DEMOKRACIJA
BEP8S3S«
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. —- Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127
Leto !X. - Štev. 10
Trst - Gorica 11. marca 1955
Izhaja vsak petek
Za načelo^
Nujno vprašanje v zvezi z vračanjem jugoslov. beguncev
Dne 21. februarja je »Slovenski poročevalec« na svoji tretji strani objavil članek pod naslovom v narekovajih »Izvoz sužnjev«. V njem pravi, da je izseljevanje beguncev iz komunističnih dežel podobno »beneškemu izvozu sužnjev iz Italije in Dalmacije v muslimanske predele severne Afrike«. V tem smislu opisuje nato begunska taborišča v Trstu in trdi, da so v njih večinoma pustolovci in ljudje, ki so prišli v navzkrižje z zakonom. Za takšne ni taborišče nobena oo-boljševalnica in se v njem še	bolj pokvarijo. Nato	prehaja na nov
postopek,	katerega so uvedle	italijanske oblasti, in	ga	hvali. Da	so
jugoslovanski komunisti dobesedno navdušeni nad ravnanjem italijanskih policijskih organov, nam najnazorneje potrjuje samo besedilo predmetnega dela omenjenega članka, ki glasi:
»Begunci so tudi veliko breme državi in povzročajo velike težave. Statistike sp pokazale tudi v Trstu, kako velik procent beguncev je prišel pred sodišče in so bili obsojeni zaradi tatvin, prostitucije ir. drugih prekrškov. Italijanske oblasti so sedaj ubrale drugo pot. Začeli so vračati jugoslovanske begunce. To je dobro preventivn • sredstvo tudi v borbi proti kriminaliteti. Samo v mesecu februarju so izročili jugoslovanskim oblastem okoli 100 beguncev iz raznih krajev Jugoslavije, ki so v zadnjem času ilegalno zapustili državo.
Begunci, ki so jih vrnili, so povečini mladi ljudje od 18 do 35 let. V zadnjem času skoro ne mine dan. da ne bi pripeljali na jugoslovansko - italijansko mejo policijski' avto, kjer karabinjerji izročaj.) begunce jugoslovanskim oblastem.
Ta način reševanja begunskega vprašanja je mnogo	bolj razumen	in človeški kot	pa	zbiranje	beguncev v	taboriščih, kjer potem hirajo in propadajo	in	od koder	jih
jMtem novačijo za izvoz „sužnjev”.«
S temi besedami torej ljubljansko titovsko časopisje hvali postopanje italijanskih oblasti. Ta članek je bil obenem javno potrdile raznih govoric, ki so se že delj časa širile po Trstu in Italiji ter so vzbujale razumljivo vznemirjenje ne samo v begunskih, temveč sploh v vseh tistih krogih, kii stoje v sedanji delitvi sveta med svobodo m totalitarizmom odločno na strani spoštovanja človeka in njegovih pravic.
Da je tako, nam dokazuje odprrto vprašanje italijanskim oblastem, katerega je dne 5. t. m. postavil tržaški »Piccolo« s člankom, ki se glasi v prevodu:
»Italijanske oblasti so sklenile vrniti štiri mlade Jugoslovane, ki so pobegnili iz Zadra na ukradeni motorni ribiški ladji in so pristali v Ankonskem pristanišču. Begunci so izjavili, da so zapustili svojo deželo v upanju, da bodo v Italiji lahko boljše živeli. Sklep našiti oblasti glede vrnitve se razlaga z dejstvom, da vzroki, katere je če tvorica navedla, niso taki, da bi jim jamčili pravico na zatočišče, posebno še, ker zaradi svoje mladosti še niso izpolnili vojaške obveze
Ta vest bo gotovo izzvala zaprepaičenje v določenih krogih, ki smatrajo, da obstoja poseben tajni dogovor, na osnovi katerega bi se Italija obvezala vračati Titu nesrečnike, ki se skušajo izmakniti njegovemu tiranskemu režimu.	,
Zato bi bila na mestu, da naše o b l a s t i ut o za-, d e v o pojasnijo, kajti zdi se nam nesmiselno, da bi bito načelo „pravice no) zatočišče”, ki je potrjeno v ustavi, lahko predmet omejevalnih razlag.«
Kot Slovenci, ki še veliko bolj razumemo težave, upe in objirj svojih rojakov, smo že sami hoteli postaviti podobno vprašanje, ko L ga je pretekli teden postavil »Piccolo«. Enkrat smo torej bili z njimi soglasni in nas je celo veselilo, da je prvi sprožil to stvar, kajti sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi nas kdo hote napačno razumel.
S svoje strani bi dodali samo, da ne vemo, od kdaj naj bi imelo »odsluienje vojaške obveze« kakršno koli zvezo s prravico na politični azil. Po razlagi v »Piccolovem« člamku bi namreč sklepali, da bi nekdo najprej moral odslužiti Titovo vojsko in bi šele potem lahko postal politični begunec. Mislimo, da bi zastonj brskali po mednarodnem pravu, da bi naleteli na določilo, ki bi opravičevalo takšno razlago,
»Picgplo« se tudi ni nikjer skliceval na uvodoma omenjeni članek v »Slovenskem poročevalcu«, bodisi, ker ga ni poznal, še verjetneje pa, ker ni hotel s prstom pokazati, da se že skoro množična vračanja beguncev vrše prav iz Trsta. Nepričakovan dogodek pa je poskrbel, da se tudi o tem ni moglo več molčati.
V soboto popoldne so namreč policijski organi spremljali z Opčin proti jugoslovanski meji 40 jugoslovanskih beguncev. Ko so: ti videli, kam jih peljejo, so se uprli in večina jih je pobegnila. Reakcija je bila hitra. V akcijo so stopile vse razpoložljive sile.
To je dalo »Piccolu« povod, da nepoklican in neodgovoren objavi širokp pojasnilo in napad na vse tiste, ki bi se upali dvomiti v upravičenost takšnega postopanja. Pustimo ob strani vse žaljivke in skrajno srhmoten ton, s katerim obravnava »Balkance«. Ce kdaj, potem kaj takega prav v tem primeru ni bilo na mestu. Ni nam zna no, da bi tako pisali francoski listi, ko je njihova država v času fašizma sprejela nad pol milijona italijanskih beguncev.
Nihče noče zahtevati od prenaseljene Italije, da bi sprejemala rožne »ekonomske« begunce,- razen v kolikor gre za njene sonarodnjake. Toda kako je urejen postopek, ki naj bi izključeval, da se poleg »ekonomskih« ne vrača tudi »politične« begunce? Kje je v današnji delitvi sveta med dva nasprotna idejna bloka sploh meja med »ekonomskim« in »političnim« beguncem? In če se že nekomu odreče pravico na zatočišče, ali bi se njegove odstranitve z italijanskega ozemlja ne moglo izvesti na drugačen način? Ni razen Jugoslavije prav nobene druge države ali mednarodne organizacije, ki bi takšne ljudi sprejela?
Vse to so vprašanja, na katera morajo o b l a s i t izčrpno odgovoriti in pojasniti svoje stališče. Zavedati se je treb i, da je narod, ki je doživel, da so Britanci, proti vsem določilom mednarodnega prava, izročili nai Koroškem v sigurno smrt nekaj deset tisoč slovenskih fantov in mož, močno zaskrbljen za usodo svojih sinov.
Doslej nam še ni znano, da bi izšlo kakšno obvestilo, ki bi napovedovalo, da se bo od določenega datumu dalje (govori se, da od
25.	oktobra) piri p>odeljevanju prravice na zatočišče postopalo na drugačen način kakor prej. Po neizvestnosti teh mesecev, ob kupni govoric, ki krožijo, in v interesu morebitnih žrtev, ki se polne upov odplavljajo čez mejo, je nasto\pil res zadnji čas, da se pove, kako stoje stvari.
Napisali smo gornje misli potem, ko je že italijansko in jugoslovansko časopisje spjoročilo prroblem in potem ko se je že o njem govorilo tudi v rimskem parlamentu. Da nas ne bo kdo zopet krivo razumel, naš namen ni kritizirati italijanske vlade, ampak dobrohotno prispevati k rešitvi res perečega vprašanja novih beguncev tz Jugoslavije, ki zavzemajo precejšnje število in razburjajo javnost. In kot slovenskim demokratom nam je bila sveta dolžnost to storiti.
Ali ne bi bilo umestno pioskusiti s pomočjo »Visokega komisarja Združenih narodov za begunce« v Ženevi doseči, da se novi jugoslovanski begutnci, ki niso navadni zločinci, — in teh je ogromna večina — porazdele na evropske države ali druge države, ki jih lahko spnejmejo: odnosno, da se potom mednarodne organizacije za izseljevanje novi begunci čimprrej odpošljejo in razbremene Italijo?
TITO NA L1NUI ZSSR?
Izjaoe o atomski energiji, o koeksistenci demokracije in totalitarizma, o normalizaciji z ZSSR in odnosih z Italijo ter nj-hoo'm razooju
Pretekli ponedeljek je imel Tito v beograjski skupščini svoj napo vedani govor o zunanji politiki Jugoslavije. Pri tem je poudaril, ds temelji zunanja politika Jugoslavije na načelih listine Združenih narodov, na ohranitvi miru in mirne ga sodelovanja, no spoštovanju e-na-kopravnosti med narodi in državami, na nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav, na mirnem reševanju nerešenih mednarodnih vprašanj v okviru, in s pomočjo OZN. Pri tem je dodal,, da so Jugoslovani ohranili težko pridobljen,, neodvisnost. Prav tako je jugoslovanska politika proti: vojni in za mirno koeksistenco med državami z različnimi družbenimi siistemi (kaj bi' rušili kominformistični komunizem. ko bi potem sfrčal tudi titoizem!). Vojne ne rešujejo nobenih vprašanji, temveč ustvarjajo nova, še večja.
Kakor vidimo je Tito s tem v glavnem zagovarjal politiko, kakršno trobijo že nekaj mesecev iz Moskve. V tem smislu je tudi opravil svojo dolgo in drago pot v Indijo.
Titovemu stališču se ne smemo čuditi. S koeksistenco vendar stoii in pade. Kajti če postane stiska le prevelika in bi se moral odločiti za eno ali drugo stran, potem ve, da je zanji vse izgubljeno. Mostove za miren umik v sami državi si je podrl, v svetu sta pa dve sili, od katerih mu ena greha nikdar ne bo oprostila, drugi se pa nikdar ne more iskreno približati. Odtod vnema za koeksistenco, ki mu omogoča, da ohrani stvari vsaj takšne kakor so. Združenim državam, ki so za 'Titovo ohranitev toliko žrtvovale, je takšna zunanja politika kaj slab prispevek k ječanju obramb-* nega sistema svobodnega sveta, ki je toliko bolj nujen, ker se dobro ve, kaj si komunisti in Moskva od svoje koeksistence dejansko obe ta jo.	■■	... .
Na moskovski liniji so bile tud: Titove izjave o atomski energiji. Po Molotovu. Dullesu in Churchillu je pač tudi on zaropotal s to stvarjo. Poudaril je, da ima Jugoslavija velike zaloge atomskih surovin, izkoriščala pa jih bo samo v miroljubne namene. Predlagal je, naj se uniči vse zaloge atomskih bomb in naj se uvede učinkovito mednarodno nadzorstvo, ki bi preprečilo vsako zlorabo te strašne sile. Iz njegovih izvajanj pa. ni jasno, ali se zadovolji s takšno mednarodno kontrolo, kakršno predlagajo Sovjeti, ali pa bi pristal tudi na edino zares učinkovito, kakršno
so zahtevali Američani. Dokler s? o tem ne izjasni, ostaja tudi ta njegova zahteva v. glavnem na mo skovski liniji.
Da si dejansko želi sodelovan.u s Sovjetsko zvezo, je pokazal v -tistem delu svojega govora, ko je dejal, da je Jugoslavija v duhu koeksistence pristala na sodelovanje' z ZSSR in drugimi vzhodnoevrop skimi državami. Strašno pa zameri nekaterim sovjetskim satelitskim krogom, da skušajo ta povratek Jugoslavije v bratski objem prikazati kot rezultat nekakšnega »spregle-danja«. Takšne izjave lahko »izzovejo dvome v .polno iskrenost izjav, ki so bile dane v direktnih stikih z najodgovornejšimi ljudmi teh držav o neupravičenosti obtožb proti Jugoslaviji leta 1948«. Iz tega lahko sklepamo, da je le prišlo do jugoslovansko - kominformističnih razgovorov med najvišjimi vrhovi, da je bilo doseženo pomirjenje ir zaradi tega —• verjetno — tud: skupna politična linija.
Ko je govoril o sodelovanju balkanskih držav, je Tito posredno priznal, da se je tam nekaj zataknilo. Vojaško zavezništvo treh balkanskih držav namreč že leto dni čaka na ustanovitev otipljivega skupnega vojaškega organa. 'Zadnja Ankarske konferenca je namesto tega prinesla samo ustanovitev
posvetovalne Balkanske skupščin:1 in Balkanskega instituta s sedežem na Bledu. 'Tito odgovarja zdaj tistim, ki so začudeni komentirali takšen razvoj, da je treba- balkan sko sodelovanje krepiti z »utrjevanjem notranjih odnosov med član-cami,... toda ne v smeri vojaškega bloka z nekaterimi drugimi cilji«. Tudi tu je ost proti temu, kar je od Jugoslavije pričakoval Zahod.
O donosih z Italijo je dejal, da se razvijajo ugodno, posebno odkar jt rešeno tržaško vprašanje, »za kar je Jugoslavija dala velike žr tve«, ka.r pa ni bilo napačno, »ko je vprašanje miru postalo najdragocenejša stvar človeštva«. Tito je prepričan, da smo na poti uresničevanja vse boljših odnosov in vsestranskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kar bo nedvomno mnogo koristilo obema državama, zlesti na gospodarskem področju.
