Leto VIN, št. 226 Ljubljana, petek 23. septembra 1927 Cena 2 Din mm izhaja ob 4. Stane mesečno Dia a$*-zemstvo Dia Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon St. 2072 ln 2804, ponoči todi St, 2034. Rokopisi ae na vračajo. Umvsiitre: Unhlfrn«, frtšmon oUcs »t. 54. — Telefon it. «0361 (oseratal oddelek; Ljubljana, Ptcfter-nova nHea k. 4. — Telefon »t «49s Dnevnik prosveto in politiko Podružnici: Merifcor, Aleksandrova it i3 — Celje, Aleksandrova ceste Račun pri poetaea Uk. zavoda j L*«*-, lana it ti.841 - Praha eMo^fcito.1 Wten,Hc. ms^4X. Ljubljana, 22. septembra. Vso letošnjo pomlad in prav tako vse poletje je vladal na našem jugu mir. Razbojniški nastopi arnavtskih kača-kov so ponehali in le osamljeno se javljajo tu tam roparske tolpe; poglavitni kačaški vodje so ali pobegnili iz dežele čez mejo ali pa poginili v bojih z našimi orožniškimi oddelki. Še bolj so utihnile vesti o bugaraških komitih. Napadi komitskih tolp na ozemlju, kjer so se ponavljali doslej običajno, so postajali zadnja leta vedno redkejši in so v poslednjem času prenehali popolnoma. Tudi v južnih krajih je zavladalo mirno stanje, tako da raz-bojništva niso več za mnogo presegala normalno množino takih pojavov, kakor so pač običajna povsod. Edinole v luniju se je izvršil bombni napad na železniško progo v bližini Skoplja, ali ta napad, za katerim so bile očividno tajne sile-makedonstvujuščih, je ostal povsem osamljen. Avtomatično se je vzporedno s po-mir.ienjem na naših južnih mejah razvijala akcija za spri.iaznen.ie in zbližanje med našo kraljevino in Bolgarijo ter dosezala na obeh straneh vidne in znatne uspehe. Vedno bolj se je kazalo, da bo ipak mogoče doseči trajni mir med obema slovanskima državama na Balkanu, v veliko zadoščenje vseh, ki jim je pri srcu bodočnost slovanskega juga, a prav tako v razumljivo nezadovoljstvo vseh onih. ki želijo na Balkanu medsebojnega razdora. V to atmosfero so nenadoma udarile vesti o atentatu s peklenskim strojem v Djevdjeliji. nato o bombnem atentatu na železniški progi med Djev-djelijo in Skopljem in naposled o pojavu komitskih čet ob spodnjem Vardaru. Vse to se je zgodio na enem teritoriju, v nevelikili medsebojnih razdaljah, tako da ne more biti dvoma, da je vse skupaj delo iste organizacije, istih ljudi. Sama od sebe se seveda sili domneva, da gre za akcijo revolucijonarne organizacije makedonstvujuščih. Domneva pa postane gotovost, če se spomnimo, cla se je blizu kraja, kjer se je izvršil atentat na progo, našlo pismo, ki jasno pfiča. kje je iskati izvor aten-tatske akcije. Ta najnovejši pojav komitske agresivnosti se komentira tako, da hočejo makedonstvujušči napraviti videz, kakor da gre za spontano akcijo domačega prebivalstva. Tako tolmačenje pa ne more veljati; proti temu govori že moment, da so se napadi izvršili samo v enem sektorju, ta pa je tamkaj, kjer so se že doslej običajno vršili komitski napadi, in sicer v neposredni bližini grške meje, preko katere pridejo tolpe razmeroma najlažje v deželo. Iz Beograda poročajo, da je naša vlada v Sofiji vložila protestno noto zaradi atentatov na jugu. Treba je še počakati, če se te vesti potrdijo, zakaj do te ure še nimamo uradnega poročila o intervenciji. Če se je protest zares vložil, o čemer pa je vsekakor zelo upravičen dvom, bi to kazalo, da so naše oblasti dobile v roke nedvoumne dokaze, da so prišli atentatorji z bolgarskega ozemlja. Spričo kratke dobe, ki je potekla po atentatu, ni verjetno, da bi se bilo to že dognalo, saj je običajno za to potrebna daljša preiskava. V interesu dobre bodočnosti nas vseh je, da se našim oblastem posreči dobiti v roke prevratne elemente ter jih izročiti pravici. S tem bi se znova pokazalo. da se komitski napadi v starem stilu na našem jugu ne morejo več vršiti. kar bi prei ali slej moralo učinkovati tudi na vodje v organizaciji makedonstvujuščih. Bolgarski vodilni krogi so dali zadnji čas precej znakov, da jim je zares za zbližanje z Jugoslavijo. Edi-nole v točki o Makedoniji še ni bilo čuti ugodne izjave. Ali kljub temu mora želeti vsak iskren prijatelj zbliževalne ak-ciie. da stori bolgarska vlada vse, da se komrtska akcija z bolgarskega teritorija onemogoči. Zakaj z njo se »makedonsko vprašanje® prav gotovo ne bo reševalo, marveč se bodo nasprotja samo še povečala. Želeti je, da se najnovejša komitska afera energično in temeljito preišče in da njen odmev čim prej preneha. V interesu našem in bolgarskem je, da se taki incidenti ne ponavljajo več. Rakovski bo vendarle moral iti Kovno, 22. septembra, (be.) Listi poro čajo iz Moskve, da bo sovjetska vlada, ugo* <£Ja želji francoske vlade glede odpoklica Rakovskega. Afera bo likvidirana na ta na« čin, da bo Rakovski v kratkem sam podal ostavko na položaj poslanika v Parizu. Moskva, 22. septembra, (be.) Vlada sfcu« ša poravnati incident s Francijo s tem, da je pozvala Rakovskega, naj v najkrajšem "času demisijonira. Moskva, 22. septembra, (be.) Vlada je po zvala poslanika Rakovskega, naj obvesti francosko zunanje ministrstvo, da bo ru« ska vlada položila pri Francoski banki 30 milijonov zlatih frankov tekom šestih me* %ecev za plačilo tekočih obresti imetnikom ruskih papirjev. Izredno važne odredbe ministra trgovine Dolga konferenca posl. dr. Kramerja in dr. Ribarja s trgovinskim ministrom dr. Spahom Odborniki zadrug, ki se ne pečajo s trgovskimi posli, nimajo volilne pravice v Zbornico TOI. — Zbornični komisarijat sme reševati le tekoče posle. — Afera mariborske in celjske mestne hranilnice Beograd, 22. septembra, p. Danes dopoldne sta posetila poslanca dr. Kramer in dr. Ribar ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha. Sestanek je trajal nad dve uri. Tekom razgovora je dr. Kramer opozoril ministra na nekatere pereče zadeve v Sloveniji, ki se tičejo kompetence ministra trgovine. Predvsem je opozoril g. ministra na pogrešno tolmačenje novega volilnega reda za ljubljansko Zbornioo TOI., po katerem naj bi dobile v trgovskem odseku volilno pravico tudi vse zadruge in člani njihovih načelstev, čeprav se ne pečajo obrtno s trgovino in tudi ne plačujejo tozadevnih davkov. Zaradi tega- pogrešnega tolmačenja bi dobilo volilno pravico okoli 5 tisoč novih volilcev, ki nimajo nobene zveze s pravimi trgovskimi sloji. Minister dr. Spaho ie odredil, da se izda službeno tolmačenje, da zadruge, ki se ne pečajo obrtno s trgovino in ne plačujejo davka, ne morejo imeti v trgovski skupini volilne pravice in seveda tudi člani načelstev ne. S tem je rešeno vprašanje, ki je razburjalo zadnji čas r%es zavedni trgovski svet v Slovela Kar pa se tiče vpras-,«^ v&ravic zborničnega komisarja, stoji g: minister na stališču, da more izvrševati in reševati komisar le tekoče zadr*'e, Ako je zbornični predsednik seda" "azpisal službo tajnika, je to moge^St^lti le, če je to tb mesto odobreno v rednem proračunu. Imenovanje tajnika pa se more tudi v tem slučaju izvršiti potom rednega sklepa plenarne seje zbornice. Minister je odločen, da prepreči nadaljno politično poseganje v gospodarske institucije. V tem smislu ie izdal tudi posebna navodila. , „ Da bo tudi afera mariborske Mestna hranilnice čimprej razčiščena, bo objektiven ekspert trgovinskega ministra preiskal delovanje starega upravnega odbora, nakar bo sledila definitivna odločba. Glede mariborske Mestne hranilnice je v ostalem tudi iz akta samega razvidno, da gre le za politično perse-kucijo, ker je v aktu ostalo pismo radikalne in klerikalne politične organizacije, ki zahtevata razpust uprave Mestne hranilnice in imenovanje radl-kalskega gerenta. Podobno je tudi s celjsko Mestno hranilnico, kjer je gerent, še predno je pritožba zoper razpust bila rešena v državnem svetu, hotel izigrati končno odločitev na ta način, da je mestnemu občinskemu svetu predložil predlog za imenovanje novega upravnega odbora. Minister je brzojavno ukazal gerentu, da mora ta predlog takoj umakniti in ga poslati njemu. Da prepreči vsako zlorabo, je o tem obvestil tudi srezkega poglavarja z nalogom, naj strogo nadzira izvršitev te naredbe. Situacija je v rokah parlamentarnih klubov Doba izvenparlamentarnih aranžmanov je končana. — Težišče položaja je preneseno na poslanske klube. — Skoro vsi klubi se sestanejo 3. oktobra. — Do takrat ni pričakovati novih važnih dogodkov žen. V vseh opozicijonalnih krogih je opažati trdno voljo, da se napravi sedanjemu stanju energičen konec in da pride na krmilo močna vlada, ki bo stala na stališču demokracije in parlamentarizma. Položaj v radikalnem klubu ie še vedno nejasen. Pašičevci so slejkoprej odločeni, da nadaljujejo svojo borbo proti Vukičeviču. Zdi se, da jih bodo v tem podpirali tudi centrumaši. Okolica g. Vukičeviča prav nič ne taji, da ji preti glavna nevarnost baš s strani centruma. Zato si g. Vukičevič prizadeva, da bi si pridobil naklonjenost centrumašev z raznimi koncesijami. Tako se zatrjuje, da je ponudil predsedstvo finančnega odbora Nikoli Uzunoviču, predsedstvo zakonodajnega odbora Miši Trifu-noviču in predsedstvo verifikacijskega odbora g. Boži Maksimoviču. Centrumaši so zadnje dni zelo rezervirani in še ni znano, ali bodo te ponudbe sprejeli in podprli g. Vukičeviča, ali pa bo zmagala ona stiruja, ki je za odločen nastop proti njemu. Vsekakor pa čakajo g. Vukičeviča v radikalnem klubu še težki dnevi. V prihodnjih dneh ni pričakovati nikakih važnejših dogodkov in sprememb. Težišče položaja bo s sestankom Narodne skupščine preneseno na parlamentarne klube. Beograd. 22. septembra, p. V Beogradu danes ni bilo skoraj nikakih dogodkov. Tekom dopoldneva so novoime-novani oziroma preimenovani ministri položili prisego ter prevzeli svoje reso-re. Min. predsednik g. Vukičevic popoldne sploh ni prišel v svoj kabinet ln tudi zunanji minister dr. Marinkovič je odpotoval na krajši oddih v Požarevac. Podoba je, da bo zavladalo v vladi do sestanka Narodne skupščine popolno zatišje. Vsa pozornost političnih krogov je sedaj usmerjena na prve seje poslanskih klubov. Skoraj vse stranke so sklicale seje svojih poslanskih klubov za ponedeljek, dne 3. oktobra. Posebno pozornost posvečajo politični krogi seji demokratskega in radikalskega kluba. Splošno pa vlada prepričanje, da bo padla odločitev o nadaljni usodi Vukiče-vičevega režima v demokratskem klubu. Akcija za združitev obeh demokratskih strank in za osnovanje močnega demokratskega bloka uspešno napreduje. Sklepi današnje seje radičevskega poslanskega kluba v Zagrebu dokazujejo. da dobiva demokratski blok vedno konkretnejše forme in vse kaže, na to, da je padec Vukičevičeve vlade takoj po sestanku Narodne skupščine neizbe- Kulturna svoboda v Italiji Včeraj je bilo zopet razpuščenih več prosvetnih društev Gorica, 12. septembra o. Prefekt je razpustil naslednja društva: Prosvetno društvo v Prvačini, čitalnico v Dorn-bergu, društvo Pomlad in društvo Lijak na Vogerskem. društvo Prapor v gori- ških Brdih in izobraževalno društvo Sloga v Ladri. Trst, 22. septembra o. Prefekt je razpustil društvo »Vesna« v Sv. Križu pri Trstu. Pospešena izplačila zaostalih penzij Beograd. 