kev mav-rotm' iz-iiiijo, veti št Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Home '“t" spa per 100 Y ears ol Sen ice America! •Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER OTZ.T jvrv^ ^ NOlLONITHv *^0» ssnonumoD rn^ VruVAViH nwih V°L. 101, NO. 31 N.H'imwMp over 200.000 Ampnc'an Slovenians iUSPS 0^4100) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 ISSN Number 0164-68X 60C :dek olja, loge nim' Slovenian School Camp ers Talk with Antarctica Scientists ven the penguins know ,ut Camp Pristava. A nique feature at this year’s aitip prjstava jn |4arpers. e > Ohio was the opportu-at^p*0 sPeal< with scientists aimer Station, Antarc-ca’ via satellite. Palmer Station is located sibf 6 *eSS anc^ acces‘ sation and prior to signing off, the campers, led by the Camp Director, Frank Zalar, in unison, prayed aloud “Sveti Angel, varuh moj:.’’(Angel of God, njy guardian dear...) for all those in Antarctica and especially for the ill doctor who must treat herself be- the area of Antarctica. For second time in as many ^ars’ Miro Anzic and AI R cho,ski of NASA’s Glenn search Center set up a p8e antenna at Slovenska ^'stava. - Via satellite, the ■seli jn Pers were able to engage ^ a live dialogue with the »'^'tists °n the continent of ^‘arctica. cause the frigid weather makes air flights impossible. Then Frank Zalar, on behalf of all the campers, counselors, and staff signed off wishing them well and thanking them for the op- portunity to learn more about living and working in Pictured -.uicu m photo #1 is ^ 'stian chit-chatting with .^arctic scientists while (left) is checking .operation of equipment. ^ er campers wait their 111 and watch. an hour of conver- Antarctica. Some of the campers had prepared a big get well card for the ill doctor which all the campers signed. The campers gathered on the patio in front of Lobe Hall and digital photos were taken of them with the sign. These photos and others taken earlier were then put on a website which, via >iver:10ny D- Cerer graduated June 12 from Ohio k wersitx : ----- ivi nuiu vjinu ^e8ree • ^ ln ^t^leris’ Ohio with a Bachelor of Science 'Cgj . ■' “ kultna, winu wun ^ e In Industrial Technology. Si'tv6™1111 Edward M. Cerer graduated May 29 h West tt . .... / ley ar Cst E°int - United States Military Academy. - Menj )S°ns °i Anthony M. and Agnes Cerer, residing 0hl°; ThCir grandParents are: Marie and ^erer ' Mathias Hočevar, and Mary and Anton Pi Vr above are’ ,eft to right: Anthony D. Cerer *Hor /xt. ^ /Aimiuny u. v^erer I tk(1 Agne 'Ctnarn War Veteran), Edward, Anthony Jr., ^eSloveS- C graduad°n Party was held on July 3rd at L one hour at the most. (3) When accompanied by children and/or grandchildren, be sure to keep strict control over them. Do not allow them near breakable or glass items, and do not encourage them to sit on the bed of the resident. (4) Do not let children or grandchildren run in either the resident’s apartment or anywhere within the facility. (5) Ask the resident if he/she would like to hold the child. As soon as the child becomes restless or starts to cry take the child away and into your arms. (6) When children are with you, consider making your visit shorter than 45 minutes. (7) A small gift may be appropriate, but make it something practical that the resident can use. (To Be Continued) Dakar's Walk Down Memory Lane ciation my last “Memory alk we wrote about e forming of Annun-Paf h ^urch’ our home An'S an(* 'n ^1at same year’ n aikh 3 P|rrnan' my mother, I in lm Makar became one Carriage. 1^. ^ came to America 7TM' liven m August 1920 and J ’"•nit)011 t*1e east s'^e ^or a Ik er °T years in the Sl»-Norwood an« 01 ‘on , thos' |e 1 /hen ies. afea S' No Avenue Cleve- °t knowing the Eng-Saage, she got a job Ook >!NU?^stic in a household jay* ,! ai,tl ^1acl a beer tavern tliejr resk4irant. Mom was °P St. Clair in »»C ‘ang aSado tto be- lli8 to / hil< Prt old photos and Wncipai cook. rotn re°Ple remembering my looki;say she was very good V w ^°Un8 lady and as s« ^ ent °n, visitors at the a ,always wanted to buy % rin^' hut she was not ^ ^0Wp,S ^'ncl °f drinking. 0^ o0f 0 ah'e >e 'vl 0' an1 S$ jt 3 c*r'llh if someone !eafr0mand 1 wil1 p°ur y°u 1 liave 3 sPecial bottle that " l,.*1 on the side under ■ Tl">t lit 1^ tl1* ttiai > Hi .yy A si 10$ ever 4.1 ^Hed 1 5 t*le tavern owner k 0 her aside and said, way it will customers happy oVv 7 Vi ni°ney j get por t|ie ^^aJe^^eydeajlwill Mo'^Oou." "»t idea Went along with '0t Whi«,.aS lon8 as if was Sks sl e^’ ar,d over the ^doiig6 Soon had quite a \ s rs built up of which She-01 ^ach home , Cand family- y^'vhere % ^ ITIef dad who was Cst ?arl on Ben- to her along the nington Avenue. Fortunately, it was Pepca Grdina who ran a religious store on St. Clair Avenue who got to know mom well and got her a room at Sustarsic’s on Astor Avenue. Pepca was a real care giver for she even arranged for the Grdina Furniture Store to deliver a bed to be sent to the Sustarsic’s for mom.Then in 1924 the year of building the Annunciation Church, mom got married on Sept., 13, 1924. Mom was very disappointed that the church was not complete and in the meantime, Masses were held in a tent in a field on Crossburn, vacant field land that backed up to Sprecher Ave. Mom always felt that a marriage ceremony were a once-in-a-lifetime commitment and could not see getting married in a tent. I guess no one could blame her and so with permission from the assigned pastor of Annunciation Church, Fr. Hyland, and permission from St. Vitus, where Mom previously attended, she was married by the Rev. B. J. Ponikvar in St. Vitus Church. Unfortunately, neither Mom nor Dad could afford a big wedding and so with the help of neighbors, the Hostas, Zupancics, the so-called reception was held at Dad’s family home on Bennington. Some furniture was moved, tables brought in so people could feast. Mom used to tell us that the night before she got married, she was busy killing and cleaning chickens for the wedding meal. In this day and age everything is done for the bride and groom and talk about odd places to have the ceremony, some are getting married in a swimming pool, jumping out of planes, on a roller coaster, and just recently a couple got married at Burke Lake-front Airport during car races. Mom and Dad made their home right there, living with Dad’s parents because they had a big home. It was some years later that I came into the picture and perhaps not at a good time, in 1929 when the Depression hit. Unfortunately the depression just made it that much more harder. Perhaps that was the beginning of hard knocks both for my parents and us children, but that was true of all families in the West Park area. Fortunately, Dad was working for the New York Central Railroad, not making a bundle, but he was working while others had to go on what they called then, “charity.” Yep, 13301 Bennington was to be our home up until 1957 and so in those years we seen Annunciation Church and school built and eventually both my sisters and I went to school there with me being the youngest. The hard knocks of Annunciation School starts, the fun begins, but we will leave that for the next column and until then, May the Good Lord Bless and Watch Over All of You. American Home Newspaper Begins Its 2nd Century COMPLETE AUTO REPAIR ON ALL MAKES & MODELS LNCLUDING 4X4’s, LIGHT TRUCKS 8« MOTOR HOMES cOMputer ALIGNMENT & BALANCE • SHOCKS • STRUTS C-V. JOINTS • RACK 8r PINION • BRAKES • EXHAUST GOODYEAR 731-7100 LAKESM056BW0 __ N *23 7 MLLERAVE 'A 939 E. I’ll St. Independent and Catered Living A RETIREMENT COMMUNITY • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals « No endowment or entrance fee Call us today for a lunch andtour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 3 BEATIFICATION OF BISHOP SLOMSEK Maribor, Slovenia September 19, 1999 His Holiness, POPE JOHN PAUL II, will visit Maribor, Slovenia on September 19, 1999, for the beatification of BISHOP ANTON MARTIN SLOMSEK. Be a part of this truly once in a lifetime celebration! SLOMSEK TOUR I: September 15-26, 1999. Visit the places Slomšek lived and labored. SLOMSEK TOUR H: September 15-29, 1999. Slomšek Tom1 including die Imperial Cities Tom- of Budapest, Hungary, Prague, Czech Republic; and Vienna, Austria. Call or write TODAY for more information on these tours. Call MIKE CERAR at TRAVELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 @ \ \ \ \ i i r / GORJANC m SALES A Name For All Seasons. SERVICE rrr* FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT PUMPS GEOTHERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR HEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS lAilEWCAN ____STANDARD .vl Built lb A Higher Standard m mm Residential - Commercial ICARE I I '“hssčz&r' I AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 4 Pristava Campers Converse With Antarctica (Continued from page 1) Finally, thank you to all the volunteers and members, past and present of Slovenska Pristava who created and maintain a place we can truly call home - where old ties are maintained and renewed, where youth can mingle and meet new friends, where young families can afford to come, and parents can relax and let their children run free in our big backyard. On behalf of the parents of the Slovenian Schools, thank you one and all. Get Well, Doc!” reads the sign the Slovenian School Slovenska Pristava camperS made, signed, and sent via the Internet to Antarctica for the ailing physician there. Ursula Wein, Counselor, begins creating a table lamp. Slovenian School campers paddle their way over the Grand River in Geneva, OhiO' A genuine table lamp comes to life through the concentrated efforts of camper Steve Greer. f!!IR cut. SLASH We took a chain saw t° our home equity rates. No closing costs • No application fee No title cost • No points No appraisal cost No annual fee for the first year Visit a branch or call our Telephone Loan Toll Free 1-800-766-4141 (=} FDIC SEES Insured Toll Free: 1-877-Y2K-0001 § CHARTER ONČ BANK Ask us. We can do it- www.charterone.com *7^ 'T adv's"le£il,o/2 years, but the captur.never succeec*eci To ,ng it. letta'' 8et to the city of Val-steep bad to climb a very the t0 ^ust as we got to Unload’ 1,16 t0ur I3118®5 were S° We their Passengers, for g ° .0wed a tour group their and listened to We When we tired, Was rean y dr‘^ed away. It ^allett y I101 and humid in so we didn’t stay more than a couple of hours. We visited two churches in Valletta. In St. John’s Cathedral, my daughter was given a shawl to wear because her arms were bare. I was given a wrap-around skirt, because I was wearing shorts. The Cathedral was interesting, because the floor contained Crusader’s graves. We spent the next day at sea and we were glad to have a day to do nothing. The casino was having an hour special, 50-cent roulette. I went down, played, and actually won $5. The following morning we woke in sight of Santorini, one of the most beautiful islands in the Aegean. Santorini’s brilliant white stone houses with bright blue roofs and trim, cling to the hillsides. The present island was formed from an active volcano. Santorini is what was left of the side of the volcano. Some people believe that this island was the site of the ancient city of Atlantis. We started our day with a tender and bus ride to Ak-rotiri, which was the largest Minoan city outside of Crete. It was destroyed in a volcanic eruption. In 1967 the city was discovered and excavations have been going on ever since. The entire site was covered with a tin roof, which made it very hot inside. We got to view the houses, squares, and workshops which had been covered by a blanket of pumice for centuries. Unfortunately, we missed the original frescoes which had all been moved to the Athens museum. We visited the Antoniou winery and saw a short movie on wine making and had the opportunity to sample the local wine. The wine vats were carved into the natural volcanic rock as were pipes that had been used in the past to carry wine to the vessels in the port. Since the rainfall on Santorini averages only 7 inches a year the grape vines have to get their moisture from the humidity in the air, ,N|TERNATIONAL program iseo on Your A.M. Dial on WATJ Vbur Host Mario Kavcic Terican and International Selections Saturdays at Noon ... ^TJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 ^o-zse-iseo S l-800-946-1560 ® Fax: 1-440-286-2727 which is then trapped by the volcanic soil. The grape vines were shaped into wreaths so that the growing grapes were protected from the sun. In the afternoon we had lunch at the Kamari Beach Resort, where we had been told there was a black sand beach. Lunch was not very good so we decided to swim instead of waiting for dessert. Turned out the dessert was excellent and the swimming wasn’t. The black sand beach consisted of small black pebbles, which were extremely hard to walk on. When you got into the water, the bottom had been cemented to prevent erosion and was covered with slippery algae. It was difficult to get in or out of the water without falling. We stopped at the village of Oia and had a chance to shop, before taking the cable car back to the ship. I had planned to take the famous donkey ride down to the ship, but reconsidered because I didn’t want to die or smell like a donkey all day. The donkeys roped together in sets of three, actually