Poštnlna plaćana v gotovini Izhaja rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje-na5"50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija i a nprara: Celje, Strossmaverjeva ulica št 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 49. Celje, petek 22. novembra 1935. Leto XVII. Nacrt novega zadružnega zakona Kakor smo že poročali, je vlada predložila Narodni skupščiai nacrt novega zadružnega zakona ter je bil izvoljen tuđi zadevni skupščinski odbor, čigar naloga je, da ta nacrt v podrobnostih prouči, nakar bo nacrt predložen Narodni skupščini v pretres. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je sklicali v torek 19. t. m. posebno konfereaco, ki se je bavila z določbami novega zadružnega zakona glede na potrebe in težnje našega zađružništva. Konference so se udeležili narod-ni poslanci gg. Milan Mravlje, Ivan Prekoršek ha Karei Doberšek ter ne-kateri vodilni zadrugarji. Konferenci je predsedoval predseđnik Zveze Iv. Pipan, poročal pa ravnatelj Fran Tr-eek. V živahno razpravo so posegli poleg vseh treh poslancev zlasti Josip Lenarčič, Hinko Šumer in Dolfe Šauer. Konferenca je ugotovila, da je nacrt zakona v splošnem dober, ker prinaša več jasnosti, preciznosti in strumnosti ter zlasti tuđi potrebne disciplinske sankcije. Vsebuje pa dve senčni strani, ki bi utegnili brez praktične koristi ielo podražiti in zamotati poslovanje zadrug. To sta prevelik birokratizem in preoster prelom s tradicijo pri sicer redkih zadrugah, ki so se oddaljile od osnov- nih zadružnih načel. Zadružništvo je svobodna ljudska ustanova, zato ai nikjer dobro uspevala, kjer so jo hoteli preveč zbirokratizirati in uniformirati. Narodni poslanci so vzeli pripom-be zadrugarjev na znanje z obljubo, da jih bodo upoštevali pri obravna-vanju nacrta v Narodni skupščini. Nova uredba o zaščiti kmetov je določila, da morajo kmetske zadružne organizacije same sestaviti nacrt, po katerem bodo kmetje plačevali pri njih svoje dolgove. Sed-aj pa je kmetijski minister na predlog za-družništva na novo potrdil odplačil-ni nacrt, ki so ga zadružne zveze se-stavile spomladi in je veljal do objave sedanje uredbe. Glede odnosov med kmeti in njihovimi zadrugami se torej ni nič spremenilo. Odplaćil-ni nacrt bo v najkrajšem času objavljen v Službenem listu in bo s to objavo zopet dobil zakonsko veljavnost. Ob predložitvi nacrta ministrstvu so zadružne organizacije izjavile, da nimajo s čim kriti izgub, ki bi jih utrpele zaradi event. odpisov dol-gov, zato prepuščajo državi, da iz-polni obljubo vlade, da bo država prispevala za primjerne odpise. Glede obrestne mere pa bodo zadruge popuščale kolikor največ bodo mogle glede na obveze do vlagateljev. Politični pregled p Vojna v Abesiniji. Italijani zade-vajo rva čedalje hujši odpor Abesin-cev, zlasti na somaiski fronti, vendar pa italijanska vojska počasi prodi-ra. Dosedanji vrhovni poveljnik ita-lijanske vojske v vzhodni Afriki de Bano je odpoklican in na njegovo mesto imenovan maršal Badoglio. ki je že odpotoval v Afriko. Po prihodu maršala Badoglia se pričakujejo ob-sežne italijanske vojne operacije. p Gospodarske sankcije proti Italiji, ki jih je sklenilo Društvo naro-dov zaradi italijanskega napada na Abesinijo, so stopile v veljavo opol-noči med 17. in 18 t m. Te sankcije bo izvajalo 52 držav. Vse te države •ne smejo izvažati v Italijo predme-tov, ki bi služili v vojne svrhe. Italijanska javnost hrupno protestira proti tem ukrepom, ki jih imenuje krivične in sramotne za italijanski narod. Italijansko časopisje naglaša. da ti ukrepi ne bodo preprečili vojne, Ceš da ima Italija dovolj možnosti za preskrbo potrebnih sirovin in pol-izdelkov. p Pri parlamentarnih volitvah v Angliji je dobila vlada 428 manda-tov, opozicija pa 183. Dva izvoljena irska poslanca pa se ne bosta udele-ževala sej parlamenta, ker ne mara-ta priseči zvestobe angleškemu kralju. Angleške vladne stranke, pred-vsem konservativci, so v primeri s prejšnjimi volitvami izgubile -aad dva milijona glasov. Domače vesti * d Spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru so v nedeljo slovesno odkrili na Sušaku. Spomenik, ki je delo kiparjev Kršimića in Augustin-čića, je odkril kraljev namestnik dr Pero vic. d Nj. Vis. kneginja Olga se je po pettedenskem bivanju pri svoji sestri vojvodinji Ke-atski vrnila pred dnevi v BeogTad. d Francoski minister Herriot ob-išče v decembru Jugoslavijo. (I Proces proti marsejskim zločincem se je pričel ob velikem zanimanju svetovne javnosti v ponedeljek v Aix en Provence v južni Franciji. Obtoženi so: Veličko Dimitrov Ke-rin, star 38 let. rojen v Kamenici na Bolgarskem 19. oktobra 1897., že mr-tev, ki je umoril blagopokojnega kralja Aleksandra v Marseilleu; Pospi-šil Zvonimir, star 31 let, rojen 9. ju-nija 1904. v Bukovini v Jugoslaviji, po pokliču šofer, stanujoč v Mona-kovem na Bavarskem, sedaj v preis-kovalnem zaporu; Rajić Ivan, star 32 let, rojen 5. januarja 1903. v Ko-ledincu v Jugoslaviji, zemljoradnik, stariujoč na pristavi Janka Pusta, sedaj v preiskovalnem