Inserat! se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, „ „ ,, ,, 2 „ „ „ „ n 3
Pri večkratnem tiskanji se Q«na primemo «manjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrtmkovaua pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16.

Političen list za slovenski narod.
Po poiti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	.	6 ,, _
it H četrt leta	.	2 50 ,,
V administraciji velja:.
Za eelo leto . . H „^ za pol leta . . ' za četrt leta .
V Ljubljani na do velja 60 kr. več na let!
Vredništvo je nu Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek , četrtek in soboto.
Slovnik Nanni^.
Kedar se človek nekoliko izuči in si nabere mnoge vednosti in umetnosti, vbira si jih skupaj in vreduje, da jih v potrebi tim lože v prid obrača sebi in drugim. Tako delajo tudi narodi. Omikani Grki in Rimljani so spisovati jeli tako zvane encyklopedije (it-xvxloi-nuidtm), po kterih so razlagovali vede in umetnije, ali sploh ali posebej, in skladali so jih ali po sorodnih strokah ali po redu abecednem. Zgodai so jutrovski narodi n. pr. Arabljani, Peržani, Činjani (Kitajci) in Japonci narejali si take ključe do raznih ved in znan-stev, zbirke umetniške, podlage podučevanju in vzgojevanju. V srednjem veku so takim delom dajali ime: summa, speculum, Organum, dictionarium itd. V preteklem veku so jih po grški besedi imenovati jeli spet encyklopedije, in za glasovitimi Francozi so napisali si jih Angličani dokaj in vzlasti mnogo — večih in manjših — Nemci ali Germani.
Med Slovani so knjige. encyklopedične skladati si jeli Poljaki krog 1. 1830 (Krasicky), 1. 1839 (L. Rogalski), 1. 1841 (St. Plater); od 1. 1859 snuje se na svetlo poljska velika eneyklopedija (Orgelbrand). Rusje so dobili jih nekaj od 1. 1847 (Starčevskij; Pljušarov; Kra-jevskij; Dahl itd.). Nad vse znamenita pa je nam te vrste knjiga, ktero so po prevelikem trudu in premnozih stroških lansko leto dovršili bratje Čehi z naslovom: Slovnik Na-u č n y.
Sprožili so bili misel k takemu vzajemnemu znanstvenemu delu v češkem jeziku že leta 1829 trije možaki na književnem polji: Palacky, Jungmac pa Presl. Dela sicer samega izvršili niso; vstanovili pa so Matico češko, časopis Musejnik; delati so jeli priprave v ta namen. S pomočjo češke Matice je prišel na svetlo veliki slovnik Jungmanov, so tiskane bile starožitnosti slovanske Šafarikove; je do-našal od leta do leta Musejnik iz raznih ved in umetnij spise, po kterih se očitno vidi, kako krepko so napredovali vrli Čehi. Po njem so razglaševali časih priprave encjklopedične; tako na pr. 1. 1833, 1844—45; vzlasti je 1. 1850 Palacky vnovič vzbujal na delo, in dr. Gabler je vredoval dotično tvarino. A pokazale so se tedaj še hude opovire; kar 1. 1859 knji-gar J. L. Kober kupi od Matice vso pripravljeno tvarino, vredništvo prevzame dr. Fr. Lad. ltieger, in eneyklopedija češka prične izhajati še tisto leto z naslovom: Slovnik Na-učny. Celo delo šteje XI velikih knjig, v veliki osmerki; vsaka knjiga mnogo sešitkov ali zvezkov po več ali manj pöl; vsaka stran je v dveh polovinah ali predelih; tisek je dro-ban, vendar očiten. Da se vidi, kako velikansko in kako znamenito je to delo, in vendar, kako naglo se je primeroma dovršilo, naj se
zaznamnjajo knjige po letnicah, straneh, pečali ali polah.
Knjiga I. 1. 1808 str. 1028. p. 05; II. 1. 1862 str. 548 p. 39; III. 1. 18G3 str. 1109 p. 84; IV. 1. 1865 str. 1470 p. 105; V.l. 1866 str. 1205 p. 80; VI. 1. 1867 str. 1171 p. 83; VII. 1. 1868 str. 1220 p. 85; VIII. 1. 1870 str. 1213 p. 82; IX. 1. 1872 str. 1349 p. 90; X. 1. 1873 str. 1017 p. 68; XI. 1. 1874 str. 680 p. 44.
Osnovano je bilo od konca veliko delo na VI. knjig po 10 do 12 z\^?kov v 4 polah, toraj skup na 60 do 72 zvezkov, it 36soldov; toda že prva knjiga se je bila narastla na 16 sešitkov, in tako so naslednje primeroma rastle še bolj, da se jih je vseh s tremi dopolnki vred nabralo XI. — Velikanski so bili stroški in trudi, ki jih je imel založnik in tiskar narodni Kober; strašansko pa je bilo tudi opravilo, ktero je imel vredovatelj dr. Riege r. Spoznavši, da sam ne more vzmagovati pri tolikem delu, pridobil si je koj 1.1860 spretnega sovrednika, in ta je J. Maly, kteri mu je v vredništvu zvesto pomagal do konca. Ona sta iskala si potem sodelavcev ter pomočnikov za razne vede in umetnije, in kako izvrstno mora biti to znanstveno delo, kajti do 247 raznih pisateljev in slovečih učenjakov se je v njem vdeleževalo. Petnajst let se je vršilo, in preden je bilo donatisnjeno, je 36 sodelavcev pobrala že nemila smrt.
Znamenito je citati, koliko se je bilo koj v začetku 1. 1860 oglasilo naročnikov, in kaino je hodil „Slovnik Naučny". Na Češkem jih je bilo največ — 4209, po Moravskeni in Šle-skem 617, po Ogerskem, vzlasti po Slovaškem 348; po drugih deželah le 314. V Petrograd .jih je bilo naročenih 11, v Ljubljano, Celovec, Trst od konca samo po 2, v Zagreb 16, Gradec 18, na Dunaj celo 178. Ker jih je po 1. knjigi odpadlo okoli 539, si lahko mislimo, da tudi, akoravno so sem ter tje pristopali novi, prvi vsi niso ostali zvesti.
