Poštnina plačan« » gotovini l eto L KI V Ljubljani, v nedeljo 10. septembra 1933. Štev. 206 a (ena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ■ Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SEOVENEC Telefoni nredništva: dnevna služba 3050 — nočna 2996, 2994 la MM izhaja dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku ček račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 30.011, PragB-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Nov svetovni nazor Ugleden katoliški pariški dnevnik »La Croix« je 8. t. m. priobčil uvodnik »Izkušnje v Nemčiji in po nekaterih drugih državah«, ki je zanimiv zlasti radi tega, ker poleg vseh rezerv, ki jih stavlja, nazadnje vendarle izzveni v nekakšno občudovanje novega načina življenja, kakor ga živi Rusija, Nemčija in Italija. Po člankarjevem mnenju je glavni poudarek nemške, kakor ruske in italijanske revolucije v »novem svetovnem naz-oru«, ki se ga je oklenila predvsem mladina. Kakšen je ta novi svetovni nazor? »Gre za to, da se poenostavi življenjska doktrina, pri čemer voditelji v prvi vrsti apelirajo na maso in na mladino. Proč z intelektua-lizmom, ki slabi »pleme«, oddaljuje človeka od dejanskega življenja, od zemlje, od življenjskih sredstev. V Nemčiji, v Italiji, v Rusiji je mladina vseh starostnih stopenj organizirana in strnjena v državnih organizacijah, ki so napol vojaškega značaja, in pa v kmečkih zvezah. Tu se mladina navaja na trdo življenje, sa utrjuje mišice in značaj; v vsakodnevnem medsebojnem stiku se krepi nacionalni in socialni smisel: nauči se ubogati in poveljevati, mesto da bi si ostrila duha v raznih debatah, ki »slabe voljo«. Na koncu je člankar mnenja, da bi o vseh teh stvareh bilo koristno razmišljati tudi v Franciji in nekaj novega duha vcepiti tudi francoski mladini. Članek je napisan brez dvoma z najboljšo voljo in namenom. V svoji dobri volji pa je člankar prezrl _ kar je usodno —, da pri ruski, nemški in italijanski mladini ne gre le za neko značajno, po njegovem mnenju pozitivno potezo, ampak da gre za oblikovanje resnično novega človeka, ki ima res tudi svoj im sicer nov svetovni nazor, ki pa je popolnoma nasproten in tuj temu, kar je dosedaj bil krščanski ideal. Pred vrati našega veka stoji res nov tip človeka, čigar centralna usmerjenost in težišče je položeno v maso, v človeški kolektiv in ne v Boga, kakor bi zahtevala pravica in red. Toda pojdimo preje h koreninam, predno govorimo o sadovih novovsajenega človeka. Pravilno ocenjevanje naše dobe nam je zato tako otežkočeno, ker se nimamo na ničesar opreti v zgodovini, s čimer bi mogli naš čas primerjati. Nai vek in njegovo življenje namreč oblikuje dosedaj nepoznana velesila, ki ji pravimo tehnika, in ricer na tako mnogostranske in čudovite načine, da ne spreminia le človekovega zunanjega življenja, ampak tudi njegovo dušo. Odkar vlada stroj, »o se preoblikovale države in način vladanja, gospodarstvo, navade in običaji. Stroj ustvarja družabne razrede, trga družine in meče brez usmiljenja milijone delaželjnih ljudi na ceste. Stroj je človeka samemu sebi upodobil, mu vzel nje, ivo dostojanstvo in ga enostavno standardiziral. Odkai je započel stroj svojo zmagoslavno pot po zemlji, ni noben delavec več siguren svoje eksistence, pač pa milijoni trepetajo za zaslužek in kruh jutrišnjega dne. Stroji kopičijo ljudi v ogromnih masah, ustvarjajo milijonske naselbine in hrumeča mesta tam, kjer se je zdelo, da ne more živeti niti pet ljudi. Stroji so človeka odtrgali od narave, mu ne dajo, da bi se razvil in oblikoval svojo dušo v miru, ampak ga gonijo v kino, na hrupne ceste, na ogromna zborovanja, brezkončne športne prireditve _ vedno v kolektiv, kjer izgublja polagoma zavest in občutje lastne individualnosti. Človek dobiva zavest, da kot poedinec ne more več živeti. Tehnična evolucija ga neprestano potiska nazaj v maso, ga sili v konglomerat, v kolektiv, ki si ga polagoma osvoji in ga trdno oklene kakor snop žitne bilke. Stroj ukazuje človeku, da ne sme biti več cilj, namen, ampak le še sredstvo, peščeno zrno v človeški puščavi. Za takšno stanje duha in srca sta fašizem in boljševizem gotovo adekvat-nejši obliki kakor pa doba, ki je zahtevala za slehernega človeka človeško dostojanstvo in svobodo. Kolektivistične oblike fašizma in boljševizma so legitimen otrok in odraz baš naše dobel V vsaki napravi, ki sloni na svobodi duha, vidi kolektivi-lem po pravici svojega naijhujšega nasprotnika I Toda človek je že tak, da mora stremeti za nekim gotovim ciljem. Krščanstvo ga vodi k Bogu in mu življenje z vsemi njegovimi lepotami in bridkostmi razloži kot pripravo in pot do pravega večnega življenja po smrti. Materializem smešd krščanstvo in obratno človeku dopoveduje, da je vsa njegova sreča izključno le tukaj na zemlji, treba jo je le poiskati in si jo osvojiti.Svojih lepih obljub materializem seveda ni mogel spolniti in jih dosedaj še nikakor ni uresničil, pač pa je milijone ljudi odtrgal od krščanstva in izruval iz njihovih src vero v posmrtno življenje. Vsi ti stoje sedaj razočarani in praznih rok. Nimajo več vodnika, ki bi jih popeljal skozi življenje, Iti se zdi vedno bolj zamotano in komplicirano, poedinec se ne znajde več sredi strahotnega vrveža, ki hrumi okrog njega. Kaj je bolj naravno, kakor da v svoji nemoči gre in poišče drugih, sebi enakih, da se včleni v maso. V masi se čuti varnega, tu nima več občutja, da je izoliran in sam. Poslej lahko ubeži pred samim seboj, se raztrese, govori in upa v skupne cilje. Tako poedinec polagoma utone v kolektivu. V takšnem duševnem stanju so mase najpri-pravnejši predmet za fašistične in boljševiške poskuse. Pride vam človek kakor Hitler in postavi nove cilje in novo vero. Možu iz mase ni treba ničesar več mislili. Samo da uboga in da slepo sledi, cilj je jasen in mnogo obetajoč: Njegov narod je prvi na svetu, razred, ki mu pripada, je prvi razred v družbi. Treba je le šc spreobrniti one, ki žive v zmoti, kaznovati heretike in pobili sovražnike. Vsak, ki pripada gibanju, je odličen član in vojščak nove vere, ki pa ne razlaga življenja kot doline solz ampak kot deželo, po kaleri •e cedi mleko in med — ki pa je v vsakem slu- Vladna kriza v Španiji Polom framasonskega režima Azana padel radi kulturnega boja! ff Republika v nevarnosti" [™™exr nai rest republiko Madrid. 9. septembra. Prišlo jc do tega, do česar bi bilo moralo že davno priti: šef prve republikanske vlade po pro-vizoričnih vladah sedanjega predsednika republike Zamore in Aznarja, Azana, ki jc vladal s pomočjo socialistov, je 8. t. m. podal demisijn. Demisija je bila posledica velikega poraza Azanovega režima pri volitvah za ustavno sodišče. Ker je položaj tak, da niti Azana niti katerikoli voditelj njegove in njegovi stranki sorodne svobodomiselno skupine, : četudi s pomočjo socialistov, ne more spričo po-j polne anarhije v republikanskih vrstah sestaviti nove večine, zato je nailinlj verjetno, da bo predsednik republiko poveril vlado voditelju republikanske opozicije Lerr0uxu. Ker jc pa tudi Lerrou-xova stranka preslaba, da bi mogla dolgo ostati na vladi, bo Lerroux moral v najkrajšem času razpustiti parlament in razpisati nove volitve, da se izve mnen.ie ljudstva. S tem stopa španska republika v kritično dobo, ki ogroža njen obstoj, ako republikanci ne bodo začeli popolnoma nove po-1'tlfee. Posledica Azanovega policijskega režima Kakor znano, je doživel režim Azana, ki je prišel na vlado decembra 1931, svoj prvi poraz letošnjo spomlad, ko so pri delnih volitvah v občinske svete zmagali nasprotniki njegovega režima, bodisi opozu ionalni republikanci, bodisi odkriti ali prikriti monarhisti. Azana si je pomagal s tem, da volitev v ostale občine ni razpisal. Nasprotne elemente, predvsem monarh i ste na eni in sindikaliste na drugi strani, je za silo krotil s čedalje bolj ostrim policijskim režimom, s čimer si je pa še bolj upodkopal svojo pozicijo med španskim ljudstvom, ki brutalnega nasilja ne trpi. Skušal si je izboljšati položaj s tem. da ie v zadnjem času p precešnjo energijo izvajal agrarno reformo, kar pa jc zopet pokvaril s tem, da je začel kulturni boj s katoličanstvom. To je odbilo od njega celo zmerno republikansko inteligenco, ki je slejkoprej vdana iradieram katoliške cerkve. Na deželi pa ra4e v zadnjem ča:u monarhizem v vprav grozečih dimenzijah. Občine so zadnji čas izvajale naravnost pasivno rezistonco, ko se je vlada obrnila nanje, da bi prispevale k ustanovitvam laičnih šol, ki so postale potrebne, kf je vlada zaprla vse redovniške šole. Na drugi strani pa postaja socialna demokracija. ki je bila glavna opora Azanove framasonske vlado, čedalje bolj osovražena, bodisi med konservativnim kmečkim prebivalstvom, bodisi med levičarskim delavstvom. Vrh tega so se začele republikanske stranke, ki so nastale po padcu monarhije vplivom hipnega navdušenja, niso pa imele Tt,'... ,.ega pravega političnega programa niti političnih izkušenj, počasi razkrajati, tako da je bil« Azani čedalje težje spravljati skupaj potrebno večino v parlamentu, dasi je Azana brez dvoma najvztrajnejši in najhladnokrvnejši politik, kar jih ima španska republika. Spansfco ljudstvo ne mara ne framazonskih ne zmernih republičanov Drugi močni sunek je dobila Azanova vlada letos poleti, ko bi bila ostala pri glasovanju k nekemu amandmanu k agrarnemu zakonu vsled malomarnosti svojih poslancev v manjšini, če bi ji ne bil priskočil na pomoč vodja republikanske opozicije Lerroux. Azana so tudi to pot na noben način ni hotel umakniti iz vlade in je obšel drugo krizo svojega režima s tem. da si je dal zopet poverili vlado, pridobivši za ta režim neko neznatno parlamentarno skupinico. Usodni udarec pa je kljub temu prišel, in sicer te dni, ko so občine izvolile 15 zastopnikov v nstavno sodišče. To sodišče, ki Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, na jugu najbrže lahno deževje. Zjutraj temperatura nekoliko toplejša. jo sestavljeno iz predsednika in 25 prisednikov, predstavlja nekak senat, ki ima med drugim pravico, dn da pnbudo za revizijo ustave. Sestavljen je iz visokih državnih funkcionarjev in pa iz izvoljenih predstavnikov juridižnih fakultet, advokatske zbornice in občin, ki volijo vanj 15 prisednikov. Pri volitvah preteklo nedeljo jo bilo od občin izvoljenih v to sodišče samo pet pristašev režima, dočim so vsi ostali opozicionalci, med katerimi so štirje prikriti monarhisti. Ostalih šest pripada republikanski opoziciji g. Iycrrouxa, kar je tudi jako znafcibio, zakaj Lerrour je upal, da ho dobil najmanj 8 sedežev v ustavnem sodišču. To je dokaz, da med ljudstvom ni v manjšini samo vlada, ampak da tudi republikanska opozicija nima bogvekaj pristašev. To je seveda voda na mlin pred vsem monarhistični propagandi, ki se čedalje bojj širi po Španiji, pa vsem konzervativnim in fašističnim elementom sploh, je pa tudi dokaz, da katoličani, ki jih jo kulturni hoj osvetlil in pognal v borbo, pridobivajo vedno več tal. Z eno besedo, svobodomiselni republikanski sistem, v kolikor jc prešinjen od framasonskega duha. je doživel po 30 mesecih obstoja španske republike popoln polom. To je pomembno zategadelj, ker je menda danes Španija edina država, kjer je framasonstvo imelo izključno oblast r rokah. Značilna debata Lerroux, kandidat za predsednika nove španske vlade. Izgubili bomo republiko! Zelo značilna je bi'n tudi debata na seji kortesov (parlamenta) prvi dan po izidu volitev v ustavno sodišče. Voditelj republikanske opozicije Lerroux je zahteval od vlade, da naj takoj odstopi. »Ministrstvo Azaiie«, je vzkliknil Lerroux, »zapušča tako zelo obremenjeno ded-ščino. dn me je skoraj strah jo prevzeti.« Azana, ki 7. t. m. nikakor še ni mislil demi-siorvati, je odgovoril, da volitve v ustavno sodišie niso nobeno merilo za razpoloženje ljuds1'va. To razpoloženje bo prišlo do izraza, ko se bodo vršile še ostale volitve v občinske svete, ki jih misli vlada razpisati novembra. Priznal pa je, da je rezultat volitev v ustavno sodišče pokazal, da bo treba blok »odločnih republikancev« in socialistov okrepiti. »Zakaj« — tako je dejal Azana — »dezorganizacija republikanskih strank je največje zlo za špansko republiko«. Lerroux mu je odgovoril, da bo položaj za republiko vsak dan slabši, čimdalje bo kabinet Azana ostal na krmilu, tako da je nevarnost, dn republičani ne bodo samo izgubili vseh občin, ampak da utegnejo izgubiti republiko samo. Pri glasovanju je Azana sicer še dobil večino, je pa kmalu nato prišel do prepričanja, da je najbolj pametno, če odstopi, ker je izbruhnil med republičanskimi strankami večine hud spor, ki ga absolutno ni mogoče poravnati. Značilno je, da so se člani Azanove večine prepirali zaradi kandidatov v ustavno sodišče do zadnjega momenta in dn so v mnogih občinah postavili svoje kandidate šele en dan pred volitvami. Vprašanje, ki je nastalo sedaj, ko bo Zamora moral vlado poveriti najbrže Lerrouxu, je to, ali bo Lerroux najprej razpisal volitve v občine, ki še niso volile — in teh je večina — ali pn bo takoj razpustil parlament in rnzpisal nove volitve v kortese. Na vsak način prerokujejo dobri poznavalci položaja, da bo tudi Lerroiix imel iako težko stališče ali pn še celo težje nego Azana, ki so ga vsaj podpirali socialisti, dočiin Lerroux na socialiste ne more računati. Španija gre nasproti hudi notranji krizi tembolj, ker se rapidno širi in okrepi ja gibanje za avtonomijo vse severne Španije. Bati se je tudi. da bo novi položaj dal poguma tudi sindikalistom, anarhistom in komunistom, ki so zelo močni v južni Španiji. Ker pa je večina Španije proti levičarskim elementom, bodo nemiri, ki jih ie s sigurnostjo pričakovati zlasti v Andaluziji in Estremaduri. kjer so levi elementi posebno močni, izzvali konzervativno in fašistično re- Današnja nedelja velja obisku velesejma Vstopnina S Din čaju kajpak zemlja sosedinega naroda, kamor novi ducejii in fiihrerji