zaporu; Kralj Mio, ki se je izdajal za Malnega, star 26 let, rojen 17. septembra 1908. v Koprivnici v Jugoslaviji, mehanik. stanujoč v Novi Kaniži na Madžar-skem, sedaj v preiskovalnem zaporu; Kvaternik Evgen, star 25 let, rojen 29. marca 1910. v Zagrebu, student, sedaj na begu; Pavelić Ante, star 46 let, rojen v Bradini 14. julija 1889.. sedaj na begu; Perčević Ivan. sedaj v Avstriji. Obtožencev je torej sedem, zagovarjajo pa se osebno samo tri je. Prvi dan je bil po čitanju obširae obtožnice zaslišan Mio Kralj, ki je taj i 1 vsako krivdo in preklical vse prejšnje svoje izpovedbe. V torek je bil potek razprave zelo dramatičan. Sodišče je zagovornika obtožencev, odvetnika Desbonsa zaradi neprestanih nezaslišanih izpadov izključilo, odvetaiška zbornica pa ga je crtala iz svojeoa članstva. Zagovorništvo je nato prevzel predsednik odvetniš-ke zbornice v Aix en Provence od-vetnik Sodineau. Obtoženi so izjavili, da odklanjajo drugega zagovornika. Na ponovno prošnjo novega bra-nilca je sodišče odgodilo proces na prihodnje porotno zasedanje, ki bo v januarju. d Sodba v našičkem korupcijskem procesa. Dne 18. t. ni. je bila po dol-gotrajni razpravi v Osijeku razgla-šena razsodba v našički aferi. Obso-jeni so: dr. Svetozar Grgin na pol-drugo leto ječe, dr Filip Schlesin-ger na dve in poi leta ječe, 2ita Ži-vaaović na tri leta ječe in trajno iz-gubo državne službe, Adolf Schlesin-ger ;ia sedem let ječe, Aleksander Sohr na osem let ječe, Alfred Čučka na pno leto in osem mesecev ječe. Viktor Guttmann na eno leto in štiri mesece ječe. dr. Zvonimir Bratanić , na dve leti ječe, Ervin Lovrić na eno } leto zapora, Alfred Spitz na eno leto in šest mesecev ječe, Mavro Sulić na štiri leta ječe in trajno izgubo državne službe. Aleksaiider Božić na dve leti ječe in trajno izgubo državne službe, narodni poslanec dr. Nikola Nikie na štiri leta ječe, izgubo držav-ljanskih pravic in trajno izgubo javne službe, narodni poslanec dr. Dragoljub Jevremović na tri leta ječe, izgubo državljanskih pravic in izgubo državne službe za vedno, Ervki Sartori na eno leto ječe in izgubo državljanskih pravic za tri leta, Zol-tan Herzog na eno leto in štiri mesece ječe, Filip Winter, Rihard Baumgartner, Hinko Bedenić, Josip Fišer, Julij Grajner, Aladar Leim-dorfer po osem mesecev zapora, Geza Fejte na eno leto zapora, Feodar Bu-kovala, Dragutin Cakarevie, Vladimir Černi, Miloš Cirković in Franc Istenić po dva meseca zapora, Pavle Fekete au en mesec zapora, Mirko Fridman na tri mesece zapora. Aleksander Kezić, Viktor Kladnik, Traj-ča Kotević in Lazar Ciril po en mesec zapora, Gligorij Lisa, Djordje Mar-kovič, Milutin Martinović in Grigorij Mišić po pet mesecev zapora, Galeb Midić na tri mesece zapora, Drago-mir Nedeljković na en mesec zapora, Jovan Ničiforović na dva meseca zapora, Franjo Ogorelec na šest mesecev zapora, Dimitrij Pastuhov na dva meseca zapora, Viljko Rajman na 10 mesecev zapora, Milisav Stisović na tri mesece zapora, Pavle Čiring na tri mesece zapora, Mihajlo Zuravjev ■aa tri mesece zapora. Ostali obtožen-ci so bili oproščeni. d Nove novčanice po 500 Din. V ■ vrho lažjega denarnega obračunavanja se pripravlja izdaja novih nov" čanic po 500 Din. Zaradi vedno pogo-stejših primerov ponarejanja srebrenih kovancev po 50 Din bodo ti ko-vanci najbrž vzeti iz prometa in na-mesto njih pridejo v promet novčanice po 5 Din. d Novi člani starešinstva in uprave Gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije. Minister za telesno vzgojo naroda je imenoval novo starešinstvo in del uprave Gasilskega saveza kra-! Ijevine Jugoslavije. Za starosto je imenovan dr. Milan Matić, odvetnik iz Novega Sada, za podstarosto Stanko Žagar, senator mesta Križevcev, in Konrad Gologranc, gradbeai pod-jetnik v Gaberju v Celju in član osrednjega odbora gasilske zajednice dravske banovine. Za glavnega urednika Zvezinega glasila je imenovan Ljudevit Musek, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Ptuju in podsta-rosta gasilske zajednice dravske ba-novrae. Za člana uprave je izmed Slovencev imenovan Anton Cerer, podstarosta gasilske zajednice drav ske banovine. d Predlog novega državnega proračuna za 1. 1936/37 je bil v torek predložen Narodni skupšći-ai ter izkazuje 10.307,940.784 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. to je za 57.2 milijona dinarjev već, nego v sedanjem proračunu. d Umri je v zdravilišču v Topolši-ci pri Šoštanju narodni poslanec g. Krstić iz Šumadije. Truplo so pre-peljali z avtofurgonom v pokojnikov domači kraj. d Za svoje jubilejo leto je izdala Družba sv. Cirila in Metoda svoj koledar v večjem formatu in z obšir-nejšo vsebino nego običajno. Letoš-nji koledar je nekaka bilanca druž-binega dela v preteklih 50 letih. Vse-bina je izredno pestra, poučna in za-nimiva. Noberi zaveden Slovenec ne more brezbrižno tega dela prezreti, ker samo resna proučitev narodnega dela v preteklosti omogoča uspešno narodno obrambno đelo v sedanjosti. Ta koledar bi torej ne smel manjkati v nobeni slovenski niši. Kdor kupi jubilejni