Sv. Antoc na Pohorju. (Obžulovanja vredni slučaji.) Tukaj je neznani zlobnež uničil nckaj najlep.ših dreve. v drevesnici tukajšnjesrn dievesničarja in sicer med časom, ko je njih lastnik bil pri kosilu. To barbarslvo se je že lansko leto pnčelo in sicei1 se je zlobnež maš.eval nad vrtnicanii. S tem tipi lastnik veliko škodo. Cvetkovci pri Veliki Nedelji. Xaš kolesarskl odsc-k pridno deluje, danes šteje že 42 članov in članic; v kratkem namerava prirediti ve.ji izlet, za kar je že sedaj veliko zanimanje. Ker pn še nekateri rlani niso storil; svoje dolžnosti in niso plaeali .lanarine, prosimo. da lo slore nemudoma. Članarina ,je nudenkostna; mesečno 1 Din. Kolesarjenje nam ni luk.«us, saj smo odsek gasilske čete, torej vedno pripravl.jeni priii brižn.jemu na pomoi1! Velenje. (Karel pl. Adamovich de C*epin TOletnik.) One 27. april.i t. 1. pinznuje 701etnico -vn.jega rojslva g. Karel pl. Adamovich, ki si je kot bivši lasinik grašfin-skega velepose..tva v Velenju pridobil nevenljivih zaslug zn gospodarsk'. proevit Šaleške (in deloma tudi Savinjcske) doline hi ki je kot javni funkcijonar (sledeč vzgledu svojega ofeta, knteremu je kot bivšemu deželnemu poslancu posvelil žr Tos. Vošnjak v svojih »Spominih« besede toplepn priznanja) vsikdar brani! slovenske koristi proti vedno huj. v slovensko posest se zajeilajofeniu nemškemu prcdiranju. Rojeri dne 27. npi-iln 1SG") \- Velen.ju. je b:l .lavljenoc po dovršeni gimnaziji in kadetnici nekaj let aktiven častnik, leta 1886 pa se je poročil z baionico Gizelo Ritter, ki mu je bila do danes zvesta življenjska družica in neumorna sode* lavka (njenih neštevilrlh dobrot se še livaležno spominjajo šaleške sirote!). Leta 1890 je prevzel od svo.je mdtere graščino in veleposestvo v Velenju, kjer je poslej stalno bival do njega predaje ltta 1918. V tem dolgem razdobju je pose.tvo arondiral in tako izboljšal obdelovalne metode, da je pmalu zaslTv_lo daleč naokrog, osobito kar se tiče umne živinoreje. Težeč za čistimi pasmami, je uveiel najprej pincgavsko, nato pa montafonsko govedo, z veliko požrtvovalnostjo je gojil, pospe-1Seval in propagiral (kot podpredsednik šta.jsrskegd konjerej.kega društva in kot razsojevalec pri mnogih razstavah) rejo težkih savinjskih konj, b-v/il pa se je tudi z umno knkOišjerejo in svinjerejo ter ju z vzgledom in dejaiisko pomočjo širil med doiinskimi kmetovalci. Prvi je pričel v Šaleški dolini pridelovati hmelj, čigar odlična kakovost ni zaostajala za savinjskim, nekoliko poprej pa je bil ustanovil mi ' rno, katere izdelki so našli tržišče celo na Dunaju. Slavljenčeva prizadevanja so rodila lepe uspehe in prejela mnog. nagrad v obllki diplom in svetinj. Kot dolgoletni načelnik okrajnsga zastopa šoštanjskega je posvečal veliko pozornost okrajnim ceslam in mostovom, ki so bili po njegovi zaslugi v odličnem stanju. Mnogi njegovi načrli (n. pr. cesia preko išt. Andraža v Polzelo) so se radi izbruha vojne seveda mogli izvasti šele po osvobojenju. V eamem Velenju je ustanovil gasilsko društvo ter bil njegov dolgoletni načelnik, a nekaj časa je bil tudi občinski odbornik in podžupan občine Velenje, ki ga ,je že pred vojno izvolila za svojega častnega obtana. Kot človek je bil slavljenec vsikdar pristen plemič, plemič po krvi in srcu, gentlenian v najboljšem pomenu besede, ki ni prnv mkomur odiekel . voje pomoči in čigar dobrotljive roke se :v'o danes spominjajo stoline hvaležnih src. Nemila usoda mu ni naklonila, da bi bil