Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 1"» gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau veljil: Za celo loto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seinoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiik.i enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemaj.i. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
Js4tev. OcS.
V Ljubljani, v torek 26. aprila 1887.
Letni!* XV.
Šestdesetletnica Albrelitova.
Enoindvajseto leto se bliža, ko si je nadvojvoda c. kr. vojni maršal Albreht dne 24. jinija 1866 spletel nov prekrasen in nevenljiv lavorov venec pri Kustoci na Laškem, kjer so se tudi naši fantje borili za Avstrijo in njene pravice. Od tedaj smo imeli mir in nadvojvoda Albreht odložil je maršal-sko palico in ojstri meč, ter se je posvetil popolnoma preustroju naše armade. Zasluge njegove na administrativnem polji c. kr. vojne niso prav nič manjše, kakor one z lavoriko odičene na strategič-nem. In ni jih malo ne teh ne onih, ua ktere se danes kot na dan šestdesetletnicesivolasi junak ponosno ozira.
Povsod, kjer izobražencem gorko srce za krasno našo državo v zvestih prsih bije, spominjajo se danes tega sivolasega junaka, nadvojvode Albrehta. Na Dunaji napravili so mu vojaki velikansko slavnosti; v državnem zboru spominjala sta se zmagovenčanega junaka oba predsednika zbornic v jako lepih iu nad vse prikladnih besedah. Posebno segajo pa dotične besede predsednika gospodske zbornice grofa Trautt-mausdorffa človeku v srce. Ko se je namreč 30. seja v gospodski zbornici pričela, rekel je ondašnji predsednik:
„Preden pričnemo obravnave, nečem opustiti, da ue bi na tem mestu opozoril, da praznuje 26. t. m. sijajni člau presvitle cesarske rodovine jako redko slavnost. Omenjenega dne (v torek 26. apr.) praznuje namreč nadvojvoda Albreht, c. kr. vojni maršal, jubilej šestdesetletnega vojaškega službovanja. Spominjajoč se vsega, kar je v tej dolgi dobi dobrega iu hudega z zmagoslavnim vojskovodjem vred doživela, kaj je nadvojvoda Albreht, čegar ime bo v avstrijski zgodovini z zlatimi črkami zapisano ostalo, za njo storil, praznovala bo cesarska armada ta dan posebno slovesno, ter bo s tem pokazala presvitlemu članu cesarske hiše, junaku in zrnago-venčanemu vojskovodji, hrabremu soboritelju, ki jo je večkrat k časti, slavi in zmagi vodil, svojo hvaležnost in spoštovanje, s ktero bo družila svoje presrčue želje, da bi se spojila s tolikanj slavno preteklostjo tudi še ravno tako sijajna bodočnost.
Toda ne le tukaj, povsod, kjer bije|o domo-ljubua srca, nahaja se v enaki meri spoštovanje
za nadvojvodo Albrehta, združeno s presrčno željo, da bi mu mogel taisto vsakdo razodeti. Slavni nadvojvoda je namreč član cesarske rodovine. Prepričan sem, da sem storil le to, kar pravica zahteva, če sem si postavil častno nalogo, da Vam izrečem željo, ki jo imate z menoj vred vsi v srci, ter predlagam, da naj bi se sklenilo, da se predsedništvo gospodske zbornice pooblašča, presvitlemu nadvojvodi Albrehtu ob njegovi šestdesetletnici vojaškega službovanja pokloniti najspoštljivejo častitko. (Viharno odobravanje.) Prosim, da mi to naznanite s tem, da se dvignete s svojih sedežev." (Se zgodi.)
V poslaniški zbornici spominjal se je presvit-lega jubilarja predsednik Smolka.
O iHiri^etii.
Preteklo soboto pričela je državnega zbora posla-niška zbornica zopet svoje delovauje, ktero je bila pred prazniki vstavila in odšla križem sveti. Najprej se bode sedaj pečala z letošnjim budgetom, ki zahteva blizo 536 milijonov za svoje potrebščine in ima le kakih 509 milijonov goldinarjev na razpolaganje, s kteriini bo pokrival zevajoče rane državnih potrebščin. Primanjkuje mu toraj že na prvi pogled nič manj kakor 27 milijonov goldinarjev.
A motil, jako bi se motil, kdor bi mislil, da je to že ves deficit, s kterim se bo letos linančnemu ministru vitezu Dunajevskemu boriti. O kaj še, niti polovica ni to od celega zneska. Nepridiprav se skriva tudi še drugod. Le spomnimo se, da so bili letos delegatje na izredno povelje cesarjevo v Buda-peštu zbrani iu takoj nam bo jasno, da mora deficit zdatno večji biti, kajti potrebščine so bile izredne iu izredno velike. Nič manj kot 36 milijonov goldinarjev dovolile so izredne delegacije za izredne vojaške previdnostne naprave; kakih 3'5 milijonov potrebovalo se bo pa za doplačila pri državnih železnicah in pri takih, ki so v državuih rokah. Vsega skupaj sme se toraj v okroglem številu deficita blizo 67 milijonov goldinarjev računiti.
Da je letos tolikauj deficita, vzrok so večinoma
izredue vojaške priprave, ki so bile potrebne glede tolikošnjega uakopičevanja črnih vojnih oblakov, iz kterih se nam je grozila krvavorudeča strela pogu-bonosnega boja. Kar se je toraj v tem oziru glede na javno varnost države denarja izdalo ali vsaj za izdavanje dovolilo, se je moralo zgoditi, ker smo se z maujšo škodo obvarovali večje in bolj občutljive. Kdo ve, kakošen bi bil »deficit" drugo leto, če bi se letos Avstrija ne bila tako popolno in očitno na vsak slučaj pripravila, naj pride, kar hoče. Kje pa je porok, da bi nas ne bila Rusija napadla zarad naše politike v Bolgariji, če bi ne bila videla, da smo oprezni in pa, kar je še najbolj glavna reč — če bi bila sama za boj pripravljena! Naš letošnji „deficit", če tudi je res velikansk, vendar še ni tak, da bi se ue dal prenašati. Iu pa tudi še to lastnost ima, da je pri vsi svoji velikosti ob enem jako majhen. Ce namreč odštejemo vse izredne svote za vojaške namene, za železnične in druge državne zgradbe in stavbo, nam ue ostaja več primanjkljeja, kakor le 5-4 milijonov goldinarjev, kar niti po 15 krajcarjev na posamičnega prebivalca ue pride. Tudi letos se ne da tajiti, da gremo v državnem gospodarstvu vedno na bolje. No, če smo za vojaške priprave toliko veukaj zmetali, ni naša krivda, temveč vojaški do ušes oborožene Evrope, ki nas je k temu prisilila. Kaj smo botli, ali plavati, ali pa vtoniti. Boljše, ker modrejše, prvo, kakor drugo. Sploh jo za poslednje še vedno čas.
Da se nam v državnem gospodarstvu res kolikor toliko vedno na bolje obrača, dokazujejo številke. Leta 1884 potrebovali smo za stroške z všteto zgradbo železnic in državnih poslopij 514,919.373 gld., dohodkov smo imeli pa 474,555.699 gld. Primanjkljeja nam je bilo zabilježiti 40,363.674 gld. Drugo leto (1885) je bilo stroškov lo šo 520,198.772 gld., dohodkov pa 504,961. 495 gld.; primanjkljeja toraj ne več, kakor le še 15,237.277 gld. Še ugodneje, kakor to leto, bilo je leto 1S86, t. j. lansko leto. Potrebovali smo 516,625.771 gld., dobili smo pa iz raznih dohodkov 507,833.841 gld. Primanjkljeja ni bilo več, kakor le še 8,791.930 gld. Kdo pa more za to, da je letos Bismark kar h krati vso Evropo in s tisto vred, kakor so samo po sebi raz-j ume, tudi nas kviško dvignil, da smo se jeli ob-
LISTEK.