koledar, se je obenem de-loma oddolžil družbi ob njeni 50-let-nici s svojim jubilejnim prispevkom. Kdor pa misli na družbo, se je spomnil na one svoje brate, ki so morda đanes še naši, pa bi jih uteg-nile v bodočnosti pridobiti one so-vražne sile, ki so nam da-aes prav tako nevarne, kakor pred 50 leti. d V gostilne ne srne. Sresko sodišče v Celju je z razsodbo z dne 25. oktobra 1935. prepovedalo Francu Dobniku, rojenemu 2. januarja 1907. v Čepljah št. 7, tam stanujočemu in pristojnemu v občino Tabor, zaha-janje v gostilne (krčme) za dobo šest mesecev, t, j. do 24. aprila 1936. d Blaznikova »Velika Pratika« za leto 1936. je izšla in se dobiva pri za-ložniku. tiskarni J. Blasnika nasL, Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš ■aajstarejši ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. d Dunajska vremenska napoved za soboto 23. novembra: Severne Alpe: Oblačno in nagnjenje k snegu. Temperatura ^zaenkrat okoli ničle. Južne Alpe: Snežilo bo vedno boli. Celje in okolica c Sokolska proslava praznika Uedi-njenja. Sokolsko di-uštvo v Celjti bo tuđi letos svečano proslavilo zraznik Uedinjenja. Dne 1. decembra ob 7.32 bo zbor vseh članov in članic pred Narodnim domom, nato skupen od-hod k službi božji v cerkev sv. Danijela in v hram sv. Save. Ob 10.30 slav-nosraa seja v mestni telovadnici. Dnevni red: Slavnostni govor, deklamacije, pevske točke sokolske mladine, zaprisega novega članstva. Vsi pripadniki Sokola brez razlike se po-zivajo, da se gornje prireditve obvezno udeleže v polnem številu. Kdor ima slavnostni kroj, je dolžan, da se proslave udeleži v kroju, ostalo članstvo pa v civilu z znakom. c Znižajte najemnine! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mestna občina celjska je, upoštevajoč težke gospodarske prilike sedanjega časa, primerno znižala najemnino stano-vanjskim najemnikom v svojih hi-šah. Hišni posestniki v mestu Celju se vabijo in pozivajo. da sledijo temu zgledu in tuđi oni čim izdatnej-še znižajo najemnino svojim najemnikom. c Računski zaključek mestne ob-čine celjske in njenih podjetij za leto 1934., računski zaključek o gospodarstvu mestne občine celjske, mestnega ubožnega in meščansko-oskrbovalne-ga sklada ter mestnih podjetij za tri dvanajstine 1. 1935. in računski zaključek bivše občine Celje-okolica za leti 1934. in 1935. do vštetega 31. av-gusta t, 1. so do vštetega 28. t. m. na vpogled pri mestnem računovodstvu. Pravico vpogleda ima vsak član mesta Celja in tuđi vsaka oseba, ki od kateregakoli dohodka v mestu odn. v bivši okoliški občini plačuje državni neposredni davek. Event. ugovore je treba vložiti v navedenem roku pismeno pri mestnem poglavarstvu. Stran 2. »Nova Doba« 22. XI. 193o. štev. 49. g. t- Koae*rt CPO v proslavo prazniku Uedinjenje in stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka bo dne 1. decembra ob 20. v veliki dvora.ii Celjskega doma. V prveni delu borno slišali zgolj skladbe Davorina Jei1 ka in sjcer: »Bože pravde« in »Tih«* luna« (mešana zbora), »Na tujih tleh«, ženski zbor s spremljevanjem klavirja; potem sledita samospuva »V slovo« in »Dve utvi« ter dvospev ia sopran in tenor »Slabo sveca je brlela«, vse s spremljevanjem kla-virja. Nato zapoje moški zbor »Stru-nam« in »Zdravicom, slednjo s fenor-baritonskim solom in klavirjem. Ta del programa se zaključi z mogpčno slovensko bud'nico »Naprej zastava Slave«, ki jo bo ob spremljevanju klavirja zapel ves zbor enoglasno. Vse te pesmi so tako naše, da ne po-trebujejo nobene razlage. Samospeve bo pela ga. Marija Golobičeva, pri klavirju pa bo ga. Mirca Sancinova, Drugi del sporeda bo izpolnil gosp. ravn. Sancin. Program priobčimo prihodnjič. V tretjem delu borno slišali poljudiie, narodne umetne pesmi in to Vodopivčevo »Vipavsko«, Hubadovo »Gpr čez " izaro«, Adami-čevo »Kaj ti je Mojca?«, Pavčičevo »Kaj je tebi dekle moje«, Devovo »Meglico< in Adainičevo »Ne niarani tebe«, vse za mešani zbor. CPD si je za to priliko nalašč izbralo poljuden program, da zadovolji širšo publiko in se izogne očitkom, češ, da jzvaja vedno pređplge in pretežke in pre-modernc skladbe. Da pa tuđi omogo-ii poset koncerta prav vsakomur, bo tokrat koncert po iz-redno nizkih ce-nah. Vsakdo laliko sedi, kjer hoče; le prve tri vrste sedežev so rezervirane za zastopnike oblastev, uradov, Sol. ustanov in društev. Glede na lep program, niz Jeo vstopnjiio in ker bo koncert edina proslava praznika ujedinjenja, upanio. da bo poset koncerta rekorden. Dopoldne ob 10. bo istotam mladinska proslava 100-let-#ice rojstva skladatelja Davorina Jenka, h kateri je dpvoljen vstop ^a-jaao mladini vseh šol. Vodstva vseh šol prosimo, da bi mladini priporo-čili poset. Pređprodaja vstopnic v knjigami K. Goričarja vd. na Kralja Petra cesti. c ljudsko vseučilišče. V po.iede-ljek 25. t. m. ob 20. bo predaval gosp. prof. Viktor Petkovšek iz Ljubljane o »Planinski flori«. Predavanje bo spremljalo nad 100 lepih skioptičnih slik. Opozsu-jaiuo na to zanimivo predavanje zlasti vse one, ki se zani-majo za. naše planine in njihovo krasno