obljubljajo povesti svoje izvoljeno ljudstvo. Nove oblasti, zgrajene na kolektivu, ne trpe ob sebi ničesar razven kar morejo uporabljati kot sredstvo za vladanje mase. V ta namen so se polastili vseh sredstev, da širijo svojo ideologijo: kina, gledališča, umetnosti in radija. Polastili so se tudi otrok, njih teles in njih duš. Svetu je dana izredna priložnost, da občuduje »novega človeka«, ki predstavlja čudo človeške dresurc. Njegov »svetovni nazor« označuje popolna nevednost vsega, kar je bilo pred njim, in zaničevanje vsakogar, ki ni pristaš njegove »nove vere«. Prepričali so ga, da se je šele ž njim pričela zgodovina, zato je treba v prah streti vse, kar bi moglo ovirati njegov razmah. Takšne ovire so stTpljivost do političnih nasprotnikov. dvomi, ki si jih kdo drzne izrazili glede pravilne poti, »poslovanje osebnosti nasprotni- kove ali drugih narodov itd. Novi človek je namreč brezoseben, je le sestavina dobro dresirane mase in zato ne čuti potrebe, ne da bi njega kdo spoštoval in ne da bi on cenil bližnjega. Takšne so korenine drevesa, ki meče svojo senco nad bodočo generacijo, tudi v Nemčiji, ki jo je, verujemo da pomotoma, vzel za zgled časnikar francoskega katoliškega lista. Svetovni nazor, ki malikuje pred maso, kar dejansko počenjata boljševizem in fašizem, je ravno tako zmoten, kakor je bil liberalizem, ki je za svojega »gospodarskega človeka« zahteva! vso svobodo in vse pravice brez ozira na družbo in državo. Rešitev človeštva je edinole v krščanstvu in njegovem svetovnem nazoru, ki v lepi harmoniji odmerja človeku in družbi pravo mesto v s.vetu. Vsi drugačni I poskusi pa so le dokaz, da brez Boga, stvaritelja I življenja, človeka in druž.he ni mogoče paninto-n in I trajno urediti. akcijo. Vprašanje je, ali je Lerroux tisti mož, ki bo mogel ta položaj obvladati. Ogorčen e vse Spanite zaradi nedostonega postopanja s katoliškim časnikarjem Med stvari, ki so moralično pospešile Azauov padec, spada tudi sledeče dejstvo: Pred nekaj dnevi je prišel pred sodišče v Sevilli katoliški časnikar Lopez Meneses, urednik tednika »El Observador«, in sicer uklenjen med dva orožnika. Državni tožitelj ga je tožil radi nekega članka, o katerem je oblast bila mnenja, dn razodeva monarhističnega duha. Kljub temu pa. da je oblast zmatrala za potrebno, da katoliškega žurnalista uklene v verige, je državni tožitelj sam po razpravi predlagal samo en mesec zanora. To dejstvo je silno razburilo vso špansko javnost in celo liberalni tisk je to postopanje režima ostro grajal. Celo anarhično-sindikalistična delavska konfederacija je proti temu odločno protestirala. Špansko novinarsko ndruženje pa je v svojem protestu izjavilo, da se v špnni.ji še ni zgodilo, da bi katerikoli režim nn tak način postopal proti žurnalistu samo zato, ker izpoveduje politične ideje, s katerimi režim ne soglaša. Sevillska »La Tierra», ki je tflOproeentni republičanski list, pa je zapisala: »Ne gre za to, ali je gospod Lopez Meneses desničar ali levičar, naš prijatelj ali naš nasprotnik. Za nas je zadosti to. da se je z njim posfonalo nn način, da mora biti tega sram vse republikance. In kako naj nas ne bi bilo sram, ko smo videli sevillskega žurnalista v verigah me ddvema orožnikoma, ker je napisni članek, ki ne soglaša z idejami g. Azafie. Ali naj trpimo, da se bo zopet kakšen žurnalist pojavil pred sodniki v veriirnh kakor kakšen morilec, samo zato, ker misli drugače kakor g. Azana?« Jugoslavija - Bolgarim „če se odstranijo vse ovire" Belgrad, 9. sept. m. Predsednik bolgrajske Obrtne zbornice in predsednik širšega odbora za sprejem bolgarskih gospodarskih krogov Milan Sto-janovič jo prejel od vodje liolgarske delegacije Ve-jizarja Pejeva iz Caribroda sledečo brzojavko: »Zapuščajoč Jugoslavijo, sc bolgarski trgovci, industrijalci, obrtniki in zastopniki gospodarskih organizacij preko vas še onkrat zahvaljujejo vsem ljubeznivim gostiteljem za prisrčen sprejem v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Istotako so zahvaljujemo tudi vam in vsem onim. ki se iskreno navdušujejo s prisrčnimi željami, dn se odstranijo vse ovire s poti dobrih sosedskih odnosov. Mi borno na tem vedno in z navdušenjem delali. Industrijalci in trgovci so bili vedno zveza med narodi. Za skupino bolgarskih gospodarstvenikov Velizar Pejov.« Komasacija občin Belgrad, 9. septembra, (a). Notranji minister jo na predlog bana dravske banovine na podstavi §§ 138 in 139 občinskega zakona predpisal uredbo o združitvi večjega .števila občin v dravski banovini. Volitve bodo v nedeljo. 15. olktobra. Kongres slovanskih zdravnikov Krakov. 9. sept. m. 01) navzočnosli predsednika poljske republike Mošickega se bo v ponedeljek 11. t. m. ol varil v Poznanju kongres vseslovan-sike Zdravniške zveze, katerega se bo udeležilo okoli 4000 zdravnikov iz razmili slovanskih držav. Zagrebška vremenska napoved. Situacija: anticiklon se umika vsebolj nad severna področja Ev-rojH>. modtom ko istočasno nižji pritisk osvaja južni del kontinenta. Barometcrslka depresija je nad vzhodno Evro]>o in nad Islandijo, v južni Evropi pa se pojavljajo manjši barometerski minimumi, ki 1**10 verjetno lokalno pOSbt«)6ali (KB1« v l«ii nn*v Helih. Oblačno«! bo naraščala. Amerika zasede Kubo Zmeda postaja vedno večja, varnost za življenje vedno manjša New York, 9. septembra, b. Radi tega, ker Je položaj na Kubi zelo kritičen, je Roosevelt preložil svoje potovanje po morju na svoji jahtL Križarka »Iudianopolis«, ki je priplula pred Havanno, se je zadržala v kubanskih vodah le S ur. Ameriški mornariški minister Svvanson, ki se nahaja na tej kri-žarki, ni stopil na kopno. Trdijo, da je ob časa, ko je bila križarka »Indianopolis« zasidrana v ha-vannski luki, sprejel minister Svvanson na ladji ameriškega poslanika v Havanni Wellsa, ki ga je obvestil o položaju na Ktibi. Takoj po tem sestanku so mornarji dvignili sidra in križarka je odplula proti Panami. Ameriški državni tajnik Hull je dal časnikarjem izjavo in naglasil, da USA ne bo izvršila oborožene intervencije na Kubi. Izrazil je upanje, da se bodo razmere kmalu uredile. Ameriška vlada se bo držala strogo nevtralno. Njena želja }e, da se na Kubi sestavi vlada, v katero bo imel narod popolno zaupanje. Ameriške vojne ladje, ki so zasidrane v kubanskih vodah, so dobile nalog, da varujejo življenje in premoženje ameriških državljanov, ki so nastanjeni na Kubi. Razen tc ni bila izdana nobena druga zapoved in so to- rej vse vesti o nameravani oboroženi intervenciji Združenih držav brez podlage. Havanna, 9. septembra, b. Položaj na Kubi se je še bolj poslabšal. Med ljudstvom se opaža vedno večje nezadovoljstvo. Junta in politične stranke imajo brezkončne seje, kljub temu pa ie ni priilo do nobenega konkretnega rezultata. V Santiagu so stop.li na kopno ameriški mornarji, toda samo zalo, da nakupijo primerno hrano. Ameriški vojaki so obkolili poslopje, v katero je pobegnilo 300 častnikov vojske in mornarice prejšnjega režima. Pred zgradbo so postavljene strojne puške. Ameriški vicekonzul v Antili poroča, da so delavci zasedli dve ameriški sladkorni tovarni ter jih popolnoma izpraznili. New York, 9, septembra, b. Država Meksiko je bila prva, ki je priznala novo kubansko vlado. Revolucija - tudi v Braziliii Rio de Janeiro, 9. septembra, b. Po vesteh, ki so prispele semkaj, je izbruhnila v južnem delu brazilije v Rio de Sni revolucija. Podčastniki in vojaki so hoteli vreči sedanjo vlado. Zaroto pa so pravočasno odkrili in upor že v kali zadušili. Za volitve v Delavsko zbornico Nujen poziv nameščencem! 9 Katoliški shod na Dunaju Prihod kardinata-legata - Otvoritev kongresa Dona), 9. eeptonbra. NemSd katoHSki shod, na katerega je priSlo nad četrt milijona vernikov ix Avstrije in Nemčije ter sosednjih držav in kjer bo nastopilo poleg 5 kardinalov, 38 nadškofov in škofov, se je začel s prihodom papeževega odposlanca, beneškega patrijarha kardinala La Fontaine. Pot papeževega odposlanca od avstrijske meje pa do Dunaja je bila naravnost triumfalna, Patri-jarha »o v Podkloštru na Koroškem sprejeli zastopniki vlade in cerkvenih oblasti, krajevna dru-itva in veliko število vernikov. Najbolj prisrčen pa je bil sprejem v Celovcu, kjer 6e je kardinal La Fontaine ustavil četrt ure in blagoslovil tisočere množice, ki so prišle na kolodvor, da se poklonijo papeževemu odposlancu. Na Dunaju so ga pričakovali na kolodvoru zvezni predsednik dr. Miklas, zvezni kancler, vsi člani vlade, pape-Sri nuncij Sibilla, vsi navzoči Škofje, vsi diplomat-«ki zastopniki inozemskih držav, nešteta društva • svojimi zastavami in častna kompanija vojaštva v slovesnih uniformah. Ljudstva se je nagromadilo toliko t okolico južnega kolodvora in vseh ulic, ki vodijo proti operi, da je morala policija potro-jiti svojo moč, da omogoči kardinalu miren prevoz skozi navdušene mase vernikov. Na križišču Ka-rntnerringa in Opernringa se je moral kardinal-legat ustaviti za ponovni javni pozdrav, ki mu ga je priredilo katoliško dunajsko občinstvo, Dunaj-čanom so se pridružila tudi odposlanstva iz Češkoslovaške, Madjarske in Poljske, nadalje duhovniki in redovniki ter visoka katoliška aristokracija. Kardinala je najprvo pozdravil dunajski kardinal dr. Innitzer v latinščini ter izrazil svoje veliko zadoščenje, da je sveti oče tako visoko počastil verno avstrijsko ljudstvo, da je poslal na katoliški kongres tako odličnega kneza cerkve za svojega zastopnika. Na pozdrav je odgovoril papeški odposlanec tudi v latinščini in povedal, kako iskreno iveti ljubi avstrijski narod. Od tam se je razvila ogromna procesija proti cerkvi sv. Štefana, kjer se je kardinal-legat poklonil sveti Evharistiji Pri izhodu je moral podeliti brezštevilni množici, ki se je drenjala v ne-prodirljivih masah okrog stolnice in vzklikala papežu in njegovemu delegatu, papežev blagoslov. Od tam je kardinal-legat odšel zopet v procesiji v palačo apostolske nuncijature, kjer bo za časa kongresa prebival. Popoldne je obiskal papežev odposlanec zveznega predsednika, ki mu je obisk tudi vrnil in mu izročil najvišje avstrijsko odliko- Kongres slovanskih pravnikov Kje je ostala Bratislava, 9 septembra, m. V teku včerajšnjega dne 90 prispeli v Bratislavo na kongres slovanski pravniki iz raznih slovanskih držav. Kongresu prisostvuje okoli 200 Jugoslovanov, 80 Bolgarov, 90 Poljakov, ostali pa so iz Češkoslovaške. Kongresisti so se davi ob 9 zbrali v Narodnem gledališču, kjer zaseda kongres. Predsedniški oder je ves okrašen z zastavami držav, iz katerih so prispeli pravniki na kongres. Kongres bi moral otvoriti profesor na krakovski univerai Kuma-nieciki, ki pa radi bolecni nd mogel priti v Brati-•lavo, pozdravil pa je kongres po radiu s krajšim nagovorom, v katerem je apeliral na medsebojno sodelovanje slovanskih pravnikov. Akademski pevski zbor je nnto zapel jugoslovansko, bolgarsko, poljsko in češkoslovaško himno, nakar je v krajšem govoru pozdravil kongres Bolgar Štefan Bobčev, ki je predlagal, da se odj>ošljejo pozdravne brzojavke jugoslovanskemu kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, predsedniku poljske republike Mošickemu in predsedniku češkoslovaške republike Masaryku, kar je bilo z velikanskim navdušenjem sprejeto in odobreno. Nato je povzel besedo češkoslovaški pravosodni minisler Maisner, ki je pozdravil slovanske pravnike v imenu češkoslovaške vlade. V svojem govoru je pravosodni minister Maisner povdarjal velik pomen tega kongresa za razvoj odnosov med posameznimi slovanskimi državami. V krajšem govoru se Je nato zahvalil za pozdrav ministra Maisnerja podpredsednik kongresa Bobčev, ki je med drugim naglasil, dn ei bodo njegove želje vzeli vsi slovanska pravniki k srcu ter rla so bodo potrudili, da vsemu svetu pokažejo poinen slovanskega prava in da potrdijo njegov ugled, ki ga uživa v svetu. Bobčev je nadalje izjavil, da iskreno obžaluje, da na kongresu ni zastopana največja slovanska država Rusija, ki se je prej vedno udeleževala vseh manifestacij slovim-do: Rado Dvoršak, dosedanji katastrski pomožni geometer 9. pol. skup. pri katastrski upravi v Mariboru na katnetrsko upravo v Črnomlju. — Za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenice Stanko Bajič, do sedaj v Zametu, za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Pagu Spasoje Rajičkovič, do sedaj na Jesenicah. — Napredoval je za jx>verjeinika finančne kontrole v 9. pol. sik,up, Rudolf Uranič v glavnem oddelku finančne kontrole v Šmarju pri Jelšah. — Za starešino glavnega oddelfka finančne kontrole v Šoštanj je premeščen Blažai Favič, do sedaj poverjenik finančne konlrole v 10. pol. skupini v Stari Pazovi. Zn uradniškega pripravnika v higijenskem zavodu v Ljubljani sta imenovana g. Stane Kandus, dnevničar istega zavoda in inž. Josip Hočevar iz Ljubljane. !Ve kupuHe trafik! Belgrad. !). septembra, (a). V oglasnem delu dnevnikov večjih mest se vse pogeslejše vidijo oglasii nekaterih prodajalcev tobaka na drobno, v katerih prodajajo svojs prodajalno in zahtevajo za »odstop« večjo ali manjšo vsoto denarja. Monopol-ska uprava obvešča vse zainteresirane osebo, da so tal \šni iu jiodobni oglasi neumestni, ker so v nasprotju v mouopolskimi predpisi. Mnoge nepoučene osebo, ki teli predpisov ne poznajo, se spuščajo v kupčijo s prodajalci tobaka na drobno iu izgui« mnogo dnaria včasih celo vse prihranke. K resolucijam jugoslovanskega u&iteljstva Vprašanje slovenskega jezika Dne 22. m. m. je ugotovil »Slovenec« pod naslovom »G. Rašiču v spomin«, da je označil imenovani predsednik JUU kot nalogo učiteljskega združenja tudi to, >da se postopno izgradi enoten književen jezik«. Tri dni pozneje, 25. avgusta, je »Slovenec« lojalno prinesel »Izjavo« g. Rašiča, da je mislil samo na srbohrvaški književni jezik. Pred nami leži »Narodna prosveta, organ jugoslovenskega učiteljskog udruženja« z dne 30. avgusta t. 1. Lastnik lista je g. Damjan Rašič. V skupni 9.