JWMORSKI DNEVNIK Shajati v Trstu ^3. maja 1945. njegov Pmdhodnik PARTIZANSKI JNEVNIK pa 26. novym-»» 1943 v vasi Zakriž 2*” .Cerknim, razmnožen 2® ciklostil. Od 5. do 17. Jptembra 1944 se Je tl-"f1 v tiskarni «Doberdob» v CSovcu pri Gorenji Trebu-71 .od 18. septembra 1524 do 1. maja 1945 v “*J®ml «Slovenija» pod Vo)«kJm pri Idriji, do 8. "“j* 1945 pa v osvoboje-Tistu, kjer Ja Izšla !B-„nl« ‘tovllka. Bil Ja edini »«kani partizanski DNEV-N'K v zasužnjeni Evropi O CU Tj- m c? Z ^'Z,r?^* * * * vrov,n' Cena 500 lir - Leto XL. št. 114 (11.837) Trst, torek, 15. maja 1984 Zaključek kongresa v znamenju Craxijevega zmagoslavja Crai soglasno potrjen za tajnika Italijanske socialistične stranke Jadranov poraz le ni bil tako grenak Jadran je izgubil prvi »set« konč niče prvenstva za prestop v italijansko B košarkarsko ligo. Glede odnosov s komunisti potrjeno polemično stališče Resolucija ° Slovencih -, VERONA — Na predlog delegatov iz Janije - Julijske krajine je sociali-“ctti kongres s ploskanjem soglasno g*nl resolucijo o S'ovencih v Rana a nJej je rečeno, da je zaščita Trdnostnih in jezikovnih manjšin po-"“tnbrvo vprašanje za vzpostavitev avičnejšega odnosa med institucija-' ln državljani. Resolucija stvarno S1 VezuJe socialistične senatorje in po-kwice, da se na vseh ravneh zavza-1° za čimprejšnjo odobritev glo-na ne5a zaščitnega zakona za našo aarodnostno skupnost. li Nedeljskem zasedanju so prebra-tudi brzojavko, ki jo je kongresi-j001 naslovil centralni "komite ZKJ. l^^dnvanski komunisti so pozdravi-..fdoi-Dvanje PSI in podčrtali prija-jstvo, ki povezuje delovne ljudi o stik ^r?av- K utrjevanju medsebojnih kov in sodelovanja, piše v brzojavko' Prispevajo tudi deli naših naro-v. ki živijo izven meja matične do-°vine in to v prepričanju, du držav-Nteje ne smejo ločevati ljudi, (st) SANDOIl TENCE VERONA — S soglasno potrditvijo Bettina Craxija za tajnika, kar predstavlja absolutno novost za to stranko in z izvolitvijo narodne skupščine, ki nadomešča centralni komite, se je sinoči zaključil 43. kongres KI. Kongres je potekal skoraj izključno v znamenju močne tajnikove osebnosti Tudi včeraj, podobno kot v petek, se je Craxi predstavil svojim hrupnim pristašem izključno v svojstvu državnika, obravnavo notranjih vprašanj v stranki pa je prepustil sodelavcem. Podčrtal je svoja že znana stališča glede popuščanja napetosti v Evropi, največjo pozornost kongresistov pa je vzbudil, ko je govoril o framasonski loži P2 in o odnosih s komunisti. Glede afere Longo je bil predsednik vlade zelo previden in se ni spustil v komentarje, ki bi lahko zaostrili vzdušje med koalicijskimi strankami-. Tudi jaz, kot vsa javnost, si želim resnice, je rekel Craxi, zavračam pa vse špekulacije, ki imajo za cilj skrhati odnose v vladi. Ob tem ni omenil možnost širše parlamentarne razprave o loži P2 ter spregledal zahteve po , takojšnjem odstopu ministra Longa, ki so jo postavili komunisti. Jasnejši in odločnejši pa je bil tajnik PSI pri oceni odnosov znotraj levice. Obžaloval je, da so delegati sprejeli Berlinguer ja s psovkami in z žvižgi, ob burnem ploskanju kongresistov pa dodal, da bi on na njihovem mestu naredil isto. Polemiko z nekdanjim velikim bratom je še dodatno ogrel in obtožil komuniste, da na skrivaj mežikajo demokristjanom samo, da bi spravili v NADALJEVANJE NA 2. STRANI Naša združena ekipa je namreč v prvem srečanju »play-off* izgubila v Pistoii proti domačemu moštvu Maltinti ja s 74:79 (34:38). Tekma ni bila na visoki kakovostni ravni, kot je pač v vseh velikih derbijih, vseeno pa je bila zanimiva, izenačena, razburljiva. Naši fantje niso igrali najbolje, dali pa so vse od sebe, igrali odločno in samozavestno. Žal pa so v preveliki želji po zmagi napravili številne napake, in to v ključnih trenutkih srečanja, tako da so tudi zasluženo izgubili. Domači Maltinti je sicer tudi zagrešil veliko naivnih napak, v odločilnih trenutkih pa je le našel pot do Jadranovega koša. Gostovanje v Pistoii številnih navijačev, igralcev in vodstva Jadrana pa kljub porazu na igrišču ni bilo povsem neuspešno. Sprejem, ki ga je bila deležna vsa naša »odprava« v Pistoii, je bil zares »nenavaden«. V Pistoii so nas vse sprejeli izredno gostoljubno. Navijanje med samo tekmo je bilo izredno športno. Na koncu pa so si navijači, igralci in vodstvo iskreno zaželeli novo športno borbo čez teden dni v Trstu. Ob taki gostoljubnosti tudi poraz na igrišču, v še tako pomembni tekmi, pa gotovo ni tako grenak. BRANKO LAKOVIČ NA 10. STRANI Craxi bo danes odgovarjal na vprašanja v zvezi s P2 ^_BOJAN BREZIGAR Zell^ Današnji dan bo vsekakor doua .pomemben za razvoj političnega v y Italiji. Podtajnik Amato vari t-ski lomiti bi moral odgo-soneb i13 vprašanja v zvezi s framati c,, Ežo P2, v popo danskih urah četi „iV Polanski zbornici morala za-o Spanja o popravkih k odloku Kpj N6*3. Danes se sestane vodstvo xj J ,Y Popoldanskih urah pa je C na SkToal vladno sei»-se v r- Ce'a vrsta dogodkov, ki pa <;,n- .'jo okofi dveh osnovnih vpra-la zadeve P2 in odloka o ceni deje k:| -i? Pred današnjimi srečanji no v ° SLr?°ti zelo napeto, razburka-00,,,;^ z zadevo P2 vlada v vrstah zalo C1Je ve*iEo razburjenje, ker je ka-terrw-u3 na številna vprašanja in in-n® 1)0 odgovarjal Craxi, siai , da bo predsednik vlade po-P0zn,, “Njno črto podtajnika Amata, zvečer pa so sporočili, da bo Craxi le odgovarjal. Podal bo namreč samo nekaj pojasnil v zvezi z znani ma tiskovnima poročiloma predsedstva vlade. Skratka dejal bo, da je zgrešeno, da so bili dokumenti objavljeni, ker gre le za osnutek poročila in o celotni zadevi P2 ne bo zavzel no- benega stališča. To bo seveda razburilo opozicijo, pa tudi republikance, ki so osnovali politiko Spadolini je vih vlad prav na moranem vprašanju. Drugo vprašanje je še bolj aktualno. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izjava pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za goriško pokrajino Pokrajinski odbor VZPI - ANP1 za Goriško je na razširjeni seji, skupaj s tajniki sekcij, razpravljal o na povedani enotni deželni manifestaciji slovenske manjšine, ki bo 20. maja v Gorici, z zahtevo po hitri odobritvi zakona, ki naj zajamči celovito priznanje pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika. V Gorico množično in organizirano Še so odprte rezervacije posebnih avtobusov v posebnem vlaku pa je še nekaj prostih mest # * * Seznam goriških slovenskih gostincev NA 5. STRANI Pokrajinski odbor VZPI - AN Pl za Goriško potrjuje glede tega vpraša nja veljavnost dosedanjih stališč, ki so bila na zadnjem vsedržavnem kongresu združenja, na predlog delegacije iz Furlanije - Julijske krajine predmet razprave in tudi zapopadena v sklepnem dokumentu. VZPI - ANP1 ugotavlja in istočasno opozarja na velik doprinos slovenske manjšine v odporništvu, iz katerega se je rodila republiška ustava in da načela zapopadena v členih 3 in 6 ustave še niso bila v celoti uresničena in vključena v državno zakonodajo. Pokrajinski odbor VZPI -AN Pl ugotavlja nadalje, kako v vseh teh letih različnim obljubam s strani vladnih predstavnikov niso sledili u-strezni ukrepi. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI za Goriško zato v celoti soglaša s cilji manifestacije in se pridružuje zboru predstavnikov vseh različnih komponent slovenske manjšine, ki terjajo spoštovanje ustave in priznanje pra vic Slovencem, ki živijo v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Enotna delegacija pri prefektu seJ?,0RlCA — Predstavništvo enotne delegacije Slovencev v Italiji se je vladn° z Soriškim prefektom dr. PierangeUjem. Slovenski predstavnild so maj. c^a zastopnika seznanili z nameni in potekom enotne manifestacije 20. nirnj Nj3 Soriškem Travniku. Predočili so mu potrebo, da se z vsemi ustrez-Pleti i ^ zajamči njen nemoten potek in da se preprečijo vsakovrstni za-Prr ,rnoznost provokacij. spr^j C e'R Pierangeli je vzel na znanje to zahtevo in zagotovil, da bo pri ki potrebnih ukrepov za nemoten potek shoda upošteval vse želje, u je predatila enotna delegacija. Zaostritev krize v tržiški ladjedelnici deln!?— Po šestili mesecih izredne dopolnilne blagajne v tržiški ladjetiko ti» 7 rok se je iztekel včeraj — je položaj v tem podjetju danes ve-ročil - ■*' kakor proti koncu lanskega leta. V podjetju so dejansko brez na-blaga j111- *e v Prihodnjih tednih se napoveduje množičen poseg po dopolnilni Pfjlaii^11' Ravnateljstvo podjetja je že zaprosilo za podaljšanje izredne do-e blagajne za nadaljnje tri mesece. delj|7®raj so se delavci, ki so v dopolnilni blagajni zbrali na redni pone a^('ahVl skupščini, zatem pa so priredili protestno manifestacijo po mestnih • Bolj kakor kdajkoli prej je bilo občutiti napetost v ozračju. NA 8. STRANI Veliki shod alpincev je mimo TRST — Shod alpincev je bila velika manifestacija nekdanjih in sedanjih pripadnikov enega najpomembnejših rodov italijanske vojske. Potekal je ta 57. shod v znamenju ohranjanja tradicij, a hkrati tudi poudarjanja mirovnih in humanih nagnjenj, ki navdihujejo ta rod vojske in ki so se, posebno kar se tiče pomoči sočloveku v sili, najbolje udejanili ob potresu v Furlaniji. V sprevodu po glavnih tržaških cestah je š’o okoli 300 tisoč alpincev. Alpi nei so povečini prespali na Tržaškem, kakšnih 7.000 pa tih je zasedlo hotele od Lipice do Portoroža, kjer so imeli v soooto vse zasedeno, pa do Pulja. Njihovo bivanje na slovenski Obali in v Istri je bi'o v znamenju medsebojnega spoštovanja in dobrososedskega prijateljstva. NA 4. STRANI • Craxi potrjen za tajnika PSI • Craxi bo odgovarjal o P2 NADALJEVANJE S 1. STRANI krizo prvega socialističnega predsednika vlade. To pa jim ne bo uspelo, je dejal Craxi, saj bomo mi sedaj odločno odgovarjali na vsak udarec. Odnosi s komunisti so bili v središču pozornosti tudi na nedeljski razpravi. Zlasti velja pri tem omeniti posega nekdanjega zastavonoše levice Signorileja in bivšega tajnika Mancinija, ki je opozoril na nevarne posledice frontalnega spopada s komunisti in se zavzel za enotnost levice, proti istemu sovražniku, ki ga po njegovem mnenju pooseblja konservativna politika krščanske demokracije. Najbolj navdušen sprejem s strani delegatov pa je doživel duhovnik Ba-get Bozzo, ki ga genovski kardinal Siri prav v teh dneh zelo ostro napada, odkar je sprejel kandidaturo PSI za evropski parlament. Baget Bozzo, ki je priznan politolog in časnikar, se je predstavil na kongresu v duhovniškem talarju, kar ni za socialistična zasedanja vsakdanja stvar. V narodno skupščino, ki šteje približno 400 članov so bila poleg parlamentarcev in voditeljev stranke izvoljena tudi nekatera zelo zveneča imena italijanskega življenja. Med temi so predsedniki bank in državnih podjetij, predsednik olimpijskega odbora Carraro, filmski režiser Antonio-ni, igralka Sandra Milo, predsednik RAI Zavoli, sociolog Alberoni, modna stilista Benetton in Versace in pobudnik Craxijeve struje v časnikarskem sindikatu Vigorelli. SANDOR TENCE Izziv socialistov VERONA — V dvorani tukajšnjega velesejma, ki so jo po avantgardnem okusu uredili scenaristi nedeljske televizijske odaje Blitz, je zastor padel tako kot se je začel: z Betti-nom Craxijem, edinim protagonistom tega kongresa. Vsi ostali, razen redkih izjem, so nastopili samo kot njegovi gledališki statisti ali pa' kot glasniki njegovih stališč. S tem kongresom je socialistična stranka dokončno obrnila stran svoje zgodovine in postavila reformizem že na raven ideologije, kot politično protiutež demokristjanskemu in komunističnemu bipolarizmu. Craxi jev načrt je zelo ambiciozen, a obenem poln zaprek in neznank in vprašanje je, če ga bo PSI s svojimi 11 odstotki glasov znala in zmogla dokončno uresničiti. Veronski kongres je bil bolj kot v sedanjost usmerjen v bodočnost, ker se bodo nove družbene potrebe prepletale z novimi tehnologijami, kjer bo tudi politika zadobila povsem novo, mogoče bolj ameriško podobo. Je Italija pripravljena odgovoriti na ta izziv in dokončno sprejeti Bettina Craxija za svojega nespornega voditelja? Prvj odgovor na to vprašanje bo znan že 17. junija na evropskih volitvah. SANDOR TENCE NADALJEVANJE S 1. STRANI Če ga hočemo strniti v napoved lahko rečemo, da je zelo malo verjetno, da bi bil drugi odlok o ceni dela pravočasno odobren. Po včerajšnjem ponovnem Craxijevem napadu na Ber-linguerja in po izjavi De Michelisa, ki je pred dnevi v parlamentu dejal, da ne bo sprejela nobenega popravka k predloženemu besedilu in da se še zlasti ne misli obvezati, da bd vrnila odtrgane točke draginjske doklade, če bo inflacija presegla 10 odstotkov, ni mogoče misliti, da bi se komunisti danes odločil za mehko linijo in dopustili odobritev odloka. Popoldne se torej sestane vlada in če bo KPI ponovno napovedala ostro opozicijo ali celo obstrukcijo bo Craxi verjetno zahteval glasovanje o zaupnici. Zamujenega časa pa je bilo že taiko, da je le malo verjetno, da bi lahko odlok odobril do 16. junija, to je do dneva pred evropskimi volitvami. Napetost je torej zelo velika in predvolilno vzdušje jo bo nedvomno še povečajo. BOJAN BREZIGAR 0 samomoru Radovana Radoviča BEOGRAD — V tujini in Jugosla-viji so se v minulih dneh razširile številne govorice o samomoru Radovana Radoviča, enega izmed 28 ljudi, ki so jih pred dnevi privedli v sekretariat za notranje zadeve in med katerimi je bil tudi Milovan Djilas. V nekaterih tujih časnikih je bilo v zadnjih dneh moč prebrati različne »razlage« samomora Radovana Radoviča, od tiste, da so ga k temu »prisilili« pa do trditev, da gre v bistvu za spretno skrit umor. Resnica pa j.e povsem preprosta. Obren Djordjevič, podsekretar v republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Srbije, je na tiskovni konferenci povedal: »Radovana Radoviča so našli mrtvega v njegovem vikendu blizu Obre novca, obdukcija pa je pokazala, da je smrt povzročila prevelika količina pomirjeval.« (dd) Kritična ocena dela ZIS BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je v bistvu dobro delal. Tako so sklenili delegati zbora republik in pokrajin ter zveznega odbora skupščine Jugoslavije, ki so včeraj na ločenih sejah razpravljali o delu zvezne vlade v minulih dveh letih. Pred tem so na skupni seji poslušali poročilo predsednice ZIS Milke Planinc. V obširni delegatski razpravi ocena, da je ZIS uspešno »vodil« državo v minulih dveh letih, ni hkrati pomenila, da ni bilo pripomb. Po že ustaljenem skupščinskem postopku so poročilo ZIs obravnavala delovna telesa skupščin. Razprava je trajala 10 dni in napovedala tisto, kar se je tudi zgodilo: da bo ZIS dobil zaupnico, da v naslednjih dveh letih opravlja svoje delo. Vendar so razprave v skupščinskih telesih nakazale, da velja na Milko Planinc in njene sodelavce nasloviti tudi kritike. Tudi včeraj so delegati menili, da je na seznamu kritik na prvem mestu dejstvo, da je ZIS precej kasni! z ukrepi za izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Delegati so zamerili tudi dejstvo, da je v sedanjih družbenogospodarskih okoliščinah ogroženo delovanje samoupravljanja. Leto je v praksi daleč od načel, ki so napisana v najvišjih partijskih in ustavnih dokumentih. Tretji poudarek pa so delegati obeh zborov dali okoliščini, da zakonov v tej državi pogosto ne spoštujejo. Čiči tno je, da ZIS ni dovolj izkoristil organov, ki so zadolženi za nadzor izvajanja zveznih in drugih zakpnov. Delegati so tako potrdili že večkrat omenjeno oceno, da v gospodarstvu in na drugih področjih bolj »spoštujejo« tisto, kar je nezakonito, vendar prinaša trenutno korist. Zakoni pa so pri tem v »ozadju«. Lahko bi rekli, da je s tem povezan sklep, da mora ZIS zagotoviti izvajanje tistih svojih pristojnosti, ki bodo pomenile njegovo večjo odgovornost, vendar pa tudi odgovornost drugih subjektov. Zvezni zbor je posebej vztrajal, da ZIS pri svojem prihodnjem delu pokaže veliko več zavzemanja za tiste odločitve in procese, ki bodo pomenili krepitev tržnih zakonov. Koroška partizanska pesem napolnila dvorano v Celovcu CELOVEC — »Partizanska pesem je nastala v najtemnejšem obdobju naše polpretekle zgodovine. Tedaj je spremljala borce iz bitke v bitko, iz zmage v zmago h končni svobodi. Naj bo za nas ta pesem simbol, da se je začel boj proti fašizmu že pred dejanskim nastopom fašizma in je v tem smislu boj proti nazad-njastvu, šovinizmu in neonacizmu, naj bo simbol boja za mir in enakopravnost.