Tabor pri Kapeli, eno uro niže Radgone. (Dalje.) Dr. KlemeBČič je govoril tako-le: človeštvo mora aapredovati, ia če se tadi včasi aa videz kaže, kakor da b vae šlo rakovo pot, aa eakrat se veadar razsvetli teaiaa boč ia sjaJBo zmaga ideja Bapredka. Vsak čas, vsako stoletje skoro iaia svoje posebae misli ali ideje, ktere po inalcm rastejo ia se razširjajo, da koBečao prešiaejo vse narode ia jih navdašajejo k veličaoskira deloai, kterim že se čudi ves po zaeji svet. Taka ideja je bila pred 1800 leti krščaastva, ktero je še zdaj podlaga vsega aapredka, taka ideja je zdaj narodaost. V starib časib so Egipčaai, Rimljaai, Grki ia vsi izobražeai aarodi poaosai bili aa svoj rod ia iaieBovali vse druge barbare, to je sirove. Pri Bas pa se je še le v začetku tega stoletja začela vkoreaiajati ideja Barodaosti, ia zadaja leta je veedar že biočbo rastla, tako, da je zdaj glavaa moč pri vseh premeaibah starega evropejskega reda. Ideja aarodfloati je zjediaila Italijaae ifl Madjare. Vsi ljudje, ki jedaak jezik govorijo, spozaavajo se kot siaovi eae aiatere, Ijubijo, spoštujejo ia braaijo svoj jezik; stojijo edea za vse, vsi za eaega, ia kar se eBeaia uda aerado zgodi, čutijo vsi. Ni trdaejše m niočaejše zveze med ljadaii, kakor je aarodaost! Ali se je tedaj čaditi, če se ta Bepremakljiva moč tudi v arcih sloveflskega aaroda giblje \n mogočao razvija? Ali raztrpaai saio, ia ptajci so aaši gospodi. Zavolj tega vsi rodoljubi pripozaavajo, da se moramo združiti , če bočemo rešiti Bašo aarodaost, silaega poptujčevaaja ia pospešiti blagostaaje celega aaroda. Ta aredba Be bi bila sarno aaai koristaa, temoč tadi vladi. Vlada bi si Barareč prihraaila maogo stroškov, ker bi aaoiesto pet potrebovala le saaio eao deželflo poglavarstvo, aapravila pa bi si tadi aiočao trdajavo zoper aevarao povekšaaje italijaaskega kraljestva, ker bi stalo aa laeji l*/2 aiilijoa že od aekdaj cesarju aajzvestejšib združeaib Sloveacev. Da bi tako združenje bilo aeizaierao koristao za ves sloveaski aarod, Bi treba posebao dokazovati. Poglejuio aamo aa štajarske Sloveace. Mi plačamo deželae doklade vsako leto 36 kr. od gold. aeposredaega davka, tedaj vsako leto vsi skap blizo 600,000 gold. Ves ta deaar potaje v aemški Gradec. Koliko pa niislite , da se od teb 8to ia sto tavžeBt gold. porabi za sloveasko Štajarsko, n. pr. za ceste, šole ia druge aaprave. Gotovo niti ai toliko jezer, kolikor aii sto jezer pošiljauio v Gradec. Če bi aii stajarski Sloveaci za se gospodarili 8 tem deaarjem, m se teaiu prirajtali dohodki alatiaskih \n dobra-. skih toplic, ktere so deželae ia ktere bi pri razdelitvi deželnega premožeflja tuorale ostati lastaiaa Sloveacev. Z vaeaai temi dohodki bi lehko skrbeli za vse potrebae aaprave, za dobre šole ia ceste; aapravili bi si lebko realke ia gospodarske šole, ktero Bam že 8 let odrekuje graški deželai zbor. Po odbitib vseb stroških bi še oatal lep deaar tako, da bi ne bilo treba leto za letom plačevati 36 kr. od gold. deželnega priklada. Tadi ao potrebe sloveaskega Štajarja vse drugačae kakor neaiškega, ljudje ia zemlja ao si različai; z vsemi drugimi Sloveaci pa smo eaega aaroda, govorimo edea jezik; kterega vsi razumemo. Že zdaj imamo dosta skupaib slo- veaskih zadev, ib če saio tadi še zaiiroai razdrobljeai, vendar ae čutiaio Sloveace ia težko čakamo daeva, da bodemo tudi v resaici združeai v eao deželo pod slavaioi babsburakiai gesloai. In prisel bo ta daa , če amo le zložai ia delavai, če aiamo strabljivci, amp:ik kot pravi niožje, to, kar za dobro spozaaaio, tadi zagovarjaajo, braaiaio očitao pred celirn svetom brez straba ifl aeprestaao tirjamo. Živela zdražena Sloveaija! Na to je g. predsedaik ae pristavil aeke besede o koristi združeflja vseh Slovencev ia ko je rekel, kteri so za to, da aaj se zediaijo vsi Sloveaci v eno kroaoviao ,,Slovenijo", ao vsi aazoči glasovali za to ia klicali nŽivela Slo- veaija (Dalje.) z