—10. št. prinaša »Narodna prosveta« »u celini« govor g. D. Rašiča na glavni skupščini JUU v Ljubljani. Tu beremo zopet od besede do besede, da je naloga jugoslovenskega učiteljstva in JUU »postupno izgradjivanje jedinstve-nog književnog jezika«. V tem organu JUU, ki mu je lastnik sam predsednik JUU, g. D. Rašič, ni najti niti besedice, da velja Rašičevo pojmovanje »jedinstvenega književnega jezika« samo za srbohrvaščino. Nasprotno je razvidno iz celega odstavka, ki govori o skupnih nalogah vsega jugoslovenskega učiteljstva, da je razumeti Rašičevo »postupno izgradjivanje jedinstvenog književnog jezika« tako, kakor smo ga mi razumeli v »Slovencu« 22. m. m. in ne tako, kakor ga je Rašič naknadno razložil v »Slovencu« 26. m. m. Kot lastnik »organa JUU« je imel dovolj prilike, da bi bil popravil svoj govor, predno ga je dal natisniti »u celini« in v avtentični obliki. Da bo stvar še bolj jasna in da ne bo treba Se novih izjav, popravkov in preklicevanja, naj navedem iz drugega dela resolucije, ki je bila sprejeta na ljubljanski skupščini, zadnji odstavek sedme točke, ki se glasi: »Vremenom potrebno j« pristopiti konač-nom rcšenju pitanja o jednom pisma i jednom dijalektu.« G. Rašič nas prav nič več ne zanima, zanima nas mnenje in stališče slovenskega učiteljstva, oziroma, da se bolj točno izrazim, mnenje vsega učiteljstva, ki služi v dravski banovini, kjer imamo slovenske osnovne šole. Resolucijo so sprejeli in podpisali po svojih zastopnikih vsi slovenski učitelji, ki so člani JUU. čudimo se, da slovensko učiteljstvo postavlja oficijelno problem postopne likvidacije slovenskega jezika v dravski banovini, v kateri prebiva slovenski narod, ki je ohranil svoj jezik v nemški Avstriji in je v svoji svobodni jugoslovanski državi dobil svojo, to je slovensko univerzo. Temu se čudimo tem bolj, ker je sedanji predsednik vlade, sklicujoč se izrecno na besede najvišjega mesta v lanski proračunski debati odločno odklonil, kar se tiče vlade, tako pojmovanje jugoslo-vanstva in je poudarjal, da se jugoslovanstvo na noben način ne sme tolmačiti v takem smislu( da bi namreč zahtevalo likvidacijo obstoječih jezikov, kulture in drugih bistvenih osobin posameznih jugoslovanskih »plemen«). Besedo imajo sedaj slovenski učitelji-delegati, ki so podpisali resolucijo o likvidaciji slovenščine. Omenjamo pa še, da je jako značilno, kakšno dvojno vlogo igrajo elementi, ki forsirajo likvidacijo slovenskega jezika in slovenske narodne kulture, kadar se od njih zahteva jasna beseda. Podobno je z vprašanjem slovenske učne knjige na srednjih šolah, kjer krčenje slovenskih učnih sredstev nekdo (gotovo profesor) v »Pohodu« od 9. t. m. zagovarja s tem, da je srbska knjiga boljša in cenejša, kar v slučajih, ki so na dnevnem redu, niti res ni. Rajši bi gospodje povedali resnični svoj motiv! Skrbeli bomo, da bodo primorani pokazati svojo pravo barvo! Slovenska Krajina Kristusu Kralju 20.000 Prekmureev manifestira Dnevi od 4. do 8. septembra so bili za župnije dolnjelendavske dekanije dnevi, »ki jih je Gospod naredil«. Vsa dekanija se je v tridnevnicah pripravljala za veličastni dekanijski evharistični kongres v Turnišču. V dneh tridnevnice je bilo v župnijah dekanije podeljeno NAD 20.000 SV. OBHAJIL. Slavnostni dan se je začel 7. septembra popoldne. Kolesarji in konjeniki so švigali sem ter tja in hiteli naproti Prevzvišenemu nadpastirju do dekanijske meje. Proti Turnišču pa so vrele iz vseh vasi velike množice. Ob petih se je zbralo na mestu, ki je bilo določeno za škofov sprejem, okrog 5000 oseb. Prevzvišenega je najprej pozdravil g. dekan Jerič, domači g. župnik G r e i f, zastopniki šolarjev, dekliške in fantovske Marijine družbe, domači župan g. D r a v e c , podnačelnik lendavski g. G j e rk e š. Prevzvišeni se je za sprejem prisrčno zahvalil. Po sprejemu je Prevzvišeni v spremstvu velike množice odšel v cerkev, kjer je bila velika pobožnost. G K o 1 e n c , tajnik KA iz Maribora, je stopil na prižnico. Po pridigi so bile slovesne Iitanije presv. Srca Jezusovega. Po večerni pobožnost i se je začelo celonočno češčenje. Ob polnoči in ob treh zjutraj so bile lilanije. Cerkev je bila vso noč nabito polna. Kar je bilo na praznik Marijinega rojstva, se tudi v mestih malokdaj vidi. Prevzvišeni je dejal: »TO JE NAJVELIČASTNEJŠA EVHARISTIč-NA PRIREDITEV, KAR SMO JIH V ŠKOFIJI ZADNJA LETA IMELI.« Ob štirih so se začele sv. maše. Ob šestih je bila prva slovesna služba božja. Maševal je domači g. župnik, priJigal pa je g. Kolenc, tajnik KA. Od Dol svojemu župniku Dol pri Ljubljani. Nenavadna razgibanost je zadnje dni valovala v Dolu pri Ljubljani. Danes praznuje dol-ski župnik g. Matija K as te lic štirideset-letnico svojega posve-čenja in obenem sedemindvajsetletni«) svojega zglednega župnikovanja v Dolu pri Ljubljani. Ob tej priliki je bil tudi imenovan za duhovnega svčtnika. Sicer je vsem, ki poznajo našega gospoda župnika, predobro znano, da se je v svoji skromnosti jezil na vse te »ceremonije«, toda navsezadnje se je le vdal, češ: »Saj bo pa potem bolj mir pred njimi. Pa naj bo po vaše!« V očeh pa se mu je posvetilo nekaj toplo-prijaznega in usta so se mu nehote nakrožila v prijeten dolenjski nasmeh. Gotovo ste že kdaj videli našega g. župnika sedeti na svojem vrtu med dvema vitkima cipresama. Ta starodavna klopica in ti častitljivi cipresi vsak solnčen dan poslušajo njegove polglasne molitve in se čudijo, s kakšno pozorno bistrostjo sledi vsem velikim svetovnim zapletljajem. Pa še nekje ste ga najbrž že videli. Na onem hodniku tam za njegovo sobico, kajne, kjer neutrudno vsak dan prebira jagode na svojem priljubljenem rožnem vencu. To je njegovo vsakdanje opravilo; povrh tega pa hoče biti vsepovsod zraven, pri gospodarstvu in pri cerkvi, vsepovsod njegova vedra beseda lajša delo in trpljenje. Kakšna bi neki bila brez njega cerkev? Saj je razen zidovja vse njegovo delo. In kje bi bil veliki Prosvetni dom, na katerega se vsak župljan s ponosom ozira? In pa posojilnica! Toliko ima opravkov z njo in vendar ne zahteva zase nobene nagrade, zadovoljen je s tem, da lahko dela svojim župljanom v prid. To je njegovo plačilo. Štirideset let ste že duhovnik in sedem in dvajset let ste že naš župnik. Več ko tretjino svojega življenja sle preživeli med nami in za nas. V svojih najboljših letih ste prišli med nas in zdaj so se Vam lasje posrebrili, ko ste delali za blagor naših neumrjočih duš. Sedem in dvajset let že sejete med nami seme božje besede in upamo, da ne brez uspeha. Štirideset let že vneto delate v vinogradu Gospodovem, štirideset let se že pehate in trudite za Njegovo kraljestvo. Ni Vam bilo dosedaj življenje posuto s cveticami in zemsko srečo, a Vas tolaži vesela zavest, da Vas čaka Gospod, ki je Vaše vse, da Vas nagradi po Vašem zasluženju: »Pridi, šestih do desetih je pristopilo k sv. obhajilu nad 6000 vernikov iz domače in drugih župnij. Ob pol osmih so začele prihajati pod vodstvom svojih dušnih pastirjev procesije iz vseh župnij lendavske dekanije. Ob pol desetih je bilo zgrajenih okrog oltarja, ki je bil postavljen pred glavnimi cerkvenimi vrati, NAD 20.000 VERNIKOV. Mnogi so prišli iz velike daljave (celo iz Apač). Ob desetih je prišel k oltarju v spremstvu velikega števila duhovnikov prevzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. Začelo se je glavno slovesno sv. opravilo, ki ga je opravil Prevzvišeni. Med sv. mašo je pelo več tisoč mladih grl. Po službi božji je bila teoforična procesija. V senci 17 mogočnih cerkvenih zastav je KORAKALO OKROG 15.000 OSEB. Najsvetejše je nosil Prevzvišeni. Pred Najsvetejšim je korakalo nad 5000 mož in fantov, do 1000 Marijinih družbenikov in družbenic, za Najsvetejšim pa ogromna množica žen in deklet. Množica je menjaje se pela in molila. Po povratku k cerkvi so se navzoči posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu. Nekaj veličastnega je bilo, ko so vsi navzoči za prevzvišenim nadpa-stirjem izgovarjali posvetilne besede. Po posvetitvi je Prevzvišeni podelil z Najsvetejšim blagoslov in s tem se je veličastna prireditev končala. Navdušenje, s katerim so se množice po končani slovesnosti razhajale, se ne da popisati. Do neba se je dvigal odmev domačih nabožnih pesmi. Trud, ki so ga zahtevale priprave od domačega g. župnika, od pevcev, Marijinih družbenikov in družbenic, je bil ogromen. A poplačan je s stoter-nimi obresti. Smrt čaka na pragu Metlika, 8. septembra. Navadno menijo ljudje, da nagla smrt kosi le debelejše ljudi. Pa je že res, da smrt ne pozna postave, razen one, katero ji je odredil Gospod. Tudi suhemu človeku preti nevarnost kapi. Tako smo doživeli v nedeljo. Ana Simonič, po domače Vograjska Jana, blago dekle, ki jo imajo vsi, kateri jo poznajo, v najboljšem spominu, se je odpravljala k deseti maši. Pa ji je nenadoma postalo slabo, omagala je, nezavestni je bilo mogoče podeliti še sveto maziljenje in ni se zavedela niti ne za hip. Tako je človek res kot ro6na kaplja, ki se v trenotku otrese in od bisera ostane samo sled vlage. Pokojna Jana je šla v večnost sicer nepričakovano, a bila je na to vendar pripravljena. Na prvi petek — dva dn! preje — je prejela svete zakramente. Bila je družbenka Marijina, zato je smrt ni presenetila. Najstarejši mož v Smartnem pri Litiji Najstarejši v naši župniji je 86-letni Matija Žitnik, »Mačkov« oče iz Vintarjevca. Posebno je treba poudariti, da je pri teh letih še pravi korenjak, trda grča, saj je še do zadnjega kosil in še siedaj za dom nacepi vsa drva in opravlja tudi druga opravila, razen takrat, kadar ga napade stara bolezen, mrzlica. Ko sem ga obiskal, je imel ravno napad in bil v postelji. Bil je kljub temu vesel in dobre volje, kajti s to boleznijo, katera ga napade že 50 let, se je že popolnoma sprijaznil. Dobil jo je pri vojakih. V začetku ga je napadla parkrat na leto, sedaj ga drži vodno kar po 3—4 dni na teden. Ce bi tte ne imel. bi starosti še ne čutil. Iz svojega življenja najrajše pripoveduje, kaj je doživel v Bosni 1. 1878. Pravi tudi. da je bilo nekdaj boljše ko sedaj, čeprav ni jedf! kofeta in mesa. ampak največ žgance, zelje in repo. in davki, da so bili polovico manjši. Bil je 25 let občinski odbornik. Ključar domače podružnice je pa še sedaj in sicer že čez 50 let. V družini je v globoko krščanskem duhu. v katerem še danes živiio. vzgojil 7 otrok. Žena mu je umrla že pred desetimi leti. Kakor vedno, tako še sedaj, zelo rad bere in sicer brez očal. »Domoljubov« naročnik je pa od prvega početka vsa leta in ga vsak teden želino pričakuje in z največjim veseljem prebere. Bog mu daj učakati visoko starost, do najskrajnejših možnih meja človeškega življenja. zvesti in stanovitni hlapec, zakaj čez veliko tc bom postavil.« Vsi Vaši župljani pa smo danes združeni v eni molitvi, da bi Vam Bog blagoslovil Vašo nadalinio življenjsko pot. da bi še dolgo delali med nami in za nas. Zobe lahko kup i t q -pa ne svojih! Zobni kamen Vam unl(u)e sobe! Začne tako, da zob omaja ... svoje uničevalno delo pa konča takrat, ko zob izpade — če ga ne začnemo o pravem (asu preganjati I Zato nI treba drugega ko trde ičetke in — Sargovega Kolo-donta I Sargov Kalodont je edina zobna krema prt nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforiclnov oleat po d™ Braunlichu, • katerim se nevarni zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravi. Pravilno nega je talei po 2 * na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 * no dan Sorgov Kalodont! SA R G ov v^.0 D OHr Proti zobnemu kamnu Krasota kraškega sveta: Najlepša jama slovenske zemlje je Križna jama Polna je prekrasnih kapnikov in podzemeljskih jezer Okolica Cerkniškega jezera, ki je samo na sebi že velika uganka, ima vse polnb kraških jam. Saj so znani veliki požiralniki, po katerih odteka voda iz Cerkniškega jezera, naj omenjamo le dobro znano veliko in malo Karlovico. Medtem ko odteka v te jame skozi vhode, imamo pa v bližini Loža pod Križno goro, Križno jamo, v katero voda ne teče kljub temu, da je izrazita vodna jama, Križna jama se je proslavila že pred leti, ko so našli v njej, zlasti v rovih na desni strani od vhoda, velikanske množine kosti jamskega medveda. Vendar je ta jama čudovitejša šele v svojem nadaljevanju. Kakih 300 m v notranjost se razteza jama pod velikanskimi oboki in je kakor navadna kraška jama. Po 300 metrih pa se naenkrat pokaže velik potok, ki tam ponikne neznanokam. Ta potok izvira nekje naprej v jami in zadnja leta so si jamarji postavili nalogo, da preiščejo jamo ob vodi naprej in to se jim je tudi posrečilo. Trije smo se odpravili na oglede v to jamo. Vsak je imel s seboj okrog 14 kg težak platnen čoln, acetilenko in nahrbtnik z najpotrebnejšim. Kakor je bila pot lepa, je bila do vode težavna. Saj je bilo treba najprej nesti od vhoda nahrbtnike, potem pa iti zopet po čoln. Malo naprej, kjer izginja voda med skalami, sloji prvo jezerce, s katerega teče voda po čudovith kaskadah. Stopili smo v čolne in z malimi veselci, podobnim loparjem, ki jih rabimo pri sobnem tenisu, veslali ali racali po vodi naprej. Kmalu so nas ustavile ka-skade, prenesli smo čolne v gornje jezerce in šli naprej. Krasno je, ko voziš po čisti vodi s svetilj-ko na kljunu čolna in opazuješ, kako se lesketa siga na dnu jezera. Obok nad teboj se sedaj zoži, sedaj zopet raztegne, ob posijanih stenah rastejo mali kapniki, z vsakim metrom se spreminja okolica, zdi se ti, da si zašel v pravljični svet. Tovariš pred menoj je prestopil; ko pa se je vsedel zopet v čoln, je sedel tako nerodno, da je padel v vodo. Gremo nazaj? Ne, krasota ga je prevzela in moker je nadaljeval pot z nami. — Če imaš s seboj tovariša, ki dobro pozna pot,, ob čudesih, ki 6e ti odpirajo ob vsakem pogledu, kar pozabiš, da bi štel jezerca. Res ne vem, kolikokrat 6tno preložili čolne, ki jih je bilo treba včasih temeljito dvigniti in spustiti na drugi strani zopet v vodo. Končno smo prišli do dolgega jezera. Sedaj na desno, 