Posamesni deli imajo kratka potrebna po-jasnovanja; deseti pa ima predgovor, in pred dopolnki obširniši tloslov ali zagovor, v kte rem pripovedujeta slavna vredovatelja Ilieger in Maly, koliko truda in skrbi in težav je stalo to veliko delo slovansko, ktero sedaj dovršeno, dasi ni brez pomanjkljivosti in nekterih napačnosti, vendar v tej vrsti prvo slovansko je in bode mnoga in mnoga leta. Spisi so največ popolnoma izvirni; sostavki, kteri so posneti po družili enačili delih, so vendar svobodno obdelani, primerno vbrani, marsikterih napak očiščeni. Kar pa tiče Slovane, slovansko zgodovino, slovansko narodopisje in jezikoslovje, sploh v slovanstvu prcvišuje jako jako „Naučny Slovnik" vse dosedanje encjklopedične knjige v kterem koli jeziku. To pri-poznavajo ne le Poljaki, Hrvatje, Slovenci, am-
pak celo Nemci, kteri so že nektere reči dali si v svoje jezike prestaviti iz njega.
Ker je pa „Naučny Slovnik" prevelik za dejansko rabo, mnogim preučen in predrag, je po zgledu druzih narodov, vzlasti nemških (p. Brockhaus, Meyer itd.) že 1. 1872 založništvo in vredništvo njegovo napovedalo, da hoče koj potem dajati na svetlobo „Maly slovnik naučny", kteri bode bolj ob kratkem, tu in tam pa še bolj določno in pravilno vsled znanstvenega napredka razlagal stvari vse, ki se nahajajo v velikem. In res prihaja ta manjši eneyklopedija od 1. 1873 že na dan po sešit-kih ;i 36 kr. dokaj naglo; zalaga in tiskari jo spet narodni knjigovar J. L. Kober, vreduje pa vrli J. Maly pod naslovom: „Stručny všeobecni slovnik vecny".
Pred nekaj leti že smo tudi Slovenci vne-mali st '.a tako veliko delo encvklopedično, poznej vsaj za malo, naj se po Matici slovenski spravi vendar na svetlo, toda — zastonj, brez vspeha. Kakor se nam sedaj vse mede, niti tega niti unega skoraj upati ne moremo. Po pravilu: „Slavus sum, nil Slavici a me ali-enum puto" — svetujem toraj vsem budnim vrstnikom svojim, posebno pa slovenskim dijakom, učimo se marljivo jezikov slovanskih, vzlasti jezika češkega, in zajemajmo radostni vede in znanja koj iz virov prvotnih sebi in rojakom v prid, domovini na slavo. Kedar se bratom Čehom neblago opovirajo vnanje in državne zadeve, tedaj tim pridniše delujejo na polji domačem, tvarinskem in znanstvenem. V tem jih posnemajmo zedinjeni tudi mi, in v hudih ter najhujših časih stanovitno bodi tudi nam Slovencem slavnih Čehov slavno geslo: „V p raci a v öd e nI Je naše s p as en i."
Resnicki.
Volitve za kupčijsko zbornico.
(Izvirni dopisi)
iz Kamni kil, 12. januarija. Pri nas volilne liste briči raznašajo. Po Tuhinju za Kamnikom je hodil berič po hišah in je podpise „tehtal"; liste je samo kazal, dal pa nobenemu v roke, kajti rekel je: ,,tukaj-le se podpišite, ker jaz sem prišel prašat, če hočete, da bodo manjši davki in patenti. So se ti-le nemčurji vzdignili zoper tako velike davke, da se bo zlajšalo kmetu breme." Nek kmet iz Zaloga bil je v Kamniku pri nekem gospodu in je pripovedoval, da je berič po hišah tekal ter pravil, da bodo ti gospodje nemčurski kandidati za kmeta se potegnili, ker tako velikih davkov ni mogoče prenašati.
Pod Mekinjami je drug berič bil, tam je okoli 27 volilcev, pa jih je samo 12 vjel.
a f, iPrcMrrjai, 11. jan. Bralcem „Slov.^ je že znano, da so pri nas (v Preserji) volkovi zelo predrzni; celo v vežo pridejo. — Neua-
vadna živalica pa seje bila v soboto (9. pros.) popoldne sem zgubila; skoraj gotovo od borovniške strani.
Berič, bivši organist in menda učitelj v Soteski, s celim kupom rumenega papirja pri-lomasti k našim volilcem in od njih zahteva podpise. — Pride k nekemu volilcu in pravi: „Vi patent plačujete, kaj ne?" „Kaj vam mar moj patent", odgovori mož. „Pa vendar, vi patent plačujete? ' „Plačujem ga, da," odgovori mož z debelimi očuii. — „Tu se podpišite, ali bom pa jaz vas podpisal". „Jaz se ne podpišem, ne vem na kaj?" „Glejte, zdaj bodo nove volitve ua Dunaj, da bodo manjši patent napravili. Ktere hote pa vi volili, nemške ali kranjske može?" Kaj bom jaz une volil! Jaz sem ubog Kranjec in Slovenec. — Moža samega ni pripravil k podpisu; le njegov najmlajši sinček, nedeljsk šolar, očetovo ime podpiše in berič poln veselja odide in si misli: „Za drugo bomo že mi skrbeli, da imena nemčurskih kandidatov, ktere na lističu seboj nosim, prav debelo zapišemo". Od tod jo mahne še druge lovit; koliko jih je vjel, mi ni znano, to pa za gotovo vem, da je protest volilni komisiji že oddan. Živila volilua prostost!