Papež Leon XIII. in 501etnica njegovega mašništva.
(Govoril v semenišču pri ..govorniških vajah" P. R.) (Dalje.)
I. Leonovo delovanje za katoličanstvo in za občni ljudski blagor.
Predolgo bi trajalo, ko bi hotel v tem oziru ua drobno popisovati Leouova dela. Njegovih spisov, samo v to svrho spisanih, bodi si večjih ali manjših, je ua stotino; a vseh skupaj nad tri sto. Zavoljo tega bom mogel tu govoriti le o najbolj znamenitih spisih Leonovih. — Srce pa, vročo srce bije Leonu XIII. za pravo ljudsko blagostanje, pravo omiko in oliko; za ono prosveto, ki no ustvarja le spolzle sreče pozemske, temveč, ki vodi do stalue sreče onkraj groba. — Leonovo srce gori za učečo se mladino in njeno odgojo, dobro vedoč, da se
mora že šibko drevesce lepo vzgojevati, če hočemo kdaj od njega dobivati plemenitega sadu. Komu pač ni znana enciklika „IIumanum geuus", od leta 1884! Kako prisrčno opominjajo v njej papež Leon s svojega apostolskega sedeža vse škofe, mašnike in vse katoličanstvo, da naj skrbe kolikor mogoče za nežno mladino — up prihodnjih rodov; naj skrbe, da ne bo že v zgodnji mladosti okušala strupa brez-božnosti. Zato svetujejo sv. oče, da bi se otroci že pred prvim sv. obhajilom zaobljubili, da ne bodo nikdar vstopili v kako tajno, nekrščansko družbo.
In v svoji encikliki do ogerskih škofov prav tako goreče opominjajo v to poklicane oblasti, naj stopijo z uma svitlira mečem in s postavnimi sredstvi nasproti brezobzirnim prostozidarjem, proti nacionalistom in naturalistom, proti vsem onim, ki tirajo dau na dan večje in večje število neskušeue mladine v grob časne in večno nesreče.
Leou XIII. pa no goji samo do cvetoče in ne-skrbne mladine svojo pastirske ljubezni, njegovo očetovsko srce opazuje z ljubeznjivim očesom tudi odrasle ljudi, posebno pa še one, ki se trudijo od
zore do mraka za svoj vsakdanji kruh. Sv. oče skrbijo za delavski stan. Na srci jim je tako zvauo delavsko vprašanje in s tem v zvezi stoječe soci-jaluo vprašanje sploh. O tem predmetu razpravlja enciklika: „Quod apostolici muneris", proglašena koncem leta 1878. Edina pomoč za rešitev socijalnega vprašanja je po papeževih lastnih besedah le sv. vera. Nihče drugi ne more zatreti so-cijalistov, komuuistov in drugo enake sodrge, kakor le sv. cerkev s pomočjo milosti od zgoraj.
Vsa zla, za človeško družbo pogubna, izvirajo iz brezbožnega življenja, iz brezverstva in iz sovraštva do svete neveste Kristusovo. Vso te krive nazore pa more pregnati le edina sveta cerkev, ako se ji pusti popolnoma prost delokrog. Napačna je misel onih, ki trdč: s strogimi postavami dii se odstraniti vsako pogubljivo početje. Kaj se da le s človeškimi postavami doseči ? Kdo jo rodil oui nihilizem, ki steguje svoje črno roke po mladini, po ženstvu, po vojaštvu, da, celo že po maziljenih glavah? Ne da se tajiti, da so ga doloma tudi provzročile postave, ktero je narekoval moderni, brezverski ^Jtfj^fc
r _
oroževati, kar se ve, da je primanjkljej precej kviško dvignilo.
Ne ostane nam druzega, kakor državljansko dolžnost spoluovati, ki je v štirih besedah zapopa-dena: molči in davek plačaj! Poleg tega pa prosimo tudi tistega Vladarja, ki je še precej višje kakor Bismark, cesar Viljem in ruski car Aleksander, da bo dal Evropi, česar najbolj potrebuje, da ji bo dal in ohranil ljubi mir v deželi. (Je se nam posreči inir ohraniti, razkadil se bo primanjkljej kmalo čez hribe in doline, kakor se razkadi jesenska megla ob žarkih toplega solnca. Ob enem mora pa Evropa še nekaj storiti, če se hoče kmalo znebiti žulečega jarma, ki jo povsod v podobi primanjkljeja stiska. Zmanjšati mora, naj velja, kar hoče, vojaštvo. Kam pač bomo prišli, če pojde tako nadalje, kakor smo sedaj pod Bismarkovim vodstvom začeli! Gotovo nič druzega iz tega ne more nastati, kakor ali grozna mednarodna vojska, ali pa tudi evropejski „krah" (denarni polom). Če pride poslednji, bo pa tudi primanjkljeja konec.
Itiuisko vprašanje.
Italijanski časniki raznih strank se v novejšem času jako marljivo pečajo s porazumljenjem, ki naj bi se doseglo med sv. stolico in laško vlado. Malo da ne vsi listi so v tem edini, da se mora dati sv. očetu večja prostost; ker tako imenovana .garancijska (poroštvena) postava" je popolno brez-vspešna, t. j. ona ne varuje papežu potrebne in obljubljene prostosti. Nejedini so pa v tem : a) kako naj bo obsežna ta prostost; b) kdo naj prvi v spravo roko podi, ali papež, ali kraljeva vlada italijanska.
„Moniteur de Rome" in drugi katoliški časniki tirjajo za papeža popolno prostost. Oni trdijo, da je popolna prostost in neodvisnost sv. stola potrebna tako za papeža, da more opravljati svojo vzvišeno službo, kakor za 11 a 1 i j o , da more v pravem miru in blagostanji procvitati.
Na drugo vprašanje odgovori „Unitii Cattolica", izvrstni in najstarejši italijanski katoliški list, da se od papeža ne more tirjati, naj on prvi v spravo roko podil, ker on ni ničesar zagrešil. Zato naj italijanska vlada prične obravnave s papežem, kakor je to svoj čas storil knez Bismark glede kulturnega loja. Ob enem pa nasvetuje — morda po Vatikanskem vplivu — laškemu ministru, naj imenuje znanega Fazzari-ja pooblaščencem kralja Hum-berta za ta pogajanja.
Da je sprava v resnici potrebna, poznajo celo liberalci. V dokaz temu navedemo nekoliko odlomkov iz pisma, ki ga je pisal Florencijski liberalni poslanec T o s c a n e 11 i listu zmernih liberalcev imenom „Opinione":
„čital sem v Vašem cenjenem listu", piše Toscanelli, „vabilo na ,Moniteur-ja', naj povč, bi li bil papež pripravljen, pripoznati poroštveno postavo ? Ravno tam sem čital danes pismo nekega Vašega naročnika, ki omenjeno postavo le pod tem pogojem odobrava, če bi se spremenila v pogodbo, ktero bi sklenile in potrdile vse katoliške države. Temu predlogu Vaš list ugovarja, češ, papeštvo je vseobčnega značaja. Jaz popolnoma pritrdim Vašim mislim, koliko da bi koristilo Italiji in laškemu narodu, če bi se Italija sama poravnala z
Da, tako daleč je prišel hvalisani razsvitljeni 19. vek brez Boga, brez pravega verskega prepričanja, brez upa na večno življenje! Pa vse se še lahko popravi. ,Pustite sveti cerkvi neomejeno delovanje", kliče v encikliki Kristusov namestnik svetnim oblastim. Ona vas bo vodila do prave sreče, ona edina vam rešila današnje socijalno vprašanje in ne bo se vam potem treba bati anarhičnega potopa.