run down these steep flights of stairs to the dock. (Next: Final installment: Athens) Be sure to check Euclid Travel’s ad in this week’s American Home for a special offer from Orient Lines for a Mediterranean cruise like the one I just described. My family has already booked another cruise on Orient Lines’ Marco Polo. We are going to cruise around New Zealand. We are looking forward to viewing the fjords in Milford Sound, visiting Christchurch, Picton, Wellington, Napier, Tauranga, and the Bay of Islands, seeing a Maori performance, and enjoying a New Zealand wine tasting. Our trip begins with a two-night stay in Auckland and ends with a three-night stay in Sydney, Australia. Call Euclid Travel, 1-216-261-1050 and make arrangements to come along with us on this cruise. (To Be Continued) F Flower \ 1 _ 1 Power | ! Lawn and Gardening ! ! Seasonal planting & \ \ trimming, pruning. ! AH types of seasonal i work. Spring i cleaning. Patio plants ! and shrines. Call Michael J. Mivsek J (216) 361-9909 for appointment. lingual featuring all styles of Slovenian music. For announcements call your host, Tony Ovsenik at (440) 944-2538. Slovenian Radio on WCPN Listen to Slovenian radio broadcast in Cleveland on Saturday evenings, at 9 p.m. on WCPN-90.3 FM hosted by Tony Ovsenik. EUCLID’S Benton Village Condo 2 bedroom Colonial. Move-in condition with many extras. Wall to wall carpeting. Oak kitchen cabinets. Country Kitchen & Dining Room. New windows throughout. Central air-conditioning. Includes: Refrigerator, stove, washer & dryer. Attached garage with automatic opener. City of Euclid inspected violation free. For appointment call 261-4335 Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 ****************** 5 DID YOU KNOW */ Slovenia... Joseph Zelle ****************** Back in 1938 fire destroyed the church of Saint Anton in the village of Kovač. The ruins, dating back to the Fifteenth Century, remained abandoned because of the Depression and then wars. Now, the parishioners got together and built and dedicated the completely rebuilt structure. After 61 years, parishioners participated in the blessing of the Church by Pastor Jože Pavlakovic and once again it is open for divine worship Call the bear “uncle” until you are safely across the bridge. —Turkish proverb W. MAIER ^ I DOORS UNLIMITED [ Garage door repair and re-1 | placement. Entrance and [ ] storm doors. Door openers j | and electrical repairs. iCall (Slovenian) Walter! ! Majer at 216 - 732-7100. \ J Emergency pager: 216-| ! 506-8224. How Sweet It Is ice Cream Shoppe 12652 Chillicothe Road (Rt. 306) Chesterland, Ohio 44026 Joe and Kum Rigler, owners LAVRISHA Construction & Repair BU1LDING IMPROVEMENTSER VICES 6507 St. Clair Avenue - Cleveland, Ohio 44103 ________216/391-0035_____ I PERKIN’S RESTAURANT 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216 - 732-8077 Operated by Joe Foster Drive in — or Walk In BRONKO'S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -=> We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 6 Over 350 Sail on Polka Cruise 2000 A grand polka event will mark the beginning of the new Millenium, as Kol-lander World Travel presents “Polka Cruise 2000” from January 16- 23, 2000. Polka fans from across the United States and Canada will have the vacation of a lifetime as they cruise aboard one of Carnival’s newest ships, the elation. This 7-day adventure will feature the nation’s top polka entertainers including Polish mega-star Eddie Bla-zonczyk and his Grammy Award Winning Versatones, Gary Seibert and the Polka Power California, Ohio’s Joe Fedorchak Orchestra, and Grammy Award winner and Canadian Polka King Walter Ostanek. Over 350 polka fans have already made reservations for this cruise with Kol-lander World Travel, and a detailed brochure is avail- able by calling 1-800-800-5981. The Elation will set sail from the Port of Los Angeles, California and cruise to the Mexican Riviera including stops in Puerto Vallarta, Mazatlan and Cabo San Lucas. All week long members of the Polka Cruise 2000 will enjoy private polka parties, and group get-togethers on a daily basis - what an incredible way to begin the new year, and new mille-nium. Kollander World Travel escorts Tony Petkovšek and musician Joey Tomsick will also be on hand as representatives of the Cleveland agency, marking its 77™ anniversary in 2000. “I’m positive -that the Carnival Elation will delight all polka fans and dancers and we promise a lot of special treatment just for this big Kollander group aboard our ship,” said Chris Mills, busi- ness Development Manager of Carnival Cruise Lines. “We certainly look forward to hearing great polka music next January.” Polka Cruise 2000 features your choice of a variety of stateroom accommodations aboard the elation; round-trip air transportation (if needed from your city to Los Angeles); eight meals and snacks a day; 24 hour complimentary room service; an endless schedule of daytime activities and a dazzling array of nighttime entertainment. All in addition to the outstanding line-up of polka entertainment. For complete details and for the final brochure, please call Kollander World Travel toll free at 800-800-5981. Join the over 350 who have already signed up for Polka Cruise 2000. Space is limited and we encourage you to make your reservations soon. V ***************** DID YOU KNOW Slovenia... Joseph Želle ****************** Catholic candidate for sainthood, Bishop Anton Martin Slomšek, organized the first parish in Slovenia. Actually in Maribor. Archeologists digging around Komende, uncovered the remains of 32 early Slavonic settlers, in a j. weyard next to the chapel of the Ci i rch of our Divine Mother. Estimates date the find to the early Seventh Century. Speculation now is that Slavs were in that territory much earlier than historians have claimed. Of the 174 nations in the world, Slovenia stands 33rd regarding the quality of life. Among these qualities health, education, and economic development are included. Be proud of our Slovenia! Registration of automobiles has increased by 26 % over the last year. The new average amounts to 2 people per 5, who now own cars in Slovenia. The increase has meant more autos on Slovenian roads, and of course more accidents. Daily 19,500 machines are on the road. On average 8,000 vehicles travel on regional roads. Even more crowded conditions are expected with the summer vacation travelers adding to the jam These statistics were released by the Ministry of Traffic and Connections. Happy Birthday Many, many, happy returns of the day and Happy Birthday to the culinary expert Teresa Marie (LB) Vegh. She celebrates her birthday in August. Gene Drobnič and Emilee and Rikk Jenko wish her many more happy and healthy years ahead. God bless. Happy Birthday to Mickey (U.M.) Sadowsky, Jerry Rovanšek, and Ann Rovanšek from Emilee and Rikk Jenko. «■ Happy Wedding Anniversary Happy 51st Wedding Anniversary to Mickey and Jean Sadowsky with love from Emilee and Rikk. Generous Donation Thanks to Tony and Mary Delost of Euclid, Ohio who renewed their subscription plus enclosed an additional $20.00 donation to the Ameriška Domovina. A psychiatrist’s couch is where you land when you go off your rocker. Dr. Zenon A. Klos E. ISS"'Area \: 531-7700 — Emergencies -Dental insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair ( COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Pearly Gates A minister dies and is waiting in line at the Pearly Gates. Ahead of him is a guy who’s dressed in sunglasses, a loud shirt, leather jacket, and jeans. Saint Peter addresses him, “Who are you so that I may know whether or not to admit you to the Kingdom of Heaven.” The guy replies, “I’m Joe Cohen, taxi driver of Noo Yawk City.” Saint Peter consults his list. He smiles and says to the taxi driver. “Take this silken robe and golden staff and enter the Kingdom of Heaven.” The taxi driver goes into heaven with his silk robe and gold staff and then it’s the minister’s . turn. He stands erect and booms out, “I am Joseph Snow, pastor of Saint Mary’s for the last 43 years.” Saint Peter consults his list. He says to the minister. “Take this cotton robe and wooden staff and enter the Kingdom of Heaven.” “Just a minute,” says the minister. “That man was a taxi driver and he gets a silken robe and golden staff, and I get a cotton robe and wooden staff. How come?” “Up here we work by results, says Saint Peter. “While you preached, people slept; while he drove, people prayed.” —Bill Edwards Phoenix 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas 'ns 6027 Si. Clair Ave., Cleve. Sunday, August 15 St. Mary’s (Collinwood) Summer Picnic at Slovenska Pristava. Mass at 12 noon; dinners, entertainment. Music by Veseli Godci. Wednesday, Aug. 18 Federation of American Slovenian Senior Citizens Clubs Annual Picnic at SNPJ Farm, Heath Rd. Dinner at 1 p.m., dancing to “Rhythm-aires.” Dinner & admission $10. Admission only $3. For tickets, call 216 732-9231. Saturday, Aug. 21 Slovenska Pristava dinner-dance, starting 6 p.m. Two bands: Happy Matt Grdadolnik and later Veseli Godci. Food from 6 to 9. Sunday, Aug. 22 Slovenian’ American Council 50-year anniversary of WWII refugees arrival in USA. Slovenska Pristava. Sunday, Aug. 22 St. Clair Rifle and Hunting Club steak roast. Serving from 1 - 5 p.m. All welcome. For info call (440) 942-4025. Sunday, Aug. 22 Second Picnic of Slovenian Cultural Society of Milwaukee at Triglav Park in Wind Lake, Wis. Friday, Aug. 27 Concert at Slovenska Pristava featuring ensemble Nagelj from Kamnik, Slovenia at 7:30 p.m. Nagelj will play for dancing after the concert. Dinners available from 5:30 to 7:30 (chicken and čevapčiči). Tickets at gate, members $5; nonmembers: $9. Sunday, Aug. 29 St. Christine Parish, 840 E. 222 St., Euclid, Ohio, Polka Mass & Pot Luck Picnic, and dance on church Grounds. Jeff Pecon Orch. Everyone cordially invited. Saturday, September 4 Korotan Picnic at Slovenska Pristava. Sept. 4-5 Bishop Baraga Days, at Escanaba, Michigan. Saturday, Sept. 11 Kres 45th anniversary performance at Slovenian National Home, St. Clair, Cleveland, at 7 p.m. For tickets call (440) 944-9780. Sunday, Sept. 12 Wine Festival at Slovenska Pristava. Stan Mejač Orchestra. Sunday, Sept. 12 “Holmes Hall Music Fest” (Collinwood Slovenian Home) honoring Zeke and Charlie. Sunday, Sept. 19 Christ the King Lodge 226 KSKJ and Sacred Heart of Jesus Lodge 172 KSKJ sponsor dinner for benefit of Slovenian National Home St. Clair - and St. Vitus Senior Center building fund. Sunday, September 19 Wine Festival sponsored by Slovenian Cultural Society of Milwaukee at Triglav Park in Wind Lake, Wis. Sunday, Oct. 10 Koline dinner at Slovenska Pristava sponsored by retirees of SP. Sunday, Oct. 24 Zarja’s Fall concert at Slovenian Society Home, Euclid, Ohio. Oct. 31 St. Vitus Alumni Annual Hall of Fame Banquet. Saturday, Nov. 13 Jadran Singing Society Concert, SWH Waterloo R^ Saturday, Nov. 13 Belokranjski Klub spon' sors Martinovanje at St’ Clair Slovenian Nationa Home featuring «T°n^ Klepec Orchestra. Sunday, Nov. 21 Slovenian American ^ tional Art guild Artists art Crafts show & Sale a Slovenian society Hof1®’ 20713 Recher Ave., Euclid’ Ohio. Doors open 11 a,rTl Free admission. Thursday, Nov. 25 Tony’s Polka Party, ^ar, riott downtown Clevela11 beginning at 4 p.m. featut*11 20 polka groups. Friday, Nov. 26 ^ Continuing giant P° , party at Marriott f° downtown Cleveland beg* ning at 4 p.m. with 20 P° groups. Saturday, Nov. 2? Hall of Fame show in Euclid ^u*tUjn. Center 2 p.m. Meet the^"^ ners dance at 6 p n1’ -j mation call (800) 800-5 -Year 2,000-Feb. 4, 5, and 6 Ski Windham, ^V^jn For info, call Ivan 718 424-2711. ---- I It’s Coolto beSio^^ -SINCE 1961- , WELW - 1330 AM (KOLLANDER POLKA TOUR HEADQUARTERS) g 971 East 185th Street • Cleveland, Ohio 44 TONY PETKOVŠEK • CO HOST-JOEY TOMSICK * Featuring-AUCE KUHAR ft PA azTo00 (216) 481-TONY (8669) or KOLLANDER (216) ^ FRANCES ZGONC Frances Zgonc (nee Boyce), 88, of Chesterland, Jed Monday, Aug. 9 at the western Reserve Hospice House in Cleveland. She was the mother of ames Zgonc; grandmother 0 four; and greatgrandmother of three; sister of Jean Fabian and Alice Boyce. Private family services ^ere held. Interment All Souls Cemetery. Arrangements by Dan osic Funeral Home, Wil-loughby Hills, Ohio. MARY J. Boštjančič . Mary “Mitzi” J. Bostjan-^lc (nee Zandar), 67, of Uclid, Ohio passed away on Monday, Aug. 9, 1999 at °unt St. Joseph Nursing H°me in Euclid. Her husband, Anthony E., Preceded her in death in 82. Fler brother William andar is also deceased. Funeral services were he|d Wednesday, Aug. 11 at e Dan Cosic Funeral °nie, Willoughby Hills, ^al at Whitehaven ^metery in Mayfield Village. 