Ob zaključku svojega govora r.e je Tito dotaknil tudi težkega jugoslovanskega gospodarskega položaja, posebno pasivne plačilne bilance. Pri svetovanju zdravila pa se je omejil na že obrabljeno navodi lo o povečanju izvoza, zmanjšanju uvoza in spremembi kratkoročnih, dolgov v dolgoročne. Tokrat ni o-čital Jugoslovanom, da pojedo preveč kruha.
Dr. Josip Vilfan
Tik pred zaključkom lista smo prejeli pretresljivo vest, ob kater} so bo .stisnilo srce slehernemu Starejšemu tržaškemu Slovencu: Dr. Josipa Vilfana ni' več.
Dr. Josip Vilfan, narodni in politični prvak tržaških Slovencev \ dobi najbolj plodonosnega slovenskega političnega in kulturnega izživljanja, je postavit s političnim društvom »Edinost« in s svojimi odličnimi sodelavci: dir. Rybaren> dr. Gregorinom, dr. Slav likom, dr. Abramom, dr. Čokom in številn mi drugimi slovenskimi razumniki na Tržaškem slovensko politično in ■narodno skupnost, ki je po svoj. -trdnosti,, učinkovitosti in povezanosti žela občudovanje vsega slovenskega naroda in spoštovanje na-sprotn!kov.
Te skupne povezave pa niso u-stvarjah poklicni s-trankarji v službi kakršnih koli gospodarjev, pač pa prostovoljna požrtvovalnost .in plemenita ljubezen resničnih rodoljubov do lastnega rodu. Brez strankarskih in drugih nedomačih sredstev so rasli slovenski Narodni domovi, je zraslo Slovensko gledališče, slovensko denarništvo in zadružništvo, slovenske šole, slovenski tisk, slovenska obrt in trgovina; vse sadovi pridnosti, požrtvovalnosti im podjetnosti.
Srce, k-i je ljubilo našo zemljo bolj ko samega sebe, je prenehalo utripati. -Narod na tej zemlji bo svojega velikega sina ohranil v večnem spominu. Slava dr. Josipu Vilfanu1
Zavračanje ubežnikov
Interpelacija obč. svetovalca SNL dr. Agneletta na tržaškega župana
Na torkovi seji tržaškega mest-neg sveta je svetovalec SNL, dr. J. Agneletto. postavil županu vprašanje, ki vsebuje naslednje misli:
Nek krajevni list je 4. t. m. objavil lakonično vest, da so v Anko-tii italijanske oblasti, repa trii ra-le štiri mlade jugoslovanske begunce. Pri tem je l-ist opomnil, da morda obstoja med obema državama tajni sporazum o zavračanju beguncev iz Jugoslavije.
Neki drugi časnik, ljubljanski »Slovenski poročevalec«, pa je 37, februarja priobčil članek pod naslovom »Izvoz sužnjev«, v katerem z zadoščenjem ugotavlja, da so pričele italijanske oblasti vračati jugoslovanske begunce, in da so jih samo v mesecu februarju vrnile vale, je takšna zunanja politika kaj okrog sito. List pozdravlja vrač nje beguncev i" zaključuje: »Ta. način reševanja begunskega problema je
mnogo bdlj racionalen in človečanski od koncentracije po taboriščih, kjer medli,'jo in hirajo, da- jih potem izvažajo kot „suž-nje".« V nadaljnjem dr. Agneletto popisuje e-pizodo štiridesetih beguncev os bloku1 -pri. Fernetičih.- V -nadaljn-j-eni j-J pa pravi:
»Priznavam, da so begunci težko breme ,za Italijo; priznavam, da mnogi jugoslovanski begunci ne zapuščajo svoje domovine zato. ke*-bi jih politično preganjali, in da so med njimi morda tudi vohuni in zločinci. Vendar je velika večina zbežala, ker ni mogla prenašati politično - totalitarističnega in policijskega sistema, ki' vlada v njihovi domovini.^ Gre za mlade -ljudi, preproste, take, ki so komaj dosegli starost, v kateri ljudje prični miis-liiti s svojo 'lastno glavo in kritično so-diijo svet, ki jih obdaja. Prepričali so se, da je protizakonit
„Delo“ - bombe - člouekoljubnost
Kominformistično »Delo« je spustilo v zadnji številki gadje-strupen napad name in na »Demokracijo«, ker sem se samo drznil napisati par nasvetov o atomski zaščiti. Obmetava z makartizmom, močvirjem, norcem', orjunašem in s celo kopico svetk iz komunističnega vrta.
Ce se ne motim, je »Demokracija« že pred časom povsem pravilno ugotovila, da so vrhunski prvak; makartizma nesporno komunisti, če namreč pod to komunistično spač-ko razumemo sistem, ki vidi strahove povsod, tud-i tam, kjer jih ni, in te strahove, resnične in namišljene, trebi z vsemi sredstvi. V 'Sovjetiji in njenih priprež-n-icah nenehno potekajo brakade na nekomuniste noč in dan. Noč je namreč priljubljeno torišče tajne poli cije. Na milijone in milijone ljudi je boljševiški makartizem spravil pod zemljo, na milijone In milijo ne jih, drži po koncentracijskih taboriščih in na prisilnem delu; milijone in milijone ljudi je komunistična makartizem izropal do popolne nagote, vsei prebivalstvo, vštev--š; delavstvo, pa- je vklenil v najhujše suženjstvo zatiranja, kar pozna svetovna zgodovina.
Vsemu temu početju udarno ploskajo naši komunistični zaslužkarji z »IDelom« vred, ki jim- je edini poklic in zaslužek reklamno agitacijsko rjovenje proti vsemu, kar je nekomunističnega in v čast in slavo boljšev,iškim krvnikom svobode ljubečega človeštva.
iPa vam tam nekje pri »Delu«, vzlic vsemu, hinavsko dvigne skrivljeno hrbtenico neznani revolucij ski uži-tker in slovenskemu svetu odpira svoje svetohlinske »moralne vrline«, ki so mu bile še do
včeraj zgolj »reakcionarna navlaka«, in mu bodo to zopet postale v trenutku, ko bi se nekje zopet posrečilo komunističnim zapeljivcem prevarati lahkoverne množice delovnega ljudstva in se dokopati preko njih hrbtov do oblasti.
Nikdar nisem bil pristaš niti Or-june, niti kake Ljotičeve organizacije, ker praktično nisem niti mogel biti. Skomine po diktatura!', me niso nikoli nadlegovale. Sicer pa to niti ni važno. Vem samo to, da je vrhovni orjunaš, dr. Leon-■tič, danes dograjen komunist, in to ne zadnje vrste, saj je vračajočega se izgubljenega brata Tita zastopal v Londonu. Poznavalci razmer pripovedujejo, da so tudi v vrstah tr žaških kominformistov in ne samo titovcev občudovalci nekdanje Or-jume. To je tudi razumljivo. Za določeno zvrst ljudi je bistvo diktature mnogo važnejše od diktatorske barve same.
»Kaj je pač za „ing. - - - nc” 5009 mrtvih in 17.500 ranjenih...?« sr pritožuje »Delo«, ker sem napisal da bi se pri izvedeni zaščiti število žrtev verjetno znižalo od 100.000 odnosno 65.000 na ti števili. Imam čisto vest. V svojem življenju nisem zakrivil prelitja niti ene same kapljice človeške krvi. Kaj pa gospod Stalin, ki je nekoč priporočal Mao Tse t-um-g-u zmanjšanje kitajskega prebivalstva zaradi lažjega preživljanja za .100 milijonov ljudi; Stalin, ki je predlagal Churchillu umor 50.000 ujetih nemških častnikov; ki je zaukazal fizično likvidacijo 1 milijon pet sto tisoč ruskih »kulakov«; ki je poslal na morišča na milijone svojih nasprotnikov in tudi lastnih pristašev? In ta človek je za tržaške poklicne ko-
muniste danes vsaj polbog, pred leti pa je bil nadbog...
Pri nas, hvala Bogu, atomska bomba še ni padla nobena. V Rusiji pa iih je že davno pred Hi.ro-šimo padlo že nič koliko. Razlika je samo v tem, da ruske atomske bombe padajo v glavnem jx> nekomunistih, medtem ko jedrne ne 'Izvzemajo lastnikov legitimacij KP. V tem leži vsa fatalnost za poklicne komuniste. Ce bi padale atom ske bombe po glavah svobodnih ljudi, bi se noben komunist prav nič ne cmeril, pač pa veselo in poskočno ploskal...
Sprašujem se samo, koliko graje in odpora so pokazali komunisti o-krog »Dela« za vse neizmerne zločine boljševizma po Sovjetiji in priprežniških državah? Nobenega' Ob vsaki množični likvidaciji nedolžnih ljudi so vzklikali: Križajte jih! Križajte jih! In ti ljudje so tako predrzni, da ljudi, čistih rok zmerjajo s pomanjkljivostjo človeškega čuta, bratskega čustva, dostojanstva; ljudje, ki se vseh teh moralnih čednosti zavedd samo, kadar njim samim trda prede. Pogojna morala pač!
.Kakšna je komunistična ljubezen do človeštva in do miru zgovorno priča še nepozabljena preteklost. Kdo je pričel vojno na- Koreji, v Indokini in napada Formozo? Kakšne so in koliko so vredne komunistične obljube o enakopravnosti, o svobodi, o pravičnosti, tudi to je še vse v svežem spominu. Take sorte je tudi njih propaganda za mir. s katero hočejo uspavati .zapa-dni svet, da bi ostal neoborožen z bo-rimi 20. divizijami nasproti 400 -boljševiš-kih divizij. In tako je njih (Nadaljevanje na 2. strani)
pobeg v svobodni svet z vsemi nje govimii tveganji' in nevarnostmi 4-», vedno boljši od trdega življenja pod totalitaristično vladavino.
Konvencija med Italijo in Jugoslavijo z dne 6. aprila 1922 obvezuje" UafijoT Ua vKKr Jugosfevljr
po njeni zahtevi, zgolj navadne zločince. medtem ko priznava za poetične zločine pravico .zatočišča. Sedaj pa begunce vračajo na brzo roko, brez zahteve in brez zakonitega1 postopka, ki ga predvideva i-menovana konvencija.
Ni mogoče odrekati Italiji pravice, da se otepa novih jugoslovanskih beguncev, ne morem pa priznati, da je vračanje v njihovo matično državo v skladu s členom 10. ustave, ki pravi: ..Tujec, kateremu je onemogočeno, da v svoji domovini stvarno uživa demokratične svoboščine, ki jih jamči italijanska ustava, ima pravico do zatočišča na ozemlju italijanske Republike na podlagi zakonitih določil.”
Tu se nam vsiljuje vprašanje: A li je res neobhodno potrebno, da demokratična Italija vrača te -bedne ljudi, od katerih velika večina niso niti zločinci, niti delinkvent;, v matično državo, kjer j,ih čaka postopek, k,i. si ga lahko predstav-lja-mo? Ali ne bi bilo mogoče s pomočjo Visokega komisarja Združenih narodov doseči za begunce; pri obmejnih državah v Švici, Franci ji im Španiji privolitev za namestitev določenega števila upoštevanje vrednih novih jugoslovanskih beguncev?«
* * *
Tej interpielaciji dr. Agneletta- je »neodvisni« komunistični »Primorski dnevnik« poklonil to-le prikla-do: »Pri tem naj omenimo, da ni dr. Agneletto govoril o sedanjo Ju goslaviji nič bolje od najhujših fašistov ... da dr. Agneletto brani svoje „množice” . . .«
Glede »množice« so dvakrat pokazale volitve, kako je z njim, verjetno • bodo prihodnje še bplj prepričevalne "— px> prodaji Trsta... Pa še nekaj: Ce bi se demokratična Francija svoječasno držala načel komunističnih praktikov, bi ključavničarski pomočnik in kor-IKjral avstrijske vojske, Josip Broz, ki ie leta in leta užival politično zatočišče v Parizu, najbrž ne sedel v Belem dvoru. Modrijan pri »Pr. dnevniku« pa bi prav tako verjetno ne vezal otrobov, prač pe sd izbral kak drug poklic.
Vsled pomanjkanju prostora nc moremo objaviti v celoti- interpelacije dr. Agnel-eltta, moramo pa resnici inia ljubo ugotoviti, da je -stvarna in zmerna in da je navadna izmišljotina titovskega dnevnika, d& bi bil dr. Agneletto govoril žaijiitvo o J-ugoslaviji.
VESTI z GORIŠKEGA
I_______________________________________________________
Razprauljanje o deželni autonomiji
(Rretekli teden je goriški pokra gost živ. Antona, Terčič ZdenkJ I katere vrste naših posestnikov, zU jinski svet zaključil svoje razprav- živ. Alojza, Vogrič Anton pok. I- sti tistih, ki imajo Se mladoletn
(Ptretakli teden je goriški pokra jio&ki svet zaklj>učiil svoje razpravljanje o uvedbi posebne deželne avtonomije.
8 14 glasovi proti sedmim je svet sprejel resolucijo, da se pos«ibn.J deželna avtonomija ne sme izvesti brez vključitve Trsta. Deželna avtonomija pa naj bi imela štiri provinci je:	Trst, Videm, Gorico in
Pordenone.
■Proti Ut resoluciji so glasovali komunisti, zastopnik od MSI, g. Braltuž in g. Nanut. To pa zato, ker bi goriški demokrščani izvedbo deželne avtonomije radi zavlekli z izgovorom, da se v deželno avtonomijo mora priključiti tudi Trst!
