učence k: jih potrebu ;e;o v novem šolskem letu To se jim splača, ker dobijo pošiljke s popustom. Drugod prepustijo skrb za učila učencem in nji hovim staršem. dežev, bo odprta predvsem v turistični sezoni. Gostom bodo tam pripravljali jedila na žaru. Restavracija s teraso in vrtom se sicer drži METRO-POLOVE kavarne, vendar je grajena v povsem novem slo gu. Značilno za to arhitektu ro, ki jo je zasnoval inž. arh Danilo Lapajne, je tudi restavracijsko ostrešje. Le-tose lepo zliva v gotsko ozadje kapitlja. Takoj po otvoritvi restavracije bodo kavarno zaprli, ker jo bodo temeljito preuredili v notranjosti/ Poslej naj ne bi bila več zatekališče potnikov, ki bodo čakali na avtobuse, marveč prostor za goste, ki se bodo dalj časa zadrževali v njej. Ob tem pa že dozoreva zamisel o bodoči podobi tri kotnika med Novim trgom m Trubarjevo ulico. Delajo načrte za zazidavo s hotelskimi objekti. Med drugim naj bi tam že v naslednjih letih zrasla stavba, v kateri bo prostora za 60 hotelskih postelj. Idejni projekt bodo napravili že prihodnje leto Izlet na Madžarsko Društvo upokojencev v Novem mestu bo znova organiziralo dvodnevni avtobusni izlet za svoje člane na BJat no jezero in Budimpešto. Stroški ialeta so preračuna ni na 160 din za posameznika. Vsakdo mora imeti še 50 din za zamenjavo v forinte, razen tega pa tudi veljaven potni list z vstopno in izstopno vizo. Izlet bo predvidoma v septembru. Točen datum bo objavljen, ko bo dovolj pri-javljencev. Prijave sprejema društvena pisarna od petka 29 avgusta pa do vključno 12. septembra do 12. ure. Na izvedbo načrtov v zdra vilišču zelo resno mislijo. V ta namen so že naročili raziskave novih toplih vrelcev, ki bodo dajali termalno vodo za bazene. Računajo, da se bodo raziskovalna vrtanja pričela že kmalu. V' zdravilišču tudi zatrjujejo, da je nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma v Dolenjskih Toplicah odvisen tudi od kakovosti cesf.nega omrežja v dolini Krke Ob tem predvsem opozarjajo, da cesta iz Novega mesta v Dolenjske Toplice ne no vzdržala prometa, ki se bo s turističnim razvojem top!i-ške doline nuino povečal. Še vedno zbirajo za kamp Turistično društvo v Žužemberku še vedno zbira denar za ureditev kampa na Loki ob Krki. Približno polovico potrebnega denarja že imajo. Kakšnih posebnih akcij turistično društvo letos ni imelo. Novomeški upokojene« po>cfeio v V četrtek. 11. septembra bo izlet upokojencev v dolino Trente. Z avtobusom se bomo peljali prek Vršiča v Trento, Bovec, Kobarid, Tolmin, nato pa prek Idrije, Kalcev, Vrhnike in Ljubljane spet domov. Na vsej poti si bomo ogledali zgodovinske kraje in spomenike. Iz Novega mesta se bomo odpeljali izpred hotela Metropol ob 5. zjutraj Povratek bo okoli 20 ure Stroški za prevoz in kosilo znašajo 55 dinarjev. Izlet bo organiziran. če bo dovolj prijavljenih. Prijave sprejema pisarna DU Novo mesto od 29. avgusta pa do vključno 8. septembra. Iz pisarne OU NOVO MESTO Rešitev s pogodbenimi pitanci Novomeška kmetijska zadruga je pričela pogodbeno pitati živino za izvozna podjetja - Ni pa še urejen devizni dele? za ^zvoz Na veselje in na žalost Ko smo te dni v hotelu Kandija poradovedili, kako je kaj z letošnjim prometom, smo zvedeli, da se je tudi letos povečal za približno toliko kot lani. če ne celo za več. V prvem polletju lani so brez prometnega davka iztržili za 625MO din, v prvem polletju letos pa za 690.000 din. Povedali so, da se kakršnekoli krize v svetu, politične ali gospodarske, v gostinstvu ne poznajo, Kranjci pa smo k sreči takšen narod da pijemo na žalost in na veselje!... Po lanski splošni krizi v živinoreji je novomeška kmetijska zadruga sprejeli) več pomembnih ukrepov in zago tovila tej panogi ne le obstoj, marveč tudi lepšo pri hodnost Poslej je živino pi tala le v zaloških in dra-škovskih hlevih, kar se je zelo bogato obrestovalo. Ob fem. «da so se stroški krmljenja zmanjšali za 20 par pri kg prirastka, ki se je letos pove čal od 1,03 na 1,17 kg na dan se je polna lastna cena zmanjšala za 50 par To po meni da so postali pitane: novomeške zadruge na tržišču že bolj konkurenčni kot prejšnja leta in da se je zelo zma’všala nevarnost za ško do ki pride s padcem cer na trgu Da bi se zadruga še bolj ognila nevarnosti za morobit, no škodo je naredila letos zelo pomemben korak in si tako ne le zagotovila polne hleve ampak tudi zanesljivo prodaio. Z izvoznim podjetjem ie sklenila pogodbo, po kateri sprejme od tega podjetja po 200 kg težka teleta, jih dopita do 450 kg in mu jih vrne Prirastek do 450 kg ji izvozno podjetje plača Koliko ii plača, je odvisno od cene. po kateri gre dopitana živina v tujini. V zadrugi menijo, da je tako sodelovanje z izvoznim podjetjem do nosno, predvsem pa ima zadruga pri tem zelo majhen riziko, če prodaja v tujini ne bi bila najboljša Se vedno tare novomeški' zadrugo sedanji devizni re žim, ker dobi in sme pora biti le malo tistih deviz, ki Štedilniki APOLLO V trgovtaj ELEKTROTEHNA v Novem mestu so dobili pošiljko najnovejših PEA šte tilnikov in pralnih strojev Štedilnik s štirimi ploščami E-461 APOLLO stane samo 660 din. mmm mmm V trgovini priporočajo pralni stroj PEA-PS-635, ki je su peravtomatski z 10 operacijami in za 5 kg perila. Stroj stane 3.038 din. (PO-E) jih ustvari posredno ali neposredno. Dejstvo, da prejme komaj 3.5 odstotka deviznega iztržka ni niti malo spodbudno za njeno izvozno dejavnost Glede na to, da potrebuje na leto do 40.000 dolarjev, (zasluži jih seveda deset do dvanajstkrat več) dobi pa Jih morda le desetino ali kaj več. sedanji devizni sistem za zadrugo kot gospo darsko organizacijo ni rešitev. I. Z. Razred za NOVOLESOVE lesne tehnike V novem šolskem letu bo začel delati v Novem mestu tudi reden oddelek ljubljanske srednje tehniške šole. To bo lesni oddelek, k- ga bo organiziral zavod za izobraževanje na željo NOVO-LESA iz Straže. Lesni kombinat, ki se prav ta čas močno razširta. se je odločil da bo s svojim denarjem In za svoje potrebe izšolal razred lesnih tehnikov in jim dal ob koncu štiriletnega študija — toliko bo trajal redni pouk v lesnem oddelku — zaposlitev v neposredni proizvodnji. V lesni oddelek se je vpisalo nekaj več kot 30 učencev, ki so lebos končali z odličnim ali prav dobrim uspehom osemletno šolanje. Tik VELETRGOVINA LJUBLJANA, TITOVA 7 VAM NUDJ IZ KONSIGNACIJSKEGA SKLADIŠČ, PRIZNANE ZAHODNONEMŠKE JJsstha BETONSKE MEŠALCE 100 litr. z 1 faznim el. mot. DM. 319.