rastlinstvo. c Osebna vest. Gosp. prof. dr. Pa-vel Strmšek je te dni nastopil svoje novo službeno mesto na drž. realni gimnaziji v Celju. ,0dli,£nega narod -nega in prosvetnega delavca iskreno pozdravljamo ob prihodu v Celje! c Imenovanje novega prote. Kot naslednik pokojnega protojereja g. Manojlo Cudiće je bil imenovan za vojnega svećenika in proto v Celju g. Bulovan, doslej prota v Varaždi-au. iNovega g. proto iskreno pozdravljamo ob njegovem prihodu v Celje. c Trojni jubilej je slavil te d,ni knjigoveški mojster g. Karol Pere, vpdja knjigovežnice Zvezne tiskar-ne v Celju. Poteklo je namreč 25 let, odkar je postal samostojen mojster, 30 let, odkar je uslužberi v Zvezni tiskarni v Celju, in prav tako 30 let. odkar poje kot vzoren član in navdu-žen pevec pri Celjskem pevskam društvu. Jubilanta dičijo odločno nacionalno in napredno prepričanje. kremenit, iskren značaj hi prijetna družabnost. S temi vrlinami si je jpridobil splošno priljubijenost in spo-štovanje. Gosp. Percu iskreno čestitamo jk trojnomu jubileju in mu želimo, da bi njegovo uspešno deiova-oje še mnogo let spremljala zdravje in zadovoljstvo. c Odhod priljubljenoga oficirja. .Kapetan II. razreda g. Vladimir Ca-AJevac je bil te dni premeščen ,iz Ce-Jtja y Maribor. Gosp. kapetan Canje-sac si je kot odjičen, vsestransko iz-obražen pf,icir in pr^jeten d.ruž^nik jPridobi] v Celju mnogo iskrenih .prijateljev. Z veliko vnemo in ppžrtvp-»valnostjo se je .udejstvpval tuđi na sportuem ppdrpčju Bil je o^born^k SK Celja in daUeičaaa -aiačelnik ilu- Predno kam potujete, si nabavite vse wo««f ■••*&• za tu- in inozemstvo po aormitlal |»lesai#|ci t«flf{ kakor tud! v«Jute f ■■jugortnejiih «ne««ik lei«|l|i pri „PUTNIKU* , Oelj«, Trg kralj« Hlpktfpdr« ||#f. f, telefon 119, kjer dobite tuđi vse za potovanja potrebne informacije br«zpla£B*. bove nogometne sekcije. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov! c V proslavo 50-letnice obstoja celjskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda bo v soboto 14. decembra zvečer v Mestuem gledališču v Celju svečana akademija, na katero že da-nes opo zar jamo vsa celjska društva. c Slikarska razstava umetnika brez rok Aleksandra Klehia, ki slika z nogo, je v dvorani Celjske mestne hranilnice odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 20. Obisk te zanimi-ve, bogate in svojevrstoe razstave je prav zadovoljiv. Obiskovalci se izra-žajo o razstavljenih delih zelo laskavo. c Pijaška družina »Sloga« v Celju bo priredila v soboto 30. t. m. popol-dne v društvenih prostorih v Narod-nem domu Miklavžev večer za svoje člaiie. združen s čajanko in obdaro-'Vanj*m najrevnejših dijakov. Prosimo občinst\ro, da bi "ae odklanjalo prispevkov in pomoči v ta namen. c Iz javne bolnišniee v Celju. Kura tori j ustanove po pokojnem trg. Antonu Kolencu v Celju je nabavi 1 za zdravniško knjižnico v celjski bol-nišnici po 1 veliko -novejše delo iz interne medicine in iz kirurgije, kar so zdravniki bojnišnice pozdravili z največjim veseljem. S tem činom je položen temelj za moderno zdravniš-ko knjižnico, ki se bo, kakor priča-kujemo, še nadalje izpopolnjevala. To bo v največjo korist v prvi vrsti mlađemu zdravaiškeniu narasčaju, ki se bo lahko intenzivneje pečal z znanstvenimi vprašanji zdiavniške vede, v di*ugi vrsti bo pa koristilo vsemu ti'pečemu prebivalstvu. med kateri ni bodo dotični delovali. Iz Kq-lenčevih ustanov je bilo v gornji namen naklonjenih 15.000 pin. Vodstvo bolnišniee izreka tem potom v imenu zavoda kuratoriju Kolenče\>e ustanove najtoplejšo zahvalo. Lepo bonboniero za Niklavževo darilo si nabavite po znatno znižanih cenafa v veliki izbiti pri tvrdjri Ivan Ravnikar * Celje c Zborovanje slovenskih ien. Ljubljanska sekcija Jugoslovenske ženske zveze je imela v nedeljo 17. t. m. svoj prvi redni občni zbor v mali dvorani Narodnega doma v Celju. V sekciji je včlanjenih 17 ženskih or-ganizacij dravske banovine. Občni zbor, ki se ga je poleg 80 zastopnic včlasijenih društev udeležila tuđi predsednica Zveze ga. Petkovićeva iz Beograda, je vodila predsednica sekcije ga. Minka Govekarjeva. }z posameznih poročil posnemamo. da zahtevajo žeue volilno pravico in da so pred letošnjimi skupščinskimi vo-lilvanu poslale vsem slovenskim po-slancem in kandidatom vprašalne pole, pri čemer so se vsi kandidatje ražen cnega izjavili za žensko volilno pravico. Sekcija je poslala mnogo prošenj in pritožb ter izvršila razne intervencije v dosego ženskih pravic. livoljen je bil poseben odbor, k\ naj izvede akcijo proti redukciji dragi nj-skih doklad. Iznesena je bila tuđi zahteva, naj se za zdravljenje spolnih bolez-.ii pri ženah nastavilo zdxawice, ne ^>a zdravniki. Žene se odločno t>orijo za svetovni mir in za splošno organizacijo žen vseh pokli-cev ter proti zapostavljanju v dru-žinskem in javnem življenju. Popol-dne je udeleženkam predavala gospa Štebijeva iz Ljubljane. c Dnip&o Diia^ki 6>ni je iaielo 15. t. m. ^ve^er reden qbčai zboi-, na M-terem sp bili .izvpjjeni v odbor na-slednji gg.: predsednik prof. Josip