Ix hrexovske Tare, 11. jan. Pri nas se je z volilnimi ali „lovilnimi" listi vse drugače delalo, kakor pa v Šiški. Našemu županu se je milostljivo prizaneslo. Ni mu bilo treba od hiše do hiše s košem nemčurjev se gugati, ljudem take čez vse hvaljene robe vsi-lovati, kajti pri tem oddelku nima on toliko zaupanja, da bi bil kterega spečal. Zato se je to opravilo nekemu kmečkemu „strahu" izročilo; kakor tak je pred obrtnika kmeta stopil s papirjem v roki, ter zapovedal: „tukaj se podpišite", in kmetje, ki jim je že prirašeno pravilo: „bogaj, če ne, boš plačal", so se podpisovali, ne da bi bil kdo prašal, še manj pa vedel, za kaj in komu se bo zapisal, „kuharju ali čedniku". — Kaj ne, da se le podpis dobi! Se pravi to, postave spolnovati, kaj?
Ex Toplic na Dolenjskem, 13. jan. — Pri nas so bile glasovnice še le v soboto razposlane, pa ne vsem obrtnikom oddane, ker je berič rekel, da ne more v tem kratkem času povsod hoditi. Rekel je tudi, da jih je nekaj raztrgal ali pa proč vrgel. Bati pa se je, da jih je morebiti nemčurjem oddal. Novomeški notar mu je bil dal zapisnik nemčurskih kandidatov, da bi jih bili volilci zapisali, pa tega menda niso storili. Saj mi ni znan nobeden. Če so jih kteri zapisali, se je na skrivnem zgodilo.
Iz novomeške okolice, 11. jan. „Slovenec" je imel v 4. štev. t. 1. med domačimi novicami tudi „S čem se dandanes vitezi pečajo". Ta naslov velja tudi naslednjim vrsticam. Župan St. Mihel-Stopški, vitez Langer, sedaj svoje počitnice med zborovanjem državnega zbora rabi za propagando nemčur-stva, ko da bi ne imel nujnejšega opravila; kot župan bi vsaj zdaj moral skrbeti za silne srenjske potrebe, drugači je tako malokdaj doma. Omenjeni g. župan je po svojem srenjskem slugi „Boštjanu" do vseh volilcev v trgovsko zbornico poslal nepodpisane listke in naročil: „Le podpišite, drugo bodo že g. Langer oskrbeli". In nektere brgleze je res vjel. Pomagal mu je neki vojaški penzijonist, kteri je pa pri nekem poštenem rokodelcu naletel. K temu pridši mu reče, naj se podpiše, drugo bo že on spisal; ko se pa uni brani in vpraša, zakaj bo to, mu reče: da bomo farje vgnali. Na to pa rokodelec reče: „Zdaj pa nikakor ne podpišem", kar mu tudi žena pritrdi. To je blažena
svoboda pri volitvah, kjer si imamo svoje zagovornike voliti.
lz|io«l Ifrušice. ll.jan. (Volitev in komisar g. Rutkovsky). Ker se je pri volitvi trgovskega oddelka v kupčijsko zbornico g. komisarju iz Planine —žalibog— posrečilo vloviti dva tukajšnja trgovca, enega je je šel g. komisar osebno na 3 kraje celo na oddaljeni kolodvor lovit — in jima vsiliti nemčurske kandidate, še predno smo mi vedeli za naše; — je menda gojil veselo nado, da bi znalo tudi v obrtnijskem oddelku tako po sreči se iziti. Preteklo saboto se res pripeljejo g. komisar v Logatec, pa ne sami, ampak še adjutanta so imeli, mladega gospodiča neizmerno dolge postave, češ, dva sva, saj nauia ne more spodletcti. Zupanu v Gorenjem Logatcu sta izročila glasovuiee in zapisek kandidatov konšt. društva, ki naj jih vsi volilci po vrsti zapišejo; v Dolenji Logatec sta šla sama agi-tirat in volilcem silo delat. A g. komisarju smo kašo prav pošteno upihali. V Gorenjem Logatcu je volilo 23 volilcev narodne kandidate, en sam — sram ga bodi! — je volil „die deutschen", tudi v Dolenjem Logatcu so sploh volili narodno. Tam je občinski sluga raznašal glasovnice volilcem in zraven tudi od g. I!utkovsky-a izročene listke nemškutarjev ter neki ukaz imel prinesti nazaj v županovo pisarno glasovnice tistih, ki bi ne hoteli teh zapisati. En volilec, ki sicer ni navdušen narodnjak, je pa na to kar naravnost rekel: „jaz bom volil tiste, ki jih jaz hočem in si ne dam nobenih vsiliti, ako je taka, rajše vse skupaj nazaj nesi". Sluga glasovnico res prinese nazaj kakor mu je bilo rečeno, pa se zopet kmalo ž njo vrne ter jo volilcu izroči. Dotični je potem napisal narodne kandidate. Tako smo tedaj imenitnima gospodoma iz Planine podrli ves sladki up do nemčurske zmage v Logatcu. Vsa potrta in obupna s pol sežnja dolgima nosoma se gospoda proti večeru po-bereta od nas. Srečno pot! Pa zopet kmalo pridita — po smolo!