'P Loving Memory OF THE 35th anniversary >. °FTHE DEATH OF Y beloved husband, father, and grandfather L°uis (Whitey) Krajc died Aug. 8, 1964 g HeJ-'11 the ernpty chair us of the face. O/o '/e* °ne who once sat there. ^ Badiy missed by: s 'e’ Antoinette (Ann) Hay and wife Liz Grandson, Richard l^kst-NAGY ^ Waterloo Rd. ^<•1-2237 Slov-J8*™1"* ,he ^ -2^*" Community » In Memory Thanks to Mary Miklavčič of Thompson, Ohio who renewed their subscription plus enclosed an additional $10 in memory of her husband Frank Miklavčič who also enjoyed reading the American Home newspaper. Krofe Sale St. Vitus Altar Society will hold their monthly krofe and noodle sale on Saturday, Aug. 14 in the school social room. Pasta Benefit Dinner The Sisters of the Most Holy Trinity at Our Lady of Lourdes Shrine on Chardon Road in Euclid, Ohio is sponsoring a pasta benefit dinner on Thursday, Aug. 19 from 4 to 7 p.m. Proceeds will benefit the anti-erosion project on the pilgrimage property which the Sisters had to undertake in order to comply with safety regulations. Federation of Pensioners Picnic The Federation of American Slovenian Senior Citizens (Barberton, Euclid, Holmes, Newburgh/Maple Hts., St. Clair and Waterloo) invite everyone to their annual picnic on Wednesday, Aug. 18 at SNPJ Farm on Heath Road in Kirtland, Ohio. Dinner is served at 1 p.m. by Julie Zalar. Dancing to the Rhythmaires. Dinner and dancing and admission is $10. Admission only is $3. Refreshments available. For tickets see members or call 1-440-944-0172 or 1-216-732-9231.____________ In Loving Memory Of Our Husband, Father, , Grandfather and Father-in-Law Frank A. Zitko Died Aug. 15, 1994 SADLY MISSED BY: Dorothy - Wife Frank J. - Son Susan - Daughter Ann - Daughter-in-Law Grandchildren, Family and Friends £ele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 52 E* 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 Cooking CorneriBs^ Brightening Up Mid-Week Meals (NAPS)—Mid-week meals need not be dull or time-consuming. To spark up mid-week meals, keep kitchen cabinets well stocked with ingredients which offer savory short cuts to flavor. Colorful, flavorful ready-to-use staples include roasted red peppers, fiery canned chilies, stuffed olives, grated cheeses, pesto sauce and some delicious and exciting new pasta sauces. Just a few of these favorites can be used to create memorable dishes in minutes. For savory starters try Tortellini Carbonara, which is a colorful blend of broccoli, red peppers, bacon and new Ragu® Cheese Creations!Roasted Garlic Parmesan Pasta Sauce. TORTELLINI CARBONARA 4 servings 1 package (15 oz.) cheese tortellini 1 package (10 oz.) broccoli florets, partially thawed 1/2 cup diced drained roasted red peppers 1 jar (17 oz.) Ragu Cheese Creations! Roasted Garlic Parmesan Pasta Sauce 4 ounces bacon, crisp-cooked and crumbled The bright colors of red pep-1 pers and broccoli enliven this: tortellini carbonara, as do the intense flavors of a roasted gar-lic Parmesan sauce._______________ In 3-qt. saucepan, cook tortellini according to package directions, adding broccoli during last 2 minutes of cooking; drain. Return pasta mixture to saucepan. Stir in roasted red peppers and Ragu Cheese Creations! Pasta Sauce. Turn onto serving platter and top with bacon. Garnish, if desired, with grated Parmesan cheese. For hundreds of delicious recipes, visit Ragu’s Mama’s Cucina Web site at www.eat.com. In Memory of Father Mother Anton Moze Sr. Helen Moze 1886 - 1955 1896-1982 Brother Louis Moze 1926-1943 Sadly Missed by: Tony and Kay Moze ****************** 1 DID YOU KNOW Slovenia... Joseph Želle ****************** This year marks the 130th anniversary of Dr Anton Schwab’s birth in Sent Pavel. He was a Slovenian physician, dentist, and a composer With his lectures on health and composing he greatly influenced the Slovenian population He firmly believed that music was a tremendous help in healing. He constantly lectured and preached health. Dr. Schwab had a kind heart for the suffering and the poor. Frequently he charged nothing for his services. Professor Dr. Janko Šagi-Bunic, Croatian theologian, died suddenly in Zagreb on July 21. He was well known for his theological studies in Croatia and throughout the world. RIP! Slovenian Day was celebrated in Montreal Sunday, July 11. A solemn high Mass was celebrated in St. Vladimir Church. Pastor Franc Letonja was assisted by the Rev. Tone Zrnec of Toronto at the holy sacrifice of the Mass. This thirty-second annual event was dedicated to Bishop Anton Martin Slomšek, who is expected to be announced for Catholic sainthood by Pope John Paul II next Spring during the Pope’s visit to Slovenia. A survey rated Ognjišče as the Number One read magazine in Slovenia. Newspapers Delo and weekly Catholic Diocesan DruBna were the most popular newspapers However the survey showed that most Slovenians listen to the radio rather than read papers. Pater Pavel Leskovec, SJ, observed 50 years of priesthood with a Golden Mass. Rev. Leskovec had his first Mass on Sunday, October 9, 1949 in Gorica. Our congratulations to the jubilant, Fr. Leskovec! FUNERAL HOMES Pre-Planning Specialists Family Owned & Operated 440944.34OO 28890 Chardon Road • Willoughby Hills Between Bishops Rd. & Rt- 91 Spacious Luncheon Rooms Available for Family Use After Services • Burials / Memorial Services • Trusts Available • Traditional Services • Entombments Cremations Itemized Pricing > Community Rooms Available Making Funeral Arrangements is an Important Family Decision. Please Compare Our Service Facilities & Prices. We Feel Confident that Our Homes OJfer The Best Value By Far! Newly Renovated HP Dan Cosic Joseph Zevnik Directors B«caus« we cure... We olfer our families the option of Advance Funeral Planning ■Hulivviny a burden /mm those u* W. ” An nssoclale ot Homeslxadfr". 17010 Lake^Shore Bl Cleveland (Collinwood Area) (Formerly Grdina’s) „ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 12, 1999 8 Church Bulletin Bloopers Our next song is “Angels we have heard get high.” Don’t let worry kill you -let the church help. Remember in prayer the many who are sick of our church and community. Weight Watchers will meet at 7 p.m. at the First Presbyterian Church. Please use large double door at the side entrance. Jean will be leading a weight-management series Wednesday nights. She uses the program herself and has been growing like crazy. The rosebud on the altar this morning is to announce the birth of David Alan Bel-zer, the sin of Rev. and Mrs. Julius Belzer. Tuesday at 4 p.m. there will be an ice cream social. All ladies giving milk, please come early. Thursday at 5 p.m. there will be a meeting of the Little Mothers Club. All ladies wishing to become “Little Mothers” will meet with the pastor in his study. This being Easter Sunday we will ask Mrs. Lewis to come forward and lay an egg on the altar. Next Sunday a special collection will be taken to defray the cost of the new carpet. All those wishing to do something on the carpet can come forward and do so. The ladies of the church have cast off clothing of every kind. They can be seen in the church basement on Saturday. Steak, mashed potatoes, green beans, bread and dessert will be served next Thursday for a nominal feel. A bean supper will be held on Tuesday evening in the church hall. Music will follow at 8. The preacher will preach his farewell message after which the choir will sing, “Break forth with joy.” The Associate Minister unveiled the church’s new giving campaign slogan last Sunday: “I upped my pledge - up yours.” —Henry Stalzer via Internet The first mail box was created by Thomas Brown in 1810. Brown later served as governor of Florida. JENKO’S ELECTRICAL SERVICE Old & New Wiring New Fuse boxes no Job Too Small Seniors Discount Insured 481-7432 (2nd & 4th Week *) Tuesday, Wednesday, Thursday 11:00am To 11:30pm Friday, Saturday 11:00am To 1:00am Sunday 3:30pm To 11:00pm • Closed Monday VANESSA’S PIZZERIA 3142 W. 14th St. Pizza • Sandwiches • Salads • Dinners At Home Or Work We Deliver! 861-6555 YANESH CONSTRUCTION CO., INC. 63 Years Experience Ask Your Neighbors About Us!' EXPERT REPAIRS • RE-ROOFING RESIDENTIAL & COMMERCIAL WORK We specialize in solving flat roof problems, and we will guarantee results. EAST SIDE WEST SIDE 29013 EUCLID AVENUE 12205 SOBIESKI ROAD WICKLIFFE, OHIO 44092 CLEVELAND, OHIO 44135 (440) 943-2020 (216) 941 -5010 AKRON 510 EAST CUYAHOGA FALLS AVENUE AKRON, OHIO 44310 (330) 923-2021 TOLL FREE 888-878-2455 CLtvrmtiD- cfNEvn - 4sm/les Q.... '/ / / / PICNIC' ,, necn, Piei&T&i/H . & MILE GME MnePE&sr/Eio 'EOUJAIjSCII p hi Jl l.gtfltft . t> MILE s, e/vee eo. Mnp TO SLOl/FhlSkT) Pe/STXhSJQ ST. TIPPY -S PPP/SP P/CAUP SAINT MARY OF THE ASSUMPTION ANNUAL SUMMER PICNIC Join your fellow parishioners in a beautiful country setting for our annual parish picnic. There will be food, games, swimming, music, dancing, and raffles. The picnic will be held at Slovenska Pristava in Harpersfield. We hope to see all of you at the picnic. The picnic’s afternoon itinerary: Noon........ Mass 1:00-2:30.... Chicken or Roast Beef Dinner 3:30........ Kres performance 3:45........ St. Mary’s Brass Band 4:15........ Veseli Godci for you dancing and listening pleasure 4:30........ Adult games initiated with the St. Mary Picnic Run 5:30........ Children’s games 7:00........ Raffle and the main drawing Food and refreshments served throughout the day, and $1900.00 in Raffle prizes. August 15 Note how good you feel after you have encouraged someone else. Never miss the opportunity to give encouragement. -George Adams He is a good friend who speaks well of me behind my back. Isn’t it a bit unnerving that doctors call what they do “practice?” When you open a bag of cotton balls, is the top one meant to be removed? Where do forest rangers go “to get away from it all?” The United States It’s Cool to be Slovenian ctlvi‘icS The word vandal has come to mean someone who destroys valuable things from the a tury. German tribe of barbarians called Vandals, who sacked Rome in the early years of the fifth ce Vcei le i Vc Sonči ie za Slove bili , stoto] Sa di 2081. So žačei S: S Štajei tlen ’ako "torsi S bra ■ s L“nir "ajvei sPov Na "trka' Polno J°rnj % P- Vi H S \ ‘So. to'5e Sil S S V, % ^5 ki-a i« for Freedom AND Justice Ameriška Domovina a iiTi i ^ n i> iT^T t i h— AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) THURSDAY, AUGUST 12, 1999 - Vesti iz Slovenije le ^on^ev mrk v popolnosti zajel °ričko, a bil zelo opazen po državi Sonč;61^ ^ v Evropi in delih Azije en mrk. Pas mrka, ko je bil popoln, ... *e skrajno severni del Prekmurje v bili ^’v ^0ričko. Drugi deli Slovenije so ‘°v od popolnosti mrka. Ponovitev te-208i.J Bončev 2ačel Pop fen Štaio.:a nekaj več kot minuto časa. Na je 2aj , . ‘ aa ulIK-a. ko je on popom, S|n,,a ... e skrajno severni del Prekmurje v 0Ven>Ji, Gc ' st°t0^ raznih sicer dokaj visokih od- v,„. 0S°dka za večji del Evrope bo šele 1. mrk se je nad Slovenijo včeraj )poi P^kžno ob 11. uri in 20 minut. :ia ni ^0n^ev mrk je bil viden na Gorič-Za nekaj več kot minuto časa. 'T laje , ■'"■“j vc^ Koi mmuio časa. in; den L201, v okolici Maribora, je bil vi ‘Odstotni mrk ta|(0 v IVJUStotni mrk, v osrednji Sloveniji, Ljubljani, je bil 97-odstotni, na Pri-čev ^ Pa 95-odstotni. Zadnji delni Son-■j Je bil iz Slovenije viden 12. okto- Cto,k“ takrat je luna zakrila približno premera Sončeve ploskve. Hajveg Senca je na površju Zemlje široka ’ Pov » kilometrov in po površju potuje hitrostjo 2400 km na uro. fiirkj °1 veseli včerajšnjega Sončevega Ut* baJe bili gostinci, kajti so bili po-Gota' a Usedeni vsi prekmurski hoteli od 'V ^ . ^adgone do Ljutomera in Lenda-2d ^ Ve*jal° še za vse večje penzione. p^nje strank SLS in SKD še vedno bol *** ^°^as' “ Proces Pa še traja 'IVtlejšfh°tr^na Prizadevanja dveh konserva-j a Stranic ci c cizn u: “aarle Strank SLS in SKD, da bi se . družili v eno, še niso rodila us- la> a 0(j Je proces odprt in se nadaljuje. % v možnih zunanjih znakov napredo-ob,tem oziru naj bi bilo proslavljanje b sept etn‘ce vižmarskega tabora, ki bo Sjih seiTlber- Na ta dan ima SLS v Viž-de^ Vsa*co*etn' tabor. Slovenski krš-bp Pa bodo imeli svoj tabor, 'ta. nJih 10. jubilejni, že 29. av- a bi obe stranki imeli tabor isti dan oziroma skupaj je motilo med drugim dejstvo, vsaj tako poroča Delo 4. avgusta, da bo v septembru predsednik SKD Lojze Peterle na obisku v Kanadi. Pobuda za razrešitev generalne državne tožilke Zdenke Cerar ostaja aktualna Na tiskovni konferenci Slovenske ljudske stranke je strankin član in minister za pravosodje Tomaž Marušič dejal, da je še vedno aktualna pobuda o razrešitvi generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Pobudo za njeno razrešitev - naslednica je prejšnjega tožilca Antona Drobniča, ki je bil med drugo svetovno- vojno pri domobrancih in je služil na tem mestu celih 8 let, kolikor je trajal njegov mandat - sta vložila prav Marušič in pa podpredsednik vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik. Kot je povedal Marušič, bo vlada o pobudi razpravljala konec septembra. - Krajše vesti - Cene mirujejo - V mesecu julija se cene niso spremenile. Državni statistični urad je sporočil, da so cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih ostale nespremenjene oziroma na junijski ravni. V primerjavi z lanskim julijem so bile višje le za 1,3%, glede na minuli december pa so se celo znižale za 0,3 odstotka. Sirjenje števila žrtev vojnega nasilja - Poslanec SLS Franci Rokavec je v zakonodajni postopek vložil predlog, po katerem bi razširili zakon o žrtvah vojnega nasilja tudi na osebe, ki jim je bila po naključju porušena hiša ali stanovanje in so morali prebežati na druga območja zaradi zavezniških vojnih akcij proti okupatorju. Hudo neurje - Nevihta, ki se je razdivjala pretekli petek zvečer, je na Štajerskem pustošila. Voda je zalila več kot dvesto hiš in veter je ruval drevesa in odkrival strehe. Najhuje je bilo Šentilju in Kungoti. Vedo, da PREDOR ZAČELI VRTATI - Vsi, ki so kdaj morali čez Trojane, do-d1*111 konec*1 S° Zast°j' pogostni, predvsem v poletnem času. Čez dobri dve leti bo J^ho Cev c' Pretekli teden so gradbinci začeli vrtati nov trojanski predor oziroma j^k'scih Vocevnega predora skozi hrib Jasovnik, ki bo dolg 1643 metrov. Na - bt>bina na teJ trasi delajo 24 ur na dan, tudi ponoči v soju reflektorjev. Ker hi*' '*kopa|j a,”ata> jo bodo pri izkopu morali minirati. Predvidevajo, da bodo na ^0ČHiCa ?tiri metre predorske cevi. Še ta mesec bodo začeli vrtati tudi predo-bo dolg 766 metrov. Rok za dokončanje vseh del je 28 mesecev. Iz Clevelanda in okolice Piknik to nedeljo— Gre za piknik župnije Marije Vnebovzete na Slovenski pristavi. Pričetek bo ob 12. uri s sv. mašo, sledilo bo kosilo, za ples in zabavo bodo igrali Veseli godci, na odru bodo nastopili . tudi plesalci Kresa. Vse podrobnosti o pikniku najdete na str. 8. Prodaja peciva— To soboto ima Oltarno društvo pri Mariji Vnebov-zeti prodajo krofov in peciva, to v dopoldanskem času v šolski dvorani. To soboto dopoldne ima prav tako prodajo krofov in domačih rezancev Oltarno društro pri sv. Vidu, ob običajnem času in v običajnih prostorih. Piknik upokojencev— Prihodnjo sredo, 18. avgusta ima piknik Federacija upokojenskih klubov. Vse informacije dobite na 440-944-0172 oz. 216-732-9231. Novi grobovi Mary J. Boštjančič Dne 9. avgusta je v Mt. Joseph negovališču v Eucli-du preminula 67 let stara Mary J. Boštjančič iz Eu--clida, rojena Zandar, vdova po 1. 