G. Bratuž ie pojasnil, da se ne sme čakati na Trst, ker je bolj nujno, da se avtonomija zairadi njelnih finančnih ugodnosti takoj izvedp zaradi hude brezposelnosti in tudi zaradi zaščite slovenske manjšine!
Ker je »Gazzettino« pisal, da je g. Bratuiž pristat na predlog predsednika dr. Culota, je sam g. Bratuž pojasnil, da niti od daleč on ne sledi predsedniku dr. Culotu, ampak samo programu Slovenske demokratske zveze, ki se že od leta 1947 bcwi za deželno avtonomijo, medtem 'ko je tisto leto dr. Culot v Riimu zahteval, da se regionalna posebna avtonomija ne izvede!
V ponedeljek 7. t. m. je goriški občinski svet poslušal interpelacijo monarhistov in misovcev proti izvedbi regionalne avtonomije. Takoj oto začetku seje je g. Bftituž zahteval, maj župan razprave o tern ne dovoli, ker neka prefektova o-krožnica prepoveduje razpravljanje v zadevah, ki se ne tičejo občin s k ih upravnih poslov!
Toda župan dr. Bernardis, 'ki je očitno proti deželni avtonomiji, je Bratužev opomin preslišal! Slišal bi bfl pa vsak tak opomin, ko bi šk za pravice slovenskih občanov.
V sredo 9. t. m. je na občinski seji nalš svetovalec dr. Birsa obširno govoril za takojšnjo uveljavitev posebne deželne avtonomije, ki naj temeljito zaščiti slovensko manjšino v Italiji.
Poudaril je pa, da mora vlada prej izdati zaščitni zakon, po katerem naj. se deželni statut glede manjšine ravna. Ko je dr. Birs prikazal zapostavljanje Slovencev, od katerih se zahteva spoštovanji vseh dolžnosti a se jim ne prizna nobene pravice, ga je hotelo občinstvo motiti', pa ni uspelo.
gust živ. Antona, Terčič ZdenkJ živ. Alojza, Vogrič Anton pok. I-vana in Vogorič Ernest pok. Ivana.
■Za nadzornika: Corsi Alfonz živ. Antona in Komic Franc pok. Franca. Namestnika nadzornikov: Mi-rassi Ignac pok. Ivana in Stekar Jožef živ. Alojza.
V Sovodnjah nosi edina lista sledeča imena: Florenin Franc, Lukman Miroslav, Kovic Etvin, Butko-vič Alojz, Tomšič Peter, Tomšič Albin, Cemic Venceslav, Pipan Jožef, Cau/Jek Roman, Novak Franc Hmeljak Mirko, Ceščut Ciril, Pete-jan Ivan, Tomšič Jožef in Pahor Franc.
Nadzornika: Cotič Viljem, Pete-jan Bruno. Namestnika nadzornikov: Petejan '-'rane in Gulin Ivan.
'Tudi v Doberdobu so predloži’^ edino listo, katere imena prinesejo po volitvah.
V Gorici so nekateri italijanski krogi poskušali zavzeti stališče proti slovenskim posestnikom s star-; šovinistično navado, da se Slovencem ne sme dovoliti, da bi se uveljavili. O tem bomo še spregovorili!
Vemo, da se je med našimi posestniki in drugimi neposrednimi obdelovalci zemlje pojavilo malodušje in tudi nezaupljivost v zakon kot tak, ker menijo, da bodo mo rali plačevati preveč.
Njihov dvom ni neupravičen, ker psde v resnici veliko breme na ne-
VOLITVE hmetshih vzajemnih blagajn
V nedeljo 13. t. m. se bodo vršile volitve svetov kmetskih vzajemnih blagajn. V Steverjanu so predloži-1! edino listo s sledečimi imeni: Bajt Danilo pok. Antona, Ciglič I-van pok. Jerneja, Corsi Ivan živ. Antona, Drufovka Marjan pok. Franca, Klajnšček Anton pok. Ivana, Klajnšček Ciril pok. Cirila, Koršič Gvido Roman živ. Jožefa, Humar Jožef pok. Ivana, Simčič Jožef živ. Ludvika, Podveršič Her-menegiMd pok. Antona, Stekar Av-
katere vrste naših posestnikov, zlasti tistih, ki imajo še mladoletne otroke in morajo jemati delavce za obdelovanje zemlje. Na ta način bodo plačevali prispevke tudi /..» zavarovanje delavcev!
Ker smo tik pred volitvami, svetujemo vsakomur, naj q tem ne razmišlja preveč, saj se bodo s časom popravile vse netočnosti in nepravilnosti zakona.
Obishovanje bolnih sorodnikov onstran meje
Ljudje se vedno pogosteje pritožujejo, da jim jugoslovanske oblasti ne dovoljujejo potovati onstran meje na obisk bolnih sorodnikov.
Sele ko so sorodniki že umrli, do volijo na pogreb! Toda človeško srce silli k svojim, tudi ko so še pri življenju, ker jim je treba, dati tolažbe in se z njimi porazgovori;: dokler še živijo. Treba je, da jugoslovanske oblasti napravijo konec takemu zadržanju in da dovolijo prosto obiskovanje sorodnikov v Sloveniji, zlasti v krogu obmejnega pasu!
Goriška pod snegom
V Gorici in okolici te:r globoko v Furlanijo je v nedeljo popoldne zameteil visok sneg. V nekaterih •krajih ga je padlo do 60 centimetrov.
Kakiz5a2So?kodo Tri vrste kmetov v Sloveniji
Zadnje čase prejemajo vojni o- Slovenski listi z onstran me j e hotel staviti svojega podpisa na do-škodovanci likvidacijski odlok Fi- prinašajo vest o nekaterih spre- valjenje za gradnjo naselja, name-
Zadnje čase prejemajo vojni o-škodovanci likvidacijski odlok Finančnih inteindanc glede odškodn' •ne, ki jim pritiiče. In ker menijo, da gre za odškodnino na vso prijavljeno škodo, se čutijo prikrajšane zaredi precej nizkega zneska, ki se jim ponuja.
To dejstvo pa zahteva kratko pojasnilo, ker je zaskrbljenost v tem oziru neupravičena.
V tem času namreč izplačujej i Finančne intendanoe odškodnino samo za izgubo hišnih predmetov p> točki a) člena 4 vojnoodškodmin-skega zakona in ne tudi za izgubo kmetskih predmetov, trgovinskega, industrijskega in drugega premič nega in nepremičnega blaiga, navedenega v točk-h b), c) in d) 4. člena zakona.
V odloku samem, ki ga stranke prejemajo, je žei v prvem stavku povedano, da gre samo za hlišno predmete .po točki a).
Trg v Gorici samo dvakrat v mesecu
Občinski svet je odobril sklep odbora, x>o katerem se bo trg v Gorici odslej vršil samo dvakrat v mesecu, in sicer drugi in zadnji četrtek.
Sejmi pa so določeni takole: tri dni za sv. Hiiarija, za sv. Jerneja in za sv. Mihaela in osem dni za sv. Andreja.
PRED VLADNO KRIZO?
Potem ko so se pretekli teden italijanski liberalci zedinili v tem. da .bodo vladni zakon o kmetijskih pogodbah v bistvu sprejeli in je bilo pričakovati, da je nevarno?1 vladne krize odstranjena, se je 1a teden nepričakovano pojavila odlo-čitelv republikanske stranke, da vladnega zakona za kmetijske pogodbe ne odpre.
S to odločitvijo je vprašanje o-hranitve vladne koalicije štirih strank (demokristjanov, liberalcev. Saragatovih socialistov in republikancev) zopet v ospredju.
Pretekli teden je prevladovalo mnienje, da bodo zadevo omenjenih pogodb obravnavali po povratku predsednika 'Scelbe in zunanjega ministra Martina z obiska v Združenih državah, in celo na čas po novih volitvah .predsednika republike, da bi vsaj do tedaj1 preprečili krizo vlade.
Zdaj pa je vprašanje sodelovanjn omenjenih štirih strank zopet r*j mizi, in kljub trditvi, da krize pred izvolitvijo novega predsednika n" bo, obstoja vendar nevarnost, r>a so ta pojavi kar čez , noč. Duhov: so precej razburjeni in izgleda, da obstoja globoko nesporazumljenje med' partnerji v vladi sodelujočih strank in tudi v vrstah posameznih strank.
Pojavljajo se vedno bolj odkriti glasovi, da stojimo tik pred novimi državnozborskimi volitvam . Prav zadeva kmetijskih pogodb je
tista, ki zgovorno priča, da voditelji štirih strank gleidajo na nove volitve, ko tako trmasto vztrajaio v.sak na svojem stališču glede pogojev pogodb kot takih, ker menijo, da si bodo s svojim zadržanjem pridobili zaupanje volivcev.
V ponedeljek je mladega domačina Borisa Rutarja zadela v obraz kepa snega, ki j,o je vrgla neznana roka, in ga tako poškodovala, da j«; moral v bolnišnico. Krivec naj se pošteno javii in povrne škodo, ki jo je prizadel! Ta slučaj pa 'bodi svarilo mladini, ki se nepremišljeno obmetava s snegom!
GOSPODARSTVO!
GNOJENJE TRT
Q gnojenju s hlevskim gnojem smo že pisali. Danes hočemo povedati, kako gnojiti z umetnimi gnojili. Na splošno prevladuje mnenje, da se vino poslabša, če je gnojitev pteobilna. Tako mišljenje je le-•nlčno samo v primeru gnojenja s Mevskim gnojem.
Gnojenje z umetnimi gnojili j» dobro učinkuje, tudi če je obilno, ker pridelek v vsakem oziru izboljša, posebno ko gre za kalij in fosfor.
Umetnega gnojila moramo trtam dati v razmerju: 40 do 60 kg su-perfosfeta, 20 do 30 kg kalijeve soli in 20 do 25 kg žvepleno-klslega amoniaka na 1.000 kv. metrov površine, Vsa ta tri gnojila pomešamo skupaj in jih med vrste trt e-
nakomerno potrosimo, nato pa zaorjemo ali zakopljemo.
Sedenji čas je za tako delo prav primeren, če zemlja ni preveč mokra.
Jelo"-bombe- ;	1
(Nadaljevanje s 1. strani) ,
ebi ran je podpisov proti atomski bombi, ne, ker jim je mar za človeški rod, ampak, ker vedd, da niso Sovjeti v atomskih bombah ze-padnemu svetu kos.
Zato gorje človeštvu, če mu bodo komunistični kozli čuvali zelji-išče! To bo najhujša atomska bom-bai, ki jo je< človeški rod' kdajkoli do-iirel. Boljševiška atomska bomba že 37 let v Rusiji z nezmanjšano silo izžareva smrt, bedo in pomanj-kaaje; kaj je nova atomska bomba proti temu peklenskemu izumu? O tem naj bi raje »Delo« poučilo svoje bralce.	»ing.----ne«
GNOJENJE SADNEGA DREVJA
Tudi pri sadnem drevju velja i-sto pravilo kot pri trtah. S pravilnim gnojenjem pomnožimo pride 'lek, ki pride tudi debelejši in o-kusnejii.
.Zmes 100 kg superfosfata, 50 kg kalijeve soli in 60 kg žvepleno-k'-slega amoniaka nam rabi za večji sadovnjak, sicer si pripravimo sorazmerno manjšo zmes. Od tak" zmesi pa damo 1 kg vsakemu drevesu, ki pridela 20 kg sadja; 2 kj zmesi, če predvidevamo 40 kg sadja; 3 kg, če pričakujemo 60 kg sa dja, in tako dalje. Gnojilo pa potrosimo pod drevo, in sicer nekolik') širše kot je njegova krona. Nato zmes zakopljemo odnosno zaorje mo, če zemlja ni preveč mokra.
Ko drevo ocveie, je dobro pognojiti ga z apnenim nitratom po 1/2 (i>ol) kg na vsakih 20 predvidenih kg sadja. Tudi to gnojilo nekoliko zagrebemo v zemljo.
Tako gnojenje je zelo priporočljivo, ker dobimo za njim prav lepo, debelo in zdravo sadje.
Namesto apnenega nitrata lahko polivamo okoli dreves tudi gnojnico, 30 do 80 litrov za večje drevo polovico .za manjše. Gnojnico je rabiti zlasti pri mladem drevju, ker pospešuje raščo.
Polivamo pa le na vlažno In ne na suho zemljo, ker bi sicer drevju škodovali!
ŠTANDREŽ
(zona franca)
Iz Rima. je prišla vest, da namerava vlada spremeniti nekatera določila glede goriškega prostega pasu in jih nadomestili z ugodnejšim’
Državne štipendije za dijake
Ministrstvo za prosveto je za območje goriškega šolskega skrbništva razpisalo 32 dijaških štipendij za skupnih 2,440.000 iir.
Na štipendijo reflektirajo lahko samo dijaki srednjih šol, katerih starši so v potrebi. Dijaki pe morajo imeti dobro spričevalo, to je najmanj sedem v predmetih in na jmanj osem v vedenju. Rok za predložitev prošnje poteče 24. t. m..
Pojasnila dajejo ravnatelji šolo in šolsko skrbništvo.