Striže g J vi Triiči, 12. jan. (Volilna svoboda?!) — Že si „Slovenec" naznanil, kako je ves uradni aparat na nogah zoper slov. kandidate kupč. obrtn. zbornice. Naj zve slovenski svet, da tudi tukaj volitve nikakor niso svobodne, temveč nepostavnosti najhujše gode se kakor v Tržiču tako tudi po vsem okraju tržiškem. Vprašam „liberalno" kr. vlado, je li to volitev, uko tržiško-beriška kreatura nek „Pavlek" raznaša volilne liste in dotičnim volilcem prav beriški zapove: „To le podpišite, potem bom „cegelc" nazaj vzel". Se toliko časa mu ne pusti, „da bi volilec pregledal, kaj naj podpiše. Prigodilo se je tukaj, da obrtniki niso čisto nič vedeli, kaj so podpisali, in da bi še podpisali? zakaj? Saj je sam berič pri roki, da podpiše, in nek oštir, ki pisati ne zna, se še celo podkrižal ni, vse je „Pavlek" sam naredil. V tukajšnjem kraju je več obrtnikov čevljarjev in druzih, ki, dasiravno plačajo dosti „patenta" —- vendar niso dobili volilne pravice; čemu li? Saj drugim voliti ni treba, kakor tistim, ktere „Pavlek" obiskati zamore, kajti časa mu ne ostaja preveč, ker ima obletati več županij. Pravil je berič, da vsi se radi in koj (saj ve, da ne vedo, zakaj) podpišejo. V Dupljah se mu je samo eden branil. To vse se je godilo že okoli 7 —9. t. m. Na ta način so nemčurji mnogo mnogo glasov dobili. — Srce mora krvaveti domoljubu, da se kaj tacega godi; kje je „Majestät des Gesetzes" liberalne nove ere? smo li Slovenci res „vogelfrei"? Češete tlagrantno-nepostavne volitve ne zvržejo, potem bi bilo pač obupati
nad Avstrijo in potem — Slov. državni poslanci ! Čas je, da še vse energičneje postopate; prvi dan, ko stopite v dunajsko lesenjačo, in-terpelirajte z ostrimi besedami c. kr. vlado, če smo res Slovenci „vogelfrei", da zamorejo c. k. okrajni paše in njihovi briči tako nepo-stavno zatirati narod slovenski, med kterim iu od kterega žive. In ako se ko odgovor na to interpelacijo nove volitve ne razpišejo, — zapustite za zmiraj lesenjačo, zakaj dalje sedeti med stenami, kjer se uslišijo tako opravičene pritožbe — ne pripušča vam več narodna korist. — In župani, bodo mar pro-testovali zoper take nepostavnosti? Bog daj, v tržiškem okraji tega ni pričakovati, kajti ponižni sluge so kranjskega okrajnega paše; vsaj tukajšnji župan nikakor noče protestirati, — boji se dobiti od Derbiča „dolg nos", kakor je rekel. Kaj ne, izvrsten župan slov ljudstva!
Politični pregled.
V Ljubljani 15. januarja.
Avstrijske dežele.
]?linistci'*tvo se je podvrglo sklepu državnega zbora, da vžitniki duhovskih posestev ne smejo imeti volilne pravice, dasi ga je minister prava s tehtnimi razlogi spodbijal in je tedaj vlada glasovala z nasprotovalno stranko. Po drugih deželah ministri v enakih primerljejih odstopajo, pri nas pa raji zataje svoje prepričanje. Se mar boje, da z odstopom ministerstva Auerspergovega ne bi propadla tudi ustavo verna stranka?
\ državnem »boru, ki se prične 20. t. m., hoče državnopravna opozicija neki nasvetovati iukompatibilitetno postavo, po kteri noben državni poslanec nebi smel biti opravilni svetovalec kake banke.
O Amlrassevem odgovoru na Bismarkovo pismo o volitvi novega papeža nek prusk časnik poroča, da po Andrassevem mnenju Avstrija v tej reči ne more potegniti s Prusko in se bode le poslužila starodavne svoje pravice izključiti si neprijazne kandidate (tedaj ne zavreči že izvoljenega papeža). Pa An-drassy se moti, če meni, da to je starodavna pravica, to je le posebna milost, ktero je cerkev podelila iz hvaležnosti vladam, ki so sv. cerkev branile. Odkar so pa katoliške vlade sv. cerkvi odtegnile svoje varstvo, je jako dvomljivo, če jim bode cerkev še na dalje privolila to milost.
V hrvaškem saboru so 13. t. m. obravnavali spremembo volilnega reda. M a-kanec je predlagal, da bi tudi Graničarji in Dalmatinci smeli voljeni biti, pa ta predlog ni obveljal. Jak i če v predlog, dati pravico pen-zijoniranim častnikom in vradnikom pridobil-nih družb je bil sprejet, predlog Mrazevičev, da bi se za volilno pravico določil še manji davek, pa zavržen. V večerni seji predlog Ma-kancev o oblasti okrajnih sodnij v Sisku in Karlovcu ni obveljal. Vladi so se potrdili računi za narodno gledišče in se ji je dovolilo prestrojiti glediščino vodstvo.
Vnanje države.
.\cmški zbor je sprejel postavo o črni vojski, po kteri bode treba deset let (!) dalje vojaščini služiti. Pri vsi svoji slavi in mogočnosti so Nemci le sužnji Bismarkovi iu morajo biti z vsem zadovoljni, kar jim on naklada.
Ilaseuski volilni knez, kteremu je Pruska vzela deželo, je te dni v Pragi umrl. Pomenljivo je, da tudi na pruskem dvoru za njim žalujejo.
Frniicosk» še zdaj nima novih ministrov. Pričakuje se, da bode narodna skupščina razpušČena in pri novih volitvah bodo skoro gotovo zmagali bonapartovci ter Napo-leončeka oklicali za cesarja. Mac Mahon se zanaša na vojno, ki je pa splošno bonapar-tistična.
Š|»ani*ki kralj Alfons je včeraj imel priti v Madrid. Kakor se „Germaniji" poroča, Karlisti že željno pričakujejo, da bi se vdarili z republikansko, zdaj Alfonsovo vojno. Don Karlos je v Durangu. General Cabrera je v listu „Times" naznanil, da ni res, da bi bil od Don Karlosa prestopil k Alfonsu.
V Viiiixl.|anl, v južnem delu ameri-kanskih zaveznih držav, zopet žuga pričeti se hud boj. Dve stranki ste si namreč nasproti. Republikanci in demokrati; v postavodajalnem zboru so se bili hudo sprejeli, pa general Sheridan je prav kakor nekdaj Napoleon v Parizu z vojaki prišel v zbornico ter iz nje zapodil demokrate in jih psoval z banditi, New-Yorški in misurski governer sta zoper to posilstvo Sheridanovo ter sta rekla, da je s tem hudo škodoval republikanskim napravam.