Kožuh, podpredsednik dr. Juro Jftra-šovec, tajnijt ravn. Anton Zorko, bla-gajnik direktor Fr^nc ^lra^vljajc. pd- borniki dr. Ernest Kalan, dr. Mila.i Oix>žen »\ Anton Petek, namestnika prof. Srečko Brodar in J,%nko Vra-njek, revizorja narodni poslanec Iv. Prekoršek in šol. upr. Fran Voglar. c Združenje krojačev in krojadc v Celju, ki ima 183 članov in članic, je imelo v nedeljo dop>old'ne izredno skupščino, ki jo je vodil gosp. Ivan Streiuigg, ki ga je letos avgusta postavila banska uprava za komisarja združenja. Pred meseci je nekaj od-bornikov odstopilo in je odbor posta! nesklcpčen. Občnega zbora se j« udeležil tuđi tajnik zbornice za TOI g. dr. Pretnar. Zborovanje je bilo burno. Pri glasovanju z listki je bil izvoljen Maslednji odbor: predsednik Anton Uršič, podpredsednica Marija Marnova, odborniki Alojz Filipič, Alojz Špur, Anton Oražem, Justina Štiftarjeva, Marija Končano\"a in Fani Ojstriževa ter namestniki Ju-stin Grilanc, Rudolf Lešnik in Cirila Karbova. c Poplavo smo imeli v ponedeljek v Celju. Zaradi deževja, ki se je pri-čelo v nedeljo zvečer in trajalo skoro ves ponedeljek, je Savinja s pri-toki v ponedeljek močno narasla. Ša-vinja je prestopila levi breg ter zalila nogometno igrišče pri »Skalni kleti« in preplavila cesto pri drugem železniškem mostu. Voglajna je iz-stopila na levem bregu pri brvi na Cesti na grad, Sušnica pa na Otoku. Zvečer je začelo vodovje Ttaglo padati in se je v teku noči vrnilo v struge. c Andrejev sejem. Letni živinski in kramarski sejem, imenovan Andrejev sejem. bo v Celju v soboto 30. t. m. c Norme za trgovinske obratoval-niče v mesecn decembra in jannarju. Sresko združenje trgovcev v CeJju opozai-ja vse člane imetnike trgov-skih lokalov. da mora delo v trgovi-nah počivati ves dan ob sledečih praznikih v decembru in januarju: 1. dec«mbra na dan Uedinjenja: 25. decembra (na božič). 26. decembra (na Stefanovo), 1. januar ja (na No-vega leta ilan) in 6. jauuarja (na dan Sv. Treh kraljev). V nedeljo pred bo-žič-aimi prazniki t. j. dne 22. decembra, je ohratovanje v trgovinah do-voljeno po potrebi tuđi ves dan. — Predsedstvo. c Delitev novoletnih nagrad po tr-govinah. Sresko zdj-uženje trgovcev v Celju je prejelo s strani članstva opozorila, da se mnogi trgovci pri-pravljajo. da bodo svojim odjemal-cem ob Novem letu delili koledarje in druge nagrade. Opozarjamo vse člane, da so zadevni sklepi občnili zborov združenja iz 1933. in 1934. leta še vedno v veljavi. Na omenjenih občnih zborih je hilo sprejeto načelo, da se običaji delitve koledarjev in drugih nagrad. daril in bonifikacij ob Novem letu in drugih prilikah med letom absolufcio odpravijo. Vsi člani sreskega združenja trgovcev v Celju so brez izjeme vezani na te sklepe, sicer se bo proti ieršiteljem disciplinarno postppalo. — Predsedstvo. 9UktO nad 800 vzorcev na zalogi. Odeje in perli« iz lastne tovame nudi po zelp ztnernih cenah FBANC D030V1ČNIK, CELJE c Vsem žalezni&kun unokojencem, vdovam in sirotani, stanujočim v Celju. Celju okolici in Petrovčah. Za-xadi podaljšanja ve,ljayjiQs^i rumenih legitimacij in naročitve vložkov za leto 1936. naj se vsi pr.izade.ti ja-vijo od 6. ddo 12. deceinhra pri po-stajni blagajni iia kolodvoru v Celju, Jkjer \iobijo siavodila o predložitvi potrebnih listin. c ijetev smrti. Dne 15. t. ni. je unir-la v Kapucinski ulici 1 v starosti 64 let znana gostilničarka in posestni-ca ga. Elizabeta Bergerjeva, roj. Vi-dečnikova* mati gostilničarjlev gg. Albina hi Ferda Bexg»rja v CeUu, -v soboto v Gjegprčičevi ulici 3 v sta- rosti 82 let vđova po učitelju in upo. kojena učiteljica ročnih del ga. M%-rija Vodlakova, mati visjega davč-pega upravitelja v p. g. Ivana Vodla-ka v Celju, v ponedeljek v Gosposki ulici 19 v starosti 83 let ga. Henrieta Matbesova, vdova po nekdaujem zna-nem cejjskem hoteilrju prideoiku Mathesu, v torek pa v Prešeruotf ujjei 4 v st*TQ*ti 77 let žasebnica )«*-rija Mesaričeva. V bolnišnici »ta umrla: v ponedeljek 62-letni posest-nik Jurij Lampret z VTeljke ravni pri Vojnfku, v sredo pa 28-letna Neža Breznikova, žena zidar ja z Ostroi-negta. N. p. v m.! c Kronika nesreč in napadov. Pred dMevi so pastirji na paši v Brodni-cah pri Laškem zakurili in se igrali okrog ognja. Pri tem se je petlettia mlinarjeva hčerka Marija Zupanče-va približala ognju. Vnela se ji je obleka in deklica je dobila hude opekline na levi nogi. Pri pođiranju dreves je padlo deblo na 43-letnegra drvarja Matijo Černeta iz Solčave in mu zlomilo levo nogo pod kohenom. V -aedeljo je padel 29-1 etni brezposel-ni mesarski pomočnik Ivan Gorišek iz Či-eta med vožnjo s Teharja v Celje s koJesa in si zlomil levo ključ-nico. VT neki gostilni v Št. Juriju ob juž. žel. je neki mofiki sunil 69-letne-ga dninarja Ivana Rožanc-a iz Št. Jurija s tako silo z vrati, da mu )? zlomil desno roko. V torek je Fraric B., topilničar v hrast.iiški steklarni, ■.ia cesti v Hrastniku z nožem napa-del 26-letnega topilničai-ja v steklarni Franca Kožarja ter ga zabodel v trebuh in mu poškodoval prsni kož Ko je šel 76-letni Blaž Drofenik, Jb-činski