6edaj na levo je zavijal kanal. Krasne, kapniške tvorbe so visele v vodo, včasih se ti je zdelo, kakor da voziš ob kapitlih ogromnih stebrov, ki so jih postavljali orjaki. Strop se je nižal vedno bolj in bolj in je končno pritisnil na vodo. Kakega pol metra je bila visoka špranja, po kateri so lezli naši čolni. Lučke prednikov so se mi skrile za ovinek, parkrat sem zadel z glavo ob strop, ki se je nato kmalu začel zopet dvigati. Prevozili smo kilometer in se ustavili ob »Kalvariji«. Jama se tu razširja v veliko dvorano z visoko kupolo. Pod to kupolo, ki ji ne vidiš do vrha, leži razbit grič kamenitih razvalin, ki so padle kdaj v davnini s stropa. Po nizkem sedlu smo znosili čolne in nahrbtnike na drugo stran Kalvarije in jih spustili zopet na vodo. Začelo se je kakih 500 m dolgo jezero, ki je vodilo po vijugah semintja naprej v jamo. Jama postaja vse lepša. Z visokega obokanega stropa se ti spuščajo v jezero debeli kapniki. S čolnom se zapelješ okrog kapnika in potrkaš z veslom nanj. Kakor zvon zapoje steber, ki 6e leskeče v neštetih iskrah. Dolga je pot po vijugastem jezeru, končno zopet zaslišiš šumenje vode. Nova gora te ustavi. S težavo znosimo čolne čez »Križno goro« in nadaljujemo. Kmalu se nam odpre stranski rov, ki so ga prvi jamarji krstili za Matjažev rov. Izstopimo iz čolna in se prerivamo skozi gozd kapnikov. Prvim jamarjem, ki so šli po tej poti, se je moral semintje umakniti tanjši kapnik, da jim je odprl pot. Stebri in stebrički, čudovito zre-zljani, se leskečejo v vseh barvah. Jama se nekoliko odpre in kakih 5 m visok obok podpirajo v sredi 4 ogromni stebri, ki jih ločijo le še ozke špranje: Matjaževi stebri. Bil sem v Postojnski jami in tudi nekaj drugih sem že videl. Tako lepe in mogočne kapniške tvorbe, kakor so Matjaževi stebri, pa še nisem videl. Kljub temu, da bi človek samo sedel in gledal, nas vabi lesketajoče jezero naprej. Kmalu se približamo dosedanjemu koncu jame. Izpod siganih pečin vre voda. Izstopimo in se skozi špranje v kamenitih pečinah zrinemo naprej na visok breg, podoben nekakšnemu melišču. Na vrhu melišča nas ustavi strma gmota iz ilovice in kamenja. Sledovi kažejo, da so jamarji poskušali tod naprej, pa so se vrnili. Tudi mi smo prišli s trdnim namenom, da gremo naprej. Saj je tu jama naravnost ogromna. S svetiljko ne prisvetiš do stropa. Če zavpiješ v črno temo nad glavo, vrže tema nazaj dvozložen odmev. S svetiljkami komaj osvetliš ilovnati kup, ki se dviga strmo navzgor, morda v višino kakih 30 m. Prižgali smo male rakete, rimske sveče, in zdelo se nam je, da smo ob svetlobi dvigajočih se krogelj zaslutili daleč nad nami strop. Niti z vrvjo, klini in derezami se ne spravimo naprej, i Kljub temu, da nas vleče neznani in doslej neodkriti svet pred nami, se odpravimo nazaj. In zopet se ponavljajo čudesa skrivnostne jame in po 23 urah smo zopet na solnčni svetlobi; zmučeni in zbiti sklepamo, kako bomo zopet naskočili neznani svet, 2 in pol kilometra od vhoda, na katerega še ni stopila človeška noga. Ljudstvo ima več smisla za umetnost ho inteligenca O cerkvenem koncertu v Ptuju V nedeljo, dne 3. sept. t. 1. je pevsko društvo Maribor priredilo v spomin proslave 1900-letnice odrešenja Jezusa Kristusa, cerkven koncert v mestni župni cerkvi v Ptuju. Izvajalo je znameniti Haydnov oratorij — Sedem zadnjih besed Jezusovih na križu. Zbor, pomnožen z vojaškim orkestrom, je odpel celo skladbo z odličnim in umetniškim zanosom, mogočno in učinkovito je donela ta prekrasna Haydnova skladba v akustični, starodavni stolnici ptujski. Zbor sestoji iz dobro izšolanih glasov in prav dobro v skupinah polno doni.. Solisti ga. Skvarčeva (sopran), gdč. Vedra-lova (alt), g. Živko (tenor) in g. Neralič (bas), so bili v svojih partijah posamezno kakor v zboru na umetniški višini, tako da si je zbor s solisti pridobil namah srca poslušalcev. Pred vsako poslednjo besedo se je razložil njen pomen za vse človeštvo, kar je občinstvu v cerkvi pripomoglo do globljega razumevanja skladbe 6ame in skladatelja mojstra. ZboT je vodil dirigent, stolni kapelnik g. Jan. Ev. Gašparič, ki je skladbo z zborom mojstersko naštudiral in dovršeno izvajal. Obisk koncerta je bil slab, žal, se mora danes ugotoviti, da kaže danes celo podeželsko ljudstvo več zanimanja in umevanja za umetnost in resno glasbo, ker je bila večina poslušalcev z dežele, česar o ptujskih meščanih ne moremo trditi. Mislili smo, da imajo Ptujčani več smisla za resno cerkveno glasbo in umetnost. Če je bilo kedaj potrebno delati za srčno kuturo, je v sedanjem času najnujnejša potreba. Posebno smo pogrešali tako zvane »inteligence«, ki se vsiljuje pri raznih pojedinah, prireditvah, shodih itd. v prve vrste, kjer hoče imeti prvo besedo. Sram nas je, da smo primorani to javno pribiti Ljubljanske vesti: Sv. Krištof vabi Ljubljančane Danes teden, 17. septembra ob 4 popoldne bo prevzv. g. »kof dr. (iregor Koinian slovesno blagoslovil novo zastavo cerkv. Društva Katol. mož in. bandero Društva Katol. Mater in žena, odsekov Katol. akcijo za Sv. Krištof v Ljubljani. N'a lo slovesnost uljudno vabimo vsa cerkvena moška in ženska društva mesta Ljubljane in okolice, da se je udeleže, in sicer z zastavo (bande-rom), ako jo imajo, in — ako to mogo<> kot botri in botrice. Slovesnost se bo ob lepem vremenu izvršila pri zasilnem oltarju v arkadah na pokopališču Sv. Krištofa. Obenem bo sprejem novih Samic v društvo mater in zaprisega mož novi zastavi. Darovanje bo za novo oerkev sv. Cirila in Metoda, ki se zida kol povečava cerkve sv. Krištofa. Darovi šo prosijo v kuvertah z imenom in naslovom. Med darovanjem ljudsko petje. Pele se bodo pesmi: >0 Marija, naša ljuba mati«, >Marija Mati ljubljena« in »Angelovo čaščenje«. Ob sklepu bo pozdrav zastopnika škofijskega odbora Kat. akcije. Možje in žene! Pogubono3ni valovi modernih zablod in pokvarjenosti butajo vedno silneje tudi ob svetišča naših katoliških družin. Trdnost zakonske zveze, podlage družinskega življenja in obstoja naroda in človeške družbe, so v nevarnosti. V nevarnosti je tudi svetost katol. zakonskega življenja. Ali bodo vsaj katoliški zakoni vzdržali ta strašni pritisk iu obvarovali nedotakljivost zakonske zveze, obvarovali zibelke po naših družinah? O, da bi jih! Toda nevarnost je tu. Valovi slabega zgleda, vpliva in sedanje težko gospodarske krize butajo vedno silneje ob to svetinje. Sv. Oče, še edini varuh in zagovornik sv. zakonske zveze, kliče zlasti katol. može in matere k odločnemu odporu proti tem nevarnim valovom. Moška in ženska cerkvena društva so gotovo prva poklicana, da poslušajo ta svarilni glas skupnega očeta človeškega rodu, in ponese ta njegov klic pred vsem v vrste naših katoliških zakonov. Ta slavnost pri Sv. Krištofu prihodnjo nedeljo ima pred vsem ta veliki namen. Zato, možje in žene, v nedeljo vsi k. Sv. Krištofu in zakličimo svetu: V boj za nedotakljivost zakonsko zveze in svetost zakonskega življenja! Odbor Katol. akcije pri Sv. Krištofu Mariborske vesti: 2268 učencev in učenk se je letos vpisalo v mariborske deške in dekliške osnovne šole. Največ učencev je zajela deška na Ruški cesti,, ki oskrbuje mladi šolarski kontingent iz kolonije in ki ima pet razredov z osmimi spo-rednicami ter skupno 526 učencev. Naval v to šolo je tolik, da se je moral poiskati prostor za tri razrede in sicer se je cn razred namestil v Cankarjevi, ostala dva pa v Razlagovi ulici. Najmočnejša dekliška osnovna šola pa je druga dekliška osnovna šola v magdalenskem predmestju, kamor iz leta v leto čezdalje bolj navaljujejo deklice iz kolonije. Omenjena šola ima pet razredov s sedmimi sporednicami ter šteje 500 učenk. Tudi tukaj je trebalo od po moči s prostori v drugih šolskih zavodih in sicer so nekateri razredi nameščeni v Cankarjevi ulici, drugi pa na Slomškovem trgu. □ Iz carinske službe. Upravnik tukajšnje glavne carinarnice carinski inšpektor Alojzij Pipa je premeščen na Sušaku, carinski skladiščih ' asa Djordjevič pa v Ljubljano. □ Več, ue manj. V našem poročilu o vpisu v srednje šole se je vrinila pri navedbi števila novovpisaneev v tukajšnjo klasično gimnazijo pomota. Mesto 176 je tiskarski mtiliec napravil 137. Nebodisigutreba! □ V študijski knjižnici se It. t. m. uvedejo zopet običajne ure. Knjige se bodo izposojale vsuk delavnik od 15. do 18. ure, v istem času bo odprta tudi čitalnica. □ Jadranski dan je tudi Maribor proslavil na Malo Gospojnieo na zelo slovesen način z akademijo v Narodnem domu, ki se je je udeležilo obilo občinstva iu predstavnikov mari- entinovo in navadno milo iz Celjske milarne Dva nabiralca denarja Ljubljana, 9. septembra. Dan za dnem in od vseh krajev prihajajo pritožbe zoper razne nasilne berače z juga, ki nadlegujejo pod raznimi pretvezami naše ljudi. Včasih prihajajo kot pogorelci, kot poplavljenci ali kratko kot vojni invalidi. S seboj imajo knjižice in za vabo položene bankovce v njih. Z dinarjem sc ne dajo odpraviti, najmanj, kar zahtevajo, jc kovač. Bog varuj, da nc bi takemu beraču nič dal, zakaj pripravljen je priredili takoj neprijeten prizor. Zelo priljubljeno sredstvo teh beračev je tudi nabiranje prispevkov za razne patriotične namene. Takih beračev se pa že nc moreš znebiti, ker te sicer takoj obdolže, da si »protidržaven«, »komunist« in ne vem kaj. Časi pa so tudi taki, da nihče ne mara veljati za premajhnega patriota in to ti sleparji vedo ter izkoriščajo to splošno lastnost ljudi. Nihče tudi ne ve, kje so ti sleparji dobili razna potrdila in dokumente, ki jih kažejo ljudem. Dva taka pa sta te dni v Ljublrani le slabo naletela. Slučajno sc ie zanju zanimala ljubljanska policija, ki ju je prijela. Oba možakarja sta doma iz južnih krajev nnše države. Možakarja sta hodila okoli naših tvrdk in nabirala denar za neke »ve- lepatriotičnc« namene, oziroma sta nabirala denar za neke prav tako »patriotične« knjige. Naši ljudje seveda so žc taki, da se niso upali obema »patriotoma« pokazati vrat. Tako sta možakarja nabrala na račun patriotičnosti ljubljanskih trgovcev in podjetnikov kar lepe zneske. Imela sla tudi priporočila nekih -lednih osebnosti, znanih v javnem življenju. Oba sta imela v Ljubljani lepo življenje, saj sta dovolj »prislužila«. Stanovala sta v hotelu, jedla »a la cartc« v najboljših restavracijah, zraven pa sta v zaupni družbi zbijala dobre dovti-pc na račun »neumnih Kranjaca«. Dokler jima ni prišla policija na sled. Izkazalo sc jc seveda, da sta zlorabila priporočila. Ves denar sta porabljala zase. Tudi nista imela od založb, za katere sta domnevno nabirala naročnino za knjige, nobenega dovoljenja ali pooblastila. Tako sta ogoljufala ljubljanske tvrdkc za prav čedne vsote, čeprav je znano, da ljubljanski trgovci in podjetniki prav radi tožijo o krizi in pom«ij-kanju gotovine. Oba sleparja jc policija izročila okrožnemu sodišču, ki ju bo sodilo radi goljufije. Uprava policije svari vsakogar, naj ne naseda podobnim ljudem in naj ne daje nikomur denarja, če nima za nabiranje dovoljenja od lokalnih oblasti, i Gospodom za jesen nudi izvrstna oblačila, zlasti površnike, trenehe >ate. raglane ler veliko izbiro blaga za obleke, kakor tudi že izgotovljene obleke in po meri najceneje DRAGO SCHWAB Aleksandrova ccsta Kaj ho danes? Opera: >Marta«. Znižane cene. Kino Kodeljevo ob 17: »Signali v viharju« (SOS); ob 20: »Caričina podveza« (Lilian Harvey). Vclescjmskc razstave. Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Trnkocz.) ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; jutri: mr. Leustek, Resljevn cesta 1, mr. Bohinec ded., Rimska cesta. 24 in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO JUTRI? Kino Kodeljevo ob 20: »Caričina podveza«. 0 Razstava cerkvenih paramentov. Opozarjamo. da je razstava cerkvenih paramentov bratovščine ev. ReS njega Telesa v dvorani škofijske palače otvorjeno «amo še danes v nedeljo in jutri v ponedeljek, in siccr od 8—12 dopoldne in od 2—6 popoldne. Kdor želi videti v resnici lepa mašila oblačila, umetne vezenine in vzorna ženska ročna dela, naj ne zu-inudi ugodne prilike in naj si ogleda razstavo. IGNACU NAROBE, TAPETNIH., GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU). © Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Ljubljani, ima svoj redni članski sestanek v ponedeljek, 11. septembra ob osmih zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Na dnevnem redu je referat tov. Kremžarja: O volitvah v Delavsko zbornico. Po referatu razgovor in sklepi o tem predmetu. Vse nameščence in nameščenke pozivamo, da se sestanka gotovo in točno udeleže. — Odbor. O Cerkvena slavnost v čast sv. Petru Kla-verju, apostolu zamorskih misijonov, bo danes, nedelja 10. septembra ob 6 zvečer v ccrkvi sv. Jožefa. Spored: misijonska pridiga, stolni vikar Vlojzij Košmerlj. Pete litanije in slovesni blagoslov. Ob sklepu peseni »Povsod Boga<. ljudsko petje. Dala se bo v poljub svetinja sv. Petra Kluverja. Prostovoljni darovi /a uboge afriške tnisijone. Vse vernike prisrčno vabimo, da se udeleže le.pe cerkvene slovesnosti. 0 K tekmi harmonikarjev na velesejmu. V včerajšnjem poročilu nam je škrat prekrstil imena, lako je dobil prvo nagrado v duttonični lažji skupini g. Semen Slavko, sin gostilničarja iz Kranja, ne pa Strncn Slavko. I _ © Ceskoslovenskti Obcc v Ljubljani oznamuje, že vvučoviini v če skd škole začne 11. zžri I. r. Konfi se každv den od 15—17 na priini i dopoledne. © Mestna ženska realmi gimnazija v Ljubljani. Otvoritvena služba božja bo v četrtek, 14. septembra ob 9 pri uršulinkah. Po maši se zberejo gojenke v svojih razredih na zavodu. V petek, dne 15. septembra, ob 8 sc bo pričel redni pouk. Več na oglasni deski. — Trgovski tečaj. Vpisovanje bo dne 13. septembra ob 9. Sprejemni izpit se bo vrtšil dne 14. septembra ob 8. Redni pouk bo dne 15. sept. ob 8. uri. © »Krka. vabi člane in prijatelje, ki bi se zanimali za skupne kegljaške večere, na informativen sestanek v torek večer ob pol 9. uri v hotel Miklič, soba št. 40. Danes meni zdravo, lepo in štedijivo LUTZ peč. © Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani Pražakova 8-11.. se prične jutri, v ]>one-deljek ob 9 zjutraj in traja do vštete srede, 13. t. m. ob 6 popoldne. — Učenci, oz. učenke naj pridejo v spremstvu oz. njih namestnikov v navedenih dnevih med določenimi urami (dnevno od 9,—12. in od 4.