šljajo, ali njihov Thorez 'v resnici ne počenja nič drugega kot njegov sosed Aga Khan. Tudi ta živi kot črviček v slanini od prispevkov, milijonov in milijonov pripadnikov svoje sekte v prednji Aziji in vzhodni Afriki. Je pa le majhna razlika: Aga Khan naj bi bil, vsaj po izročilih, neposredni potomec preroka Mohameda. Kaj pa Thorez? Ali je delavec Louis Blanc v Liliču manj vreden komunist kot Thorez sam? Zakaj njemu, prav njemu poklanja partija vilo pri Cannesu zakaj pa ne tudi Louisu Blancu9 Pri tem vprašanju in pri odgovoru na to vprašanje je vendarle mogc-če, da bo razmišljajoči delavec v Lilleu odprl oči: da imamo namreč na tem božjem svetu legitimne oblastnike in poleg njih tudi še ile-gitimne. Oblastnik Thorez spada v drugo skupino.
Morda o tem razmišljajo tudi tržaški delavci...
prinašajo vest o nekaterih spre membah na kmetih, zlasti v Brdih. Ze časa vojne so komunisti obljub ljali kolonom-polovinarjem in dru-g..m najemnikom zemlje, da bodo dobili zemljo v svojo lastnino. Ob priključitvi pa so vse te vrste najemnikov spravili v zadrugo in jih napravili za navadne dninarje.
Tudi lastnike zemlje so prisili'i stopiti v zadrugo, ki naj bi po Kardeljevih prerokovanjih rešila vprašanje potrebe kruha in napredku na 'kmetih in v državi.
Pa so se tudi te komunistične zadruge, ker niso bile svobodne, zelo slabo obnesle, in komunisti, ki vse vnap.?j znajo in vse razumejo, so zadia^ .azpustili in lastnikom zemljo vrnili.
Iz hivših kolonov in drugih najemnikov pa so. napravili takole: nekaterim so podelili toliko zemlje, kolikor so jo že prej pod zasebni".! gospodarjem obdelovali. Ti kmetj“ so zdaj postali komunistični državni koloni odnosno najemniki. To državno zemljo bodo sami obdelovali in državi plačevali določeni količino pridelkov odnosno denarja-
Nekatere bivše kolone pa so še nadalje zadržali v zadrugi kot dninarje.
Tako imajo zdaj tam tri vrste kmetov: lastnike, državne kolone in dninarje.
Novi državni koloni pa so vendar bolj zadovoljni, kot da bi še naprej bili le navadni državni dninarji, čeravno prav dobro vedo, da ne bodo uživali niti tistih dobrin, ki so jih imeli pod zasebnimi gospodarji pred vojno. To pome ni y do položaj državnega dninarja ni nič kaj prida in priporočljiv. Pomeni pa tudi, da so komunisti položaj kmeta spravili na zelo nizko stopnjo!
Kmet mora biti prost, na svoji zemlji svoj gospod! Le tako bo postal priden, ker bo pač vedel, da bo sadove težkega truda in znoj-i užival sam. Od njih pa bo imela korist tudi država in vsa družba.
Pa so kričali in obetali: Zemljo tistemu, ki j|0 obdeluje!
voljenje za gradnjo naselja, namenjenega istrskim izseljencem, ki i-ma odkrit raznarodovalni značaj! K takemu zadržanju nabrežimskih mož iskreno od srca radi čestitamo!
Bolestno občutimo posledice lanskega izdajstva Titove komunistične diplomacije nad pravicami Slovencev v Trstu in sploh nad slovensko zemljo!
OSLAVJE
Dne 25. februarja je pri nas u-mrla 82 let stara Klanjšček Jožefa vdova Primožič. Bila je vzorna mati in gospodinja, od vseh spoštovana in sploh priljubljena žena,, kar se je najlepše izkazalo na njenem lepem pogrebu.
Preostalim iskreno sožalje.
Štandrež - Jeremitišče
Pretekli teden je napravil konec svojemu življenju domačin, 50-letni posestnik Franc Makuc iz Jeremi-tišča. Vzroki njegovega nepremišljenega koraka niso znani. Ugiba se, da je hudo trpel na živcih.
Zahvaliti se je treba ie Titu in njegovim komunistom i
Hudo občutimo dejstvo, do Italijani kljub londonski spomenici bolj in bolj prodirajo v našo zemljo m Tržaškeim! Občudujemo možatost nabrežiinskega občinskega sveta z županom Terčonom na čelu, ki ni
Italijanski desetletni načrt
Roditeljski sestanek na šoii
Ravnateljstvo gimnazije, liceja in učiteljišča vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 13. marca ob 10. uri v prostorih Šolskega doma v ulici Croce v Gorici.
Božji in komunistični
Francoski komunisti na debeli odpirajo oči v teh dneh. Sin ljudstva, stari papži Thorez, je prejel partijsko povelje, da mora stanovati v najlepši vili v bližini Cannesa, ki mu jo je francoska KP stavila na razpolago za kar čedno vsotico 52 milijonov lir. Razumljivo je, da Thorez te razkošne vi!e ni kupil sam, pač pa mu jo je kupila KPF (iz krvavih prispevkov milijonov delavcev). KPF je sinu Thorezu vilo vsilila, čeravno bi stari komunistični revolucionar morda raje stanoval tako, kakor stanujejo ljudje v Rusiji, po osem v en’ sobi. Z vzdihi na ustih je sin ljudstva sledil nezaželenemu ukazu 'u tako postal sosed Age Khana, vojvodinje Milford Haven in francoske filmske zvezde Viviane Romance.
Francoski delavci v brezmejnih sivih predmestjih Pariza, Lyona. Lillea prebirajo vesti o vili, ki ima sedem spalnic, tri kopalnice, štiri sprejemnice, in pri tem globoko razmišljajo. S pogledi se ozirajo krog sebe in svoje bede ter premi-
Italijanski minister proračuna in nekdanji dolgoletni finančni minister Ezio Vanoni je izdelal desetletni načrt, po katerem bi Italija postala gospodarsko cvetoča država. Plačilna bilanca bi se povsem izravnala in tudi nezaposlenost bi bila odstranjena.
Pred kratkim so v resnici objavili Vanonijev načrt, in sicer je. sam avtor seznanil z njim javnost pred izbranimi gospodarskimi stro kovnjaki in zastopniki domačega in tujega tiska.
Italijanska lira je s celo vrsto in-flacij sčasoma postala izredno nizka veljava. Kljub temu je znesek 35 tisoč milijard lir, ki jih je treba po Vanonijevem načrtu investirali v italijansko gospodarstvo, izredno visok znesek (nad 40 milijonov do larjev). Ta krepka finančna injekcija naj bi italijansko gospodarstvo v naslednjih desetih letih tako po-jačala, da bi lahko sprejelo kar 4 milijone novih delovnih sil. V deželi, v ka/teri velja likvidacija množične brezposelnosti kot brezupen podvig, pomeni Vanonijeva rešitev res pravi čudež. Priprava novih 4 milijonov delovnih mest je nujno potrebna zaradi tega, ker ne zadostuje zgolj odpraviti sedanjih dveh milijonov brezposelnih, pač pe, ker je potrebno računati s tem, da bo povečanje prebivalstva v bodočih desetih letih zahtevalo nadaljnja delovna mesta.
Minister Vanoni je pri svojih računih izhajal iz potrebe, da se ljudski dohodek vse do leta 1964 poveča za povprečno 5 odstotkov na leto. S pomočjo smotrne davčne in investicijske' politike naj bi vlada skrbela za to, da bi se vsaj tretjina prirastka ljudskega dohodka investirala v gospodarstvo. Z ostalini presežkom ljudskega dohodka pa naj bi se povečala življenjska raven prebivalstva za 50 odstotkov.
Približno 3500 milijard lir, to je desetina predvidene skupne vsote, naj bi se uporabila za pridobivanje novih površin plodne zemlje Prav toliko bi porabili za izvršitev
električnega gospodarstva, za razširitev pridobivanja zemeljskega plina in za prometne potrebe.
Po novem stanovanjskem načrtu bi v desetih letih zgradili des milijonov novih stanovanjskih prostorov, kar bi zahtevalo izdatek pet tisoč milijard lir. Ze sedaj zna ša potreba po novih stanovanjskih prostorih 13 milijonov enot.
Pri svojih računih je minister Vanoni poleg državne vzpodbude upošteval tudi zasebno iniciativo. Pri tem kalkulira minister, da bo, tudi tuji kapital našel privlačnosti za investicije v italijanskem gospodarstvu. Med kratkim bivanjem v Ameriki je minister Vanoni osnove •svojega načrta predočil tudi a me riškim gospodarskim strokovnjakom in jih poizkušal pridobiti za njihovo podporo. Tudi gospa Boo-the Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, se. intenzivno zavzema za realizacijo Vanonijevege načrta, ki mu grandioznosti v resnici nihča ne more odrekati.
Zopet samovoljno v smrt
Tudi stari mizar Jožef Ballaben iz Gorice, ul. Favetti 23, je pretekli teden šel prostovoljno v smrt. Zastrupil se je s plinom.
Novi doktor
Gospod Milko Renner je pretekli teden promoviirai na tržaški 'Univerzi za doktorja modernega leposlovja. Čestitamo!
IZ SLOVENIJE
ŽIVINOREJA V PTUJSKEM OKRAJU Po uradnem popisu živine, ki je bil januarja letos, je v Ptujskem o-kraj,u 4769 konj, 33.775 goveje živine, 1516 ovac, 47.510 prašičev in 132.609 glav peirutnine.
V primeri z lanskim letom je padlo število konj in ovac, povečalo pa se je število prašičev.
Ti podatki pa niso popolnoma zanesljivi, ker ljudje ne marajo odkrivati' svojih .gospodarskih skriv-nostL v bojazni, da se za vsakim popisom skriva davkarija. Samo v e-ni občini so po naknadnih ugotovitvah utajili 100 prašičev.
Nesreča mladeniča z Vrha
V soboto popoldne je 32-letni Anton Devetak ■> Vrha sv. Mihaela vozil z Lambrftto po Tržaški cesti v Gorici. Zadaj na sedežu je sedel pa 36-letni Ludvik Florenin iz Gabri j. V Lanrtbretto je zaidel »Topolino« in nastala je huda nesreča, pri kateri sta oba, Devetak in Florenin, dobila hude .poškodbe, tako da so ju prepeljali v bolnico, kjer se njihovo zdravstveno stanje boljša.
PADEC IZVOZA
. V januarju letos je znašal celotni jugoslovanski izvoz 4457 milijonov dinarjev, kar je za več kot 300 milijonov dinarjev manj kot v istem mesecu lanskega leta.
To občutno nazadovanje je v glavnem odvisno od večjih omejite pri izvozu in od pomanjkanj« primernih prevoznih sredstev.
PRESKRBA Z MLEKOM
Rešeto problem predstavlja tudi preskrba z mlekom večjih Uvdu strijskih centrov.
Industrijsko središče Jesenice se je n. pr. obrnilo na precej oddaljen Tolmiin, da bi si zagotovilo zadostno količino mleka. Tako je podje-, t^e »Planika« iz Tolmina sklenilo pogodbo z Jesenicami za dobavo 3000 1 mleka na dan.
Kar na lepem se je pa »Planika« znašla v težavnem položaju, ker ni mogla dobiti kontrolirane količine mleka. Manjkalo ji' je dnevno celo 1000 litrov. Naredila je namreč račune brez krčmarja. Tolminski kmetje so raje nosili mleko v svoje vaške mlekarne, kjer delajo sir in maslo, kot b i ga prodajali »Planiki«, ki ga je odkupovala po smešno nizki ceni — 19 din za kg.
Da bi ugnali te tolminske puntarje, ki raje podpirajo svoje privatne mlekarne kot »zadružno« »Planiko«, so oblasti mnenja, da bo treba vse te privatne mlekarne zapreti, češ da so nameščene v nehigienskih prostorih in da nimajo odgovarjajočih kvalificiranih delavcev, ki bi znali pravilno ravnati z mlekom in mlečnimi izdelki.
Umazana vodo v Vipavi
V Mirnu, onstran državne meje, strojijo kože in spuščajo umazano vodo v Vipavo. Take vode tostran meje) ljudje ne morejo rabiti niti za pranje niti za napajanje živine. Oblalstva bi morala ukreniti potrebne korake, da bi vodo v Mirnu spuščali ob večernih urah. da bi do ju tra odtekla v Sočo. Sicer se utegne zgejditi, da nastane še kaka bolezen, poleig škode, ki jo ima 1 jud stvo s tem.
HRVAŠKI ŽIVINOREJSKI IZVOZ Lani so s Hrvaškega začeli izvažati tudi večje' količine suhega svinjskega mesa. Povečal se je na splošno ves izivoz živine, ki je lan.i znašal 2500 ton goveje živine in preko 300 ton konj za meso več kot prejšnje leto.
Izvozili so tudi okrog 50 milijo nov jajc in preko 70 ton polžev.
VREDNOST KMETIJSKE PROIZVODNJE
V preteklem letu je znašala kmetijska .proizvodnja Slovenije 48 mi ■ lijard dinarjev. Ta vsota predstavlja isto višino dohodkov kot jih je kmetijstvo dajalo že pred vojno 'r. se torej ni dejansko nič zboljšalo.
Atomska medicina
Starši štiriletne deklice, tam nekje ob Bodenskem jezeru, so preživljali težke ure. Spomladi leta 1954 je izgledalo, da je usoda obsodila njihovo hčerko Gizelo na večno temo. Nesreče male deklice so pričele že pred dvema letoma. Starši so opazili, da otrok pogostokrat joče in si z ročico mane oko. Strokovni zdravnik je že kmalu nato ugotovil pošastno diagnozo: gliom. To je oteklina v očesu z učinki in posledicami raka. V takih primerih preostaja še edino možno sredstvo: odstranitev otekline z očesom vred.