revež brez stainega bivališča. v sredo zvečer spat na neki kozolec pri Sv. Križu poleg Rogaške Slatine, je padel s kozolca in se hudo pofiko-doval po prsnem košu, trebuhu in rokah. Istega dne je padel 16-letni de-lavec Franc Zagožen pri delu v ope-karni Unger-Ullmann na Sp. Hudi-nji več metrov globoko ter si zloenil lirbtenico in desno rpko. V četrtejt je 45-letna, na Cesti via grad 20 sta-nujoča šivilja Terezi^'a štormanova po nesreči pogoltnila šivanko- V bol-nišjaici &o ji šivanko odstranili iz grla. Vsi poškodovanci še zdravijo v celjski bolnišnici. c JDelovni tro. Pri celjski bprzi de-la se je od 11. do 20. t. m. oa noyo prijavilo 62 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 18 oseb, posredovanj je bilo izvršenili 10, odpotovalo je 18, odpadli sta 2 osehi. Pelo dobijo: po 1 mizar, čjevljaj- in delavec, 1 kuha-j rica ter po 2 služkinji in kmečjd de-kli, dela pa išče fotografski vajeaec. c Zdravniška preiskava proda^l-oev živil. Mestuo poglavaistvo v Celju razglaša: Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili čl. 2,1. pravilnika o natančnejših določilih za iz-vrževanje zakona o nadzorst\-u aa»i živili čl. 233. in zakona o zatiranju nalezljivih boleani čl. 35. bo nae^tno pogla.vars.tvo v Celju iz\Tši.lo pjpnpv-;io kontrolo nad izdelovanjeui. pripravo in prodajo živil ter. nad ose^>-jein. ki je v teli obratovatoicah zaposleno v trgovinali z živili. jgpstil-nali, kavarnali, slaš.čičarnah, pekar-nah, mesarijah. sploli v vseh o)t>rato-valnicah z živili zaposlene ose.be, da se podvržejo najkasneje do 31. decembra zdravniki preis,kavi t«?r pre-skrbe potrdi|lp o neopprečneui zdra,y-stvenem stanju. Preiskave bodo v Zdravstvenom dotuu (pi-otitub(erjs,u-loznem dispanzerju) vsak pgQedei,ie(k od 16. do 18., četrtek od .8. do .10. in vsako soboto od 9. do 10. Ob priliki uradnih higijenskih pregledov . Tako borno videli ob otvoritvi v i>e-deljo 24. t. m. veseloigio — tride-janko »Nebesa na zemlji«. Igra sama nam bo nudila nekaj uric obilo sme-ha. Ob njem borno pozabili vse skrbi i« vso gospodarsko krizo, ki nas'v našem ki"aju še posebno občutno ta-re. Sipo pač industrijski kraj, kjer većina prebJvalcev pripada delav-skemu stanu. Vemo pa, da se iz dimni kov jedva še kadi . . . Tuđi v soci-alnem pogledu ne di*žimo križepi rok- V zvezi s tradicionalnim Mi-klavževanjem smo si nadeli nalogo, da s pomočjo pmstovoljnih prispev-k'pv oblečemo ali pa vsaj Qbujepw nekaj najpotrebnejših otrok. y ta na-inen smo se obrnjjj s prošnjo na pl?-nvenita srca. Vsak dar je dobrodošel. V«rjemite, da je potreba velika! Posebno slovesno pa nameravamo praz-novati 1. december. sokolski praznik Uedrajenja. Pester program bo dvig-iijl praznovanje na visino, kakršne doslej nismo bili vajeni. Vse prijatelje našega pokreta vabimo, da se 0 vsem tem osebno prepričate. Zato pridite v nedeljo 24. t. m. k nam. Za-četek bo po prihodu celjskega vlaka ob 16.30. Zdravo in rta, svidenje! IvanjkovcL Tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan« priredi svoj vsakoletni vinski sejem dne 7. janu-arja 1936 v tukajšnji dvorani. Pri-puščena bodo le vina iz ormoško-lju-tomerskega okoliša. Do takrat bodo vsa vina, tuđi najboljša, popolnoma nazvita ra čista. Za proizvajalce in za kupce bo to najprimernejši čas, da se prepričajo o letošnji kvaliteti in sklenejo kupci je. Gledališče „Bratomor na Metavi" Odkar eksistira človeštvo, eksisti- 1 ajo tvorni in pasivni, demonski in morialni visoki in banalni ljudje. Zato govori psiholpgija o tipskih parih, ki go zmeraj sestavljeni iz tipov in protitipov. Človeška tipika je večna. Tak veče-a in izrazit tipski par \c osnova Golieve ljudske žaloigre »Bratomor na Metavi«. Dva brata, Andrej in Aleš, v boju za d-edščino in grunt, za zemljo in posest. Starejši brat Andrej je širok, radosten, prekipevajoč, svoboden tvoren človek, ki se razdaja v delu in užitku, v dolžnosti ivi radosti in se smelo in ponosno kaže tak, kakršen je z vs>emi odlikami in nedostatki. Zemlja mu je sveta in skrivnostna. ker je zanj tista snov. v katero bo kakor poet v besedo udari 1 svojo po-dojK). Mlajši Aleš je bratov protitip. Ozko MČen, utesnjen, mla«čen in jalov človek, malodušen, toda pohlepen in poželjiv. Njegovo srce je polno pohlepa po veljavi, po moči in oblasti, ki jih nima in ne more imeti. Ta dva brata se sreeata v drami na Metavi. Borita se za zemljo in za žensko. Tuđi v ljubezni je Andrej pravi človeji, ki ljubi vjoče, toda ne stepo. On svobodno in samozavestno tehta svoje in žensko ćustvo i«i ko vidi, da ženska, za katero se bori, ne ljubi dovolj čisto in odkrito, odločno zavrže njeno ljubezen in se ponosno umakne. Ravno tak je v boju za zemljo, ki jo ljubi z visoko in pravo Iju-beznijo ustvarjajočega človeka. Aleš ljubi žensko malodušno. Tiho in topo prenaša ponižanje in noče videti dvolične igre ženske, ki zaradi zemlje omahuje med dvema brato-ma. Zemlje ne ljubi. Imeti jo hoče samo zaradi veljave, ki si jo hoče pridobiti za vsako ceno, ker sam v sebi ve, da ni nič in nič ne velja. Tako se srečata