22. septembra, p. Z ozirom na velike pritožbe, ki dnevno prihajajo radi nerednosti pri izplačevanju starih obvez državne uprave napram državnim uslužbencem (penzije, potnine itd.) iz kredita po členu 55. državnega proračuna, so poslanci SDS danes intervenirali pri ministru financ. Navedli so slučaje, ki dokazujejo, da se je začela pravcata trgovina s temi terjatvami. Gotovi posredovalci kupujejo od uradnikov, ki imajo od države terjati stare obveznosti, te njihove zahteve za polovično ali dvetre-tjinsko ceno ter potem potom svojih zvez dosežejo izplačilo, dočim drugi zaman čakajo. Minister je obljubil, da bo tem zlorabam energično napravil konec. Da pospeši izplačila, je odredil, da se porabijo za izplačila tudi državni boni. Tozadevno bo še ta teden izdana naredba, da se pospešijo izplačila iz kreditov po členu 55. državnega proračuna po vrstnem redu, starosti obvez in prijav. Gosp. minister je izjavil, da je odločen to vprašanje čim preje rešiti. Akcija stanovanjskih najemnikov v Zagrebu Zagreb, 22. septembra, n. Za 25. t. m. je sklican v Zagrebu velik protestni shod stanovanjskih najemnikov. Na shodu se bo predvsem protestiralo proti rapidno se mno-žečim stanovanjskim odpovedim in proli prevelikemu poviševanju najemnin. Tekom septembra je bilo odpovedanih g strani hišnih posestnikov dnevno povprečno 70 stanovanj. Za odpravo modernega suženjstva Ženeva, 22. septembra. Oo.) Na današnji seji Društva narodov je podal angleški de« legat EdKva/rd Hilton Young poročilo o vpra šanju suženjstva in je opozoril skupščino na dejstvo, da je izmed 70 držav, od kate* rih je 56 članic Društva narodov, le 14 pod« pisalo konvencijo glede odprave suženjstva. Skupščina je nato odobrila resolucijo, v ka« teri poziva ostale države, naj čimpreje ra. IifJcirajo to konvencijo. Otvoritev trgovinskih pogajanj z madžarsko Svečana otvoritvena seja. — Meritorno delo se začne danes. — Razdelitev na dve sekciji Beograd, 22. sept. p. Danes popoldne se je vršila prva skupna seja jugoslovenske in madžarske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe in razne druge konvencije, ki so s tem v zvezi. Ob 6. sta imeli obe delegaciji ločene seje, ob pol 7. pa se je vršila v svečani dvorani zunanjega ministrstva prva skupna seja. Sejo ie v imenu odsotnega zunanjega ministra otvoril njegov pomočnik dr. Pavlovič, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen teh pogajanj za nadaljni razvoj odnošajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Izrazil je nado, da bodo pogajanja rodila zaželjene uspehe in v znatni meri pripomogla k še večjemu izboljšanju že sedaj dobrih in prijateljskih medsebojnih odnošajev. V imenu madžarske delegacije se ie zahvalil njen predsednik g. De Nikl. Za predsednika je bil nato izvoljen g. Bakotid, naš prvi delegat za trgovinska pogajanja. Po kratki razpravi je bil sprejet sklep, da se razdele pogajanja na dve sekciji. Prva sekcija bo razpravljala o zadevah, ki so v zvezi z mirovnimi pogodbami. Druga sekcija pa bo reševala vse ostale zadeve. O sejah bodo redno objavljani komunikeji. Seje se bodo vršile menjaje vsak drugi dan. Jutri prične meritorne razprave prva sekcija, kateri predseduje g. Bakotlč, pojutrišnjem pa druga sekcija pod predsedstvom univ. prof. Todorovlča. Seja radičevtkesa poslanskega kluba Najostrejša opozicija proti režimu g. Vukičeviča. — Radič dobil pooblastilo, da nadaljuje akcijo za enotno fronto vseh demokratičnih strank__Cerkvena oblast zahteva od radičevskega poslanca duhovnika, da odloži svoj mandat na unija«. V skupščini po ba zajednica enotna celina, predsedoval pa ji bo g. Davidovič. Moč tega bloka bo prišla do izraza že v verifikacijskem odboru. Ce Zagreb, 22. septembra n. Danes dopoldne od pol 10. do 12. se je vršila v Seljaskem domu prva seja kluba novo izvoljenih narodnih poslancev HSS pod predsedstvom g. St. Radiča. Četudi je bilo izdamo obvestilo, da o seji ne bo izdan nikak komunike in da bo poročilo o seji izšlo samo v »Narodnem valu«, se je zbralo večje število novinarjev, ki so čakali na konec seje. Res se jim je posrečilo, da so po seji obkolili g. Radiča In ga prosili za izjavo. G. Radič je naglasil, da ie na seji podal poročilo o političnem položaju, ter da je dobil od kluba zaupnico in proste roke za nadaljno akcijo glede snovanja demokratskega bloka. Kakor se doznava, je g. Radič v svojem govoru na seji kluba HSS naglasil, da je glavna karakteristika političnega položaja po volitvah v tem, da je onih par gospodov, ki so dobili volilni mandat, da razčistijo parlament, ostalo brez večine. Večino so dobile stranke, ki se strinjajo v osnovnem načelu, da morajo biti volitve svobodne in da bodi narod gospodar v državi. To večino imajo demokratične stranke, ki so dobile skupno 167 poslancev. Ce se jim pridružijo še zemljoradniki in Nemci, bodo imele trdno večino 180 poslancev. Po volitvah ie nastala potreba, da se te stranke sporazumejo in ustvarilo stalno parlamentarno formacijo. G. Radič je nato v svojem referatu obširno govoril o potrebi ujedinjenja vseh demokratskih elementov proti sedanji reakciji. Po njegovem mnenju bodo poslanski klubi poedinih strank formalno obstojali še naprej, v parlamentu pa bodo tvorili zajednico. ki se bo imenovala »Demokratsko seljaki sa-vez« ali pa »Demokratska parlamentar- Madžarsko-rumunski spor Zadovoljstvo v Bukarešti z ženevsko odločitvijo. — Madžarske tolažbe g. Vukičevič ne bo hotel podati sam ostavke, ga bomo zrušili v parlamentu, če treba potom posebne interpelacije. Če pa bi prišlo, kakor grozi g. Vukičevič, do ponovnih volitev, naj se g. Vukičevič zaveda, da bosta takrat obstojali samo dve listi: ena združene demokracije in druga združene reakcije. »Cela radikalna stranka je danes taka«, je zaključil g. Radič politični del svojega referata v klubu, »da jo je treba čim prej odstraniti od državne uprave in jaz vam rečem, da moramo to napraviti in bomo tudi napravili.« Nato je poročal Radič o aferi poslanca Matiča. kateremu je cerkvena oblast zabranila kandidaturo na radičevski listi. Matič, ki je katoliški duhovnik, se temu ni uklonil in je bil tudi izvoljen. Sedaj pa zahtevajo od njega nadrejene cerkvene oblasti, naj svoj mandat odloži. Radič je naglasil, da je to provo-kaci.ia seljaške stranke in razžaljenje celega hrvatskega naroda. Najavil je. da bo to vprašanje sprožil tudi v Narodni skupščini, ker ne more dopustiti, da bi postavljali kandidature jezuitski kolegiji ali Rim. Ne more se dovoliti, da bi papež postavljal kandidate. Glede verifikacije mandatov je naglasil, da bo HSS glasovala 7Z razveljavljenje vseh »hajduških mandatov«. Volitve I. 1925 so bile pravcata idila v primeri s septemberskimi volitvami. Glede rekonstrukcije vlade je g. Radič izjavil, da je to vse skupaj samo incident, o katerem pa se bo še obširno razpravljalo v verifikacijskem odboru. Bukarešta, 22. septembra, d. Tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je v Ženevi zmagala rumunska teza. Listi naglašajo, da je Rumunija zmagala tudi z moralnega stališča, ker je sprejela vse predloge Sveta Društva narodov, dočim je Madžarska z odklonitvijo teh predlogov prišla v odkrita nasprotstva z Društvom narodov. -ren. Poljska in Litva tako dolgo ne moreta računati na kakršnekoli pogodbe z Nemčijo, dokler ne opustita svojega un'čevaloe0K boja proti Nemčiji. ■U SLS kot »krilo" in ..prirastek" NRS Dočim "Slovenec* zatajuje svojim bratcem vstop SLS r radikalno stranko, oiicielno glasilo NRS bombastično pozdravlja SLS kot «krilo» ia «prirastek» rafalne stranke Medtem, ko »Slovenec« molči o tem, da je morala SLS vstop dr. Gosarja v vlado poplačati z vstopom SLS v radikalno strank«, objavlja oiicijelno glasilo radikalne strank* »Samouprava« dolg uvodnik, ki se peča tudi s tem dejstvom. Radi povsem točne informacije prinašamo ta odstavek »Sa-nHHJpravinega« uvodnika v doslovnem prevodu, ki se glasi: »Najznačilnejše dejstvo pri teh izpre-membah v sestavi vlade ie vstop g. Korošca in SLS v vlado. Ta dogodek je prvovrstnega, uprav zgodovinskega pomena z ozirom na to, da Slovenci (klerikalci!) vstopajo v vlado kot krilo Narodne radikalne stranke, zaupajoč pri tem svojim bratom Srbom, da bodo oni umeli s skupnim delom zadovoljiti življenske interese tako celega naroda, kakor vsakega kraja. 0 tem vstopu bomo še posebej govorili, kajti njegov pomen za konsolidacijo naših notranjih razmer je ogromen, a sedaj hočemo pozdraviti ta prirastek naše moči, keT se je to dogodilo baš v rrenotku, ko naši nasprotniki, razočarani v svojih volilnih upih, po- izkušajo z drugimi sredstvi oslabiti r alkalno stranico. Ta prirastek daje radfcaH stranki moči, da še z večjo energijo vztraja na svoji poti.« Tako »Samouprava« bombastično proslavlja vstop SLS v radJkalijo, a v Ljubljani klerikalci še naprej farbajo svoje pristaše s preštnjevanjem javnosti s krščanskimi načeli, s krščanskim poduhovljenjem vsega zasebnega in političnega življenja. Klerikalne novine pišejo o vsem drugem, le o tem ne, da je SLS plačala imenovanje dr. Gosarja za ministra s kapitulacijo in s popolnim vstopom v radikalno stranko. Pristaši SLS te resnice ne smejo izvedeti, kajti preveč bi se jim zjasnilo, da sta se našli dve stranki, ki se lahko poljubita, kar se tiče nemoralnih političnih metod. Protiframazonski zmajederec se je znašel sedaj v prekrasnem, prešestnem objemu z nositeljico frama-zonstva v Srbiji. Obadva sta fotografirana na platnicah klerikalne volilne brošure. Bog živi radikalski »prirastek«! Kako daleč gre politika SLS! Mesto, da bi se «Slovenec« pridružil protestu radi redukcije gim nazij, priobčuje še persiHaže na protestne shode ter blati njih prireditelje. — Ali v SLS že res ni nikogar več, da bi se sramoval take pisave «Slovenca» in nikogar, ki bi imel pogum upreti se taki propalosti? SLS torej očividno soglaša s temi redukcijami in »Slovenec« si je povrh nadel še žalostno vlogo, da kleveta in blati še one, ki si upajo Javno in s protestnimi shodi na stopiti proti redukciji gimnazij v Sloveniji Pod naslovom »Javno osramočena dema- S členom finančnega zakona, ki ga je sestavila in sklenila bivša kleroradikalna koalicija, je bilo naloženo ministrskemu svetu, oziroma ministru prosvete, naj reducira gimnazije na število 80. Ministrski svet je na podlagi tega pooblastila ter vpričo blejskega pakta in brez ugovora od strani SLS reduciral med dragim tudi štiri gimnazije v Sloveniji. To je dejanski stan o tej redukciji in pa stvarni položaj glede politične odgovornosti. Za soglasje klerikalne stranke s temi re-do naše Organizacije prisiljene v volilno borbo, tedaj bodo storile to z zavestjo, da so poskusile vse, kar bi moglo preprečiti cepljenje obrtniških vrst ter da se je ta poskus izjalovil, ker so na nasprotni strani prevladovali politični momenti.« Profesorsko društvo V sredo zvečer se je vršila seja Profesorskega društva, sekcija Ljubljana, na kateri Je odbor z zastopniki reduciranih gimnazij iz cele Slovenije razpravljal o najnovejši redukciji gimnazij ter zavzel napram tema reakcionarnemu činu svoje stališče. Med udeleženci te važne seje je vladalo popolno soglasje. O seji ie hib izdaro naslednje poročilo: »-Profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, je na razširjeni seji odbora dne 21. t. m. soglasno sklenilo, naj se pošlje protest ministru prosvete, glavni upravi Profesorskega društva in poslanskim klubom, da se ukine čimprej z naredbo že objavljena redakcija srednjih šol v Sloveniji ter tako pomiri po vsej pravici razburjene štariše in prebivalstvo.« Meterski sistem v Turčiji An gor a, 22. septembra, (be.) Turčija uv< de meterski sistem Tudi mariborsko občino hočejo ubiti Maribor. 