« To je med drugim v svojem govoru na nedeljski prireditvi — prireditelj, Zveza koroških partizanov, jo je poimenoval: Iz upora in zmage za mir in enakopravnost — dejal tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Šturm. Do zadnjega kotička napolnjena velika dvorana delavske zbornice v Celovcu je manifestacijo partizanskih pevskih zborov treh sosednjih dežel sprejela Partizanski pevski zbor iz Ljubljane z dirigentom Milivojem šurb-kom, partizanski pevski zbor »Pivko Tomažič« iz Trsta z vodjem Oskarjem Kjudrom in domači Koroški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Branko Čepin. Za orkestralni del koncertnega popoldneva je poskrbela godba milice iz Ljubljane, z dirigentom Francem Dornikom, ki je za uvod v proslavo spremljala vse tri partizanske pevske zbore Z Internacionalo. Mesec maj igra, kot je rekel Marjan Šturm, v zgodovini koroških Slovencev pomembno vlogo. Ne le zato, ker je bil maja 1945. leta dokončno premagan barbarski fašizem, temveč tudi zato, ker je bila maja 1955-podpisana avstrijska državna pogodba. V zgodovinskem orisu poti, ki so jo koroški Slovenci prehodili iz up°ra do zmage, je govornik citiral nekaj misli iz knjige znanega avstrijskega psihiatra dr. Enuina Ringla (med drugim: »Govorim o spravi, ki temelji na spoznanju in, priznanju: to sem storil napak«). »S tako spravo, k» je v prvi vrsti samokritična, se strinjamo,« je dejal Marjan Šturm, »na taki podlagi lahko tudi govorim0 o tej ali oni napaki, ki se je zgodila partizanom. Ne strinjamo pa se in upravičeno smo ogorčeni, če nekateri naši sodeželani postavljajo stvari tako, kot da bi partizani pobijali in morili, kot da bi partizani začeli drug0 svetovno vojno in zakrivili toliko gorja.« Današnjo slovesnost, kakršne Slovenci iz Roža, P°^. june in Žile zlepa niso doživeli, je odprl predsednik koroških partizanov Janèz Wutte - Lue in pozdravil vrsto gostov, med njimi generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika, Štefana Cigoja, Pavleta Žavcarjo ' Matjaža, Toneta Tumherja, Jožeta Košuto in druge. BARBARA GORIČAR Sovjetska zveza se je dokončno odrekla svojemu nastopu na olimpijskih igrah MOSKVA — Še zadnja, tenka nitka, na kateri je visela možnost, da bi si Sovjetska zveza premislila in le sodelovala na olimpijskih igrah v Los Angelesu, se je včeraj pretrgala: na tiskovni konferenci v Moskvi je namreč predsednik sovjetskega olimpijskega odbora Marat Gramov izjavil, da je sovjetska odločitev uradna in dokončna. Gramov je med drugim (pred več sto domačimi in tujimi časnikarji) dejal, da Sovjeti o svoji odločitvi sploh ne bodo več razpravljali z nikomer, od Reaganove administracije pa ne pričakujejo nič takega, kar bi lahko spremenilo stališče Moskve. Nič se ne bi spremenilo niti v. primeru, če bi Reagan dal zanesljiva zagotovila o varnosti sovjetskih športnikov v Los Angelesu. Na tiskovni konferenci so podčrtali, da so na zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora ki ga je zahtevala 24. aprila SZ, ugotovili, da so bile sovjetske zahteve utemeljene in upravičene. S tem v zvezi so dosegli na tem zasedanju »zadovoljiv sporazum z Mednarodnim olimpijskim odborom in s predsednikom organizacijskega odbora Ueberrothom. Tri dni kasneje pa je Bela hiša zanikala vse sporazume, označila sovjetske trditve za laži in zvrnila vso krivdo za nastali položaj na Sovjetsko zvezo. »V teh pogojih,« so izjavili predstavniki sovjetskega športa na včerajšnji tiskovni konferenci, »smo bili prisiljeni izjaviti, da naše sodelovanje v Los Angelesu na olimpijskih igrah ni mogoče.« Iz nadaljnjega poteka tiskovne konfj. enee je razvidno, da so Sovjeti označili svoj korak kot dokončen zato, ker tudi možnim novim Reaganovim zagotovilom ne verjamejo več, potem ko je že enkrat snedel besedo, ki jo je dal ameriški predstavnik Ueberroth. Sovjeti so tudi odločno zanikali, da bi bil njihov korak maščevanje za ameriški bojkot v Moskvi ter so poudarili, da so se njihovi športniki na ta nastop trdo pripravljali vsa štiri leta po zadnjih igrah, kar bi se gotovo ne zgodilo, če bi ne nameravali sodelovati v Los Angelesu. Eksplozija v Atenah: * 54 ranjenih ATENE — Včeraj ob 14.45 po krajevnem času je prišlo do hude eksplozije v središču glavnega grškega mesta. Terjala je 54 ranjenih, od katerih so 18 peljali v bližnji bolnišnico, 8 v hudem stanju. Do eksplozije je prišlo v neki piceriji, ki se nahaja v Ul. Stadion 43. Na kraj nesreče so nemudoma prišli reši lei, prihitela pa je tudi policija, ki je za dobro uro ustavila avtomobilski promet pred picerijo. Na kraj sta prišla nadalje notranji minister Agamennon Koutsoiorgas ter minister za javno varnost Ianrvis Skularikis. Na začetku so se bali, da gre za bombni teroristični atentat, toda preiskovalci so kmalu ugotovili, da se je v resnici raztreščila plinska jeklenka. Poleg ranjencev je eksplozija povzročila tudi precejšnjo gmotno škodo. Picerijo je povsem opustošila, veliko škodo pa je prizadela tudi sosednjim trgovinam in stanovanjem v višjih nadstropjih. Stekla so počila tudi v do 200 metrov oddaljenih stavbah. Coop GLAVINA — ZASTEKLITVE SCHGCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061 AZETA SPORT SPECIALIZIRANA ŠPORTNA TRGOVINA ZA: alpinizem planinstvo tenis TRŽIČ . ULICA PARINI 5 . TELEFON 0481 / 45735 CIMOS CITROEN Čestitke ob 15. maju, prazniku občine Koper! I S 25. občnega zbora Zveze slovenskih kulturnih društev Poročila o dejavnosti Obširna in zanimiva razprava IGNACIJ OTA Ignacij Ota je v svojem poročilu spregovoril o pevski in zborovski dejavnosti. Pri zborovski dejavnosti je ugotovil, da je pevska dejavnost še vedno najbolj razširjena med našimi društvi. 'Jb tem pa se pojavlja vrsta problemov. Tako je Ota zabeležil neko splošno nazadovanje zborov bodisi glede kvalitete izvajanja bodisi glede izbi-6 .jmn&rnmn- To nazadovanje se je najbolj očitno pokazalo na letošnji reviji Primorska poje. Pden izmed vzrokov za stanje je prav vprašanje vaditeljev oz. dirigen-°v. Na tem področju manjkajo primerno izobraženi ljudje, kar niti oorovska šola v Trstu ne rešuje, «orici so morali šolo zaradi nezanimanja ukiniti. Razvija se godbena dejavnost, ki raste tudi kvalitetno, tudi m Pa se postavlja vprašanje glasbene izobrazbe. SERGEJ VERČ Zelo kritičen je bil Sergej Verč, ki Je v svojem poročilu obravnaval ama-mrsko gledališko dejavnost. Kritičen Je bil do našega (tudi tiska) odnosa gledališča nasploh. Kritičen je bil 00 našega poklicnega gledališča in do amaterskih dejavnosti. Za rešitev iz tega stanja Verč predate naj se gledališke skupine poslu-di ^^gledališkega servisa, ki ga nu-ZSKD. Gre za strokovno pomoč na najrazličnejših ravneh; od izbir del Pf do njihove realizacije. Verč ugo-v ,Ja, da če bi se »skupine posluže-li-[e teh možnosti, ki jih nudi gledali.*? ,?ervis Zveze, bi danes najbrž t; 7?, bistveno drugačne predstave od tlstlh, ki jih sicer.« BREDA PAHOR O folklorni dejavnosti je pripravila poročilo Breda Pahor, ki v uvodu u-gotavlja, da so folklorne skupine ka-v<»tno napredovale, istočasno pa se J njihovo število in seveda tudi Sterri? posameznikov, ki so bili na tem P?dročju aktivni, zmanjšalo. Kot pro-ka°StaVl*a Pahorjeva vprašanje HcYehk del svojega poročila nam ^ . z otroki in mladino. Pri tem jmja, da otroci spoznavajo 1 r™ lf°či1(), da se navadijo gibati °mcno itd. Ugotavlja pa probi parov, očitno se število deklic in dečkov pri raznih skupinah ne usklajuje, kar seveda povzroča probleme. V referatu je tudi poudarjeno, da otroške skupine naj ne bi »posnemale« odraslih. ALDO KLODIČ Aldo Klodič je analiziral položaj kulturnega dela v Benečiji in Kanalski dolini. V uvodu je dejal, da ni ne optimist in ne pesimist, vendar je poudaril najrazličnejše težave, s katerimi se srečujejo posamezna društva in skupine in seveda vsa slovenska kulturna stvarnost v videmski pokrajini. Kot osnovno misel je podal to, da je v večini beneškega prebivalstva slovenska kultura predvsem v srcu, to je v običajih, navadah, pri molitvi, skratka, v vsakdanjem življenju. Le nekateri pa so tako pogumni, da v javnosti izpričujejo svojo kulturno pripadnost in ustvarjalnost. Omenil je nato vrsto težav, kot so pomanjkanje prostorov, pomanjkanje (tudi poklicnih) kadrov. Poudaril je potrebo po avtonomiji in po tem, aa bi razni politični in drugačni spori v Benečiji ne skalili kulturnih naporov. Glavni odbor ZSKD Na 25. občnem zboru ZSKD so v soboto izvolili naslednji glavni odbor: Eliana BENSA, Silvan BEVČAR, Adriana BUKOVEC, Germano CEN-DOU, Marina CERNETIG, Aldo CLO-DIG, Beppino CRISETTIG, Marij ČUK, Aleksandra DEVETAK, Karlo FERLETIČ, Neva FERLUGA, Eva FORNAZARIČ, Živa GRUDEN, Boris ISKRA, Nataša KALC, Dušan KALC, Sonja KLANJŠČEK, Borut KODRIČ, Mirjam KOREN, Miran KOŠUTA, Marko KRAVOS, Dorica KRESEVIČ, Nadja KRIŠČAK, Miro KUZMIN, Marko MARINČIČ, Ignacij OTA, Milena RADOVAN, Breda PAHOR, Milan PAHOR, Klavdij PALČIČ, Rudi PAVŠIČ, Igor PRINČIČ, Milko RE-NER, Niko SIRK, Vojko SLAVEC, Voj-mir TAVČAR, Sandor TENCE, Lucija TRUSGNACH. Franko VECCHIET, Sergej VERČ, Jurij VODOPIVEC, Zdenko VOGRIČ, Jurij ŽERJAL; vsi predsedniki in predsednice včlanjenih društev in skupin. NADZORNI ODBOR: Viljem ČERNO, Edmund KOŠUTA, Mirko KAPELJ RAZSODIŠČE: Boris RACE, Nada SANCIN, Vladimir TURINA ... V mm jp Elee* JPJ., - g Wy M f j ItSžJSk M * .;Jm A Vsebinsko raznolika, kritična in zlasti konstruktivna, brez običajnih sklicevanj na objektivne težave — tako bi lahko strnjeno opredelili razpravo na sobotnem 25. občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev v Križu. Začel jo je ZDENKO VOGRIČ, ki je govoril o pomenu zbiranja dokumentacijskega gradiva, za kar bi se morala posebej angažirati zlasti kulturna društva. MILOŠ JUGOVIČ je na primeru repentabrskega zgodovin-sko-arhitektumega kompleksa utemeljil potrebo po varstvu naše kulturne dediščine kot enega dokazov o kontinuiteti našega narodnostnega obstoja. DARKO BRATINA je govoril o potrebi po vključevanju v širše sodobne kulturne tokove, da ne izgubimo koraka s časom. JANKO BAN je svoj strokovno-kritični poseg namenil zborovskemu petju pri nas in nakazal nekatere konkretne možnosti za izboljšanje njegove kvalitete. ILDE KOŠUTA je v imenu gostiteljev spregovorila o nedeljski manifestaciji v Gorici in se ustavila pri vprašanju poročanja o delu ZSKD in njenih teles. EVA FORNAZARIČ je na primeru ugodnih izkušenj goriškega Kino-ateljeja opozorila na potrebo, da se filmska dejavnost organizirano razširi tudi na Tržaško, DANIJEL JARC pa se je vprašal, kako bi prešli tudi na produktivno filmsko področje. PAVEL FONDA je opozoril, da moramo stopnji razvoja naše skupnosti prilagoditi tudi oblike kulture in zavesti o nas samih. Predlagal je, naj občni zbor obveže nov glavni odbor ZSKD za pripravo širokega posveta o kulturi. NORI JERIČ je kritično obravnavala vprašanje ljubiteljske dramske dejavnosti in pri tem opozorila na pomanj- Zahvala s popravkom V imenu ZSKD in svojem se zahvaljujem Primorskemu dnevniku za pozornost, s katero je spremljal naš občni zbor. Obseg gradiva in ažurnost poročanja pa sta verjetno zakrivila prenekateri »škrat«. V povzetku mojega poročila (P.d. 13. maja, str. 9) pa je nekaj spodrsljajev, ki izkrivljajo tudi vsebino ali posredujejo bralcem čisto »drugačno« resnico, zato bi le-te popravil, kakor sledi: Zadnji odstavek v drugem stolpcu: Sicer pa kažejo dejavnosti v naših društvih, da smo se v zadnjem času prebili (in ne rabili) zastarele prosvetno - čitalniške okvire.. .« V zadnjem odstavku četrtega stolpca bi bila prav povzeta moja misel taka: Glede stikov je Kravos dejal še, da so tudi drugi jugoslovanski kulturni centri del širšega sveta, ki bi si ga morala naša društva in naša kulturna javnost udomačiti. V drugem odstavku zadnjega stolpca pa: Vseh aktivnih je v naših društvih in skupinah 2370; vseh vpisanih članov v naših organizacijah pa 7.651. Marko Kravos kanje strokovnih kadrov in premajhno povezavo med društvi in zvezo. NIKO ERLIH je občni zbor ZSKD pozdravil v imenu novovčlanjenega Slovenskega kluba iz Kanalske doline in opozoril na njegov pomen v priče na tem skrajnem koščku slo-obrambi pred asimilacijo, ki smo ji venskega narodnostnega ozemlja. DRAGO GORUP je svoj duhoviti in jedki poseg namenil v odgovor na Verčevo Odprto pismo gledališkemu ljubitelju, medtem ko je SERGIJ CESAR govoril o odnosih med društvi in zvezo, zlasti skozi izkušnje Društva zamejskih likovnikov. Posebej je opozoril na skupno pobudo DZL in društva Slavec v Ricmanjih za ustanovitev stalne umetniške zbirke v tamkajšnji Babni hiši. VOJMIR TAVČAR je razmišljal o kakovosti in ustvarjalnosti v našem kulturnem prostoru, pri čemer je izhajal iz pomena goriške manifestacije, ob kateri kulturna društva s svojim angažiranjem nadaljujejo poslanstvo, zaradi katerega so pred desetletji nastala. IVANKA HERGOLD je svoj poseg naslonila na polemiko o gledališkem ljubiteljstvu in opozorila, da je delo kulturnika vrednota, medtem ko se za ljubiteljstvo zdi, kot da se ga sramujemo. Ustavila se je tudi pri problemu odtujenosti in ugotovila, da odtujen človek ne more biti ljubitelj. NERINA ŠVAB je pri problemu gledališke dejavnosti posebej opozorila na naše premajhno zanimanje za lutkarstvo, večji del svojega posega pa je posvetila delu z otroki v društvih. BORIS KOCJAN je govoril o zborovski dejavnosti in še posebej o reviji Primorska poje, pri čemer je opozoril na potrebo po spremebah, ki bi vnesle če že ne tekmovalnost, pa vsaj neke vrste ocenjevanje v pomoč in orientacijo naših zborov. KIL J AN FERLUGA je govoril o težavah pri delu odbornikov Društva Slovencev miljske občine, ki pa vendarle vztrajajo prepričani v nujnost svojega dela in v to, da bodo počasi dosegli zaželene rezultate. JOLANDA GUSTINČIČ je obravnavala težke razmere na mestnem obrobju, zlasti v Rovtah in na Kolonkovcu, kjer neupravičeno razlaščanje slovenske zemlje prinaša neizmerno kulturno in narodnostno škodo. ZVONKO LEGIŠA je izčrpno opisal izvirne izkušnje nabrež inskega društva pri prirejanju poletnih središč za otroke vrtcev in osnovnih šol, medtem ko je DORICA KRE-ŠEVIČ govorila o finančnih stiskah pri delu kulturnih društev in pri tem razmišljala o možnostih sponso-rizacije. DAVORIN DEVETAK se je vprašal, kakšna je naša kultura in njene oblike in iskreno ponazoril odnos, ki ga ima do nje zlasti mlajši rod. NADJA KRIŠČAK je govorila o prvih rezultatih ankete, ki jo je ZSKD izvedla po včlanjenih društvih, razpravo pa je zaključil SERGEJ VERČ s poskusom odgovora na posege, ki so se nanašali na njegovo Odprto pismo gledališkemu ljubitelju. Če bi skušali ta bežni pregled razprave na 25. občnem zboru ZSKD strniti v temeljno ugotovitev, lahko zapišemo, da sta prišla do izraza predvsem vsebinski vidik dela v kulturi in velika zavzetost, s katero se društva pripravljajo na goriško manifestacijo. EXPBaì&nvn SOLIDARNOST RIJEKA Salon pohištva »Primorka« KOPER - Cesta JLA 12 - Telet 26180 - Telex 34203 VSE ZA VAS DOM ■ velika izbira kuhinj ■ spalnic ■ sedežnih