-6. ure) v ravnateljsko pisarno; s seboj naj, prineso krstni list, Redni pouk se prične v petek 15. septembra ob 8. uri zjutraj v učilnicah zavoda. -— Na zavodu poučujejo same prvovrstne učne moči, strokov ni prolesorji po najmodernejšem učnem načrtu; zato je zavod priznan kot eden najboljših in v ceni šolnine na jzmerne j.ših. kar ga vsestransko priporoča. © Poštno tombola. Združenje poštnih pod-uradnikov in služiteljev (pododbor v Ljubljani) priredi svojo tradicionalno tombolo tudi letos na kongresnem trgu, danes 10. septembra t. 1. ob 3 popoldne. Tombola vsebuje II krasnih glavnih dobitkov ter več sto manjših dobitkov. Občinstvo opozarjamo, tla pridno iposcžc po tablicah. — Odbor. DAME so najelegantneje, ako nabavijo dsantiislk«? oScašč** /e vsled svoje kakovosti in nizke cene vsaki gospodinji priljubljeno, poleg tega je pa še domači izdelek. Dobite ga v vsaki trgovini borskega javnega življenja. Akademija jc v vseh progrumnili točkah lepo uspela. □ Pomogajtc revnim študentom! Vsi, ki bi bili pripravljeni pomagati revnim mariltorskim dijakom za časa šolskega letu 1933-34 s stalnimi mesečnimi denarnimi prispevki (tudi najmanjši dar je dobrodošel) ali s hrano (zaju-trek, obed, večerja) naj se blugovoli zglusiti v pisarni v Gledališki ulici štev. 2 od II. do 12. ure dopoldne, pritličje, levo. Istotam se sprejemajo uaslovi za instrukcijc, ki so revnim dijakom tudi zelo dobrodošle. □ Delegatske volitve zu »Ljubljansko žc-lezničarško podporno društvo«. Vsi tisti člani društvu, — upokojenci in aktivni, ki iz Jvalere-gakoli vzroka niso prejeli glasovnice, sc naj zanesljivo zglasijo v ponedeljek 11. in v torek 12. t. m. dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 14. do 18. ure v Delavski zbornici, Sodna ulica 9-11, v svrho reklamacije, oziroma razveljavljena neizročene podpisane glasovnice. Člansko izkaznico prinesite z seboj. □ Velik požar. Na Vurmatu blizu Sv. Ož-boltu ob Dravi je izbruhnil požar v gospodarske.]!) poslopju veleposestnika Adolfn Jurca, lastnika gostilne »Na skali« ter velike žage, elektrarne in lesotržca v Mariboru. Do tal je |K>gorelo dvoje velikih gospodarskih poslopij s premičninami vred. Domuč trgovec g. Lorbek je naglo organiziral gašenje tik stoječe gostilne in privatne hiše, na kateri so od vročine že popokale šipe iti se vnelo ostrešje. Gospod Lor-l>ek ima zaslugo, da se je ogenj lokaliziral in da niso še druge hiše z elektrarno in žago postale žrtev plamenov. Pozneje sta prihiteli na pomoč tu
  • v Ljubljani. © Pin Meno rdi. diplomirano učiteljica klavirja sprejme učence. Prijave dnevno od It —14 in 18—20. Trubarjeva ulica 2-1. pri mostu Sv. Jakoba. MODNI ATELJE „GENTLEMAN" se je preselil z Miklošičeve ceste 18 V TAVČARJEVO ULICO ŠT. 2-1. Sc priporoča T. HLEDE. V ostalem pa navajamo sledeče številke: v prvo dekliško se je letos vpisalo 247 učenk, v tretjo 153, v četrto 226, od tega jc 71 nemške narodnosti (dva razreda). Skupno pohaja torej v dekliške osnovne šole 1126 učenk, t. j. napram 1055 v preteklem šolskem letu za 71 več. Deške osnovne šole obiskuje letos v celott 1142 učencev, t. j. napram lanskim 1256 za 114 manj od lanskega ieta. V prvo deško se jc vpisalo 168 učencev, v drugo 115, v četrto pa 333 (ima šest razredov in štiri sporednice). V celoti je torej, ako vzamemo število učenk in učencev skupaj, letos vpisanih v mariborske osnovne šole 43 šolarjev manj kakor v preteklem šolskem letu. v* «ifisSuper Inducta.nce« princip je nov pri gradnji radio-sprejemalcev, vpeljal pa ga je pred tremi leti Philips-radio. Ta princip sc je pokazal odličnega, ker omogoča, da se na enostaven način doseže selektivnost aparata, ki »e upravlja samo z e.nim gumbom, pa omogoča odlično reprodukcijo. Aparati, ki so zgrajni na tem principu, imajo nad ostalimi aparati veliko selektivnosti še to veMko prednost, da ne oscilirajo, ne šume in so zelo mirni v pogonu. Najvažnejši element pri »Super Induc-tance« principu .je tšpula, ki ima vse lastnosti idealne špule s pomočjo katere je mogoče, napraviti aparate z maksimalno selektivnostjo. Selektivnost sprejemalca se ne sme prenapeti, ker v tem slučaju preneha dobra reprodukcija. Praktični poizkusi eo ugotovili, da je »Super Inductance« princip edini, ki popolnoma odgovarja evropskim razmeram, ker je zgrajen zato, da sprejema evropske postaje. Na aparatih so nameščene skale, na katerih ni zapisano ime postaje, ker se je to pokazalo kot nepraktično in sicer zato. ker poelaje menjajo dolžino valov in vsled tega tudi svoje mesto na skali. Philips ima svojo precizno mikrometer skalo in tabelo, na kateri so napisane postaje ki se Iščejo natančno tako. kot se n. pr. išče po tele-sonu zveze s kakršnokoli številko. Prednost te skalo Je jasna, ke,r ne more nikdar prevariti in dati »napačne zveze«. Poizvedovanj* Izgubila sem v nedeljo popoldne med 5 in 6 od Opekarske ceste do hiš na cesti »Pot na Rakovo jelšo« črno (z belimi pikami) svileno površno jopico. Prosim najditelja, naj odda proti nagradi na policiji. Celje & Umrl je t Celju v Gosjioski ulici 16 gospod Finžgar Alojz, zuau v mestu ter bližnji iu daljni okolici kot lastnik glavne tobačne zaloge. Ko je opustil glavno tobačno zalogo, je obdržal Se trafiko na oglu Prešernove in Samostanske ulice. V Celju je bil zaradi svojega mirnega značaja povsod priljubljen. Zapušča žalujočo vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreb bo jutri, v ponedeljek po-poldne na okoliškem pokopališču. Naj mu sveti večna luč, žalujočim ostalim pa izrekamo svoje so-talje. S Samo še dva dni velesejma! Znižana vstopnina Priffflii dr. I. zopet redno ordinira. 0 Zadnja predstava »ITcrmana Celjskega« bo danes ob 4 popoldne v mestnem parku. Predavanje <> plezalni ulpinistiki v Savinjskih Alpah s skioptičnimi slikami priredi v torek, 12. t. m. ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole Savinjska podružnica TK Skala v Celju. Predaval bo g Bori« Režek iz Ljubljane. 0 Še dva. ki bosta šla na bergljah v Belgrad. Danes teden sta odpotovala, kakor srno že poročali, dva junaka na 4 m visokih lestvah iz Celja v Belgrad. Isto pot mislita sedaj napraviti na enakih pripravah še dva junaka in sicer brezposelni kovaški pomočnik Kovač Rudolf, katerega poznamo že dalje časa kot Človeka rekordov in brezposelni pekovski pomočnik Kuhar Franc. Iz Celja mislita odriniti v nedeljo, 15. oktobra izpred gostilne Škarpa na Bregu. Od 10 11 bo takrat igrala godba na pihala, nato se bosta pa podala na dolgo pot, katero upata napraviti v enem mesecu. 0 Nesreča pri nakladanju sena. Malik Franc, posestnik iz Starega Slemena pri Tolstem vrhu, jp I. t m. ddal kopo sena. Ko jo bilo seno že prrccj »isoko naloženo, se je zlomil kol, Malik je padel na tla in si zlomil levo podlaktnico. Zdravi se v oeljski javni bolnišnici. a Manutakturan blaeo se kupuje kljub najboljši kakovosti, po izredno nizlki ceni pri ANTON »RIMEC, Celje, Kralja Petra cesto 13. Pfrli Seznam o davčnih osnovah zavezancev, kateri predmeti so bodo razpravljali preti davčnim odliorom, je razgrnjen na ogled pri mestnem načelstvu »lo vključno 16. t. in. Davčni zavezanci se opozarjajo na določbe zakona o nepo-« redni h davkih, glasom ko jih se davčni zave-oanec lahko sam ali jk> svojem zastopniku udeleži seje davčnega odtmra, ki bo raznravljul o davčnih predmetih. Seja davčnega odbora se bo vršila 21. 22. 23. in 25. t. m. Ponesrečil se je dninar Anton Hvaleč iz Slatine \ Halozah. Pri nakladanju drv mu je padel Ii levi na glavo s tako silo, da ie obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico. Smrtna kosa. 1'mrla jc KI i Aa Podmenik, vdova i>o železničarju na llujdini, stara 66 let. Blag ji opomin! Preostalim naše sožalje! Tedensko službo ptujskih gasilcev od 10. do t7. t. m. vrši druga desetina druiega voda in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik Ignac Vanda. Službo reševalcev iwi šofer Uerberl Schiinlaub in desetnik Miha Znmuda. od moštva Rudolf Erluč in Frunc Korže. Sneber ie- Zadobrova Pevsko društvo vabi za 24. t. m. vsa okoliška društva in prijatelje petja k blagoslovitvi »Pevskega doma«. V soboto 23. ua predvečer bodo igrali v Pevskem domu Finžgarjevega »Divjega lovca«. V nedeljo 24. t. m. ob poj 8 skupna pevska vaja vseh zborov vzhodnega okrožja »Pevske zveze«. Ob pol !) zblraliSče narodnih nož in drugih udeležencev pred Pevskim domom. Ob 9 krene sprevod z godbo iz D. M. v Polju na čelu, k sv. maši v Zadobrovo. Sv. maša se prične ob pol 10. Po sv. maši slovesna blagoslovitev in otvoritev »Doma i Popoldne je ob tričetrt na 2 skupna vaja zborov, ki pojo skupno in posamič: Ihan, I). M. v Polju, Sostro, Šmartno »Škrjanček«. Ob 15 koncert, nato veselica s srečolovom na vrtu g. Fr. Likoviča. V slabem vremenu bo prireditev v Pevske mdonm. Vabimo pred vsem narodne noše in prijatelje petja. Radio Programi Hadio-LiubTiana i Nedelja. 10. septembra: 8.15 Poročila 8.80 Gimnastika (M. Dobovšek) 9.00 Prenos svečanosti iz Ptuja 10.00 Gledališče kot umetnosti (prof. šest) 10.30 Ženska vstaja na Bledu v francoski dobi (predava strokovni učitelj g. Rudolf Doetal) 11,00 Radio orkester 12.00 Cas, plošče 15.00 Kmetijsko predavanje (g. .lamnik) 15.30 Šramel kvartet Do-linšek 16.30 Ploščo 17.00 Radio orkester 20.00 Pevski koncert ge. Pavle Ix>všetove 20.45 Radio orkester 21.30 Čas, poročila, plošče 22.15 Havajske kitare (pr> nos z velesejma). Ponedeljek, 11. septembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 Uvedba ljublj. razsvetljave pred 140 leti (R. Dostnl) 20.30 Sol. vokalni koncert ge. Antonije Skvarča 21.15 Radio orkester 21.45 Čas, poročila 22.00 Havajske kitare (prenos z velesejma). Dragi progtrarnt t Ifsdelja, 10. septembra: Bclsjrad: 12.30 Radio orkester, 17.15 Prenos nogometne tekme (Poljska:Jugoslavija iz Varšave (drugi polčas), 19.10 Violinski koncert, 20.30 Koncert lozniškega prosv. društva, prenes iz Loznice. — Zagreb: 20.30 Radio orkester s sopranom. — Dunaj: 11.00 Simfonični koncert, 19.30 Miasa so-lemnis. Beethoven. 21.00 Lahka glasba. — Leipzig: 20.00 Webrova in Wagnerjeva glasba. — Ijondon: 21.05 Koncert za orgle, 21.30 Vojaška godba. — Milan: 20.40 »Žongler Naše ljube Gospe«, ojBra Massenet. — Praga: 11.00 Orkestralni koncert, 19.45 Prizori iz opere »Carmen« (Bizet). — Varšava: 12.15 Simfonični koncert, 16.30 Vokalni koncert, 20.00 Orkestralni koncert. Ponedeljek, 11. septembra: Belgrad: 19.30 Radio orkester, 20.40 Narodna volja, humoreska. — Zagreb: 20.30 Radio orkester s klavirjem, 22.00 Harmonika. — Dunaj: 20.00 Koncert dunajskega opernega zbora. Budimpešta: 13.30 Koncert vojaškega orkestra, 20.30 Orkestralni koncert z vijolino. — London: 21.15 Radio orkester s solisti. — Milan: 21.45 Violinski koncert. — Miinchcn: 20.05 »Tosca«, opera, Puccini. Praga: 19.50 Klavirski koncert, 21.15 Orkestralni konccrt. — Rim: 17.15 Vokalni in instrunietalni koncert, 20.45 »Sakuntala«, muzekalna drama, Al-fano. — Stutt.ga.rt: 20.00 Zabavni koncert — Varšava: 16.00 Koncert simfoničnega orkestra, 18.35 Vokalni koncert, 21.30 »Grofica«, opera. Moni- Knezoškof na vetesejmts V soboto popoldne je prišel na velesejem prevzvišeni škof Gregorij Rozman na ogled, po razstavi ga je vodil ravn. velesifma g. tir. M. Dular. Prevzvišeni si je ogledal natančno cerkveno razstavo, ki mu je zelo ugajala, nadalje misijonsko in celokupno veterinarsko prav do podrobnosti. Nadalje rd je ogledal splošno kmetijsko razstavo ter pohištveno. O vseh razstavah sa je izrazil zelo pohvalno ter so je podrobno zanimal za razstavljene pred-ntele, o katerih so mu dajali pojasnila prireditelji in razstavljale! na posameznih razstavah. Škof se je mudil na velesejmu več. ur. V soboto je bil obisk znaten. Med drugim moramo omenjati obisk 80 koroških slovenskih gospodarjev iz beljaške okolice, ki so se zlasti zanimali za kmetijske razstave. Priljubljeni vozovi starih kolarjev iz Gorenjske, imajo razstavljenih lepo število zapravljive-kov, vagerlov in drugih vozov. Dobrega odjema se razveseljujejo tudi raz-stnvljalci gosjega perjn. Dobro so prodajajo tudi radio-aparati. Kabaivanov Peter iz Sofije razstavlja zname nito rožno olje iz Kazanlika. Točno en gram ga jo v mnli fijoli. ki se nahaja v le|>o okrašeni leseni puščici. Samo 30 Din. IPomislimo, da je treba za on sam gram rožnega olja 40 kg rož, t. j. 40.000 kg rož za en kilogram. Vse se je pocenilo, pocenilo se je tudi to olje, ki mu je bila še pred par leti cena 90.000 Din za lkg. Kožuhovinarji imajo razstavljenih vse polno lepih kožuhov za dame in otroke. Vsi prodajajo. Istotako so zadovoljni s prodajo ludi tvorničarji pletenin iu žima rji. Tudi tovarnarji peči so s prodajo izredno zadovoljni. Vso polno zaključkov so naredili naši prvovrstni pohištveni mizarji. Na letošnji jesenski razstavi imamo razstavljen tudi med. Med je velike hranilne in zdravilne vrednosti. Uporabljajo ga vse ljubljanske bolnišnice, posebno dober je za rekonvalescente, ki pa potrebujejo le naraven, neponurejen med. Lanska letina medu je bila slaba. Navzlic temu pa imamo na letošnji jesenski razstavi razstavljene vse vrste pristnega medu in i>oleg cvetličnega medu je največ hojevega, ki jo temne, nevabljtve barve., vsebuje pa zato več hranilnih snovi kot druge vrste. Večina vzorcev, ki so izleženi na razstavi, bo zadnje dni po znižanih cenah naprodaj. Istotam jo še precej dobre, pet let stare medice, ki se more po okusu in po kvaliteti kosati z najboljšim vinom in ki jo po Ljubljani zastonj iščete. Vinska razstava v paviljonu »G«. Ljubljančani se krčevito drže priljubljenega jim krškega