Sveta cerkev zabranjuje upor proti svetni oblasti, učeč, da je vsaka oblast od Boga, ter vravnava harmonične dolžnosti in pravice med zapovedujočimi in podložnimi. Sv. cerkev vreja srečno družbinsko življenje, posvečujoč nerazrušljivo zvezo svetega zakona. Ona utemeljuje pravi red med stariŠi in otroci, med gospodom in služabnikom. Ona brani premoženje, ker uči: Vi revni, prizadevajte si z uda-nostjo v božjo voljo, s pridnostjo in poštenostjo; vi bogatejši pa z zmernostjo, pravičnostjo in dobrotlji-vostjo nabirati si zakladov za večno življenje.
(Dalje prili).
apostolsko stolico brez vmešavanja tujih vlad. Da pa se more to zgoditi, mora najprvo država sv. sto-lici toliko odnehati, da bo mogla svoje stanje prenašati , ko poglavar katoliške cerkve toži še danes z vso pravico, da je njegovo stanje neznosno. Prostost mu je omejena na ozki prostor Vatikana. Zunaj njega stoji nasproti papežu brezbožna država, ktera pehil Boga iz sodnij, iz zakona, iz šole. Na bojnih ladijah ne pusti se katoličanom verska tolažba; iz državnega budgeta brišejo se vsi pripomočki za verske namene, in cerkve kraljevega patronata druga za drugo razpadajo. Ta država snuje neprenehoma katoličanom sovražne postave. Naj omenim le ono pred kratkim od senatorja 0 a d o r n e skovano (o cerkvenem premoženji), ki ne napada samo koristi, ampak tudi temeljna načela katoliške cerkve. Ko bi hotel navesti vsa vladna dejanja od leta 1860. sem — pisati bi pač moral cel teden — spoznali bi v njih pravo sistematično razkristijanjenje Italije. V takih okoliščinah hvaliti poroštveno postavo, se ne pravi nič druzega, kot: papež naj ostane zaprt v Vatikanu tudi ua dalje, ali pa se sprijazni z državo, ki katoliško vero zatira. Da se temu izognemo, treba je politike, ki bo prepričala papeža in ves katoliški svet, da ga ni ljudstva in ne države na svetu, ki bi hotla poglavarju katoliške cerkve toliko odnehati, kolikor naj odneha ljudstvo in vlada italijanska. Z dnem, ko bodo jeli ministri in poslanci spolnovati zapriseženo pogodbo, spolnovati tudi prvi nje člen, storili bomo velik korak na potu sporazumljenja. Poroštvena postava, ktero sem jaz v zbornici pobijal, rekoč, da je ne-vspešna, poniža papeža ali v slugo državinega ; sili ga, ali lastno veljavo z nogami teptati, ali pa prositi po katoliškem svetu miloščine, da more živeti
in pomagati cerkvenim potrebam..... Poglavar
katoliške cerkve ne more sprejeti prostosti, ktero mu obeta postava, ki se lahko spremeni in kteri vzame lahko vso moč izvršujoča oblast katoličanom sovražne vlade.
Ko so bila posvetovanja o poroštveni postavi, rekel je tedanji minister zunanjih zadev, da je postavo naznanil vsem katoliškim državam. Nobena pa jej ni hotela pritrditi, češ, počakati moramo, da vidimo, kako se bo v dejanji obnesla. In dosedaj — kolikor jaz vem — se še nobena vlada ni izjavila, da bi se bila obnesla v dejanji.
Taka postava naj se izvršuje pod papežem, ki voli za višja duhovska mesta osebe z zmernimi načeli? kteri dovoljuje škofom in duhovnom, da se klanjajo kraljevemu veličanstvu, ko obiskuje svoje dežele? kteri ukaže, da se prestolonasledniku, ko potuje po svoti deželi ter z lastnimi očmi gleda tam bedo in revo italijanskih misijonarjev, skazuje dostojna čast? kteri pusti, da moli laška duhovščina z ljudstvom za vojake padle pri Dogali in na takov način vladi vrača, ki je katoliški cerkvi na-pravljala in še napravlja največe težave? Prepričan sem, da naši potomci ne bodo občudovali naše modrosti v versko-političnih zadevah.
Politična in verska potreba je, da se pripozn&Rim za glavno mesto katoliškega sveta; to pa je v poroštveni postavi le nepopolno izraženo.
Ugovarja se: papež zahteva v Rimu za-se svetno oblast ter se obnaša kot pretendent, hoteč v nevarnost staviti Italije edinost. Pri tem so pa ne pomisli, da poroštvena postava sama tudi pripozuil v nekem smislu nezavisnost papeževo in njega vrhovno svetno oblast. Le glejte v Vatikan! Tam nikogar ne vežejo naše postave; naša uprava in naše redarstvo nimata tam ničesar opraviti. Pač pa se kretajo tam lastni papeževi vojaki; razne vlade imajo tam svoje posebne poslance; delijo se redovi in naslovi; sklepajo se mednarodne pogodbe, kratko: 5000 ljudi živi tam pod papeževo vlado nezavisno od kakega druzega vrhovnega oblastnika (suverena) na zemlji . . . Sedanje stanje vzdržavati ni druzega, kot plesti naprej nepregledno vrsto nepriličnosti in nevarnosti . . . Jaz mislim, če bi pripoznali, da je papež pravno in tudi dejanski suveren in bi mu izročili potrebne kraje in potrebna poslopja za vladanje vesoljne cerkve, kakor: propagando, bivališča raznih redovnih generalov itd., vstvarili bi svetni in du-hovski Rim, in tuji vladarji, ki bi prihajali sem, obiskali bi lahko oba suverena, ne da bi tega ali onega žalili . . . Tako bi imeli razun republike (Ijudo-vlade) v San Marino še eno vlado — papeževo; in naredil bi se mir med državo in cerkvijo."
Tako Toscanelli.
Liberalec toraj sam pripozml žalostno stanje papeževo v Rimu; sprevidi tudi, da tacih oduošajev ne smd več trpeti laška vlada. Če bi pa njegovi jpred-Iogi to stanje zboljšali, je drugo vprašanje, na>ktero lahko odgovorimo, da ne. — Krivica naj se popolno popravi, .pravica st6pi na dan. Modrost sedanjega papeža bo že našla potov, da popravljanje krivice ue bo pretežko. Le resnične volje kralja Eum-berta in vlade Djegove je treba, da se zaželjeni mir sklepati začne.	—r.
Politični pregled.
v Ljubljani, 26. aprila. Notranje dežele.
Vsi listi pišejo navdušene čestitke in životopise slavnega avstrijskega vojskovodje, nadvojvode Albrehta. Včeraj dopoludne so mu osebno čestitali: presvitli cesar, prestolonaslednik Rudolf, nad-vojvodinja Marija Terezija, nadvojvode Franc Ferdinand, Ivan, Friderik, Štefan, Eugen in Viljem, vojvoda Kumberland, princ Adolf Nasavski, princ Gustav Saksonsko-Veimarski in vsi višji vojaški dostojanstveniki. Deputaciji 44. pešpolka in 4. dra-gonskega polka ste mu izročili krasni adresi.