1982 umrlem Antho-nyju, sestra že pok. Willia-ma. Pogreb je bil 11. avgusta v oskrbi Dan Cosic pogrebnega zavoda s pokopom na Whitehaven pokopališču. Frances Zgonc Dne 9. avgusta je v Western Reserve Hospice House-u v Clevelandu umrla 88 let stara Frances Zgonc, rojena Boyce, mati Jamesa, 4-krat stara mati, 3-krat prastara mati in sestra Jean Fabian in Alice Boyce. Privaten družinski pogreb je bil v oskrbi Co-sicevega zavoda s pokopom na Vernih duš pokopališču. John W. Celesnik Umrl je 83 let stari John W. Celesnik z Mentorja, prej živeč v Clevelandu in Greensburgu, Pa., vdovec po Mary, oče Donne, Michaela, Judith Lembach, Johna in že pok. Jamesa, 7-krat stari oče, 8-krat prastari oče, brat že pok. Margaret Himler, Sylvestra in Franka, zaposlen pri GM obratu na Coit Rd. v Clevelandu 32 let, do svoje upokojitve 1. 1982. Pogreb je bil 9. avgusta s sv. mašo v cerkvi sv. Bartolomeja v mestu Crabtree, Pa. s pokopom na Kalvarije pokopališču v mestecu Unity Twp. v Pennsylvaniji. 50. obletnica prihoda— Letos poteka 50 let od prihoda prvih slovenskih beguncev iz evropskih taborišč v ZD. Slovensko ameriški svet bo v spomin te obletnice in v zahvalo vsem sponzorjem, ki so ta prihod v Ameriko omogočili, priredil spominsko slovesnost na Slovenski pristavi v nedeljo, 22. avgusta. Ob 11. uri bo zahvalna sv. maša, nato bo na voljo kosilo. Ob 3h pop. bo kulturni program. Vsa slovenska javnost lepo vabljena. (Gospodinje so lepo na-prošene za pecivo.) Več v dopisu na str. 10. Pristavski dan— V soboto, 21. avgusta, prireja Odbor Slovenske pristave zabavo s plesom. Začetek bo ob 6h zv. Najprej bo goste zabaval Matiček s svojimi muzikanti, nato bodo igrali pozno v noč Veseli godci. Večerja bo servirana ob 6. uri. Vsi prisrčno vabljeni. Koncert na Pristavi— Ansambel Nagelj iz Kamnika, Slovenija, bo imel koncert na Slovenski pristavi v petek, 27. avgusta, ob 7.30 zv. Po koncertu bo ansambel igral za ples. Že pred koncertom, od 5.30 do pričetka koncerta, bo na voljo večerja (pečeni piščanec oz. čevapčiči). Vstopnice boste dobili pri vhodu na SP. Cena je $5 za člane in $9 za nečlane. Vsi vabljeni. Zahvaljuje se— “Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste se me spomnili v času mojega okrevanja od 3-kratne “bypass” operacije, posebno pa za vaše molitve, obiske, klice, darila, cvetje in bodrilne kartice. Posebej še č.g. Ralphu Robertu in č.g. Jožetu Božnarju za obiske. Naj Bog vam vsem obilo poplača. Hvaležna, Joži Jakopič.” Spominski darovi— Ga. Rose Rogers, Euclid, O., je darovala $20, v spomin staršev Johna in Frances Grill. Ga. Anica Tašner, Westchester, 111., je darovala $10, v spomin moža Otmarja. Ga. Milena Dovic, Cleveland, O., je darovala $10, v spomin moža Milana. Hvala vsem! V tiskovni sklad— Ga. V. Globokar, Cleveland, O., je darovala $25 v podporo našemu listu. Ga. Doris Sadar, Willoughby Hills, O., je darovala $20. Hvala lepa! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 - Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English Editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis b! Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države Amerike in Kanada: $30 letno za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 letno (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent currency Slovenia: $160 per year (air) AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, Ohio. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 31 August 12, 1999 Evropa za tretje tisočletje-v njej bo tudi Slovenija... Po drugi svetovni vojni je vzrasla evropska ideja in se nato skozi naslednja desetletja vedno bolj razvijala. Svet, posebno še stari kontinent, se je začel vedno bolj zavedati, da mora med narodi priti do pozitivnega sodelovanja in sožitja, če hoče še sploh obstati. Začelo se je z velikopoteznimi načrti za združevanje Evrope, ki so danes že postali obetavna stvarnost. Winston Churchill, Konrad Adenauer, Robert Schumann, Alcide De Gasperi, Paul-Henri Spaak in Jean Monnet - to so bili gotovo med prvimi evropskimi državniki, tvorci sodobnega procesa evropske integracije. Nedavno se je v Strasbourgu sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni evropski parlament. Na seji so morali poslanci predvsem izvoliti predsedstvo s predsednikom na čelu. Prav tako se je parlamentu predstavila nova Evropska komisija, ki ji predseduje (bivši italijanski premier, op. Ur. AD) Romano Prodi. Novi predsednik evropskega parlamenta je sedaj Nicole Fontaine, predstavnica Evropske ljudske stranke, ki bo v svojem mandatu (dve leti in pol, nato pride po praksi do zamenjave) predstavljala skupno ljudsko (krščansko-demokratsko) stranko in liberalce. Nova predsednica je druga Francozinja na tem mestu. Pred njo je bila to Simone Weil. Kaj pomeni danes evropski parlament? Zadnje junijske volitve so že petič odraz ljudske volje volilcev, ki so izvolili svoje evropske poslance v Strasbourg oz. Bruselj. Podobne ugotovitve bi lahko veljale tudi za Evropsko komisijo, ki jo vodi predsednik Romano Prodi. Navidezno izgleda vse po začrtanih poteh, vendar je v sedanji evropski konjunkturi že precej novega na obzorju. Začnimo z evropsko vlado (komisijo). Ta je stvarni izvršni organ ali vlada politične Evrope. Sedanji “premier” je skušal kar se da samostojno sestaviti svojo vlado, čeprav je moral računati pri določitvi komisarjev tudi na posamezne vlade držav Evropske unije. Do vidnejšega zapleta je recimo prišlo pri imenovanju nemških komisarjev (2), ki pripadata oba vladajoči Schroderjevi socialistični stranki. Verjetno bi tudi Prodi raje videl še predstavnika CDU (krščanski demokrati), stranke, ki je danes (po Helmut Kohlovem porazu) v opoziciji. Sicer pa so za italijanskega predsednika Evropske komisije nastale delne polemike že v Italiji, ko je Rim izbral dosedanjega komisarja Montija namesto radikalne predstavnice Bonino. Druga stvarnost pa je evropski parlament. Tu je bila izvoljena, kot že rečeno, Francozinja Nicole Fontaine. Ta se je pred kratkim sestala tudi s predsednikom slovenskega parlamenta Janezom Podobnikom. Predsednica evropskega parlamenta Fontaine je že večkrat izjavila, da je za čimprejšnjo širitev Evropske unije. V tem okviru bo Ob petdesetletnici prihoda v ZDA CLEVELAND, O. - Letos mineva petdeset let od prihoda prvih slovenskih beguncev iz evropskih taborišč v Združene države. Bilo je štiri leta po koncu druge svetovne vojske. Večina nas je morala zapustiti domovino v zadnjih dneh vojske, po štirih letih okupacije in komunistične revolucije, ki je komunisti niso začeli v nobeni drugi evropski državi, ampak le v Sloveniji in na ozemlju bivše Jugoslavije. Revolucija ni bila boj za osvoboditev, ampak je bila boj za o-blast po vzoru boljševiške revolucije v Rusiji leta 1917. Za nami so bila štiri leta preživeta v pomanjkanju, strahu, trpljenju, bojih, žrtvah in izgubah najdražjih. Za nami je bila težka begunska pot preko Ljubelja in še zadnji boj s partizani ob Dravi. Pa še ni bilo konec. Prišlja je vetrinjska tragedija s Teharjami, Kočevskim rogom in pokoli po vsej Sloveniji, podobno kot zadnje čase na Kosovu. Potem smo še čakali štiri leta po taboriščih, ki pa nikakor niso bila popolnoma izgubljena. Imeli smo šole: ljudske, obrtne, gimnazijo in možnost vpisa na graško univerzo. Imeli smo obrtne delavnice, našli zaposlitev izven taborišča in imeli veliko prosvetnega življenja in delovanja. In z nami je bila Matija Božja z Brezij. Videla je naše tegobe in uslišala je naše prošnje. V vsej grozni zapuščenosti in osamelosti nas ni zapustil troedini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Na Slovenijo je padla senca temne strani meseca. Na Slovenijo je legla noč morije, sovraštva, uničevanja, brezpravja, laži, nasilja, in v takšnem vzdušju naj bi začela rasti “nova” slovenska družba in “nov” slovenski človek. Nam pa so se odprla vrata v Združene države Amerike, v svoboden svet, v svet brez nasilja. Nismo pričakovali nebes, ki jih pač ni nikjer na tej zemlji. Pričakovanje nebes na zemlji je gola utopija. Prišli smo v odprto družbo, ki je vsakemu omogočala, da se Cvetlice na Orlovem vrhu CLEVELAND, O. - Precej časa je že minilo, odkar je bilo kupljeno zemljišče v kraju Harpersfieldu pri Genevi, Ohio. Zamisel je bila s strani novonaseljencev, ki so prišli iz Slovenije v to deželo pred zavladanju hudobije. Želja teh ljudi je bila, da bi se v poletnem času srečali in po-razgovorili. Kraj, kjer bi si obujali spomine na mladostna leta v rojstnem kraju. Temu zemljišču so dali ime Slovenska pristava. Veliko je bilo prostovoljnega dela, da so ta kraj očistili in zgradili poslopje, bazen in igrišča. Ta prostor je sedaj v stanju, da nam je v ponos. Med tem časom je bila tudi želja med obiskovalci, da bi se postavilo znamenje ali kapelica, tako kakor je bilo po vaseh v domačem kraju. Osnoval se je odbor in postavil kapelico. Temu kraju so dali ime Orlov vrh, tam so bili pokopani na Gradu v Ljubljani padli domobranci. Ta kapelica nam služi vsako leto za Spominsko proslavo za naše padle domobrance. Ves prostor je bilo potreba očistiti grmovja in vsaditi mlade smrekove sadike, da je ta kraj zgledal prijazen in čist. Za cvetlice pri kapelici je skrbela gospa Marija Prosen z možem Janezom. To je delala skoro 20 let, dokler ni opešala. Odpirala je v nedeljah kapelico, da so ljudje lahko prižigali svečke v spomin na svoje drage. Odbor se ji je zahvalil za to delo, ki ga je opravljala z ljubeznijo. Pred nekaj dnevi nas je zapustila, spominjali se je bomo. Počivaj v miru v tej Tvoji novi domovini, draga Marija Prosen! Tabor DSPB - S.V. gotovo tudi republika Slovenija našla eno od prvih mest. Prepričani smo, da bo s tem - in z vstopom drugih novih članic - Evropska unija zapolnila dolgoletno vrzel (ki je seveda ni pripisati njej) in tako omogočila vstop v politično Evropo zlasti državam slovanskega sveta. Le tako bo Evropa res lahko odražala pristno podobo svojega etničnega in kulturnega sestava. V novem parlamentu v Strasbougu sedi prvič tudi slovenski evropski poslanec iz Italije. Le -škoda, da ni pristen izraz celotne slovenske manjšine. Ta je namreč zlasti preko slovenske stranke že vsa leta kandidirala skupno z ostalimi manjšinami v Italiji lastne predstavnike, ki pa niso - včasih za las - mogli vstopiti v evropski parlament. Vse to bo brez dvoma že prišlo na dan v novem tisočletju, ko bo Evropa bolj in bolj našla svojo pravo podobo in mesto tako v notranjem kot v zunanjem pogle-du- Andrej Bratuž NOVI GLAS, Trst/Gorica, 5. avgusta 1999 po svojih darovih, po svojih močeh uveljavi in živ. dostojno s svojo družino v svojem domu. Nas ni gna' v Ameriko gon po pro®0' ženju in bogastvu, ampa' hrepenenje po svobodi 10 spoštovanju človeškega do stojanstva. Tisto, kar je 10 talitarni režim odrekel Slo vencem v domovini. Zato je pravilno, da sc ob tej petdesetletnici spo mnimo in zahvalimo vsem Amerikancem, slovenski® in neslovenskim, ki so na"1 takrat odprli vrata v A®e riko in spremljali z raza mevanjem naše prve kor ke po Ameriki začenši predsednikom Trumano® ki je nagovoril kongres, ‘ je sprejel prvi zakon za vselitev evropskih begu®/ v ZDA, pa do katol^ Cerkve, lemontskih francl. škanov, Slovenske lige’ s° Ametist eznik°v venskih župnij, Domovine in posam1 z Antonom Grdino na ^ dolge, dolge vrste, ki nekatere od njih imen 1,1 ne vemo. . Slovenski ameriški pripravlja spominsko s° snost, ki bo 22. avgusta Slovenski pristavi. Ob ^ stih dopoldan bo ob sr minski kapeli zahvalna maša, ki jo bo darov3^ ^ pater Bernardin uri P°' OEM iz Lemonta. bo kosilo. Ob tretji poldan pa se bo začet seben program z g°v0 ^ g. prof. Vinka LipoV^ nastopom naših Korotana, Lilije, Fantov na vasi in Pa da obeh slovenskih *°' sVel Slovenski ameriški 6. vabi vse Slovence iz -y, landa in okoliških kr . kot tudi tiste, ki bi u Lv li priti iz oddaljenih ^ (e v ZDA, da se udeležuj spominske svečanosti- ■ naš mlajši rod, naši 0 ^ zaPJ. naši vnuki, vedo, ^TT- je i, Kaj njih dediščina, in in se znašli v Ameriki, k\ preteklost