* + DIN 624,S 100 » s <5 D » D DM. 323,5l> +DIN 632,75, 100 m z 1,2 ks Sachs benc. motorjem DM. 455“ ♦ DIN 880,80, 100 „ 2 1 faznim el. mot. in dvižno napravo do 100 kg DM 649- «■ DIN 1.244,95 100,, s 3 faznim el. mot. in dvižno napravo do 100 kg DM 653,50* DIN 1.253,40 100 ,, z 1,7 ks Sachs benc. mot. in dvižno napravodo100 kg DM 760-♦ DIN 1,453,70. Vse naštete vrste mešalcev JOesiha imamo vedno v zalogi. V zalogi imamo še druge tipe mešalcev LESCHA,in sicer : 110, 140 in 210 litrske mešalce z električnimi, bencinskimi ali dizelovimi motorji. jTtesidka mesaici z elektromotorji imajo dodatne odgovarjajoče vtičnice. Priporočamo ogled in nakup. Telefon: 311-144 Kako pomagati študentom? Jeseni se bodo oskrbnine .v študentskih demo* vih povečale povprečno za 60 din na mesec Po sklepu univerzitetnega sveta in republiške izobraževalne skupnosti se bo oskrbnina v ljubljanskih študentskih domovih to jesen podražila povprečno za 60 din na mesec. Ta ukrep bo prizadel tudi precej študentov iz novomeške občine, zlasti pa tiste, ki imajo manjše štipendije. Občinska konferenca Z MS v Novem mestu in klub dolenjskih študentov, ki združuje okoli 80 članov, sta že začela proučevati novo stanje. Med drugim sta sklenila, da bosta štipenditorjem in še posebej upravnemu odboru občinskega sklada za štipendije, ki skrbi za enotno politiko štipendiranja v občini, priporočila, naj skoraj ukrepajo, to se pravi, povečajo štipendije in posojila študentom za toliko, za kolikor se bo v posameznem študentskem domu povečala oskrbnina. Občinska konferenca ZMS se hkrati zavzema za skupen sestanek štipenditorjev s štipendisti, kateremu bi prisostvovali tudi predstavniki ZMS, na njem pa bi se pogovorili o tem, kako pomagati študentom, da jih pcmen'h'"‘e denarja in Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! drugih sredstev za preživljanje ne bo oviralo pr; študiju- Občinska konferenca ZMS meni, naj bi sestanek sklical upravni odbor skleda za štipendije Kmetje ubuaio fazanp Lovska drušina Plešivica v Žužemberku je zalotila več ljudi, ki so z zračnjni puškami ubijali fazane in pri tem prelisičili tudi pok»x.ie-ga čuvaja, ki ga je družina nastavila letos. Lani so lovci vložili v lovišča 300, letos pa 150 fazanov. To perjad najTaje streljajo italijanska lovci. Kandija: za 10 odst. več nočnin V hotelu Kandija imajo 37 ležišč, ki so bila letos spet bolj zasedena kot lani. Do konca julija lani so imeli 3084 domačih in 221 tujih nočitev, do konca julija letos pa 3371 domačih in 361 tujih nočitev. Lani so zaslužili z nočitvami 52.621 din, letos pa 73.124 din. Šentjernej: kanalske jaške nameščajo Kanalizacija v spodnjem delu Šentjerneja, na cesti proti Novemu mestu, bo v nekaj dneh končana Zdaj urejajo samo še jaške, to delo pa je precej zamudno ker morajo upoštevati tudi višino, do katere bo šla asfaltna cesta. Računajo, da bodo kanalizacijska dela v zgornjem delu Šentjerneja precej lažja. iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali liri na novomeški transfuzijski E E postaji: Vladimira Gvardjančič, članica Splošne bolnišnice E E Novo mesto; Slavko Kovačič, član Iskre, Novo mesto; Av- E E prust Bobič, Alojz Zupančič, Alojz Novak, Ivanka Slak in E E Mihaela Šuštaršič, člani Krke — tovarne zdravil, Novo me E E sto; Ivan Okleščen, član Kovinarja, Novo mesto; Franc Uršič, E r Marija Andruščiščen in Edvard Jakše, člani Industrije obut- E = ve. Novo mesto; Vera Granda; članica Ribje restavracije, E E Novo mesto; Amalija Verbič, Mitja Počrvina in Marija Udo- E E vič, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Pavlič, član Pionirja, E = Novo mesto; Jožefa Pate, Jože Čanželj, Rozalija Ajdič, Štefka — = Vire, Marija Cesar, Milka Ivkovič, Marija Jaklič in Ana E E Slak, člani Beti, Mirna peč; Rozalija Vesel in Anica KumiAj. E E članici Krojača, Novo mesto; Jože Košmrlj, član IMV, Novo E E mesto; Franc Hrovatič, član ŽTP, Novo mesto; Franc Verče s E član Dominvest, Novo mesto; Anton Pate, član hotela Kan E — dija; Franc Kastelic, posestnik z vrha pri Pahi. = tiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii minulimi Najudobneje in najceneje: vsak četrtek „DOLENJSKI LIST" na svoj naslov! 31 Valvasor je postal sredi trga med množico in si z robcem brisal potno čelo .. Da, zmagovalec v teku je bila — Marija. »O, ti vražje dekle!« je siknil bogenšperski gospod med zobmi. Kar pristopita k skupini pri vodnjaku dva fanta in poizkušata dvigniti zmagovalca na ramena, da ga odneseta v zmagoslavnem obhodu po mestu. Zaman se zmagovalec brani. Zdajci pristopi Valvasor, potegne zmagalca s stopnic in zarohni, da se odmaknejo vsi naokrog: »Paglavec! Ali tako izpolnjuješ svojo obljubo!« In trdo ga drži za roko, mu strga pisani plašč z ramen in ga odvleče s seboj. Smeh in krik okrog njiju. Kmalu sta obkrožena — plemenitaš in njegov »paglavec«. Nič ne pomaga, če Valvasor še tako stotniško gleda na drhal. Vriskanje, pevaje ju spremlja vsa množica po Starem trgu, skozi Trančo, čez čevljarski most in po Novem trgu do Gosposke ulice, do hiše deželjana Valvasorja. Krepak »2ivio!« iz hripavih grl in — vrata se za pro za zmagalcem in njegovim hudim gospodom. Valvasorjevih sorodnikov še ni bilo doma. Molče se je vrgel baron v naslanjač v sprejemnici. Marija je obstala pri vratih z okrašenim klobukom na glavi in tiščala v roki mošnjiček z goldinarji. Valvasor je dvignil pogled: »Ali je bilo to potrebno, Marija?