cvička in črnine iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi, a z isto slastjo pomažejo svoje grlo 5t> z neprekosljivlm renskim rizlingom vinarske fcole in Pfrimerjevim muškat ni m silvancem iz Mariboru, dišečim tra-mincern iu i zborni m rizlingom štajerske hranilnice v Podlehuiku pri Ptuju, izbor šiponom in murskim biserom CI. Bouviera iz Gor. Radgone itd., ki jih je kar okrog 40 različne vrste in dobrote. Najboljše, da so iuteresonli sami prepričajo in sami sodijo. Kot kaže, bo letošnja trgatev gotovo zn polovico slabša od lanske. Kupci dobe nn razstavi vsa [>o-trebna pojasnila brezplačuo. Poštna hranilnica v avgustu Število č'kovnih računov je naraslo v avgustu za 180 na 22.820. Tudi promet j,znatno narastel in je znašal v avgustu 5869.2 milij. Din. Odstotek brezgotovinskega prometa je dosegel 50.11%. Izredno pa so narasle vloge na čekovnih računih, ki so dosegle rekordno stanje. V avgustu so se povečale za celih 180.9 milij. Din. S tem so presegle vsoto 1062.6 milij. Din Le enkrat je doslej zgodovina Poštne hranilnice zabeležila nad 1 milijardo Din čekovnih vlog. Konec meseca novembra s 1001.25 milij. Din. Ta veliki dvip ni sezonskega značaja, ampak pomeni, da predstavljajo te vloge blagajniške rezerve našega gosjiodarslva z oziroin na dejstvo, da zitsebni denarni zavodi ne morejo jKislovati kot bi bilo potrebno v interesu našega gospodarstva. Stalen dvig izkazujejo tudi hranilne vloge na knjižice. Število vlagateljev je naraslo za 4372 na 246.753 oseb. Vloge so prekoračile že julija pol milijarde dinarjev za 0.8 milij., eo |>a v avgustu narasle za 11.5 na 512.3 milij. Din. * Neprotokolirane firme sinejo šc nadalje nabavljati plačilna sredstva za inozemstvo. Na vesti, da firme, ki niso sodno protokolirane, ne morejo nabavljati plačilnih sredstev za inozemstvo, se je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obrnila na ministrstvo financ, obenem pa tudi na Narodno banko v Belgradu in dobila od te pod št 155.289 od 5. Septembra 1933 nastopno obvestilo: »Prejeli smo Vaše pismo s poslanim nam prepisom pisma, katerega sto poslali ministrstvu financ in Vas v zvezi s tem obveščamo, da n i ukinjena možnost opravdanja tudi z obrtnioo namesto potrdila o protokolaciji firme. Ta odredba je kakor tudi za potrdilo o protokolaciji uveljavljena v čl. 3 in 6 deviznega pravilnika. Jadranska plovidba na Sušaku objavlja bilanco za 1932 v zl. Din. Iz nje je razvidno, da je znašala izguba 1931. leta 0.685, za 1932 pa se je zmanjšala na 0.307 milij. Dohodki seniso dosti zmanjšali, pač paso zelo zmanjšani izdatki za vzdrževanje in popravila ladij. Likvidacija. Delniška družba Fermenta v Zagrebu, ki je bila prodajni urad za karteliranc tovarne kvasa, namerava likvidirati. Posnemanja vredno. V Nemčiji dnje vedno več tvrdk svojim ženskim uslužbencem podpore za poroko, če odstopijo svoje delovno tncslo moškim nameščencem. Vitkoviške žele zame postanejo delniška družba. Iz Prage poročajo, da je trg. minstrstvo odobrilo ustanovitev deln. dr. vitkovišlkih železaron s sedežem Moravska Ostrava-Vitkovice. Glavnica znaša 600 milj. Kč. Borza Dne 9. septembra 1933. Denar P;! teden je bil promet nekoliko slabši, saj ro -e vršili samo štirje borzni sestanki. Promet je znašal 2.2 milij. v primeri s 3.0 milij. prejšnji teden. Največ prometa je bilo kot običajno v šilingih in dioariih. Razstava ovac in koza Na zunanji strani G paviljona je razstavilo društvo >. Živalca lepo število ovc in koz. V zadnjih letih zaznamuje pri nas reja ovc nertizveseljivo nazadovanje, ker Izkazuje zadnja statistika dravske banovine okroglo samo 38.000 glav, dasiravno so visoki pašniki Gorenjske s sočno planinsko travo prav posebno sposobni zn ovčjerejo. Ovca popase in izrabi vsak prostorček, ki je govedu nedostopen. Pred leti je bila naša jezersko-solčavska ovca zelo iskana za izvoz in so jo poseibno radi kupovali Tirolci. S strogo odbiro plemenskih ovnov in ovc je možno, da pridobitno naši ovci tisti sloves, ko ga je opravičeno imela svoječasno. Izboljšala' se bo kvaliteta mesa, izboljšala se bo tudi kakovost volne, saj nam je znano, da je obrt volnenih izdelkov pred leti izborno uspevala in jopice ter nogavice iz domače volne so izredno trpežne. Ovčjereja je za začetno gospodarstvo našega kmetiškega naraščaja velikega pomena. Ovca je najprimernejša žival za zaikol ob najrazličnejših prilikah v kmečkem gospodarstvu: ob košnji, žetvi, mlačvi, vožnji gnoja, sploh ob trdem kmečtkem delu. ko je gospodar prisiljen, da najame več delovnih moči, ki jim je izdatna tečna in boljša hrana nujna potreba. Pečena jngnjetina, slovit star naš običaj vedno bolj izginja, izginjajo tudi dobri kožuhi iz ovčje kože, tipična obleka naših dedov, ki je ne prepiha nobena burja. Koza je kraivica naloga malega človeka in največja opora reveža. Njeno mleko je izdatno, mastno in okusno. Na kilogram žive teze porabi sicer koza še enkrat toliko hrane kot krava, da pa zalo rejcu štirikratno množino mleka, kar pomeni, da je mlečnost koze še enlkrat večja od krave. Prevladuje pri nas sanska-švicarska pasma, ki je žal že precej križana z našo domačo nepleimeuito rogato pasmo. Natančna selekcija in krvna osvežitev s pristnimi sanjskimi kozli je vsled tega nujno potrebna. Razumela je to n urnost tudi naša brniška uprava, ki je v svrho boljše plemensko odgoje in v dosego ved je mlečnosti naših koz. nakupila v Švici pet čistokrvnih sanskih kozlov. Ocenjevalna komisija je izvršila svoje delo 5. t. m. Komisijo so tvorili gospodje: ing. Jelačin, ki ima resor za drobnico pri banovini, dr. Kocjan, ž vinozdravnik v Veterinarsko-bakteriološkem zavodu v Ljubljani, iu Rožiunc Franc, praktični koaje-rejec v Gornji Šiški. Od razstavljenih 36 ovc je prejel za najlepšo skupino 10 ovc prvo zmagovalno nagrado Jožo Virnik z Jezerskega. Prvo oceno za en komad (brez nagrado) je dosegel g. Jurčič Josip, Ljubljana. Drugo mesto nagrade: Grebene Jožef, Male Lašče, Ivane Jože, Lašče, in Perhaj Anton, Male Lašče. Tretjo nagrado pa so prejeli: Parliaj Ivan, Male Lašče, Stritar Jože. Vel. Lašče in Kmetijska šola v št. Jurju ob j. ž. Ist a komisija je ocenila tudi koze, ki jih je bilo razstavljenih v celoti 30, od teh 8 kozlov in 28 koz in Spoit nagrado: Med vešče k Josip, šiška, in Poljan.šek Iv. Ljubljana. Ocena koz in kožic pa je izpadla koi sledi: prvo nagrado Medvcšček Josip, Zgornja Šiška, drtir.m nagrado Režime Franc, Šiška, Poljanšek Ivan, Ljubljana, Dežm.m Anton. Jožica, Vladiha Alojzij, Ljubljana. Tritjo nagrado so prejeli: I o-gondar Franc, Suha-škofja Loka, Smole Katarina SavljV, Ž i bo m a Marija in Vladiha Alojzij. Za ti dve skoraj |>opolnonia zanemarjeni panogi malih domačih živali ee je 7. veliko ljubeznijo in vnemo zavzelo našo nadvse požrtvovalno in nesebično delujoče društvo »Živalca«, ki stremi za I tem, da lo rejo sistematično zopet uveljavi. Društvo ne prejema za velikopotezno organizacijo vsega svojega dela nikakih podpor, ; Curih. Pariz 20.255, London 16.575, Nevvvork | 366, Bruselj 72.175, Milan 27.2,8, Madrid 43 20, Amsterdam 208.80. Berlin 123.35. Dunaj 72.885 (57.5), Stockholm 85.40, Oslo 83.20, Kopenhagoo 74, Praga 15.33, Varšava 57.90, Alene 2.95, Carigrad 2.47 Bukarešta 3.08. ' Pariz. Ob 11. 45. Nc\vyork 18.10. London 81.95. — I/ondon (začetek). Ne\vyork4.5375, Pariz 81.625. Zlat« je v zvozi z lahnim padcem franc. franka v Londonu [opustilo na 120/2JŽ, kar jo vzbudilo pre-senečeikje. Živina Ptujski živinski sejem. Konjski in goveji sejem v torek dne 5. t. m. je bil izredno dobro založen Prignanih je bilo 779 glav in sicer 314 krav, S6 te-' lic, 155 volov, 37 bikov, 153 konj in 31 ovc (iz Hrvatske) In tudi kupčija je bila živahna; prodalo se jo 392 glav. Od teh je šlo nekaj v Italijo, nekaj pa v Avstrijo. Cene: Krave 2—4 Din, telice 2—4.50 Din, voli 3—4.50 Din, biki 2.50—4 Din za kg žive teže; ovce 80 Din komad (kupil vse trg. Itaštaiger iz Slov. Bistrice), konji po kakovosti od 600- 3000 Din. Prihodnji sejem se vrši 19. t. m. — Svinjski sejem v sredo dne 6. t. m. je bil tudi dobro založen in sicer je bilo pripeljanih 326 rilcev (201 svinje in 122 prascev). Kupčija je bila elabejša, prodajo se je le 110 komadov. Ceine svinjam 6.50—8.50 Din za leg žive teže. drobnarija po kakovosti od 130— 275. Din. Prihodnji svinjski sejem se vrši 13. t. m. Hmelj Žalec, 9. sept Kupčija je nadalje mirna. Prodanih je bilo nekoliko manjših partij po 80 do 85 Din za kg. Za večje partije prvovrstnega blaga pa se je nudila izjemoma tudi cena do 90 Din za kf. Živahnejše je bilo povpraševanje za drugovrstni blago po nižjih cenah, vendar je ob rezervi-ranosti produoemtov prišlo le do redkih zaključkov. Jesenice V ntedeljo, 10. sept. bodo Jesenice zopet v znamenju šjx>rta. Novo športno društvo »Gorenjec« je nad vse agilno in ne opusti nobene prilike, da so ne bi izkazalo s svojimi športnimi znanji in pridobitvami. — Na igrišču SK «Bratstva> bo ob devetih dopoldne lahkoatletski dvomnfch. SK Ilirija:ASK Gorenjec in sicer v sledečih disciplinah: Tek na 100 metrov, metanje diska, kopja iu krogle, skoki v daljavo, skoki v višino, tek na 3000 metrov in končno štafeti 4X100 m. Izven sporeda sledi kot propagandna točka metanje kladiva. Istotako sis vrši danes prvenstvena hazena-tekma med SK Korotan, Kranj in ASK Gorenjec. — Nadvse znnimiva pa bo večerna bazenska tekma v soboto, 16 t m med državnim prvakom SK Concordijo in ASK Gorenjec. Ta tekma se bo vršila ob bajni razsvetljavi. Igrala bo tudi godba. Kranti Absolventka praškega konservatorija in peda- ! goške šole — Pavnikova — bo tudi leto? pouče- I vala privatno glasovir, vijolino in citre po zmerni ! Železničar (Zagreb):Hermes Danes ob 16.30 na igrišču Hermesa. Predtekma ob 15. Danes bomo imeli v gosteh zagrebške Železničarje, ki bodo v prijateljski tekmi nastopili proti Ilermesu. Zagrebčani igrajo zelo hitro, kar napravi igro zelo zanimivo. Radovedni smo tudi kako nam zaigrajo Hermežani, kajti že delj časa se nam niso predstavili s kakim močnim nasprotnikom. Zato bodo morali danes napeti vse sile, če si hočejo izvojevati časten rezultat. Ker bo to danes edina športna prireditev v Ljubljani, poleg tega pa obeta biti še zelo zanimiva, si jo bo gotovo vsak prijatelj nogometa ogledal. V predteknii igra Grafika proti VSK Triglavu. Ljubljanski športniki v tujini Včeraj in danes tekmuje naša elita plavačov in lahkoatletov v Avstriji. Ljubljanska reprezentanca plavačev in plavačic tekmuje v Gradcu z reprezentanco Gradca v plavanju, skokih in water-polu, lahkoatleti Primorja pa tekmujejo v Celovcu v dvomatehu s tamkajšnjim KAC-om. Enim kot drugim želimo obilo uspehov. Avsiriia:Ambrosiana 3:1 (1:0) Na praznik 8. t. m. se je odigrala na Dunaju finalna tekma za srednjeevropski pokal med dunajsko Austrio in milansko Ambrosiano. Pri zadnji tekmi, ki se je vršila preteklo nedeljo v Milanu, so zmagali Italijani z 2:1. Razumljivo, da je za finalno srečanje vladalo velikansko zanimanje, saj se je zbralo v dunajskem stadionu nad 60.000 gledalcev, ki so prišli r. vlaki in avtobusi ne samo iz Dunaja, temveč tudi iz sosednih držav. Italijani so igrali surovo, lako, da je češkoslovaški sodnik Cejnar izključil najpreje branilca Allemandija, par minut kasneje pa še desno krilo De Marija radi nediscipliniranosti. Pa tudi so igrali predvsem defenzivno, ker so hoteli čuvati milanski uspeh, »ako, da so Imeli Dunajčani radi lega precej težko stališče. Bili so pa kljub temu skozi celo igro v premoči. Prvi gol za Avstrijo je zabil Sindelar v 45. min. V 27. minuti drugega polčasa pošlje zopet Sindelar žogo v italijansko mrežo. V 36. minuti pošlje tudi Meazza žogo v dunajsko mrežo, toda eno minuto pred koncem strelja Sindelar tretji gol in Austria postane za letos prvak v borbi za srednjeevropski pokal. V predteknii so dunajski policaji premagali zagrebške z 4:1 (3:0). V. S. K. TRIGLAV : REPREZ. 16. ARTM 1. PLAN. POLKA IN t. KOLES. BAT, 4 i 1 (2 s 1) 6. t. m. «e je odigrala na igrišču Hermesa prijateljska tekma med gornjima enajstoricama, v kateri je zasluženo zmagal Triglav. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje zlasti med častniki in podčastniki, ki so bili porazdeljeni v dva tabora, ki sta navijala za svoje. Naš odlični vojaški predstavnik v nogometu, V. S. K. Triglav, je predvedel lepo igro. V njegovi enajstorici ni bilo slabih igralcev. Vsi so igrali hladnokrvno in zelo požrtvovalno do konca igre. Osobito sc je izkazala obramba, ki nasprotnika ni pustila v bližino gola. Napad je igral smiselno in vsi so se enakomerno zalagali z žogami in jim je uspelo, da so štirikrat potresli mrežo svojega nasprotnika. Pri reprezentanci se jc odlikoval zlasti »rednji napadalec in desno krilo, ostali so igrali povprečno. Vratar je bil nesiguren in na njegov račun sta padla dva gola. * S K Grafika poziva igralce: Trpin, Mekina, P!oh, Bcžan, Slrolur.ajer, Ustnik, Štrukelj, Verčnik, Katanič, Bončar, Trobevšek, Potr*»>, Martinčič, Stupica, da so ob 14 v gostilni pri Beliču v Šiški. Omenjeni igrajo proti SK Jadranu predtekmo Hermes : Železničar. Opremo priskrbi gospodar. _ Načelnik. Težkoallelske zadeve. Iz seje težkoatletske zveze, dne 5. t. m.: Navzoči Backo, Richter, Žunič, Katalinič, Ranogajec, dr. Goldschmidt, Kehl. — Dr. Vatovec (Maribor) pošilja svoje mišljenje v zvezi z državnim prvenstvom. — Dr. Vedriš (Koprivnica) pošilja poročilo in daije svoje mišljenje glede zvezine glavne skupščine. — Hehn (Sombo«! pošilja referat o delu klubov ler »voje mišljenje glede drž. prvenstva in zvezne skupščine. _ Ha- koah (Subotica) prosi za termin drž. prvenstva in da se isto vrši v Subotici. — SSK Maraton (Maribor) pošilja poročilo o drž. prvenstvu Dravske banovine. — AŠK Croatia prosi za odobritev termina od 30. t. m. in 1. okt, za organizacijo prvenstva male antante in Poljske v rokoborbi. — Verificira se za Croatio Martin Glaser s pravico nastopa 12. sept. t. 1. Verificira se prvenstvo Dravske banovine: bantam: L Nered (Ilirija, Ljubljana); nero-lahka: I. O. Gobec (Maraton, Maribor), II. Di Batti-sta (Ilirija); lahka: L. Kramberger (Maraton); II. Verbošt F. (Maraton); III. Abulnar (Ilirija); welter: I. Jevšenak (Maraton); II. A. Kunaver (Ilirija); III. R. Vrečko (Ilirija); srednja: K. Fišer (Maraton); II. Vidic (Maraton); III. Presetnik (Ilirija); poltežka; I. Pircher (Maraton); II. B. Stare (Ilirija); III. L. Gorjanc (Ilirija). — Suspendirajo se sledeči boksa-či: Tihomir Pavlovič, Pinto Avgust in Miloš Barač (vsi HAK Zagreb). — Zvezni občni zbor bo 6. oktobra 1933 v prostorih restavracjie Kovač, Zagreb, Gajeva ul, 31 ob 8 zvečer. _ Državna prvenstvena tekmovanja bodo 7. in 8. oktobra v Zagrebu Lahkoatletski miting deklet. Končno stanje točk v nedeljskem mitingu je: Ilirija 1477, Atena 833 in ne 1607, odnosno 813, kar smo včeraj poročali, ker smo prejeli nekontrolirane podatke od sodniškega zbora. T užnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je naš ljubljeni soprog in skrbni oče, ozir. sin, brat, svak in stric, gospod JOSIP BM..C sprevodnik drž. žel. |x> kratkem n mučnem trpljenju, danes ob 17. uri previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zasipal. Pogreb blagega pokojnika se vrši iz splošne bolnišnice v ponedeljek popoldne. — Uro pogreba javimo v Po-nedeljskem Slovencu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag sjiomin. Ljubljana VIL, dne 9. sept. 1933. Ivanka Bnlc, soproga; Vera in Magda, hčerki —■ in ostali sorodniki. Zadnje dni se Sirijo govoric©, da je neka francoska reševalna ladja našla parnik »Merida«, ki je leta 1911 v bližini norfolške luke — država Vdrginija — nasedel in se potopil. Francoski ladji da se je posrečilo iz ruševin »Meride« dvigniti nekaj kovinastih skrinjic, v katrih so se nahajali dragulji cesarice Charlotte, Maksimilijanov© soproge. Ta vest še enkrat obuja spomin na tragično usodo tega Habsburžana, ki je po svojem Mira-maru, ki stoji na slovenskih kraških tleh, in po svojih »meksdkajnarjilu zapustil svoje sledove tudi med Slovenci, Ko je bil nadvojvoda Maks, brat cesarja Franca Jožefa I., sprejel mehiško krono, ni vzvalovalo razburjenje samo v političnih, marveč tudi v finančnih krogih. Nadvojvoda je odklanjal vse nasvete svojega brata, zapustil grad Marimare pri Trstu in vse svoje premoženje vnovčil za zlato in srebro. Izkupiček za posestva v Avstriji, Franciji in Belgiji je znašal 20 milijonov zlatih kron. K temu je treba prišteti še darove ruskega carja in nakit cesarice Charlotte v skupni vrednosti približno 9 milijonov kron. Teh zakladov se ni nikdar nihče dotaknil tn so ob Maksimiljanovi usmrtitvi predstavljali njegovo premoženje. Nova mehiška vlada je to premožnje zasegla kot zaupano ji, neodtujljivo imovino. Ni znano, ali je Avstrija kdaj zahtevala vrnitev tega premoženja. Na vsak način je mehiški predsednik 1. 1911. odredil, da se zaklad vloži v evropske banke, dokler ne pade zadnja odločitev glede zakonitih dedičev. Vsa zadeva š« do danes nd pojasnjena. Po ♦aej priliki spč tostvarne listine po belgijskih in avstrijskih tajnih arhivih obeh vladarskih rodo- vni, ki po tako tragičnem dogodku najbrž nista imeli poguma, da bi brskali po finančnih vprašanjih te pretresljive zadeve. Lf«ta 1911 so prenosi; ves zaklad, izvzemši nekaj dragocenih predmetov, ki se še zdaj nahajajo v mehiškem Narodnem muzeju, na parnik »Merida«, ki je potem pri Norfolku ponesrečil. Poslej so večkrat poiskušali, da bi parnik dvignili, a brez uspeha. Zdaj je imela francoska reševalna ladja, kakor se zdi, več uspeha. In zdaj se je oglasil neki angleški trgovec z ribami — Wil-liam Bringhhvell, ki trdi, da je legitimen sin mehiške cesarice Charlotte, in uveljavlja svoje pravice do premoženja. Mož trdi, da se imenuje Franc, Rudolf Habsburški in da je bil rojen v Rimu. O njegovem rojstvu in krstu da je bila avstrijska vlada obveščena in je tudi odredila, da so dali otroka v vzgojo neki angleški družini. Bright\vell pravi, da do svojega 20. leta ni bil vedel, kdo so njegovi starši. Na 20. rojstni dan pa mu je odkril to tajno nadvojvoda Johann Salvator (poznejši Johann Orth). Od tega dn,e dalje je dobival vse do leta 1915 po 200 funtov Sterlingov na leto iz osebne blagajne belgijskega kralja Leopolda. Ko je ta vir dohodkov zanj usahnil, je prišel Brightvvell v veliko stisko in se je moral slednjič lotiti trgovine z ribami, da bi se preživel. Na prvi pogled je vse to bajka, saj ni hiio nobenega razloga, da bi bili hoteli prikriti rojstvo zakonskega otroka nesrečn-e mehiške dvojice. Ce se bo pa res posrečilo dvigniti iz morja Maksimilijanov zaklad, potem s" bo zanj začela pravda, ki bo slednjič vse pojasnila. Nov van Dyek: pri čiščenju nekega portreta v birminghamskem muzeju so ugotovili, da je to delo slavnega nizozemskega slikarja van Dycka. Sliko sta bili nedavno kupili dve sestri v Strat-fordu za 10 šilingov. »Oh, prijatelj, dobro, da sem te srečal. Denarnico sem pozabil doma — daj, pogodi mi dvesto dinarjev!« »Nemogoče! Aimpak rad ti dam za tramvaj, da se vrneš domonr po denarnico.« Rane vrste grozdja dozorevajo in po vinorodnih krajih Evrope se začenja prva trgatev in prvo pokušanje letošnjega mošta. Letalo v Donavskem kanalu. Neko letalo, ki sta ga vodila dva pilota in je vozilo dva potnika, je moralo radi okvare na motorju na Dunaju pristati, in to na mestu. Pristalo je na Donavskem kanalu. Letalo se je pri tem znatno poškodovalo, a osebe so rešili vse štiri brez vsake poškodbe. zveza ahad. katoliškega tisha JB^' ' ustanovljena zveza katoliških akademskih časnikar- Predstavniki 16 držav so izvolili J. L. O. Sulli-ISFsaiS vana z vseučilišča Mar^uettc v Ameriki za pred- bi pospeševala zveze in medsebojno pomoč in pri- Frančišhova družina aHmlaB^^^SS^B&^l^^ skem, to je 1015. Sorazmerno narašča tudi število frančiškanov misijonarjev. Lani je odšlo v misi-jone 124 frančiškanov. Zdaj je sv. stolica poverila redu 15 novih misijonskih ozemelj. Od teh jih je 9 v Kitaju, ena na Japonskem, štiri v Afriki in ena v Južni Ameriki. Na Kitajskem je že nad sto domačih frančiškanov, kar je posebno važno; apostolska prefeklura v Fongsiamu je v njihovih rokah. Frančiškanski red spada danes med prve misijonske ustanove katoliške cerkve. V misijonskih deželah je 41 škofov frančiškanov. V Afriki ima red 13 misijonskih ozemie-lj, v Aziji 23. Vsega fma znatno nad sto provinc. Posebno važno nalogo vrše frančiškani že stoletja na Balkanu. Napotil se je bil Savel... Ko je leta 1928 kandidiral za ameriškega predsednika newyorški guverner, katoličan Al. Smith, }o bil eden najdelavnejših njegovih nasprotnikov polkovnik Horace A. Mann. Ta mož je tedaj po južnik državah vodil pravcato protikatoliško akcijo. Zdaj pa je polkovnik Mann s svojo žleno prestopil v katoliško cerkev. K temu so ga neposredno nagnila predavanja znanega patra Fultona Sheena po radiu. V teku teh predavanj se je med obema možema razvilo prisrčno prijteljstvo. Dve stvari, izjavlja izpreobrnjenec, sta bili odločilni za njegov prestop: prvič pa peška avtoriteta in pa živa zveza z Bogom, ki jo posreduje katoliška cerkev. (Pred svojim izpneobrnenjem ni bil polkovnik Mann član nobene cerkve. Njegov oče je bil metodističen župnik v Tennesseju, njegov ded pa katoliški Irec, ki je v Tennesseju zgradil katoliško cerkev. — Ko je Al. Smith zvedel za Mannovo izpreobrnenj«, mu /e brzojavil: »Dobra vest me je globoko ganila! Vse najboljša! Tudi tobak uhrote Dolgo so se strokovnjaki prepirali, kaj je prav za prav škodljivega pri kajenju: ali ogljikov okis, ki nastaja ob sežiganju tobačnih listov ali v cyano-vodikovi kislini, ki se razvija pri kajenju aK pa nikotin, ki ga vsebuje tobak. Kolikor toliko Škodljivo je vse troje, a za glavni strup velja danes nikotin. Zato skušajo nekod množino nikotina umetno zmanjšati, a hudi tobakarji ne marajo za tako tobačno »limonado«. Na Nemškem so prijeli stvar od drugega konca: začeli so odgajati tobačne vrste, ki vsebujejo le malo ali nič, to je 1.0 do 0.07% nikotina. (Dosedanje nemške vrste imajo po 2.5 do 5% nikotina.) Poizkusi v malem eo se povsem obniesli; novovzgojeni vrsti tobaka »Havanna« in »Orientalec« sta skozi pet let ohranili lastnost, da vsebujeta le neznatno količino, odnosno nič nikotina. (Poizkuse so nato še nadaljevali, vnako uspešno. Leta 1932 so razstavili prve tobačne izdelke iz tobaka brez nikotina, odnosno le z največ 1% nikotina. Nemoi si obetajo v bodoče od tega tobaka ne samo zdravstveni uspeh, marveč tudi znatno gosjiodarsko korist, ker računajo na izvoz. Žive kače naše izvozno blago Pri nas je malo znano, da je Hercegovina dobaviteljica kač domalega za vso Evroj>o. Skalnata tla in vroče podnebje ugajata strupeni golazni, Id je je v Hercegovini izredno veliko. Prebivalci gorskih krajev 9e že dolgo pečajo s kačjim lovom in »o v tem nenavadno spretni. Poslužujejo se zelo priprostega orodja — palice s precepom. Kakor hitro se prikaže kača na piano, šine lovec s palico po njej in jo pod vratom ujame v precep. Nato spravi kačo v trikratno platneno vrečo, dobro zaveže in odnese na zbirališče, kjer jo strese v zaboj, ki je opremljen z zračnimi luknjicami. — V Hercegovini žive vse v Evropi znane strupene kače. Hercegovci pa ločijo dve vrsti kač: take, ki se mude na sončnih mestih in take, ki žive po hladnih, senčnih krajih. Strup »sončarioe« je menda znamo hujši. Neko vrsto kač pa love z golo roko. In sicer ravno najnevarnejšo. Je to modras poskok. Ta kača ne da živemu bitju v svojo bližino — proti vsakemu skoči že iz dalje. A spreten lovec ji le pride do živega: bliskovit okret in njegovi prsti jo drže za vrat tik pod glavo. Nad 70 cm dolga kača se ovije lovcu okrog lakti, a pičiti ga ne more in v malo minutah leži v vreči. Za poskoka se plačuje posebna nagrada. Vedeževalka: »Predvsem se varujte majhnega, temnopoltega moškega z bulo na čelu.« Obiskovalka: »A tako, potemtakem se namerava torej maščevali!« Prof. Max Reinhardt, največji sodobni režiser, ki obhaja 9. t. m. 00-letnico svojega rojstva. To je junaštvo! Francoska vlada je odlikovala s križem častne legije kapucina Charlesa, ki je 25 let deloval med gobavci in skrbel zanje. P. Charles je že 36 let misijonar v Etiopiji. Stric pesnika Tagoreja podarja jezuitom drago ceno sliko Maksimilijanovi miljoni in njegov „sin" Nemirna Kuba: Glavno mesto Havanna, ki je prešlo v oblast nove revolucije. Spodaj šele nedavno inioiiovnni Dredscdnik Carlos de Cespedes. Nova revolucija. Iti je sledila prvi za petami, je baje komunistično masla Hindujski maharadža, sir Prodyot Kumar Ta-gore, stric slavnega bengalskega pesnika Rabin-dranatha Tagoreja, je podaril jezuitskemu kolegiju v Kalkuti krasno sliko Guida Renija (1575—1042), predstavljajo«) »Madono v molitvi«. Slika je bila nekoč last guvernerja Warrema Hastingsa, leta 1810. je pa prešla v tast družine Tagore. Dragoceno darilo je pospremil maharadža z naslednjim pismom: »Mislim, da mora dobiti sveta slika bolj častno mesto, nego jte moja skromna galerija; in ne bi vedel zanjo boljšega mesta kakor ta odlični zavod, če blagovoli ravnateljstvo sprejeti moje skromno darilo kot znamenje mojega visokega in prisrčnega spoštovanja do zgodovinskega kolegija, kd je izkazal mojim rojakom že nešteto dobrot.« Tagore potem izraža željo, da naj bi slika nikdar in pod nobenim pogojem ne zapustila Indije; če bi hotel kolegij dati sliki še primernejše mesto, potem naj jo izroči rajo kaki katoliški cerkvi kakor pa muzeju. — To je res plemenito ravnanje odličnega Indijca, ki osramočuje neštete nazovi-kristjane in nazovi-inteligente. »Mamica, katera postaja pa je bila to?« »N<> sitnari, otrok, ne vem.« »Morda bi pa vprašala, mamica, kajti na postaji mi jc padla tvoja torbica skevj okno.« Pošiiiie naročnino! Kar je preveč, ni dobro: Češkoslovaška vlada je dala uničiti vse zaloge hmelja, ki jih je bila nakupila, da bi zaščitila cene hmelja. Zaloge so stale republiko nad 50 milijonov Kč. Kakor vidimo, je postalo imičtovanje zalog in pridelkov splošno sredstvo zn zavarovanje cen. ADI SLOVENEC •noroflUMEuauaim Kdor zna pa zna Žaloigra v dveh minutah. Ostebe: Muc in Miška. Čas: Sedanjost. Kraj: Kjerkoli. Prva minuta. Muc (preoblečen v policaja, z bridko sabljico za pasom, strumno prikoraka pred mišjo luknjo in potrka na duri): Trk, trk, trk! Glas miške iz luknje: Kdo je zunaj, primoj-dunaj? Muc (strogo in grozeče): Jaz, stražnik Kruto-brk. Kradla si orehe, imam povelje, naj te aretiram in odvedeni v jedo, da se boš pokorila za grde grehe. Odpri, da vstopim noter! Glas nii>ke iz luknje: Hihi, saj me ne trka luna, boter! l>ruga minuta: Mnc (isti, z dolgo sivo brado, dobrohotnimi očali na nosu in pisanim cekarjem v tački): Trk, trk, trk! Miška: Kdo je spet, primojdevet? Muc (z milim, vabljivim glasom): Jaz, striček Jožek, dobri možek — s sirčkom in slanino! Miška v luknji (cmakne z jezičkom): M-m, to je pa kaj drugega! Žie grem... (Odpre duri, pokuka ven in pade mucu v objein.) Muc (zmagoslavno): Ham, ham, zdaj te imam! (Odpre usta in jo pohrusta.) (Za sto r zažvižga žalno koračnico in pade.) « Sladčica pritlikavcev Znani angleški ladijski zdravnik Steffens. ki je prepotoval skoraj vso Afriko, je znal pripovedovati mnogo zanimivih prigod s svojega potovanja. Nekoč je pripovedoval svojim prijateljem to-le smešno zgodbo: Bil sem takrat s poznanim lovcem na divje fcivali Iloratiom Batesom v ozemlju Konga. Pot nas je vodila skozi džunglo, kjer smo hoteli ujeti nekaj tigrov in slonov ter jih privesti žive domov na Angleško za londonski muzej. Po dvajsetih dneh natega napornega tavanja skozi džunglo smo naleteli na grdo pritlikavo pleme, katerega največji mož je bil komaj 75 cm visok. Črnci, ki si barvajo lase z nekim rdečim rastlinskim sokom, so bili sprva zelo boječi in nedostopni, potem pa so se nam prijazno približali. V svoji ekspediciji smo imeli tudi tolmača, Ar. Bk>\vterja, ki obvlada jezik