ta dva neenake brata v boju za življenje in usodo. V svetohlinskem, pobožnjaškem Ale-šu se prebudi silovita moč, poalep in potreba po veljavi, v tem slabiču s? stopnjuje tako daleč, da gre in ubije svojega brata, da si pribori žensko in zemljo in — se inuči. Svetahlinec ubije vedrega, pogubi sebe in svoj rod, na čigar zemljo bodo sedli novi ljudje in novi rodovi. Ne draži kadilca! ypprqbtjala bom vedno samo SCHICHF" TERPENTINOVO MILO Z Golievo noviteto »Bratomor na Metavi« je ljubljanska drama 15. t. m. otvorila novo sezono Mestnega gledališča v Celju. Igra je pisana realistično, tipizacija je krepka, v dejanju pa je nekaj prevelikih sko-kov in neverj'otnosti. Kljub temu pa je igra zanimiva ili dostojna prido-bitev v slovenski literaturi in je tuđi v Celju dosegla lep uspeh. Režija g. C. Debevca je bila temeljita in skrbna. Dlametralno na-spix)tstvo značaj 9v bratov Andreja in Aleša sta vsak po svoj_e yerno, umetniško izoblikovano in moČno učinkujoče podala gg-. Levar in Kralj. Dovršene like so uštvarili ga. Marija Vera (gospodarica na Metavi), ga. Mira Danilova (MetkaK g. Skrbinšek kot zlobni, intrigaritski Ambroz iii o. Gregonn kot župnik. Dobro sta se uveljavila bila v prvem polčasu izenačena in zanimiva, po odmojru p|t je Celje pffid-vajalo lepo kombinatojipo igro in skoro ves čas prevladovalo. Sodnik je v đrugem polčasu izključil dva igralca Otimpa in sicer Leška v 20.. Cajtra pa v 40. minu.ti. Sodil je gosp. Vepje objektivno. Ob istem Času je bila na igrišču pri »Skalni kleti« pri-jateijska tekma med IŠSjK Mariborom in celjskimi Atletiki. Atletiki so zmagali s 4 : 3 (3 : 2). Tekma je bila vseskozi živahna, zanimiva in izenačena. Gostje so bili boljši v startu. Atletiki pa odloČnejši pred golom. Sodnik je v 24. minuti prve-ga polčasa izključil desno krilo Maribora, nakar so morali gostje, ki nišo 'aastopili v kompletni postavi, igrati do konca z 10 možmi. Sođil je g. tteinprecht ležerno in je spregle-dal več napak. t Zimsko-sportni spored SPD v Celja za serijo 1935'38. Tečaji: Za začetnike ob prvem snegu v okolici Celja. Za krmarje in začetnike pri Celjski koči ob prvem snegu. Božični smuški tečaj na Golteh (Prehrana in stanovanje v lastni Mozirski koči). Velikonočni snežniški tečaj via Ko-rošici v Savinjskih Alpah (stanovanje in prehrana v lastnem, letos poveča-nem Kocbekovem domu). Turni tečaj na Korošici v maju. Turni tečaj spomladi na Okrešlju. (Stanovanje in prehrana v lastaem Frischaufovem domu.) Mladinski tečaji (kakor vsako leto): Solčava, Ljubno, Radmirje, Gornji grad, Bočna, Mozirje, ŠmjUiel, Vransko, Braslovče, Šmartno ob Pa-ki, ReČica ob Savinji, Celje, celjska okolica. Obenem obdaritev revnih otrok. Mladinske slalom tekme y ^o-bj^aovem kotu, Lučah in Gornjem gradu ob zaključku tečajev. fekme: 19. januarja medmestna slalom tekma Zagreb—Celje pri Celjski koči. 2iB. januarja banoviaski sialom pri GbiIjsJm" koči na^ Čeljem, obenem podsavezno prvenstvo MZSP v slalomu in klubs^o prvenstvo. »Šl^ioin gigante« (prvič v naši državi) na Žitari ah (2135 m) pod'burico o bih-koštnih praznikih. QK,ombiniraii smu,k in slalom za prvenstvo Lp^S^"-ske doline.)''— Skupni smuiiki izleti. Predavanja. Vsi smuški tečaji brez-plačni. Sokolstvo x Razvls prostih va] za £laae %a. moški naraitaj. Celj&ka sokolska župa namerava prirediti za drugo leto vaje za člane in moški naraščaj. Zato se posuvajo zmožni bratje. da ti dve vaji sestavijo do 15. decemiua. Ti vaji morajo izvajati pred zJjoroni društvenih načelnikov najmanj s 4 telovadci Vaje ne smejo jbi,ti prjedpl-ge i u pretežke. uaj pa bodo pestre Stran i. »Nova Doba« 22. XI. 1935. Štev 49 Cene čevljev se dvigajo Na mednarodnem tržišču sirovih kož in usnja se opaža zadnje tedne stalno dvig-anje cen, kakršnega že ni bilo nekaj let Seveda vpliva to tuđi na cene kož in usnja v naši državi. V glavnem gre za pomanjkanje sirovin — predvsem težjega blaga — ki vpliva tuđi na cene gotove-ga usnja in s tem aa cene gotovih čevljev in popravil. Zvišanje cen sirovih kož znaša seđaj že nad "30%, vendar se cene čevljev ne bodo dvig-nile v istem razmerju, ker se sestav-ljajo cene čevljev tuđi iz delavskih mezd, raznega materiala, režij itđ. To zvišanje bo nastopalo polagoma, kakor se bodo porabljale stare zaloga, ker zaradi sploS-iega pomanjkanja denarja niti tovarne čevljev, niti čevijarji nimajo velikih zalog us-•nja in materiala. Pri novih čevljih in pri popravilih je računati po-vprečno z 10-odstotnim zvišanjem cen. Težko je presoditi, ali je ta razvoj cen na mednarodnem tržišču samo prehodnega značaja, ali pa bođo ostale te zvišane cene dalje časa. * * Od tvrdke »Petovia« d. d., Ptuj, ki ima v Celju pod naslovom »PIA« čevlji lastno prođajalno v hiši Ljubljanske kreditne banke, smo prejeli v tej zadevi sledeča pojasnila: Domaća čevljarska industrija ni-ma velikih zalog usnja, temveč po-vpreeao največ za 1 do 2 mesca. Cene kož in usnja so se v zadnjih dveh mesecih zelo dvignile in se lahko računa, da se bodo že v kratkem morale cene novo izdelanih čevljev prilagoditi