« Nasmehnila se je in pokazala mošnjiček. »še nikdar nisem imela toliko denarja.« »Preveč se igraš z nevarnostjo. Pozabljaš, da te vsak trenutek lahko zgrabijo biriči. Ali veš, da je včeraj oni lepi pristav več kot pol ure postajal pred mo- M^ILKA VAŠTETOVaT^ VRAŽJE _ UiEKUE (Zgodovinski roman) jo hišo? In danes zjutraj je bil zopet tam in je izpraševal staro Jero o tebi. Zakaj mi delaš toliko neprilik? Veš, koliko skrbi imam v teh dneh. Najeti sem moral novo posojilo, da poravnam zadnje račune za mojo ,Ehre’. Morala bi me razumeti. Ali res nimaš srca?« Gledala je v tla. t Potem se je zasukala, odprla vrata in — ni je bilo. Vrata so se zaprla za njo. A še enkrat jih je odprla, in ne da bi pogledala v sobo, je govorila zunaj pred vrati: »Prosim, pojdimo domov!« Glas se ji je sumljivo tresel. »Jutri ob prvem svitu.« / Zaprla je vrata. Valvasor je vzdihnil. A že čez nekoliko trenutkov ,se mu je obraz razjasnil. V njem je, kakor ponavadi, zmagal siiumo r. »Vražje dekle!« je tlesknil z roko po naslonilu in vstal. Oči so se mu smejale. Drugo jutro so zatopotala konjska kopita pod Marijinim oknom. Marija je čakala že napravljena za odhod. Hitela je dol. Srce ji je utripalo od veselega pričakovanja. Sluga ji je odklenil vežna vrata. Stopila je na ulico. »Dobro jutro!« je zaklicala z veselim smehom. A nekaj ji je stisnilo grlo: na ulici je ugledala v jutranjem polmraku — samo dva konja. Na enem je sedel baron, na drugega ji j pomagal sluga ... Grajžarja nikjer! Ali je moral že nastopiti službo? — — Zagnala se je v sedlo. Ničesar ni vprašala. Izpod-bodla je konja, da se je vzpel in zdirjal z njo po ulici proti Vicedomskim vratom. Tam je počakala, kajti vrata so bila do sončnega vzhoda zaprta. Valvasor je prigalopiral za njo. »Veš kaj,« je dejal nejevoljno, »dirjala pa ne bova preveč. Prav nič mi ni do tega, da bi se v tem mrazu preveč razgrel. Glej, glej, kdo tamle prihaja!« V spremstvu dveh stražarjev je stopil na prag stražarnice — pristav Kopriva. »Gospod baron že odhajajo?« je pristopil in se na moč globoko priklonil, »moj inšpekcijski pohod mi je naklonil srečo, da jih smem ob slovesu še enkrat pozdraviti.« Baron se je oddahnil... Za trenutek mu je bila šinila skozi glavo misel, da je Marija v nevarnosti. Nu, stražarja sta z vratarjevo pomočjo že odklepala velika mestna vrata. »Sporočite gospodu mestnemu sodniku moj pozdrav!« je naročil Valvasor. Pristav se je priklonil po vseh pravilih velikega kavalirja. »Ali mi gospod baron dovolijo, da jim o priliki izrazim svoje spoštovanje in občudovanje?« Valvasor se je nasmehnil. Spoznal je manever zaljubljenega gizdalina. Postrani je pogledal na »Marijo, ki je nebrižno strmela v vrata, ki so se odpirala. »Ako vam pot ni nevšečna, obiščite me na Bogen-šperku!« Pognal je svojega rjvaca. Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO obvešča, da ima za 1. letnik še nekaj prostih mest. Prijave za vpis v 1. letnik bomo sprejemali do 30. 8. 1969. Prav tako bomo sprejemali še prijave za 1. letnik poklicne šole kovinarske stroke. LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE razpisuje po sklepu upravnega odbora pros.ta učna mesta za 10 VAJENCEV LESNE STROKE Kandidati za vajence morajo izpolnjevati naslednje pogoje : — da so končali osem razredov osnovne šole; — da so psihofizično sposobni za delo v lesni stroki, kar bodo dokazali z zdravniškim spričevalom in opravljenim testiranjem in — da niso starejši od 17 let. V poštev pridejo tudi kandidati, ki imajo uspešno končanih 7 razredov osnovne šole, pa se obvežejo, da bodo 8. razred končali med vajeniško dobo v večerni šoli. Kandidati za vajence naj vložijo vloge z zadnjim šolskim spričevalom najpozneje do 10. 9. 1969 na naslov: Lesna industrija Kočevje — sploSni oddelek. S kandidati, ki bodo sprejeti v uk, bodo sklenjene štipendijske pogodbe. Vajeniška šola je organizirana v Kočevju in bodo torej vajenci lahko stanovali doma. Podrobnejše informacije daje splošni oddelek podjetja. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA, ODDELEK ZA ODRASLE V NOVEM MESTU bo sprejemala prošnje za VPIS V I. LETNIK ODDELKA ZA ODRASLE do 9. septembra 1969. Prošnja mora biti kolkovana z 0,50 Ndin in ji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige. Prvi sestanek nanovo vpisanih slušateljev bo v sredo, 10. septembra 1969, ob 16. uri v šolskih prostorih. Sestanek slušateljev višjih letnikov bo prav tako v sredo, 10. septembra 1969, ob 16. uri. RAVNATELJSTVO TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA KRŠKO bo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje iz Novega mesta in Celja organizirala 6-mesečni tečaj iz kovinske stroke za kandidate, ki bi se želeli zaposliti pri zahodnonemški firmi DEMAG s sedežem v Duisburgu. Kandidati naj takoj pošljejo prošnjo na naslov: Tehniška srednja šola, Krško. Prijave bomo sprejemali do 10. septembra. Kandidati, ki so se že prijavili na Zavodu v Novem mestu, Krškem, Sevnici in Brežicah, naj ne pošiljajo posebne prijave. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša draga hčerka in sestra MAGDA KIRN iz Sel pri Ratežu Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom zdravstvenega doma iz Novega mesta za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se veletrgovini Mercator iz Ljubljane in PE Standard iz Novega mesta za podarjene vence Žalujoči: mama, brat Julijan z družino in drugo sorodstvo a) b) OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta GRADBENI DELOVODJA 2 MIZARJA Pogoji: pod a) delovodska šola gradbene smeri ali VKD delavec s triletno prakso; pod b) KV-de-lavec mizarske stroke. Razpis velja 10 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Obrtno komunalno podjetje Črnomelj. GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER I ZO LA obvešča mladino in odrasle, da še sprejema PRIJAVE za VPIS V GOSTINSKO ŠOLO V ODDELEK ZA MLADINO do 10. septembra t. 1. V ODDELEK ZA ODRASLE do 20. septembra t. 1. Kandidati naj se čimprej osebno zglasijo v upravi Centra ali naj pošljejo prijave. Pouk za mladino se bo pričel 15. septembra 1969, pouk za odrasle pa predvidoma 6. oktobra 1969. mercator Veletrgovina »MERCATOR« Ljubljana - Poslovna enota »STANDARD« Novo mesto v vabi k sodelovanju nove sodelavce ter razglaša prosta delovna mesta za: 2 prodajalca v blagovnici Novo mesto komisionarja v skladišču na debelo v Novem mestu Pogoji: kvalificirani delavec v trgovini — moški z odsluženo vojaščino, za delo v Blagovnici zaželena praksa v tehnični stroki. Nastop dela po dogovoru. Pismene prošnje pošljite do vključno 6. 9. 1969 splošni službi poslovne enote »STANDARD« Novo mesto, Glavni trg 3. & & $ $ $ & § $ lAB/ /4jfi*CLiew. BREŽICE STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljčke iz vrtnarije Catez & § & $ $ & $ $ $ MONTAŽNO PODJETJE »INSTALACIJA« LJUBLJANA, Kamniška ulica 48 a objavlja RAZPIS za sprejem VAJENCEV V PRVI LETNIK Podjetje bo sprejelo več vajencev • za oddelek centralne kurjave • za izolaterje • za klimatske naprave -stavbeno kleparstvo POGOJI za sprejem so: 1. uspešno končana osemletka 2. starost do 16 let 3. kandidat mora biti telesno in duševno zdrav Prošnji za sprejem je treba priložiti: a) originalno zadnje šolsko spričevalo b) izpisek iz rojstne matične knjige c) zdravniško spričevalo Prošnje bo podjetje sprejemalo do konca avgusta. Podjetje ima na razpolago nekaj mest v vajenskem domu. Vsak četrtek DOLENJSKI UST DELOVNE ORGANIZACIJE! Z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % po- § sojila za zidavo sta- j novanj! Poslužite se 'j ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj! m Mali oglas, kj ga objavljat« v Dolenjskem listu - zanosljlv uspeh! Prebege ga 150.000 gospodinj, vdov cev. Kmetovalcev, dijakov, uslužoenk in vojakov doma in po svetu! Poizkusite! Oglašujte \ Dol. listu! Kadrovsko socialna služba pri gradbenem podjetju OBNOVA razglaša naslednja delovna mesta za GRADBENE INŽENIRJE IN TEHNIKE za operativno službo s prakso GRADBENE TEHNIKE za obračunsko službo s prakso GRADBENE DELOVODJE VISOKOKVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE ZIDARJE VISOKAKVALIFICIRANE IN KVALIFICIRANE TESARJE ŽERJAVISTE BAGERISTE IN BULDOZERISTE ŠEFA KADROVSKE SLU2BE REFERENTA ZA KADRE ADMINISTRATIVNE USLUŽBENCE VZGOJITELJE ZA VAJENIŠKI DOM ZIDARSKE IN TESARSKE VAJENCE Delovna mesta se nahajajo na območju mosta Ljubljane, Celja, Novega mesta in Ljubljane — okolica. Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna ustrezna šolska in strokovna izobrazba. Osebni prejemki so določeni s Pravilnikom podjetja. Samska stanovanja so zagotovljena v samskih domovih podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe sprejema kadrovsko sooialna služba pri GP Obnova Ljubljana, Titova 39. RADIO LJUBLJANA VSAK Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem EMO 5 sobna peč na olje Sooo kcal/h z AET prižigalcem EMO 3 sobna peč na olje 3ooo-4ooo koal h z AET prižigalcem VSAK. DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ■ PETEK, 29. AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.35 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti —inž. Iztok Winkler; Lesni trg in cene lesa v Evropi. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoberneta. 20.00 Skladbe sodobnih hrvaških avtorjev poje KZRTV Zagreb. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Plesna glasba ■ SOBOTA, 30. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja 9.20 čez travnike zelene. 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri ves doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dragan Honzak: Sadno drevje v vrtu. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam . 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Vero Žnideršič. 20.30 Zabavna radijska igra — Radivoj Rehar: »Mojstrovine Sama Soma«. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 31. AVGUSTA: 4.30 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke: Aleksander Maro-dić — »Serif Trepetlika«. 9.05 Srečanja v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši... Jože Simčič-Jelen: a) Kurirji vodiči, b) Vedeli so samo za Tita. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.30 Humoreska tega tedna — N. Levy: Gedricov boter. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami. ■ PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v septembru. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pihalnim orkestrom Francija Puharja. 20.00 Rezervirano za SP JRT. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 2. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Ferčej: Kako napreduje reja rjavega goveda v drugih deželah. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 31. AVGUSTA 9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje -Plešivec) (Beograd) 9.25 POROČILA (Zagreb) 9.30 NARODNA GLASBA (Zagreb) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) 10.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 10.50 DISNEYEV SVET (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (do 12.00) (Ljubljana) 15.00 MOTO KROS IZ KARLOVCA (prenos do 18.00) (Zagreb) 18.05 GOSPA MINISTRICA — jugoslovanski film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 HUMORESKA (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 18.35 TTKTAK: Deklica z zlatimi stopali (Ljubljana) 18.50 ČLOVEK NE JEZI SE — (Zagreb) 19.20 MASNI SPEKTOMETER LE-GOLAND — oddaja iz cikla Znanost in mi (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 Vojislav Jovanovič: NASI SINOVI — beograjska TV drama (Ljubljana) 22.40 Chopin: BALADA ST. 2 — glasbena oddaja (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 TV VRTEC (Zagreb) 18.00 MALI SVET (Zagreb) 18.20 ZNANOST (Beograd) 18.50 ČLOVEK NE JEZI SE — (Zagreb) 19.20 TV POSTA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 2. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 18.00 GRAND VARIETE — nadaljevanje in konec (JRT) — (Ljubljana) 18.20 PLESNI ORKESTER RTV ZAGREB — I. del iz cikla Jazz festival v Ljubljani — (Ljubljana) 18.40 RISANKA (Ljubljana) 18.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.05 V DEŽELI GORA IN SMARAGDNO ZELENIH VODA — češka reportaža o Sloveniji (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 30.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 MUHASTO POLETJE — češki film (Ljubljana) 31.45 SLOVO — izviren TV balet (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RISANKA (Zagreb) - 18.00 GRAND VARIETE (Ljubljana) ___ 18.20 ODAJA O PROMETU — (Zagreb) 19.00 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.15 REPORTAŽA (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV' DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 3. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd) 18.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana) 19.00 PISAN TRAK (Ljubljana) 19.15 POPULARNA GLASBA (Sarajevo) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.30 SLADKO — SLANO — SLADKO — oddaja iz cikla Dva kraja (Ljubljana) 21.35 EKRAN NA EKRANU — (Zagreb) 22.35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RASTIMO (Beograd) 18.30 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Zagreb) 19.00 ENCIKLOPEDIJA (Beograd) 19.15 POPULARNA GIjASBA — (Sarajevo) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 17.45 MESTO ZLATA — oddaje za otroke (Ljubljana) 18.15 NASI ZBORI: Moški zbor lz Domberga (JRT) (Ljubljana) 18.45 ZABAVNA ODDAJA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute a ansamblom Pavla Kosca. 20.00 Radijska igra — Wil-liam Shakespeare: »Horacijevo poročilo Fortinbrasu«. 21.00 Parada popevk. 22.15 Nočni mozaik zabavne glasbe ■ SREDA, 3. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: Spravilo koruze za zrnje. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intremezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Kulturni kažipot. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Leon Kocjan: Z zdravimi čebelami v zimo. 12.40 Narodne pesmi iz naših in sosednjih pokrajin. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov popoldanski koncert. 18.15 Turizem in glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko. Marjano Deržaj. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 VOZNIŠKO DOVOLJENJE, PROSIM (Ljubljana) 21.15 LEONARDO DA VINCI — kulturne diagonale (Ljubljana) 21.55 SMART — serijski film — (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 DALJNOGLED (Bograd) 18.15 NASI ZBORI (Ljubljana) 18.45 ZABAVNI SPORED (Zagreb) 19.45 TV PROSPEKT (Zagrb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 5. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 18.30 LASSIE — serijski film — (Ljubljana) 19.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.20 NAŠ GLOBUS (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 POLJUBI ME, KATKA — ameriški film (Ljubljana) POLETNI QUIZ — oddaja TV Beograd (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje) 18.15 GLASBENA ODDAJA (Beograd) 19.00 MOZAIK (Sarajevo) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 17.55 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM MAKSA KUMRA (Ljubljana) 18.25 DISNEYEV SVET — serijski film (Ljubljana) 19.15 MAHATMA GHANDI — oddaja iz cikla Sprehod skozi čas (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 DEKLICA IN KLOVN — glasbeno baletna oddaja (JRT) — (Ljubljana) 21.35 REZERVIRANO ZA SMEH — (Ljubljana) 21.50 INSPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 NARODNA GLASBA — (Beograd) 18.15 MLADINSKA IGRA (Beograd) 19.15 S KAMERO PO SVETU — (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV Trgovina ELEKTROTEHNA v Krškem je največja prodajalna tehničnega blaga v tem kraju (Foto: M. Vesel) Za 100 odstotkov povečan promet V krški ELEKTROTEHNI so v zadnjih mesecih povečali promet v trgovini za več kot 100 odstotkov, posebno se je povečal, ko so povečali izbiro. Zdaj imajo na zalogi tudi vodo-vodno-instalaoijski material, keramične ploščice, uvajajo pa tudi železnino in še marsikaj drugega. O poslovanju trgovine nam je nekaj več povedal poslovodja Franc Snepf. — Kakšen je promet? »V zadnjih mesecih, ko smo nekoliko bolj prisluhnili željam naših kupcev, smo promet povečali za več kot 100 odstotkov. Posebno se pozna prodaja reprodukcijskega materiala za podjetje in uvajanje železnine. Vedno skušamo ustreči željam kupcev, to pa je denar.« — Kaj ljudje največ kupujejo? »Najbolj gredo gospodinjski aparati (hladilniki, štedilniki, pralni stroji) ter instalacijski material. Razen tega prodamo tudi precej televizorjev, radio-aparatov in magnetofonov.« — Kateri artikli gredo takoj v promet? »Kupci nam še »tople« poberejo stikalne ure, števce in pomivalne mize.« — V kakšni smeri gre vaša dejavnost? »Razvijamo štiri področja: GOSPODINJSKI APARATI, AKUSTIKA -'NA SPLOŠNO, ELEKTRO-IN-STALACIJSKI MATERIAL.« — Kakšne so cene? »Vedno smo konkurenčni.« — Kdaj imate največ obiskovalcev? »Največ obiskovalcev je ob ponedeljkih, sredah in petkih. K nam hodijo številni kupci iz drugih krajev, precej pa jih je iz sosednje Hrvatske. 'Ne manjka turistov, kd obiskujejo Krško.« \ — Kaj imate vedno pred in jim ob vsakem času očmi? ustrežemo z iskanimi ar- »Da zadovoljimo kupce tikli.