Izvirni dopisi.
Ud srednje Koče. 10. jan. (Dopisniku „spod sv. Primoža" v 51. 1. „Glasa". — Lahonska surovost in besnost o božičnih praznikih v Gorici, in nedolžna slovenska žrtva. — Predsednik „Soče" g. Matija Doljak umrl.) Nekdo poziva v „Glasu" k neumorni delavnosti za vresničenje jezikove ravnopravnosti v javnem življenji. Naj bi se namreč osnovala taka društva, v kterih bi se udje zavezali vse le slovensko vradovati — brez ozira na kako zamero — imajoči vedno 19. §. temeljnih drž. postav pred očmi, in pa med sabo in z vsakim rojenim Slovencem le slovenski govoriti itd. Kdor bi se proti tim pravilom pregrešil, naj bi plačal kako malo kazen, ktera bi se imela obrniti v kak dobroten namen. Gospod dopisnik „Gl." ima neki tudi načrtana pravila v ta namen. Pač bi bilo to krasno sredstvo v pospeševanje jezikove ravnopravnosti! Kakor sem svoje dni slišal, so vse zatirane narodnosti, predno so do dejanske ravnopravnosti prišle, enaka društva osnovale, n. pr. Hrvati in Srbi, naši južni bratje. Bilo je tako društvo s sedežem v Zagrebu pred 1848. letom, ktero je zelo pripomoglo, da se je hrvaški jezik do občne veljave v javnem življenji popel. Temu društvu se ima neki sedajno narodno lice stolice „Trojedne kraljevine", n. p. da so se hrvaški napisi ulic, hrvaški napisi in firme nad raznimi prodajalnicami itd. napravili, mnogo zahvaliti. Pač vse to je posnemanja vredno, da si svobodno ogradimo svobodo. Nihče naj ne misli, da bi društva s takimi nameni dišala po fanatizmu ali narodni prenapetosti, marveč njihov namen bi bil čist in po vsem opravičen: „Nobene pedi slovenske zemlje več tujcu, ki se od naših žuljev na našo kvar in sramoto masti, odstopiti in sleherno priliko porabiti, da se jezikova ravnopravnost tudi v javnosti vresničuje." Po mojem mnenju bi bilo tako društvo za nas kot Slovence in katolike zlo koristno. Tedaj hajdimo na delo, zberimo se, zjedinimo se, osnujmo društvo v v ta namen in majka Slava, zagotovim vas, vam bo za to na veke hvaležna, ako jo bomo tako vrlo in neustrašeno ob bregovih mrzle Soče zastopali.*)
Poslednji list „Gl." (52. 1. 1.) 1874 je prinesel izvrsten vvoden članek zastran onega
*) Če le vlada ne reče: Stoj! kakor je storila kranjska, ki je v Ljubljani tako društvo osnovati prepovedala.	Vredn.
grozovitega umora na sv. Štefana večer, kte-1 rega žrtva je postal po vsem nedolžni, pošteni pa premožni fant Janez Lašič iz Renč. Lahonska neslišana hudobija, surovost, in divjost se pri tem činu pač ne da s peresom opisati. Brez vzroka so bili napadeni, le zarad poštenega slov. petja (vsi 7meri renški fantje so bili dobri izurjeni pevci) in ker so imeli ti fantje premožnih posestnikov denarje, ktere so pri njih čutili.
Ilazun onesrečenega Jan. Lašiča, ki je bil še le 19 let star, matere udove edina podpora, so tudi še trije kolikor toliko pobiti vendar šrečno smrti ubežali. Sicer pa naj bi mladost nekoliko bolj tako visoke praznike posvečevala in tako bi bilo manj nesreč saj ob praznikih slišati. Morilci in lahonski brigantje so se po tem krvavem činu podali v„Caffeedel teatro," kjer jih je tudi kmalo patrola zasačila in seboj peljala. Le pravi morilec jo je bil od onih preč pobrisal, pa že drugi dan ga je vjela žendarmerija. Karakteristično je pa to, da je dala sodnija onih 7 brigantov peljati „na kon-front" v bolnico usmiljenih bratov še le 27. p. m. zvečer ob 6. uri in sicer — „v zaprtih komfortablih"! Pri konfrontu umorjenega v bolnici je vsih sedem trdovratno in hladnokrvno tajilo, da ga ne poznajo, niti se spominjajo, da so ga kdaj kje videli! K sreči so pa druge priče to videle in pač jim bo zastonj črno djanje tajiti.
Kdo zamore pa takemu vandalizmu meje postaviti! mar edino le „pravica" ali postava, ktere se taki brezversko omikani le tako daleč bojč, dokler sega njena fizična sila, sila bajonetov in verig! Pač nijedna postava še tako ojstra ne more takim zločinom v okom priti, ako si ne vzame človek verske omike za podlago in ujzdo proti tim in drugim pregreham. Zgodovina I. francoskega punta (pod Robespier-rom, Dantonom, Maratoni itd.) nas mora pač jasno učiti, da za stalno in blagonosno omiko narodov ne zadostuje omika v liberalnem pomenu brez verske podlage!
Vidi se zopet razloček in sad liberalne in verske omike, ki se med seboj razločujete kot noč in dan. Čudno logiko ima pač tudi „Soča", ko opisuje polnočnico v veliki cerkvi, h koucu pa pravi, da zato, ker se navadno nekteri nespodobno v cerkvi vedejo, naj se polnočna maša za naprej opusti! Jaz pa pravim, nerodnostim naj se pride v okom, a polnočna maša naj ostane, kajti s takim odprav-ljenjem bi se pač verska čutila velike večins dobrih Goričanov gotovo žalila.