njih stan® ^Ij dedov, in da bodo s^elo spoštovali in ljubili ^ svobode in človeškeg stojanstva. sve‘ Slovenski amer'- v BRALCI , AMERIŠKE DOMOV'^ PRIPOROČAJTE E s tik ste zai gr; “n, N tar šo no, Ra kaj “ki to dot voj; bil nio nk] stol Prv se ni re ia. izse strij K Sran Slov v Pov ,3na %, ttis skili Velik 111 a riki. Bi kin % S % % Si. >0 SVO- in živi ižino v li gnal premo-ampaž odi in ja deje to-el Sleda se :i spo-, vse® enski® ;o na® Affle' raz® kora-enši s nano®’ ds res, I. del Slovenska kultura v ZDA Predavanje pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu 7. maja 1999 - ❖ Slovenska kultura v Ame-, ' tSega nazaj v prejšnje začelJe’ t0 ^ v čas’ ko 80 era prihajati prvi emi-n 1 slovenskega rodu v "»'»"deželo, tan» namen danes našo k10 0^^elati vso to nano 0?at° kulturno dedišči-Rad Kj tere je ogromno. , 1 Pa omenil vsaj ne- "knitn^Va^ne-i8*k slovenskih to Urn‘kov”- Razdelil bi dobo3 dVa dela in sicer v Vojn,, f*611 drugo svetovno Ki10 V dob« Po njej. bil ,Sem že omenil, je ttočan na?ih naseljencev njega •Protl koncu Prejš- stoletja 'n ,V ZaČetku tega Prv; ’ Ze 0 močan pa po se DrpVe|t0vni vojni, ko so ni p . jevali v veliki veči-te iz krajev, kate- ja. Vpi-?bila v P°sest Itali- i2Seli’o tudiS1°VenCeV 56 je strjjg Udl se iz stare Av- Kc Srjgj Je ^ilo takrat skoraj ^0vene° Slovan ali iri P°' el P°' voto«1 10 * l#V s6ve- i . svet cieve- crajeV’ kraieV in 16 Išaj jtrod' • §0 ;aJ n kaj! >v 1,1 . bo') leže10 , dt>' pv ) 6 /0^' 0go ^ kot za AvstnJ- Sl°Vence- ^utili Pa IWrebo po medsebojni ^avij11051* 'n začeli so us-s%0 atl Pevske zbore, po-^ajib ^frkvene. V mnogih Piisijr. ^nierike je namreč Vd"aril0” veliko sloven-Velik0 nhovnikov, ki so zelo 111 amp,r!,SPevali k slovenski CCriski kulturi v Ame- b ^ani ^faga Ns« bili misijonar Sitie' r Urk KaPPus iz % , 0nce, Oton Skola Sh Čebulj. msgr. tuni, h, George (Jurij) Andrej Smrekar, Ipi,61! °FM, Kazimir klPM in še dru- H "“go gjSšek { ^red Pa leti sem za- ^d’ v Colorado, j S°to,0 [°p- “r. AD: Tu ^lknP00mota v rokopi- v ‘»di , JS mesto Lead-l5 v/0v a'nkujšnja nekda- k] fari t0 fara > In na e deloval znani gospod Trunk, ki je je umrl star 100 let, takrat najstarejši katoliški duhovnik. Veliko Slovencev je živelo tam in so bili zaposleni v rudnikih živega srebra. On je sam poslikal notranjost cerkve in je pod stropom napisal Očenaš v slovenščini. Tudi pevski zbor pri tej fari še vedno poje za božič slovenske božične pesmi, čeprav ne vedo, kaj pojo. Dandanes tam stanujejo večina Mehikanci, Slovenci so ali pomrli ali pa so se izselili. Da Slovenci radi pojemo, je dokaz to, da je do druge svetovne vojne delovalo v Ameriki čez petdeset pevskih zborov. Mnogo jih je preživelo petdeset ali šestdeset let. Na začetku so se Slovenci organizirali v bratske organizacije kot so KSKJ (Kranjsko slovenska katoliška jednota), SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota), AMLA (American Mutual Life Association ali po naše Slovenska dobrodelna zveza). Vse te organizacije ali društva so imele podružnice po vsej Ameriki, kjerkoli so prebivali Slovenci. Zato večkrat lahko berete v Ameriški domovini “Društvo sv. Jo- . žefa št. 169 KSKJ, Cleveland”. To pomeni, da je to društvo podružnica KSKJ v Clevelandu. In tako dalje. Vse te organizacije so imele namen pomagati Slovencem v slučaju bolezni in smrti. Vse pa so bile tudi podlaga za razne druge kulturne organizacije: pevske zbore, dramske skupine, tudi telovadna društva in mladinske organizacije. Naj vam naštejem nekaj imen. Pevsko in dramsko društvo “Domovina” v New Yorku pred drugo svetovno vojno. Pevski zbor “Slovan” * iz Chicaga, Pevsko in V PRIPRAVI NA BEATIFIKACIJO SLOMŠKOV LOGOTIP nastopatae\ e'OV' ki lahko ^kinsa|aSiPmškovihini- Čfki A : °^kovega citata. s,°mškn, M sta in'C'alki Pa stam^a 'menA Hkrati 8ram Nj d' Marijin mono-8ram ftvlOVonasta|i mono- | Marijo. Črka S je v kompo-! ziciji postavljena tako, da s svojimi mehkimi linijami izrisuje pramenček, pri tempa je del črke S oblikovan kot vinska vitica (Janez, 15,2-8) kot simbol Slomškovega duhovniškega posvečenja. V vrhu črke A je središče očrtanega kroga, ki obsenčen poudarja misel luči in hkrati pred-! stavlja hostijo oz. Slomškovo popolno predanost Bogu. Logotip izrisuje silhueto oljne svetilke, ki v svetopisemskem pomenu simbolizira Slomškovo poslanstvo. dramsko društvo iz Pittsburgha, Pennsylvanija. Moški pevski zbor “Prešeren” v Pueblu, Colorado. Slovenski pevski zbor “Prešeren” v Chicagu, Illinois, cerkveni pevski zbor pri “Cerkvi Jezusovega -Rojstva” v San Franciscu, Kalifornija in pa zbori iz Clevelanda in soseščine, zbor “Lira” fare sv. Vida, slovensko pevsko društvo “Ilirija” pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, pevski zbor “Zvon”, katerega je vodil Ivan Zorman v Newburgh, Ohio, Pevski zbor “Jadran”, . Slovenski mladinski pevski zbor (sfcdaj je to Circle 2 SNPJ), Pevsko društvo “Zarja” in pa dobro poznana “Glasbena matica” v Clevelandu. Po poročilih Franka Česna, znanega kroničarja, je bilo v Clevelandu ustanovljenih - seveda ne vsi ob istem času - najmanj 41 pevskih zborov. Od teh jih je ostalo le nekaj. Preminuli so Zorislava, Adria, Zvon, Edinost, Soča itd. Dramske skupine so pa bile: Dramsko društvo “Ivan Cankar”, Dramsko društvo “Triglav”, ki je bil nekaka protiutež prejšnjemu levo usmeijenemu društvu, Dramsko društvo “Slovenija” iz Barbertona, Ohio, Slovensko dramsko društvo “Ivan Verovšek”, Slovensko dramsko društvo “Krka” iz Newburgha, in pa dramsko društvo “Lilija”. Poleg tega so Slovenci organizirali tudi več orkestrov in godb. Ena prvih je bila ustanovljena leta 1898 “Austrian Cornet Band” pod taktirko Ivana Zormana st. Člani so bili vsi Slovenci, a so se imenovali “Austrian” zaradi omalovaževanja Slovencev in Slovanov. Slovenska godba “Zvon” v Indianapolisu, Indiana, in Slovenska šol- G. Frank in ga. Milka Kregar praznovala 50. obletnico poroke V nedeljo, 1. avgusta, sta praznovala 50. obletnico poroke g. Frank in ga. Milka Kregar s 1575 Norwood Ave., Girard, Ohio 44420. Sv. maša je bila v cerkvi St. Rose, maševal je msgr. Martin Susko. Po maši je družina imela pojedino pri Metro Plex Centre. Slavljenčeve hčere in zeti so priredili družinsko slavje. Hčerke in zeti so: August in Maria Selak, Michael in Anka Krakora, vsi iz Girarda, Vinko in Martha Rozman z Richmond Hts., ter Thomas in Dori Fooy iz Warrena, Michigana. Slavljenca imata pet vnukinj in šest vnukov, in vsi ti so tudi pristopili in pomagali praznovati. Frank Kregar in Milka Kozina sta se poročila v cerkvi Maria Saal na Koroškem, Avstrija. Poročil ju je Milkin brat, č.g. Vladimir Kozina. Čestitke, očka in mama! Tvoji otroci ter zeti, vnuki in vnukinje ska godba v Jolietu, Illinois. Tudi telovadna društva so bila ustanovljena, kot “Orel” in “Sokol” v Clevelandu in “Sokol” v Wauke-ganu, Illinois. Zelo razvit je bil tisk. Naj vam jih nekaj naštejem: Glas naroda, Slovenija, Enakopravnost, Proletarec, Prosveta, Ave Maria, Čas, Socialistična zarja, Glasilo KSK Jednote, Glas Svobode, Amerikanski Slovenec, Cankarjev Glasnik, Edinost, Nova doba in pa Ameriška domovina. V vse te časopise, dnevnike in mesečnike pa je pisalo precejšnje število znanih in neznanih pisateljev in pesnikov. Med najbolj znanimi naj vam omenim samo nekaj teh, ki so veliko pisali v takratne časopise in vplivali na mnenja Slovencev v Ameriki. Najbolj znan je vsem Louis Adamič. Ves PROGRAM OBISKA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. Maribor, 19. septembra 1999 - ob 10. uri prihod na mariborsko letališče; - ob 11. uri slovesna maša in Slomškova beatifikacija na prizorišču pri Betnavskem gradu; - popoldan kosilo in počitek v škofijskem domu v Mariboru; - ob 17.30 molitev na Slomškovem grobu v stolnici in srečanje z delegati slovenske sinode; - pred odhodom v zgradbi mariborskega letališča srečanje s predsednikom države in mariborskim županom; - ob 19.30 odhod letala v Rim. Med 7. in 11 .uro bo na prizorišču pri Betnavskem gradu duhovno-gla-sbeni program, s katerim se bomo pripravljali na srečanje s sv. očetom. čas je bil velik podpornik Tita in bil proti vsem, ki so se Titu uprli. Zelo je bil znan tudi med ameriškimi književniki, saj so ga smatrali kot “genija” visoko nad vsemi drugimi Slovenci v Ameriki. Frank Kerže, rojen v Sloveniji, tam študiral in je bil član kluba “Sloga”. Veliko so vplivali nanj Cankar, Kette, Murn. Prišel je v Ameriko 1. 1904 in delal kot časnikar za Glas naroda, Glasilo SNPJ in Prosveta. Urejal je tudi prvi humoristični časopis v Ameriki “Komar”, “Naš gospodar” in “Čas”, takratni vodilni literarni mesečnik. Ana Praček Krasna iz Vipavske je prišla v Ameriko 1. 1920 in objavljala pesmi v Prosveti, Proletarcu, Mladinskem listu, Ameriškem družinskem koledarju, Cankarjevem glasniku, Enakopravnosti in Glasu naroda. Etbin Kristan je bil urednik več progresivnih socialističnih časopisov kot Ameriški družinski koledar, Proletarec in Cankarjev glasnik. Objavil je mnogo pesmi, kratkih povesti in novel ter ducat močnih dram. Bil je dober govornik in je obiskal preko sedemsto slovenskih naselbin po Ameriki. Imenovali so ga največji Slovenec “novega časa”. Umrl je 1. 1973 v Sloveniji. Zelo znan je bil Ivan Molek, časnikar in tudi urednik časopisov Glasnik, Glas svobode, Proletarec in Prosveta. Bil je socialist in (dalje na str. 12) Velika romarska središča v razcvetu Slovenci - romarski narod? VINKO POTOČNIK Raziskovalci verskega živ-■ Ijenja že nekaj let ugotavljajo porast vernosti in zanimanja zanjo. To je mogoče opaziti tudi v romarskih središčih, saj so vedno bolj obiskana. V tujini in tudi v Sloveniji število romarjev iz leta v leto raste. Čeprav nekatera manjša romanja (cerkvice krajevnega značaja) zamirajo ali jih ljudje nimajo več za romarske cerkve, so velika romarska središča v razcvetu. Mnogi se sprašujejo, zakaj ljudje hodijo na romanja. Ali gre pri tem za verski turizem? Koliko ljudi je v Sloveniji že sploh kdaj bilo na romanju? V raziskavi vernosti Auf-bruch so vprašani odgovorili na naslednji vprašanji: Ali ste kot otrok bili kdaj na romanju? Ali ste v preteklih šestih ali osmih letih bili kdaj - in kako pogosto - na romanju? Iz odgovorov je mogoče ugotoviti, da je bila v otroštvu na romanju skoraj polovica vseh vprašanih (natančno 47%). Doživeli so romanje, imajo romarsko izkušnjo. V svojem o-troštvu je bilo na romanju 61% starejših (tistih, ki imajo sedaj nad 60 let), v starosti od 45 do 60 let jih je polovica doživela to izkušnjo, mlajših (sedaj starih od 18 do 30 let) pa 34%. V mestih ima 36% ljudi otroško romarsko izkušnjo, na podeželju pa več kot polovica (60%). Od tistih, ki so dosegli srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, je bi- V blag spomin Ob 19. obletnici smrti našega dragega ata in starega ata ALOJZIJ RUS Umrl je 14. avgusta 1980. V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam; v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Francka, Marija, Ivanka, Tončka - hčere z družinami; France, Ivan, Stanley Joseph, Tony - sinovi z družinami. Willoughby Hills, O., 12. avg. 1999 lo v otroštvu na kakšnem romanju 37%, ostalih pa 55%. Na vprašanje, ali so bili v zadnjih letih (torej po osamosvojitvi Slovenije in demokratičnih spremembah) kdaj na romanju, je dobra tretjina (34%) vprašanih odgovorila pritrdilno. Med mladimi (18-30 let) jih je bilo v zadnjem času na romanju 25%, starih od 30 do 45 let 28%, starih od 46 do 60 let 42%, starejših nad 60 let pa 44%. Od vseh teh jih je bila ena tretjina na romanju enkrat, ostali pa večkrat. Razen pri najmlajši generaciji, med katerimi je več tistih, ki so se le enkrat podali na romarsko pot. Primerjava med podatki o romanju v otroštvu (to Slovenska kultura v ZDA (nadaljevanje s str. 11) » dober pisatelj. Znane so knjige “Dva svetova”, “Veliko mravljišče” in “Sesuti stolp”. Marie Prisland je ustanovila glasnik “Zarja-The Dawn” za Slovensko žensko zvezo, katero je ustanovila leta 1926. Veliko pa je pisala tudi v Amerikan-ski Slovenec in tudi v Wisconsin Magazine of History. Janko Rogelj je prišel v Ameriko leta 1913 in je bil prvi urednik “Enakopravnosti”; napisal je več kratkih povesti kot “Kruh in srce”, “Skrivnostni klic” in “Svoji k svojim”. Nadaljevanje prihodnjič Vzeto iz Svobodne Slovenije, 15. julija 1999. V BLAG SPOMIN 3. OBLETNICE SMRTI našega ATA, STAREGA in PRASTAREGA ATA (Opi-ja) ter STRICA FRANK ŠEPIN Umrl je 15. avgusta 1996 Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad. Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš. Žalujoči ostali: Hčerki: Anna Klammer Boštjančič, Veronika Janežič z družinama 10 vnukov, 22 pravnukov in ostalo sorodstvo. pomeni romanja pred toliko in toliko leti) in romanji v tem desetletju sicer kaže, da je tistih, ki hodijo na romanja, zdaj nekoliko manj, vendar ti romajo pogosteje. Zanimivo je tudi, da se na romanja ne podajo le verni ljudje. Ena petina tistih, ki o sebi trdijo, da niso verni, je izjavila, da so bili v otroštvu na romanju (od neodločnih pa 35%). Dobrih 5% neverujočih pa je romalo tudi v zadnjem času (neodločnih 23%). Ali smo Slovenci po prikazanih podatkih romarski narod? Nekaterim se bo zdejo, da romarjev ni veliko. Če pa pomislimo, da se ima za verne nekaj nad polovico prebivalcev Slovenije, je podatek o romarjih visok. To potrjuje tudi primerjava z razširjenostjo romanj v srednjeevropskem prostoru. Glede romanj (nekoč, v otroštvu in tem desetletju) je daleč na prvem mestu Litva. Sledi ji naša sosedi Hrvatska, njej pa le z malo nižjimi rezultati Slovenija. V vseh ostalih deželah je romanje manj razširjeno. Celo v katoliški Poljski je delež romarjev (nekdaj in danes) komaj nekaj nad polovico slovenskega. In zakaj se ljudje podajajo na romanje? Najpogosteje srečamo dva poglavitna razloga. Najprej potrebo po očiščenju. Že s tem, ko človek zapusti domači kraj, se poslovi, oddalji, delno odmre staremu življenju. V romarskem središču pa išče predvsem doživetje svetega. Čeprav je domača cerkev ravno tako sveta kot romarska, sčasoma postane vsakdanja. Na romarskem kraju pa je lažje doživeti, da je sveti kraj nekaj izrednega. Obogaten s tem doživetjem, se romar vrača v svoj kraj. NOVI GLAS, 29. VII. 1999 (po Družini 18. VII. 1999) V Sloveniji tudi letos uspešni pri maturi Na gimnazijah v Sloveniji je skladno s šolsko reformo letos petič potekala matura. Na 133 srednjih šolah (gimnazijah) v državi je od skupaj 8.986 kandidatov opravilo zrelostni iz- pit 7.410 dijakov (86.02%). Kar 25 gimnazijcev (17 deklet in 8 fantov), največ doslej, je doseglo vseh 34 točk. Neuspešni so bili 1.204 dijaki, ki bodo maturo lahko ponavljali v jesenskem roku. Ob razglasitvi izidov je državni sekretar Alojz Pb' ško poudaril, da je matura eden najuspešnejših šolski projektov, ki uživajo ugle v javnosti. Dr. Sergij Gabr šček, direktor državnega 12 pitnega centra, pa je P°ve dal, da se je maturitetni« predmetom - bilo jih je ■) - letos prvič pridružila gr ščina. V srednjih šolah je le'05 prvič bodisi z maturo a pa z zaključnim izpitom tega je opravilo 7.452 četr tošolcev - končalo sredo)6 šolanje več kot 15 tisoč 1 jakov, torej bo vpis na o e univerzi in na druge viso *-šole v prihodnjem letu rekorden. NOVI GLAS, 29. jul l" Prijatel’s Pharmacy . Clair & E. 68 St. 361 f ' IZDAJAMO TUDI ZDRAVIT. V RAČUN POMOČI DR2A V LJUBEČ IN HVALEŽEN SPOMIN 1914 1999 V globoki žalosti, a vdan v božjo voljo, sporočam vsem znancem in prijateljein» ^ je v Gospodu zaspala moja draga žena MARIJA PROSEN, rojena Šporar Po težki bolezni, jo je Bog poklical k Sebi dne 13. julija 1999. Marija je bila foje' na 20. marca 1914 na Raščici pri Velikih Laščah. Bila je hčerka edinka. Vzgojen® kot dobro krščansko dekle, je bila polna ljubezni do Marije, Boga in Slovenski naroda. Zato je bila trn v peti domačim komunistom in je samo po čudežnem 1,3 ključju ušla smrti. Po koncu vojne je 4 leta preživela v begunstvu na Korošk®1?’ nato pa je vsa srečna prišla v Ameriko, kjer sva se oktobra 1958 poročila in sre., no preživela čez 40 let. Vsa leta je bila zvesta in delavna članica Oltarnega tva pri Mariji Vnebovzeti, društva sv. Jožefa KSKJ, Misijonske zveze in PristaV upokojencev. Člani vseh teh društev so se od Marije poslovili v pogrebnem ^y°d$ z molitvijo rožnega venca. Pogreb je bil 16. julija iz Želetovega pogrebnega zaV° v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš. Prisrčna hva^ č.g. župniku Janezu Kumšetu za darovano pogrebno sv. mašo in vso duhovno P moč Mariji v času njene bolezni. Prav tako prisrčna hvala č.gospodom duhovnik^ ki so somaševali pri pogrebni sv. maši: Viktorju Tomcu, Pavle Krajniku, Starcu, Tonyju Prosen in msgr. Franciju Petriču, ki se je od Marije pri sy- ^ tudi poslovil z lepim govorom. Zahvaljujem se predvsem najini dragi sosedi P° ^ Lojzki Zabukovec, ki je za Marijo tako lepo skrbela v dolgi bolezni. Hvala vsen1’,.te so Marijo obiskovali na domu in zadnjih 12 dni v bolnišnici. Zahvala vsem, 10 .j0 prišli Marijo kropit, vsem, ki ste se udeležili pogrebne sv. maše, in vsem, ki s° ^ spremili na pokopališče. Zahvala pevskemu zboru Marije Vnebovzete za petje pr'bfe maši. Bog povrni vsem, ki so darovali za sv. maše, za cvetje in darove v vnsf10 namene Mariji v slovo. Hvala gospe Julki Zalar in njenim pomočnicam kosilo po pogrebu. Poslal sem zahvalne kartice, a če sem koga pomotoma izP ga prosim, da ne zameri in s to javno zahvalo prejme mojo hvaležnost. DRAGA MARIJA. SONCE MI JE ZATONILO, UGASNILO JE TVOJE SRCE. POČIVAJ V MIRU, LJUBA ŽENA IN DRAGA VSEM. PO BOŽJI VOLJI NA SVIDENJE. Žalujoči mož Janez Cleveland, 15. avgusta 1999. “Upala sem, da ne bom izgubila glasu” Irena Majcen: Sproščene minute s Clintonom -Družboslovje ji ne diši, živi za matematiko Irena je v imenu slovenskih dijakov pozdravila predsednika ZDA. Ljubljana - Na matematičnih olimpijadah prevladujejo fantje in tudi največ medalj gre v njihove roke. Irena Majcen, dijakinja bežigrajske gimnazije, jim je letos v Bukarešti s še ne-M dekleti prekrižala račune. Pravzaprav si bo Irena zadnjih nekaj tednov za vedno vtisnila v spomin. Bronasta medalja iz matematike na olimpijadi in govor na Kongresnem trgu v cast predsednika Billa Clintona pač ne doleti vsakega dijaka. „ ^edemnajstletna Irena je Ze ničkolikokrat dokazala, da ^ sta v znanju moč in možnost. Na državnem prvenstvu v fiziki je enkrat zmagala, letos je osvojila tretje mesto. V matematiki, njenem najljubšem predme-^U’ je lani na državnem tekmovanju premagala vse ekmece, letos je morala Priznati premoč svojega so-^nlca. Redno in uspešno se Je udeleževala tudi tekmo-Vanj iz logike. Bo lanskem uspehu v Matematiki se je uvrstila v e ‘Po šestih nadebudnih Matematikov za olimpijado v Bukarešti, na katero se c, 2 Vrstnilti pripravljala na Bledu. Sprva v matematiki ni-eM bila tako uspešna, pr-yo mesto na državnem te- °vanju pa je bila odlo- čilna spodbuda za resnejši stik z njo. Priprave na Bledu niso preveč naporne, zlasti če se z nalogami, ki jih pričakuješ na olimpijadi, poigraš že doma. Mentorji nas opozorijo na določene matematične trike, sicer pa mi druženje z drugimi matematiki prija. Tam se počutim kot na počitnicah.” Odličje z matematične olimpijade Irena je bila zaradi priprav odsotna vsaj 200 šolskih ur, kar pa se pri uspehu ne pozna. Tudi 3. letnik je končala z odliko. Diši ji predvsem naravoslovje, manj družboslovje, z izjemo jezikov. “Nisem učenka, ki bi vse dneve presedela doma za knjigami in se učila. Sploh ne, rada sem v družbi sošolcev in prijateljev, predvsem fantov. Njihova družba mi ustreza, z njimi igram košarko in se pripravljam na matematične izzive.” Na julijski olimpijadi v Bukarešti je bilo približno 90 odstotkov tekmovalcev fantov, vendar so medalje osvojile tudi dekleta, med njimi Korejke. Tretje mesto si je Irena delila z vrstnico iz Jugoslavije. “Napetost pred tekmovanjem sem odrinila v kot in se že prvi dan sprostila ob igranju kart. Z ekipo smo Špance učili igre ena in se preizkusili v biljardu. Družila sem se še z Belorusi, najprijetnejši vtis pa so pustili Armenci.” Tekmovanje, pravi Irena, je minilo brez večjih naporov. Dva dneva s po tremi nalogami in štirimi urami in pol reševanja sta minila brez hujših naprezanj. “Pričakovala sem pohvalo, nad medaljo pa sem bila pozneje resnično navdušena. Najprej nisem niti verjela, a sem se prepričala, da je res. S kolajno se mi je pridružil tudi Matjaž Urlep z Gimnazije Lava v Celju. Po tekmovanju sva si imela marsikaj povedati. Uspeh sem z veseljem delila s prijatelji, ki sem jih spoznala v Bukarešti.” Vtisi iz Romunije Ireno je pred potovanjem v .Bukarešto marsikdo spraševal, češ kaj pa boš počela v tej revni Romuniji. “Romunija res ni bogata država, nasprotno. Ulice so zanemarjene, več hiš v mestu je porušenih, dohodki ljudi so pičli. O romunski bedi sem se pogovarjala z bosansko skupino. Rekli so, da so potovali skozi Romunijo in se od obupa nad revščino in slabimi cestami držali za glavo. Vendar to ni vplivalo na naše počutje. Romuni, zlasti mladi, so bili izjemno gostoljubni, sicer pa je ta država olimpijado gostila že petič.” So matematiki “piflarji”? Sploh ne! Irena je prepričana, da so predsodki o matematikih, ki da so navadni “piflarji”, zadrteži in zapečkarji, zgrešeni. “Semtertja seveda srečaš kakšnega, ki nosi očala, je nedružaben in ga zanima samo matematika, ampak ti so, verjemite, redki. Pač so, kakršni so.” Našo mlado sogovornico prihodnje leto čaka matura. Prav nič se je ne boji in pravi, da bo več časa namenila pripravam na novo olimpijado. Zeli si je, prav tako dobrega rezultata. Vse točke na maturi? “Mogoče. Že zdaj sem trdno odločena, da gremo po maturi na študij matematike. Ta veda je dovolj uporabna, da bom v življenju lahko našla ustrezno zaposlitev.” Mnogi so si Ireno zapomnili po njenem govoru ob obisku predsednika Clinto-rfa v Ljubljani. “O tem sta se ravnatelj Gimnazije Bežigrad in njegov pomočnik pogovarjala s šolskim ministrstvom. Sklenili so, da v imenu slovenskih dijakov predsednika ZDA pozdravim jaz. Kratek govor je sestavila mama. Všeč mi je bil, zato ga nisem spreminjala. Tremo sem imela, priznam. Bala sem se, da bom izgubila glas. Deževalo je, malce me je zeblo, pa še tresla sem se...” Ireni je uspelo in predsednik Clinton se je njenim besedam zahvalil. Pozneje se je z njeno družino slikal v šotoru in skupaj so preživeli nekaj sproščenih minut. “Veseli me, da so me poslušali in gledali tudi moji prijatelji in sošolci ter da mi tega nastopa niso Neradi pomislimo na bolezen in to še posebej takrat, ko skoraj vsa družba okrog nas in prevečkrat tudi mi sami v poletnih mesecih govorimo skoraj samo ali pa vsaj preveč o počitnicah. Počitnice sem in počitnice tja, počitnice gor in počitnice dol. Kje si bil na počitnicah in kam boš šel na počitnice, sta dve najbolj poslušani vprašanji v poletnih mesecih in v družbi, v kateri živimo, še posebej v mesecu avgustu. Kot da drugih skrbi ne bi bilo in tudi kot da nihče ne bi smel ostati doma. Vsiljiva vprašanja o počitnicah še posebej motijo in so celo žaljiva do tistih ljudi, ki jih je prav v teh mesecih doletela bolezen. Bolezen namreč ne pozna počitnic. Na žalost je tako, ker smo pač vsi ljudje podvrženi boleznim, pa tudi naj gre za prehodne gripe ali lažje virusne obolelosti, ali pa tudi za težje bolezni, ki vsakemu človeku spremenijo življenje, prevečkrat za vedno, gotovo pa vsaj za nekaj časa. Takrat se mora človek ustaviti, največkrat ležati v bolnišnici ali doma, kjer je v veliko napoto sam sebi in posredno tudi svojcem. Te dni bomo in smo že priče poročilom v sredstvih javnega obveščanja o tem, kako nekateri ljudje nesramno puščajo ostarele same zavidali.” Ko pozabi na šolo in prenekatero obveznost, gre s fanti rada igrat košarko. Z leto dni mlajšim bratom je trenirala tudi plavanje. Že dve leti ima tudi fanta, sošolca. Dobro se razumeta in Irena pravi, da ji je tudi on pomagal pri uspehu v Bukarešti. Zdaj se odpravlja na počitnice k babici, potem pa je na vrsti maturantski izlet na Malto. Aleš Čakš Nedelo, 1. avgusta 1999 doma, ker “morajo” sami na počitnice; slišali bomo, kako ostarele ljudi nasilno odpeljejo v bolnišnico, kjer jih “parkirajo”, kot se parkirajo stari avtomobili na avtoodpadih, na smetiščih; slišali bomo o tem, kako so gasilci vdrli v kako stanovanje v mestu in tam našli že nekaj tednov mrtvega ostarelega in osamljenega človeka, in še vrsto podobnih stvari bomo slišali, takih, ki niso v čast nobenemu človeku in še najmanj naši družbi. Naša, zahodna družba, ki sloni na krhkih in glinastih temeljih potrošništva in užitkarstva za vsako ceno in ob vsakem času, si seveda v svoji zaverovanosti vase in v svoj prav ne more privoščiti niti misli na bolezen. Prav zaradi tega boste videli vedno in povsod na prvih straneh modnih časnikov samo mlade in nasmejane ljudi, nikdar bolnika ali pa dolgih, molčečih vrst pacientov, ki do onemoglosti potrpežljivo čakajo na zdravniški pregled v naših (pisec živi v Italiji, op. ur. AD) bolnišnicah. To niso pravljice, to je stvarnost. Bolezen in bolniki so del naše vsakdanjosti in to tudi med počitnicami. Bolezen pride namreč takrat, ko jo najmanj čakaš, takrat ko nanjo nisi pripravljen, (dalje na str. 15) Irana Majcen r°gressive Slovene Women of America proudly offers the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes ^dress Ci '^State/Zip.......... “ftiber ordered _($ 15.00 + $3. S/H each book) , (in U.S. Dollars) "ecks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail i?35 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110 - O BOLEZNI - Pogovor z novim ambasadorjem znanosti RSIovenije prof. dr. Jožetom Krašovcem Sveto pismo je polno simbolike, ki je večna in ki jo najdemo v vseh kulturah Kdo je dr. Jože Krašovec? Če bi ga hoteli predstaviti zelo na kratko, bi morali povedati vsaj to, da je profesor Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljutbjani in štirikratni doktor znanosti, kot redni član Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetnosti pa je dvakratni akademik. Prvih pet let je bi! sopredsednik, leta 1985 pa predsednik koordinacijskega odbora za novi prevod Svetega pisma, imenovan slovenski standardni prevod. Objavili so mu šest strokovnih knjig, od tega pet v tujini, in 200 znanstvenih in strokovnih člankov. V okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je organizira! doslej največji mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma, ki je bi! septembra 1996 v Ljubljani, in uredi! zbornik na skoraj 2000 straneh (izšel 1998 ob 60-letnici SAZU), njegovo raziskovanje bibličnega sloga ter krivde, kazni in odpuščanja sodi v sam svetovni vrh znanstvenih prizadevanj na tem področju. Najprej, če dovolite, “pred vprašanj e”. Koliko jezikov pravzaprav znate? Ja, razlikovati je treba med zares aktivnim in zgclj pasivnim znanjem. Intenzivno se ukvarjam z dvanajstimi. Moje področje so predvsem hebrejščina in najsorodnejši jeziki, ki spadajo v tako imenovan severozahodni del semitskih jezikov, to pa so hebrejski, ugaritski, feničanski