Dr. Bulat, znaui hrvatski rodoljub, državni poslanec in načelnik v Splitu, bil je odlikovan z viteštvom železne krone. Mestno občinstvo je 24. t. m. zvečer z godbo in umetalnim ognjem pozdravilo dr. Bulata in pod njegovem stanovanjem gromovito klicalo „živio" cesarju, hrvatskemu kralju, namestniku Blažekoviču in preroditelju hrvatskega Splita, dr, Bulatu. Mestni odbor in mnoge deputacije so čestitale odlikovancu.
„Branik" je objavil oklic s podpisi mnogih veljavnih Srbov na Ogerskem. V oklici razglašajo, da bo 1. maja nov volilni shod v Novem Sadu, ker je bilo posvetovanje pri sv. Tomaži brez vspeha. Ob enem pripomnijo v oklici, da se bodo ravnali po programu, ki je bil načrtan v Bečkereku.
Ogerski finančni minister Tisza je tirjal od zbornice 32 milijonov. Finančni odsek mu je dovolil, kar pa ni čuda, ker večina spolni Tiszi vsako željo. Vendar pa so povdarjali mnogi govorniki, da mu le vsled zaupnosti dovolijo nov kredit. — Trgovinski minister grof Szecheny hoče še v tem zasedanji predložiti zbornici postavo o umetnem vinu. — Ko-loman Tisza pa je 22. t. m. predložil zbornici tudi postavo, ki zabranjuje nepostavuosti pri volitvah. Tisza postal je Katon. Postava sicer ni napačna, sestavljena je po angleškem vzoru; toda na Oger-skem ne bo dosegla pravega uamena. Če bo vsak okraj zgubil svojo volilno pravico, kjer se bodo kupovali glasovi, moral bo Tisza govoriti v zbornici prazuim klopem. Ta postava je gotovo le orožje proti opoziciji, ker bližajo se volitve. Denar ima Tisza že v žepu, sedaj je bilo treba še postave, da dobi večino v zbornici.
Vnauje države.
Srbska skupština snide se še le meseca avgusta. Ministerski predsednik Garašanin pripravil je dolgo vrsto vladnih predlogov. Ministerska kriza tudi še sedaj ni končana. Finančni minister Mija-tovič je prosil, da odstopi, odgovora ni še dobil. — Kraljica pojde v Opatijo ali pa v Krim. — Tudi srbska vlada ima sitnosti z Rumunijo zarad trgovinske pogodbe. Rumunska vlada še ni naznanila srbski, kedaj se prično zopet obravnave glede pogodbe. Do jeseni gotovo posvetovanja ne bodo končana.
Bolgarski regenti imajo vesele ure. Vozarijo se po deželi in „ogromne" množice naroda jih veselo pozdravljajo. Tako vsaj poročajo vladna bolgarska glasila, ki pa mogoče da več vidijo in slišijo, kakor je resnica. V sedanjih razmerah pa ni ravno varno, navduševati in vznemirjati narod. Dokler Rusija ne pove naravnost, kaj namerava v Bolgariji, in dokler se evropske države ne zedinijo v tem vprašanji, bilo bi bolje, da regenti v Sofiji opravljajo svoj posel in skrbe za mir in blagor dežele. Stambulov in Mutkurov sta zapustila 23. t. m. Plovdiv ter odrinila v Eski-Zagro in Kazanlik. Pred odhodom iz Plovdiva je njima vojaška posadka živahno klicala in ju pozdravljala. Toraj uaroda ni bilo blizo. — O Stojlovu časopisi molče. Gotovo pohaja še po Dunaji in premišlja, kje in kako bi dobil potrebnega posojila. Pred nekterimi dnevi so poročali listi, da ima Stojlov mnogo upanja, dobiti denarja na Dunaji ali v Berolinu. Tem poročilom je pač težko verjeti. Angleži so vsaj najboljši prijatelji sedanjih bolgarskih regentov, in vendar jim ne zaupajo posojila. Pač je angleški narod najboljši hujskač, dokler nič ne stane, denar pa mu ne gre spod palca; a zato naj bi regenti in Bolgari tudi toliko ne poslušali hujskajočih Angležev. Mislimo si pa lahko, da bodo na Dunaji in v Berolinu tudi toliko previdni, da ne bodo brez varščine posojevali denarja. V Bolgariji je v resnici žalostno stanje. Kupčija propada, denarja pomanjkuje, vedne (tihe in javne) vstaje begajo narod; dežela propada, mora
propadati, a nikdo se ne zmeni, da bi se konečno vendar enkrat kak red napravil.
Rusko vojno ministerstvo je naročilo zopet 40.000 četvrt moke in 100.000 četvrt ovsa. Nek trgovec v Odesi je sklenil pogodbo z francosko vlado za 60.000 meterskih stotov ovsa. — Nekteri listi poročajo, da prične izhajati v Parizu velik političen list v ruskem jeziku. — Podjetniki upajo dobiti do 6000 naročnikov. Vrednik novemu listu bo Nemi-rovič Dančenko, ki dobro pozna razmere zapadne Evrope. — Listi še sedaj niso prišli na sled pravemu vzroku, zakaj ruski car ui podelil reda ministru Giersu. Sklepajo pa, da je Katkov pravi zastopnik one politike, ki jo car odobrava. Naj bo to ali ono, gotovo je, da se ruska politika ni predru-gačila, akoravno Giers ni dobil reda. In ko bi ga bil dobil, bilo bi isto. Giers ostane še minister, Katkov pa vrednik merodajnemu listu. — „Pol. Corr." poroča iz Carigrada, da Eusi jako marljivo delajo v ladijodelnicah ob črnem, Hvalinskem morji iu ob Volgi. Oborožiti hočejo kolikor mogoče veliko število vojnih ladij.
Nemci vedno bolj utrjujejo mejo proti Franciji. General grof \Valdersee potuje ob Renu in ogleduje trdnjave.