22. septembra. Izidi volitev niso v Mariboru na SLS nič manj porazno vplivati, kakor v Ljubljani. Od ust do list je So takrat, da bi dala SLS raje 5 mandatov, kakor pa da je zgubila ljubljanskega in da je bila tudi v Mariboru potisnjena v manjšino. Isti večer, dne 11. septembra, sta torej padla oba dosedanja reprezen-tanta največjih slovenskih mest. dr. Korošec v Ljubljani in dr. Leskovar v Mariboru, oba voditelja SLS. Vsega tega klerikalci raso pričakovali in se manje so ta težka udarca preboleli. Pred široko politično javnostjo so se najbolj trkali na prsa z zagospodova-njem po doslej naprednih mestih. Pred-no pa so se v njih ogreli, se je izkazalo, da nasilje ne vzdrži dolgo in laž še manje, Ljubljana in Maribor sta se iztrgala klerikalizmu. Kot edin madež je ostalo še Celje, kjer klerikalci sicer nimajo župana, pač pa so prišli tudi v celjskem magistratu «na vlado* z narodnim izdajstvom, z zvezo z Nemci. Sedaj jih grize poleg Ljubljane najbolj Maribor. Minula so že tri leta, ko so se vršile občinske volitve in morali bi biti že v novih. Ravno tako je pred vratmi konec proračunskega leta in občinski svet bi moral že razpravljati novi proračun, če bi hotela občina pravočasno spraviti pod streho svoje gospodarstvo do novega leta in tako uiti neizogibni škodi. Toda župan je še dr. Leskovar in tako se SLS nikamor ne mudi, prav nič ni slišati o novem proračunu. Nedvomno bodo klerikalci obnovili svojo staro brezvestno igro z občinskim premoženjem in zavlekli proračun čez novo leto, škodo pa bo trpelo prebivalstvo. Niti sedaj, ko so imeli svojega župana, niso klerikalci nikdar spravili proračuna pravočasno pod streho. Sedaj se bojijo priti z njim pred občinski svet, ker bi zlasti morali polagati račun o novih stavbah v Smetanovi ulici. Čeprav so bili trije SLS ministri v vladi, vendar mariborski njihovi prijatelji niso dosegli tedaj pravočasne odobritve vinske davščine, iz katere bi se naj krile nove stavbe. Meseci so pretekli in občina je utrpela težko izgubo. Dolg za nove hiše bo padel že na novi občinski svet po zani-kmosti in krivdi SLS. Stotisoče škode so napravili s svojo zlobno opozicijo klerikalci mariborski občini, ko so obstruirali proti sprejemu občinskega proračuna pod županom Grčarjem. Sedaj pripravljajo isto zlobno igro z interesi občanov: V ^Slovencu* so že razglasili, da ne bodo pred-ožili proračuna sedanjemu zastopstvu, potem pa bodo v opoziciji obstruirali in tako upajo, da jim bo postavil SLS veliki župan tudi v Mariboru gerenta, seve v osebi klerikalca. Grše se gospodje niso mogli razkrinkati: Ali so oni pri jaslih in vsemogočni, če ne, pa je treba vse uničiti, na občino komisarja in če gredo milijoni prebivalstva v izgubo! Vprašanje je le, če bodo meščani takšno zapravljanje in uničevanje občinskega imetja mirno trpeli, ali pa pognali zapravljivce do zadnjega iz občine. Prepričani smo, da se bo prerano izblebetani načrt SLS izjalovil in da bodo volilci tudi v Mariboru pokazali svojo odločno voljo po rednem in sistematičnem gospodarstvu v mestni občini. Maribor mora dobiti občinsko upravo, ki se bo zavedala socijalnih in narodno-gospodarskih nalog, da bodo imeli ljudje vsi dovolj dela in kruha in pa človeka dostojno bivališče! PolitičneTeležke »Komunisti« Pod naslovom »Komunist« priobčuje »Slovenec« v včerajšnji številki v skritem predalu svojih dnevnih novic poročilo o »obsežnih preiskavah pri ljubljanskih komunistih«, ki se glasi: »Včeraj dopoldne je policija izvršila pri ljubljanskih komunistih hišne preiskave. Vseh hišnih preiskav je bilo približno štirideset. Izvršene so bile preiskave tudi pri odličnih komunističnih voditeljih ter v uredništvu »Enotnosti«. Stvarnih uspehov preiskave niso imele.« Ni dvoma, da je najnovejša gonja proti delavstvu v zvezi z ljubljanskimi občinskimi volitvami. Ljubljanske preiskave imajo na-men potlačiti delavske zastopnike, jih ostra-šiti za predstoječe občinske volitve ter doseči, da se delavski glasovi postavijo v službo SLS. Z vstopom dr. Gosarja v vlado se očividno vračajo časi, ko je dr. Ko-roščeva in Gosarjeva stranka z ognjem in mečem razbila delavske vrste pomladi leta 1920. ob priliki velike železnlčarske stavke, kakor tudi z dogodki na Zaloški cesti. Obznana in brezpravnost delavcev pod »krščansko-socialnim« ministrovanjem dr. Gosarfa Zagrebške »Novosti« poročajo, da bodo v zagrebškem novoizvoljenem občinskem zastopstvu razveljavljeni mandati treh občinskih odbornikov, ki pripadajo »komunistični« stranki. Na njihovo mesto naj pridejo njihovi namestniki, ki da se niso kompromitirali s komunistične propagando. Značilno je, da poročilo ne govori o nobeni krivdi odbornikov, kojih občinski mandati bodo razveljavljeni in da gre torej za tri popolnoma poštene državljane brez najmanjše kazenske prejudikacije, bodisi po splošnem kazenskem zakoniku ali pa po zakonu o zaščiti države. Pa kljub temu bodo njihovi mandati razveljavljeni. Po- mniti moramo, da danes ne šteiemo L 1920. ali 1921., marveč danes živimo v letu 1927., ko sme v naši državi vsaka stranka politično delovati in javno kandidirati tako za občinske, kakor za oblastne m skupščinske zastope svoje kandidate in predstavnike. Gre torej v danem slučaju za absolutno brezpravnost in nasilje, ki se niti ne sklicuje formalno na kak pozitiven zakon. To se godi pod »socijalnim« ministrovanjem dr. Gosarja, ki se v Sloveniji predstavlja delavstvu kot zastopnik »krščanskega soei-jalizma«... Samozavest zmagovalca! Ker je dr. Gosar vstopil v vlado, piše »Slovenec«: »Sovražnik je premagan!, lahko rečemo danes z vso samozavestjo zmagovalca. Dr. Korošec se je zopet izkazal za prvovrstnega politika. Zaupanje, ki mu ga je izkaza! slovenski narod, se Je sijajno opravičilo.« Zakaj to zmagoslavje? Kje se je to zaupanje tako sijajno obneslo? Morda zato, ker je g. Gosar dobil ministrski avtomobil ter podžagan ministrski fotelj? Morda zato, ker se je SLS morala radi ministrskega portfelja potopiti v radikalni stranki in postati, kakor piše službena »Samouprava«, le »krilo in prirastek« narodne radikalne stranke? Ali pa morda zmagoslavje zato, ker se bo sedaj lahko z »velikim mojstrom« dr. Ravniharjem na čelu v Ljubljani formirala kleroradikalska framazonska loža? Razumemo, da piše »Slovenec« o zmagi, da bi njegovi ljudje ne videli najnovejše polomije dr. Korošca, da bi ne spoznali, da je SLS obesila na klin vsa načela ter se vrgla v naročje Vukičevičeve frakcije, ki velja za najbolj reakcijonarno, najbolj socijalno nazadnjaško v državi. Fašisti v službi Boga.. Čudna fašistična etika. Naši bratje Lahi imajo to čudovito, morda edino krepko razvito lastnost, da znajo iz niča ustvariti celega, slona. Naj se izvrši pri njih karkoli količkaj pomembnega na gospodarskem, kulturnem ali tehničnem polju, že to raztrobijo v svet kot velikanski dogodek. Naj se zgodi kateremukoli Italijanu doma ali v tujini najmanjša krivica, že sveti v svetovnih listih kot dogodek, ki ga ni mogoče ne pozabiti, ne odpustiti. Reklama je pri njih res zelo velika. Če jo odštejemo, ostane pogosto zelo malo. Tako se pri njih — in tudi v svetu — precenjujejo vsa gibanja, ki so gledana in občutena skozi očala pretiravanja. Ni mogoče pozabiti, kar se tega tiče, fašistične revolucije. Brez dvoma ji doma pripisujejo tak pomen, da jo postavljajo ob stran francoski ali ruski revoluciji. Kako radi bi danes videli, da bi bilo takrat preteklo več ki vi, da bi se bahali pred svetom in proslavljali svoje mučeništvo. Kar se tiče fašizma v svoii iznajdljivosti, še niso prezrli niti enega pripomočka, da bi ga povzdignili nad vsa gibanja na svetu, dasi se po svoji desničarski diktaturi loči od drugih desničarskih diktatur samo po reklami. Poleg vseh različnih poizkusov, da bi fašizem tudi duhovno opravičili in mu dali žig nekega višjega poslanstva, smo dobili zadnje čase — etiko fašizma. Da, fašizem ima tudi svojo etiko. Knjigo je spisal neki fašistični arivist, uvod ji Je napisal urednik goriškega laškega lističa, ki se je kot pesnik odlikoval po svojem nezmiselnem futurizmu, kot človek pa je brez značaja. Knjiga se imenuje v prevodu: »Etični temelji fašizma«. Ta knjiga piše: »Milica za narodno varnost je v službi Boga in italijanske domovine in na razpolago predsedniku vlade.« Ce pogledamo nadaljne stavk«, bomo izvedeli, da se je fašizem rodil v Muasolinije-vi glavi, iz razvojnega revolucionarnega duha in iz vojnega duha ter ima nalogo, da po volji italijanskega naroda obrani, povredno-ti in pomnoži moralne in socijalne dobrine, pridobljene z dnem 4. novembra 1918. Fašist, Mussolinijev duševni sin, bi nikoli ne rabil orožja, če bi ne srečal orožja na svojem pohodu za velikost Italije in za zgraditev imperija, ki je obstojal svoj čas, ko drugi še rojeni niso bili; zato je rabil isto orožje, ako tudi proti volji zakonov, ki so jih uporabljali drugi nasproti njemu. Po rimskem maršu so hoteli sovražniki fašizma, da naj ta položi orožje. Fašizem se je čutil vedno, kakor se čuti še danes, na višku največje idealposti in čuti v sebi tako moralnost, da je bolj nego vsi drugi blizu Boga, od katerega dobiva moč, da se ohrani in razvija, kakor je Vsemogočni že večkrat rešil vojvodo (Mussolinija) in ga ohranil. Ta (namreč Mussolini) pa je ustanovil zanj milico, katere prva naloga je, služiti Bogu, ki vlada vse stvari in uH ljubezen in pokorščino, in ki je izbral Rim za središče sveta, kamor se hodi ves svet učit krščanskih čednosti. Bog je v središču fašističnih misli, on vodi njihova dejanja, zato mu služijo in mu hočejo služiti, kakor služijo tudi italijanski domovini . . . In tako dalje. Upamo, da k tem besedam ni treba komentarja, če pomislimo na mnoge vnebo-vpijoče krivice, ki se god« nato bratom na drugi strani moje. C« gornje besede niso blazne, so bogokletne. In kar je posebno žalostno, je to, da tisti, ki to pišejo, v svoji samozaljubljenosti tudi resno mislijo tako. Ravno v istem času, ko namertvaje vpeljati v slovenske šole pouk veronauka v laHani, ko ne pripuščajo cerkvenih pevskih vaj po vaseh, ko so po Istri že pregnali hrvatske pridige. Mussolini in cirkuški klovn Sarajevo, 22. septembra, n. Tukaj gostuje žc p*r dni cirkus «Arena». Eden ixmed klovnov je pel tudi neko pesem, v kateri ironizira Mussolinija. Radi te pesmi se je pritožil tukajšnji italijanski konzul pri ve« Iikem županu, ki je danes prepovedal ns< daljno izvajanje te cirkuške toflce. Tudi poljski senat odgoden Prva protiustavna poteza Piltudskega Varšava, 22. septembra, d Tudi senat je vlada včeraj odgodils. Prvotni dekret o skli« oenju senata je bil razveljavljen in izdan nov dekret, s katerim se sklicuje senat k zasedanju 30 dni pozneje, tako da se bo vršila prva seja šele po otvoritvi semjske* »a zasedanja. Odgoditev senata je bi« a objavljena še pred plenarno sejo senata. Starešinski odbor je sklenil vložiti proti te« mu koraku vlade svečan protest Parlamen. taroi klubi so večinoma že zavreli svoje stališče k odgodatvi sejma. Prvotno vzne. mar jen je se je že nekoliko poleglo. Zdi se, da do nameravanega skupnega protesta vseli parlamentarnih, skupin 6pJon ne bo prišlo, Nemci v ČSR odklanjajo Rothermereovo akcijo Prafr, 22. septembra, s. Pravosodni mini« st« Maier.H&rting (Nemec) je izjavil o sta. lišču nemških vkdnih strank glede Rother. mereove akcije: Nemške vladne stranke sto* je na stališču obstoječih dejstev. One vidi« jo svojo nalogo v borbi za praktično ude j« stvkev enakopravnosti narodov v okvirju češkoslovaške države. Zato poxdravjj*jo v»« ko »unsajo podporo teh prizadevanj. Od« klanjajo pa vsako zunanje vmešavanje, ki M moglo motiti mirni notranjepolitični razvoj ter ogražati mir Evrope. Zato odklanjajo nemške vladne stranke češko fašistično gu banje ravnotako, kakor odklanjajo Rother« mereovo akcijo. Vatikan hvali fašizem Rim, 22. septembra, d. cOsservatore Romano* objavlja uvodnik o udeležbi političnih oblasti na evharističnem kongresu * Bologni. V članku se ugotavlja, da je nasilje, ki se je izvajalo svoj čas proti cerkvi, v veliki meri popustilo. Trdote protiklerikai-nega preganjanja so izginile, kar je predvsem zasluga fašistične vlade, ki zasluži zato popolno priznanje in odobravanje vseh onih, ki iščejo blagor cerkve in človeške družbe izven in nad političnimi strankami. Letalske nesreče Praga, 22. septembra, s. Na vojaškem le. tališču v Hebu se je danes popoldne dogo« dala strašna nesreča. Dva pilota, en nadpo« ročnik in en četovodja, sta startal a v svrho vaje. Četovodja je s svojim aparatom letel nad nadporočniko v im letalom. Ko je ta ho« tel ravno vzeti kurvo, se je nameraval če« tovodja spustiti na tla ter zadel od zgoraj v letalo nadporočnika, kateremu je p rope. Ier razbil čreprnjo. Njegovo letalo je takoj padlo na tk in se docela ra-zbilo. Tudi le. tak) oetovodje je treščilo na tla in se raz« bilo. Nadporočnik Straka je mrtev, četo« vodja pa težko ranjen. Berlin, 22. septembra, (be.) V bližini Schwarze se je ponesrečilo bavarsko letalo. Pilot je ubit, trije potniki pa ranjeni. Sklicanje čsl. zbornice Praga, 22. septembra, d. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da bo poslanska zbornica sklicana dne 18. oktobra. Pred-vsem bo prišel v razpravo proračun. Politična posvetovanja izvrševalnega odbora koaliranih strank se bodo bržkone pričela že tekom prihodnjega tedna, fra teh posvetovanjih bo določen v glavnih obrisih delovni program za dobo do Božiča. Novi sovjetski poslanik v Varšavi Varšava, 22. septembra, (be.) Za naslednika umorjenega poslanika Vojkova je bil imenovan bivši tajnik sovjetske delegacije v Londonu Bogomllov. Šahovski mojster Capablanca — diplomat HaTanna, 22. septembra, d. Predsednik Kube je imenoval znanega šahovskega mojstra Capablanco za kubanskega diplomatskega zastopnika brez stalnega bivališča. Na ta način je dana Capablanei možnost, da se na državne stroške udeležuje raznih šahovskih turnirjev. Kongres francoskih prostozidarjev Pari«, 22. septembra, d. Tu zaseda nacijonalni konvent Velikega Orijenta, ki se ga udeležuje 400 delegatov francoskih prostozidarskih lož. Za predsednika je bil izvoljen Rosier. Avdijence v Vatikanu Rim, 22. septembra, g. Papež je danes dopoldne sprejel monsignora Pellegrinettija, nuncija v Beogradu, ter šibeniškega Škota monsignora Mfleta. V avdijenri je bil danes tudi novo imenovani madžarski poslanik pri Vatikanu, Jurij de Bareda, ki je papežu predložil svoje poverilne listine. Pozneje je papež sprejel še litavskega ministrskega predsednika Valdemaresa in mu ob slovesu izročil zlato spominsko svetinjico. Švedska razsodba o Mussolini ju Kodanj. 22. septembra, d. Socijaligtični list je nedavno označil Mussolinija v nekem članku kot . Ta označba se rabi v češčini za falote, lopove in sploh moralno popolnoma diskvalificirane osebe. Mussolini se je čutil zaradi tega tako užaljenega, da je vložil pri sodišču v Malrno zoper odgovornega urednika tožbo. Včeraj se je vršila razprava,__pri kateri pa je bil obtoženi novinar oproščen. Lord Hamilton umrl London, 22. septembra, s. Bivii ministrski predsednik, lord admiralitete lord Georg Hamilton je umrl. Bil je star 81 let. Levinov polet v Indijo London, 22. septembra, (be.) Levine in Hmcliffe sta. danes startala z letališča. Crovdon sa polet v KirakL Posmrtno sporočilo Nungesserja inCollija? Pariš, 22. septembra, s. poroča iz Haaga, da so v bližini obale pri Scheweningenu našli steklenico z nedatiranim pismom, ki je podpisan od ponesrečenih francoskih letalcev Nungesserja in Colli-ja in ki sporoča, da sta morala pilota pristati v Rokavskem zalivu. Nadalje poročajo listL, da so se našli ostanki letala. Dosedaj se še ne ve natančno, ali so to ostanki angleškega letala ali pa težko, 40 pa lahko ranjenih. Naši Kraji in Mednarodni kongres organizacij za propagando tujskega prometa Sprejem odličnih gostov v Ljubljani in na Bledu. Po sijajni ideji beograjske centrale je organizacija našega tujskega prometa pod vodstvom g. ministerijalnega načelnika g. dr. Zižeka prvič zbrala zastopnike vseh evropskih držav v Beogradu h kongresu, ki se vrši ne kakor dosedaj v enem kraju, temveč v etapah od kraja do kraja. Otvoritev se je vršila v Beogradu z razdelitvijo programa. Kakor še nikdar, je bila posebno posrečena ideja, da se kongres vrši v etapah v najlepših krajih države. Iz Beograda je cela delegacija zastopnikov vseh držav Evrope prišla včeraj ob 8.08 v Ljubljano, kjer sta jo sprejela predsednik Zveze za tujski promet g. dvorni svetnik doktor Marn in namestnik direktorja žel. g. inž. Schneller. Prispeli so iz Avstrije g. M. R. Deimlein, šef odseka ministrstva za trgovino in industrijo na Dunaju, iz Belgije M. Paul Duchaine, predsednik turistovskega kluba za Belgijo in glavni sekretar internacijo nalne zveze za turizem, za Bolgarijo g. M. Boris Ve-lev, tajnik poslaništva v Beogradu, iz Velike Britanije g. M. Ch. W. Sutton, urednik «Daily Maila», za Grško sekretar poslaništva v Beogradu g. M. Jean Kalergis, za Nizozemsko predsednik Zveze za tujski promet v Holandiji g. M. W. P. F. van Deventer in direktor dopisnega urada g. Charles van Ufford in zastopnik železnic holandske države g. G. H. Ravelli, nadalje gdč. Eringard, ki je bila že lani izvoljena za tajnico kongresa. Za Madžarsko je prišel predsednik sindikata tujskega prometa g. dr. L. Jakab s četvorico reprezentantov organizacij tujskega prometa na Madžarskem. V prominentni družbi zastopnikov tujskega prometa zastopa Italijo g. M. G. Bognetti, predsednik Tou-ring^kluba in podpredsednik italijanskega Enita. Češkoslovaško zastopa gospod A. Matoušek, generalni tajnik Svaza čsl. turistov. Turčijo Mumir Ibra-him Bey, vicekonzul v Beogradu, predseduje pa g. minister A. Jumod, glavni direktor švicarske tujeprometne zveze. Po pozdravu so se gostje peljali na velesejem, kjer so si ogledali pokrajinsko razstavo, ki je vzbudila splošno zanimanje. Zveza za tujski promet je prisotnim damam poklonila lične šopke iz cvetja, ki je bilo razstavljeno v vrtnarski razstavi. Nato so se gostje popeljali preko Tivolskega parka, stavbne kolonije na Mirju, starega rimskega zida in Cojzove ceste na Grad. kjer so uživali krasen razgled. Odtod so se vozili po Starem in Mestnem trgu na trg Tabor, kjer so posebno občudovali irnpo-zantni Sokolski dom. Mestna občina ljubljanska je udeležencem kongresa priredila zakusko, na katero so bili povabljeni tudi odlični zastopniki naše oblasti. Navzoči so bili gg.: veliki župan, vladni komisar, podpredsednik oblastne skupščine in predsednik Zveze za tujski promet g. dvorni svetnik dr. Marn. Po prisrčnem pozdravu g. komisarja Mencingerja in zanimivem francoskem govoru g. velikega župana se je zahvalil za ljubeznivi sprejem generalni direktor švicarske prometne centrale gospod minister g. Junod. v slovenskem jeziku in nadaljeval v nemščini. Po končani zakuski so se kongresisti odpeljali z vlakom na Bled, kjer so v tamošnjem Kazinu nadaljevali s svojim delom. Bili so zadivljeni nad jesensko lepoto našega Bleda, uživali so kljub poznemu letnemu času osvežujočo jezersko kopel ter napravili malo promenado po jezeru. Zvečer se je vršila skupna večerja v Park-hotelu, pri kateri je prav prisrčno pozdravil odlične goste g. dvorni svetnik dr. Mara in g. župan Kenda. Večer se je končal v zelo prijetnem razpoloženju. Zato, da se vrši ta kongres letos v Jugoslaviji in da bo imel kakor vse kaže, zadovoljiv uspeh, gre zasluga predvsem agilnemu šefu odseka za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo g. Cirilu Žižeku, ki obenem vodi kongres kot predsednik. Jutri nadaljujejo gostje pot v Zagreb in nato preko Plitvičkih jezer na naše morje. Nemško rovanje na meji ob Muri Maribor, 22. septembra. Od časa vezanja SLS in radikalov z nemškim gospodarskim in političnim društvom v Mariboru, ob meji ni več nacijonalnega miru. Sam «Slovenec» je pred zadnjimi volitvami ugotovil, da so si upali Nemci prvič popolnoma odprto nastopiti s svojo pangermansko politiko v čisto slovenskih občinah krog Maribora. Rezultati volitev v Narodno skupščino kričijo in so svarilni memen-to slovenskim strankam, da na tej poti paktiranja z Nemci ne gre več naprej, če nočemo zopet usužniti naših ljudi v jarem nemškega kapitala, akoravno smo v samostojni nacijonalni državi in akoravno nimamo drugih Nemcev, kakor par priseljenih kapitalistov, ki eksploa-tirajo slovensko gospodarstvo. Popolnoma slovenske občine, ker je imel le en nemški magnat iz mesta kako posestvo ali vinograd, so dale do 30 celo 100 in čez 100 nemških glasov iz rok slovenskih volilcev, ker tam ni ne enega Nemca. In vendar še danes ni čutiti energičnih korakov proti tej nečuveni nemški ekspanzivnosti. In že slišimo nove gorostasnosti. Še predvčerajšnjim smo ugotavljali kvarno dejstvo, da imamo tik ob meji na Sladkem vrhu ob Muri popolnoma nemško Sladkogorsko tovarno lepenk, ki pravkar gradi žično železnico od Sladkega vrha na št. Ilj. Slučajno smo zvedeli, da opravlja vse pravne posle te družbe in tako tudi pogajanja s posestniki na tej progi za odkup potrebnega zemljišča in tozadevne vknjižbe v zemljiško knjigo nemški advokat, bivši mariborski predvojni podžupan, tedanji vodja germanizacije. Ni samo slučaj, da je sedaj prišla nenadoma še vloga s 33 podpisi staršev iz Sladkega vrha, naj se pri tamošnji osnovni šoli otvorijo nemške paralelke. Cisto gotovo so ti starši sami Slovenci, ker tam Nemcev ni. In ravno tako je gotovo, da ti starši predmetne vloge na veliko županstvo niso izmeslili sami, ampak jo je povzročila vsenemška agitacija iz Maribora in Št. Ilja. Samo pri nas je namreč mogoče, da imamo tudi v obmejnem Št. Ilju, kjer se je bil dolga leta obupen boj za slovenstvo s Siid-marko in Schulvereinom, za okrožnega zdravnika nemškega voditelja in kandidata dr. Morocuttija. Vse neštete občine ob dolgi murski meji so brez slovenskega zdravnika, brez slovenskega voditelja. Zahteva po nemški šoli v Sladkem vrhu ie tem drznejša, če pomislimo, da imajo siidmarkini naseljenci itak svojo nemško šolo še v Št. Ilju in da je bila v Sladkem vrhu pred prevratom popolnoma nemška Schulvereinska šola, ki nam je dolga leta potujčevala mladino. Katehet je hodil iz nemškega Mureka, učitelji niso znali besedice slovenski. In sedaj naj na ljubo nemškemu dunajskemu tovarnarju in njegovim nemškim kompanjonom iz Zagreba zopet gradimo nemške šole in še naprej germani- Prvič » L;ub!jani! Napeto. Pustotovno! Dim fahac Ken Prekrasn cowboyski fiim. — Kopač i zata — Zlata po ja. — Na ad' razbo,-nii^ov na transporte/lata. Ken in negi. v koni st;ah in trepet ra2bojni«tv. Krasn naravni rosn tki. — L^pi igralci. — V glavni vlogi smeli in drzni Ken Mayasrd n orehov fcosj Tarzan Predstave ob 4.. pol 6, o' 8. in 9. ELITNI KINO MATICA Udeleženci mednarodnega kongresa za tujski promet s švicarskim ministrom Junotom v sredini, pri zakuski v kolodvorski restavraciji Kulturni pregled Repertoar ljubljanske opere in drame med velesejmom Četrtek, 22.: « M nogo hrupa za nič». Petek, 23.: «Traviata». Gostuje ga. Davida va^Slatin in g. Peter Burja. Sobota, 24.: e Večni mladenič®. Nedelja, 25.: *Orlov». Pri današnji uprizoritvi Verdijeve opero , dalje v ter . Razen imenovanih gostov nastopijo še sledeči naši člani: g3. Poličeva v ulogi Flore, služkinja Violette pa je ga. Ribičeva, očeta Germonta poje gosp. Holodkov, ostale ulo-ge pa gg.: Janko, Mohorič, Perko in Šubelj. Predstavo dirigira kapelnik gosp. Neffat, režijo vodi gosp. Šubelj. Cene običajne dramske, za posetnike gledališke razstave velja 20 % popust. cVeeni mladenič* v ljubljanski drami. V soboto dne 23. t. m. se bo uprizorila namesto že javljene komedije cVrt Eden> Engel-manova veseloigra v treh dejanjih c Večni mladenič« z gosp. Antonom Danilom v glavni ulogi. Nova Pirandellova drama. V italijanskih dramatskih krogih se živahno razpravlja o novi drami L. Pirandella cL'amica delle mogli*. Večina kritikov jo hvali, drugi, zlasti pa Ramparti, so jo najodločneje odklonili. V eni poslednjih številk lista dtalia che serive* je posegel v spor znani Adriano Tilgher, samodržec v laškem -»gledališkem svetu. Pravi, da je igra Pirandella. V nji je preveč intuicije sentimenta, ki Pirandellu nič ne pristoja. Tilgher obsoja tudi kritiko, ki slepo hvali vse, kar napiše sicilijanski mojster. Srbski in madžarski književniki. V poslednji številki tSrpskega književnega glasnika* smo brali zanimivo vest, da je ^Pen-kluboma* v Beogradu in Budimpešti uspe- lo, zbližati srbske in madžarske književnike. Politični odnosi med obema državama še vedno niso prijateljski in urejeni, vendar pa je intencija Pen - klubov, da se književniki tudi in zlasti še v takih primerih medsebojno zbližujejo, zakaj niti v vojnem času se ne smejo prekiniti vsi stiki in sleherna kolaboracija. Beograjski Ijah. Vpisovanje v tukajšnjo obrtno nada« lievalno šolo bo v sredo 28. t. m. od 17. do 19. v šolskem poslopju na Vodi. Učenci naj prineso s seboj svoje zadnje šolsko izpri« čevalo. Iz Kranja r— Za nedeljsko tombolo v Kranju vlada vedno večje zanimanje, tako da se obeta, da bo ena največjih tombol na Gorenjskem. Tombola se bo vršila ob 3. popoldne na Glavnem trgu. r— Imenik porotnikov za leto 1928. V pi« sami mestnega županstva kranjskega je raz« položen vsakomur na vpogled seznam za porotnike sposobnih mož za leto 1928. Iz« kaz vsebuje letos 38 mož iz občine kranjske. r— Za večerno promenado. Iz krogov lju« biteljev promenade smo prejeli: Z velikimi koraki stopamo v jesensko in zimsko sezo* no. Zvezda okrog Narodnega doma bo ta čas stopila v začasni pokoj. Vsako drugo mesto, tudi manjša podeželska mesta in tr« gi imajo navado, da razvijajo večerno pro« menado po gla.vni ulici aH po trgu. Edino naš Kranj naj bi v tem pogledu zaostajal zlasti, ker ravno tega, iz česar bi družabno življenje in kontakt v najširšem obsegu po« trebovalo impulza in prilike, najbolj nedo« staja. Glavni trg je zvečer tako razsvetljen ir. vedno simpatičen vsled snage in zunanje« ga lica, kakor