Tej operaciji se je morala pod vreči tudi mala Gizela. Na vso nesrečo pa so gliom opazili pr e kasno Ze po dveh letih se je bolečina prenesla tudi še na preostalo oko. Osem milimetrov debela oteklina jo pritiskala na očesno jabolko in se polastila polne četrtine očesne površine. Staršev se je polastil obup. Enkrat so že doživeli, kakšne so posledice take divje otekline. In tudi sedaj ni nobenega drugega izhoda, kot odstranitev še preostalega očesa?
Več zdravnikov vseučilišča V Freiburgu je pregledovalo nesrečnega otroka. Končno so se zdravniki odločili za postopek, ki je prvi te vrste v zgodovini zdravilstva. Nekemu spretnemu steklarju so naročili, naj pripravi posodo iz ne zdrobljivega Plexi stekla, ki se mora natančno ujemati z obliko o-česa in otekline. Ta steklena posoda je postala nosilec zelo nevarne substance, radioaktivnega stroncija. To zvrst elemente stroncij so izdelali v atomski peči. Tak stroncij stalno izžareva trde žarke, ki za vedno uničijo živa Stanič ja. Zdravniki so natančno izračunali množino 'tvariva, ki je bilo potrebno za pokončanje divjega izrastka. 'Noben žarek pa se ni smel vtihotapiti v zdravo staničje.
Na samem dekličinem očesu je bila potrebna še majhna operacija, da so notranjo stran s stroncijem prevlečene posode pritrdili na divji izrastek. Samo trideset minut je smelo biti oko izpostavljeno izžarevanju. Nato so stekleno posodo odstranili. To je .bil tudi ves zdravniški postopek. Vse ostalo so prepustili materi .naravi sami.
Sedaj preiskuje otroka po enkrat tedensko očesni zdravnik. Največja nevarnost je odstranjena. Zdravniki trdno upajo, da bo mala Gizela že čez nekaj tednov zdrava.
V prejšnjih čas.ih — tako trdijo zdravniki — podobna obolenja niso bolnika oropala samo luči svetlobe, peč pa .s« je prej ali s'lej bo-
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 12. t. m. ob 20,30 v dvorani Gospodarskega društva na KONTOVELU
Charles Vi ldra c
Litina TEHflCITV
V nedeljo 13. t. m. ob 16. uri v dvorani Gospodarskega društva na KONTOVELU Charles V ild r a c
LitiM TEHflCITV
V četrtek 17. t. m. ob 20.30 v kino dvorani
v NABREŽINI
Charles V i l d r a c
LitiNfl TEHflCITV
leaen nazšfrila tudi na ostale organe in predvsem v možgansko okolje, kar je vodilo bolnika neizogibno v prezgodnji grob.
Tudi ta primer je eden izmed številnih koristnih sadov današnjega atomskega obdobja; da bi atom v resnici služil človeškemu zdravju in ne tudi njegovemu uničevanju!
Kakor mnogo drugih Slovencev, tako se je tudi mariborski ključavničar odločil, da jo potegne čez mejo v Avstrijo. Morda tudi zato, da bi ga karabinjerji iz Italije ne poslali zopet nazaj. Oblekel se je v dimnikarja, si .počrnil obraz, stisnil pod pazduho dimnikarsko omelo in ščetko iia pleteni žici ter jo mahnil proti avstrijski meji.
Oglašal se je po različnih kmetskih hišah in ometal dimnike kakor je vedel in znal. Končno je prispel do jugoslovanske carinarnice. Ko ga je carinik zagledal, ga je naprosil, naj pregleda peč, ki tako slabo vleče. Mož se je lotil dela in srečno pripravil dimnik, da je spe! polno zadihal. Cariniki so mu postregli še z avstrijskimi cigaretami in majhno napitnino. Ljubeznivo se je .poslovil.
Ko je dospel izven območja carinskih pogledov, jo je pobrisal čez mejo. Tudi na oni strani meje se je oglasil v kmečki hiši, pa ga je kmetica zavrnila, češ da je bil prav prejšnji dan dimnikar in da ni zato nobene potrebe po čiščenju. »Nič ne de,« je dejal begunec, »od sedaj naprej sem zopet ključavničar.«
RESOLUCIJA
nabrežinskega obč. sveta
(Glej poročilo na 4. strani)
Občinski svet občine Devin - Nabrežina, zbran na svoji izredni seji dne 3. marcaJ955, je soglasno ugotovil:
da je kljub nasprotnemu mnenju občinskega sveta in nasprotovanju vsega slovenskega prebivalstva i-me la tržaška prefektura za umestno ukazati županu naše občine, naj dc 5. marca 1.1. izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbeno dovoljenje za zidanje novega naselja v Sesljanu za sto begunskih družin, ne glede, ali je to v skladu z regulacijsko-gradbenim načrtom, ki se pripravlja, in da jv ukaz, s katerim se hoče izvajati moralno nasilje in pritisk na županovo osebo, vzbudil odpor vsega našega prebivalstva, ne proti be guncem, temveč proti gradnji naselja in proti sistematičnemu raz-narodovanju naših krajev, kar tudi ogroža javni red in dosedanja mirno sožitje med tukaj živečimi narodoma.
Proti temu dviga občinski svet ogorčen protest, a obenem ugotavlja naslednje:
1) Tudi ne glede na to, ali je la ukaz v skladu z bodočim regulacijskim načrtom, je občinski svet mnenja, da bi bilo zidanje imenovanega naselja v kričečem nasprotju z duhom in besedilom Posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu od 5. oktobra 1954, in katerega dosledno izvajanje sta svečano zajamčila ministrski predsednik dr. Mario Scelba in
generalni vladni komisar g. dr. Giovanni Palamara.
2) To zidanje bi istočasno predstavljalo težko breme za močno pasivno občino. Sto begunskih dru žin brez kakršnega koli premoženja bi pomenilo priselitev okoli 400 novih občanov, za katere bi moralo domače prebivalstvo skrbeti v primerih bolezni, onemoglosti, brezposelnosti itd.
3) Sesljan je izrazito tujskopro-metno središče, edino na tem delu naše obale. Tujski promet je eden izmed temeljev njegovega gospodarstva. Zato je bodoči regulacijski načrt predvideval, da bi te prav v tistem delu Sesljana, kjer se hoče vsiliti zidanje begunskega naselja, morali graditi hoteli, vile in parki. Namesto tega hočejo tja postaviti hiralnico in ljudske hiše. kar bi odvajalo tujce in škodovale gospodarskim interesom prebival-stva naše občine.
Zaradi navedenih pravnih socialnih in gospodarskih razlogov občinski svet:
1) obvezuje župana, naj ne izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbenega dovoljenja;
2) poziva generalnega vladnega komisarja za Tržaško ozemlje, dr. Palamaro, naj nemudoma prekliče ukaz podprefekta z dne 1. marca t. I , ki je krivičen in naperjen proti slovenski etnični skupini;
3) sklene, da župan o tem obve sti predsednika italijanske vlade, ki je odgovoren za izvajanje določb Posebnega statuta.
C
JUBDSlOVflHSHA EM16RflCI3fl
OD TU IN TAM
V neki restavrnciji v Modeni, ki je znana po izvrstnih gobah, je e-den od številnih prijateljev gob nenadoma zdrknil na tla in pričel, kričati: »Zastrupili so me!« — Devetnajst gospodov s krožniki gob pred seboj je planilo pokoncu. V divji tekmi so zbežali skozi vrata in jo z vso naglico pobrisali naravnost v mestno bolnišnico. Tu so vsem izpraznili želodce, razen tistemu, ki je prvi zakričal. Izkazalo se je, da je bil to lastnik nekega bližnjega konkurenčnega lokala...
*' * *
Zelo presenečena je bila ob zadnjem deževju neka tržaška gospa, ko je razpela dežnik in se ji je na glavo vsula kar obilna porcija gc ste fižolove juhe. Prejšnji dan je z, juho postregla beraču, ki pa mu juha verjetni} ni ugajala, pa jo je odložil v dežnik, ki je slonel pri obešalniku.
* * *
Primarij klinike v Madridu se je pritožil pri policijskem ravnatelju, ker preizkušajo madridski motorizirani stražniki zavore na svojih motornih vozilih prav pred bolnišnico. S temi poizkusi, tako je poudarjal primarij, vznemirjajo bolnike, in ker se to dogaja tudi ponoči, je po njegovem mnenju tako postopanje očitno kršenje nočnega miru. Policijski ravnatelj je primariju takoj odgovoril: »Preizkusi zavor so neimrna zadeva in jih o-pravljamo pred bolnišnico zato, da nam je pri morebitnih nezgodah zdravniška pomoč takoj pri roki.«
* • •
Angleški -finančni minister je pred kratkim prejel od nekega dav-
koplačevalca naslednje pismo: »Prosim, da mi sporočite, kje bi lahko najel brezobrestno posojilo. S takim posojilom bi namreč odpisoval državna posojila in z obrestmi, ki bi jih na ta način prejemal, bi lahko poravnal vse svoje davčne zaostanke.«
♦ * *
Na policijski stražnici v Southamptonu na Angleškem se je šofer, ki so ga obdolžili pijanosti, postavil na glavo. S tem je hotel dokazati svojo popolno treznost. Pred sodnikom so stražniki potrdili, da je o-sumljenec v resnici sijajno dokazal svoje akrobatične sposobnost'. Sodnik pa s temi dokazi ni bil Zadovoljen. Verjel je zdravniški krvni preiskavi ter šoferja obsodil. Svojo sodbo je utemeljeval s tem, da postavljanje na glavo ničesar ne dokazuje, ker pijani ljudje tako in tako ne vedo več točno, kaj je zgoraj in kaj spodaj.
• * *
»Ce pade koloseum, pade Rim..a je nekoč prerokoval častitljivi angleški teolog in zgodovinar Bede leta 735. Danes smo pravzaprav že tako daleč. Najznamenitejši svetovni amfiteater, dva. tisočletni koloseum v Rimu, je na tem, da nastane popolna razvalina. Italijanska vlada je zaenkrat določila 70 milijonov lir za obnovitvena dela. Potrebnih pa bo verjetno še nadaljnjih 200 milijonov, če bodo hoteli ohraniti to, kar se še rešiti da.
Indijski	ministrski predsednik
Nehru si je v zadnnh časih pridobil posebno slavo, sl"vo smolarja. Tisti dan, ko je imel dospeti na u-radni obisk v Pariz, se je Medes France s prestola ministrskega
predsednika prevrgel. Ko se je potem Nehru odpravljal, da se povzpne v letalo, ki naj bi ga pripeljalo na obisk v Moskvo, se je v Kremlju prevrnil Malenkov. Pred Nehrujevo smolo torej nista varna niti Vzhod, niti Zahod. Od tega časa dalje v vseh prestolnicah sveta z zaskrbljenostjo pričakujejo Neh-rujeve obiske. Marsikje bi si smolarja pa v resnici želeli na obisk...
• * *
Znani ruski zdravnik Bogomolec je s svojim »življenjskim eliksirjem« podaljšal življenje tudi pokojnemu Stalinu. O tem eliksirju so komunisti trdili, da prinaša dolge, življenje in večno mladost. Seda i Bogomolčev serum prodajajo po vseh sovjetskih lekarnah. Ogromni reklamni plakati kupcem zagotavljajo življenjsko dobo 140 let. Kakor pri vseh komunističnih obljubah, tako tudi v tej reklami previdno molčijo, da je ruski biolog Bogomolec umrl pri 65 letih staro sti na srčni kapi. Umrl je verjetno tako, kakor bi umrl, če bi seruma ne užival.
* • *
Mlada pevka Lisa della Casa, ki je poročena z nekim Jugoslovanom, je odpotovala na Bodensko jezero, kjer bo stanovala v sedem sto let starem gradu, ki je nekoč pripadal Napoleonu III. Po svoji koncertni turneji po Evropi se je za nekaj dni ustavila tudi v Londonu. Radovednim časnikarjem je izjavila, da ji je zelo težko uriti svoj glas pa hotelih. »Ne cenijo me preveč, če glasno prepermm v hotelski sobi, zato se urim — brezglasno. Memo-riram note in tako so vsi zadovoljni.«
»Hrvatska Zora«, ki izhaja v Monakovem, prinaša uvodnik pod naslovom »Tito in emigracija«. Da bi naše čitatelje seznanili z gledanjem enega dela emigracije na stvarnosti v Ju goslaviji in njenih odnosov do zunanjega sveta, povzemamo glavne misli članka.
Naša politična emigracija ni mladostna lepotica, ki se je rodila — po primeru klasične Venere — Iz morske pene in jutranje rose, pač pa je priletna matrona, ki zaman prikriva na obrazu sledove svojih grehov in »izkušenj« z debelo plast jo šminke.
Nimamo niti volje, niti časa, niti prostora, de bi obnavljali ves pregrešni življenjski potek naše e-migracije. Nanizali pa bi radi samo tiste podatke iz njenega življenja od leta 1945 pa do danes, ki so neposredno ali posredno povezani s stvarnim stanjem v Jugoslaviji, s Titovo diktaturo komunizma.
Ko se je Tito dokopal do oblasti in dokler je bil še zvesti »oprič-nik« rdečega carja Jožefa Groznega (Stalina), je vsa naša emigracija tolažila jugoslovanske naroda in samo sebe takole: »Tito je kuga vseh kug. Pa ne bo dolgo! Bog je že določil in poslal tistega, ki bo za mas pobiral kostanje iz žerjavice! To so naši dični zavezniki, velike zahodne demokracije. Res je, da niso nikoli izjavili, da bi bili mi njihovi zavezniki, celo uradno so priznali Titovo vlado, ali o-•ni so s srcem z nami, drugače tudi biti ne more. Mi smo njihovi in o-ni so naši! Velike zahodne demokracije, predvsem Amerika, bodo čez leito ali dve napovedale Moskvi vojno, zdrobile in uničile bodo svetovni komunizem, vrgle Tita s sedla, da bi nas posadile nanj. Ko se bo to zgodilo, bo blagor jugoslovanskim narodom!« Naša emigracija je, z redkimi izjemami, verjela v letih 1945 - 1950, da .bo izbruhnila vojna. Namesto pa, da bi velike zahodne demokracije udarile na Moskvo in njene priprežnice, so svojo vojsko razpustile, Titu pa so 'postregle z UNRRA pomočjo v vrednosti kakih 460 milijonov dolarjev. Kakšno neki Blaire-ovo posojilo! To je bil komaj malovredni drobiž!