garnitur ■ dnevnih in otroških sob BREZPLAČNA DOSTAVA DO 70 KILOMETROV TER BREZPLAČNA MONTAŽA POHIŠTVA Čestita ob prazniku občine Koper Slavnik koper Kidričeva 44 - Telefon (066) 22660 PROMETNA IN TURISTIČNA DELOVNA ORGANIZACIJA Vsem občanom koprske občine čestitamo za njihov praznik Splošno gradbeno podjetje »Gorica« NOVA GORICA - Erjavčeva 19 TOZD Gradbena operativa Koper KOPER - Obrtniška 30, tel. (066) 22451 Vsem občanom Kopra čestitamo za njihov praznik, 15. maj! Tristo tisoč alpincev iz vse Italije preplavilo v nedeljo tržaške ulice Domovina, mir in svoboda, socialna pravica in solidarnost: v luči teh vrednot je izzvenel v nedeljo mogočen mimohod, s katerim se je končal 57. vsedržavni zbor alpincev v Trstu. Točno ob 8.30 je izpred razstavišča na Trgu Montebello kreftila proti Drevoredu D’Annunzio reka »črnih peres«, ki je preplavila tri kilometre dolgo pot mimo Trga Stare mitnice, Ulice Carducci do Trga Oberdan, kjer se je nato v manjših potokih razlila okrog železniške postaje, proti Nabrežju in Trgu Unità. Več kot 300 tisoč alpincev iz vse Italije je v našem mestu utrdilo načela miru, prijateljstva, solidarnosti, ne da bd nasedlo pastem, ki so jim jih nastavljale nekatere reakcionarne, in nacionalistične sile. Sedem ur je trajal mimohod delegacij iz južne, srednje in severne Italije. Sedem ur, ki so jih alpinci obarvali z zastavami, s parolami, z gesli, s transparenti, na katerih je poleg spominov bilo zapisanih veliko pričakovanj za boljši danes in jutri, za bolj humano in pravično družbo. »Alpinci v miru, v službi za človeštvo«, je pisalo na številnih transparentih in potrjevalo visok socialni čut alpincev. Dokazali so ga ob vseh večjih naravnih katastrofah, med drugim tudi ob potresu v Furlaniji, kjer so opravili skoraj 20 tisoč delovnih ur. Tudi potres, ki je prejšnje dni prizadel 168 občin sred- nje in južne Italije, je angažiral številne organizacije alpincev, ki so znale v času miru pravilno ovrednotiti svojo organizacijsko sposobnost in tovarištvo posameznikov. Pred častno tribuno, od koder so pozdravljali mimohod minister za o-brambo Spadolini, načelnik glavnega vojaškega štaba Capuzzo, predsednik deželnega odbora Comelli, tržaški župan Richefti, poslanec Baracetti v i- menu komisije za obrambo pri poslanski zbornici, so se zvrstili predstavniki alpincev iz Piemonta, Ligurije, Lombardije, Emilie Romagne, Toskane, Južne Italije in Trineveta, kot zadnja pa se je udeležila manifestacije polnoštevilna delegacija tržaškega združenja alpincev, kateri se je pridružil tudi minister Spadolini, ob spremstvu župana Richettija. Na čelu sprevoda, na posebno častnem me- stu, pa so korakali (sedem ur prej) delegacije alpincev, ki živijo v tujini. Prišli so iz Severne in Južne Amerike, iz Kanade, Argentine, Avstralije, Peruja... Tržačani so »prijateljsko okupacijo« sprejeli z veseljem in radostjo, kot so dokazali tudi v nedeljo, ko so se množično pridružili prazničnemu vzdušju po mestnem središču. Za dva dni so pozabili na sivi videz in mračno vzdušje starajočega in vase pogrezajočega mesta. »Pomembno je, da so se alpinci iz vse Italije letos združili prav v Trstu, v mestu, ki je tesno povezano z Evropo,« je poudaril Spadolini. Tudi Comelli je ob tej priložnosti potrdil vlogo Trsta v obmejnem sodelovanju, v duhu prijateljstva in skupne izgradnje med sosednjimi deželami. Alpinci so torej ovrednotili ta načela, mesto so za nekaj dni predramili iz otopelosti, za sabo pa so pustili praznino. Že včeraj je Trst, skoraj povsem pometen in očiščen, pokazal svoj običajni videz in ponovno začel utripati z lagodnim ritmom. Vojaki so nalagali na tovornjake železne pregrade, delavci so razstavljali tribune, na železniški postaji pa so zadnji alpinci, s pogledom, malce zameglenim od tolikega veseljačenja in bedenja, pozdravljali prizorišče svoje letošnje a-potcoze. Godbeno društvo Prosek gostovalo v Logatcu Prijateljske vezi, ki so se stkale med logaškimi in proseškimi godbeniki pred šestimi leti, se še trdneje sklepajo z vsakoletnim obiskom ene ali druge godbe v kraju, kjer pihalni orkester živi in dela. Letošnji koncert, ki so ga pripravili Logačani, je vseboval partizanske pesmi pa tudi odlomke iz zabavnejših partitur, ki so tako v orkestru kakor tudi med poslušalci ogrele predvsem mlade P°' slušalce. To je tudi prav, saj je kot mladek in kajpak kot literatura zanje porok, da bo godba imela tudi prihodnost. Pod vodstvom Franceta Korbarja so se letos logaškemu občinstvu dostojno predstavili tudi s solističnimi vložki. Člani Godbenega društva Prosek pa so v Logatec pripotovali v tako pomlajeni zasedbi, da začudenju v dvorani ni bilo konca. Seveda v navdušujočem smislu, posebno še, ko ie mladi Aljoša Starc odigral suvereno in doživeto koncert za klarinet. Tudi ostale skladbe, predvsem iz slovenske in svetovne literature, so bile lepo predstavljene kljub mlademu stažu večine godbenikov. Mladi rod prose-ških godbenikov pod vodstvom preizkušenega Slavka Lukše je s takim sporedom obljubil obstoj in še boljše muziciranje v bodoče. P. ŠARK Z zadnje seje dolinskega občinskega sveta Razpoložljivost dežele do zahtev dolinske občine glede hitre ceste Postopen in vztrajen demografski in gospodarski padec Trsta Če izvzamemo resolucijo o globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji, o kateri smo že poročali, je bila petkova seja dolinskega občinskega sveta pretežno upravnega značaja. Župan je med sporočili ugotovil, da je 28. razstava vin dobro potekla, da je bilo tudi veliko različnih in nasprotujočih si mnenj, vendar je mimo tega uprava mnenja, da je pobuda koristna in da jo je treba, skupino z dolinskimi vinogradniki, še utrditi in dopolniti kot stvaren rezultat donosne kmetijske dejavnosti. Opozoril je tudi, da bodlo na prihodnji občinski seji posvetili posebno točko dnevnega reda vprašanju poštne službe, kjer kaže. da ni, ali vsaj ni dovolj osebja z znanjem slovenščine. O glavnem trgu v Bol juncu pa je napovedal, da bo dokončno urejen šele jeseni, ko bo podjetje lahko prekrilo sedaj še neustaljeno plast asfalta. Po ratifikaciji številnih nujnih sklepov občinskega odbora je svet izvolil Alojza Tula (SSk), Sergia Ver-ginello , (PSDI), Germana Švaro (KPI), in Marina Bandija (PSI) za člane komisije, ki bo imela posvetovalno nalogo prj dodeljevanju občinskih zazidljivih zemljišč. Glede tretjega odseka ureditvenih del občinske kanalizacije so vsi svetovalci odobrili izvršilni načrt in finansiranje stroška, ki ga bo upirava krila s 144 milijoni lir deželnega izrednega prispevka in 256 milijoni posojila pri Državni hranilnici in posojilnici. Pred odobritvijo finančnega obračuna za leto 1983 (vzdržala se je Slovenska skupnost) je bil govor še o dugem odseku hitre ceste. O tem vprašanju, ali bolje o tehničnih pogojih, ki jih je občinski svet postavil za odobritev gradnje, je tekla razprava na srečanju, ki je bilo 8. maja med deželnim odbornikom za prevoze Di Benedettom, dolinskim županom, podžupanom in načelniki manjšinskih svetovalskih skupin. U-deleženci srečanja so na seji ugotovili, da je odbornik pokazal stvarno in široko razpoložljivost do dolinskih zahtev. Trdno je tudi zagotovil, da bo v roku 10 dni sklical sestanek med deželnimi in dolinskimi tehniki, tako da se v najkrajšem času ta problem reši. Mirošič pri Tonelu Podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel je sprejel včeraj na vljudnostnem obisku jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Draga Mi-rošiča. Razpravljala sta o obisku, ki ga bodo opravili prihodnji mesec predstavniki skupščine SRS v naši deželi in o obisku delegacije deželnega sveta FJK hrvatskemu saboru septembra meseca. Po podatkih Krajevne zdravstvene enote živi v Trstu kar 30 odstotkov ljudi starih nad 60 let. Pred 10 leti jih je bilo 11 odstotkov, pred 100 leti pa 6. Ti podatki govorijo o tem, kako se je Prst v enem stoletju postaral. V prejšnjem stoletju je bil Meka za vse sposobne mlade ljudi bivajoče v njegovem širokem zaledju; sedaj pa je postal mesto upokojencev, uradnikov in trgovcev, vedno manj mesto delavcev in ustvarjalnih ljudi, ki želijo tudi tvegati, da bi le uspeli. Podatke KZE Trst potrjuje včerajšnje poročilo trgovinske zbornice za mesec marec, v katerem so zbrani podatki o gibanju prebivalstva, indù strijski dejavnosti, prometu v pristanišču in na železnici, o delovanju dopolnilne blagajne itd., podatki, ki jih je delno posredovala tudi Avtonomna ustanova za pristanišče Trst. Kar zadeva gibanje prebivalstva naj navedemo podatek za mesec marec, po katerem se je na območju šestih občin tržaške pokrajine rodilo 138 otrok, umrlo pa 476 občanov. Razmerje med rojenimi in mrtvimi je sicer zaskrbljujoče, naravnost dra matično pa je bilo v lanskem marcu, ko so na enega rojenega bili štirje mrtvi. Kakor je bilo mogoče slišati na razpravi v Rimu o življenju v Trstu, so nekatere dni te razlike tudi ena proti deset. Po podatkih trgovinske zbornice je ob koncu letošnjega marca živelo v šestih občinah tržaške pokrajine 276 tisoč 711 občanov, v Trstu 245.563, v ostalih petih občinah pa okoli 31 tisoč. Na borzi dela se je v zadnjem letu položaj spet poslabšal. V industriji, denimo, je 4,2 odstotka manj zaposlenih kot lani; število -zaposle- nih v industriji je zdrknilo od 31.810 na 30.484 enot. Osip so zabeležili tudi v luškem prometu; znašal je kar 8,3 odstotka. Na ta podatejc je vplival padec pripeljanega kurilnega olja. Sicer Pf so v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem raztovorili in natovorili 3,5 odstotka manj blaga. Boljše čase preživlja železnica. Predvsem po zaslugi v Trstu naloženih vagonov so od nas peljali bolj napolnjeni vlaki. Morda še nekaj besed o zaposleni delovni sili na splošno. Ob koncu letošnjega marca je bilo 86.000 zaposlenih, 1,9 odstotka manj kot v lanskem marcu. Zdaljšali so se seznami brezposelnih, ki jih vodijo namestitveni uradi. Na njih je okoli 7.000 imen ali 5,6 odstotka več kot v lanskem marcu; podatek, ki zgovorno kaže, da se gospodarska kriza zaostruje in da njene posledice najbolj občutijo delovni ljudje. • Danes ob 19.30 bo na sedežu sek; cije KPI za Sv. Ano na Stari istrski cesti 66 sekcijska skupščina o lozj P 2 in o evropskih volitvah. Navzoč bo član pokrajinskega vodstva Arturo Calabria. • Zaradi popravil bo muzej Sartorio na Trgu Papa Giovanni 1 od danes zaprt, dokler se dela ne bodo končala. Tržaški škof Bellomi na Proseku Tržaški škof Vincenzo Bellomi je te dni na obisku na Proseku, kjer se je ali se še bo srečal z vsemi krajevnimi komponentami. Včeraj je na primer obiskal zahodnokraški rajonski svet, kjer so ga predsednik Slavoljub Štoka in drugi svetovalci seznanili z glavnimi problema okraja. Danes bo škof gost proseškega kulturnega društva. Srečanje bo ob 20.30 pred cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v Soščevi hiši. Ob tej priložnosti bodo nastopili Godbeno društvo Prosek, ženski pevski zbor in harmonikarji Glasbene matice s Proseka. Škof se bo seznanil tudi s krajevno šolsko stvarnostjo. Lep uspeh puff-hoje v Skednju Ob nenadejani naklonjenosti vremena je v nedeljo potekala po ulicah škedenjskega okraja puff-hoja. Skoraj 200 slovenskih in italijanskih osnovnošolskih o-trok je ob spremstvu staršev prehodilo škedenjske ulice, kjer so osnovne šole in nekateri ločeni razredi. Ob koncu puff-hoje je sledila podelitev pokalov posameznim šolam ter spominskih kolajn udeležencem. Pokale je izročil občinski odbornik za šport De Gioia, prisotni pa so bili še občinski odbornik za javna dela Jagodic, občinski odbornik za računovodstvo Calandracelo in predsednik krajevnega rajonskega sveta Baldas. Tako Jagodic kot Calandruccio sta v svojih pozdravnih besedah potrdila, da bo 16. maja občina podpisala pogodbe» z Banco di Napoli za posojilo, s katerim bo dograjen prvi del nove šolske stavbe v Ul. Marco Praga. V zelo prisrčnem in razposajenem vzdušju so otroci in starši pazljivo poslušali besede občinskih mož, vendar je razumljivo veselje malčkov doseglo vrhunec ob delitvi kolajn, sladoledov in oranžad. Dom »Jakob Ukmar« počastil tri svoje pomembne obletnice V Domu »Jakob Ukmar« v Škednju so v soboto zvečer počastili s posebno kultiimo prireditvijo kar tri, za ta dom pomembne obletnice: predvsem so proslavili 20-letnico delovanja Doma samega, 30 letnico škedenjskega pevskega zbora, 10-letnico škedenjskih poletnih prireditev in še obletnico obstoja glasbene skupine škedenjskih otrok, ki tvori tudi jedro dejavnosti doma, kot je v kratkem nagovoru udeležencem prireditve dejal Igor Pavletič, ki je celotni program tudi napovedoval in povezoval. Na večeru, ki je bil posvečen tolikim obletnicam so tako nastopili mešani pevski zbor, ki ga zadnje čase vodi Marija Družina, otroški pevski zbor od Sv. Ane in Skednja, ki ga vodi Dušan Jakomin in na koncu še gojenci glasbene šole Doma, ki jih pravtako vodi Marija Družina. Medtem ko sta se oba zbora predstavila z vrsto slovenskih ljudskih pesmi, je glasbena skupina izvedla kar sedem skladb, med temi odlomek iz Etude štev. 3 Chopina, pa skladbo Kleidermanna in še druge. Dušan Jakomin je imel na prireditvi tudi govor, v katerem je na kratko prikazal delovanje tako Doma samega, kot tudi muzeja, ki bo, kot je dejal tudi slavil prihodnje leto desetletnico svojega obstoja. Med pomembne čini-telje, ki jih predstavlja prav omenjeni muzej je Jakomin med drugim navedel, da bo v kratkem izšla ilustrirana knjiga o Trstu, v kateri bo omenjen tudi škedenjski muzej in to s posebno umetniško reprodukcijo. Omenil je tudi zadnje telefonske imenike, ki imajo na naslovni strani prav fotografijo predmetov iz omenjenega muzeja, v tem letu pa bo izšla, je dejal, še ilustrirana publikacija z vsemi prvimi stranmi telefonskih imenikov iz vse države, med katere bo vključenih tudi pet slik tega muzeja. Ravno preko tega našega muzeja, je dejal Jakomin smo navezali dobre stike s Koprom, Ljubljano, Zagrebom, z muzeji v Nemčiji, drugimi kraji Italije in Španije. Še nekaj besed je Jakomin povedal o brošuri, ki jo namerava Dom izdajati; prva je izšla prav ob tej prireditvi. Stalen naslov brošure bo, je dejal, »Skedenj v besedi in sliki«. Izrazil je upanje, da bo še letos izšla tudi druga številka te brošure, ki bo obravnavala dvojezične razglase, ki jih je tržaška občinska uprava izdajala še v času avstro-ogrske .uprave. Ob koncu prireditve je Igor Pavletič, v imenu organizatorjev prireditve, pozval vse navzoče, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljske množične manifestacije v Gorici. Mazači tudi v repentabrski občini H- COMUNE Dl MONRuFm E' GEMELLATO CON : IL COMUNE Dl LOGATEC Narodnostni nestrpneži so v nočnih urah obiskali tudi repentabrsko občino in so s črno barvo pomazali več slovenskih napisov na dvojezičnih tablah in smerokazih. Tako so se znesli tudi nad napisom, ki opozarja, da je občina Repentabor.pobratena z občino Logatec v Sloveniji (na italijanskem besedilu so prečrtali Slovenia - dvffi' slavia). Pomazali so tudi napisa brodošli na Repentabor ter »ŠP^T^ center«. Očitno ni težko sklepati, katerih nazadnjaških krogov prihaj jo storilci teh provokatorskih dej®™ proti sožitju in obmejnemu sodelov® n ju. B- 5- J Množično in organizirano v Gorico! Udeležba naj bo čimbolj usklajena %E Organizacijski sestanki za pripravo goriške manifestacije: DANES, 15. t.m, 20.30 Ricmanje - skupni sestanek 20.30 Gročana - skupni sestanek 20.00 osrednji sedež SSk, Ul. Machiavelli 22/11, javna razprava o enotnem nastopu v Gorici in o sedanjem političnem položaju 20.30 sedež sekcije KPI v Bazovici, javni sestanek, ki se mu pridružijo vse vaške or-nizacije in društva, na temo: »Aktualni trenutek