malokje v naših prilikah. Naj se uvede večerna promenada po končanem delu! Tu se tudi občuti velika vrzel, da ni« ma mesto lastne godbe, ki bi priredila pro« menadne koncerte. r— Udeležence revije narodnih noš o po« zarjamo, da se dobijo pri fotografu Štefanu Rovšku fotografični posnetki. r— Gibanje med pekovskimi mojstri. V zadnjem času so podvzeli kranjski peki z obrtno zadrugo vred akcijo skupne uredit« ve vprašanja nedeljskega počitka v pek ar« ski obrti, vprašanje pekovskih pomočnikov in vajencev ter o realizaciji ustvaritve skup« ne parne pekarne. Pretečcno nedeljo so sklicali tukajšnji peki tozadevno zborovanje vseh pekov iz celega kranjskega sreza, ka« terega pa so se udeležili v največjem šte» vilu le peki iz Kranja, medtem ko so peki iz škofjeloškega sodnega okraja popolnoma izostali. Radi tega je bil sestanek zaenkrat odpovedan in preložen na poznejši čas. Ka« kor smo se informirali, nameravajo tukaj« šr.ja pekovska podjetja osnovano akcijo na« dalje voditi in izpeljati. r— Kino v Narodnem domu predvaja ve« lefilm «Quo vadis» najnovejše kino produk« cije po glasovitem romanu Sienkiewicza iz dobe rimskega cesarja Nerona. Prvi del bo v petek in v soboto ob pol 6. in pol 9. zve« čer, v nedeljo ob 11. dopoldne, ob pol 2., ob 4. in ob 6. pop. ter ob pol 9. zvečer. Drugi del se bo predvajal prihodnji teden. r— Zahvala. Posebni pripravljalni odbor, ki je organiziral v Kranju tn okolici kras« no in bogato skupino narodnih noš, katera je dosegla v Ljubljani na velesejmu ob pri« liki revije narodnih noš iz Slovenije največ« jo pozornost in najlepši uspeh, se tem po« tom iskreno zahvaljuje vsem udeležencem in udeleženkam, ki so pripomogli k uspehu našega nastopa. Posebno zahvalo izreka vsem onim, ki so dali radevolje na razpola« go svoje n«r>dne noše. Obenem apelira pri« pra/vljalni odbor na vse one lastnike narod* nih noš in posameznih delov noše zlasti v okoliških vaseh, da te dragocene spomine toplo in skrbno čuvajo in da preprečijo eventuelno uničenje. Kakor je pričakovati, bodo v prihodnjem času domače pristne narodne noše praznovale še marsikateri praznik. Vam še enkrat iskrena hvala! Pri« pravljalni odbor. r— Kranjske narodne noše povabljene v Zagreb? Poročali smo že o velikem uspehu, ki ga je žela kranjska skupina fantov in deklet v narodnih nošah na ljubljanskem velesejmu ob priliki revije narodnih noš iz Slovenije. Kakor čujemo, bodo povabljeni Kranjčani, da posetijo Zagreb ob priliki stične revije, ki jo nameravajo prirediti po ljubljanskem vzoru. Šport H. kolo jesenskega prvenstva Jadran : Primorje, Hermes : Slovan V nedeljo se nadaljujejo prvenstvena tek« movanja I. in II. razreda. V drugem kolu prvorazrednih tekem se srečajo Jadran in Primorje ter Hermes in Slovan Z ozirom na sormo omenjenih štirih klu« bov je pričakovati topot intertsanten šport. Prhr.orje, ki otvarja svoj prvenstveni start, naleti na Jadrana, ki je v prvem kolu doka« zal, da zna vzdržati in tudi zmagati. Vse« kakor ima v drugem nastopu močnejšega nasprotnika in so njegove šanse za zmago mnogo manjše, vendar presenečenje ni iz« ključeno. Dočim je Primorje tehnično in taktično na boljšem in ima za seboj bogat trening, bo Jadran gotovo razvil vso svojo ambicijo in požrtvovalnost, da si utrdi po« zicijo v tabeli. Drugi par Slovan : Hermes ni manj zani« miv. Slovan, ki se sistematično izpopolnju« je in dovršuje svoje moštvo, naleti v Her* mesu na rivala, s katerim je ob svoji pet« najstletnici izgubil semifinalno tekmo za pokal mesta Ljubljane. Hermes je pokazal lepo kombinacijsko igro, dočim igra Slovan žilavo in precej težko. Gotovo je, da bo tudi igra teh dveh nasprotnikov nudila mno> go napetih momentov. Tekmi se vršita ob 14.30 ozir. 16.15 na igrišču Primorja. Dopoldne igrata rezervi obeh klubov. Poleg gori navedenih pa se odigra tudi prvenstvena tekma II. razreda med Reko in Svobodo. Oba kluba imata precej rutini« ran materijal in sta več ali manj pretendien« ta na enega izmed najboljših mest v prven* stveni tabeli. Stara pesem. Kakor piše mariborski i : 764-5 /624 762-1 755-8 19-0 200 210 18-0 74 78 74 0 0 8 megla 7. Sobice vzhaja ob 5.45, zahaja ob 17.59, luna vzhaja ob 1.34, zahaja ob 17.9. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 24.4 C, najnižja 12.2 C. Dunajska vremenska napoved ta petek: V severnih alpskih deželah oblačenje, mogoče že dež in padanje temperature ob zapadnih vetrovih. V južnih alpskih deželah se bo lepo vreme za kratek čas poslabšalo. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremen-ljivo lil večinoma jasno, pozneje oblačno, zjutraj megla. Rudeči pirat ROD LA ROCOUE PRIDE! PRIDE! Sah Tretja partija Aljehin - Capa-blanca prekinjena Buenos Aires. 22. septembra, s. Včeraj se je odigrala tretja partija med Aljehinom in Capablanco. Po 41. potezi je bila pri boljši poziciji za Capablanco prekinjena. * Prvi igralni večer Ljubljanskega šahov, kluba je bil dobro obiskan. Prišlo je nad 20 članov, od katerih se jih je udeležilo brzo-turnirja, na katerem je bil prvi in s tem osvojil prvenstvo za september Rudolf Mrz-likar, ki je dosegel 14 točk. Drugi je bil Vogelnik 12 trelji in četrti Volkar, Fink 10, potem slede Tekavčič Zidan in Osvald 7 itd. Splošni turnir. Takoj z začetkom oktobra se bo pričel klubov splošni turnir, katerega se morejo udeležiti vsi novi člani in oni, ki niso v katerem prejšnjem splošnem turnirju dosegli polovice dosegljivih točk. Prijave sprejema na igralnih večerih gosp. Furlani. Medklubske tekme. Ljubljanski šahovski klub namerava to sezono organizirati tekmovanje med vsemi klubi in šahovskimi krožki v mestu in bližnji okolici, ker upa s tem dvigniti interes za šah v klubih samih in izven njih. Zaenkrat bi prišli v poštev šahovski klubi Ljubljanski, Triglav, šišenski in krožki Bratstva, JDAD Jadrana in Preporoda, prosimo vse naštete klube in krožke, da javijo pismeno ali po svojih članih, ako so v načelu pripravljeni sodelovati, nakar se bo sklicala seja delegatov, ki bo odločala o podrobnostih izvedbe. Simult&nka gosp. Furlanija se prične v soboto ob pol 8. zvečer. Vabijo se udeleženci in kibici. Samo Taky uničuje dlake in mazulje trdi plesalka Jasmine. »Britev povzroča, da dlake rastejo ponovno jačje in guštejše, pravi dražestna igralka«, britev -je- nepraktična, nevarna, povzroča izpuščaje:- in popušča grde črne pikice. Navadna sredstva za uničenje dlak imajo iaiko neugodan duh. a njihova uporaba ni ednostavna. Ko sem se se poslušala navet mojeg zdravnika in se odločila da pokušam Taky. bila sem mah iznenadena. Ta dišeča krema, ki jo uporabljam kakor izlazi iz tube, uničuje dlako do korena tako, da je cesto takoj izgine. Ni se treba bati nikake poškodbe kože. Ona ostane po uporabi bela in gladka, brez ikakove črne pike. Vsaka žena, ki ji je za njene čare, morala bi uporabiti Taky. To je tako jednostavno!« Opazka: Takv dobite povsod, čuvajte se ponarejenja in zahtevajte samo Taky (francoski patent). Zastopstvo in glavni depot za Jugoslavijo: HENRY H. NEUMANN — ZAGREB, Boškovlčeva 42. Dopisi JEZICA. Pri zadnjih skupščinskih volitvah se je pokazalo v občini pravo razmerje glasov po političnem mišljenju. Značilno je za klerikalno stranko, da je pri teh volitvah kljub silnemu pritisku in žilavemu delovanju številnih agitatorjev nazadovala za 39 glasov, dočim je demokratska nara-stla od 51 na 65 glasov. Tudi socijalisti so nazadovali za 8 glasov in če ne bodo zavzeli proti klerikalcem drugo taktiko, jim bodo novo pečeni »radikali« pobrali še več glasov. — V soboto, dne 24. t. m. je ustanovni občini zbor krajevne organizacije SDS pri g. Ramovžu v Stožicah. Začetek ob 20. Na zboru poroča tudi govornik iz centrale. Vabimo somišljenike k obilni ude-leižbi. KAMNIK Sokolsko društvo izreka iskreno bratsko zahvalo vsem. ki so na katerikoli način pripomogli, da je društvena prireditev 4. t. m. tako lepo uspela. Z željo, da bi vsi še v nadalje ostali tako naklonjeni našemu društvu, vam kličemo naš bratski Zdravo! — Odbor. SV. ANTON NA POHORJU. V nedeljo. 18. t. m. je priredila pri nas marenbeTška podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« sestanek. Mnogobrojne došle kmetovalce je pozdravil predsednik podružnice g. Ivan Mravljak iz J/ufrreda. Naš priznani sadjar g. šolski nadzornik Močnik iz Prevali je s svojim poljudnim predavanjem o pomenu in koristi sadjarstva živo zainteresiral poslušalce. O. učitelj Kopriva je prav srečno predočll pomen vrtnarstva za kmečki dom. Dober obisk sestanka, kakor živo zanimanje navzočih priča, da si želijo naši kmetovalci še večkrat slična predavanja o gospodarskih vprašanjih. SV. LENART V SLOV. GORICAH. Vpisovanje za šolsko leto 1927/28 bo dne 2. oktobra od 8. do 12. ure. Vsak na novo vstopivši vajenec in vajenka naj prinese s seboj delavsko knjižico in odpustnico iz osnovne šole. Redni pouk se prične dne 5. oktobra ob 13 To šolo obiskovati so obvezni vsi obrtni in trgovski vaienci ter va-jenke, oddaljeni od šole do 6 km. Prostovoljno pa io lahko obiskujejo tudi vaienci izven določene razdalje, pomožni delavci in pomočniki Vodstvo opozarja mojstre in starše vajencev ter vajenk. da se točno ravnajo po tem razglasu, sicer iih bo zasledovalo in kaznovalo obrtno oblastvo. ki postopa napram renitentnežem zelo strogo. Gospodarstvo Prisilna poravnava Kakor smo že poroSali, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdelalo načrt zakona o prisilni poravnavi in ga poslalo vsem gospodarskim organizacijam v državi, da ga prouče in da zavzamejo svoje stališče napram določbam tega zakonskega načrta. V principu je torej vprašanje ponovne uvedbe prisilne poravnave več ali manj rešeno. Ze pred ukinjenjem, posebno pa po 1. aprilu 1925 se je v naši javnosti mnogo razpravljalo o vprašanju prisilne poravnave. Gospodarski krogi so se po večini izjavili za ponovno uvedbo prisilne poravnave. Posebno se je za to zavzemalo Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov, ki gotovo najbolj pozna slabe posledice pomanjkanja možnosti poravnalnega postopanja. Manj kalo tudi ni tozadevnih intervencij s strani inozemskih upniških organizacij (dunajski , fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Novosadska blagovna bori* (22. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2 % 206 do 2975; sremska, 78/79 kg, 2 % 2825 — 296. Turščica: baška nova za december-ja-nuar 187.5 — 195; sremska nova za november 177.5 — 180. Moka: baška <0» 425 do 437.5; baška <2> 407.5 — 416; baška <5. 880 do 390; baška «6» 3Ž75 — 3375; baSka c7» 270 — 280; baška <8» 205 — 210. Dunajska borza ia kmetijske produkte (22. t. m.) Tendenca na dunajskem tržišču je dalje reservirana. Promet se razvija v najožjih mejah. Glede na dviganje cen turščici na ameriških borzah je tndi na dunajskem tržišču tendenca v turščici precej prijaznejša. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 - 44.5; rž: marchfeldska 385-80; j eč-men: 38 — 43; turšSica: 28 — 285; oves: domači in madžarski 295 — 30. M o k a v trgovini na debelo: domača 66 do 69, madžarska 63 — 66, romunska 61—68. Prestolonaslednica kot dijakinja Pred kratkim se je vpisala na ley-densko univerzo slušateljica po imenu Loekie van Buren. Toda to njeno ime je privzeto, kajti dijakinja je — prestolonaslednica Julijana holandska. Slušateljica študira hkrati na pravni in bogoslovni fakulteti. Svoj stan si je izbrala v neki vili v Katwycku, slikoviti ribiški vasi, ki leži na obali Severnega morja v bližini univerzitetnega mesta. Princesa namerava prebiti svoja visokošolska leta kot prava dijakinja skupno s svojimi tovarišicami, enaka med enakimi. In ravno zato, da bi je nihče ne prepoznal, si je izbrala drugo ime. Dempsey ali Tunney? V trenutku, ko to pišemo, se match med dvema najodtličnejšima sodobnima boksarjema najbrž še ni odigral. Ker torej ne moremo zabeležiti njegovega rezultata, kamoli posameznih zanimivosti iz ringa, naj nam bo dovoljeno, da izpolnimo člančič z nekaterimi margi-nalijami, zanimivimi ne samo za športne fanatike, nego tudi in predvsem za široki krog naših čitateljev. Splošne življenske podatke obeh boksarjev smo navedli že včeraj. Danes naj dopolnimo, da je Tunney po narodnosti «irish-ameTican», t. j. ameriški Irec, Dempsey pa «irish-scotch (Škat)-american». Mnogim čitateljem utegne biti še neznano, da se je Tun-ney udeležil svetovne vojne na francoski fronti pri Chateau-Thierryju in v belleaujskejn gozdu in da bi bil sigurno prišel z ameriško legijo v Pariz, da ni bil match napovedan baš na sredo septembra. Nasprotno pa Dempseyu zamerijo, da ga med vojno sploh ni bilo na spregled. Dempseyeva zmaga nad svetovnim prvakom Tunneyem bi značila revolucijo v zgodovini boksa. Do danes ne poznamo niti enega šampijona težke kategorije, ki bi se mu bilo posrečilo poraziti svojega naslednika in si vdru-gič izvojevati naslov svetovnega prvaka vseh kategorij. Corbett je poskusil srečo z Jimom Jeffriesom in že je kazalo, da bo zmagal. Ali v 23. (!) rundi so mu odpovedale noge in knockoutan je moral priznati premoč svojega naslednika. Še malo statistike! Prvi oficijelni svetovni prvak v boksu težke kategorije je bil John L. Sullivan (1890.