Slovo od Moskve
Na Vidov dan 1948. leta se je Tito poslovil od Moskve. Zakaj? Razlog je bil v prvi vrsti psihološko -oblastniške narave:	vztrajati ob
Moskvi je pomenilo za Tita biti guverner neke moskovske pokrajine, biti guverner in prisklednik v stalnem strahu za oblast in za glavo. To mu seveda ni moglo ugajati Po tveganjih in naporih državljanske vojne je hotel Tito ostati »gospodar na svoji zemlji«, popoln in neomejen gospodar nad »osvoboje no« - osvojeno Jugoslavijo, in ne nekak njen upravitelj po oblastilu in spremenljivi milosti Stalina in Kremlja. Ko se je Zahod odločil, da tvarno in moralno podpre Tita in njegovo emancipacijo, je naša emigracija soglasno protestirala' »To je nezaslišan škandal! Podpirajo Tita in se ne zavedajo, da bi brez te pomoči Tito neizogibno zletel!« Nihče v naši emigraciji ni razmišljal o tem. kaj bi sledilo Titovemu padcu! Prav na to pa so mislili veliki zahodni zavezniki, ki so sklepali takole: »Ce Titu ne pomagamo, mora pasti! Ce pade, bo njegovo mesto zasedel desetkrat hujši hudobec: na hrbet Jugoslavi je se bodo povzpeli kominformisti, zvesti služabniki Moskve! To pa bi lahko preprečili samo z vojno, vojne pa za sedaj ne želimo in nočemo!«
Na veliko zgražanje naše deleko-
vidne in globokoumne emigracije je Zahod nadaljeval s podpiranjem Tita in njegove vladavine, ki je oi leta 1948 dalje v svoj nenasitni žep pobasala nadaljnjih 500 milijonov dolarjev raznih podpor.
Josip Broz Tito pa je sam pri sebi takole modroval: »Odcepitev od Moskve je kaj dobičkanosna kupčija! Velik tepec bi bil, če bi se popolnoma povezal z Zahodom! Res je, da bi jugoslovanski narodi imeli od tega velike koristi — Italia. Gallia, Britania, Germania, docent!
— ampak prej ali slej bi moral le pobrati šila in kopita ter oditi v pokoj. Bogami, tega pa ne želim in nočem, ker še nisem za pokoj. — Zato bom nadaljeval, in po smrti onega — vrag ga odnesi! — bom vodil politiko: .Dobro jutro, gospoda, na obe strani!’ In nihče mi ne more pokvariti te politične linije! Kajti Zahod mi MORA pomagati, če mu je to prev ali pa ne.«
Vsa nerodnost je prav v tem, da Zahod mora, če noče s tem, ko vleče lisico, da izvleče tudi volka, v resnici pomagati Titu...
Balkanski Cagliostro
Pod vplivom javnega mnenja je Zahod vsekakor poskušal, da Tita popolnoma pritegne na svojo stran. Po eni strani mu je obetal hribe in doline, po drugi pa mu je pretil, da mu odtegne svojo pomoč. Tito pa ni »vesla cuzal«: Zahodu je dovoljeval nepomembne koncesije, bi jih je tehtal z lekarniško tehtnico, z upornostjo pa je vztrajal na postojankah »ekvidistance« enake oddaljenosti od Vzhoda in Zahoda. Zaradi te upornosti je Zahod v srcu razjarjen nad Titom, a-li se mu tudi čudi: »Mojster je ta balkanski Cagliostro (pravijo zahodni diplomati), žejnega ga ni moči prepeljati čez vodo!« Pomoč Titu v denarju in dobrinah pa se veselo nadaljuje...
Res je, tudi rezvoj splošnih med-naiodnih razmer mu je bil naklonjen: vojni posegi na Koreji so do kazali, da se zahodni narodi, z razliko od azijskih, bojijo vojne boli • ko hudič križa. Pokazalo se je tudi, da Angliji ne prija, da bi prišl.) do skorajšnjega in dokončnega obračuna s 'Sovjeti. Zaradi tega so na Zahodu vse bolj prihajale do izraza misli in želje, da bi s Sovjeti prišlo do splošnega premirja na vsej zemeljski obli. To pa na temelju načela »beati possidentes«, to je, da bi se Vzhod in Zahod razme' jila po črti svojih današnjih ozemeljskih posesti z obvezo: »da e-den in drugi zadremljeta in se dru ; v drugega ne vmešavata«. Ta splošna težnja za zmanjšanjem napetosti in sožitjem je Titu prišla kot naročena. Ko je z Balkanskim sp. razumom s Turčijo in Grčijo dokazal, da je mogoče sožitje med komunističnimi in kapitalističnimi deželami, se je odpravil na pot po zahodnih in nevtralnih državah (Vzhod je zanj še vedno območje, kjer je nevarno .nagibati se skozi okno), da bi si kot prvak miru, kot prvi koeksistencialist pridobi! čim več osebne reklame. Togliatti lahko Tita svobodno zmerja z »balkansko bolho«. Izgleda, da na Balkanu tudi bolhe ljubijo parade, častihlepja, odlikovanja, »slavo« . . . (Čudežno čudo je prav to, da Tito. gojenec dialektičnega in historične ga materializma, realist »par ex-cellence«, ne uvidi, da je od resnosti do smešnosti en sam korak, in da se Zahod in Vzhod norčujeta nad njegovim oponašanjem Goe-ringa!)
Po obisku Londona, Ankare in Aten se je Tito odpravil še v Indijo in Birmanijo na obisk tamkajšnjih »demokracij« in pagod. (Na »Galebu« ga iniso spremljali zgolj (Nadaljevanje na 4. strani)
IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI UnilllllMIIIIIHIIIIH
POD ČRTO
PRVI POIZKUS
SPM je razpisala Mladinski literarni natečaj. Prejeli smo dva prispevka s prošnjo, da ju objavimo izven natečaja.
PRED PRVIM SESTANKOM
Bilo je neko nedeljo. Kosila ni hotelo biti nikoli konca. Sedel sem kot na trnju. Mamica me je od časa do časa smehljaje se pogledovala — tako, kakor bi hotele reči: mo, mali, kaj pa ti je pravzaprav?
Moje mlajše sestrice pa so govoričile in pripovedovale venomer. Očka jih je pazljivo poslušal in ni kazal prav nobene namere, da bi se dvignil od mize.
»Kaj imaš za plotom?« me je vprašala mamica.
»Gotovo! Dogovoril sem se s prijateljem.« — »Tako, mon petit, potem se pa kar odpravi!«
Monpti me vedno spravlja v negotovost. Kadarkoli je moja mamica očka ali pa mene zafrkavale, je govorila po francosko Vedela je. da midva tega jezika ne razumeva, in prav to jo je veselilo.
Kljub temu sem skočil pokoncu, zdirjal v sobo, se pošteno počesal
in s ščetko potegnil preko ovratnika suknjiča ter hotel izginiti po stopnicah. Mamica je zaklicala: »Monpti, počakaj še malo!«
O, sveta nebesa! Ce se mi zdaj še kaj zgodi, saj je že skrajni ča^!
»Kaj bi rada, mamica?«
»Počakaj, obleci si očkovo srajco — ta je za nedteljo mnogo lepše od tvoje. Ali se ne bi preoblekel?« In pri tem je s svojimi lepimi prsti tipala po mojem ovratniku srajce. Mislil sem si, očkova srajca — bo napravila gotovo dober vtis. Dobro torej. Z vso naglico sem se preoblekel. Ko sem bil že zopet na vratih, se mi je postavila mamica nasproti. Roki je držala za hrbtom in nekaj skrivala.
»Monpti,« je dejala mehko — pri tem pa se je spet smehljala po francosko, »ali ne bi vzel s seboj nekaj cvetic?«
Kaj?! Jaz? Cvetlice? Bil sem v taki zadregi, da sploh nisem vedel kaj odgovoriti.
»Seveda, za mater tvojega prijatelja,« je resno nadaljevala.
Tudi cvetlice gotovo napravljajo vtis pri mali Marti, sem preudarjal. Končno je to naravnost imenit no, če ji prinesem cvetice. In to. kar je moja mamica izza hrbta pri-
vlekla na dan, ie bil pravi, prev-cati, v svilen papir zaviti in z zlato vrvico prevezan šopek.
»Prisrčna ti hvala, mamica!« sem dejal in zdirjal po stopnicah navzdol. Komaj pa sem prispel v pritličje, me je že zopet klicala: monpti! Oh, to pa je zdaj že v resnici nevzdržno!
Stekel sem po stopnicah zopet navzgor ves zasopel in tudi nataknjen. »Ubožec,« je dejala, »oprosti' Hotela sem te samo vprašati, ali imaš sploh kaj denarja s seboj.«
»Denarja? Cernu pa mi bo denar?«
»Monpti! Morda pa bosta želela skupno popiti skodelico kave!«
»Kave! Od kdaj pe pijem kavo zunaj?«
»Take stvari, monpti, se dogajajo. Tu imaš pet sto lir, .tudi za slaščice bo zadostovalo.«
Zelo me je osramotila. Stala je pred menoj, držala pred seboj pet-stotak in se smehljala — tako prisrčno in prav nič po francosko. Mislim, da je moja mamica najsi-'ajnejši človek na svetu. Pri teni pa je imela na sebi še svetlosive očkove h'ače, ki ji neprimerno bolje pristojajo kot očetu.
»Mamica,« sem pričel in gledal v
tla, »veš, saj ne grem k prijatelju, i prikupno obnašanje, pač pa...«	Da	bi	stare	ženice	ne	prepuščal
Ni me pustila izgovoriti. »Tiho!a ,e dejala in položila kazalec na ustnici, »prav imaš, takih stvari možje ne pripovedujejo, monpti. Ko boš nekoliko starejši — in prav posebno takrat — se spomnil, da je bila tudi tvoja mamica nekoč majhno, ljubko dekletce!«
Zaprla mi je vrata pred nosom, potem ko je še nekaj na hitro spregovorila — skoro v zadregi — po francosko.
TEKMOVALKA
Zgodba, ki vam jo želim povedati, ,ni zrasla na mojem zeljišču, slišal sem jo v vlaku, n poti v šolo. Morda jo je že nekdo nekje napisal. Ce je tako, potem naj mi oprosti in naj me ne obdolžuje duhovne tatvine, kakor je pred kratkim tako prepričljivo odsvetovala neka ocenjevalka »Literarnih vaj« na *r-žaške m Radiu nekim mladim pri-svajalcem tujega knjižnega blaga. Zel:m samo, da bi zgodbe ne zašla v pozabo.
Pred mnogimi, mnogimi leti, je bogat trgovec na Kitajskem poročil inajmlajšo hčerko :stare vdove v oddaljeni vasici. Prevzela ga je redna dekletove lepota in njeno
samoti in da bi je ne odtujil domačemu krogu — morda tudi zato, da bi svoje mlade in lepe žene ne izpostavljal zapeljivostim mesta, je vztrajal na tem, da bo z ženo stanovali tudi v .naprej kar pri tašči. Mladi nevesti v začetku to ni bilo všeč, ker si je želela ogledati tisti svet, o katerem ji je bogataš toliko lepega pripovedoval. Kasneje pa se je unesla tudi že zato, ker je bil mož zelo nežen do nje in ji izkazoval vso svojo ljubezen. Najbrž pa tudi zato, ker jo je vedno znova presenečal s pripovedovanji o velikem svetu.
‘Nekega dne pa je moral mož že zopet na dolgo potovanje. Ko se je poslavljal in jo zadnjič objel, se je tesno stisnila k njemu in ga zaprosile, naj ji vendar nekaj, karkoli že, prinese iz meste. Morda školjko, je prosila, ali ' glavnik/'- da sl svojih dolgih črnih las ne bo moralo tudi šs nadalje urejevati s pr sti. Trgovec je obljubil in odpotoval.
■Kako veliko je bilo njeno presenečenje, ko se je po treh mesecih odsotnosti trgovec vrnil in je dr žala v rokah glavnik iz biserov inev In ko se je prvič pripravljala, da bi ga uporabila, je trgovec pote-
gnil iz številnih gub svojega oblačila nekaj svetlikajočega. Dejal je: »Tudi to zrcalce spada h glavniku!« in ji ga izročil.
Brez besed ga je držala v roki. Opazila pa je, da je hrbtna stran zrcala prav tako iz biseTOvime. Ni pa vedela, kaj naj stori s stvarjo. O zrcalih je že nekaj slišala, vendar še nobenega ni videla ii: tudi njenega obraza še nobeno zrcalo ni občudovalo.