Po časnikih so polni predali o dogodku na francosleo-nemški meji. Schnaebele postal je znamenita oseba. Ker se pa poročila ne vjemajo, težko je pravo uganiti. Nemški listi trdijo, da je bil prijet ua nemških tleh, francoski pa, da so ga prijeli na francoski zemlji. Pričeli so se diplomatični dogovori med nemško in francosko državo. Obe vladi natančno preiskujete dogodek, vsaka podrobnost se objavi. Grof Leydeu, ki vodi posel nemškega veleposlanika v Parizu, naznanil je francoskemu ministru vnanjih zadev, da se je Schnaebele že večkrat potikal po Alzaciji in Loreni ter nagovarjal vojake, naj ubeže. Zato ga je državno sodišče v Lipsiji obsodilo „in contumatiam" ter dalo povelje, da ga zapro, kedar še stopi na nemška tla. »Figaro" piše, da ga je nemški policijski komisar večkrat pozval na odgovor, ker ga je imenoval ogleduha. Ker je vojaška oblast v Metzu dobila ukaz, naj Schnaebela prime, ni več stopil ua nemška tla. Schnaebele je nagel in brezozireu človek proti svojim podložim. Eden teh je stopil iz službe ter ovadil njegovo početje v Metzu. „Agence Havas" poroča, da je nemški poslovodja, grof Leyden, odločno trdil francoskemu ministru Flourensu, da nemška vlada na ta način ui nameravala izzivati in žaliti Francije. Naznanil mu je tudi, da državni pravdnik v Metzu natančno preiskuje vso stvar. Ko bo preiskovanje dokončano, izročil bo poročilo francoski vladi. Nemška vlada želi, da isto stori tudi francoska. Ta je že dokončala preiskavo ter poslala akte svojemu zastopniku v Be-rolin. Nemška vlada tudi v kratkem skonča preiskavo. „Nordd. Allg. Ztg." čuje iz zanesljivega vira, da je bil Schnaebele prijet na nemški zemlji, kakor trdijo priče in on sam. Schnaebele je vrgel ob tla nemškega uradnika ter zbežal proti francoski meji, a še na nemški zemlji prijeli so ga zopet. Nemška sodnija ga toži veleizdaje in le na podlagi dokazov dala je povelje, da ga primejo. — čudno pa se nam zdi, da Rismarkov list le „čuje" govorico in ne ve gotovega. Sploh pa smemo sklepati po tem, da so razmere med Nemčijo in Francijo jako napete. Enaki malenkostni dogodki morejo dati povod tako mnogo-brojnim križajočim se dopisom in znabiti — krvavi vojski 1
Francoski poslanec Clčmenceau je sklical shod svojih volilcev v La Seyne. Socijalisti so mu očitali, da izdaja narod v lastno korist. Vlada je v Toulonu odpustila mnogo delavcev. Clemenceau je vprašal v Parizu pomorskega ministra. Minister je trdil, da ni res; zato bo Clemenceau v zbornici in-terpeliral vlado. — V južno-francoskih mestih je mnogo laških delavcev, ki se večkrat spopadejo z Francozi, To se je zgodilo lansko leto in predlanskim. Tudi letos so se vršili delavski nemiri v Marselji.
Francoski fiuančni minister je izvolil odsek, ki se bo posvetoval, kako bi se prišlo na sled goljufijam pri davkih. S tem hoče svetu le pesek metati v oči, ker goljufije so sploh znane. Celo republikanska lista »Siecle" in »Journal des Debats" dokazala sta jih večkrat. Poslanci in senatorji imajo svoje varovance. Uradniki ne store ničesa proti ne-poštenjakom, ktere zagovarjajo poslanci; tako se vedno množe iznoverjenja. Volilci imajo vpliv na poslance, ti pa zapovedujejo ministrom.
Iz Itima poročajo listi, da bodo sredi maja imenovani: Rotelli nuncij za Pariz, Galimberti za Dunaj, d i Pietro za Madrid, Euffo S c i 11 a za Monakovo. — R a m p o 11 a utegne postati državni tajnik, in Agliardi apostolski odposlanec v Carigradu ali namestnik Galimbertijev kot tajnik izvanrednih cerkvenih zadev. — »Nuova An-tologia" je objavila članek z naslovom »Italijanska vnanja politika pod prejšnjim ministerstvom". člankar piše, da more Italija le s pomočjo srednje-evropskih držav kaj doseči na vzhodu. Trdijo, da je grof Robilant pisal dotični članek.
Dogovori med Turčijo iu Rusijo se še vedno nadaljujejo. Gotovega pa listi ne poročajo. — Turčija je zadovoljna z egiptovskim podkraljem Tevfikom ter odločno ugovarja, da hoče Izmajlu paši pripomoči do vlade. Turčija hoče v evgiptovskem vprašanji postopati vzajemno in soglasno z drugimi evropskimi državami. — Riza-bej je še vedno v
Sofiji, akoravno se mu ni posrečilo, da bi pomiril nasprotni si stranki. Ostane še nadalje, ker vestuo in nepristransko poroča o bolgarskih razmerah in posameznih osebah.
Iz Madrida se zopet poroča, da so našli petardo v palači ministra notranjih zadev. Ker se to večkrat ponavlja, boje se ljudje nevarne zarote. — Francoski maršal Razaine počuti se primeroma dobro.
Grški ministerski predsednik Trikupis se pogaja z neko francosko banko o uovem posojilu. Potrebuje 10 milijonov drahem v zlatu.
Iz Masave trdijo poročila, da je v oudotnih krajih mir. Abesinci žele si večinoma miru. Neguš ni popolnem zadovoljen z Ras-Alulo. Tudi Neguševi svetovalci in prijatelji svetujejo, naj se sprijaznijo z Italijani. — To poročilo je došlo iz Rima, ki pa ni ravno verjetno.
Izvirni dopisi.
Gradec, 25. aprila. (Štajarsko obrtniško društvo) je imelo tukaj v nedeljo 24. aprila slavnost petdesetletnice svojega obstanka. Petdeset let je minulo, od kar je namreč za ljudski blagor in napredek nezmerno vneti nadvojvoda Ivan Avstrijski to društvo osnoval. Da se ta 501etnica primerno proslavi, sklical je predsednik obrtniškega društva, dr. Julij vitez Labitschburg, v soboto zvečer v hotelu »Florijan" letošnji veliki zbor, h kteremu so bili povabljeni obrtniki sosednjih dežela in mest. Vdeležba ni bila kaj posebna in deputacij tudi ni bilo toliko, kolikor so jih pričakovali. Iz Ljubljane so prišli samo trije gospodje ; D e ž m a n Franc, Ilegali Josip in V i d m a j er Ludovik. — Sporočilo obrtnega društva o njegovem letošnjem delovanji pravi, da je bilo jako ugodno in v smislu prevzvi-šenega ustanovitelja nadvojvode Ivana. Poganjalo se je vedno za koristi obrtnikov iu je doseglo dostikrat prav sijajen vspeh. Društvo vzdržuje tudi izobraževalno šolo za obrtniške hčere, in to že dvajset let. Letos se je ondi nekaj predmetov iz novega vpeljalo, kakor n. pr.: praktična vzgoja, obrtniško knjigovodstvo in korespondenca. Poduka se je udeležilo 116 učenk, članov je imelo društvo 19 častnih, 5 dopisujočih in 379 rednih. Podpore je dobilo 500 gld. od vlade, 525 od štajarskih deželnih stanov in 600 gld. od mestne občine Graške. Premoženja je društvo konec leta imelo 19.964 gld. Odobrila sta so dva regulativa. Prvi so je sprejel, da se podeli zlata slavnostna medalija za iznajdbe, zboljšave in odlično ter zaslužno delovanje na obrtniško korist Štajarskih obrtnikov. Drugi regulativ razpravlja podeljevanje delavskih medalij. Zlato slavnostno mc-dalijo podelilo je društvo sedaj sledečim trem gospodom: fotografu Leopoldu Budotu, ključavničarju Jožefu Pr okopu in lončarju Francu Wudiji. Odobril se je tudi prodlog, da so bodo razdelilo srebrne in bronaste delalsko medalije za dolgoletno službovanje v enem obrtnem zavodu.
V nedeljo dopoludne med 10. in 11. uro ovenčali so s prekrasno lavoriko in dragocenim trakom, ki je bil bogato z zlatom vezen, veliki kip oziroma spomenik nadvojvode Ivana na Velikem trgu. Ob enajstih je bil v Stefanijski dvorani veliki koncert na čast obrtniškemu stanu in pa medalije so se delile. Popoludne ob dveh pa jo bil slavnostni banket v hotelu »Danijel"; pri banketu je svirala vojaška godba Graškega pešpolka štev. 27 Leopold kralj Belgijski.