in aramejski. V ta okvir sodita še stara grščina - ker je v njej napisan del Stare zaveze in cela Nova zaveza, pa še o.'omno komentarjev in drugih besedil - zaradi prevodov in tradicije pa seveda tudi latinščina. Potem so še sodobni jeziki, saj brez angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine pač ne gre. Doktorate imate štiri, mar ne? Imam tri disertacije, ki so v tujini vse objavljene, in sicer v jezikih, v katerih so bile napisane - prav v nemščini, druga v angleščini in tretja v francoščini -uradno pa imam štiri doktorate, zato ker je bila tretja disertacija, ki sem jo zagovarjal na Sorboni, kombinirana in velja za Sorbono in za Katoliški inštitut. Za Sorbono to pomeni doktorat iz zgodovine religij, za Katoliški inštitut pa iz teologije. Vrniva se še malo k semitskim jezikom. Zanimivo je, da je bil Jezus Hebrejec, pa ni govoril hebrejsko, temveč aramejsko. Ja, to dejstvo je še bolj zanimivo, kot se zdi. Vprašali bi se lakho tudi, zakaj ni govoril grško, ko pa je cela Nova zaveza napisana v grščini. Vemo sicer, da so bila nekatera besedila Nove zaveze prvotno napisana v aramejščini, pa ne nujno zato, ker je Jezus sam go- voril v tem jeziku, temveč zato, ker so bila pisana najprej za aramejsko govoreče kristjane. Ko pa se je krščanstvo začelo širiti po velikem helenističnem območju, se je izkazalo, da je edino smiselno pisati v grščini, in tako so se teksti ohranili samo v tem jeziku, ne pa v aramejskem. Da pa je Jezus res govoril aramejsko, lahko razberemo iz nekaterih elementov v evangelijih, iz izročila in pa iz razmer v takratni Palestini. Zelo je bila vplivna tudi grščina, ampak zanimivo je, da se v sami Palestini ni tako uveljavila, kakor bi lahko domnevali zaradi njenega pomena v helenističnem obdobju vse od 3. stoletja pred Kristusom. To pa zato, ker so Judje bolj kot drugi narodi varovali svojo kulturo in svoje izročilo, kar je lahko spodbuda tudi za naš narod in hkrati zgled, ki pokaže, kako je kljub vsemu mogoče ohraniti narodno identiteto, če to res hočeš. Pa čeprav gre za številčno majhen narod? Ja, v tem primeru je to zelo pomembno. Če jezik izgine, pravijo, za vedno izgine tudi eden od specifičnih pogledov na svet. Ja, gotovo je možno tako reči. Specifični pogled na svet pa je lahko v tem ali onem narodu bolj ali pa manj izrazit. Stari Izrael je vedno igral neko specifično vlogo. Ne toliko v jeziku kot v vsebini, saj je hebrejščina podobna sorodnim jezikom, pri čemer ne mislim samo na jezik kot slovnično strukturo, ampak v širšem smislu, to pomeni z njegovimi literarnimi zvrstmi in načinom izražanja. Cele besedne zveze so popolnoma enake ali vsaj zelo podobne in vendarle je vsebina besedil zelo raz- lična od tiste v drugih semitskih jezikih. Večja ko je razlika na jezikovnem področju in tudi nasploh v kulturi v najširšem smislu, tudi arhitekturi, bolj lahko govorimo o avtentični kulturi, identiteti naroda, in ta se je tudi ohranila skozi tisočletja. Splošno je znano in priznano, da je izraelska kultura zaradi Biblije edinstven pojav na svetu, predvsem glede tako imenovane kulturno-duhovne identitete. Torej lahko rečemo, da gre res za izvoljeno ljudstvo. Ja, oni to večinoma, ne vsi, tudi verjamejo, kristjani na splošno prav tako. In sami še vedno poudarjajo, da je njihova izvoljenost izrazito moralne narave, ne pa kakšne drugačne ... ... recimo politične ... ... politične, ja. To se mi zdi izredno pomembno dejstvo. Dobro se zavedajo, kot vselej ugotavljam v zelo številnih pogovorih z mojimi tamkajšnjimi kolegi, da bi si bilo zelo predrzno domišljati kakšno drugačno izvoljenost kakor v versko-etičnem pogledu. Hkrati radi poudarjajo, da to zanje pomeni toliko večjo odgovornost. In celo obveznosti. Zdaj pa veliko delo, ime-vano slovenski standardni prevod Svetega pisma. Do zdaj “standardnega” še nismo imeli, čeprav je to menda že najmanj četrti kompletni prevod iz izvirnih jezikov. Kateri so bili doslej? To je sedmi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino. Prvi je Dalmatinov iz 1584, drugi 200 let pozneje Japljev, potem Wolfov v prejšnjem stoletju, ob koncu stoletja dobimo Stritarjevega, čeprav res ni izrazito nov, temveč bolj predelava, leta 1914 je Chraska naredil novega, protestantskega, v letih 1959-61 pa je sledila tako imenovana mariborska izdaja. Je pa, prvič, res da je slovenski standardni prevod dejansko prvi, ki je narejen zavestno v celoti po izvirnih jezikih, in drugič, da je narejen po odločitvi, da se je treba izvirnika držati res vsestransko. Sam sem skrbel zlasti za ohranitev svetopisemskega sloga. Nekateri mislijo, da je novi prevod dobeseden tudi v smislu, ki bi ga lahko razumeli slabšalno, v resnici pa sploh ni tako. Jaz bi ga imenoval literaren, leposloven prevod, kar pomeni, da zvesto posnema svetopisemski slog. Mislim, da je to njegova glavna prednost. Novi Ambasadorji republike Slovenije v znanosti Gorica/Trst - Tudi letos so bili razglašeni prejemniki priznanj Ambasadorji republike Slovenije v znanosti in priznanja za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije. Priznanja Ambasador RS v znanosti so prejeli prof. dr. Andreas Moritsch, dr. Dušanka Janežič in akademik prof. dr. Jože Krašovec. Priznanje za raziskovalne dosežke pa je prejel prof. dr. Janko Prunk. Priznanja so slovesno podelili 23. junija v Narodni galeriji v Ljubljani, slavnostni govornik pa je bil slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Loj-že Marinček. Prof. dr. Andreas Moritsch je redni univerzitetni profesor, vodja Oddelka za zgodovino vzhodne in jugovzhodne Evrope na univerzi v Celovcu in predsednik komiteja Avstrija-Slovenija pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskovalno in predavateljsko se posveča slovan-ski-ruski, slovenski in južnoslovanski - zgodovini, poleg tega se posebej ukvarja z nacionalno problematiko, hkrati pa preiskuje politične in socialne razloge za narodnopolitične odločitve in opredelitve koroškega slovenskega prebivalstva. Dr. Dušanka Janežič je višja znanstvena sodelavka in vodja Centra za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu in znanstvena sodelavka za področje fizikalne kemije na univerzi v Ljubljani. Z dolgoletnim znanstve-no-raziskovalnim delom na področju molekularnega modeliranja si je pridobila ugled med vodilnimi strokovnjaki v svetu. Temeljne usmeritve njenega dela so izpopolnjevanje in razvoj algoritmov statistične meha- nike ter izpopolnitve simulacijskih metod. Akademik prof. dr. Jože Krašovec je doktor teologije, filozofije, bibličnih ved in zgodovine religij-relig'L ske antropologije. Je redni član SAZU ter redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Od leta 1985 je predsednik koordinacijskega odbora za novi prevod Sv. pisma v slovenščino. Izdal je več znanstvenih del in razprav. Posebej pomembna je bila organizacija simpozija o interpretaciji Sv. pisma v okviru SAZU v Ljubljani leta 1996, kjer so sodelovali najpomembnejši znanstveniki te8a področja iz vsega sveta. Njegovo delovanje na področju vprašanj krivde, sprave in odpuščanja sega v sam vrh tovrstnih znanstvenih prizadevanj. Prof. dr. Janko Prunk, ki je prejel priznanje za raziskovalne dosežke, pa Je zgodovinar, redni profesor novejše zgodovine, na fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Bil je med začetniki objektivno kritičnega obravnavanja slovenske zgodovine prve polovice 20. stoletja, zelo zgodaj pa se je začel povezovati z zgodovinsko vedo v tujini. Pred poldrugim desetletjem se je začel posvečati zgodovini slovenskega narodnega vprašanja in napisa o tem vrsto knjig, ki s0 doživele velik odmev i*1 priznanje. Prof. Prunk je v slovenski in tuji strokov111 javnosti, doma pa tudi sir šemu občinstvu poznan hot eden vodilnih slovenskt ^ zgodovinarjev. Novi gla* 24. junija i"9 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PklPOROCAJTE NAŠ LlSl • Ker sem sam v svojih raziskavah največ pozornosti prav bibličnemu slogu, sem zato tudi najbolj skrbel za to, da se je plemenita biblična patina ohranila. Na vseh sestankih in tudi potem kot urednik sem prevedeno besedilo popravljal v tem smislu. In ker je bil rezultat nazadnje res takšen, je nekdo čisto na koncu predlagal, ne spomnim se več kdo, naj bi ta prevod imenovali standardni prevod. Po vzoru angleške tradicije, ki pozna najprej Standard Version, pa Revised Standard Version, potem pa še New Revised Standard Version, ki je bila končana pred kratkim. Imamo torej tri stopnje in dejansko je to neko idealno stališče. šlo za to, da b' ko ceno radika*' ijali. Kar je *0 ■ p;ev0If jfbH« ustih, to Je ičelo, hoteli s , v celoti čimbolj virniku in njeg0 besedilo mamo bese ra prevoda v hkrati pa ;ko družbo ikrbi za izdajaj srna. Ustano«1) leta 1»3 izdali novi pf irU "TbTttltll be m da bi bela na pon^ čne iz*ie ,s' ■ja i'?,a"Tnr "• Ambasador znanosti Republike Slovenije profesor doktor Jože Krašovec: Intervju (nadaljevanje s sir. 14) izdaja z minimalnimi o-pombami, neke vrste žepna izdaja. Je pa zdaj to temeljno ese.dilo, ki ga posebno Antično uporabljajo recimo duhovniki po župnijah, naši študentje na teološki fakulteti in tudi, kot vidim, jezikoslovci z vseh področij, Posebno slavisti. Pripomb je bilo zelo malo, pač pa [ • C .bil°’ upravičeno, več izdaji Nove zaveze iz le-ta 1984, ki ni bila tako izrazito narejena po izvirnem jezika, kot je bilo prvotno mišljeno. Poglejte, svetopisemska besedila so v času in tudi Prostoru od nas zelo od-aUena. Kako je z njihovo recepcijo pri današnjem Nestrokovnjaku, pri tistem, 8a književnost že tudi O BOLEZNI (nadaljevanje s str. 13) as* stari ljudje, ki so m°rda imeli več modrosti °t mi, a v zameno veliko s anJ blagostanja kot mi, . . Znab povedati o bolezni a v' . kravje gre po vrvi 011 m po niti gori!” Veli- sk' f.esruce Je v tej sloven-1 judski modrosti in prav 1 bilo, da bi se nanjo Pomnili tudi v poletnih j .n. Seveda bi bilo še bJ prav, da bi se tudi v Su počitnic, kot se sedaj radno” imenuje poletje, So°mnili naših dragih, ki oboleli, sosedov, ki so areli 'n tako ostali za ]je n° doma, bolnih prijate- med ln ,znancev’ ki jih ie je2e Poletjem doletela bo- cenen' ble gre za nobeno za ep° ntoraliziranje; gre človek0 solidarnost’ za Ko dostojanstvo! človek ima enako ga : ° dostojanstvo, kot človgr, 3 zdrav in vitalen ker p5avzaPrav še večje, naše ^ Š’bak in potreben rai° Sr-In t0 bi mo- ko imaljdtl Se bolj v času, 8a več”10 ^Udje okro8 nje-Pravi- Prostega časa, se Vontov! P°letl’ k° JC bolnem^*1 VSaj dan’ dva 'JU mS* dSn°Sedu a" Prijate-^ilo n v 0Pust°ni bo nare-b°lnikn aSC Polotje lepše, ga y Pa malce srečnejše-bašega plje,nju’ ki je del Prav np;Sakdana’ pravza- *l0VeSkega°Už3iVa skrivnost O °a Zlvljenja. >ih j?11’ ki zaradi “ob-Lltnic n;, neodl°žljivih po- bih” DiKvrn°rjU ali V hri-btater nv10 doma bolno (Žje8a sorod’ 1brata’ SVaka’ tedniLdnika’ pa v na' v in t0 zau)^ b0m° P'sa' V/edn0 "O’ ker to ni Sana ^eka’ kaj šele sebi pa tistega, ki Aro^’ daJe kristjan. Trst/Gorica, 5. avptittn mnn sicer ne zanima, ki ne bere recimo Prešerna, ki nič ne ve o zgodovini starega Vzhoda? Kaj ima lahko tak človek od branja ali poslušanja denimo psalmov ali kakšnega drugega dela Biblije? Mislim, da ste s tem vprašanjem zadeli shmo bistvo Svetega pisma, njegove narave, sloga in problema prevajanja kot tudi interpretacije. Moja izkušnja z Biblijo je, lahko bi rekel, veličastna. Kar se tiče narave njenih besedil kot literature, bo poudaril predvsem njen literarni jezik. Sveto pismo je morda zavestno napisano kot literatura, ali pa je bil literarni način takrat tako samoumeven, da je do njega prišlo samodejno. V čem je temeljni razlog, da je do tega prišlo samodejno? To je po mojem globinski čut, občutek, da gre za univerzalno sporočilo, univerzalno sporočilo pa kliče tudi po univerzalnih izraznih sredstvih, to pomeni po simboliki, ki je po naravi odprta. Zato je Sveto pismo polno simbolike, ki je večna, ki jo najdete v vseh kulturah, na primer iz medosebnega razmerja, kot je recimo fant-dekle, žena-mož, starši-otroci, potem najbolj primerna simbolika iz narave, kot so voda, puščava, zelenje, nebesna telesa, sonce, luna itd. To so simboli, ki so sami po sebi dovolj zgovorni in pesniki jih največkrat uporabljajo v metaforičnem pomenu, prenesene na neko presežno resničnost. Denimo razmerje med ljudmi služi kot prispodoba za razmerje med ljudmi in Bogom, sonce je simbol večne Božje luči itd. Takih primerov bi lahko našteli na tisoče. Izrazito kulturno omejenih, kulturno specifičnih elementov je v primerjavi s temi razmeroma malo, so pa tudi taki in ti povzročajo probleme, pa ne prehudih, ker so univerzalnim simbolom vendarle podrejeni. To pomeni, da lahko vsak bralec, tudi tisti, ki recimo o semitski kulturi nima nobenega pojma, ima pa neko splošno kulturo in seveda čut za branje simbolne govorice, brez težav razume jedro sporočila. Po drugi strani je pa tudi res, da je Sveto pismo, vzeto v celoti, zahtevna knjiga, ker ne govori o običajnih, ampak o globinskih, najpomembnejših življenjskih vprašanjih. Tako je z Visoko pesmijo, isto bi lahko rekli za preroško literaturo in tudi za Joba, ki obravnava vprašanje trpljenja nedolžnega človeka. V celoti pa bi lahko rekli, da je Sveto pismo mozaik neštetih simbolov in različnih besedil. Če hočemo pravilno interpretirati celotno vsebino, moramo upoštevati zgradbo literarnega dela. To navsezadnje velja za vsako literaturo, ne le za svetopisemske knjige. Tega, kar piše v njih, torej ne smemo jemati dobesedno. Nekateri pa Denimo v ZDA je veliko krščanskih ločin, ki trdijo, da je treba Biblijo jemati povsem dobesedno. Ja, to je fundamentalizem, ki je zgrešen že glede na samo naravo Svetega pisma v vsebinskem in izrazno-literarnem smislu. Izrazje, jezik, predvsem pa literarne oblike z vsemi simboli, so bili izbrani prav zaradi vsebine kot odprt sistem. To je torej sistem, to niso elementi! Kar je treba najbolj poudariti - ne samo, ko gre za branje Svetega pisma, ampak vsakega literarnega dela katerekoli kulture sv^-ta - je, da je treba besedila jemati kot celoto. Če posamezne dele, ali pa še manjše elemente, besede, izoliram in jih interpretiram zase, potem se zlahka zgodi, da ne najdem stika s celoto. In to navsezadnje velja tudi za celotno naše dojemanje sveta. (nadaljevanje prihodnji) KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 15. - Poletni piknik župnije Marije Vnebovzete na Slovenski pristavi. Sv. maša ob 12. opoldne, sledi kosilo, za ples igrajo Veseli Godci. 