Ko ji je mož zrcalo zopet potegnil iz rok in ga ji pomolil pred nos, se je strahovito prestrašila. Zgrabila mu ga je iz rok in vsa jo kajoče odhitela k materi. Trgovec, ves prevzet od začudenja, ji je polagoma sledil. Slišal je, kako se je materi hlipajoče pritoževala: »Mati! Poglej — s seboj je prinesel sliko tuje ženske!«
Pravkar je hotel stopiti v sobo. da bi pojasnil zmoto, ko je meti mimo vzela zrcalo in smehljaje de jata: »Pokaži mi stvar, otrok!« Tedaj se je trgovec odločil, de prepusti vso zadevo materi in njeni razsodbi ter je zadržal korak. Mati se je pogledala v lesketajoče s« darilce, za trenutek zadržala pogled ne njem. nato pa odgovorila »Pred to ženo, otrok moj, naj te ns •bo prav nič strah! — Ta je že zelT stata!«
VESTI s TRŽA S K E GA
Begunsko naselje o Sesijaim
Izredna seja občinskega Sveta v Nabrežini
Pretekli četrtek, dne 3. t. m. 3«: je vršila .v Nabrežini izredna sej-i občinskega sveta. Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo župan, ki je sporočil, da je sklical izredno sejo z namenom, da obvesti občinski svet o zadevi dovoljenja ..a gradnjo begunskega naselja v Sesljanu 'ter da svetovalci odjočijo o nadaljnjih korakih, ki so v tej zvezi potrebni. Zupan je podal zgodovino vse te .zadeve, Iz katere smo posneli, da je ustanova Julijskih in Dalmatinskih beguncev (Opera per 1’assistenza ai profughi Giuliani a iDaJmati) vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje .25 hiš s štirimi stanovanji ter hišo za zavetišče starih in bolnih, prve dni septembra 1953 Ko je ta prošnja z vsemi potrebnimi načrti prišla pred občinsko gradbeno komisijo, je ta sklenila, da zaradi velikega obsega gradbe ne more te prošnje vzeti v poštev vse dotlej, dokler ne bo končan in stopil v veljavo regulacijski načrt za 'Sesljan in Devin, ki je bil takrat že v delu.
To ogromno delo za dokončno moderno regulacijo pripravlja inž. Meng iz Trsta ter je sedaj šele dobra polovica končana. Prošnja takrat ni bila zavrnjena, ampak le odložena. V tem smislu je občina poslala odgovor gori navedeni u-stanovi. Ta pa se z odgovorom ni zadovoljila ter je proti odločitvi občinske uprave vložila rekurz na takratno Predsedništvo cone. Dne
26.	novembra 1953 je Predsedništvo cone ugodilo rekurzu ter ukazalo županu, da mora izdati gradbeno dovoljenje, ne glede na to, v kakšni fazi je delo regulacijskega na^ črta, ki bo stopil v veljavo šele, ko-bo odobren od pristojnih oblasti. Proti temu odloku je občina imela čas 30 dni, da vloži rekurz na ravnateljstvo za notranje zadeve bivše iZVU. Ker je bil odlok dostavljen 26. novembra, je bil zadnji dan za vložitev tega rekurza 26. decem ber. Zaradi praznikov je bil pa rekurz vložen na prvi delovni dan po božičnih praznikih, to je 28. decembra 1. 1. 'Od takrat do 13. jan. 1955 ni bilo o odgovoru ne duha, ne sluha. Pač pa se je izvedelo, da je polkovnik, poveljnik štabe bivše ZV-U, izjavil županu,'da dokler so oni tu, ne bo rekurz rešen.
13. januarja letos pa je župan prejel dekret generalnega komisarja, da je ta rekurz vrnjen ter da ne pride v poštev, ker je bil prepozno vložen. Moral bi biti namreč vložen vsaj zadnji dan, t. j. 26. decembra, na praznik sv. Stefana. Bila je sobota, ker ta dan ni priznan za praznik. Kmalu nato je prizadeta ustanova s pismom od 1. febr. zahtevala, da sedaj, ko je rekurz odbit, občina izda naprošenn gradbeno dovoljenje. Ker občina na to pismo ni odgovorila, je ustanova beguncev s pismom z dne 18. februarja ponovno zahtevala gradbeno dovoljenje ter zraven še pristavila, da se bo v primeru, ako tega dovoljenja ne prejme do 28. februarja, poslužila vseh sredstev, ki jih zakon dovoljuje, da prejme to, kar ji pripada. Na to pismo je uprava občine odgovorila, naj za definitivni odgovor počakajo do 10, marca, s poznejšim pismom pa je sporočila, da bo prošnjo z. načrti ponovno predložila gradbeni komisiji.
Takoj' drugi dan po zapadlem ro-, ku, to je 1. marca, je tržaška prefektura poslala županu opomin, da je 28. februarja potekel rok za izstavitev gradbenega dovoljenja ter da sedaj občinska uprava si proti-postavno zadržuje dovoljenje. Zaradi tega zahteva prefektura, da se to dovoljenje izda vsaj do 5. -marca, v nasprotnem primeru se bo
lugoslovansha emigracija
(Nadaljevanje s 3. strani)
Rankovič, Krajačič, Koča Popovič, Ve-selinov, pač pa tudi naša, pristna ciganska kapela, ki je na ladji pripravljala sevdalinska razpoloženja ) Da bi mu pokvarili sevdalinsko in triumfa-torsko dobro voljo, so ga nagajivi in zavistni Anglosaksonci .»zbodli z iglo« z odpadnikoma Dji-lasom in Dedijerjem, ki sta geslo: »Nas in Rusov je 180 milijonov«, zamenjala z geslom: »Nas in Arne ričanov je 200 milijonov!« Za zbodljaji z iglo pa poginejo samo metulji in hrošči in ne debelokožci, kakršen je Tito. Ker pa je ta zbodljaj v debelo meso prišel v -trenu -tku povečane, občutljivosti, je b'l Titu vendar skrajno neprijeten, Dji-las in Dedijer sta se morala za radi svojih platoničnih uslug Zahodu iz topčiderskih letovišč preseli-t. pod »častno nadzorstvo« (»cu-sto* dia honorata«).
(Dalje prihodnjič)
poskrbelo, da se to dovoljenje izda po namestniku,’ ki ga bo določila prefektura. Gedaj, je nadaljeval župan, smo pred datumom zapadlosti, in ker sam o tem delikatnem vprašanju nočem odločiti, naprošam občinske svetovalce, da to zadevo temeljito preučijo ter da nato odločijo in dajo županu menda'. kako naj se v naprej zadrži v tem vprašanju.
'Prvi se je oglasil k besedi svetovalec Colja, ki je v obširnem govoru navedel vse razloge, ki govorijo proti temu, da bi se to dovoljenje izdalo. Dalje so govorili še odbornik Vižintin, svetovalec dr. Skerk, odbornik Drago Legiša ter drugi. Vsi so si bili v tem edini, da bi naselitev tako velikega števila beguncev postala občini v breme. ker bi vsi ti ljudje bili deležni občinske pomoči v primeru bolez ni, zdravil, bolnice itd. Vprašanje je, kako se bo zaposlilo tako veliko število delovne moči, ko so pa še naši ljudje prisiljeni izseliti se v Avstralijo in druge kraje. Toda glavni vzrok, da smo proti temu naselju, je, ker vidimo v tem poizkus, da se na ta način začenja sistematično raznarodovanje naše zemlje ter se hoče spremeniti etnični značaj našega podeželja. Vsi
so ugotovili, da s tem nismo sovražno razpoloženi proti beguncem kot takim, nasprotno, sočustvujemo z njimi, vendar želimo, da jih naselijo po drugih krajih Republike, g ne tu, ker izgleda. da hočejo begunce izkoristiti proti našemu življu na tem ozemlju.
Po končanih govorih, ki so vsi bili zaključeni s pozivom, da župan tega dovoljenja ne izda, je žtipagi podal glavne misli vseh govornikov ter predlagal, naj bi se to postavilo v resolucijo, ki naj bi bila sprejeta od občinskega sveta. 'Predlagal je posebno komisijo, ki naj jo sestavijo zastopniki vseh poli'-tlčnih skupin. Občinski svet je predlog sprejel ter je bila po polurnem odmoru resolucija sestavljena in soglasno sprejeta. Prinašamo jo na 3. strani.
KONFERENCA 0 TRŽAŠKI LUKI
V AVSTRALIJO
18. f. m. bo odplul v Avstralijo parnik »Toscanelli« s 350 specializiranimi delavci.
Prevozne' stroške bosta deloma krili avstralska in italijanska vlada. Vsak .potnik pa mora .imeti s seboj znesek 32.000 lir, deloma v avstralskih, deloma v angleških šterlinah.
Nabrežinska zadeva
Svetnik prefekture, Greste Pie-rolii, se je v ponedeljek 7. t. m. opoldne javil na županstvu občine Devin-'Nabrežina izključno v svoj-stvu komisarja »ad hoc« za izdanje gradbenega dovoljenja organizacij1 za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem, ki bo v Sesljanu gradila predvidene hiše na svojih zemljiščih.
Svetnik Pieroll-i je pokazal devinsko - nabrežinskemu županu dekret prefekture o njegovem imenovanju za komisarja ter je prosil, da mu da na razpolago občinskega tajnika in strojepisko.
V dveh urah so istrski in dalmatinski begunci doživeli, da je izredni komisar pregledal načrte in podpisal gradbeno dovoljenje ter končno napisal še pisma, ki so bila naslovljena vladnemu generalnemu komisarju, prefekturi in omenjeni organizaciji, da je bil ukaz izvršen in da je gradbeno dovoljenje podpisano.
'Zakaj se Organizacija istrskih in dalmatinskih beguncev toliko poteguje ravno za zidanje begunskih naselij v Sesljanu in Nabrežini, sc sprašujejo ljudje. Saj je Sesljan kraški .svet, pust in. kamen.i:t in oddaljen od Trsta, v katerem bodo vsi begunci zaposleni, kot delalvc> n uradniki. Ko je pa toliko sveta pod Kat ima ro. na Trsteniku, nad Berkovljami, v Zavlijah, mestih, ki sc bliizu Trsta in delovnih centrov. Kdor pomisli, da gre ne samo za zidanje prvih 25 hiš, ampak, še za drugih 50. tedaj skupaj 75 hiš po 4 stanovanja za 300 družin ali 1200 do 1500 oseb, se prepriča, da to pomeni. masovno naseljevanje občin« Devin - Nabrežina, ki ima le 5000 prebivalcev. Tako organizirano na-eljcivanje ima za cilj umetno ogrožati spremembo etničnega sestava občine Devin - Nabrežina, ki je pretežno slovenska. In to je v n-as,pro tj-u s členom 7 Posebnega statuta od 5. oktobra 1954, ki se glasi: »Nobena sprememba se ne sme izvršiti v obsegu osnovnih upravnih enot (t. j. občin) v področjih, ki irrideta pod italijansko odnosno jugoslovansko civilno upravo, z n n -m e n o m , da se ogroža n a -rodnostni sestav teh e -not.«
Tal določba .in njen smisel sta tako jasna kot beli dan in zato je vse slovensko ljudstvo tako zabolelo, kar se je v Nabrežini zgodilo. Ali niso Tavno taki' ukrepi voda na mlini ekstremnih amtidemok.ratičnih strank?
leta 1933 enoletno punčko najdenko iz otroškega zavetišča v Bar-kovljah. Otrok je neznanih staršev, a je našel dobro mater in očeta v zakoncih Rossi. Ze prej enkrat sta vzeja drugega otro-lea iz enakega zavetišče za svojega, a komaj sta se ga dodobra privadila, sta se starša pobotala ter so jima vzeli o-troka, ki sta ga vzljubila.
V soboto 5. t. m. opoldne ,se je vršile na občini v Nabrežini kratka slovesnost, kateri je prisostvoval oskrbnik devinske graščine, g. Luzar, nagrajenec Rudi ter predstavniki občinske uprave. Gospod Lu zar je izjavil, da N. V. princ devinski zelo ceni ljudi, ki se žrtvujejo za -uboge in zapuščene. Zato je sklenil, da bo, če le mogoče, vsako leto nagradil eno -osebo, ki se b" izkazala s kakim dobrim delom.
Za- letos je zelo zadovoljen, da more izročiti nagrado princa Torre e Tasso revnemu delavcu, ker ga veseli, da je kljub revnemu polo žaj-u rešil siroto, ki je dobila v njegovi dr.užimii mater in očeta.
za dobra delo v Habrež nl
Kakor lansko leto, tako je tudi letos devinski princ Rajmund Torre e Tasso določil nagrado 50.0011 lir za tistega našega občina-rja, ki se je posebno izkazal s kakim dobrim delom,, in to za počastitev ob letnice rojstva svojega sinčka. Na predlog občinske uprave je bil letos deležen te nagrade Rudi Rot -Rossi, delavec iz Nabrežine. Rudi se je poročil že leta 1930, a njegov zakon je ostal brez otrok. Čeravno je navaden delavec-težak, večkrat brezposeln ter tudi bolehen, je z ženo vzel za svojo aprila meseca
Kakor zvemo, obvezuje londonska spomenica italijansko vlado, da vzdržuje/tržaško prosto luko v -smislu določil mirovne pogodbe.
V to svrho je italijanski veleposlanik Brosio naslovil na jugoslovanskega poslanika Velebita pismo, v katerem vabi jugoslovansko vlado, skupno z drugimi vladami, na posvet glede potrebnih ukrepov, ki jih je treba -uveljaviti s posebnim vzirom r,a nov položaj, ki je nastal z vključitvijo Trsta v italijansko upravo.
Vse izgleda, da bo konferenca, na katero je povabljena -tudi Avstrija, pričela z zasedanjem meseca aprila v Ritau.
Italijanski tisk napoveduje .tudi udeležbo Švice, Nemčije, Madžarske: in Češkoslovaške.
Popolnoma odveč bi bilo posebej poudarjati izredno važnost te konference, saj je od nje v veliki meri odvisen bodoči gospodarski razmah Trsta kot pristanišča, ki vrši za države Srednje Evrope tako važno funkcijo pomorskega okna v svet.