Dne 5. t. m. je umrl g. Matija Doljak, veliki posestnik, deželni poslanec, predsednik društva „Soče" itd. v Solkanu. „De mortuis nil, nisi bene". Mož je umrl v 53. letu svojega življenja za jetiko. „Sočani" so ga šaljivo imenovali po njegovi bradi: „pater Abraham." Mož je bil sicer naravnega talenta, delaven in v liberalnem pomenu, naroden skoz in skoz, ki je kot bivši predsednik solkanske čitalnice iu župan res mnogo za vzbujenje slovenske narodnosti med svojimi občinarji storil, kar je menda tudi neki pospeševalo njegovo suho bolezen. Za „Sočo" je zguba tega moža še precejšna, ker ji je — saj po imenu od lanskega leta sem veljal kot predsednik in kolovodja. Kdo ga bo pri prihodnji volitvi nadomestil, kdo to ve? Sicer je pa res, da je naše družbeno življenje od poslednjih volitev v drž. zbor nekam zamrlo. Kaj dela društvo „Gorica", kaj „Soča", ali in še životari, nihče ne ve, morda je to le tihota pred nevihto! Svoj organ ima še sleherno društvo.
Domače novice.
Ljubljana, 18. januarija
(Kako predrzna je že nemškutarska nesramnost), priča sledeči telegram, kterega so predvčerajšnim poslali kupčijskemu ministru: „Podpisani bi si nikdar ne bili upali do Vaše ekscelencije obrniti se zastran bodočih volitev za kupčijsko zbornico, če bi vsled necega v današnjem „Slovencu" razglašenega predrznega telegrama dr. Bleiweisa ne imeli dolžnosti opiraje se na natančno znane dogodke pravice povedati >in zabraniti čez vse nesramen volilen manever» Ravno nasproti neresničnim trditvam gospoda dr. Bleiweisa je cela dežela prav zelo zadovoljna s postavnim ravnanjem vlade, in njenih organov in edino le brezmerna agitacija duhovstva izbuja pravičen srd. Čin gosp. dr. Bleiweisa, ki se hinavsko sklicuje celo na korist vlade, kteri sicer z vsemi pripomočki nasprotujejo, in javne morale, je pač zadnji brezupni pripomoček one stranke, ki zdaj vidi, da je njen vpliv po celi deželi izginil. Dr. Jožef Suppan, državni poslanec. Dr. Adolf Schaffer, državni poslanec. Kari D e s c h m a n, državni poslanec in deželni odbornik." Dr. Bleiweis je, opiraje se na brezštevilne proteste, ki se bodo izročili volilni komisiji, poslal ministru zadnjič natisnjeni telegram; slovenski listi so polni pritožeb o nepostavnostih, ki se gode pri volitvah ; imenovani so kraji in osebe, ki proti-postavno ravnajo; in vendar si nemčurji drznejo ministru telegrafirati, da so trditve dr. Bleiweisa neresnične in se pri volitvah ravna postavno. Po mnenju teh ljudi je tedaj postavno, da se narodnim županom niso poslali volilni listi, da so nemčurski agitatorji in celo c. kr. vradniki podpisovali imena volilcev, kterih še doma ni bilo, da zapeljan od paše Derwiša neki župan volilnih listov ni razposlal, ampak vse sam podpisal? Minister kupčije pa vendar svojim vdanim noče kar na nos na vrat verjeti, ter je voditelju deželne vlade vsled dr. Bleiweisovega telegrama telegrafično naročil zaslišati pritožbe dr. Bleiweisa. G. Widmann je dotično pismo še zvečer ob 3/4lO, 14. t. m. poslal gospodu doktorju, ki se je včeraj po poludne s pritožbami in protesti podal k g. Widmannu.
Pregovarjala sta se skoro poldrugo uro in g. dr. Bleiweis mu je prebral najtehtnejše proteste. Med pismi, ki pričajo, kako se je godilo pri teh volitvah, je tudi lastnoročno pismo kranjskega okrajnega glavarja I) e r b i č a, do privrženega mu župana, kteremu glede žen, ki same volilnih listov podpisati ne morejo, svetuje, kar kje na cesti kakega moža vjeti, ki naj se kot njeni „Geschäftsleiter" podpiše. G. Widmannu ni bilo prav, da se je g. dr. Bleiweis kar naravnost obrnil do ministra, obljubil pa je, da hoče natančno in ostro preiskovati vse proteste ter vsa pisma poslati ministerstvu kupčijstva. G. dr. Bleiweis pa je voditelju deželne vlade naravnost povedal, da nektere pritožbe so tako hude, da se misli vsa ta reč izročiti deželni sodniji v preiskavo.
Naj pri tej priliki našim nemčurjem še nekaj povemo, kar so morebiti že pozabili. Ko so bili pred 7 leti v prvič voljeni narodni kandidati za kupčijsko zbornico, je c. k. pravd-ništvo strašansko stikalo po vzrokih, da bi se volitve ovrgle. Ko je zvedelo, da je neki Kra-kovčan podpisal volilca, ki ga za to ni pooblastil, je vradnik deželne sodnije Sch. po celi deželi popraševal po nepostavnosti in da-si nikjer o nobenih ni zvedel, bile so volitve po predlogu državnega pravduika samo
zarad že omenjenega ponarejenega podpisa ovržene, Krakovčan pa je bil zaprt. Ker naš državni pravdnik tako zvesto čuje nad natančnim spolnovanjem postav, za trdno pričakujemo, da bo ex offo preiskoval tudi proti-postavno ravnanje pri sedanjih volitvah, kajti ne moremo verjeti, da bode zatisnil oči in za-šil ušesa, ker sedaj „Slovenci" iščejo postavnega varstva proti nemčurskemu posilstvu.
(V obrtnijskem oddelku) je bilo oddanih 68GO listov; liberalni kandidati imajo okoli 4300, narodni nekaj čez 2000 glasov.