18. - Federacija slovenskih upokojenskih klubov ima letni piknik na SNPJ BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Bel ween C'hardon & K. 222nd Sl. — Euclid, Ohio PROFESOR DOKTOR JOŽE KRAŠOVEC farmi na Heath Rd. Kosilo ob Ih pop., sledi piknik. 21. - Pristavski dan na Slovenski pristavi. 22. - Slovensko ameriški svet: Ob 50. obletnici prihoda prvih beguncev v ZDA po 2. vojni. Na Slovenski pristavi. 22. - SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik na Triglavskem parku. 27. - Koncert ansambla Nagelj iz Kamnika, na Slovenski pristavi. Pričetek ob 7.30 zv., sledi ples, zanj bo igral ta ansambel. SEPTEMBER 4. - Pevski zbor Korotan priredi vrtno veselico na Slovenski pristavi. Za ples igra ansambel Staneta Mejača. 11. - Folklorna skupina Kres praznuje 45. obletnico v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. zv. 12. - Oltarno društvo sv. Vida priredi kosilo v dvorani sv. Vida. 12. - Slovenska pristava priredi Vinsko trgatev. 19. - Društvi KSKJ št. 226 in 172 prirejata kosilo v dobrobit SND na St. Clairju in starostnemu domu pri Sv. Vidu, v dvorani pri Sv. Vidu. 19. - SKD Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev na Triglavskem parku. 26. - Društvo SPB organizira . romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Sv. maša opoldne, druge pobožnosti ob pol treh. OKTOBER 3. - Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete ima kosilo v šolski jedilnici. 10. - “Domače koline”, pripravijo Upokojenci Slovenske pristave, na SP. 16. - Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. 23. - Štajerski in prekmurski klub priredi martinovanje v SND na St. Clairju. 24. - Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v SDD na Recherjevi ulici. 24. Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 6. - Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue. 13. - Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 13. - Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. Igra Tony Klepec. 14. - Kr. št. 2 SNPJ priredi jesenski koncert v SDD na Recherjevi ulici. Pričetek ob 3h pop. DECEMBER 5. - SKD Triglav priredi miklavževanje pri fari Sv. Janeza Evangelista. 19. - Društvo SPB priredi božičnico v šolski dvorani pri Sv. Vidu, ob 2.30 pop. 31. - Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. priredi silvestrovanje ob prihodu leta 2000. Leto 2000 JANUAR 22. - Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”. A Misijonska srečanja in pomenki 1292. Zahvaljujmo se Bogu za zvestobo MZA sodelavcev, zahvaljujmo se Bogu za blagoslov uspešnih misijonskih piknikov. Ob koncu tega leta in tega tisočletja, bo MZA zopet poslala misijonarjem darove za najbolj uboge. Zaradi slabega pridelka bodo nekateri potrebovali hrano. Drugi obleko, zopet drugi streho nad glavo. Zahvaljujmo se Bogu tudi za uspešne misijonske prireditve, uspešna misijonska kosila, ki jih prirejajo MZA sodelujoči. Zahvaljujmo se še za vsako žrtev in mnogim dobrotnikom za bogate in neznatne darove. Kajti vsak dar, še tako neznaten, doda kamenček pri gradnji božje hiše. Kajti Jezus sam pravi: “Karkoli ste storili mojim najmanjšim, ste meni storili.” Nismo vsi poklicani, da bi odšli v misijonske dežele; zato pa storimo vse v zaledju in tako pomagajmo na različne načine sodelovati in pomagati misijonarjem pri oranju božje njive, v misijonih, s svojimi žrtvami in dobrimi deli. Tako postajamo sami duhovno bogatejši. Na svetu ni nič večjeta kakor biti svetnik, brezpogojen kristjan. Nesebična ljubezen vodi k Bogu in Bog je ljubezen in tega Boga je treba pokazati z ljubeznijo. V tedniku Družina št. 31 od 1. avgusta je poročilo o slovenskih misijonarjih in njih delu na Madagaskarju. Priporočam, da ga prečitate. Misijonarji na zasluženem dopustu so: Janez Mihelčič, ki deluje v Rusiji. Dobite ga na naslovu: Cankarjeva ul. 43 v Radovljici. Salezijanec Jože Mlinarič, ki deluje v Ruandi - Rakovniška 6, Ljubljana. Janko Kosmač: deluje na Slonokoščeni obali, naslov: Podpleče 16, 5882 Podpleče. Sr. Zora Škerlj, deluje v Bocvani, sedanj na naslovu: Vrhpolje 1, Vipava. Brat Jože Kramar, ki deluje na Papui-Novi Gvineji, sedaj na naslovu Rakovniška 6, Ljubljana. Lojze Letonja, deluje v Sibiriji. Dobite ga na naslovu Maistrova 16, Ljubljana. Misijonarji bodo zelo veseli, če se jim boste oglasili s kakšnim pozdravom ali darom. Kolikor bo pa kdo v Ljubljani, bo vsak misijonar osebnega srečanja tudi vesel. Nedavno se je oglasila sr. Kristina Knez iz' Hondurasa. Zahvaljuje se za dar MZA, katerega je odposlal njen brat Rudi Knez. Takole pravi: “Dobri Bog naj Vam vsem tisočkrat povrne. Zelo sem hvaležna za to veliko pomoč v tej veliki revščini, zaradi orkana. Nisem vam prej pisala, ker sem bila v postelji zaradi ene “kadute”. Hvala dobremu Bogu, sem zopet na mojem delu. 13. junija bom spolnila 91 let življenja in meseca oktobra 70 let, kar sem vstopila v salezijanski red. Kakor misijonarka imam pa že 66 let, tukaj v Srednji Ameriki. Bodite vsi prisrčno pozdravljeni za vašo pomoč v toliki potrebi. Dobri Bog naj vam podeli vse, kar potrebujete za vaše potrebe. Sprejmite moje prisrčne pozdrave in moje molitve po vaših namenih. Zelo hvaležna s. Kristina Knez HMP (Hčere Marije Pomočnice).” Te prisrčne vrstice so gotovo namenjene vsem dobrotnikom in sodelavcem MZA. S. Kristini pa iskreno čestitamo za vse njene visoke jubileje, ter ji želimo, da bo z božjo pomočjo še mnogo let mogla osrečevati potrebne in služiti Bogu. Njen naslov: S. Kristina Knez, Inst. Maria Auzil., Colonia Florencia Sur. Cras. Camines Cegucigakpa. D.C. Honduras C.A. Razveselite jo. Gotovo zasluži malo pozornosti za njen rojstni dan in visoke obletnice. ■> Poslal je poročilo o misijonskem kosilu predsednik MZA g. Anton Malenšek iz Fairfielda, CN. Takole pravi: “Z malo zamudo Vam pišem, da smo tudi letos imeli kosilo po Telovski procesiji. Imeli smo nabirko za vzdrževanje naših treh bogoslovcev, ki jih vzdržujemo (dva v ljubljanskem semenišču, enega v mariborskem). Bogoslovci se nam redno oglašajo. Delo v kuhinji so vodile: Margaret Kuharec s pomočjo Ivanke Perini, Barbare Klanjšek in Ane Pucko. Za prodajo Misijonska Znamkarska Akcija - Catholic Mission Aid je registrirana v Columbusu, Ohio, ZDA. Je javna, nepridobitna misijonska dobrodelna organizacija, ki jo je ustanovil g. Charles A. Wolbang, C.M. Zbira darove za pomoč slovenskim misijonarjem, ki delujejo po svetu. Prosimo, da nam bodo prijatelji misijonov darovali še vnaprej finančno pomoč, ter se spominjali misijonskih potreb v svojih oporokah. Za vsak dar Vam bomo hvaležni, kakor tudi misijonarji in ubogi, ki bodo vaših darov deležni. Za vse prejete darove izdamo potrdila za “Income Tax.” Glavni odbor MZA-CMA, Cleveland pijače sva poskrbela Ernest Sagoja in jaz. Vsega skupaj je blo $855, od tega odštejemo izdatke za kuhinjo $120, tako je čisti prihod $735. Letos je bila udeležba bolj slaba. Dar s čeki sem odposlal blagajniku v Cleveland. V tem letu imamo novega župnika, to je č.g. Milan Dimic. Bil je naš kaplan od leta 1993. Novemu župniku čestitamo in mu želimo veliko božjega blagoslova ter dobrih sodelavcev.” V naslednjem članku bo poročilo o misijonskem pikniku v Milwaukeeju in tudi o misijonskem kosilu v Maidsto-neu, Ont. (ga. Mimi Martinčič). Priporočam v molitev vse ostarele in bolne MZA sodelavce, ter bolne in trpeče. Posebno g. Rudiju Knezu. Po sporočilu ge. Anice, njegove skrbne soproge in sedaj tudi kot dobre in skrbne medicinske sestre, je zdravstveno stanje mnogo boljše, za kar smo Bogu, škofu A. M. Slomšku in škofu Baragu srčeno hvaležni za uslišanje. Toda moliti moramo stalno in nikdar prenehati, in molitve vedno potrebujemo, posebno pa bolni. Prav tako v molitev priporočam vse pokojne in žive dobrotnike. To nedeljo, 15. avgusta, je praznik Marijinega vneboze-tja. Marija je Jezusova pa tudi naša mati. Bdi nad nami in je naša stalna priprošnjica. Počastimo jo na njen praznik! Vsem imenjakinjam Marijam, ki bodo praznovale oziroma godovale, moje iskrene čestitke. Vsem pa misijonski pozdrav. Sonja Ferjan 79 Lunness Rd., Toronto, Ont. M8W 4M7, Canada Tel.: (416) 255-2519 Več kot tisoč let zakopani zakladi Senzacionalne najdbe pri arheoloških izkopavanjih zadnjih let v Molzbichlu pri Spittalu na avstrijskem Koroškem so botrovale nastanku zanimivega zgodnje-srednjeveškega muzeja Carantana - Presenetljiva podobnost z najdbami na blejskem gradu “Muzej stoji na območju izkopavanj neposredno južno od farne cerkve sv. Tiburcija v Molzbichlu pri Spittalu ob Dravi na Koroškem. Ime Carantanija izvajajo iz listine Karla Velikega (742-814), v katerem se omenja Provincia Carantana, ki je obsegala tudi ozemlje Koroške. Razstavljene najdbe iz tega časa so pomemben korak v raziskavi zgodnjega srednjega veka. Še posebno je pomembno celostno odkritje samostana v vasi za dopolnitev vednosti o revolucionarnem odporu slovenskih odličnikov v desetletjih 765 do 820. leta zoper salzburško-freišinsko-franko-vsko obliko pokristjanjevanja in podrejanja drugemu rimskemu cesarstvu ali takratni združeni Evropi,” meni zgodovinar in pisatelj Vlado Habjan iz Ljubljane, ki je muzej v Molzbichlu in ostale, za slovensko zgodovino zanimive kraje o-krog Spittala, večkrat obiskal in raziskoval, kot pravi sam, bermudski šesterokot-nik, ker se je v Spittalu in okolici dogodilo najmanj šest zgodovinskih dogodkov, od katerih so bili nekateri kar se da usodni za Slovence. Omenimo samo nekaj krajev in datumov: Lurnsko polje zahodno od Spittala leta 772 in 1478, Molzbichl leta 820, grad Ortenburg leta 1418, Požarnica 1460 in Spittal 1920 in 1945. Z ugledno avstrijsko zgodovinarko dr. Therese Me- yer iz Spittala sta si izmenjala številne zanimive ugotovitve in dopolnitve. Dr. Meyerjeva ima tudi strokovno vodstvo po muzeju in je bila med ustanovitelji le-tega. Po arheoloških izkopavanjih v Molzbichlu so rekonstruirali najstarejšo samostansko cerkev na Koroškem iz druge polovice 8. stoletja. Muzej Carantana kot prvi prikazuje kamnite spomenike s figuralno predstavitvijo in vklesanimi napisi. Po propadu samostana, 820. leta, je bilo na tem območju v 9. in 10. stoletju pokopališče. Na tem prostoru so po več kot tisoč letih izkopali naše prednike. Eno izmed okostij je razstavljeno v muzeju. Kar 37 takšnih skeletov so avstrijski arheologi izkopali tudi v nekaj kilometrov oddaljenem Rosenhcimu, skozi katerega vodi pot do ruševin gradu Ortenburg. Okrog Spittala in Beljaka je več takih najdišč. Okrasni in drugi pridatki dokazujejo, da gre za zgodnje slovenske grobove, kar priznavajo tudi avstrijski zgodovinarji in arheologi. Najdbe v teh grobovih nam nudijo vpogled v pogrebne običaje Karantancev ali, po Habjanu, zgodnjih Slovencev. Bistveni del razstave predstavljajo okrasni predmeti iz grobov: okrogle broške, ki predstavljajo božje jagnje, obsečne obročke in uhane v obliki luninega krajca... Vse te najdbe v Molzbichlu so po obliki enake tistim, ki jih je marca I960, leta na sedlu blejskega gradu odkril Andrej Valič, arheolog Gorenjskega muzeja v Kranju. “To kaže na kulturno povezavo med Karantanci in Gorenjci v času pokristjanjevanja v 9. in 10. stoletju. Okroglo broško, ki predstavlja božje jagnje, so pri nas poleg Bleda našli tudi pri cerkvi sv. Jurija v Batujah v Vipavski dolini, pravi Valič, ki je prav tako obiskal muzej in ostale zgodovinske kraje na Koroškem. Slovenskim turističnim in tudi cerkvenim organizacijam ter ustanovam priporočamo obiske Lurnskega p°' Ija, Spittala ob Dravi, gra' du Ortenburg, Požarnice, Hohenburga in ostalih krajev “slovenskega bermudskega šesterokotnika” ter seveda Molzbichla z muzejem Carantana, kjer vas bo prijazno sprejela doktorica zgodovine Therese Meyer. Muzej je odprt med le' torn od 20. aprila do 30-septembra. To je tudi cas, ko prihajajo na obiske v Slovenijo slovenski rojaki po svetu. Med bivanjem v Sloveniji, ob prihodu povratku si lahko ogledajo omenjene kraje, kjer se bodo lahko seznanili z naJ' novejšimi odkritji v zvezi s pokritjanjevanjem naših prednikov in zgodovinskit111 dogodki v tem obdobju. Tine Krista® Rodna gnida, junij ^ V BLAG SPOMIN Ob deveti obletnici srnrt našega dobrega mož3’ očeta in starega °octa Frank Stanonik ki je umrl 18. avgusta 1 Počivaj v miru in večn» naj Ti svetil Žalujoči: Žena, Pepca Hčerke: Andreja Nov3^r Milena Denša, Marija z družinami Sinova: Tony in Fra z družino . I L« Sl C, sp sti G, ho th, iti; bli or «! Cc Cu Se Eti 19 Wa co J gr; Of he; 4-! Na Mi ho rai Se thr Sc! va] ho; 4n< car a||: Sor de| sai sai ipc \ ref ‘t Pt % 'Vil sjc Set c'a