« »Zadovoljiti potrošnike, je naša edina skrb,« pravi Franc Snepf, poslovodja ELEKTROTEHNE v Krškem. sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Mogoče boste letos vi... KAMIN EMO 5 $obna peč na premog Sooo ko al/h 1. nagrada RENAULT 16 TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27'-60.nagrada IZDELKI,,EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petk, 29. avgusta — Sabina Sobota 30 avgusta - Roza Nedelja, 31 avgusta - Rajko Ponedeljek. 1 septembra — Tilen Torek, 2 septembra - Štefan Sreda. 3 septembra — Darija Četrtak 4 -septembra - Ida EšEnns! Brežice: 29 m 30. 8 francoski film »Karolin šeri« Črnomelj: od 29 do 31. 8. ameriški barvni film »Predrzni maščevalec« 2. in 3. 9 nemški barvni film -Grbavec iz Soha« Kočevje — »Jadran«: od 29. do 31 8 ameriški barvni film »Ma- ščevalec iz Rimroka«. 1. 9. angleški barvni film »Robinzon Kruso« 2. 9 ameriški barvni film »Goloroki šerif« 3 9 ameriški barvni film »Sama v temi«. 4. 9. ameriški horvni film »Ubiti Johniia Rin-ga« Kostanjevica: 30 8 francoski barvni film »Noč ločitve« 31. 8. ameriški barvni film »Ben Hur«. 3 9 francoski barvni film »Pe- cpni cvpturt Metlika: od 29 do 31. 8 ameriški film »Winchester 73« Mirna: 30 in 31 8 ameriški film »Poslednja borbo Kida Ga-lahada« 3 in 4. 9 nemški film »Nenavadni menih« Mokronog: 30 in 31. 8. ameriški barvni film »Ubijalci iz San Frančiška« Novo mesto: od 29 do 31. 8. ameriški barvni film »Pot na zahod« Ribnica: 30. m 31. 8. italijansko špansko-mehiški barvni film »Zlati naboj«. Sevnica: 30. in 31. 8. francoski film »En mož. ena žena«. Sodražica: 30. in 31 8 francoski barvni film »Angelika, čudovita ljubica« Trebnje: 30. in 31 8. ameriški barvni kavbojski film »Točno opol dne« Ob smrti naše ljube žene, mame in stare mame MARIJE KUHAR se iskreno zahvaljujemo vsem so rodni kom, znancem in sosedom, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma OPREMI in TEKSTILANI Kočevje za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Anton, hčerka Fanika, sinovi: Jakob, Gustl in Nade z ženama ter vnuka Bojan in Gustl. Zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice, posebno dr. Savi ju, dr. Capudru in dr. KramaT-ju, se iskreno zahvaljujemo za u-spešno opravljeno operacijo našega ata Janeza Rozmana iz šentlovren-ca — žena. hčerke In sinovi. OTggfgraa Amalij: Križan iz Metlike za 50-letnico življenja iskreno čestitajo — mož Martin, hčerka Tinka z možem in malim Dejanom, hčerka Jadranka in sin Vladimir Ponudbe pod... Man oglasi, pri Katerih m dodan naslov niti ni naslova stranka pustila v upravi lista, Imajo običajno pripombo PONUDBE NA UPRAVO LISTA POD s. « (Tu je navedeno poljubno geslo) To Je primer, ko stranka noče izdati svojega naslova, ker želi zbrati člmveč takih ljudi ki se zanimajo za njen oglas in se šele potem samostojno in nemoteno odločiti čigava ponudba ie naj ugodnelša Tisti ki se za tak oglas zanima mora napisati svoj naslov in koliko je pripravljen dati za stvar ki je z oglasom na razpolago ter kuverto e tako ponudbo osebno oddati ali poslati po pošti upravi DOLENJSKEGA LISTA Na kuverto naj napiše geslo, pod katerim Je bil oglas objavljen, ml pa bomo njegovo ponudbo neodprto poslali tistemu ki je oglas objavil. OPRAVA LISTA Ob nenadni izgubi našega sina in brata DORČETA MATKA iz Gabrja se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku in Francu Luzarju za poslovilni govor Žalujoči: mama. sestri Rezka ity Anica z družinama ter drugo sorodstvo SRffffiKs Jože Kure iz Grma 5. Gradac, prepovedujem Antonu Plutu iz Grma 1, Gradac, hojo, pašo kokoši in odmetavanje plevela po moji parceli št. 1151. ce tega ne bo u-pošteval, ga bom sodno preganjal Leopold Jerman. Gr če v je l, Otočec ob Krki. prepovedujem Stanetu Gotlibu iz Grčevja pašo kokoši po mojem vinogradu in njivah Ce tega preklica ne bo upošteval, ga bom sortno oreganial ^OBVESTILA I HENC15K IN NJEGOVI FANTJE s humoristom Leteči gostujejo v nedeljo, 31 avgusta, ob 16 url v gostilni Bela cerkev na Vinski trgatvi. Za jedačo in pijačo preskrbljeno Vstop 5 din Vabljeni! EKSPRESNO OČISTI oblačila Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto. Grmova 5 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana. Aljaževa c. 4 — Šiška »ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto razpisuje licitacijo za odprodajo 1 kombija DKW v voznem stanju. — Licitacija bo 3. septembra ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor v mehanični delavnici Zdravstvenega doma Novo mesto (nasproti hotela Kandija).« S* UŽBO DOBI ISCEM pošteno in pridno dekle za -gostilno. Stanovanje in hrana v hiši Naslov v upravi lista — (1650/69) ISCF.M gospodinjsko pomočnico — sprejmem k dvema odraslima osebama Ponudbe pod — »Ugodni pogoji« TAKOJ SPREJMEM slikarskega in pleskarskega pomočnika, tudi samo priučenega. Plača dobra, stanovanje preskrbljeno Alojz Frantar, Trojarjeva 16, Kranj «-Stražišče GOSTILNA TURK, Stopiče, išče-KV kuharico, ki imn tudi veselje do strežbe. Stanovanje preskrbljeno Turk Stopiče pri Novem mestu. ISCEM DEKLE ali upokojenko, staro do 50 let. k 3-člnnski družini za pomoč v gospodinjstvu Plačam dobro. Marija Velkavrh Zaklanec 10. Horjul IftCEMO gospodinjsko pomočnico, k prijazni 4-članski družini. Pismene ponudbe pošljite na naslov Metko Humar ftmnrca 38. Kamnik SPREJMEMO gospodinjsko pomočnico. lahko začetnico z dožele Pogoji ugodni Pišite na naslov. Koorlvc, Ljubliana, Zaloška 76 8 SPREJMEM frizersko vajenko. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno Zglasite se 2. septembra Cirila Molan žensko frizerstvo. Dobova 41 a . SAMOSTOJNI MIZARSKI POMOČNIK dobi stalno zaposlitev Plača dobra Mizarstvo Crtalič. Do brnva 1 Kostanjevica na Krki DIMNIKARSKEGA vajenca sprejmem Dimnikarstvo Osovnikar. Sevnica. ctamovan.IA MAMICA z dvema otrokoma išče sobo In kuhinjo z vodovodom v okolici Brežic ali Krškega, za t.ri leta Plačam 12o dinarjev mesečno za ono leto vnaprej, po onem letu po dogovoru Ce ste se odločili, dvignite moj naslov v upravi DL pod »Takoj« ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mestu Naslov v upravi lista — (1637'69V ODDAM opremljeno sobo dvema poštenima dekletoma. Osebek, Brod 44 Novo mesto. ODf‘ '"i •'»onremlieno sobo v Bučni vasi Naslov v upravi lista (1662/80). PRODAM PRODAM kompletno novejšo spalnico — jesen s posteljnimi vložki in žimnicami, tudi kosovno in dobro ohranjen uvožen šotor. Ogled od 25. do 31: avgusta med 15. in 18. uro pri Francu Povhu, Trebnje 69 PRODAM električni štedilnik Tobl in razne dele pohištva. Anica Mitri, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM SPALNICO, kuhinjsko kredenco, peč na drva ln radio. Kovačevič, Jerebova 8. Novo mesto. PRODAM ARN diesel motor (9 in 11 KS), DKW motor 75 ccm, letnik 1956 in mlatilnico ZMAJ. Franc Golobič, Gmajna 39, Raka. PRODAM PEC in bano za kopalnico. Naslov v upravi lista, PRODAM dve skoraj novi kombinirani omari, televizijsko mizico, divan in dva fotelja. Ogled vsak dan Franc Kopic. Trdinova 5 a. Novo mesto. PRODAM žensko kolo v dobrem stanju. Golobič, Maline 2, Semič. PRODAM 2 stabilna bencinska motorja In zapravljivček na gumi kolesih. Poizvedite pri Alojziji Pajer, Kranj, Tekstilna ulica 19 PRODAM stroj zn izdelavo coment ne strešne opeke — 600 kosov na uro in modele Ljubljana. Ml-lann Majcna 47 N MOTORNA VOZILA IMtODAM FIAT m v odličnem sta-\ nju. prevoženih 30.000 km Ogled možen ob vsakem času do sobote v Novem mestu Naslov v upravi listo (1636/69) PROD VM odlično ohranjeno Diano — oktober 1968 z radioaparatom blairumkt Zura. Gotna vaa 49. Novo mesto PRODAM SKUPAJ ali po dolih fiat 1100 Zah ja vas 9 Novo mesto PRODAM motorno kolo BEW—250, dobro ohranjeno Dol Nemška vas 33 Trebnle KUPJM KUPIM vinsko kad — velikosti 10 do 16 hi. Vinko Zorko Trška gora, Krško. KUPIM tovorni avto do 5 ton v dobrem stanju. Slavko Vene, Strit 17. Škocjan. POSEST PRODAM enostanovanjsko hišo v Družinski vasi, z nekaj zemlje Tončka Mavsar, Straža 1 PRODAM visokopritlično enodružinsko hišo s centralno kurjavo in dvema garažama ter sadni vrt. Franc Zrnec, Grosuplje lfi. blizu gostilne Meksikanec. PRODAM HIŠO s sadnim vrtom v Kočevju, Rožna ulica 3. PRODAM vseljivo visokopritlično, podkloteno hišo z gospodarskim poslopjem in veltkim vrtom blizu Ljubljane. Informacije: Novak. Ljubljana, Titova 201. PRODAM po ugodni ceni gozd v površini prek 1 ha v katastrski občini Veliko lipje. Interesenti nal se zglasijo pri meni na Jami pri Dvoru 5 — Jožefa Vokač — Hace. Jama pri Dvoru 5. PRODAM stavbno parcelo, vrt in njivo v Gorenji vasi pri Smar-jeti Stavbna parcela primerna za vikend. Informacije: Anton Kotar. Drča 9, Šentjernej! SAZNO Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali anamkp za 50 part UPRAVA USTA ZARADI BOLEZNI dam mlin v najem Rozman. Vavta vas 24. Straža ISCEM nradbeno podjetje ali obrt-nika-zasebnika, ki bi v času od 1. 9. do 1 10 t. 1. opravil zidarskih del do 140.000 Ndin Ponudbe pod »Gradnja« OSEBA ki le pred tedni kupila orehe na tržnici in jih pomotoma preveč plačala, naj pride po naslov stranke v upravo lista (1651/69) IZGUBIL SE JE lovski pes jolenje rdeče barve. S1151 na ime Cazi Poštenega naldltolja prosim, da ga vrne na naslov: Zdenko Te-kstor. Mali Slatnik 9. Novo me sto OSEBA, ki Je vzela 21 avgusta od 7 do 9 ure žensko črno kolo pred trgovino nasproti pivovarne »Hmeljnik«, da ga vrne ravno tja ker 1o bila opazovana V nasprotnem primeru jo prijavim postaji milice. . BOLUJETE na želodcu. Jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste tomu prirodnemu zdrn-vllu! V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU). pri HMELJNIKU ln pri DO LENJKI CE SELITE osrečit! ln razveseliti svoje dokle, ženo nll nevesto. Ji kupite lep prstani Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka S (poleg univerzo* . KR' NE »KMETIJSKA ZADRUGA »KR- j KA« Novo mesto bo prodala v nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri dopol- [ dne na Ruperč vrhu več vinskih sodov, sadnih in grozdnih mlinov, hidravlično stiskalnico in nekaj drugega Inventarja ter pridelek sadja V vrtnariji Dolenjske Toplice prodajamo montažne elemente za tople grede. — Interesenti vabljeni!« Avgustovsko vreme v pregovorih Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen dril. — če Lovrenc lep dan dočaka, vsa jesen bo potlej taka. — če na veliki šmaren sonce sije, vino sdmo v sode lije. — Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. — če Jerneja veter zjasni, lepo vreme še dolgo trpi. — Z zadnjim dnem srpana je vsa jesen podana. ' LUNINE MENE: 3. 9. € ob 17,58 11. 9. © ob 20.56 19. 9. ) ob 03.25 USPEH USPEH II USPEH USPE USPEH US USPEH U USPEH USPEH USPE ušf Oglas v Dolenjskem listu! Jezero: eden mrtev, pet ranjenih Zivodarka Milenkovič je izgubila življenje, Dragoslav Milenkovič, Ibilja Farkaš in še tri osebe pa so bili ranjeni v prometni nesreči, ki se je pripetila 19. avgusta dopoldne pri jezeru. Do nesreče je prišlo, ko je Milenkovič z moskvičem prehiteval neki ljub. ljanski tovornjak. Zapeljal je na levo stran ceste, koder se je pripeljala Ibilja Farkaš iz Novega Sada Avtomobila sta Treščila eden Sada. Avtomobila sta treščila eden 40 000 din Mačkovec: zaradi nepaz* Ijivosti štirje ranjeni 24. avgusta zjutraj se je pri Mačkovcu iz neznanega razloga za. peljal na levo stran ceste osebni avtomobil nemške registracije Omer Demitrola Iz Turčije v tre-nutku, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Horst Niedderhofer iz Nemčije. Nemec se je umaknil na skrajni desni rob ceste, a je Turek kljub temu tre-Sčil v njegovo vozilo. Razen obeh voznikov sta se poškodovali tudi njuni sopotnici škodo so ocenili na 12.000 din Mačkovec: 10.000 din škode zaradi nepazljivosti Irfan Ozdemir iz Turčije je 24 avgusta vozil osebni avtomobil proti Ljubljani. Pri Mačkovcu