Pogajanja o obmejnem prometu
'Pogajanja o obmejnem prometu so razumljivo predmet' posebnega zanimanja na vsem obmejnem področju. Prebivalstvo na obeh straneh meje že nestrpno pričakuje za ključkov komisije, ki v ta namen zaseda v Vidmu.
Po zadnjih vesteh sta -bili -imenovani dve podkomisiji, ki- obravnavata vprašanje osebnega prometa.
Preteklo je že dokaj -časa, pred-no je prišlo do postavitve teh podkomisij, ki naj rešita pravzaprav jedro vsega vprašanja.
Zele-ti bi bilo, da bi nadaljnje delo komisije potekalo uspešneje in -da -bi pogajanja že končno rodila zaželeni rezultat.
Sicer je razumljivo, da je delo ts vrste precej zamudno in marsikdaj tudi -dokaj delikatno, vendar vsi pričakujejo, -da -bo vsaj plodo-nosno.
Štetje tujcev
Na- osnovi dekreta vladnega: generalnega komisarja dr. Palamare, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku št. 8, bo na vsem tržaškem -področju' od 11. marca do 10. aprila štetje -tujcev (cemsimento), ki stalno bivajo na tržaškem področju
Za olajšanje štetja in -da se prepreči naval zainteresiranih na komisariate Javne varnosti v sektorjih, v katerih prebivajo, je prijav-
ljanje oz. štetje: tujcev urejeno po abecednem redu: od 11. do 15. marca za priimke z začetnicami- A, B, C, C; , od 16. do 20. marca za priimke z začetnicami D, E, F, G, H, I;
od 21. do 26. marca za priimke z začetnicami. Y, J, K, L, M, N, O;
od 27. marca do '2. aprila za- priimke z začetnicami P, Q, R, S t, U, V, W, IZ, Z.
Odi 3. do 10. aprila pa se bodo lahko zglasili na pristojnih komisariatih vsi tisti, ki. se v za-nje določenem razdobju i-z kakršnih, koli razjlogov niso utegnili prijavi-ti.
Komisariat opozarja, da bodo tisti, ki ne bodo zadostili dekretu generalnega komisarja, odgovarjal; v smits-lu zakona.
0 urniku ..rmeriške čitalnice"
Ob priliki otvoritve nove »Ameriške čitalnice« so nekateri- časnikarji predlagali, naj bi urnik te važne ustanove vendar uredili tako, da bi- se je -lahko v izdatnejši meri posluževa-li -tudi ljudje, ki' s< podnevi zaposleni. Do danes pa se glede tega še ni nič izpremen.i-lo Čitalnico vzdržuje USIS (Ameriški obveščevalni -urad), in eden izmed -njenih glavnih smotrov je, da pripomore k širjenju svobodoljubnih idej ameriškega življenja ter
kulture, spoznavanju splošnega tehničnega -in znanstvenega napredka in šel posebno doprinosa, ki ga k vsemu temu daje narod Združen1!: držav.
Tej ustanovi hi -samo koristilo, če bi jo poleg upokojencev, dam. profesorjev in študentov lahko brez težav obiskovati- -t-udi vsi ti-st-i, ki si za -izpopolnjevanje svoje izobrazbe lahko odtrgajo samo kakšno večerno ur6 ali pa soboto popoldne. To je n. pr. že davno uvidela tržaška univerzitetna knjižnica, ki Jc-odprta vsak dan, do 22. ure. AH ne bi torej tudi. »Ameriška čitalnica« lahko Izpremenita s-voj urnik tako. da je ne bi zapirali že ob pol smih .in da ne 'bi .bila .zaprta kar vso soboto in nedeljo, torej prav takrat, 'ko bi bil obisk največji?
Ce bodo odgovorni krogi vzeli ta naš predlog v poštev, bodo samo dokazali, da se polno zavedajo kulturnega poslanstva ustanove, kateri načeljmjejo.
Sprememba radijske postaje
Slovenska radijska postaja v Trstu, »Radiio Trst II«, je spremenila svoj naziv v »RADIO TRST A«. Vsi tej postaji namenjeni dopisi, naj nosijo v bodoče naslov:
»RADIO TRST An .
T r i e s t e , Trg Oberdan, 5
| TRŽAŠKI PREPIHI |
Kolektivistična kultura
Prejeli smo, s prošnjo za objgvo:
O kolektivističnem risanju in njegovih vzgojnih in poučnih smotrih si ljudje niso edini. 'Profesor, ki u-vaja to »novost« pri nas, se pritožuje, da na tej strani železne zavese ljudje to robo odklanjajo, medtem ko Ljubljana in Reka delita prve nagrade i,n ^e naravnost raztapljata od samega navdušenja. Verjetno ;si tudi misli: Sedaj vemo, kje vlada moderni duh časa in kje je krčevito zakoreninjena starokopitna reakcionarnost. In vendar je stvar izredno preprosta. Risarskemu in slikarskemu kolektivizmu naravno ploskajo v Ljubljani i,n na Reki dogmatični poklicni kulturniki že po svoji partijski obveznosti. Morda iz istih vzrokov to novost uvajajo na Zahod-u rožnati progre-sisti. Pablo Picasso pa je vsaj v Trstu zaenkrat še brez konkurence...
Svobodni ljudje v Trstu in tudi drugod po svetu gledajo na -to blago, ki je objektivno in odkritosrčno -rečeno — na višini duhovne in
priročne spretnosti naraščaja v o--troških vrtcih — prav tako kot gle dajo na stalinski kolektivizem, na njegove »uspehe« in »zmogljivosti« — na kolektivizem poljedelskega snovanja. Ta kolektivizem je celo Tito zavrgel, čeprav se -tud-i sam prišteva med umetnike na glasbenem področju, kakor se je njegov stanovski tovariš, pokojni Adolf-Hitler, sam prišteval med likovne u-metnjaka-rje.
Tudi pesniki in pripovedniki rožnatih lic so segli po kolektivnem ustvarjanju in dosegli — nesmisel. Ze davno pred njimi, še za časa svetopisemskega Noeta, so 'tudi v petju poškušali s kolektivizmom, in včasih se taki poizkusi pogostokrat slišijo ob policijskih .urah iz — gostiln...
Za javne nastope so taki kolektivni pevci v takih- razpoloženjih mbrda uporabni v ljudskih demokracijah, pri nas nad njimi nismo navdušeni, zato pa še ne lajamo. Med lajež »Primorski dnevnik« namreč prišteva tiste, ki kolektivizem odklanjajo, in to je verjetno večina Slovencev na Tržaškem.
T. S.
Občinska zastavljalnica
Za poznavanje socialnega stanja, ki je po 20. oktobru 1954 nastalo v Trstu, ni nič primernejšega kot kratek poset v mestni zastavljalnici.
Bilo je na samo Pepelnico, torej na dan iztreznjenja po pustnih norčijah. Na ta dan se posebno pojav lja še večja potreba po vnovčenju še preostalih vrednosti.
Med razmeroma maloštevilnimi ljudmi mi je padla v oči starka sedemdesetih let, ki je težko stopala, opirajoč se ne palico. Imela je dve zastavi, za 18.000 in 7.000 lir. Prosila je za obnovitev proti odplačilu 2.000 lir za prvo in 1.000 lir za drugo zastavo. Pri drugem oknu sta 'bila dva uradnika, mladenič in mladenka. Toda nihče od njiju ni opazil, da ju hroma starka ča-k?.. Tako je preteklo nekaj minut, pred-no je uradnica s kljubujočim posmehom izračunala obresti za še-s' mesecev od prve založbe v iznosu 1.380 lir, od druge pa 580 lir, vsega skupaj torej 1940 lir. Starka je tako morala plačati 1.940 lir in 3.000 lir, skupaj 4.940 lir, s čimer je na dolg 25.000 lir plačala ,za šest mesecev obresti 1.940 lir, dočim se ji je dolg sam zmanjšal za 3.000 lir.
Pričelo pa se je še drugo mučenje. Starka je morala čakati, da i ji obe zastavi sprejeli v podaljšanje, nato pa je spet čakala, da jo pokličejo in izroče novi zastavi in da- plača onih 4.940 lir. Skratka, v zastavljalnico je prišla ob osmih, odšla pa je po deseti uri. V občinski- zastavljalnici ,se zbira, različno kot v drugih krajih, siromašno, vendar pa dostojno ljudstvo. Beda. ki ljudi priganja v te prostore, je ustvarila ozračje vzajemnega razumevanja in človeškega -sočustvovanja. Ali tega čustvovanja mi mogoče opaziti pri uradniškem' osebju.
Ali mi možnosti, da- se preneha z zapostavljanjem teh revežev in nesrečnikov? Verjetno stvar ne bi bila težka. 'Zakaj ne bi izstavili vsakemu zastavljavcu posebno izpla-
čilno polo, s katero bi mogel polagati zneske kar v blagajni Mestne hranilnice tik zastavljalnice? -Dogaja se namreč, da bi mogel kdo vsak teden prihraniti kakšen stotak in tako polagoma odplačati -svoj dolg in mu ne bi bilo treba izgubljati toliko česa z uradništvom, ki očitno ni razpoloženo, da bi občinstvu šlo na roko. Mestna hranilnica pa bi mogla prevzeti plačilne pole, ko pride rok obnovitve in jih vrniti lastniku vsakih šest mesecev, za časa obračune. Čakanje pri okencu Mestne hranilnice ne traja več kot četrt ure in je mjjpgo bolj simpatično kot pa razkazovati svoje siromaštvo pred očmi včasih kaj različne druščine.
Ali bi -bile preosnova zastavljal-nega postopka, ki bi imela -za posledico znižanje režijskih stroškov in znižanje obrestne mere tako nemogoča stvar? Občina ne bi. ismela ostati gluha za to našo pritožbo, ki smo jo izrekli brez zlobe in v dobri veri.	D.	D.
Slikarska razstava
V galeriji »Giotto« v drevoredu XX. septembra razstavljajo trije slikarji iz Benetk, med njimi Zoran Mušič, po rodu Goričan, ki pa večinoma živi v -Pa-rizu in v Benetkah. Na razstavi je zastopan z dvema oljnatima slikama in s tremi akvareli. Ožjemu tržaškemu občinstvu je znan že iz prejšnjih raz stav. V vseh svojih delih se poslužuje motivov iz Dalmacije. Najraje slika skupine konj z jezdeci, pokritimi s pisanimi ogrinjali. Svetle, -čiste barve iz prejšnjih let je za menjal z rahlimi tonalnimi odtenki. Imamo vtis, kot bi gledali njegova dela skozi zaveso. V zadnjih letih je postal popolnoma dekorativen. Od njegovih skupin konj so c-stale samo še pisane lise pregrinjal in okrogle kope, ki dajejo slutiti gričevje.
V modernih pariških salonih je mogoče najti najrazličnejša čudaštva. Vsak umetnik hoče biti origi-, ralen. Kaj je lepo in kaj grdo, v umetnostni kritiki le še malokoga zanima. Mušič si je v Italiji, kakor v Parizu priboril častno mesto. Na Bienna-li v Benetkah je dobil že več nag-rad. V Cortini je dobil prvo nagrado, v. Earizu pa tako imenovano »Parišk-o priznanje«. Nadalje so njegova dela že zastopana v palači- Zveze narodov v Parizu. Tudi v New Yorku razstavlja vsako leto.
Poleg Mušiča pa razstavljata še Guidi in Fantom. Svetle beneške lagune, obsijane od sonca, -ki jih zna Guidi tako osebno prikazati, pustč v gledalcu pomirjujoč vtis.
Fantoni ima čiste akvarele; ,ze-lenkas-to-sivi toni oljčnih dreves dajejo njegovim pokrajinam svojski čar. Na njegovih slikah ni posebnih slikarskih problemov — toda naravo je uspe-l podati kar najbolj realistično z 'nekoliko fantazije.
Pripomniti je treba, da je razstava treh umetnikov vzbujala pri občinstvu veliko zanimanje in je obisk razstavnega prostora- presenetljivo zadovoljiv.
Tone Mihelič
Indijske volitve
Pri parlamentarskih volitvah v indijski državi Andhra so bili komunisti strahotno poraženi. Od prejšnjih 57 poslanskih mest, so jih obdržali komaj še celih 7. Nekateri zlobni jeziki pripisujejo ta »u-speh« Titovemu obisku v Indiji; mislimo pa, da to ni verjetno, čeprav je v reklamnih zadevah Tito velemojster...
OBVESTILO
Iz tehničnih razlogov je današnja številka » Demokracije « izšla z majhno zamudo.
DAROVI: N. N. iz Trsta daruje ^ SOD 5.000 lir. — Prisrčna hvala!
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC
Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
t Valerija Armič
5. marca je umrla v majhni hišici v Miiramarske-m parku gospodična Valerija Armič. Mnogi Tržačani, predvsem pa Prosečani in Konitovelci,, so poznali dobrosrčno in -vedno prijazn-o gospodično, ki je preživela v-se svoje življenje, polnih 79 let, v prelepem gozdičku ob Miramarskem gradu. Služba v gradu je bila v Armičevi družini že kar tradicija. Pokojničin oče je bil oskrbnik gradu še za časa cesarje Maksimilijana. Po očetovi smrti je postala pokojna Valerija Armič blagajničarka ob vstopu, v park.
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema v Barkovljab, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
M f Z B F J j I Deske srnreko-MOlialCi | ve, macesnove podiEtnihi • In trdih lesov, trame in parkete nudi najugodneje
m CALEA
TEL« —
90441 T
R S T
Visi« Sonnlno, B 4