Danes dopoludne t. j. v ponedeljek jelo je dežovati, ter je deževalo do popoludne blizo 5. ure in je jako blagodejno uplival na razvijajočo se zelenje, ki do sedaj ni imelo nič kaj pravo moči in veselja popolnega razvoja. Sedaj pa že bo. Culi smo, da je pri Vas narava v svojem pomladanskem razvitku tudi še jako zaostala. Včerajšnja nedelja jo bila čudovito lepa in gorka. Toploto smo imeli zjutraj ob 7. uri 11-20 C; ob 2 popoludno 21-8° O. in zvečer ob 10. pa tudi še 13-9° C. Iz tega bodete šo sprevideli, da ni bilo treba površne sukne na sprehodu.
Domače novice.
(Nadvojvoda Albreht), c. kr. vojni nadzornik in bojni maršal, praznoval je danes v torek dne 26. aprila šestdesetletnico svojega vojaškega službovanja. Iz tega namena imela je Dunajska posadka v po-
nedeljek in torek praznik. V ponedeljek zvečer združilo se je deset vojaških godb v jedno samo 450 godcev broječo, ki je šla Albrehtu podokuico delat. Svirale so mu štiri koračnice, in to štiri najlepše, kar jih imamo: »Rienzi", „Radetzky", »Prinz Eugen" in »O du raein Oesterreieh". Načelnik jim je bil naj-stareji kapelnik Czerny. V ponedeljek zvečer je velika dvorna veselica, na ktero je bilo povabljenih 2000 oseb.
(Povodom šestdesctletnice) vojaškega službovanja nadvojvode Albrehta igrala je godba domačega polka včeraj zvečer ob 1/29. uri po mestnih ulicah iu pred stanovanjem g. deželnega predsednika na Turjaškem trgu.
(Prečastiti očetje frančiškani) napravili so ravnokar ob vsaki strani stopnic svoje cerkve lepo omrežje iz kovanega železa. Znotraj se bota pa prostora nasadila z inostranskimi cvetlicami. Res dobra misel! Za cerkev, Marijin trg in Ljubljano bo to jako prijetna olepšava! Ali — kolikor nas to veseli, toliko nas drugo žalosti. Stopi ob cerkvi kakih dvajset korakov višje in videl boš ravno blizo velikega altarja nesnago. Nočemo nič druzega reči kakor: Kako li je moglo to dotičnim, ki imajo o tem besedo, le na misel priti? Tik cerkvenega zidu in kakor rečeno, nasproti velikemu altarju, pa taka naprava! Bog znd, kako da vendar uikakega nravnega čutila ni več! Ni nam treba ugovarjati, da tudi pred ui bilo snažno. Zalibog, včasih ne; a bila je vendar le privatna zanikrnost, kteri bi se bilo s kakim omrežjem od zidu do zidu ali tudi s kakim obojem z deskami lahko v okom prišlo; a to pa stane toliko v vedno sramoto mesta. Zraven tega pa, kdo je porok, da se tam zadej ne skrivajo še veče nravne nesnage! Lahko bi še marsiktero povedali, kar smo sem ter tje od občinstva čuli, a — naj to zadostuje.
(Odbor pisateljskega podpornega društva) se je sestavil 2J. aprila: Podpredsednik je prof. Franc Leveč, denarničar Vaso Petričič iu tajnik Anton Raič. Prvi poletni izlet priredi društvo 8. maja v Skaručiuo.
(Slovenska predstava.) Na splošno zahtevanje priredi dramatičnega društva odbor v soboto dne 30. aprila t. 1. še jedno predstavo. Ponovila se bode opereta »Pijerot in Vijoleta" v začetku večera pa se bodo predstavljala najnovejša veseloigra »Popolna žena" prvikrat. Omenjena igra pridobila si jo na vseh večjih in manjih odrih toliko vspeha, da bo gotovo ugajala tudi slovenskemu občinstvu. — V nedeljo dne 1. maja odpotuje igralno osobje v Kamnik, kjer se prične Ietno-potovalna sezona dramatičnega društva. Vrlim domoljubom v Kamniku, v prvi vrsti pa slavnemu čitalničnemu odboru, ki je tako brzo poklical naše igralce k gostovanju v svojo čitalnico, kličemo »Slava". Predstava vršila se bode na korist »Dramatičnemu društvu v Ljubljani". Igrala se bo: »Popolna žena", spisal K. Giirlitz, preložil Iv. Kalan. »Ponesrečena glavna skušnja", priredil Ig. Borštnik. »Gringoire", spisal Tli. Banvilla, poslovenil Iv. Kalan. Razven navedenih treh iger namenjene so do zdaj za gostovanje sledeče: »Ne kliči vraga!", poslovenil Dr. Bleivveis. »Francosko-pruska vojska", spisal Frifkovič, preložil M. M. in „Njegova gospa se brije", spisal Bolim, preložil Ig. Borštnik.
(Ljubljansko barje.) (Konec.) Ako Ljubljanico preko Ljubljane odpeljejo, zalivala bode potem polje pri Zalogu in Kašlju. Sava namreč je silnejša, kakor Ljubljanica; Ljubljanica bode zastajala ter poplavila polje in to se bode ponavljalo vselej, kedar bodo ob enem ua Gorenjskem in Notranjskem nalivi. — Kar je tukaj pri nas v mali, je po Ogerskem v večji meri. Tiszo in Temes vravnavajo; ali Donava zadržuje te vode, ker se mora stiskati pri železnih vratih. Naša Sava se pa stiska od Save do Zidanega mosta le z malimi izjemami; tudi ni upanja, da bi se še tako hitro v tla vjedla, ker so skalnata. Vse to gotovo vpliva na Ljubljanico. Take so dejanske razmere z našo Ljubljanico. Sedaj, ko imamo železnico, ne vozijo po Ljubljanici skoraj druzega, kakor opeko z Vrhnike, kamenje s Podpeči, nekaj drv iu nekaj stavbenega lesa. Močvirje bode javalne druzega, kakor velik travnik. No to je že tudi nekaj; ali se bode pa ta ogromna svota, ki se ima za osnšenje barja porabiti, kdaj obrestovala, je pač drugo vprašanje. Bati se je, da bi najumetnejši račun mojstrov ne popustil na cedilu. S tem ne mislimo odsvetovati dela in prizadevanja, ampak v tem še pomagati, d& se reč kar najbolj mogoče, temeljito premisli. Potem pa tudi denarno obrestovanje ni glavna reč, ampak zdravstvene razmere za toliko obširno okolico.
(Odlična narodna rodbina) v prvi vrsti je ne-ovrgljivo — Souvanova. Že pokojni blagi rojak, gosp. Frane Ks. Souvan postavil si je spominek trden in uerazrušljiv s tem, daje, kjer še dandanes domuje narodna čitaluica Ljubljanska, primerno jej priredil za našega bornega naroda skromne razmere prostore, kjer smo se Slovenci iz vseh pokrajin mile domovine naše zbirali, družili se brat z bratom ter vživali toliko lepih slastnih ur odločenih omiki, poduku in zabavi. Pošteno bilo je pač vse to, v dokaz temu je, da obstoji čitalnica že nad 25 let. Kakoršen je poduk, tak je sad, naravno je toraj, da hodita gg. sinova pokojnega g. očeta Souvana istim potom. Veselo iznenadeni videli smo, da so se stari priljubljeni prostori čitalnici in dramatičnemu društvu prepustili, iu lahko trdimo, da že dolgo ni bilo toliko živahnega življenja v čitalničnih gorenjih in dolenjih prostorih, kakor ga je baš sedaj. Marsikaj se že pripravlja, a radostno biležimo, da se g. Franc Ks. Souvan tudi za razvoj poštene in napredujoče naše dramatike vrlo zanima ter da se povodom nekterih prenaredb ukreplje i to, da se čitalniška dvorana tako prestroji, da bode vstrezala večjim predstavam, bodisi kakoršuim-koli. Mnogo sreče I
(Vabilo.) „Pedagogiško društvo" za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo v zvezi z „Brežko-Sevniškim učiteljskim društvom" dne 5. maja t. 1. v Sevnici ob 11. uri dopoludne v ondotni ljudski šoli. Spored: 1. Zapisnika in dopisi. 2. Sverižostezni vrt vzgoje; g. Fr. Jamšek. Event. „o vzgoji"; g. J. Iiunstič. 3.0 naših učiteljskih društvih; g. Fr. Gabršek. 4. Učitelj kot meteorolog; g. J. La-pajne. 5. Nasveti. — Z ozirom na imenitnost tega zborovanja se vabijo učitelji in šolski prijatelji ]k mnogobrojui vdeležbi.	Odbora.