boja za globalno zaščito slovenske manjšine« (Stojan Spetič) JUTRI, 16. t.m. 19-30 sedež KD I. Cankar, sestanek slovenskih komponent Sv. Jakoba 19.00 pokrajinski sedež PSI, Ul. Gaiatti, sestanek slovenskih socialistov za pripravo na goriško manifestacijo 20.30 Finžgarjev dom na Opčinah, javni sestanek sekcije SSk za vzhodni Kras 20.30 sedež federacije KPI, Ul. Capitolina, sestanek aktiva slovenskih komunistov ČETRTEK, 17. t.m. 20.30 Srenjska hiša v Borštu, javni sestanek sekcije SSk 20.30 gledališče Prešeren v Bo-ljuncu, javni sestanek komunistov dolinske občine (S. Spetič) 20.30 Ljudski dom v Križu, javni sestanek sekcije KPI (B. Iskra). Pred nami so odločilni dnevi, od katerih bo v organizacijskem in mobilizacijskem oziru odvisen uspeh goriške manifestacije. Odveč bi moralo biti ponavljanje, da je dolžnost vsakega zavestnega člana naše narodnostne skupnosti, da se manifestacije organizirano udeleži; še več, potrebna je njegova največja zavzetost, da v svojem okolju seznanja ljudi s pobudo, njenim smislom in načinom udeležbe! Sinoči se je zvrstila večina pripravljalnih sestankov v okolici Trsta, danes in jutri bodo še v mestnem središču, hkrati pa potekajo priprave tudi v delovnih sredinah, tako da bi tudi čim več podjetij, kjer delajo slovenski delavci, odšlo organizirano v Gorico. Bralce opozarjamo, naj ne spregledajo rubrike Razna obvestila na 6. strani, kjer posamezne organizacije in društva sporočajo kraj in čas vpisovanja in odhoda. Ponavljamo, da so še odprte rezervacije posebnih avtobusov in da je na voljo še nekaj prostih sedežev za posebni vlak, namenjen v prvi vrsti udeležencem iz mesta in dijakom. Oglejte sd tudi seznam goriških gostincev in se telefonsko obrnite na njih za rezervacijo miz, oziroma posebnih menu jev, ki jih bodo nudili udeležencem po zaključku manifestacije. vodstvo borčevske organizacije sprejelo že na kongresu v Genovi, na organizacijski konferenci v Veroni in na nedavnem srečanju predsednikov deželnih in pokrajinskih predsedstev ANPI v Bologni, kakor tudi na svojem zadnjem kongresu, kjer so vsi udeleženci soglasno odobrili stališče. Enotni plakati, letaki in nalepke za manifestacijo Slovencev v Gorici so na voljo na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8, telefon 62-948. Pohitite! * v da se mora tudi naše združenje, ki vključuje bivše partizanske borce o-dločno vključiti v borbo, da bi slovenska narodnostna skupnost končno dosegla svoj zaščitni zakon. Predsedstvo VZPI - ANPI Prevozi za goriško manifestacijo AVTOBUSI: — organizirane skupine naj čim prej rezervirajo avtobuse na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11., telefon 76-73-03 — cena avtobusnih vozovnic je 4.000, za dijake 3.000 lir — organizirane skupine naj kraj in uro zbirališča, odhod avtobusov in ime odgovornega za posamezni avtobus sporočajo na Primorski dnevnik, tel. 79-46-72 AVTOMOBILSKE KOLONE: — zbirališče, čas odhoda in ime odgovornega za posamezno kolono vozil sporočajte na Primorski dnevnik, tel. 79-46-72 POSEBNI VLAK: — vozovnice za posameznike in rezervacije za skupine v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška, na Primorskem dnevniku. Ul. Monlecchi 6, na sedežu federacije KPI, Ul. Capitolina, na sedežu Združenja aktivistov, Ul. Petronio 4 —- cena posamezne vozovnice je 4.000, za dijake 3.000 lir — odhod posebnega vlaka je predviden okoli 9. ure, povratek pa okrog 15. ure (točen umik bomo objavili) —- pohitite z nakupom vozovnic, ker je število sedežev na vlaku omejeno! »Premaknili smo našo prireditev da bi omogočili udeležbo v Gorici« Poziv SDGZ Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja poziva vse svoje člane in somišljenike, da izobesijo v svojih obratih razglas enotne slovenske delegacije za udeležbo na skupni manifestaciji v Gorici. O-menjeni razglas bo dostavilo Založništvo tržaškega tiska vsem članom na dom. Poziv VZPI-ANPI Pokrajinsko predsedstvo VZPI - AN Pl iz Trsta poziva vodstva vseh svojih sekcij, da prisostvujejo sestankom, ki potekajo te dni tako v mestu kot na Krasu, vse svoje člane in simpatizerje pa poziva, naj se množično udeležijo enotne manifestacije v Gorici 20. t.m. Ta poziv je tudi v skladu z dokumenti in stališči, ki jih je vsedržavno Odprti gostinski obrati na Goriškem ... V nedeljo, 20. maja, bodo na Goriškem odprti naslednji gostinski obrati: Xld Primožič, Gorica, Viale XX settembre 138, telefon 0481 - 82117; Milan i/ntar »Alla Luna«, Gorica, Ul. Oberdan 13, telefon 84374; Mirko Gravner, allone delle Acque 2 (proti Števerjanu), tel. 87428; Mara Možina, »Pn Mi-[°tu<£. Sovodnje, Ul. 1. maj 92, tel. 882017; Michela Devetak, Sovodnje Vrh R Mihaela 48, tel. 882005; Adrijan Sirk, »La Subida«, Krmm, tel. 60531; suvana Maligoj, Gorica, Piazza Tommaseo 29 (za Kulturnim domom), nima tafana; Silvana Mrak, Jazbine, Š te ver jan, tel. 390246; Branko I eT*C’ tene, Doberdob, tel. 78117; Bruno Petejan, Sovodnje, Ul. Diaz 5, tel. 882034, "teno Peric, Doberdob, Ul. Roma 20, tel. 78000; Soban, Jamlje, tel. 75044, Giuseppina Sadi, Sovodnje, Ul. 1. maj 101 (nima telefona). .Druge goriške gostince, ki bodo imeli v nedeljo odprte lokale, vabimo, "aJ to sporočijo na Primorski dnevnik v Trstu, tel. 794672, da ph vključimo v seznam! Ko govorimo, da se vsi Slovenci, tako s Tržaškega, Goriškega, pa tudi iz Beneške Slovenije pripravljamo na nedeljsko množično manifestacijo v Gorici, potem imamo tu v mislih resnično vse Slovence, ne glede na njihovo politično opredeljenost, saj je glavni namen te manifestacije prav odločna in enotna zahteva vseh Slovencev in njihovih predstavnikov po globalni zaščiti vseh pravic, ki jim pripadajo. Pozivi v tem smislu so vključeni v vse prireditve, ki so v teh dneh na programu. Tak poziv je izšel tudi s prireditve, ki je bila v soboto zvečer v Domu »Jakob Ukmar« v Skednju. Organizator te prireditve, g. Dušan Jakomin nam je v razgovoru še posebej omenil, da bo v nedeljo, 20. v škedenjski cerkvi nastop cerkvenih pevskih zborov, ki ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. »No tej reviji, ki bo ob 18. uri bo nastopilo osem zborov. Izbrali smo prav to uro zato, da omogočimo vsem pevcem, da se v čim večjem številu u-deležijo nedeljske dopoldanske prireditve v Gorici,« nam je povedal in nas opozoril na svoje pismo slovenskim politikom, v katerem razglablja prav o globalni zaščiti. »Odkrito rečeno, nobenega zaupanja nimam v globalno zaščito, ki nam jo bo dal Rim. Upam, da se motim, toda dosedanje izkušnje . . . Vsekakor ne bo prišla rešitev naših problemov le iz Rima. Zato je napačno usmerjati naše poglede le na Rim. Poglejmo sami sebi v oči in iščimo najprej v sebi rešitev . . . Naj le pride globalna zaščita, če bo taka, da bo ustrezala našim potrebam, a še prej naj pride med nami do medsebojnega spoštovanja in upoštevanja. Ustvarimo tako vzdušje, da se bomo radi shajali Sodili so jima včeraj po hitrem postopku Izredno stroge zaporne kazni za mlada jugoslovanska roparja n cerajšnji dan je globoko in tem-ka z^orat v bodočnost 20-letnega Zlat-r . H-teviča in 18-letnega Siniše ska C' ^a z Reke. Mlada jugoslovan-ža . ^Parja, ki sta konec aprila Pan " a med priletnimi Tržačankami ;e ccn strah pred surovim nasiljem, tmJ/ZaŠk|o sodišče obsodilo po hi-Postopku na več kot 10 let let ’• točneje. Stanjeviča na 10 ki !n mesec dni zapora. Raheliča, nožJe °b aretaciji imel pri sebi nj ' Pa na 11 let in 7 mesecev. Obe-ipiu • ^ sodišče pripisalo tudi dva miltena Ur giobe k^edno strogo razsodbo je pred-števii • sodišča Brenči prebral pred °bravnm občinstvom, ki je sledilo Ko , ayi v naelektrenem vzdušju. je ite so številke vzdramile zavest, lahi,ape,tost v hipu splahnela : kdo bi Prav? - ..dii. da ni bilo zadoščeno zadr*Cl-. Najbolj presenetljivo je bilo t--,iTzan-ie obtožencev. Tako med ob- ravnaVo „ A,"*1» - med branjem razsodbe na zatožni klopi, obkro-za(J , s karabinjerji, povsem nepri-ohol . ‘n hladnokrvno, vendar brez šl0 ,„l1 ali agresivnosti. Kot da bi prg,-9 izpraševanje v razredu, sta ševal°C*rU*tu sodišča, ki ju je spra-o razlogih za surovo pretepanje oropanih žensk, skoraj prijazno razložila (preko prevajalca), da sta bila pod vplivom mamil, oziroma pomanj kanja mamil. To ju je pravzaprav spravilo k odločitvi, da si bosta priskrbela denar z ropi. V Trst sta prišla 25. aprila z vlakom. Do 30. aprila zvečer, ko sta ju v nekem baru pri železniški postaji prijela policijska agenta, sta spala po zelenicah in vežah. Za rope sta si izdelala posebno tehniko: v perifernih ulicah, po možnosti na kakem stopnišču, sta čakala, da je šla mimo starejša in sama ženska. Če je stopala navzgor, jo je Stanjevič sunil s komolcem pod rebra, če pa jc šla navzdol, jo je spotaknil. Ko je padla, jo je eden z nogo tiščal k tlem, drugi pa je medtem pobral denar. Preden sta pobegnila, sta žrtev še obrcala m pretepla. Tako se je zgodilo devetim ženskam, od katerih je včeraj bilo v sodni dvorani le osem, kajti ena še leži v bolnišnici. Prva od prič je prišla pred sodnike še s podplu-tami in omavčeno roko, tako da je med publiko kar završalo. Brenči je vse zaslišal zelo skopo, saj sta roparja kazniva dejanja popolnoma priznala. Javni tožilec Staffa je poudaril pred- vsem nepotrebno surovost mladih Jugoslovanov in zahteval kazen, ki jo je sodišče nato osvojilo. Branilec, sodišče ga je imenovedo nekaj trenutkov pred razpravo, je predlagal najnižjo kazen in pa olajševalne okoliščine, ker sta naropala v bistvu majhno vsoto denarja (okrog 80 tisoč lir) in ker sta takoj priznala dejanje. Če se fanta zavedata, kaj ju čaka v prihodnjih letih, od katerih bosta predvidoma morala odsedeti v italijanskih zaporih najmanj pet, oziroma polovico kazni, bi težko pritrdilno odgovorili. Gotovo pa je, da sta že okusila prvi pekel, kajti kar ju je včeraj najbolj žulilo, je bila prošnja, da bi ju premestili iz tržaškega zapora. Kaže namreč, da so jima drugi zaporniki, prav zaradi njune surovosti nad žrtvami, zagrozili s fizičnim obračunavanjem. • Občina obvešča, da je občinska izpostava v Ul. Coiautti 6 začasno zaprta zaradi vzdrževalnih del. Zainteresirani občani naj se zato obrnejo na izpostavo v Ul. Caprin 18. • Na pobudo Združenja staršev milj-ske srednje šole Sauro bo danes ob 17. uri v dvorani miljskega občinskega sveta javna razprava o problemih mamil. na skupnih nastopih. To bo naša najboljša globalna zaščita.« NA POBUDO KPI Okrogla miza o miru in varnosti Na pobudo deželnega komiteju KPI bo v petek ob 18. uri na sedežu Krožka za kulturo in umetnost v .Ul. S. Carlo 2 okrogla miza na temo »Mir in varnost v Evropi; kakšne pobude za denuklearizirana območja«. Sodelovali bodo avstrijski sindikalist Gerard Fritz, predsednik komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Jože Smole, odgovoren za probleme obrambe in oboroženih sil pri vodstvu KPI Aldo D’Alessio, odgovoren za vprašanja miru pri vodstvu KPI Renzo Gian-notti. Predsedoval bo deželni tajnik KPI in kandidat na evropskih volitvah Giorgio Rossetti. Vrsta sestankov rajonskih svetov Ta teden bodo na sporedu številne seje rajonskih svetov. Danes, 15. t.m., se bo sestal svet za Kjadin in Rocol, jutri, 16. t.m., svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija, v četrtek, 17. t.m., svetnivanski rajonski svet in končno v petek, 18. t.m., še rajonski svet za Kolon jo in Škorkljo. Pričetek lekcij na univerzi za ostarele Včeraj se je v prostorih tržaškega liceja Dante Alighieri pričel tedenski ciklus lekcij v okviru univerze za ostarele. Prof. Bruno Maier je 'govoril na temo »Dante danes«. Istočasno je drugi skupini slušateljev prof. Giorgio Costantinides govoril o petroleju kot surovini za izdelavo motornih olj in masti. Danes bo Giorgio Cividin govoril o Perziji, prof. Roberto della Loggia pa na temo: »Od celic do zdravilnih rastlin«. »Don Carlos« drevi v gledališču! Rossetti Drevi bo v gledališču Rossetti gostovalo rimsko gledališče Teatro Eliseo, ki bo uprizorilo Schillerjevo dramo »Don Carlos«. V glavnih vlogah igrajo Gabriele Lavia, Ivo Garrani in Monica Guer-ritore. Predstava se bo tokrat pričela ob 20. uri. Zagonetna smrt vojaka pri Banih Včeraj zjutraj je v še nepojasnjenih okoliščinah v vojašnici pri Banih izgubil življenje 19-letni vojak Luigi Straniero iz Milana, ki je tam služil svoj redni vojaški rok. Straniero je pravkar prevzel stražo, ko je le kakih deset minut kasneje odjeknil strel iz njegove puške, vojak pa se je zgrudil mrtev. Vojaške oblasti še raziskujejo vzroke smrti. Seja zgoniškega enotnega odbora Na županstvu v Zgoniku se je sinoči sestal enotni občinski odbor, ki ga poleg občinske uprave sestavljajo stranke KPI, PSI in Slovenska skupnost, VZPI, župnik, ŠK Kras, KD Rdeča zvezda, mladinski krožek in taborniki. Odbor poziva prebivalstvo iz zgoni-ške občine, naj se množično prijavi za nedeljsko manifestacijo v Gorici. Člani odbora bodo v teh dneh kapilarno vpisovali po vaseh in na razpolago sta dva avtobusa. Cena vožnje je 4.000 lir, ostali pa se bodo peljali v avtokoloni. Interesenti se lahko do sobote telefonsko prijavijo tudi na občinskem sedežu v Zgoniku na št. 229150. V nedeljo bosta avtobusa odpeljala ob 9. uri iz Briščikov in Gabrovca po ostalih vaseh, kolona avtobusov in avtomobilov iz zgoniške občine pa bo krenila na pot ob 9.30 s pokrajinske ceste na Krši ji. • Zaradi radikalnega čiščenja bo jutri med 13. in 17. uro prepovedano parkiranje v Ul. Settefontane (med ulicama Limitanea in Petronio), Ul. Conti (med Drevoredom D’Annunzio in Ul. Settefontane), Ul. Gregorutti in na Trgu Perugino. Dne 12. maja nas je rano zapustil naš dragi Bernard Daneu Pogreb bo danes ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Žalostno vest sporočajo: žena Neva, sin Robert, hči Elizabeta, sestre Bruna, Marija, Guerina in brat Romano z družinami, Nev ja in Eugen. Prosek, 15. maja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo) Učiteljstvo osnovne šole na Proseku izreka občuteno sožalje kolegici Elizabeti Danieli ob smrti očeta. Ob težki izgubi dragega člana Roberta Daneva izreka globoko sožalje ženi Nevici, hčerki Beti, sinu Robertu in drugim sorodnikom Godbeno društvo Prosek. Mladinski krožek Prosek - Kontovel izreka globoko sožalje Betty in družini ob izgubi dragega očeta. Ob izgubi dragega očeta izrekajo učiteljici Elizabeti Danev občuteno sožalje učenci in starši I. razreda osnovne šole na Proseku. Žalovanju se pridružuje združenje staršev. Slovensko planinsko društvo Trst izreka svojemu odborniku Silviju Birsi in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Dijaki II. A razreda sočustvujejo s prof. Jelko Šah - Terčon ob izgubi drage matere. Šola »Vojka Šmuc« iz Izole na spominski slovesnosti v Kninu Letos novembra bo poteklo 40 let od smrti tržaške partizanske borke Vojko šmuc, ki je padla v bdtki za Knin kot bolničarka IH. prekomorske brigade. To obletnico so na svečan način počastili 9. t.m. v Kninu in na Vojkdnem grobu v vasi Lukar pri Kninu v okviru tradicionalnega praznika kninske osnovne šole »Narodni heroji«, ki je pobratena z osnovno šolo »Vojka Šmuc« v Izoli. Slovesnosti v Kninu in v Lukarju ter v podružnični šoli v Vrbniku pri Kninu, v neposredni bližini katere je Vojka padla, ko je nudila pomoč ranjenemu tovarišu, se je udeležila tudi delegacija učencev in šolnikov izolske šole, delegacija učencev in šolnikov podružnične šole na Dvorih, zastopstvo učencev italijanske osnovne šole v Izoli, predstavnik Zveze borcev iz Izole in borec I. prekomorske brigade Ernest Šau in pa Vojk ina sestra Tatjana Koren iz Trsta. Po šolski proslavi v šoli »Narodni heroji«, kjer sta o Vojki ni junaški smrti na kninskem bojišču in o njeni življenjski poti mlade protifašistične