(Družbena svoboda pri nas.) Deželna vlada kranjska pravil narodnega društva, čegar namen bi bil gojiti slovenski jezik po izključljivo slovenskem govorjenji s tistimi, ki slovenski znajo — ni potrdila. Mi smo — glede načel naše vlade in sisteme — to že naprej vedeli, zato bi bili pa onim, ki so izdelali pravila brez posvetovanja z drugim, toraj prenaglo, dali boljši svet; če bi si bili tega poprijeli, bi si bili prihranili pisanje, papir, koleke in pota in društvo bi vendar-le že bilo. Naivno je misliti o vladi, da bi tako društvo dovolila, dokler ga more braniti.
Kaj tacega se napravi „pod roko", ne da bi se postavi nasprotovalo. Več ljudi se na prim. dogovori, da se bo shajalo v tem ali onem javnem prostoru iz kacega zabavnega namena, n. pr. kegljat, streljat itd. Tako društvo ali marveč družba brez predsedni ka, odbornikov in pravil se zmeni, da bo povsod slovenski govorila z vsakim, ki slo venski zna; kazen se plačuje, kakor n. pr. pri družbinskih igrah, v kako zaprto tružico in tako nabrani denar daruje za kak spominek, kako veselico, kak izlet na kmete itd. Zapisnikov, družbenih knjig in enake ropotije pri tem ni treba, vsak sme priti k družbi; če ne bo slovenski govoril, tako ne bo dolgo v njo zahajal, ker bo moral molčati. Napravijo se na ta način lahko slovenske veselice in po leti izleti na kmete, kjer se širi narodna zavest in ljudje kratkočasijo na različni način ter vnemajo za našo reč. Tega bo zlasti zdaj zelo treba, ko nam briči in nemčurji po kmetih toliko škode delajo. To je naša misel, naj spregovori še kdo, mi ga bomo radi poslušali.
(Kako je „rotovŠki" brič Strik po Ljubljani glasovalne liste raznašal,) o tem tu le en primerljej. Prišel je k neki pekarici, ktere pa ni bilo doma, ter zahteval od dveh druzih žensk, naj podpišete volilni list. Ti mu rečete, da prave gospodinje ni doma, a da oni ne znate pisati.
Na to pravi: „No, bom pa jaz podpisal", ter odide. Gospodinja pa, ki je pozneje zvedela, da je brič izpolnil njen volilni list z nemčurskimi kandidati, se je pritožila zoper tako ravnanje pri volilni komisiji ter zažugala tistega, kdor je njen podpis za nemčurske kandidate, zatožiti pri državnem pravdništvu zarad hudodelstva goljufije.
(O farnih administratorjih), kterim deželna vlada ni hotela odločiti letne plače, češ, da jih je škofijstvo proti postavi od 7. maja 1874 postavilo brez njenega dovoljenja, je minister Štremajer po pritožbi škofijstva deželni vladi zaukazal, da se dotičnim administratorjem letna plača ne sme pridrževati, ker ima škotijstvo pravico nestalne administratorje postavljati po lastni volji. Štremajer čuti, da vsled omenjene postave, če se je natančno drži, kakor je storil g. Widmann, utegne priti v hude zadrege, zato pa je iznašel razloček med stalnimi in nestalnimi administratorji, ko vendar vsakdo ve, da administratorji so vsi ne-
stalui in jih zamore škof prestaviti, kadar koli hoče!
„Aber hilf, was helfen kann", in liberalci so se že večkrat kam zaleteli, pa niso nič opravili.
Razne reči.
— Statistična poročila iz Trsta. Leta 1874 se je v Trstu rodilo (katoličanov): možkih 2100, ženskih 2002, skupaj 4102; umrlo m. 2047, ž. 18G3, skupaj 3910; porok je bilo 975. Po posameznih farah se te številke tako-le razdele:
v fari sv. Justa roj. 409, um. 319, por. 92.
„	pri jezuitih „ 689	„	534	„	194
„	sv. Ant.nov. „ 1477	„	1152	„	388
„	sv. Ant.star. „ 211	„	154	„	58
„	sv. Jakoba „ 694	„	555	„	156
„	sv. Ivana „ 175	„	133	„	89
„	sv. Mohora „ 213	„	107	„	32
„	v bolnišnici „ 229	„	901	„	13
„	v siromašnici,, 5	„	65	„	3
V primeri z letom 1873 je bilo	roj.	319,
umrl.	414, por. 135 manj.
— Mrtvega mladega fanta so 11. t. m našli v Šentvidu pri Brdu. Nekteri menijo, da se je sam končal, nekteri pa pravijo, da so ga ubili.
Eksekutivne dražbe.
20. jan. 3, Ane Kitiaro-ve (5322 gl.) v Litiji. — 3. Urban Pfeifer-jevo iz Huj (3552 gl.) v Kranju. — 3. Jak. Kaluša-vo iz Senožeč (800 gl.) v Senožečah. — 2. Andr. Perne-tovo iz Ta-borja (1608 gl.) v Kranju. — 2. Jože Fabian-ovo iz Prevolj (1065 gl.), — 2. Fr. Sinkovc-evo iz Ambruse (725 gl.), obe v /uženberku. — 2. Uršule Fabjan-ove iz Prevolj (868 gl.) v Kranju.
21 jan. 3. Jan. Kristanc-evo iz Mose (2713 gl.) v Kranju. — 3. Fr. Zernu tovo is Hruškar-jev (1287 gl.) v Ložu. — 3. Gašper Prosenc-cvo iz Kresnic v Litiji. — 2. Jože Umek-ovo iz Zgor nje vasi (3932 gl.) v Mokronogu. — 2. Mat. Gra-lner-jevo iz Reiclienaua (390 gl.), — 1. Jan. Sta-nič-evo iz Koprivuika (833 gl.), — I.A. Štamfel-novo iz Banjaloke (370 gl.), vse v Kočevji.