je zavil na levo, kjer se Je peljala z osebnim avtomobilom Marija Pavlin iz Novega mesta, m oplazil njeno vozilo Pavlinova se Je ustavila, Turek pa se je peljal naprej in oplazil še osebni avtomobil Dejana Mihajloviča, ki Je potem zdrknil po nasipu na cesto III. reda škodo so ocenili na 10.000 din Prilipe: nista zavarovala tovornjakov EM Prilipah sta 23 avgusta stala tovornjaka, ki ju voznika nista zavarovala z varnostnim trikot nikom. Stanko Kuna, ki se je s tovornjakom osiješke MOBTLIJE pripeljal za njima, ju ni mogel prehiteti, ker je naproti drvelo kolona Zavrl je, tedaj pa se je odzadaj zaletel vanj tovornjak ki ga je vozil Živko Jovanovič iz Smedereva, škodo so ocenili na 11.000 din Jezero: Grk neprevidno prehiteval 22. avgusta je Antonio Paspara. kis iz Grčije z osebnim avtomo bllom pri Jezeru prehiteval kolo no vozil. Nasproti se 1e prlpe Ijal Afganistanec Abdul M Man. soorl. Vozili sta se zaleteli škodo pa so osenlli no 10 000 din Težka voda: tovornjak se ie prevrnil 21. avgusta zjutraj se je pri Težki vodi prevrnil tovornjak ki ga je vozil Franc Mesnei iz Pre valj Med vožnjo proti Metliki go Je na ovinku zaneslo škodr «n ocenili na ROOO din MeHvedifik: treščil v prikolico 20. avgusto je Janez Žnidaršič 17 Trzina pri Domžalah z osebnim avtomobilom pri Medvedlaku pre. hateval tovornjak, ko se Je na-sproti pripeljal Ljubi lančan inž Alojz Sluga. Slugo se je umaknil, zadel prikolico in vzvratno zdrsnil pod cesto, pri čemer se je hudo poškodoval škodo so ocenili na 11.000 din Nesreča na nezavarovanem prehodu 18. avgusta zvečer se je pripotl la prometna nesreča na cesti IV roda Brestanica—Senovo Proti Se novemu Je vozil rudniški električni vlak Alolz Sikošek iz Vel dol Pri nezavarovanem cestnem prehodu v Stoloviku so Je naproti pripeljal motorist Ivan Cerjak s Senovega In trčil v lokomotivo vlaka Mo-torst se je težje poškodoval po- škodoval pa se Je tudi njegov sopotnik Marjan Omrzel lz Stolovni* ka. Odpeljali so ju v brežiško bolnišnico. Na motorju je za okrog 1500 din škode. Kolesar se ni prepričal, če je cesta prosta 19 avgusta zjutraj se Je pripetila prometna nnesreča na Cesti prvih borcev v Brežicah Iz smeri Cmca se je pripeljal kolesar Franc Krošel iz Cmca, ki Je pri stavbi občinske skupščine zapeljal na levo stran, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tedaj se Je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Rudi Pavlič iz Cmca, ki ga je hotel po levi strani prehiteti To mu ni uspelo, ampak ga Je zadel in lažje poškodoval na nogi Na avtomobilu je za okrog 1000 din škode Nesreča na mostu 18. avgusta zvečer se Je pripetila prometna nesreča na mostu prek Save v Brežicah Iz smeri Čateža se je pripeljal voznik osebnega avtomobila Celio Cedermas iz Udln, naproti pa voznik osebnega avtomobila Jože Filipčič iz Brežic, s katerim sta trčila. Na vozilih Je nastalo za okrog 900 din škode. Pri vzvratni vožnji ga ie zadel 19. avgusta dopoldne Je na gradbišču osnovne šole v Brežicah parkiral osebni avtomobil inž Karel. Hace Iz Novega mesta Pri vzrat-ni vožnji s tovornjakom ie njegovo vozilo zadel voznik Anton Ivanuš iz Stare vasi in. povzročil za okrog 400 din škode - Trčenje na mostu Franc Lubšina lz Krške vasi je 19 avgusta dopoldne vodil vprego proti Cerkljam Na mostu v Krški vasi se je naproti pripeljal tovornjak Gojko Jorgič iz Zagreba Dohitel je kolesarko zato se ni mogel srečati z vprego Zaviral je na mokrem mostu pa ga je zaneslo, da je trčil v konje in jih poškodoval škode ie za okroe 450 din. Nesreča na Cank^rSevi cesti v Krškem Ko se je motorist Rihard Zemljič iz Krškega 19 avgusta zvečer peljal po Cankarjevi cesti v Krškem mu je pred hišo št 5 nenadoma skočil pred motor kletni Andrej Vidmar iz Krškega Kjub zaviranju je motorist otroka zadel in zbil po cesti ter tudi sam podel skupaj s sopotnico ženo Majdo Pri nesreči sta se težje poškodovala otrok in voznikova žena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico No motornem kolesu je za okrog 500 din škode BREŽIŠKA KRONIKA NFŠocfi Preteklih štirinajst dni so se ponesrečili m iskali pomoči v brežiški bolnišnici- Jožefa Požar, gospodinja tz Sto-gonskega je padla po stopnicah in si poškodovala levo nogo;. Franc Valenčak kmet lz Brezine je padel s strehe in si zlomil levo nogo: Frane Stancar. delavec lz Stranja, je padel z motorjem in si poškodoval glavo ln desno roko, Janez Gerjevič. kmet iz Arnovih sel, je padel na dvorišču in sl poškodoval desno roko; Muha. med Mašinovie, delavec Iz Cagli-ce, se je obstrelil s puško v levo nogo: Ana Horvatin, gospodinja iz Letovčana, Je padla na dvorišču in sl poškodovala desno nogo; Marjan Omerzel, inštalater iz Zdol. si Je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Franca Umeka, delavca iz Veternika, je nekdo obstrelil v levo roko; Ivan *nl- derič, upokojenec lz Kapel, se je udaril s sekiro v trebuh; Ana Pe. tek, upokojenka Iz Maribora je podla na costl in si zlomila desno nogo; Jože Radej, kmet iz Blance, Je padel s kozolca in si po- škodoval levo roko; Jože Boštjan-fič, upokojenec lz Rlgonc, Je padel z zidarskega odra in si po- Škodoval hrbet uASTNlKi IN IZDAJATELJI: o očinske konieren-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Doki, Miloš Jakopec, Marjan Legan. Marija Pado- van, Jože Primc, Jožice Teppey in Ivan Zoran Teh-nlčru urednik: Marjan MoSkon IZHAJA vsak ćetrtek - Posamezna Številka 70 par (70 starih din) - Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin) polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sciin); plačljiva Je vnaprej - Za inozemstvo 62.50 novtb dinarjev (6.250 Sdin) oa 5 ameriških dolarjev ah ustrezna drugo valuta v vrednost) 5 ameriških dolarjev - Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (0681-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij oe vračamo - Tiska CP »Delo« v Ljubljani