(Obsojen je bil) 23. t. m. pred Celjskimi porotniki Gregor Apat zarad dveh hudodelstev v ječo do smrti. Zatožen je bil zarad hudodelstva požiganja, in so ga porotniki soglasno krivega spozuali. Hudodelstva umora, ki ga je bil tudi zatožen, spoznali so ga ravno tako krivega, toda le z desetim proti dvema glasovoma. Sicer mora pa ta Apat v resnici jako apatičen in človeški družbi nevaren človek biti, kajti ravnokar ga imajo v trimesečni ječi zarad hudodelstva tatvine. Dobro, da bo nevarno blago pod ključem ostalo!
(Dva tovorna vlaka trčila) sta 23. t. m. na Mariborskem kolodvoru. Vlak št. 191 pripravljal se je ravno na odhod, ko mu pripuba nasproti tovorni vlak št. 126. Poškodovana sta stroja in nekaj voz in pa strojevodja prvega vlaka je nekoliko opraskan. Huje nesreče ni uobene.
(Otrok je zgorel) dekli A. Hribar dne 18. t. m. pri sv. Katarini Trboveljske občine. A. Hribar je šla omenjenega dne delat, 41etnega svojega sina Antona pustila je pa v hiši. Ko se Hribar čez pol ure vrne, najde dečka vsega v ognji. Igral se je s klinčki in se mu je vžgala obleka. Nesrečni fantič je kmalo na to umrl. — Da se staršem vendar ne da nikdar uič dopovedati!
(Iz Gorice) se poroča, da je dobila tamošnja deželna sodnija od Tržaške višje sodnije povelje, pošiljati slovenskim Goriškim krajem pozive v slovenskem jeziku. Ta zapoved bo gotovo vznemirila italijanske lističe, ki se spodtikajo celo nad slovenskimi napisi pri železnicah.
(Slovansko pevsko društvo na Dunaji) praznuje 3. maja petindvajsetletuieo svojega obstanka. To društvo je velikega pomena ne le za Slovane na Dunaji, temveč za celi slovanski svet, ker zbira v v svojem krogu vse slovanske narode ter pospešuje slovansko vzajemnost s slovansko pesmijo in glasbo. To je središče in zveza Slovanov na Dunaji. Slav-nost se bo vršila v veliki dvorani glasbenega društva (Grosser Musikvereinssaal) s sodelovanjem prvih slovanskih umetnikov in orkestra Dunajske dvorne opere,
Razne reči.
— Dr. Tadej Rutowski je izdal v Levovu zanimivo delo: Rocznik statystyki Galicyi za 1. 1886. (I. zvezek), iz ktere po Slov. Sborniku to-le podajamo svojim bralcem: Galicija meri 78.497 kilometrov in ima 26 odstotkov vsega prebivalstva v Avstriji tostran Litave. 31. decembra 1885 je bilo 6,253.311 prebivalcev, toraj na 1 kilometer 76 pre-
bivalcev. Leta 1880 je bilo v Galiciji 5,958.907 prebivalcev. Po veri jih je bilo 2,714.977 (45-5%) katoliško-rimskega obreda ; 2,510.408 (42%) katoli-ško-grškega obreda; 686.596 (11-5%) Židov; 40.190 (0-7°/o) protestantov in še nekaj različnih ver. Po jeziku je bilo 3,058.400 (51 °/0) Poljakov ; 2,549.777 (43%) Rusiuov: 324.336 (5-5%) Nemcev. (Med temi 280.000 Židov, ki so se vpisali med Nemce; toraj je le 40.000 pravih Nemcev.) Poljaki imajo dve vseučilišči: v Krakovu in v Levovu. Krakovsko je imelo v šolskem letu 1885/86 109 učiteljskih sil iu 1066 poslušalcev prvo poluletje. Levovsko jo imelo 61 učiteljev in 1030 poslušalcev. V Krakovu je najštevilnejši zdravniški oddelek (nad 400 posl.), v Levovu pravniški (500—600 posl.). V Levovu zdravniškega oddelka ni. Polytechnika v Levovu je imela 42 učiteljev. 200 poslušalcev. Po uarodnosti so se višje-šolci tako-le uvrstili leta 1883/84 po odstotkih: Krakovsko vseučilišče štelo je 97'3 Poljakov, 2-0 Rusinov in 0 5 Nemcev. Levovsko vseučilišče 646 Poljakov, 25 0 Rusinov iu 0'1 Nemcev. Le-vovska polytechnika 95 9 Poljakov, 2 9 Rusiuov in 06 Nemcev. Na drugih avstrijskih vseučiliščih je vpisanih kakih 600 Galičanov. Galicija ima 33 srednjih šol (27 gimnazij, 6 realk). Ena gimnazija je povprek na 3000 štirj. kilometrov in na 220.000 prebivalcev. Na gimnazijah je krog 12.000. na realkah krog 1000 učencev. V srednjih šolah je bilo učencev: rimsko-katoliškega obreda 1. 1880. 7180 = 63%, grško-katoliške«;a obreda 1939 = 17%, Židov 2142 = 18% (!). Od leta 1875. do 1884. je število Židov na galiških srednjih šolah se pomnožilo za 81%. Učiteljišč je v Galiciji 9, gospodarskih šol 13 (317 učencev), akademija znanosti 1 v Krakovu, tovarniških šol 47, glasbenih 7, ljudskih 3387. Obiskuje jih 414.000 otrok. V poljskem jeziku se podučuje na 1202 (45%) šolah, v rusinskem 1376 (51%), v nemškem 86 (3%). Tal-mudskih šol, v kolikor so znane, je nad 1000. — Kako naraščajo časopisi? Poljskih časopisov je bilo leta 1S75. 52, leta 1884. 102, narasli so za 96%; rusinskih leta 1875. 8, leta 1884 21, narasli za 260% (!); nemških leta 1875. 2, leta 1S84 2; hebrejskih leta 1875 6, leta 1884 12, narasli za 100% (!). Leta 1875. je bilo tiskano 1,164.589 iztisov, leta 1884. 5,922.000. Leta 1885. se je tiskalo poljskih listov 4,645.944 iztisov (85% vsega častništva), rusinskih 573.000 (10-6%), nemških 22.690 (0.39%), hebrejskih 193.740 (3.56%). — Uradnikov je v Galiciji 192.814 (3%), kapitalistov 99.302 (1-7%), kupcev 216.864 (3 6%), kmetov 4 419.636 (74%.