—92.), njega je nasledil James J. Corbett (do 1897.), za njim Bob Fitzimmons (do 1899.). James J. Jeffries (do 1906.), Tommv Burns (do 1908.), Jack Johnson (do 1915.), Jess Willard (do 1919), Jack Dempsey (do 1926.) in Gene Tunney od 23. septembra 1926. * Chicago, 22. septembra, s. Mrzlična napetost v pričakovanju izida boks-matcha med Tunneyem in Dempseyem je dosegla svoj višek. V zadnjih dveh H. F.: Previdni deklic dneh je prispelo v mesto 150.000 tujcev. Dosedaj je bilo prodanih 175.000 vstopnic za dva in pol milijona dolarjev. Od te vsote bo dobila država najmanj četrt milijona. Stave stoje 6 : 5 za Demp-seya. Posebna organizacija bo skrbela za čim hitrejšo poročevalsko službo. Tej organizaciji je na razpolago 150.000 milj dolga telefonska in brzojavna mreža. Tunney je izjavil, da še nikoli ni bil tako gotov svoje zmage kot sedaj. Na drugi strani pa je tudi Dempsey dal zelo samozavestne izjave. Z dolgo palico v desnici, v levici držeč vrvico, ki ima na njej telička privezanega, z vrečo otrobov preko rame in s pipioo med zobmi — tako copota Sa-parjev hlapec po cesti. Prav tedaj se prikaže iz Matičkove grape čeden deklič in na cesti zadeneta vkup. »Hoj,« meni hlapec, »ali ni to Tre-barjeva Zefka?' »Ne vem,« reče deklič in si popravi lase z rokami, ker so ji zlezli na obraz. »Imava menda isto pot, ne?« vprašuje hlapec dalje. »2e mogoče.« , »Gliha vkup štriha, je dejal hudič oglarju — tak pojdemo kar vkup vsi trije, kaj?< Tako govoreč obrne fant svoje tele čez cesto. Naglo gre deklič na drugo stran. »To ti je kislica,« si misli hlapec »Kaj si tako trdovratna, Zefka? Saj ti nisem nič storil!« Tedaj ga pogleda s strani — oči ima ko dvoje žarečih oglov. »Ste mi preveč sovražni, vj moški!« »I. kako pa to?« »Tamkaj v Matiokovi grapi,« se dela kislo deklič, »me je pravfcar tudi eden Infantilna paraliza v Lipskem Nedavno smo poročali, da se je pojavila v Rumuniji in na Madžarskem zahrbtna otroška bolezen, infantilna paraliza. Obolenja so zelo zagonetna in tem neprijetnejša, ker za bolezen ni pravega leka. V Ameriki razpolagajo baje z nekimi obrambnimi sredstvi, toda Evropa si šele danes nabavlja potrebno literaturo in medikamente, kar jo bo stalo več žrtev nego bi bilo potrebno v drugih razmerah. Po najnovejših vesteh se je paraliza pojavila tudi v Nemčiji. Najtrdneje se je vgnezdila v Lipskem, kjer so ugotovili prvi primer šele pred nekaj dnevi. Širila se je z rapidno naglico in v par dneh je mestni fizikat v Lipskem ugotovil 73 obolenj. Dvanajst otrok je že umrlo. Zdravniki so kajpada ukrenili vse potrebno, da epidemija ne zavzame katastrofalnih dimenzij, a kakor rečeno, nimajo posebnih uspehov. Skrb, da se bolezen sploh ne pojavi, je še najsigur-nejše obrambno sredstvo. Kolikšna je hitrost 523 km na uro, si niti ne moremo prav predstavljati; povemo naj le, da odgovarja ta brzina 145 m na sekundo, t. j. skoro polovici brzine zvoka (333 m na sek.). Še leta 1919. je bila največja hitrost, ki jo je mogel človek doseči, «jedva» 268 Jem na uro. Naslednje leto se je že zvišala na 302 km, leta 1921. na 330, 1 1922. na 358, 1. 1923. na 429 in 1. 1924., kakor omenjeno, na 448 km. Kinkead s svojim rekordom ni več osamljen. Še isti dan je njegov rojak Webster dosegel v Benetkah isto hitrost! Podoba je, da so se Angleži letos v resnici dobro pripravili . . . Porota Če bi bil pet minut gospod 523 km na uro! Vest, ki smo jo pred dnevi priobčili z rezervo, se je izkazala za resnično: angleški vojaški letalec Kinkead je dosegel v Benetkah na poskusnem poletu, pripravljajoč se na tekmovanje za Schneiderjev pokal, ki se bo vršilo v nedeljo 25. t. m., povprečno hitrost 325 milj ali 523 km na uro. Skupno je letel 35 minut. Poučeni letalski krogi so že dolgo slutili, da se na Angleškem nekaj pripravlja. Vse poslednje mesece so se vršili v Felixstownu na obali Severnega morja poskusi, ki so bili zaviti v tajinstveno kopreno. Vedelo se je le, da se Angleži temeljito pripravljajo za ata-ko na hitrostni rekord, vse podrobnosti pa so znali skrbno prikriti. Toda vzlic temu, saj skoro ni mogoče verjeti: dosedanji svetovni rekord v avijonu je imel francoski podporočnik Bonnet, ki je dosegel 11. decembra 1924. z avijonom povprečno hitrost 448 km na uro. In od 448 km do 523 km na uro je vendar velikanski skok! Dosedanji rekord na hidroplanu pa je imel laški letalec Mano de Bernardi, ki je lani takisto o priliki tekmovanja za Schneiderjev pokal letel v Hampton Roadsu (Norfolk, USA) s povprečno hitrostjo 416 km 618 m na uro Parižanom je bilo poleti dolgčas. Preganjali so si ga na razne načine: bogatini v letoviščih, siromaki pa doma, kakor so znali in umeli. Pariški tednik «Le merle blanc» je skušal doma ostalim ljudem olajšati pezo poletne vročine s posebno anketo. Zastavil je čita-joči publiki vprašanje: Kaj bi storili, če bi bili pet minut gospod Bog? Na to vprašanje so prišli različni odgovori. Uredništvo jih je izločilo serijo ter Jih objavilo. Evo nekaterih v kratkem izvlečku: Če bi bil pet minut gospod Bog, piše prvi čitatelj, bi najprej pomladil svet za 6000 let, kajti tedaj je bilo življenje mnogo prijetnejše kot dandanašnji. Drugi piše: Če bi bil pet minut gospod Bog, bi najprej podaljšal teh pet minut. Ta gospod želi očividno preveč, zakaj anketa že principijelno ne dovoljuje podaljška določenega roka. Tretji čitatelj je pisal: Če bi bil jaz gospod Bog, bi se zahvalil že v prvi minuti za božji tron in bi podal demi-sijo. Težko je bogovati Zemljanom v današnjem času. Neki trgovec je pisal, da bi on na božjem prestolu poklical v nebo vse davkarje, carinike in eksekutorje. Potem, meni, bi nastopili na zemlji boljši časi. Duhovito je odgovoril na zastavljeno vprašanje neki novinar: Jaz bi na mestu gospoda Boga skušal dobiti takoj telefonsko zvezo, samo če ne bi bilo pet minut čakanja premalo. Neka ženska, ki ji je najbrže premalo grehov na svetu, je pisala: Jaz bi ustvarila takfll kakšen nov greh. Zanimiv je končno odgovor pesimista, ki je svoje mnenje formiral tako-le: Če bi bil jaz Bog, bi me vseh pet minut grizla vest, da sem ustvaril svet. Skočil bi iz nebes na zemljo in bi se ubil. X Nova ruda. Na polotoku Kola je ru« ski rudoslovec prof. Borisov našel novo rudo, katero je imenoval nefelin. Nefelin sc pomeša s peskom in s kredo, iz te zme« si pa se pripravlja steklo. Poskusi z ne* felinom, katere je napravil keramični in* stitut v Moskvi, so pokazali odlične rezul* tate. Novo steklo je trpežnejše od dose* danjega, pa tudi znatno cenejše. Borisov računa, da se nahaja na Koli najmanj 30 do 50 milijonov ton nove rude. Sovjetska vlada je vzela rudokop v svojo upravo. Kralj Mihael rumunski se uči jahanja Čeprav je še dete, se mora ru« munski princ Mihael, ki je po smr* ti kralja Ferdinanda in abdikaciji princa Karola zasedel rumunski prestol, učiti marsičesa, kar je pri* hranjeno njegovim tovarišem m podanikom. Z vladarskimi skrbmi in neprilikami mu je zaenkrat si* cer še prizanešeno... toda kralji morajo biti ne samo dobri držav* niki, nego tudi spretni jezdeci, in ^ato se mladi suveren že zdaj uri v jahanju. ustavil, da bi šla vkup, tak, ki zna, pra- j vi zvitorepec in kar namah — fej te ; bodi, omelo nagnusno!« Zefka se strese in si drgne obrazek, I kakor da se že od krsta ni več umila. »Glej ga spaka,« se smeje fant, »poljubček ti je dal? Mejduh, zdaj ti zrastejo brki! Tak zanikaren potepin!« »Vsi ste enaki, potuhnjene grdobe ste, nobenemu ne zaupam!« In nato ga pogleda še enkrat preko rame — brke ima črne ko smola, in navite so majčkeno.. »Ne bodi taka, Zefka, saj vidiš, da se ne morem ganiti, ker imam obe roki polni? Res ne vem, kako naj bi ti kaj storil?« Tedaj se Zefka ustavi in dene roke v bok. »O ti razuzdanec ti vranji, misliš, da vas ne poznam? — Palico porineš v tla, tele privežeš nanjo, vrečo vržeš čezenj, pipo vtakneš v žep, zagrabiš me okoli pasu, kjer sem tolikanj ščegetljiva — in potle se kajpa ne morem braniti --« »Hudimana!« misli hlapec, drugega nič. Šla sta naprej in sta prišla na kraj, kjer cesta zavije v hosto in mežika solnce skoz drevje. Nenadoma se hlapec ustavi, porine 1 palico v tla, priveže tele nanjo, vrže vrečo čezenj, vtakn? pipico v žep, po- ; grabi deklica okoli pasu — slišati je krik in mlask — in vsi trije stoje ondi in se gledajo, fant, Zefka in teliček... Do pi-čice si je Saparjev hlapec zapomnil pouk, ki mu ga je dala Zefka. »Vidiš,« pravi, »kako ste ženske prebrisane — jaz bi lahko čakal do smrti, pa mi ne bi prišlo na um.« Najboljše, najtrpeinejše zato najcenejše. Darujte za spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju 1 Ljubljana, 22. septembra Anton Pesek pred porotniki Danes je posadila usoda na porotno klop Antona Peska, rojenega. 3. julija 1879., ože* njenega industrijalca v Ljubljani. Obtožnica navaja: Anton Pesek je kot predsednik «Ljub« Ijanske posojilnice®, zadruge z o. z. kot dolžrice v?č upnikov, malomarno povzro« čil njeno plačilno nesposobnost posebno s tem, da je čez mero trošil in v dobi od 12. julija 1924. dalje dal lahkomiselno sebi kre* dit v skupnem znesku 1,811.780 Din. Kot predsednik iste posojilnice je malomarno oškodoval njene upnike s tem, da je, spo* znavajoč njeno plačilno nesposobnost, v za* četku leta 1925. pa do 2. julija 1926., spre* jemal vloge in najemal nove dolgove ter ni pravočasno predlagal razglasitve konkurza. Kot predsednik «Ljubljanske posojilnice® je namenoma povzročil popačenje njenih poslovnih knjig s tem, da je po svoji knji* govodinji dal koncem decembra 1924. ne* upravičeno vpisati v blagajniški dnevnik kot gotovino 50.000 Din, a v knjigi o po* sojilih pa kot posojilo, vrnjeno od «Sloven« ske premogokopne družbe® 250.000 Din; ob isti priliki je dal neupravičeno vpisati v knjigo o posojilih to svoto kot posojilo, vr* njeno od «SIovenske premogokopne druž« be», v knjigi o naloženem denarju pa kot naložbo pri »Gospodarski pisarni«. Obtožnica dalje navaja, da je nekoč no* vembra ali decembra 1925. ukazal vpisati po sojilo 60.000 Din dovoljeno «Slovenski pre* mogokopni družbi® na ime »Prometne ban« ke», da je poleti 1926. v knjigah «Ljubljan* ske posojilnice® naložbo » Jugoslov enske za* varovalne hranilnice® po 220.000 Din, dal vpisati kot svoje lastno doplačilo, a 12. sep« tembra 1924. dal neupravičeno vpisati, da je vložil v »Ljubljansko posojilnico® 800 tisoč Din, a »Slovenska premogokopna druž ba® 200.000 Din. Kot predsednik »Ljubljanske posojilnice® je dal obdolženec koncem decembra 1924. v bilanci vedoma napačne navedbe, ker je ukazal neupravičeno navesti 50.000 Din kot prejem blagajne in isti znesek kot vrnjeno posojilo «SIovenske premogovne družbe® ter znesek 250.000 Din kot vrnjeno posojilo iste družbe ter isto vsoto kot naložbo pri »Gospodarski pisarni®. Kot predsednik «Jugoslovenske zavaroval ne hranilnice®, dolžnice več upnikov, je ob« dolženec malomarno povzročil njeno plačil* no nezmožnost, osobito s tem, da je v do« bi od 29. marca do 30. septembra 1926. na« ložil v »Ljubljanski posojilnici® znesek 305.269 Din, a sebi dovolil kredit 25.000 Din. Naposled dolži obtožnica Peska, da je od i2. julija 1926. dalje z zvitim prigovarja« njem, da jih bo vzel v službo, če vlože de* rar, oz. z