Tržim cen» preteklega tedna:
Mernik
Trlrxralirne ilrnuriir cfiic
15. januarja.
Papirna renta 70 20. — Srebrna renta 75 40. — I8601et.no državno posojilo 112 50. — Bankine akcije 994 — Kreditne akcije 228. 50 —London 110.65 — Srebro 104 85. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleon 8.88 '/,.
IlenarHtvene cene. 14. januarja.
Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . . .
6°/o renta v srebru.......
Srečke (loži) 1854. 1.......
„ „ 1860. 1., celi.....
„ „ 1860. 1., petinke . . .
Preinijski listi 1864. 1.,......
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5%...... . .
Kranjske, koroške in primorske po 5°,
Ogerske po 5%........
Hrvaške in slavonske po 5°/0 . . . •
Sedmograške po 5'/, ......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banko.......
Unionske banke........
Kreditne akcije........
Nižoavstr. eskomptne družbe . . . .
Anglo-avstr. banke.......
Srečke (loži).
Kreditne	po	100 gld. a.	v.
Tržaške	„	100 „ k.	d. „ 60 „ „
Budenske	„ 40 gld. a.	v.
Salinove	„ 40 ......
Palfti-jeve	„ 40 „ „	„
Clary-jeve	„ 40 „ „	„
St. Oonois	„ 40 „ „	„
Windisehgriitz-ove	„ 20 „ „	„
Waldstein-ove	„ 40 „ „	,,
Srebro in	zlato.
Ces. cekini . Napoleousd'or Srebro . .
Denar. 70 .10 75 70 104.50 112.— 115.— 139,—
93.50 86.50 78.— 79.75 76 40
996 109.— 228,— 855.— 140.50
165.26 107.— 52.— 25,— 32.— 24.— 26.25 26.50 22.— 22 50
Blago. 70.40 75.80 105 — 112.25 115.50 139.50
94.—
78.60 80.15 76.75
999 106.60 228.25 860.— 140.75
165.50 107.50 53.— 25.50 33.— 25.-26.50 26.50 23.50 23.50
5.24'A 5.25'/, 8.89 8 90', 104.70 ! 104.80
m , s i s „ s
Mesta: -g	g *	* £
i >S ^ > S	3, 2 S
v Ljubljani 2.60 1.70 1.45 1.10 1.70	1.50 1.65 1.90
v Kranji 2.65 1.70 — 1.00 —	— 1.60 —
v Loki	2,60 1.70 — j 1.00 —	1.50 1.00 —
v Novoinestu 2.36 1.90 1.85 0.90 1.80	1.50 — 2.15
v Sodražci 2.86 — 1.85 1.00 1.90	1.60 1.85 —
v Mariboru 2.35 1 90 1.80 1.05 1 55	1.85 1.90 —
V	Ptuju 2.25 1.75 1.50 1.00 1.40	1 20 1.50
v Celji 2.30 1.80 1.20 1.10 1.50	1.20 1.10 —
V	Celovcu 2.34 2.13 1.40 1.00 1.35	— — — v Trstu 2.64 — 1.92 — 1.94	— — — v Zagrebu 2.00 1.60 1.40 — 1.60	— — —
v Siseku — — — — __— _ _
v Varaždinu 2.15 1.60 1.50 0.95 1 22	1 05 1.00 — na Dunaju 2 65 — 1.85 1.20 1-60 — — — v Peštu 2.50 1.20 1.54 1.10 2.00 — — —
v Pragi 2.75 2 30 1.80 1 00 —	— 1 — | — v Gradcu 2.36 2.07 1.40 1.14 1 53 — i — j —
Tržna cen«:
' paTšT i§TT"
™ t i t i i	I t f
£ X ^ £	S Ö £ > t> [> > >■ ■ > > >
Masla funt ! 0.52 0.60j — 0.50 0 50	— — —
Špeha „ 0.34 0.35 — — 0.36	0 36 0.40 0.35
Leče mernik 3.00 — — — —	— — —
Krompirja,, 1.20 1.15 — 1.00 1 00	1.05 1.00 1.00
Fižola „ 2.90 2.40 - — 2.20	— — —
Sena cent 1.35 1.20 1.40 1.25 —	1.80 1.40 2.00
Sem. detelja,, — — — — —	— — —
Prešiči cent 22.0 — — — —	— — —
Govedinefunt 0.29 0.26| — — —	0.27 0.28 0.30
Teletiue „ 0.26 0.30 — — —	0.31 0.30 0.32
Jajc za 10 kr. 2'/, j 4 j — 5 4	— — —
V Trstu: Olje slabejše po 24—27, najboljše do 34-45 gld., sladkor 20—21 gl I., kava Kio 49-58. Java po 62— 63 gl., rajž 9 — 12 gld. cent. Petrolej od g — 10 gold. cent v sudčekili.
eUHJKMii»»»»»	ateS-Mfittll»
* Ü G'odpisani priporoča p. i. občinstvu, $
® zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo ®
I voščenih sveč 1
i in i 1 voščenih svečkov (Wachsstöckel) |
ü ter si bode prizadeval postreči z dobrim jg blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna-«jj njih krajev se hitro in po volji gospodov * naročnikov izvršujejo, i	Oroslav Dolence,
g	svečar v Ljubljani
^ (G4 —8)	v glediščinih ulicah lig. št. 40. S

Priporočilo.
Podpisani se zahvaljuje vsim p. t. kupcem za mu do sedaj izkazano zaupanje in se priporočuje slavnim cerkvenim predstojništvom za napravo orgelj po najnovejšem sistemu, o čegar posebnosti ima veliko spričeval iz mnogih dežel.
Tudi prevzame nbiranje in vsakovrstne poprave klavirjev.
S spoštovanjem Ferdinand Malaliovski,
(2 — 1)	orgljar v Ljubljani.
» m m& m ®m % <m m m