trajno ostal v svoji Ijubljeni Šalešk: dolini, toda le-ta ga ni in ga ne bo pozabiia. Ob njegovi 701etnici, ki jo slavljenec obha.ja pri svoji hčerki, grofici Auerspergovi na Turjaku, mu izraža svojo iskreno zahvalo ter mu želi iz vsega srca, naj bi mu bilo usojenih 5e nmogo let mirnega jn srečnega življenja. Bele vode. Koncem mavca t. 1. je prevzel našo župnijo kot provizor f. g. .lanez Ogulin. I)al Bog blago.slovljen uspehf Skoro pol leta =mo biii brez duhovnika ter se je v tpm ":sl<',i 7.a nas največ trudil ,sr. Fr. Strmšek, za kar iskrelia zahvala! Št. Peter pri ^Hariboru. Na veliki torek, dne 1G. aprila zveeer je v splošni bolnici v Mrtriboru po dolgi in težki bolezni Bogu vdano n z .vzgledno potrpežljivc-stjo prenašajoč bolezen, lepo pripravljena v G3 letu nmrla Jožefa Maček, rojena Vogi-in iz Št Petra pri Mariboru. Rajno mater srao spremili na veliki četrtek ob pol 5. uri popoldne na magdalensko pokopališče, kjer je bila položena k večnenm počitku iu m:ru, katerega revica na tem svetu često ni imela. Počivaj v Bogu. doi>ra mati! Selišči pri Sv. Jnriju ob Ščavnici. Ker je že kukaviea prikukala, lastavica pa piijadrala, pa še je našla sneg, ii. škorci že dolgo žvrgolijo po na.ih sadoncsnikih, smo tudi mi potegnili to nepovabljeno »grižo« toliko od naših vrat, 'da lahko zunaj na zeleni trati premišljujemo, komu bi to spako prodaM. Pa bo menda težko s prodajo, eo rekli naši starejši in sklenili so, 'da jo damo zastonj, še vozniku konje nakrmimo in jo brezplačno naložimo na voz. Kdo jo 5eli, jo zastonj dobi. — Tudi za mali denav, za 2 dinarja, se lahl-o vsakdo o.reči. Če mu je sreča mila, dobi 500 Din ali pa k_.r mu erce poželi, moko v vreči, Stalco s pujsekom vred itd. Pa veš, kedaj in kje je tisti kraj, da maš stoijišče fraj, sedišče na trati pa z-.stonj? V Seliščih dne 2G. maja, ko priredi prostovol.jna gasilska četa svojo prvo tombolo. Obenem bo tudi otvoritev gasilskega doma. Ljutomer. Zadnjič smo poročali, da je .Muia tiaplavila žensko truplo, katerega identitete ni6o saogli ugotoviti, ker ni imela pri sebi nobenih papirjev. Sedaj se je ugo.tovilo, da je bila to neka Terezija Vuga, 21 let stara služkinja iz Slatinskega vrha. zupnija Marija Snežna. Njeni bratje pripovedUjOjo, da se ji doma ni slabo godilo, tudi ni kazal- nobenih znakov kake duševne bolezni. Ki torej ugotovljeno, ali ,je neisrečnica sama skočila v vodo, ali pa se je ponesrečila. Našli so ob Muri njene čevlje, naglavni robec in eno nogavico. Zraven pa je zasadila majhen križec in na listek napisala svoje ime. Trnplo je v dveh dneh priplavalo od Marije Snežne do Ljutomera, kar je velika daIj-.va. JNIura je sedaj .pomladi velika in deroča. Brata sta na njen gr^b v Ljutomeru položila venec rož. — Tudi cigani umirajo. Pretekli teden smo iineli v Ljutomeru ciganski pogreb. Umrl je star cigan, ki se je zadnje čase veCinoma zadrževnal na Krapju, po hnenu Štofan Baranya. Bil je seveda krščen. Zaniraivo je bilo videti male cigančke, ko so stopuli za pogrebom s sklenjenimi rokami. — V Slamnjaku smo zopet imeli požar. Zgorela je vmičarija, last g. .Tureša 'iz Križecev. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno, skoraj gotovo pa zažiga zlobna roka, ker je to menda že osma viničariija, ki je tekom enega leta v Slamnjaku zgorela. Pa pravijo, da dve še prideta na vrsto. Morda požigalec želi, da bi v Slamnjaku nastale same nove vile namesto starih viničarij. Kako, ko pa ni denarja, klet: pa so prazne.