zatrjevanjem, da sta oba nave« dena zavoda zanesljiva, ali pa tudi z oblju« bo visokih obresti, spravil 20 ljudi v zmoto ali pa njih zmoto glede solidnosti obeh za* vodov zlorabil, s čemer jim je povzročil skupno 393.243 Din škode. S tem je zakrivil obdolženec pregrešek malomarne kride, pregrešek po § 89 zadrž. zak. in hudodelstvo goljufije. Zagovor: Predsednik: — Leta 1910. ste po 121etnem službovanju kot učitelj vstopili v službo pri podružnici «Orve», češke zavarovalnice v Ljubljani, a ob enem ste začeli izdajati »Slovenski ilustrovani tednik®. Obtoženec: — Res je. Ko sem službo za« pustil, sem živel od dohodkov tega tednika, ki je tedaj izhajal v 13.500 izvodih. — Leta 1915. ste kupili tiskarno v Kr« škem, pozneje tudi tiskairno g. Hribarja v Ljubljani, ki ste jo pa leta 1917. zamenjali za »Zadružno tiskarno® na Starem trgu v Ljubljani — Združil sem obe tiskarni pod imenom »Zvezna tiskarna®. — Kupnino ste vzeli na dolg 18.750 Din in še isto leto kupili posestvo v Halozah, leta 1918. hišo v Wolfovi ulici, za katero ste si zopet izposodili 75.000 Din. — Tako je. Imel sem tudi svoj denar, a mnogo mi je škodoval dnevnik «Jugosla» vija®, ki sem ga začel izdajati koncem leta 1918., a sem se dal pozneje pregovoriti, da sem vstopil v boj z demokrati. List je kma« lu opešal, imel sem zgubo. — Zakaj ste ustanovili sredi leta 1919. «Jugoslovenski kreditni zavod® v Ljubljani? — Iz osebnih razlogov; saj povdarjam, da sem imel tedaj svoj denar. — Leta 1921. ste kupili premogokop in ste dali pripisati lastninsko pravico na ta« kozvano ^Slovensko premogokopno druž* bo®. Istega leta ste ustanovili z nekaterimi znanci »Jugoslovansko gospodarsko unijo®, ki naj bi se predvsem pečala z raz pečava« njem enega vagona čevljev, naročenih iz Češkega. — Da. Pri tem sem imel nesrečo, češka krona se je dvignila, imel sem zgube okoli 1,250.000 Din. — Kdo je vodil vaš rudnik? — Za to postavljeni obratovodja, a nad* zoroval ga je večkrat inženjer. — Kako je bilo s premogokopom? Ali je bil rentabilen? — Izvedenci, ki so ga videli so dejali, da je veliko vreden, vsako leto bi donašal lah« ko nad milijon dinarjev. Saj sem investiral vanj kake tri milijone. — Glede »Ljubljanske posojilnice®, ki ste jo ustanovili leta 1924., pravi obtožnica, da ste kot njen predsednik preveč trosili in dajali sebi lahkomiselno kredit. Za reklamo ste baje izdali prvo polovico leta nad 72.000 dinarjev. _ Koliko sem dal, pač ne vem; reklama mora biti, zlasti pri začetnem podjetju, ta« ko delajo tudi drugi zavodi. — Kaj je torej s kreditom. Glasom obtož* niče ste ga trošili čez mero in »i ga dali skupaj izplačati nad 1,800.000 Din. _ Bil sem uverjen, da me bo rešil P*e» mogovnik Sicer je bilo izčrpanega več pre« moga kakor sem mislil, a moje polje je ve» liko. Bil sem trdno, prepričan, da mi bo prt« dobljeni premog kmalu jel poravnavati ""^TV^foste priznali, da je radi Vašega dolga postala posojilnica plačila nezmožna? — Ne, ker to ni res. Hujskanj« je vzrok temu. — Kako je bilo torej začetkom leta 1925. pa do 2. julija 1926.? AK se čutite krivega, ker niste razglasili konkurza, a ste kljub temu jemali nove vloge? — Nikakor ne. Ze prej bi bil rad napove« vknj> sotrud. n ikono, da. »e oni slovenski učitelji, ki so premeščeni v notranjost kraljevine, ne bo» do radi tega pritoževali. Naučoo ministr« stvo ni hotelo nikogar kaznovati, marveč namen je bil ta, dati drugorodoim učite, ljem priliko, da spoznajo veliko državo, kateri pripadajo in da bodo zajemali iz čd« stih io večnih virov itftMjonske kulture. Samo korist bodo imeli in vživali bodo. Kak imeniten skok je na primer napravil oni učitelj, ki je iz Ustij premeSčen v Pire. to di Toec&na, to je kraj, za katerega se bo r« tudi srednješolski učitelji... p— Italijanski kralj je prisostvoval ve« lik-im letalskim vajam ob meji, o kateri smo ie obširno poročali. Ko so vaje kon« osle, se je pripeljal po Soški dolini do Go« rfce ter posetil pokopališče v Oslavju, na kar je odšel na Sabotin, ki je bil, kakor mino, središče ljutih bojev v vojni. p— Liktorska športna igrišča morajo zgraditi v onih občinah na Goriškem, kjer ni hribovitega sveta za nasaditev predpisa, nih liktorskih gozdov. Sdrotnašnejše občine naj se združijo v konzorcij. Tako ukazuje goriški prefekt. p— Idrijski rudnik so poglobili že za eno polje, tako da jih je sedaj 14. Rudnik je globok 356 m. p— S a razpoloženje sta postavljena uča» telja Fran Križman v Šempasu in Frati Pod* gornik v Gojačah ter učiteljica Josipin* Kunstih podob.* na, OgLasniod, daltk -Jutra,' £uMfaiUh. VrtJtrnova+.T&L It. 2492. Malivglasi Ust, pristojbin* jt^vposla, IL obuvamazzročiSmu,so-um oglasua* priobčijo^ čtkoviu, račun, parbu-ira. nilnic* QuUjajia,št. n.841. JLalL oglasi, ii jluiljcr v pofrxdoualrva< in, socijal, na, ruz/jutn*, obcutflua,: uraka, beseda čopar.-Maj-manjši ZAAsak Vin, 5--. Pristojbina, za, šifro Vin,3-. j"LuUtm.,t , hotel »Union., Ljubljana. 29570 Več prirezovalcev sprejme večja tTgovIna z usnjem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrs.. 29550 Natakarico ali natakarja za gostilno v Zagrebu sprejmem proti procentom. — Potrebna kavcija. Vprašati pri por-tirju hotela «Slon». 29516 Gospodično is boljie obitelji sprejmem takoj aa vsa hišna dela (a sa pisproo v Zagrebu. — Vprajati pri pertfrju hotela »Elon«. 29517 Pisarn, uslužbenko prvovrstno, zmožno stenografije, slovenščine, nemščine ter srbohrv., sprejme J. Hagušar, Vrhnika št. 9. 2901S Pletiljo izurjeno v vseh delih, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 29527 Čevljar, pomočnika sprejmem za boljša dela. Plača od para, hrana v hiši, nastop takoj. — Alojzij Negro, Ljubno, p. Podnait — Gorenjsko. 29528 Natakarico ki zna kuhati in gospodinjiti, takoj sprejmem na račun, ako položi 3000 Din kavcije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29532 Agilne zastopnike za svetovni rekordni patent nemškega izvora, sprejmem Osebno se predstaviti na velesejmu: Paviljon H 506 —507. 29530 Pletiljo z lastnim strojem, sprejmem z vso oskrbo. Naslov v oglsanem oddelku Jutra. 29541 Pek. pomočnika mladega, za raznašanje kruha sprejme G. Tomšič, Višnja gora. 29542 Mesar, pomočnika dobro izvežbanega ▼ sekanju mesa, sprejme takoj L e v e o Franc, mesar pri Zmajslkem mostu. 29531 Tvornica strojev iz Nemčije sprejme tehnično iiobralenega, v krogih tekstilne industrije dobro vpeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra, pod šifro »E. D.» 29504 Pletiljo nogavic sprejmem v stalno službo s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe s točno označbo dosedanje službe ln zahtevkov na: Strojna ple-tiona, Zagreb, Kaptol 17/n Pletilja ki prevzame v stopalu raz-strgane nogavice v podple-tenje. naj javi svoj naslov z navedbo zahtevka na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Nogavice.. 29470-a Malo dela visok zaslužek! Prepričajte se in čudili se boste! 4—5000 Din si lahko mesečno prislužite pri razpečevanju vrednostnih papirjev in švicarskih ur na majhna odplačila. Zumbu-lovid, Aleksandrova c. 12. 29566 Dame samo z izrazitim talentom prodajanja, sprejme organizacija za obiskovanje privatnih strank proti stalni plači ra visoki proviziji. Pismene ponudbe z referencami pod »Stalno 25. na oglasni oddelek »Jutra.. 29525 Šivilja želi službo pri šivilji ali v konfekcijski trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Pridna. 29559 Elekromonter z večletno prakso, samostojen in zanesljiv pri vseh monterekih delih, izurjenv delih zunanje in notranje instalacije, želi stalne službe v kateremkoli podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod lifro »Zanesljiv elektromonter«. 29495 Kuharica pridna in poštena, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrovoljna.. 29537 Industr. učilnica in preizkuševalnica Wien Xm/I, VVissgrillgasse št. 5, izobrazuje gospe la gospode za chemotehničarje laborante, delovodje, " asistente, za tvonice mila, maščobe, olja, lakov, barv, kreme za čevlje in kosme-tiko. Pouk o laboratorijih in izdelovanju. Lastne moderne delavnice, kratka učna doba. Izvršuje analize in razna znanstvena dela. — Pojasnila pri zastopniku točasno v hotelu »Union* v Ljubljani. 29579 ICupurn 20 m* emajL ploščic dobro ohranjenih, za oblo-žitev kopalnice, kupim. — Ponudbe % navedbo cene na naslov: L Offner, Jezersko nad Kranjem. 294S6 Stare obleke moške čevlje, pohištvo iti. kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje štev. 29. 29557 Kompletni stroj za mlenje soli kupim. Ponudbe X navedbo^cene na najiuvV" r r av i j ''.rttrn e, Radeče. . 29514 Zelenzen štedilnik kupim. Naslov v oddelku »Jutra.. oglasnem 29494 Stare moške obleke čevlje, knjige in pohištvo najdražje plačujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Marija Prekuh, Ljubljana, Gallusovo nabr. št. 25. 29489 Inštrukcije daje visokošolka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod S*. Gospod akadem. izobražen, gentle-man, visoke stature, želi damo, ki bi mu pomagala gmotno, da doseže 6voj cilj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Sree aa srce«. 29498 Srečna duša lakko pošlje sliko: J. Ela L., trgovina Marija Snežna 29496 V loži n. reda uradn. abonma, oddam 2, event. 3 sedeže. Ponudbe sa oglas, oddelek cjutra« pod cGledališče.. 29355 Družabnico dobra lituirano, Ia boljše hila, Ieli il l(t star samski gospod z lastnim, aelo obširnim industrijskim podjetjem v Zagrebu, na lastnem posestvu. V slučaju obojstUanske simpatije pride lahko do lanltve. Samo resne ponudbe sa oglasni oddelnk »Jutra* pod šifro »Industrijalec. 29518 Pianino izborno glasu, naproda. ohranjen, čistega tprodaj. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra.. 29561 Petje in klavir poučuje koncertna pevka Roza Gruber in pianistinja Josipina Gruber. Vprašati: Maribor, Koroška c. 26/L 29572 Psa čuvaja dobrega, ovčarske (volčje) pasme, ne izpod 60 cm visokega. lepega, ne bojazljivega, starega 9—13 mesecev, kupi J. Sereo, Maribor — Krekova 2. 29485 Istrijana belega, z rumenimi lisami, gladke ali resaste dlake, od 4—6 let starega, kupim. Gonita mora zajca '"VHMTlj 1 uro tudi v sunem vremenu. Cena postranska stvar. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra. pod clstrijan 2000» 29567 Crno-belo boo sem izgubila 21. t. m. od hotela Štrukelj po Komen-skega ulici, Vidovdanski e. do trga Tabor. Pošten najditelj naj jo izroči proti nagradi na Trgu Tabor 2, pritličje, desno. 29509 D. M. C največje skladišče flvram Kalen, Sarajevo Prestolonasljed. Petra broj 26. OBOtmoio Pljučne bolezni! Prihaja jesen, kritičen čas za bolne na pljučih. — V tem času so navadno mokri, hladni, nezdravi dnevi, ki so najbolj nevarni bolniku na pljučih. — Treba se je na to že poprej pripraviti« Jetiko, tuberkulozo, kašelj, potenje, izpljuvanje krvi, posebno lahko preprečite in ozdravite. V to svrho Vam pripomore knjiga Novi sistem v prehrani (Das neue Ernaihrungssystem) Avtor te knjige je znameniti zdravnik, ki je na temelju svojih dolgoletnih preizkušenj in študij vse to ugotovil in podaljšal mnogim življenje. Sistem je lahek brez spremembe poklica ter se lahko že pri prlčetku ugotovi delni uspeh. Ako upoštevate dober svet in se želite naučiti novi sistem prehrane ne odlašajte dolgo in pišite takoj na spodnji naslov: GEORG FULGNER, Berlta-Neuk611n, Ringbahnstr. 24, Abt. 870. Pazite na znamko! tridesetletna izkušnja dokazuie, da so čaše in aparati znamke WECK za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Zelo ugodne cene! Tovarniška zaloga ,WiCK' Ljubljana, Krekov trg 10 I. nadstr. (tvrdka Fructus). CELJE: Josip Jagodic. MARIBOR: Carl Lotz, Tvornica pločevinastega blaga išče mojstra popolnoma veščega izdelovanja vseh predmetov te stroke in docela vajenega pocinkovanja, zlasti železnih sodov in posodja. Prednost imajo oni prosilci, ki dokažejo, da so dalj časa samostojno opravljali tak oddelek v kaki tvornici. Nastop takoj, plača po dogovoru Ponudbe na poštni nretinac 41 Zagreb I. A.