—	V Levovu je 1886. leta izšla znamenita knjižica 103 strani broječa, ki opisuje življenje in delovanje ustanovitelja gališko-rusinskega slovstva Markijana Šaškeviča. Ta slavni mož, ki je deloval v prvi polovici našega stoletja, hotel je nekoč izdati almanah z naslovom „Zorja". Pošlje rokopis Dunajskemu cenzorju, našemu rojaku Kopitarju, ki pa mu ga pošlje nazaj, češ, da rusinskega ne zrni. Levovski cenzor Benedikt Leyicky pa ni privolil, da bi se tiskala ta knjiga. Saškevič ne odneha; izdii jo v Pešti z naslovom „Rusalka Dnistrova". To je prvi rusinski almanah. Policija pa je zasledovala knjigo in od 1000 iztisov jih jo prav malo prišlo med ljudstvo Skoraj „toute coinme chez nous". Šaškevič je bil pesnik, pisatelj in prestav-Ijavec; preložil je evangelija, psalme, nekaj slov. pesem, Slovo o polku Igorove, Kraljedvorski in Zelenog, rokopis na rusinski jezik. Bavil se je tudi z zgodovino.
—	Novi slovanski grobovi. Na Ruskem so umrli zadnje dni znameniti pisatelji in učenjaki S. J. Nadsou, A. P. Borodin, F. A. Burdin, P. V. Annenkov. — Srbska je zgubila enega najnadar-jenejših mlajših pisateljev Laza Nančiča; ta mož je spisal nekaj izvrstnih povesti, priobčeval je razne kritike in obraze iz srbskega življenja. Bil je tudi sodelovatelj pri „Novosadski Zastavi" in pri „Javoru".
—	V Novočerkasku je jel izhajati nov zgodovinsko- literarni mesečnik „Don". Namen mu je, preiskovati zgodovino Donske pokrajine, in v to svrho bo iskal zgod. in etnograf. virov. Poleg tega bo tudi razpravljal sočasne dogodke v Donski pokrajini. V prvem listu je Popova večji sestavek „Vojaška dejanja Donskih kozakov", in Oasonnikova „Douska arheologija in etnografija."
—	Kdor se hoče seznaniti z jezikom gorenjih Lužičanov, si lahko omisli sv. pismo novega zakona, ki je jelo ravnokar v Budyšinu izhajati z naslovom: Nowy zakofi. Do hornoserbščiny po rjedze Vulgaty pfeložištaj Jurij Lusčanski a Mihael Hornik. Zešiwk I. Evangelii s. Mateja a s. Marka. — Pre-stavljavca sta katoliška duhovna in vneta rodoljuba.
Telegrami.
Dunaj, 20. aprila. Velika parada na „šmelci" vršila se je sijajno. Ko si je cesar v spremstvu maršala Albrehta, nadvojvod in drugih dostojanstvenikov ogledal armado, pričelo se je defilovanje, ki je trajalo celo uro. Oesar je izrazil svojo popolno zadovolj-nost z vojaškim obnašanjem. Parada so je končala ob 11. uri. Cesarja in nadvojvodo
Albrehta jo pri prihodu in odhodu živahno pozdravljala velika množica.
Dunaj, 26. aprila. V zbornici poslancev naznani predsednik, da je pooblaščen po nadvojvodi Albrehtu, naznaniti zbornici srčno hvalo za izražene mu častitke. — Ohlumetzky vpraša finančnega ministra, more li določno povedati, da stopi sladkorna postava v veljavo še le po sladkorni kampanji 88/89, ko bi se o nji do jeseni ne moglo obravnavati v zbornici — Monger in Chlumetzky nasvetujota preosnovo davčne odškodnine pri izvožnji piva, po kteri bi znašala odškodnina skoraj toliko, kolikor se plačuje davka od piva pri izdelovanji. Na to so prične budgetna debata; vpisanih je 28 govornikov proti, 27 za budget.
fiJanrll so:
24. aprilu. Anton Buzeti, delavčev sin, 4 lota, Hradec-kega vas št. 17, jetika. — Marija Rožič, posestniea, 73 let. črna vas št. 13, pljučnica. — Pavel Smolej. c. k. finančni uradnik, 47 let, sv. Petra cesta št. 29, jetika.
V bolnišnici:
21.	aprila. Marjana Nabergoj, gostija, 74 lot, Apoploxia Erysepelas.
22.	aprila. Jovana Komar, gostija, oO lot, Catarrhus in-testinorum Hydrops.
23.	aprila. Marija Zrimšek, perica, 43 let, Apoploxia. — Adam Vnuk, piskrovezec, 32 let, pleuritični exudat.
Tujci.
24. aprila.
i'n MaO&u: Hauffel, zasebnik, z Dunaja. — Hollek, Holl, Gliick, \Veiss, Ranzinger, Honvitz in Schick, trgovci, z Dunaja. — vitez Anton Spinler, glavni tajnik, iz Gradca. — Doblaj, trgovec, iz Gradca. — M. Hertaus, poštni nadravnatelj, iz Trsta. — V. Korir, trgovoc, iz Trsta. — Karol Mceraus, nadinženir, iz Pulja.
Pri Slonu: M. Dolinar, tovarnar, z družino, z Dunaja.. — Preund, Sclnvenda, Heumaycr, Richter in Priedmann, trgovci, z Dunaja. — Jožef Grolnnann, trgovec, z Češkega. — Gust. Kaindl, trgovec, iz Sieringa. — Rcitter in Titz, trgovca, iz Brna. — C. Knčibl, trgovec, iz Gradca. — Ignacij Lengyel, trgovec, iz Ogerskega.
Pri Južnem kolodvoru: G. Lipko\vitz, trgovec, iz Monaka. — Janez Wesseler, trgovoc, iz Nemčije. — Karolina Klaar, zasebnica, iz Nemčijo. — Makus, Giinther in Braunor, trgovci, z Dunaja. — Adolf Goriup, zasebnik, iz Gorice. — And. Keržišnik, konjski trgovec, iz Gorenjskega.
Pri Avstrijskem čaru: Krašoveo, posestnik, z družino, iz Gorenjskega.
"Vremensko .sporočilo.
g Cas Stanje S £ --Veter Vreme g
nnnmrjnl. »rakomera toplomera	o s*
opazo\anja v mm po'CoUyu	S5 g
[7. u. zjut. 733 38 +12 2 si. svzli. jasno 25.2. u. po^. 733 1J +20 4 si. jzap. d. oblačno 0-00 9. u. zve«. 734 97 +14 2 si. jzap. jasno
Zjutraj in zvečer jasno, popoludno okoli šesto uro so jo na jzap. pooblačilo. Srodnja temperatura 15-6° C., za 5-3" nad nonnalom.
©ta as iti j; »k a* žjt-orzii..
(Telegrafično poročilo.)
-.. .-. v	26. aprila.
Papirna runu, 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 20 kr.
Sreberna ., „ 100,, (s 16% davka)	82	.	45
4 % avstr. zlata renta, davka prosta	112.	20 n
Papirna renta, davka prosta . .	97	„	8i» „
Akcije avstr.-ogerske banke . .	875	,	— „
Kreditne akcije ...	282	„	— „
London.......127	„	10 „
Srebro.......—	„ — „
Francoski napoleond......10	„	05'/j „
Cos. eekini.......6	„	— „
Nemške marke......62	„ 35
E*o ziiižaiiej ceni.
Kmetom y pomoč.
Narodno -gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Oenn, ltii.jiji'1 .je senižnua od 25 kr. na
lev., po pošti 5 kr. več ; kdor jih vzame doset skupaj, dobi jodnajsto b r o z p 1 a č n o. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v TJubljani
Valrazorjev trg štev. 5.