borke in kon-finiranke v Južni Italiji, spregovorila ravnatelj kninske šole Nikola Blitva in ravnateljica pobratene izolske šole Nada Prinčič, je bila krajša svečanost z recitacijami šolskih otrok v podružnični šoli v Vrbniku, nato pa so se izolski učenci in šolniki v spremstvu gostiteljev podali na pokopališče v vas Lukar pod planino Promina, kjer je ob grobnici s posmrtnimi ostanki Vojke šmucove in še drugih 260 padlih borcev zapel dve žalostinki šolski zbor izolske šole, predstavnika učencev in šolnikov sta položila na grabnico venec, vsi pa so z minuto molka počastili spomin padlih. Osrednja svečanost je bila popoldne v Domu armi-je v Kninu, kjer so nastopili učenci obeh šol z bogatim, pestrim in zelo lepo izvedenim sporedom. Učenci iz Izole so nastopili z recitalom pesmic, ki so jih sami napisali v spomin na Vojko, z baletnimi točkami in petjem. Učenci izolske šole »Vojka šmuc« so bili ves čas tridnevnega bivanja v Kninu gostje svojih kninskih vrstnikov in njihovih staršev na domovih, šolniki in Vojkina sestra Tatjana pa so bili deležni prisrčne gostoljubnosti kninskih šolnikov. Ko bo v novembru na dan Vojkine smrti spominska slovesnost v izolski šoli, ki nosi njeno ime, bodo kninski učenci in šolniki gostje izolskih učencev, šolnikov in staršev v potrdilo trdnosti sklenjenega pobratimstva v Vojkinem imenu. Vzgojna predavanja SPDT Slovensko planinsko društvo iz Trsta v okviru svojega pestrega in raznolikega delovanja prireja med drugim vzgojna predavanja po slovenskih osnovnih in srednjih šolah v Trstu in okolici. Pred kratkim je prof. Stojan Sancin, ki je tudi načelnik jamarskega odseka SPDT, predaval po slovenskih osnovnih šolah V mestu o kraških jamah. Predavanje je opremil z okusnimi barvnimi diapozitivi. Na aiti je predavanje na šoli »D. Kette« v Ul. sv. Frančiška. Šentjakobski otroci na Idrijskem Dva polna avtobusa sta odpeljala v nedeljo, 6. maja, učence z njihovimi učiteljicami in starši proti Idriji. Izlet je organiziralo Združenje staršev osnovne šole »Josip Ribičič« od Sv. Jakoba. Ko sta se avtobusa prebila skozi meglo pri Nanosu, je zasijalo sonce, ki je spremljalo izletnike ves dan. V Idriji so jim vodiči iz tamkajšnjega Turističnega društva razkazali zanimivosti mesta, katerega razvoj je tesno povezan z delovanjem rudnika. Sedaj se po nekajletni prehodni fazi spet koplje ruda, iz katere pridobivajo živo srebro. Izletniki so si ogledali tudi muzej, kjer so razstavljeni, poleg rudniških strojev in potrebščin, še dokumenti iz narodnoosvobodilnega boja. Po kosilu (seveda so prišli na vrsto tudi žlikrofi) so si ogledali še bolnico Franjo, ki s svojo edinstveno pozicijo in zgodovino vsakega obiskovalca prevzame in pretrese. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja dva enodnevna izleta: dne 3. junija v Trebnje - Mirna (Dolenjska) z ogledom stalne razstave naivcev; dne 23. junija v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11 -telefon 732-858. SPDT javlja, da je vpisovanje na enotedenski tabor Aosta 84 še danes, 15. maja, na sedežu ZSŠDI (Ulica sv. Frančiška 20/2. nadstr.). Vabljeni vsi! čestitke Pevski zbor KD Primorsko iz Mač-kolj čestita svoji pevovodji MARTI WERK - VOLK za prejeto priznanje na 25. občnem zboru /SKD. SKD Tabor - Opčine iskreno čestita svojemu dolgoletnemu tajniku TORČIJU SOSIČU za visoko priznanje ZSKD za njegovo delo na kulturnem področju. razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava skulptur in risb Franceta Rotarja. V priredbi Foto krožka Trst 80 je v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20 na ogled razstave črnobelih fotografij JANKA KOVAČIČA. V galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja. V galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 18. t.m. svoja dela slikar Guido Tavagnacco. Ob prejemu visokega priznanja ZSKD za njegovo delo na kulturnem področju, iskreno čestita svojemu članu RAFAELU GRGIČU K. D. SLOVAN «-^SLOVENSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU I. PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP danes, 15. maja, ob 17. uri v Ku.turnem domu jutri, 16. maja, ob 20.30 v srenjsti hiši v BORŠTU v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri DOMJU v petek, 18. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v KRIŽU DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI gledališča ROSSETTI Danes, 15. maja, ob 20. uri — red premiere — bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure. -PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 15. maja, ob 10. uri: E. O' Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za naravoslovni srednješolski center v gled. dvorani v Solkanu. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 - Danes, 15. maja, ob 20.30 recital pianista Andrea Lucchesinija. Program obsega Pagamnijeve, Brahmsove in Bartokove skladbe. Red A. V sredo, 16. t.m., ponovitev za red B. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Danes, 15. maja, ob 20. uri: it. film »Pozabiti Benetke«. Režija Franco Bru-sati. Velika dvorana V četrtek, 17. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo. Okrogla dvorana Jutri, 16. maja, ob 20.30: Baladni večer Svetlane Makarovič. V petek, 18., in v soboto, 19. t.m.: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. Srednja dvorana Danes. 15. maja, ob 20. uri: Francoska skupina »Montanaro«, skupina mladih glasbenikov pokrajine Provance. kino Ariston 17.00 — 22.00 »Prigionieri del passato«. Glenda Jackson, Julie Christie, Ann Margaret, Alan Bates. Eden 16.00 — 22.15 »Un caldo incontro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.00 — 22.00 »Pomo desideri erotici al sole dei Tropici«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Hot Dog«. D. Naughton, P. Houser, S. Tweed. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Footloose«. Capito! 17.30 — 22.00 »Coraggio, fatti ammazzare«. Glint Eastwood. Aurora 17.00 — 21.45 »Cenerentola 80«, za vsakogar Moderno 17.40 — 22.00 »Voglia di tenerezza». Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.30 — 22.00 »Octopussy - Operazione piovra«. Radio 15.30 — 21.30 »Voglia di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Kruli«. Ken Marshall. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU sporoča, da je predavanje Pravni aspekti položaja Slovencev v Italiji po podpisu osimskih sporazumov prenešeno na sredo, 23. maja 1984. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 vabi danes, 15. maja, ob 20.30 včeraj-danes Danes, TOREK, 15. maja ZOFIJA Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.29 — Dolžina dneva 14.56 • — Luna vzide ob 21.05 in zatone ob 5.44. ZAKAJ PESNIKI UMIRAJO MLADI? Posvečeno spominu Vladimira Memora (1953 - 80). Z izborom Memonovih pesmi nastopa Branko Grubar, igralec Drame SNG Ljubljana, spremni esej Denis Poniž, četrta ponovitev izvirnega primera združitve gledališča in poezije, ti sta ga v okviru Drame SNG oskrbela Nada Šumi in Boris A. Novak. Vabljeni! V NEDELJO, 20. maja, se bomo vsi Slovenci udeležili v Gorici enotne manifestacije za celovito zaščito. Slovenska skupnost vabi na javno razpravo o enotnem nastopu v Gorici in o sedanjem političnem položaju, ki bo na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11 danes, 15. maja, ob 20. uri. razna obvestila Danes, 15. maja, ob 20.30 seja glavnega odbora TPPZ P. Tomažič. Sekcija PCI-KPI občina Dolina vabi v četrtek, 17. t.m., ob 20.30uv gledališče F. Prešeren v Boljuncu na javno zborovanje na temo: Sedanji trenutek boja za globalno zaščito slovenske manjšine. Podrobno poročilo bo podal tov. Stojan Spetič. ŠZ Bor in PD Škamperle organizirata za vse člane in prijatelje množični pohod v avtokolonah na enotno slovensko manifestacijo v Gorici 20. maja. Zbirališče na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu v nedeljo. 20. maja, do 9.30 zjutraj. Za informacije kličite vsak dan na telefonsko št. 040/51377 v Trstu. Priporočamo, da lastniki avtomobilov poskrbijo za polno zasebno vozil. Mladi SKD Tabor iščemo stara obuvala, dežnike, torbice, pokrivala, obleke in spodnje perilo za TABOR MLADIH. Ves zbrani material bomo vrnili nepoškodovan. Zbiramo tudi fotografske posnetke in poezije, novele ter črtice, ki jih je kdo ustvaril v trenutkih pesniške ali pisateljske krize ali navdušenja. Vse prinesite v Bar SKD Tabor — za eventualne informacije telefonirajte na štev. 213945 v večernih urah. V nedeljo, 20. maja, vsak Slovenec v Gorico na enotno manifestacijo za globalno zaščito. Koordinacijski odbor za Opčine, Bane in Ferluge organizira odhod avtobusov ob 9. uri izpred Prosvetnega doma. Vpisova- nje v baru Prosvetnega doma danes, 15. maja. Pohitite zaradi rezervacije avtobusov. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane, da se udeleže enotne slovenske manifestacije, ki bo 20. t.m., ob 11. uri na Travniku v Gorici. Rezerviran je poseben vlak (umik odhoda bo javljen v časopisju). Vpisovanje za vožnjo z vlakom bo danes, 15., in jutri, 16. maja, od 10. do 11. ure na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj mest za koncert v Ljubljani. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-601, Zgonik: teL 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: teL 209-197. Z ABONMAJEM ELIÒGRAFICNI SERVIS IN VEZAVA Ul. F. Severo 14» (Univerza) Tel: 5M688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel: 60394 TRST Jutri, SREDA, 16. maja JANEZ NEP. Vreme včeraj: temperatura zraka 15,3 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb raste, veter 7 kilometrov na uro, južni, vlaga 60; odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,5 stopinje- ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Maieoi Verginella. Giulio Girotte, Oliver Puntel, Michela Cedrini, Frangoise Acbcdjro, Marco Ma-donia. Ambra Faverio. UMRLI SO: 84-letna Rosalia Saule. 16-letni Ivano Marion, 79-letni Giuseppe Scocchi, 69-letni Riccardo Bole, 67-letna Albina Tomadohi, 80-letni Cesare Canni; li, 74-letna Gemma Madrisani, 88-letni Giovanni Albanese, 53-letna Pierina Clup por. Millovaz, 60-letni Bernardo Danieli. 78-letna Maria Gran vd. Fioccarmi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mj" ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in P*** zračna od 8. do 20. ure. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij 3. vaški praznik v šem pola ju je zaradi slabega vremena prenešen na 18., 19- * 9 10 PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse vinogradnike, ki nameravajo sodelovat na 14. PRAZNIKU VINA, da prinesejo svoje vzorce vina v srenjsko hišo v Borštu jutri, 16. maja, od 18. do 20. ure-Lutkovna skupina RMV uprizori jut* ' 16. maja, ob 14.30 v gledališču F. Pr šeren v Boljuncu lutkovno igrico zvezdica zaspanka. Vabljeni! KD I. Grbec - Skedenj priredi v P., tek, 18. t.m.. ob 20. uri v društveni» prostorih članski večer. Nastopil » mešani pevski zbor KD Primorsko * Mačkolj. Vljudno vabljeni. mali oglasi telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure V SREDINI Gorice prodam polklej£° stanovanje z ogrevanjem: 2 sobi, * hinja, kopalnica, shramba in klet. 1 na št. 040/85328. ^ ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE pribl. 2.300 kv-metrov v Zgoniku prodamo. Teletu rati na št. 003861/315678. . ,7il. DOBRE cene pri »čistilnici - pralnici V“ ma« v Dolini štev. 190.— tel. 040/22« ter v Bazovici - Ul. Gruden 27. Obis tc nas^ • PRODAM Fiat 131/1300, po zmerni ce«-Telefon 040/567248 od 13.30 do 14.30. PRODAJALKA z večletno Prak,s0'ka-znanjem srbohrvaščine, nujno išče kršnokoli zaposlitev. Telefonirati v Černih urah na št. 232-240. tina OSMICO je odprl Sancin Karlo - D01" št. 360. Toči belo in črno vino. ZLATO, zlate kovance kupi ali o&oo> zamenja zlatarna Sosič - Narodna 44. Opčine. Trst _-ev PRODAM Ritmo super 1.300, 5 mesec star, 3.600 km zaradi potovanj Telefon 040/229224. ,, v PRODAM hišo na Kontovelu štev. T vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob de nikih na štev. 61-034 od 17. do 1"-(Košuta). | darovi in prispevki} Rebul? darujeta družini Sirk in Rebula 25- Ob 1. obletnici smrti Romana lir za vzdrževanje Ljudskega d,0!11 * * * * 16» r Križu in 25.000 Ur za moški pevski » Vesna iz Križa. .. o„kina Ob 2. obletnici smrti Tiberija “T-igs-daruje Mimi Bogateč 50.000 lir za beno matico. ja- V počastitev spomina Ivove mam gZ ruje Sonja Hrovatin 10.000 lir z Sloga. Anrojo Ob priUki potovanja v Panz_U,,se-Zdenka Sosič 50.000 Ur za MPa v la pomlad. narda Namesto cvetja na grob ^.nOflO Carlija darujeta Carlo in Magda Ur za MPZ Vesela pomlad. I V Cappelli Underground Wilder in Lubitsch v svetu valčka »Letni časi valčka« tudi v Trstu Kot ste že lahko prebrali v Dnevniku bo v Tržiču ta mesec popolno-n\a posvečen valčku. V tržiškem občinskem gledališču bodo na sporedu yalčki najboljših avtorjev te zvrsti v 'izvedbi izrednih glasbenikov. Ves program pa se ne bo oddvijal v Tržiču. V Trstu so na sporedu filmi in video na isto temo. Tako v Cappelli Underground so predstavili film: The Em peror Waltz (Cesarjev valček), konec meseca bodo pa vrteli film The Merry Widow (Veselo vdovo). The Emperor Waltz je 1948. leta režiral Billy Wilder in se naslanja na glasbeno kuliso po istoimenskem Straussovem valčku. V filmu nastopajo Bing Crosby, Joan Fontaine ter Richard Haydn. Prvi, slavni ameriški sentimentalni pevec, igra vlogo prodajalca gramofonov. Iz daljne Amerike je prišel s svojim psičkom na Av-stro-ogrsko, z namenom, da preplavi t(> še nedotaknjeno tržišče s svojimi gramofoni. Za to pa potrebuje dovoljenje cesarje (Richard Haydn). Med Ringom in cesarjem pa se postavi lepa baronica (Jean Fontaine), lastnica čistokrvne psice Sherezade. V oistrvu bo šlo tu za ljubezenski slu-oaj med Sherezado in ameriškim kužkom, šele nato se bo prodajalec gramofonov zaljubil v lepo baronico... Fiirh so v celoti posneli v ZDA, kjer je režiser nemškega porekla sku-sal čimbolj verodostojno podati lik stare Evrope. Tako je postavil umetne otoke v jezerih in dal pobarvati na tisoče marjetic s sinjo barvo; temu dodajmo še pristno komično žilco Billyja Wilderja in smo, vsaj delno, uokvirili film. Drugi film na sporedu 30. maja bo Lubitscheva verzija Vesele vdove. Ta film je iz 1934. leta in je njegovo črno belo fotografijo podpisal tisti Oliver Marsh, ki je '25. leta fotogra firal verzijo Vesele vdove Ericha von Stroheima. V resnici pa je to že film v barvah, če pomislimo na kromatič ne učinke, ki jih je fotograf dosegel z uporabo črne in bele barve v nasprotju z vsemi možnimi nijansami sive barve. Poleg optičnih učinkov pa spremljajo prehodi iz črne v belo barvo določene stilne komponente tega režiserja. Npr. Sonia (Lebarjeva Han nah Glawari) je vdova, zato je od čevljev do klobučka vsa v črnem. Celo njen črni psiček špi na črni blazini. Ko v njeno življenje stopi grof Danilo, vsa oblačila postanejo v hipu bela, tudi psiček in blazina. In še, strani njenega dnevnika bodo črne (polne pisanja), ko bo srečala Da nila, prej pa so bile čisto bele (pisalo je le »sem še vedno vdova, vedno bolj vdova!