razmeram na tržišču. usnja. Kakšen obseg bo zavzela podražitev gotovih izdelkov, se danes še ne more presoditi. Celjska posofilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 000'— Kupuje In prodaja devize In valute Izdaja averenje za izvoz blaga Sprejema hranili« vloge na knjižice ii tekoci račun ter nad! za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: 1 Maribor, Šoštani Kino Kino Union Celje. Petek 22. t. ni.: >Baj na zemlji«. Sijajna komedija po znani igri Julija Horsta. V glavnih ulogah Herman Thimig, Hans Moser, Theo Lingen, Lizzi Holzschuh, Ade-le Sandrock, Heinz Ruhmann in Ru-dolf Carl. Glasba: Robert Stolz. Predigra: zvočni tecfciik. — Sobota 23., ne-delja 24. in ponedeljek 25. t. m.: »Čudovit otrok«. Izredio lep film z naj-ma-njšo in najmlajšo filmsko igralko Shixley Temple v glavni ulogi. Glasba: B. G\veen in S. H. Stept. Predigri: zvočni tednik in Miki miška. — V nedeljo ob 10.30 matineja. — Torek 26. in sreda 24. i. ni.: »Ekspres št 6«. Izvrsten kriminalen film. V glavnih ulogah Una Merkel in Charlie Rugg-les. Predigra zvočni tednik. — Od četrtka 25. t. m. dalje velefilm »Senzacija v Londonu« in zvočni tednik. Književnost k Dr. Edmund Schneeweis: Grund-riss des Volksglaubens und Volks-branehs der Serbokroaten. Celje 1935. Dr. Edmund Schneeweis, profesor slovanskega narodopisja in slovan-skih starožitnosti na nemški univer-zi v Pragi, je znan po svojih spisih o običajih slovanskih narodov. Šest let je živel v naši državi in je temeljito študiral viarodovo življenje v Jugoslaviji. Kot plod svojih dolgoletnih studij je izdai omenjeno knjigo. Pi-satelj si je prizadeval, da ni samo kratko in jedrnato prikazal gradiva, ki je dos«daj bilo na polju srbskega in hrvatskega narodopisja iz te \Tste obdelano, ampak je najvažnejše pojave spremljal tuđi v geografsko širino in časovno globino, navedel je obilo paralel in je skušal na ta način narodne običaje tuđi tolmačiti m razložiti. Natančno je uvaževal terminologijo, ki nudi raziskovalcu dragocene izsledke o starosti in izvoru narodovega mišljenja in narodnih običajev. Besedilo spremljajo dobre slike, ki se nanašajo na različue strani srbskega in hrvatskega narodovega življenja. Z izčrpnim sezna-mom literature in točnim registrom pridobi knjiga na vrednosti. — Ta knjiga bo gotovo dobro služila pri- merjalnemu narodopisju, kajti mnogo naziranj in običajev, ki so v Za-hodni in Srednji Evropi že obledeli in ki jih dostikrat ne razumemo več, lahko razložimo na še svežih običajih Srbov in Hrva tov. Nam Slovencem bo knjiga dobro služila za spoznavanje običajev naših sodržavlja-nov in bratov po rodu, obenem pa nam bo dobro metodično vodilo za slično slovensko knjigo, ki jo nujno potrebujemo. — Knjigo je založila Družba sv. Mohorja v Celju. Delikatesna trgovina na najprometnejši točki, zelo dobro idoča. se proda proti gotovini. Naslov v upr. lista. Trisobno stanovanje s pritiklinami na solnčni lcgi se odda s 1. decembrom. Naslov v upravi lista. Učenka za krojaSko obrt, s primerno šolko izobrazbo, se sprejme v modni atelje Meško, Celje. Knjižico Kmetske posojilnice « Celju prodam. Ponudbe na upravo lista pod ,Vložna knjižica'. Prodam kromatično harmoniko 4 vrstno, 96 basov, z registrom. Poizve se v upravi lista. Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8a II. Šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje šo!e, monopolne zvezke, risalne in pi-saine potrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem Prattc LeskovšeK Celfe, Glavni trg 16 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 Prevzema na » zgoraj navedene stroke spadajoča dela hi popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidni Isčejo se v nakup vložne knjižice Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe je poslati g. dr. Dukatu Zorislavu, advokatu v Zagrebu, Praška 2. ČASOPISNI PAPIR prodaja poceni uprava „NOVE DOBE" Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enetn zavarovana proti izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite nov« enakovredno brezptačno — Vsa peresa so zlata, 14 karatna z iridium vršičkom po Din 60--, 90--, 120/-, 150--, 180- in 250'- Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici »Domovina" — Celje Kralja Petra c. 45. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAHILNICA DRAVSKE BANOVINE E I i E prej Južnostajerska hranilnica Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun^lzvršuje vse v de-narno stroko spadajo-če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Ustanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mesfna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v fastni palači pri keiloalvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre-moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v gotovini s posebno uredbo brezpogoj-no in v vsakem primeru zajamčena Ure ju je Rado Patnik. — Odgovoren sa konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskamo Milan Cetina. — Oba v Celju. klepsrstvo, vodovodne instalacije, jtrc'oi'odne naprave