—S. und ROTA hladilni avtomati z ali brez proizvajanja ledu za mesarje, prekajevalce, hotele, gostilne, mlekarne, slaščičarne, prodajalne divjačine In perutnine, bolnišnice nitd. Avtomatični pogon, absolutno zanesljiv, ugodne cene — prvovrstna izdelava. IGtlAZ GELLERT & [0.. W1III. M11 Zastopnik za SHS. nadinžinir D RAUBERGER, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 40. Ponudbe, zastopniki in obisk zastonj in neobvezno. Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi Urejuj« dr. Ivan Prijatelj, i V. zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali., izgubljeni Bog. Broširano Din 84*—, v platno vez. Din 100-—, polfranc. Din 106-—. ^ zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84—. platno Din 100-—, polfranc. Din 106«—. VI. zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš. Din 72%, platno Din 86--, polfr. Din 92-- ■fc.-UJ ..u J. O. Ctmrood: 67 preganjana žena Roman. »To je bila najina hiša — Janina in moja — pred štiridesetimi leti!« je rekel starec. Njegov glas je bil zdaj čisto hripav. Janin dih se je lomil v hlipanje, ko je dala Aldousu daljnogled. Kakor da ga nekaj stiska za grlo, je zrl doli na pozorišče strašne tragedije, v kateri sta igrala Mac Donald in njegova Jana toli usodno vlogo. Videl je kolibe tako, kakor so stale pred malone pol stoletja. Bila jih je četvorica. Tri so bile majhne, četrta velika. Zdele so se, kakor da so jih zgradili šele včeraj; niti sledu razpada ali pokvare ni bilo opaziti na njih. Duri in okna velike kolibe in manjših dveh so bile zaprte. Strehe niso bile poškodovane. Stene so bile videti trdne. Dvakrat je pogledal na četrto hišo, k. je imela okna in duri na stežaj odprte, in dvakrat na ono, ki je stala najbliže pri reki in ki sta v njej nekdaj živela Mac Donald in Jana. Donald se je sklonil in Jana je napeto opazovala Aldousa, ko je pobesil daljnogled. Brez besede je stari goreč iztegnil roko in Aldous mu je podal gledalo. Legel je za bolvan in se začel brez naglice razgledovati po dolini. Pol ure je zrl skozi daljnogled; komaj da je kedo izmed njih izpregovoril b ledico. Obadva, Aldous in Jana, sta vedela, da je gledal Mac Donald na koncu tisb pol ure celih pet minut na hišico ob reki. Molče sta ga opazovala, krčevito stiskaje drug drugega za roke. Naposled je stari Donald vstal. Njegov obraz in glas sta bila polna čudovitega miru. »Nič se ni izpremenilo tod,« je rekel mirno. »Se deblo vidim pred vrati, ki sem ga podrl tako, da sem ga podžgal. Premočno je bilo, da bi ga mogel prežagati in zgorelo je, ko sva ga pustila. Tudi vedro vidim, ki sem ga spletel Jam iz protja. Nedaleč od vrat sloni, tam, kamor sem ga postavil, preden sva odšla. Štirideset let ni Bog zna koliko, Johnny! Ni Bog zna koliko!« _ Jana se je odvrnila in Aldous je videl, da plaka. »In prehiteli smo jih, Johnny — prehiteli smo jih!« se je vzra-doval Mac Donald. »Niti sledu življenja ni videti v dolitii. Če bi bil, bi ga opazili odtod.« Sedel je na konja in je odjahal po bregu nizdoli. Aldous je stopil k Jani Burno je jokala. Njene oči so bile vse meglene od solz. »To je strašno, strašno!« je šepetala pretrgano. »In obenem je krasno, John. čutim, da bi rada dala življenje — če bi mogla priklicati Jano nazaj!« »Nikar ne pokažite Donaldu ne solza ne žalosti,« je rekel Aldous. »Čudovita izprememba se je izvršila v njem! Bal sem se tega dne — ves ta čas sem se ga bal. Mislil sem, da bo groza prisostvovati tugovanju moža s srcem, kakršno je Donaldovo. Toda žalosti ni v njem prav nikake, Jana. Zdaj ga ne navdaja bol, ampak radost in neizmerna sreča, ki je morda ne vi ne jaz ne moreva razumeti. Ali si morete predstaviti to stanje duha? Našel jo je. Našel je dom, v katerem sta nekdaj živela. Današnji dan je vrhunec štiridesetih let molitve, zaupanja in nad. Ta dan je zanj dan radosti, ne gorja. Tudi midva se morava radovati z njim. Biti morava z njim vred srečna. Rad vas imam, Jana. Ljubim vas nad vse, kar je na zemlji in v nebesih. Brez vas ne bi hotel živeti na svetu. In vendar, Jana, vendar vem, da danes nisem srečnejši od Mac Donalda!< Z nenadnim vzkrikom mu je Jana ovila lakti okoli vratu. »Tako je, John?« je vzkliknila in radost se je zasvetila skozi njene solze. »Da, da, zdaj razumem vse. Ne poka mu srce. Življenje se vrača v dušo, ki je bila doslej prazna. Razumem — oh, zdaj razumem! Da, biti morava srečna z njim vred! Veseliti se morava njegove sreče, kadar najdemo votlino — in Jano!« »In kadar pridemo tja doli, k hišici, ki je bila njiju dom. « »Da — da.« Krenila sta za Mac Donaldom. Odrastek gore jim je čez nekaj časa zakril dolinico; ko so ga objahali, so videli, da so že zelo blizu kolib. Po krasnem pologu so se spustili v dolino. Tik pred kolibami se je stari Donald ustavil in stopil s konja. Prvi se je približal hišici, ki je stala ob reki. Pri vratih je obstal in ju je počakal. »Štirideset let!« je rekel, gledaje jima v obraz, »ln kakor vidim, se ni skoro nič izpremenilo med tem!« Breme let mu je biio palo z ramen v teh nekaj minutah in Aldous je komaj utajil na svojem obličju izraz osuplosti in začudenja. Donald je z rahlo nežnostjo položil roko na kljuko, kakor bi se bal, da ne bi zbudi) nekoga, ki je notri. Sila oprezno je pritisnil nanjo. Vrata so se odprla navznoter. Ko je bila odprtina dovoljšnja, se je sklonil naprej, tako da sta mu bili glava in polovica ramen v hiši; in gledal je — dolgo je gledal, ne da bi bilo videti le najmanjši gib njegovega telesa ali slišati le najtišji vzdih. Nato se je spet obrnil k njima. Oči so mu sijale kakor še nikoli ne. »Okno odprem,« je rekel. »Tema je notri — tema.« Stopil je k oknu, ki je bilo zaslonjeno s prečnim brunom; ko ga je snel, sta se utrgala zarjavela tečaja in bruno mu je palo k nogam. Skozi odprto okno se je solnce s toplimi žarki razlilo v notranjost hiše. Donald je vstopil prvi, Jana z Aldousom tik za njim. Mnogo stvari ni bilo v kolibi, a tisto, kar je hranila, je pomenilo Mac Donaldu več od vsega sveta. Čuden, radosten vzklik mu je planil iz prs, ko je pogledal okoli sebe. Šele zdaj je Jana videla in razumela, kar ji je rekel Aldous tik poprej: Mac Donald se je po štiridesetih letih vračal pod svojo streho! »Oh, moji zakladi, Johnny, nihče se jih ni dotaknil! Nihče se jih ni dotaknil!« je ponavlal z vzhičenim glasom. »Misli! sem, da so prišli semkaj, ko sva pobegnila —« Tedajci pa je vstal in klobuk mu je pal iz roke; stal je in nepremično gledal tja, kamor se je upiralo solnce v veliki zlati lisi. Na steni so viseli — kakor pred štiridesetimi leti — deli ženske obleke: čepeč, šal, krilo in pajčolan, ki je od starosti že razpadal na krpe — in na tleh pod vsemi temi stvarmi je stala dvojica ženskih črevljev! In ko je Donald Mac Donald stopil k njim in iztegnil roko, gibaje z ustnicami, pozabljaje vse okoli sebe in misleč samo na to, da se je vrnil domov in da je tu živela njegova Jana, je Jana Aldousova tiho potegnila svojega moža do vrat ter stopila z njim na solnce. jtfonakovska Univerza! 32 metrov dolga ogledna dvorana. — Lastnik Paul Pčtzsch Umotvori prlrodne velikosti, izdelani iz voska, mehanično premakljivi. Anatomija in nauk o obvezovanju. Novo! Prlrodne velikosti iz voska! Novo! Osemkratni morilec Angerstein iz Haigera Oba mnogokratna morilca Haarmann iz Hannovra in Denke iz Mfinsterbnrga pri Vratislavi .DEBELA ROŽA" gchulze in TUleMen, morilca finančnega ministra Erzbergera. Konec divjega lovca, resni-(aa dogodba U Bavarske villne. Gorila ugrabi farmarsko deklico. Krasota na sramotnem stebru. Napad belgijskih dobrovoljeev na nemike letalce. Prometheus v sponah. Indijanska osveta. Moč gre pred pravom. Črn in beL Zenltm predlog dimnikarja. Rautendelein in Nickeimann. Ženska osveta. Zaroka na promenadni klopi. Slavne in znane osebe. Galerija hudodelcev. Haar- • mann iz Hannovia in Denke iz Mflnsterbnrga. Nauk o obvezovanju. Kužne bolezni. Zastrupljene z alkoholom. Opekline. Ugriz gada. Ranjenje z okroglo žago. Vranični prisad. Ugriz smrkavega konja. Sladkorna bolezen. Ranjenje po dum-dum strelu. Smešna sobica Ltd. Novo! Prlrodne velikosti iz voska! Novo! SACCO in VANZETTI katera sta bila po sodbi celega sveta po krivem usmrčena dne ' 23. avgusta 1927 v Ameriki. ===== Za odrasle osebe in otroke zanimivo. ' 2. oddelek. Pristop samo odraslim osebam Sestavil bivši cesarski dvorni svetnik proi Neumann v Berlinu. Razstava v pouk vsaki odrasli osebi. Velikomestna beda in posledice ponočnega življenja se vidi v iigurah prirodne velikosti ii voslta. Namigijaj zaVaže celo življenje. Ena najhujiib narodnih kog v .tolettu Ehriich Ha ta 606! Vbrizgavanje salversana. Paragrai 175: Odrasle osebe se v lastnem interesu prosijo, da obiičejo to razstavo Za obilen poset se priporoča lastnik razstav«. Izkoristite s Vaš prosti čas! Brez posebnega strokovnega znanja osigurate sebi dober zaslužek s prodajo držav, vrednostnih papirjev na odplačila. — V obzir pridejo samo ugledni reflektanti. Pismene ponudbe na Jugoslovensko Rudolf MOSSE, BEOGRAD, pod šifro „Sfgurna zarada". Brez orodja ni rokodelstva Posnemataik ra britek, zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako drugo ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarjs! — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko ST. SCHNUR - SLAV ORAHOV1CA. 3BBSSHESBBSBI9BBG za Slovenijo, samo agiino in sposobno moč renomirana tvornica likerjev in de-sertnih vin. 9935 Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra pod ,Provizija". Knjigovodjo popolnoma veščega amerikanskega knjigovodstva, samostojeega bilancista sprejme večje industrijsko podjetje. Ponudbe na: Poštni predal 129, Ljubljana I99C VERANDA za gostlnišKi vrt, dolga lb m, široka 3 m, lesena, v najboljšem s»anju NAPRODAJ. Vpraša se „ Hotel v Celju. Evropa * 99-9 L. Miku* Mestni trg štev. 15 fvomica dežnikov, zaloga sprehajalni t naiic. t Zaspala je v Bogu naša oboževana, preskrbna, zlata mama, oziroma stara mama, tašča teta. gospa Terezija Cesar vdova želez, uradnika dne 21. septembra pred 12. uro po dolgem trpljenju, večkrai previdena s tolažiti sv. vere, v 75. letu starosti. Pogreb naše nenadomestljive blagopoKo;nice bo v petek popoldne ob pol 5. uri iz hiše smrti, Slomškova ulica 13, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite ji blag spomin! V Ljubljani, dne 22. septembra 1927. Globoko žalujoči ostali. z (B T3 O "o H. II f = s - s - Zrn S ~ C/l V t— ee Ul < r; en < S 2 S" , TRiUMPFATOR" ia seštt vanje, odštevanje, množenje in deljenje. Razkazovanje brezobvezno in biezplačno. Generalno zastopstvo: Ant Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Telelon 100 .JUNIPER" irancosko žganie ie najboljše sredstvo pioti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd Dob; se povsod' Glavna zalagat Vitomii* Dolinšek Celje, Gosposka ulica št. 26 La časa velesejma pav ljcn H štev. 442 v Ljubljani od 17 do 27. septembra 1927 mlajši uradnik zanesljiv, (dopisnik) kemične in stroke barv, tudi s tovarniško prakso vešč vsemu pisarniškemu poslovanju želi spremeniti službo, eventuelno takoj. Cenjene ponudbe pod .Marljiv" na upravo 1 sta pod štev. 960. Paviljon , H' 99/2 Havihon „H" last gosp. Tončke Weber. Ročno delo in narodno blago iz Ml doline od najstarejše do sedanje dobe, posebno tepe domače KLEKLJANE ČIPKE. — Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mamica in teta, gospa hišna posestnica v sredo, 21. septembra ob 11. ponoči po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, 23. septembra 1927 ob treh popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip 8, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 22. septembra 1927. 2aluioči ostali. Mestni pogrebni »aiTOd. * Zahvala. Ob žalostnem, smrtnem slučaju naše nepozabne gospe Anice Strubeli roj. Seflnu učiteljice smo prejeli toliko izrazom sočustvovanja pismenih in ustmenih, da nam je težko, da bi se vsakemu posebej zahvalili vendar čutimo dolžnost da se posebno zahvalimo prečas 'ti duhovščini, gospodom pevcem gospodu zdravniku dr. Maleriču, obema gospodoma govorn koma, vsem društvom in družbam, vsem darovalcem prekrasnih >encev in šopkov zlasti pa še njenim to»arišicam, tovarišem in uradništvu in sploh vsem, ki so nam pomagali olajšati težko bol m spremili pokojnico k večnemu počitku. Ohranimo jo v blagem spominu. V Črnomlju, doe 21. septembra 1927. Žalujoči rodbini Štrubelj, Šetina.