«j). Stilnih posebnosti je v filmu še ve liko in ni tu mesto, kjer naj bi se z njimi podrobneje ukvarjali. Lahko le pripomnimo, da je med vsemi film skimi verzijami Vesele vdove (spomnimo se npr. tudi tiste iz 52. leta z Laro Turner in Femandom Lama-som) tista, ki se najbolj približuje originalni opereti. Nastopata pa Jea-nette Mac Donald in Maurice Che-valier. EVA FORNAZARIČ SLIKE, KI NISO LE SPOMIN 1’leMšče v Postojnski jami. Tamseaal in der AdeMiorger Grotte. y današnjem nadaljevanju naše rubrike pojdimo v globine Škocjanske in Po-°jnske jame. Priznati moram, da nisem prav nič vedel o »plesišču v Po-Jnski jami«, dokler nisem videl te razglednice. Zanimivo je, kako je še «nos v marsikateri italijanski knjigi Postimiia in Caporetto v Italiji. Prepri-s.ein, da bojo odpravili tudi te napake prej ali slej, kot je že precej izko-^bijena predstava Trsta, ki je povezan s Trentom z mostom'. (Iz zbirke F. F.) T R 5 T y Giacomo In ■elefon: 775770 zidne tapete slikarstvo okviri Monte 24 «5 « “fr»* PRVA IN EDINA TRGOVINA Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR STENSKE BARVE. OLJNATE BARVE, LAKI. MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? opoldanski spored 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? zadnji poziv 14.05 A caccia dell’invisibile 15.00 Kronike 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Cartoni magici 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Forte fortissimo TV top 18.15 Odprti prostor 18.30 II gran teatro del West TV film 19.00 Italia sera dogodki in osebnosti 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Giallosera 21.50 Quark potovanje v svet znanosti 22.35 Dnevnik 22.45 Droga: che fare?* 23.40 Dnevnik - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Che fai mangi? Ljubljana 8.50 - 10.35 TV v šoli 17.30 Poročila 17.35 Slovenske ljudske pravljice 17.55 Naša pesem 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Borci tišine 18.55 Knjiga 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šest čevljev zemlje - nadalj. 21.05 Aktualno 21.50 Dnevnik II 22.05 Jacques Ibert: Koncert za flavto in orkester Zagreb 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli: Tito in pionirji 17.40 Poročila 17.45 Mi in TV 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 19.30 Dnevnik 20.00 Dialogi 20.45 Žrebanje lota 20.55 Čas se je ustavil 22.30 Dnevnik CANALE 5 8.30 Buongiorno Italia 9.00 Una vita da vivere - nadalj. 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help! - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 II pranzo è servito nagradna igra 13.25 Sentieri - nadaljevanka 12.45 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-Zag - kviz 20.25 Dallas - TV film 21.25 II ricco e il povero - nadalj. 23.25 Šport 00.25 II giglio nero - film RETEQUATTRO 8.30 Giatrus - risanke 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 L’amante del presidente - film 12.30 Risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Appuntamento con il delitto film - Lino Ventura 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama nagradna igra 20.25 Un milione al secondo - kviz 22.45 Tutti gli uomini di Smaley 1. del nadaljevanke 00.15 La decima vittima - film Marcello Mastroianni ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Non ti appartengo più - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Risanke 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.30 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 - 18.30 Vediamoci sul due dogodki tedna 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 La formula - film 22.05 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.15 Srečanje s kinematografijo 22.20 Di tasca nostra tednik dnevnika 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 - 13.00 Televideo 13.00 Šola in vzgoja 14.00 Rim: Tenis 17.00 Sheridan, squadra omicidi 18.25 L’orecchi occhio - glasbena odd. 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni program 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Una TV per l’Europa spektakel, osebnosti in mnenja 22.00 II clavicembalo Girolama Frescobaldi j a 22.30 Dnevnik 3 23.05 Cribb - po pripovedi Petra in Jacquelline Lovesey Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji pri-snevki : KRIŽ — Poročila o delovanju članic ČEDAD — O predlogih KD za zaščito Slovencev VIDEM — Predavanje prof. Paternuja na videmski univerzi TRŽIČ — Novi sedež za socialno skrbstvo TRST — Sodišče obsodilo mlada Jugoslovana, ki sta napadla vrsto žensk 17.00 TV D - poročila 17.05 TV šola 18.00 Divji bik - TV film 18.50 Risanke 19.30 TV D - stičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Obzorja: Emarginacija dok. oddaja 20.30 Helena trojanska - film 22.00 TV D - Vse danes 22.10 Veter in hrast - nadaljevanka 16.00 Bim Bum Barn Risanke Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana TV film 18.30 11 principe delle stelle - TV film 19.50 II. mio amico Arnold - TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 21.25 Drive in - spektakel 23.15 Villa Borghese filmska komedija 1.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 12.15 Cara cara - TV film 13.00 Risanke 14.00 Mama Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.00 Peyton place - TV film 17.00 Risanka 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 II seftie del tamarindo - film 22.00 Catch 23.00 Hawaii, Squadra Cinque Zero TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 TV film 10.00 Una vita da vivere - TV film 12.00 TV film 12.30 Horoskop 12.40 Sloane - TV film 14.00 Risanke 16.00 Filmski program 16.30 TV film 18.00 Asta di gioielli 20.00 Glasbeni moment 20.30 Film 22.00 TV film 22.30 Asta di gioielli 1.10 Film TELEFRIULI 14.00 Cara cara - TV film 15.30 Mariana, il diritto di nascere TV film 16.30 Un posto all’inferno - film 18.00 Risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Mariana, il diritto di nascere TV film 21.30 Quel gran pezzo della Ubalda tutta nuda e tutta calda - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik : Almanah; Veter raznaša besede; 8.45 Glasbeni pot puri; 10.10 Oddaja za o-troški vrtec; 10.20 S koncertnega in o-pemega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Beli jelen«. Mladinska radijska igra, ki jo je po ljudskem motivu napisala Miroslava Leban. Izvedba: Radijski oder; 15.00 Naš jezik; 15.05 Tja in nazaj; 16.00 Od milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Odpustni grehi: Marcel Aymé: »Zelena kobila«. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. CROATIA; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Eleonora Jankovič o sebi in svojem delu; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Casadei sonora; 18.00 Narejeno v Jugoslaviji; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.02 Glas bona matineja; 9.00 Glasbeno govorni program; 11.10 Radijska nadaljevanka; 11.30 Vse o rock glasbi; 12.03 U-lica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o-šoli in delu; 16.00 Popoldanski program; 17.30 El-lington 84; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Glasba; 19.20 Na naših tržiščih; 19.25 Radijska priredba; 20.00 Odprti zastor; 21.00 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z...; 21.35 Glasba; 22.00 Nocoj tvoj glas; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Saj je samo igra!; 10.30 Glasbeno govorni program; 12.45 Disfogarne - kvizi; 15.00 Radiotabloid; 16.35 Oddaja za mlade; 18.32 Glasbene ure; 19.50 Srečanje z melodramo; 21.00 Jazz glasba; 2L30 Glasbeno govorni program; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol -Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Pesmi od včeraj za danes.. «; Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.00 Poročila; 21.05 Radijska igra: Alija Isa-kovič: Nesporazum - Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno: Dušan Matič: Pesmi; 23.15 Operetna glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Priprave na nedeljski shod Zagotoviti polnoštevilno prisotnost naših šolnikov, dijakov Množičnim pozivom za nedeljsko manifestacijo r.-a Travniku v Gorici so se v teh dneh pridružili novi s strani naših organizacij, posameznih odborov, skupin. Tako lahko rečemo, da se je v pripravo na to manifestacijo vključila nemara celotna naša skupnost. O pomenu, ki ga ima nedeljski shod na Travniku so se tokrat izrekli ravnatelji slovenskih šol na Goriškem, oziroma predsedniki zavodnih svetov. Učitelji naših osnovnih šol so o p<> teku priprav ter o sami manifestaciji že obveščeni in to njihovo sporočilo so že posredova’i staršem otrok, naj polnoštevilno pridejo v nedeljo na Travnik. Sicer bosta ta poziv ravnatelja goriškega in doberdobskega didaktičnega okrožja, dr. Milan Brešan in dr. Mirka Brajnik - Saksida, Posebni avtobusi Organizatorji nedeljskega shoda so za udeležence, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, poskrbeli za posebne avtobuse. En avtobus bo na razpolago za udeležence iz Ronk, Doberdoba, Jamelj in Dola, drugi avtobus bo na razpolago udeležencem z Vrha in iz Sovodenj, tretji pa Števerjancem in Oslavcem. Za informacije in rezervacije je na razpolago urad Zveze slovenskih kulturnih društev v Gorici, Ulica Croce 3 — tel. 84495. ponovila na sestanku z učitelji, ki je napovedan za jutri. Ravnateljica nižje srednje šole šivan Trinko« dr. Rosaija Simčič -Lojk je povedala, da je treba predvsem starše senzibilizirati - pozvati, naj se, skupno z otroki, udeležijo manifestacije. O tem so profesorji nižje srednje šole že obveščeni in te informacije posredujejo dijakom med urami, ki so namenjene civilni vzgoji. Dr. Karel Brešan, predsednik zavednega sveta šole Ivan Trinko, je ugotovil, da bijemo Slovenci odločilne trenutke za naš obstoj in zato so naše zahteve povsem utemeljene in to bi morala demokratična Italija, ki je zrasla iz osvobodilnega gibanja, dobro razumeti. Zato so obotavljanja za nas nesprejemljiva. Brešan je tudi poudaril, da naše zahteve niti n; jmanj ne ogrožajo večinskega naroda Zato je prav, da se enotno borimo, ko gre za naše pravice in bi se v Ri) u morali dobro zavedati, da je merilc demokratičnosti neke države tudi v em, kako rešuje vprašanje manjšin. Namestnik ravnatelja na gimnaziji - liceju Primož Trubar dr. Simšič je podčrtal, da je treba o tem obvestiti vse plasti našega življa, v prvi vrsti pa mladino, ki mora biti za ta vprašanja najbo'j občutljiva. Poziv k množični prisotnosti na nedeljski manifestaciji je izrekla tudi predsednica zavednega sveta liceja Elda Gravner -Nanut. Prof. Albin Sirk, ravnatelj učiteljišča Simon Gregorčič in strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do take enotne pobude, saj so obiski s in staršev strani enotne delegacije v Rimu morali imeti nekakšno nadaljevanje, ki se je najboljše izpričalo prav s to pobudo. Prof. Sirk je izrazil željo, da bi manifestacija dosegla tudi svoj cilj in da bi odgovorne oblasti izglasovale nam pravičen zakon. Obenem je prof. Sirk izrazil prepričanje, da se bodo naši dijaki manifestacije polnoštevilno udeležili. Podobni sta tudi mnenji predsednice zavodnega sveta učiteljišča Tatjane Grusovin in predsednika zavodnega sveta trgovske šole Ivan Cankar^ Bogdana Šuligoja, ki pozivata starše dijakov naj se v nedeljo u-deležijo množične in enotne manifestacije Slovencev. Prof. Niko Čemic, ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois poudarja pomen manifestacije, in izraža prepričanje, da jo bodo vsi Slovenci pravilno razumei in se tudi množično udeležili. -»Predvsem pa to marajo razumeti naši šolniki in duh te manifestacije posredovati tudi mladini. Predsednik zavodnega sveta te šole, Adrijan Semen, zavodni svet je namreč skupen tako za Trst kakor za Gorico, je svoj poziv že dal v naši ne deljski števTki, skupaj s predsedniki drugih zavodnih svetov šol na Tržaškem. Včeraj je ravnatelje vseh slovenskih šol, osnovnih, nižje srednje in višje Organizacijski sestanki DANES, 15. maja Štandrež, ob 20.30 v Domu Andrej Budal Števerjan, ob 20.30 — gostilna v Dvoru Sovodnje, ob 20.30 — Kulturni dom Podgora, ob 20.30 v pevski sobi Danes se bodo v Gorici sestali tudi slovenski komunisti in sicer na sedežu KPI, ob 20.30. Prav tako za danes, ob 20.30, je napovedana seja mladinske sekcije Slovenske skupnosti v Gorici. Seja bo na sedežu v Ulici S. Chiara 2. obiskala delegacija, ki je orisala potek priprav na nedeljski shod, oziroma prizadevanje enotne slovenske delegacije za dosego pravičnega globalnega zaščitnega zakona. Predstavniki naših šol pa so podčrtali pomen te manifestacije in zagotovili, da se je bodo udeleži1! v polnem številu. Seveda, da se bova v nedeljo videla na Travniku... Med tistimi, ki bomo v nedeljo na Travniku, da z našo prisotnostjo okrepimo zahtevo celotne naše narodnostne skupnosti po dokončnem priznanju pravic, ki nam pripadajo, bo tudi gospod Marjan Komjanc, župnik v So-vodnjah. »Seveda, da se bova videla,« mi je dejal včeraj dopoldne po telefonu. »Mislim, da je bil zbor (izraz manifestacija mu ni posebej všeč) potreben in primeren, da bodo oblasti vendar slišale, kaj pravzaprav zahtevamo. Osebno mislim, da je dogodek pomemben, vsaj tako pomemben, kakor so bili tabori v prejšnjem stoletju. Moramo se uveljaviti, tudi navzven, pokazati se čimbolj enotno in množično.« Tako sovodenjski župnik, ki je že napovedal, da bo maša v nedeljo krajša, da bi ljudje pravočasno prišli na Travnik. Po telefonu smo se včeraj pogovarjali tudi z gospodom Antonom Lazarjem, župnikom v Doberdobu; še ne ve, če se bo shoda v Gorici udeležil, vendar je prepričan, da je dogodek zelo pomemben. »Pravilno in primemo je, da se zganemo, da nekaj naredimo, skupno in enotno.« Gospod Lazar ob tem dodaja, da manifestacija še ni dovolj. Zavestno, vsak zase in povsod moramo delati za uveljavljanje naših pravic. Položaj danes težji kakor pred pol leta Vodstvo ladjedelnice zaprosilo dopolnilno blagajno za 1800 delavcev Včeraj se je iztekel 6-mesečni rok posebne dopolnilne blagajne v tržiški ladjedelnici. Položaj v tem podjetju je danes veliko slabši kakor pred pol leta. O tem priča že podatek, da je ravnateljstvo zaprosilo za podaljšanje roka dopolnilne blagajne za nadaljnje tri mesece, vendar za povprečno 1800 delavcev. To pomeni, da bo' že v zelo kratkem času brez dela že okrog 2 tisoč zaposlenih, ali več kakor polovica celotnega organika. Sedanje število delavcev v dopolni.’ni blagajni se bo torej zvišalo za okrog 50 odstotkov. Druge rešitve v tem trenutku tudi ni videti, kar ustvarja še dodatno zaskrbljenost in kar se tudi odraža v obnašanju delavcev. Pred kratkim je iz ladjedelnice izplula 'adja Agip Liguria, dokončujejo pa dela na dvojčici, Agip Lombardia. Ko bodo tudi to deli; opravili, se bo večina znašla brez dela. To pa se bo zgodilo že v zelo kratkem. Napeto ozračje je bi'o zato še posebej občutiti med včerajšnjo skupščino delavcev v dopolnilni blagajni, v tovarniški menzi in kasneje, med protestno manifestacijo po mestnih u-licah. Na skupščini v ladjedelnici je govo- ril Luigino Francovig, ki je opozoril na neizpolnjevanje obljub in zagotovil s strani vlade in družbe Fincantie-ri nujnost, da se s hitrim posegom poskrbi za nova naročila ladjedelnici. Francovig je dejal, kako ostaja načrt prenove ladjedelništva samo zamisel na papirju in kako se po drugi strani skuša uresničevati dejansko načrt klestenja proizvodnih zmogljivosti in opuščanja dejavnosti v ladjedelništvu. Po protestni manifestaciji po mestnih ulicah so se delavci zbrali na Trgu Republike, kjer je govoril tajnik sindikata kovinarjev Valenta. Delegacijo delavcev in sindikalistov je nato sprejel goriški podprefekt in prefek-tumi komisar na občini dr. Àbramo Bariilari, ki se je obvezal, da bo predstavnike vlade in družbe IRI obvestil o nevzdržnem položaju v tem največjem industrijskem podjetju na Goriškem. Na rob sindikat kroniki o dogodkih v ladjedelnici Velja zapisati še vest o protestni akciji uslužbenk podjetja Bisbral, ki skrbijo za pripravo in razdeljevanje obrokov hrane. Nekatere od uslužbenk so že skoraj pol leta v dopolnilni blagajni, prejemkov pa še sedaj nimajo. Protest delavk se je izčrpal s tem, da so obrok hrane delile z 10-minutnò zamudo. jj Banca Agricola Gorizia c.,-,.. > Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Dokaj živahna razstavna dejavnost na Goriškem Žavahno razstavno dejavnost beležimo te dni na Goriškem. V gradu Kromberk so v petek odprli retrospektivno razstavo del lani umrlega slikarja Silvestra Komela. Gre za dokaj bogato in popolno razstavo, ki obsega 123 del, ki so nastala od leta 1960 dalje. Razstava bo odprta do 29. julija in je torej do takrat še dovolj časa za ogled, Galerija v kromberškem gradu je odprta vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10. do 19. ure. Do 26. maja bo v Palači Locatelli v Krminu odprta razstava grafičnih del dunajskega slikarja Sixtusa von Redena - Podobe iz Zahoda. V galeriji Alle antiche mura v Tržiču te dni razstavlja zbirko slikarskih del Renzo Pillon. Razstava bo odprta še do 17. t.m. Dokaj živahna je dejavnost tudi v Gorici. V galeriji »La Bottega« razstavlja Giovanni Marcozzi (do 24. t.m.), medtem ko sq v galeriji 11 Torchio odprli vrata skupinski razstavi dosetih mlajših umetnikov. Do 25. maja razstavljajo Gianni 'Bonifacio, Aldo Fabbro, Angelo Konje-dič, Marina Legovini, Roman Makarovič, Roberto Mariano, Roberto Mi-schis, Renzo Pillon, Nada Škorjanc in Silvia Torelli. Poseben kulturni dogodek pa bo nedmmno odprtje razstave Milenka Pečanca, 26. t.m., v deželnem avditoriju v Gorici. Razstavo pripravljajo v okviru kulturnih izmenjav med Gorico in Novo Gorico. OB 50-LETNICI DELOVANJA Jubilejni koncert zbora Rupa-Peč Mešani zbor Rupa - Peč slavi letos pomemben jubilej — 50-letnico delovanja. Dogodek bodo seveda primemo obeležili z raznimi prireditvami. Tako vabijo v soboto, 19. t.m., na jubilejni koncert, ki bo v Katoliškem domu ob 20.30. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Francesca Rossi, Sonia Cotugno, Debora Lovisoni, Cristina Sirotti, Raccardo Casari. UMRLI SO: 78-letni upokojenec Jožef Oblak, 83-letna upokojenka Veronika Radinja, 57-letna gospodinja Justina Terpin 61-letni postrežnik O-dilio Versoiatto, 77-letni kmetovalec Giovanni Manzan, 75-letna upokojenka Teodora Ceudech vd. Bonan, 66-letni upokojenec Mirko Devetak, 80-letna upokojenka Lidia Fritsch vd. Rusca, 79-letna upokojenka Maria Gabrielli, 80-letni upokojenec Giuseppe Olivo, 81-letna upokojenka Marija Gomišček vd. Terpin, 89-letni upokojenec Umberto Donati, 82-let-na upokojenka Francesca Iakulin vd. Gregori, 17-letna dijakinja Stefania Puddu, 60-letni upokojenec Angelo Bossi, 62-letna upokojenka Nella Ha-gendorfer, 72-letni upokojenec Virgilio Visintin, 75-letna upokojenka Anna Urbančič vd. Ussai, 77-letna upokojenka Concetta Di Bartolomeo Cozzolino, 81-letna Grazia Cussic vd. De vecchi, 57-letna upokojenka Assunta Boer, 59-letni upokojenec Luigi Marchi, 77-letna upokojenka Fulvia Venier. OKLICI: uradnik Bruno Ciano in uradnica Sofia Grinover, karabinjer Demetrio Biasotto in delavka Arianna Del Negro, profesor Giancarlo Blasoni in uradnica Marina Redi, finančni stražnik Francesco Baglivo in gospodinja Giuseppina Troiano, trgovec Ezio Perich in uradnica Carmen Tortili, podoficir Antonio Cor-rias in učiteljica Maria Zortea, karabinjer Giovanni Ferri in učiteljica Francesca Ierardi, trgovski potnik Ettore Namar in trgovska pomočnica Angela Rosana, pravnik Filiberto Robolotti in uradnica Patrizia Quarantotto. POROKE: uradnik Maurizio Fat-toretto in trgovska pomočnica Cual-dia Bregantini, poštni sel Umberto Marconi in gospodinja Cristina Ce-schia, zidar Giovanni Persoglia in delavka Romana Barazzutti. Goriške izletnike za Ligurijo obveščamo, da bo jutri avtobus odpeljal s Travnika ob 5.45. koncerti V okviru ciklusa Glasbenih srečanj, bo jutri ob 21. uri v deželnem avditoriju nastopil Trio Faure, v sestavi Sij' vano Minel'a, violina, Sergio Bordanti, violončelo in Ottavio Minola, klavir-Na sporedu bodo dela Clementija. Brahmsa in Smetane. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »L’adorabile — lingua di velluto«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-19.30 »Pinocchio«. VERDI Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Super P*. no story«. Prepovedan mladini P0*3 18. letom. PRINCIPE 18.00-22.00 »Un’avventura impossibile«. , COMUNALE 21.00 Koncert Ensemble della musica. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Brez hudobije«- SVOBODA 18.30-20.30 »Ljudožrci A' mazonke«. . . DESKLE 19.30 »Kavbojke z rožnatimi očmi«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, jeie-fon 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, m * 73-328. Ob 11. uri Luigi Trinco iz spl°®ne bolnišnice. Ciklus strokovnih predavanj o prehrani, zdravju in okolju Za pomembno pobudo na področju zdravstvene vzgoje so se odločili pri 14. šolskem okraju, v sodelovanju s pokrajinsko upravo. Pripravljajo namreč ciklus strokovnih predavanj s področja prehrane, športne dejavnosti, ekologije pod naslovom Cilj zdravje -Obiettivo salute. Predavanja bodo na vrsti od konca maja do začetka novembra in so združena po tematsko zaokroženih skupinah. Vseh predavanj bo dvanajst. 21. maja bo na vrsti prvo predavanje o pravilni prehrani. Predavanja iz tega ciklusa bodo še 29. maja, 5. junija in 12. junija. Dejavnost bodo nadaljevali nato v septembru, ko bodo na vrsti štiri predavanja drugega ciklusa, namenjenega poznavanju človeškega telesa, zdravilstvu itd. Tretji ciklus se bo pričel 23. oktobra, zaključil pa 13. novembra. Predavanja bodo posvečena včeraj-danes široki problematiki športne dejavnosti. varstvu okolja, medicini dela itd. Predavali bodo priznani zdravniki in pedagogi, potek ciklusa predavanj bo usklajeval prof. A. T. Cominardi. Prvi ciklus predavanj bo v deželnem avditoriju v Gorici, s pričetkom ob 18-uri, skoraj istočasno pa bodo ciklus predavanj ponovili tudi v Gradišču, v občinski sejni dvorani. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča udeležence izleta v Trbovlje 17. t.m., da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 5. uri, še prej pa bodo vstopili vanj udeleženci iz okolice, po sledečem razporedu: 4.30 pri gostilni Paulin, 4.35 Pevma in 0-slavje, 4.40 Števerjan, 4.50 Podgora-Priporoča se točnost. 20. maja ob 11. uri na Travniku v Gorici primorski dnevnik — 15. maja 1981 ŠpOrt □ etnm 9 V nedeljo v Fistoli v prvi tekmi »play-off« za prestop v italijansko košarkarsko B ligo Jadranu usodne napake v odločilnih trenutkih srečanja MALTINTI — JADRAN 79:74 (38:34) MALTINTI PISTOIA: Di Grazia 16 (2:5), Delia Rosa 2 (2:3), Daviddi 21 1/;10), Sarti 28 (4:10), Carli 4, Berti, Sesoldi 2, De Stradis, Gori, Giunti 6. TRENER: Salenti. JADRAN: Klavdij Starc 11 (3:4), Vitez 26 (2:2), Ban 19 (7:10), Ivo Starc Raubar 4 (0:2), Kojanec 4 (2:2), Žerjal 4, Sosič 2, Gulič. Vremec. TRENER: Žagar. SODNIKA: Casneda in Ligabue (oba iz Milana). GLEDALCEV: 2.000. PROSTI METI: Maltinti 15:29, Jadran 14:20. OSEBNE NAPAKE: Maltinti f1. Jadran 25. PET OSEBNIH NAPAK: CarU (24), Klavdij Starc (40), Žerjal M»), Daviddi (40). Srečanja iz končnice prvenstva, kot s*cer vsi veliki športni derbiji, so poglavje zase. Treba jih je »jemati« in oceniti drugače kot navadne prvenstvene tekme. V dvobojih za »play-°*f« odločajo živci, okolje, tudi trezno razpoloženje posameznika, sodniki itd. In nedeljska tekma v Pistoii med Jadranom in Makintijem je bila gotovo prava »play-off« tekma. Ambient Y Prekrasni športni dvorani v Pistoii Je bil zares čudovit: dva tisoč navijačev, med katerimi lepa skupina naših, je napolnilo dvorano. Organi-^cija je bila brezhibna (glasba, napovedovalec, vse urejeno za časnika-rJe itd.). Skratka, vse nared za pomembno košarkarsko srečanje. Že dobro uro in pol pred tekmo so Jadranovi navijači pred dvorano in nato v le-tej začeli z navijanjem. V ristoii je zadonela slovenska pesem °b spremstvu kitare in harmonike, adranovi navijači so se torej zopet zkazali. Na drugi strani tribun pa nomati navijači (najglasnejši so bili mladi), ki so zelo športno bodrili. In že se je tekma začela. Kot se ogaja v takih srečanjih so uvodne mmute potekale v znaku dokajšnje ivenosti. Napak je bilo na pretek 'Predvsem korakov). Tekla je nam-n®0 Peta minuta, izid pa je bil dokaj izek: 6:5 za domačine. Jadranova acetna peterka (Klavdij in Ivo Starc, an, Vitez in Raubar) je sicer bila Povsem enakovredna Maltintijevi, ni Pa uspela igrati dovolj sproščeno in ouiocno, da hi lahko prevzela vod-'vo. prav domačini so tako v 7. min. Povedli s 7 točkami (14:7), v 10. min. Pa Je bilo stanje za Maltinti 20:15. 16. min. je zaostanek naših znašal je t k (24:32), ob koncu polčasa pa 1 Jadranu le uspelo zmanjšati za-stanek na štiri točke. V tem prvem eu sta obe ekipi igrali consko o-ambo (domačini štirje v »coni«, Arezzo — Triestina 1:0 (0:0) ^TRELEC : v 39. min. Romano (av- ehT^^STINA: Pelosin, Stimpft, Bra-rVm’ vailati, Mascheroni, Chiarenza, ho t^alco, Dal Prà, Romano, Ruffini, 6 Giorgis. kr l IK: Boschi iz Parme stinflU > razmeroma dobri igri je Trie-incV.a a Hedcljo morala priznati pre-T . Arezza in je tako izgubila. vHo kr"at je Triestina zapustila boljši dom ^ Praskic nedelje, saj je bila je acinom povsem enakovredna in se Veva kma odločila proti koncu pr-hiera , dasa, ko je Romano, ki je na-Prerr,Va PusIaB žogo v kot, nehote Ijeva a^al lastnega vratarja. V nada-Pad » se ie Triestina pognala v na-’ toP omejeno na osem. Pravilnik tekmovanja je naslednji: K Vsako moštvo sestavljajo po 4 i-gralci. ^ Na turnirjih v Doberdobu in Gorici bodo moštva igrala po sistemu vsak Proti vsakemu. Sistem igre je mednaroden (po pravilih italijanske balinarske zveze). Vpisovanje: moštva, ki nameravajo sodelovati na trunirju, naj se do 22. 5. 84 javijo na sedežu ZSŠDI v Gorici (tel. 33029). Finale bo v Doberdobu, ker BD Gra-™na letos praznuje 2(Metnico ustanovitve. Sezona se še ni končala Višja odbojkarska prvenstva so se končala, naše ekipe pa čaka še obdobje treningov in nastopov. To velja tudi za Kontovcl Electronic shop in Friulexport (na sliki med srečanjem za Pokal prijateljstva). Kontovelke bodo v četrtek igrale še zadnjo kvalifikacijsko tekmo pokala z Bregom, združena mladinska ekipa pa se bo konec tedna udeležila tridnevnega turnirja v Tržiču 7. mednarodni rally Saturnus si je ogledalo 50 tisoč ljudi Zmaga jugoslovanske posadke Kuzmič-Šali PORTOROŽ — Letošnji sedmi rally ?atumus se je končal z zmagoslavjem Jugoslovanske posadke Brane Kuzmič JU Rudi Sali, ki sta z minuto prednosti Pomagala italijansko dvojico Passet-JJ"Siega. Še bolj kot za prvo mesto je bil zagrizen boj za drugo mesto, , j je na koncu le šest sekund ločilo "‘etjeuvrščena Colombi ja in Mattan-0 od drugega mesta. Kuzmič in Sali sta si že na prvi od Petnajstih hitrostnih preizkušenj pribo-Juu Pol minute prednosti, nato pa sta “ taktično dobro vožnjo zadržala pred-Uost do konca. Njun renault 5 turbo je furiai vse preizkušnje in tako je Ku-Uiič že četrtič slavil na Satumuso-jbni rallyju, ki je tokrat štel tudi v •stanovanju Alpe Adria, v katerem še "taprej vodita Colombi in Mattanza. Prvih šest hitrostnih preizkušenj v količi Ljubljane po makadamskih ce-s;?b je zahtevalo odstop več kot tride-i?v .P°sadk. Tako sta že na prvi pre-kušnji odstopili posadki s porschejem c. Gotti - Riccardi iz Italije in Dedito - Bertoncelj. Odlično pa so se rzali vozniki oplov, pred katere pa I3i'to vrinil Passetti s fiatom abarthom 1 rally, Goričana brata Pirjevec pa a se z enakim avtomobilom uvrsti- la na peto mesto. Tovarniški vozniki moskviča so potrdili napovedi in so se vsi trije uvrstili med deseterico najboljših. 452 kilometrov dolg Saturnus rally, ki se ga je udeležilo 98 posadk iz sedmih držav, končalo pa ga je 51 posadk, je ob traso rallyja privabil več kot 50.000 gledalcev, kar zgovorno priča o privlačnosti tega tekmovanja. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Kužmič - Sali (Jug., renault 5 turbo) 8738, 2. Passetti - Slega (It., fiat abarth 131, rally) 8798, 3. Colombi -Mattanza (It., opel ascona 400) 8804, 4. Janda - Brandstaetter (Av., opel ascona 400) 9157, 5. Pirjevec - Pirjevec (Jug., fiat abarth 131 rally) 9351 točk. France Kmetič ITALIJANSKA ŽENSKA ODBOJKA Teodora prvak Victor Village — Teodora 2:3 (15:13, 15:12, 6:15, 11:15, 12:15) BARI — Teodora Ravenna je četrtič italijanski prvak med ženskami. Po gladki zmagi v Ravenni je slavila tudi v Bariju po petih setih igre in si tako že po dveh tekmah Na dijaškem obmejnem srečanju Primorske Licej »F. Prešeren« iz Trsta najuspešnejši med našimi šolami priborila italijanski naslov. S to zmago je samo potrdila svojo premoč v italijanski ženski odbojki, kjer je bila najboljša že v rednem delu prvenstva. Tekma v Bariju je bila napeta in izenačena do zadnjega trenutka. Domačinkam se je poznala odsotnost tolkačice Cioppijeve in Bolgarka Hri-stova v napadu sama ni mogla o-praviti vsega. Kljub temu so domačinke v začetku zaigrale izvrstno in povedle z 2:0 v setih nato pa je trener gostov spremenil postavo in mlada Pasijeva je vnesla več odločnosti v napad gostij, ki so po veliki borbi zasluženo slavile. Lewis v daljini: 8,71 m LOS ANGELES — Na atletskem mitingu v Los Angelesu je ameriški a-tlet Carl Lewis zmagal v skoku v daljino z rezultatom 8.71 m, kar je najboljši letošnji dosežek sezone in četrti rezultat vseh časov. Drugi je bil njegov rojak Myricks z 8.45 m. Tudi v ostalih disciplinah je bito doseženo nekaj najboljših rezultatov sezone. Tako je na 110 m ovire zmagal Foster s 13”21, Moses na 400 m ovire z 48”71 in Bell je skočil s palico 5.71 m. Vedrega in prijateljskega razpelo žen ja ob letošnjem 12. dijaškem obmejnem srečanju Primorske ni moglo skaliti niti neugodno vreme. Potem ko je Evgen Dujc - ravnatelj, srednje naravoslovne - matematične in kovinarsko - strojne šole iz Postojne izrekel v imenu organizatorja dobrodošlico ravnateljem nastopajočih šol, profesorjem in nastopajočim dijakom in dijakinjam, se je pričeto športno, kulturno tekmovanje in slikarski ex tempore. Udeležba na letošnjem DOSP je bila izredno številna, saj so tekmovali dijaki in dijakinje iz 16 višjih srednjih šol med katerimi štiri iz Trsta in prav toliko iz Gorice. Dijaki so pomerili moči v 5 športnih panogah — košarki, rokometu, atletiki, namiznem tenisu in streljanju — enako tudi dijakinje, ki pa so tekmovale v odbojki namesto rokometa. Prav v ženski odbojki je bila u-deležba najbolj številna, saj je nastopilo kar 12 šol. V tej športni panogi, ki je bila prav gotovo tudi najbolj kakovostna, pa smo izbojevali tudi najboljši uspeh. Zastopnice državnega tehničnega zavoda Žiga Zois iz Trsta so v sklepni tekmi izgubile z naravoslovnim srednješolskim centrom iz Nove Gorice, ki je v preteklosti že večkrat izbojeval prvo mesto. Potem ko so bodoče učiteljice Antona Martina Slomška v polfinalu izgubile z Žigo Zoisom, so v malem finalu prepričljivo premagale šolski center Vojvodina iz Tolmina. Odlični drugi v namiznem tenisu so bili tudi igralci državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan iz Trsta, ki so izgubili z NSSC iz Nove Gorice. Pri dekletih pa je bil zavod Primož Trubar iz Gorice prav drugi za SPNMŠ iz Kopra. Atletinje iz Trsta in Gorice so pobrale vsa prva mesta, dobro so se odrezali tudi naši atleti, a velja poudariti, da konkurenca v tej panogi ni bila najbolj številna. Pri dekletih je tekmovalo samo 5 zamejskih šol, pri atletih pa prav tako 5 naših šol ter še zastopniki organizatorja in srednje družboslovne šole z italijanskim jezikom iz Kopra. Letos so prišli na svoj račun tudi profesorji, ki so se pomerili v balinanju. Vso pohvalo pa zaslužijo zamejske dijakinje za svoje literarne prispevke, saj je dobila Majda Gergolet (Žiga Zois Gorica) za svoj prispevek 10 točk, Katja Verginella (Anton Martin Slomšek Trst) 7 točk, Fanika Klanjšček (Primož Trubar Gorica) pa 4 točke. Glede na število in kvaliteto prispevkov (največ tri) je bil med šolami prvi Anton Martin Slomšek Trst z 22 točkami, drugi pa Primož Trubar Gorica z 18 točkami. Likovna dela je prispevalo 11 šol, med katerimi je licej France Prešeren iz Trsta osvojil 1. mesto z 22 točkami, med posamezniki pa je bil najboljši dijak tega zavoda Andrej Furlan. Odlična tretja je bila šola Simon Gregorčič iz Gorice, ki je zbrala 14 točk, samo 4 manj kot SDŠ z italijanskim jezikom iz Kd-pra. Med tekmovanjem je bilo tudi o-bičajno srečanje ravnateljev, ki so se pogovorili glede vsebine prihodnjega 13. dijaškega obmejnega srečanja Primorske. Organizacija prihodnjih POSP je bila zaupana tržaškemu liceju France Prešeren, ob sodelovanju ostalih treh naših tržaških višjih srednjih šol. Prihodnje dijaško srečanje pa sovpada z velikim jubilejem, ko je bila ob krvavo izbojevani svobodi, po dolgih le- obvestila *SšDl P JJfšča, da sta urada združenja (Trst i Borica) na razpolago za kakršnokoli . ’Wttiacijo v zvezi z vseslovenskim re*elnim shodom, ki bo 20. t.m. v Dorici. SK Devin vešča, da se nadaljuje telovadba Uri 0<^ras*e vsak ponedeljek ob 20. * v telovadnici v Sesljanu, ob sredah n aerobika v dvorani I. Gruden av tako ob 20. uri. Teniški odsek Gaje Poroča, da se bodo tečaji za začet-oh »n odfusle pričeli jutri, 16. maja, Inf ' ar* *n bodo obsegali 10 lekcij, h., ^tnacije in vpisovanje na igriščih “adričah ob začetku tečaja. «torih Primorje ®J*je v ponedeljek, 21. t.m., v pro- »Soščeve hiše,« Prosek 306, 19. redni občni zbor, v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21.00. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora, 2. Poročilo predsednika, 3. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Razprava, 7. Volitve novega odbora, 8. Razno. IDRIJSKI PLANINCI OBELEŽILI 80 LETNICO DELOVANJA IDRIJA — S svečanim občnim zborom so člani planinskega društva I-drija v petek, 11. maja letos, v galeriji Idrija obeležili 80-letniso ustanovitve društva, ki je bilo ustanovljeno med prvimi desetimi planinskimi društvi na Slovenskem. Svečanosti* so prisostvovali številni ljubitelji planinstva iz občine Idrija, sosednjih primorskih planinskih društev in predstavniki planinske zveze Slovenije (S. Kovač) Končali s prvenstvenimi boji S slovenskim derbijem v Repnu (posnetek te tekme na sliki) so poletovci in borovci končali zanje ne preveč uspešne nastope v promocijskem prvenstvu tih prepovedi, obnovljena slovenska šola, da je prišla slovenska beseda spet v razrede in učilnice, a žal samo na Tržaškem in Goriškem. REZULTATI MOŠKI KOŠARKA: 1. SNMKSŠ Postojna, 2. Jurij Vega Idrija, 3. NSŠC Nova Gorica, 4. Jožef Stefan Trst, 5. Žiga Zois Trst, 6. Ivan Cankar Gorica,.. . 8. Primož Trubar Gorica, 9. France Pre-šeren Trst. ROKOMET: 1. Veno Pilon Ajdovščina, 2. Srečko Kosovel Sežana, 3. SNM KSŠ Postojna, ... 5. Žiga Zois Trst. NAMIZNI TENIS: 1. NSŠC Nova Gorica, 2. Jožef Stefan Trst, 3. France Prešeren Trst,... 7. Žiga Zois Gorica. STRELJANJE: 1. SNŠC Nova Gorica, 2. SDŠ Srečko Kosovel Sežana, 3. SPNMS Koper. ATLETIKA: 100 m 1. Vadnov (SNM KSŠ Postojna), 2. Gašperlin (F. Prešeren Trst), 3. Meden (Žiga Zois Trst); 1000 m: 1. Zemljič (SNMKSŠ Postojna), 2. Tonazi (Primož Trubar Gorica), 3. Fajt (Ivan Cankar Gorica); skok v višino: 1. Modic (SNMKSŠ Postojna), 2. Terpin (Ivan Cankar Gorica); skok v daljino: 1. Bilač (SNMKSŠ Postojna), 2. Race (France Prešeren Trst), 3. Oberdan (Žiga Zois Trst), krogla: 1. Otoničar (SNMKSŠ Postojna). Mosetti (Ivan Cankar Gorica), 3. Harvic (France Prešeren Trst); štafeta 4X100 m: 1. SNMKSŠ Postojna, 2. France Prešeren Trst, 3. SDŠ z italijanskim jezikom Koper. EKIPNI VRSTNI RED 1. SNMKSŠ Postojna, 2. Ivan Cankar Gorica, 3. France Prešeren Trst, 4. Primož Trubar Gorica, 5, Žiga Zois Trst,... 7. Žiga Zois Gorica. ŽENSKE KOŠARKA: 1. SNMKSŠ Postojna, 2. Jurij Vega Idrija, 3. Žiga Zois Trst, ATLETIKA — 100 m: 1. Radetič (Anton Martin Slomšek Trst); 800 m: 1. Sancin- (Anton Martin Slomšek Trst), 2. Beorehia (France PrešeSn Trst); skok v višino: 1. Legiša (Ivan Cankar Gorica), Devetta (Simon Gregorčič Gorica); skok v daljino: 1. Naturai (Žiga Zois Trst), 2. Haban (Primož Trubar Gorica), Pertot (Anton Martin Slomšek Gorica) ; krogla: 1. Unu-sič (Anton Martin Slomšek Trst); štafeta 4X100 m: 1. Simon Gregorčič Gorica), 2. Anton Martin Slomšek Trst. ODBOJKA: 1. NSŠC Nova Gorica, 2. Žiga Zois Trst, 3. Anton Martin Slomšek Trst, ... 5. Primož Trubar Gorica, 6. France Prešeren Trst,.. . 9. Simon Gregorčič Gorica. NAMIZNI TENIS: 1. SPNMŠ Koper, 2. Primož Trubar Gorica, 3. Jurij Vega Idrija. EKIPNI VRSTNI RED 1. Anton Martin Slomšek Trst, 2. Simon Gregorčič Gorica, 3. Ivan Cankar Gorica in Žiga Zois Trst, 5. France Prešeren Trst. LITERARNA DELA 1. Anton Martin Slomšek Trst, 2. Primož Trubar Gorica, 3. SNMKSŠ Postojna, 4. Žiga Zois Gorica, 6. France Prešeren Trst in Simon Gregorčič Gorica, 11. Ivan Cankar Gorica in Žiga Zois Trst. LIKOVNA DELA 1. France Prešeren Trst, 2. SDŠ z italijanskim jezikom Koper, 3. Simon Gregorčič Gorica, 4. Anton Martin Slomšek Trst, 7. Žiga Zois Gorica, Primož Trubar in Ivan Cankar (oba Gorica). BALINANJE PROFESORJI: 1. Veno Pi an Ajdovščina, 2. Srečko Kosovel Sežana, 3. SNMKSŠ Postojna. KONČNI VRSTNI RED 1. NSŠC Nova Gorica 101 točka, 2. SNMKSŠ Postojna 100, 3. Srečko Kosovel Sežana 84, 4. France Prešeren Trst 76, 5. SPNMŠ Koper 70, 6. Jurij Vega Idrija 69, 7. Anton Martin Slomšek Trst 66, 8. Primož Trubar Gorica in Veno Piloti Ajdovščina 65, 10. Žiga Zois Trst 59, 11. SDŠ z italijanskim jezikom Koper 52, 12. ŠC Vojvodina Tolmin 51, 13. Ivan Cankar Gorica 45, 14. Simon Gregorčič Gorica 41, 15. Žiga Zois Gorica 30, 16. Jožef Stefan Trst 27 točk. (G. Furlanič) NOGOMETNA C-2 LIGA Sant'Angelo — Gorizia 2:1 (1:0) GORIZIA : Pi ede, Grazzolo. Da Dalt, Lazzara, Bertoia, Antonutti, Battoia, Peressotti, Bacchetti, Del Neri, Diodi cibus. Gorizia si je s porazom v Sant’Angelu verjetno zapravila vse možnosti obstoja v ligi. Goričani so namreč izgubili z neposrednim tekmecem za obstanek in bodo v preostalih treh srečanjih težko nadoknadili razliko v točkah na lestvici. Glede nedeljskega srečanja, je treba povedati, da je sodnik precej oškodoval goste, kar so priznali tudi domači navijači ob koncu srečanja. Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletno 120 000 lir. V SFRJ številka 15,00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250,00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADII - DZS 61000 Ljubliana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%, Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775-275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linij) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L ^ZTT iFìTllI Člen italijanske m tiska Trst IHISH zveze časopisnih založnikov FIEG 15. maja 1984 Ob prvih kritikah na račun civilne zaščite Stanje na potresnem področju boljše RIM — Na potresnem področju v Abrucih, Laciju, Moliseju in Kampaniji se stanje postopoma izboljšuje. Zemlja se kdaj pa kdaj še strese, toda jakost sunkov ni po 11. maju nikoli presegla 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Tudi vreme gre na boljše: po daljšem deževnem in mrzlem obdobju je včeraj končno posijalo sonce. Temperatura se je nekoliko dvignila, čeprav je še vedno dokaj nizka za ta letni čas, tako da se še vedno ohranja nedavno zapadli sneg na Apeninih višje od tisoč metrov nad morsko gladino. Življenje se polagoma vrača na stare tirnice. Marsikje so včeraj prvič po 7. maju odprli trgovine, delavnice in urade, medtem ko pa so šole v glavnem še zaprte. šolske oblasti namreč čakajo na izide tehničnih pregledov. Podobne preglede opravljajo seveda tudi na stano vanjih in drugih zgradbah. V glavnem je potres močno prizadel stare stavbe, posebno tiste, ki so jih obnovili po potresu leta 1915, ne da bi se držali kakih resnejših protipotresnih kriterijev. Tako so npr. izredno poškodo- vana stara mestna in vaška jedra in to celo tako hudo, da se marsikdo sprašuje, koliko jih bo sploh mogoče obnoviti. To seveda pomeni tudi, da so marsikje utrpeli nepopravljivo škodo stari kulturni in umetniški spomeniki. Novejše in antisizmično zgrajene stavbe so v glavnem dobro zdržale, tako da so včeraj mnogi strokovnjaki izrazili mnenje, da je število 27.000 brezdomcev, ki so ga te dni navajali, le nekoliko previsoko. Vsaj del prebivalstva je po njihovem zapustil svoje domove bolj iz strahu pred novimi sunki, kot pa zaradi dejanske šo de na stanovanjih. Medtem se seveda nadaljuje pomoč potresencem. Na potresno področje od vsepovsod dovažajo hrano, oblačila, zdravila, šotore ipd. Včeraj je v Isernijo med drugim dopotoval tudi vlak iz Pordenona s 70 stanovanjskimi prikolicami. Kaže pa, da je po sunku 11. maja organizacija ministrstva za civilno pomoč dokaj popustila. V tem smislu so župani iz Abrucov izrekli številne kritike na seji, ki jo je včeraj predsedoval minister Zamberletti na prefekturi v Aquili. Pojasnjeno ozadje umora VPozzuoIiju spopad med tolpami NEAPELJ — Noč kot na Divjem zahodu: tako je balo v Ptoezuoliju v nedeljo okrog polnoči, ko so neznanci ubili dve osebe in jih štiri ranili. Ubiti in ranjeni so proslavljali prvo obhajilo treh otrok v restavraciji v Pozzupliju. Okrog polnoči so zapustili gostišče in se v avtomobilski koloni odpravili domov. Takrat pa so se jim približali trije avtomobili iz katerih so neznanci začeli streljati. Da bi bil vsak beg nemo-boč, so dali na cesti počez še »127« in tako lažje opravili svoje »delo«. Preiskovalci menijo, da je šlo za maščevanje kake kamoristične tolpe, ki hoče nadvlado na tem področju. . . TARANTO — Zagonetka okrog izginotja 14-letnega Massima Lattarula, ki je izginil z doma prejšnji ponedeljek, je pojasnjena, njen epilog pa tragičen. Preiskovalci so namreč v nedeljo zvečer našli mladeničevo truplo v novem mestnem arzenalu, aretirali pa so tudi domnevnega ubijalca. In kdo naj bi bil ubil Massima? Najbrž gre za. 15-letnega N.B., ki je svojega prijatelja, obiskovala sta prvi razred iste industrijske šole, že v ponedeljek zaklal s kuhinjskim nožem, a naj bi svoj zločin priznal šele včeraj. Preiskovalci so namreč mladeniča večkrat zaslišali, a vedno je z gotovostjo odgovarjal, da o svojem prijatelju ničesar ne ve. Včeraj pa priznanje: N. B. je povedal, da je prejšnji ponedeljek dobil telefonski poziv. Neki moški glas mu je zabičal, da mora u-biti Massima. Zato je iz kuhinje pò bral nož in se odpravil s prijateljem na sprehod... Preiskovalci so mladega morilca že zaprli v zapor za mladoletne, vest o tem zločinu pa je močno pretresla ves Taranto, še najbolj pa šolo, ki sta jo ubiti in morilec obiskovala. Q RANCHO MIRAGE — V »Betty Ford Center«, ustanovo za zdravljenje alkoholikov, so v soboto prepeljali znanega filmskega igralca Roberta Mitchuma. V tej ustanovi sta se zdravila tudi Elizabeth Taylor in Peter Lawford. Berlinska posebnost V Vzhodnem Berlinu imajo tudi taka poslopja, ki se dajo odpirati z zadrgo. Pomembno je le, da jih znamo potem tudi zapreti, saj je znan pregovor, da naj vsakdo le pred svojini pragom pometa in naj ne gleda k sosedu. . . (AP) Kajenje in pitje DURHAM (Severna Karolina) — Končno dobra vest za kadilce in uživalce alkoholnih pijač! Raziskovalci medicinskega instituta na univerzi »Duke« v Durhamu so ugotovili, da so kadilci, ki spijejo dnevno več kot dve steklenici piva (ali več kot dva kozarca vina), manj podvrženi pljučnemu emjizemu kot abstinenti. Pljučni emfizem je napihnjenje pljuč, točneje pljučnih mešičkov, zaradi katerega se zmanjšata količina kisika, ki ga organizem lahko sprejme, in količina ogljikovega dvokisa, ki ga organizem lahko odda. To ima za prizadetega človeka seveda hude posledice — v skrajnem primeru zadušitev. No, ekipa ameriških zdravnikov, ki jo vodi dr. Philip C. Partt, je ugo tovila na osnovi 204 obdukcij, da medtem ko je imelo pljučni emfizem 26 odst. kadilcev abstinentov, je usto bolezen imelo 17 odst. kadilcev, ki so zmerno uživali alkoholne pijače, in samo 10 odst. kadilcev, ki so radi globlje pogledali v kozarec. Žal pa moramo bralcem, ki so prijatelji alkohola in tobaka, nekoliko skaziti veselje. Dr. Philip C. Partt je med predstavitvijo rezultatov raziskave na tiskovni konferenci tudi dejal, da za pljučni emfizem zbolijo prej kadilci kot nekadilci in da ima predhodno zdravljenje te bolezni z alkoholom dokaj šnje meje, saj alkohol škodi drugim telesnim organom, zlasti jetrom in mozgu. ■v Ze sedaj pravo vojno vzdušje RIM — »Priprave« na zgodovinsko nogometno srečanje v Rimu med domačo Romo in angleškim Liverpoolom so se začele v pravem vojnem ozračju. Včeraj je namreč rimsko nogometno društvo dalo v prodajo prvih 20 tisoč vstopnic in razumljivo, da se je pred okenci olimpijskega stadiona nagnetlo na tisoče navijačev. Taka množica (bilo jih je preko 20 tisoč) pa zahteva tudi svoje: prišlo je do hudih incidentov. Ljudje so se prerivali, tepli, celo do obračunavanja z noži je prišlo, tako da je morala poseči policija. A to je še bolj razjarilo »navijače«, ki so može postave začeli obmetavati z vsem mogočim. Policisti in k arabe njerji so poklicali okrepitve, v akcijo so stopili tudi solzila, zmeda je bila velika in je terjala tudi 12 ra' njenih, dva razgreteža pa so tudi priprli. Zaradi vsega tega je jasno, da so za nekaj ur kinih prodajo vstopnic, napetost pa se ni polegla. Kal bo še, se lahko vprašujemo, ko se bo v Rim 30. maja zgrnilo še kakih 20 tisoč angleških navijačev. v miki Muster: Čudežni otok ^ Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika Zelo čudne metode japonskega psihiatra TOKIO — V japonskem mestu Utcunomi imajo veliko umobolnico Roto-kukai, v kateri zdravijo tudi alkoholike. Toda prav o zdravljenju pretiranih ljubiteljev dobre kapljice so se v zadnjem času začele širiti nenavadne vesti-Ker so bile te take, da so sodile povsod prej, kot pa v zdravstveno ustanovo, je sklenila v vso zadevo vtakniti svoj nos tudi policija. Izkušenim varuhom postav ni bilo treba dolgo brskati po ozadju dogajanj v Hotokukaiu, saj kmalu ugotovili, da so nekateri voditelji te ustanove povsem zreli za nekaj' letni »dopust« za rešetkami. Ob dejstvu, da je bilo v tej bolnišnici kar 900 pacientov, za njih pa ie skrbelo le borih pet zdravnikov, je bilo takoj jasno, da so morale biti njihove terapije izredno učinkovite, če so hoteli biti kos svoji nalogi. In »učinkovite« so bile res! šef bolnišnice, dr. Bunoši Išikava je namreč opravljal svoje vsakodnevne vizitacije v bolnišnici s kovinsko palico za golf v rokah, za njim pa s° hodili bolničarji, ki so imeli v dlaneh, namesto injekcij ali česa podobnega, kar bezbolske palice. In gorje bolniku, ki »ni hotel« biti zdrav če mu je 10 ukazal dr. Išikava. Po takih »nehvaležnih« pacientih je padalo kar poPr • in z vseh strani, dvema pa so naložili toliko batin, da sta za posledicam» poškodb celo umrla. Pri tem »zdravniškem prepričevanju« pa so morali PO' magati celo drugi pacienti, katerim so naprtili tudi opravljanje rentgenskih pregledov; navadni, nekvalificirani bolničarji pa so morali opravljati zaple' tene preglede možganskih valovanj. Da bi ne razburjal preveč okolice in sorodnikov je dr. Išikava bolnike povsem izoliral, vsa pisma so morala skozi njegovo cenzuro, da bi si Pa vsaj delno poplačal to naporno delo si je iz bolnišnične blagajne prts^ol11 vsoto 120 milijonov lir, za katero ni nobenega sledu, prav tako kot tudi n za možgani umrlih pacientov, ki jih je podjetni japonski doktor izrezovm iz lobanje. Japonske časopisne kronike imajo zdaj debelo kost za »glodanje«, javnost se pa upravičeno sprašuje, kdo je bil v tej »bolnišnici« resnični — nore