dvanajstih zamorskih plemen, med njimi tudi jezik Pigmejcev. Govorico teh »malih, nerodnih ljudi«, kakor so jih imenovali afriški domačini v nas>em spremstvu, pa je zelo težko razumel in se je mogel pomeniti z njimi samo s pomočjo kretenj. Hoteli smo izvedet' od njih za skrivališča slonov, pa si dolgo nismo mogli priboriti njihovega zaupanja. Pritlikavcem, ki se prištevajo k plemenu nam povsem nepoznanih »Gitivov« in ki se v glavnem hranijo z mravljinčnimi jajci, kobilicami, koreninami in divjim medom, niti naše konzerve in pečeno meso divjih antilop ni bogvte kako dišalo. Tudi razni bleščeči predmeti — verižice, zrcalca, okraski in igračke —, ki so sicer tako priljubljeni pri afriških domačinih, niso dosegli svojega namena. Nazadnje smo se spomnili še smodk (cigar), Ki smo jih imeli veliko zalogo s seboj. In nismo bili razočarani: s smodkami smo pritlikavce povsem pridobili zase. »Gitivi« do onega dne smodk sploh niso poznali in je bilo to zanje nekaj čisto novega in silno imenitnega. Ko smo smodke prvič prižgali in kadili, so strmeli v nas s široko odprtimi očmi in držali jiesti na zobeh, kar je pri njih znamenje največjega razburjenja in občudovanja. Da bi še bolj povečali učinek teh smodk nanje, smo kadili molče in skrivnostno, kakor da znamo čarati. In so črnci čez nekaj minut zagnali neznanski vrišč in trušč ter začeli pohlepno iztezati roke po smodkah v naših rokah. Bili smo pa previdni in smo jim obljubili smodke šele potem, ko nam pokažejo sledove in skrivališče divjih slonov. Ta zapeljiva ponudba jim je slednjič razvezala jezike. Njihov poglavar, zavit v opičjo kožo, je bil takoj pripravljen uvesti nas v vso skrivnost sledov in lova na slone. Ko smo razdelili med nje del 6modk, so veselo iu na vso sapo stekli v svoje zemske luknje. Tedaj se nismo več brigali zanje, marveč smo se hitro pripravili na odhod. Deževna doba je bila pred durmi, zato smo morali hiteti. S pomočjo pojasnil in zaupanih sledov s>o nam je že čez tri dni posrečilo iz velike trume zvabiti v past orjaškega slona z mladičem vred in ju ujeti živa. S tem lepim lovskim plenom smo se vrnili k Pigmejcem in oni so nas sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Ko smo f>i prižgali smodke, so nas njihove oči motrile Se bolj pohlepno in proseče kakor prvič. V gostih trumah so se začeli gnesti okoli nas. Obrnil sem se k dr. Blo\vterju in ga prosil, naj vpraša poglavarja, kako so jim dišale smodke, ki so jih — kakor ie izgledalo — že pokadili do zadnjega. Poglavar je vprašanje svojim podanikom ponovil in med njimi je viharno završalo. Vsevprek so začeli s čudno zateglimi glasovi odgovarjati. Dr. Hlo\vter se jo glasno zakrohotal, ko jih je slednjič razumel: »Gitivi so, kakor vidim, veliki sladkosnedneži. Takole mi pravijo: O beli mož, te cigaro, kaor jih imenuješ Ti, so dobre, m-m, zelo dobre! Ampak vprašamo: zakaj jih najprej prižgete?« Mi tega nočemo, nam to ne ugaja, Gitivi ne potrebujejo ognja za to! Ogenj jih napravi še manjše, ne, nam takšne ne teknejo! Zato jih ne pečemo v ustih kakor vi, nego jih prav tako kakor mrnvljinčna jajca in kobilice pohrustamo kar mrzle I Haj, beli mož, daj nam še cigar, dajl Dobre 90, m-m, tako dobre! Malo je manjkalo, da mi ni postalo slabo. Kar želodec se mi je obračal ob misli, dn bi moral tudi sam smodko — pojesti, namesto pokaditi... Dr. Blovvter pa mi je med smehom dtejal: »Še zmerom boljše je, da požeruhi hrustajo naše smodke, kakor da s kožo in kostmi požro — nas!« In je imel prav. splošno pozornost, kajti vsi so bili prepričani, da se je ponesrečil na strmih triglavskih pečinah. Konec. Doma se je gospod Sodček debelo nalagal svoji ženi, da je igraje preplezal severno steno Triglava in se povzpel na vrh. Pa je bilo njego- Ghshi zajec Žaloigra v dveli minutah. Osebe: Zajec in loTec. Kraj: V gozdu. Prva minuta: Lovec (neopaženo sproži izza grma puško): Bumf! (Strel zgreši svoj cilj.) Zajec (ki ne sliši strela, a vidi, kako letijo Sibre mimo ujega): Ilardun, kako so muhe danes sitne! Venomer mi brenčijo okoli ušes ... Druga minuta: Lovec (sproži vdrugič in zadeoie): Bumf! Zajec (kateremu se šibre zarijejo globoko v telo, bridko vzdihne): Ah, tega si pa nikoli ne bi mislil, da bom moral kdaj zaradi mušjih pikov umreti... (Se zgrudi in pogine.) (Zastor pade.) Slovo od zvestih prijateljev Prebivalci nekega majhnega angleškega mesta so imeli nedavno priliko videti nenavaden prizor. Po mestnih ulicah se je pomikal dolg sprevod. Na čelu sprevoda so peljali truplo starega, priljubljenega konja, ki jc bil last nekega izvoščka. Njegovi prijatelji so sklenili, da izkažejo konju tudi po smrti svoje spoštovanje in tako so mu priredili slovesen pokop. V Ameriki pa takšni živalski »pogrebi« niso nič nenavadnega in redkega. Pred kratkim so v nekem mestu države Pensilvanija priredili lep pokop — stari mački, ki je bila nekemu samotarju dolgo vrsto let edina prijateljica. Ko so sc nekoč prikradli v trgovino njenega gospodarja vlomilci, je začela glasno mijavkati in s kremplji praskati po vratih njegove spalne sobe. Tako ga je pametna žival pravočasno opozorila na nevarnost. Mož jc po telefonu nemudoma obvestil policijo o vlomu in stražniki so bili kmalu na mestu in so odvedli vlomilce s seboj. Za pogrebom zveste živali je šlo več ko 300 oseb, njen gospodar pa ji jc na »grobu« dal postaviti lep spomenik — v znak svoje hvaležnosti, V isti državi so nedavno z velikimi slovesnostmi in častmi pokopali tudi truplo nekega psa novofundlandca, ki ga je vse mesto poznalo pod imenom Miško. Miško je bil velik prijatelj otrok. Nekega dne jc dvaindvajsetim otrokom, ki so med igranjem padli v deročo reko, rešil življenje. Miško jc bil last revnega delavca, kateremu jc bil z ginljivo ljubeznijo vdan. Nekoč je zvestega psa povozil avtomobil. Otroci so bili zelo potrti, ko so izvedeli, da jc poginil njihov največji prijatelj. Pri pokopu je bila zbrana skoraj vsa mladina in zemlja, v katero so položili truplo zvestega psa, je bila meter visoko pokrita s cvetlicami. fole&isŠFasesu turist i. Gospod Sodček je sklenil, da gre čez severno steno na Triglav. Rečeno — storjeno. Šel je, a jc omagal na prvi planini, globoko pod Triglavom. Ker pa je raztrobil junaško vesl, da pojde na Triglav, vsem svojim prijateljem in znancem po Ljubljani in se je bal sramote, ki ga je čakala, čc bi prijatelji izvedeli, da je Triglav samo od daleč gledal... si jo zvita buča izmislil nekaj prav posebnega. Ponosno se je postavil na kup gnoja in naročil fotografu, ki ga je spremljal, naj ga slika. Tedaj jc odnekod pridrvel skokonogi kozel in so — bums! zahetel v gospoda Sodčka, da je zatulil, kakor da mu gre za življenje in smrt ter telebnil na tla. Nesreča pa takšna! 3. Ves opraskan in obvezan se je gospod Sodček vrnil z vlakom v Ljubljano in zbujal tam vse- vega bah.mja kmalu konec. Na duri je potrkal mojster fotograf in pomolil gospodu Sodčku vpričo žene in služkinje pod nos izgotovljeno fotografijo. In je bila ta fotografija takšna, da bi bila gospa Sodčkova kmalu padla v nezavest. Mojster fotograf je namreč vprav v onem trenutku, ko se je : kozel zaletel v gospoda Sodčka, pritisnil... in slika je z neusmiljie.no resnicoljubnostjo kazala ta, za gospoda Sodčka ne posebno častni prizor, j Lahko si mislite, kao je bilo gospodu Sodčku pri j srcu ob pogledu na to svojo sramoto! * i Topot ni bilo nobene niti približno pravilne rešitve, zato nagrada odpade. Izpolnievaika: Jesen bednih otrok Tiho se je poslovila od nas zlata kraljica pomlad, tiho odšla je s samotnih poljan v svoj daljni pravljični — Kmalu brez sobica bomo in rož ... Kaj bomo, joj počeli? Sedli za peč bomo, če bo kaj gorka, gladne želodčke si — — Ded pa nam pravil bo pravljice iz davnih, davnih dni, ko je bila vsem šie tuja jesen, zima in črne — — Hej, takrat, ko so še z grmov viseli sami medeni kolački, hej, takrat, ko so se dobro imeli kralji in tudi — — — Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Eua od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 14. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Halo, kotščhariji Ve6elo presenečenje pripravlja Kotičkov striček za Vas. Izdati namerava dozdaj v kotičku objavljena pisma in odgovore nanje (seveda ne vsa, ampak samo najbolj posrečena od njih in še ta primerno okrajšana in predelana). v posebni knjigi. In sicer predvsem za to, ker »Mladega Slovenca« v sedanji obliki ni mogoče vezati. Pomislite, kako bo imenitno: Vaše ime 6S bo natiskano lesketalo sna lepem belem papirju v knjigi, ki Vam bo v trajen in prisrčen spomin na ona leta, ko ste še kot mladi fantički in deklice kramljali in modrovali s sivolasim Kotičkovim 6tričkom. Knjiga bo imela na naslovni strani sliko Kotičkovega strička, kakor si ga v duhu predstavlja šegavi in bistroumni gospod slikar, poleg te slike pa bo v knjigi še mnogo drugih slik, tako da knjiga ne bo poučna, vzgojna in zabavna samo za srce in razum, ampak prijetna, zanimiva in kratkočasna tudi za oči. Vsekakor bo v okras Vaši domači knjižnici in boste imeli veselje z njo Vi in odrastli. Ker pa je izdanje take knjige v teh hudih časih združeno z velikimi stroški in tudi zelo tvegano, Vam moram povedati še to, da knjiga izide samo v primeru, čc se do konca tega meseca priglasi zadostno število naročr-čkov. lipam, da se priglasijo vsaj vsi oni, katerih pisma bodo v knjigi, mimo teh pa še drugi, ki bi sc včasih radi malo pokratkočasili s šaljivimi domislicami Kotičkovega strička. Opozorite očka in mamo na to vabilo in ju prosite, naj na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, v Vašem imenu takoj pošljejo dopisnico, na katero naj kratko napišejo: Podipasni se zavezujem naročili knjigo, v kateri bodo ponatisnjena pisma iz stričkovega kotička, takoj, ko izide. (Natančen naslov.) Koliko bo knjiga stala, zdaj še nc vem, draga pa gotovo ne bo, toliko mi že lahko verjamete. Opozorite tudi svoje mlade znance in znanke na to obvestilo in jim svetujete, naj prijavijo svoje naročilo že zdaj. Čim več bo odjemalcev, tem cenejša bo knjiga! Natiskanih bo samo določeno število izvodov, zato ne morem jamčiti onim, ki knjige ne bi na-| ročili že do konca tega meseca, da bi jo mogli še | pozneje kje dobiti Vzemite torej nemudoma do-. pisnico v roke. napišite nanjo naročilo ter mi jo 1 pošljitel Kotičkov striček. STRICKOV KOTIČEK ■iiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iifiii«i«i««iiiiii(i((a(iiimiimmii(((l((l(«ll((liat 546. Dragi striček! — Gotovo šc nisi dobil nobenega pisma iz naše vasi, čeprav leži v bližini Ljubljane. Imenuje se Sv. Jakob ob Savi. Iz Ljubljane kreneš na vzhodno stran in čc si dober v nogah, prideš v dobri uri do savskega mostu, mahneš jo čez most in in v par minutah si žc v naši prijazni vasici. To, da imamo Savo v bližini, Ti pove že ime vasi, in če ne gledaš previsoko, ko stopaš po mostu, tudi vidiš vodo pod seboj.' Zdaj bo kmalu prišel čas, ko se bomo pričeli kopati v Savi. Striček, če imaš kaj korajže, Te povabim, da se prideš v poletju kopat v Savo. Ali znaš plavati? Čc nc znaš, Ti zaupno svetujem na uho: prinesi s seboj par svinjskih mehurjev. Mi, kar nas je tukaj, smo junaki tudi v vodi in se jc ne bojimo! Zelo Ti bom hvaležen, čc me boš dal v kotiček. Čc pa tega nc storiš, bom nahujskal tistih 2000 otrok, katerih pisma si vrgel v koš, in vsi se dvignemo proti Tebi. Torej lc dobro premisli! Tc pozdravlja Lojze Ručgaj, učcnec IV razreda pri Sv. Jakobu ob Savi. Dragi Lojze! — Se bodo nekateri kotičkarji, ko bodo Tvoje pisemce brali, neznansko zagro-hotali: »Spet jo je nekdo od nas polomil, hibi! Jc liček najbrže vse poletje prespal, ko šele zdaj — na jesen — napoveduje kopalno sezono...« (Beseda sezona je tujka in pomeni pripraven čas ali začetek kakšne velevažne reči, na pr. smučanja, drsanja, sankanja, ribolova, nabiranja gob, rabuta-nja in še tega in onega, če šc ne veš.) Tako se bodo škodoželjno smejali nekateri kotičkarji. Drugi pa, ki znajo pomisliti nekoliko delj ko pet pedi predse — in ti so v mojem kotičku v večini, hvala-bogu!' — bodo kar koj uganili, da sem te Tvoje zares čudne in smešne napovedi kriv — jaz sam. Kajti si mi pismo poslal pravilno šc pred kopalno sezono, jaz ga pa objavljam šele zdaj. Kar za uhlje bi moral zaradi tc grde malomarnosti potipati samega sebel Čc imam kaj korajže in čc znam plavati? Hoja hej, korajže imam, da se divjega zajca ne bojim, plavati pa znam, da niti muha na mleku nc Iako! Mehurjev, ki bi me na površju držali, prav nič nc potrebujem; jc moj trebušček sam tako lepo okrogel in napet, da mi zaleže za deset mehurjev in se nc bi mogel potopiti, če bi ves ljubi božji dan plaval in sc prckucaval — v kadi . .. Tistih Tvojih 2000 razjarjenih otrok, s katerimi mi groziš, sem se pa resnično ustrašil. Brž, brž sem zaklenil vrata svojega kotička in začel neutrudno šklepetati z brezzobimi čeljusti in /si lasje so mi na plešasti glavi zavihrali pokoncu. In sem za vsak slučaj poklical na pomoč tudi .00 hrabrih očes postave, ki so noč in dan stražili Jugoslovansko tiskarno in napeto prisluškovali, izza katerega ogla se bo prikazal ljuti sovražnik. Pa ljutega sovražnika, to se pravi armade 2000 razjarjenih otrok, odnikoder ni bilo, hvalabogu in sreča junaška. Ste na zmagovitem pohodu v Ljubljano najbrž kakšno krvoločno pošast, postavim kakšno miško ali kakšnega z rožički besno miga-jočega polža srečali in ste dejali: Zapikl in jo na žive in mrtve junaški ucvrli nazaj — k materinim predpasnikom ... Hoho, korajža pa takšna! Lepo pozdravljen Ti in vseh Tvojih 1999 hrabrih vojščakov! — Kotičkov striček. 547. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz, mala Štajerka, Ti pišem. Prosim Tc, deni me v svoj kotiček, ki ga tako rada čitam. Doma sem v lepi Dravinjski dolini. V šolo hodim v Makole. Letos pojdem k prvemu sv. obhajilu. Kako se že veselim! Imam dve se'stri in štiri brate. Bratcu Milanu, ki je star pet lel, moram čitati Tvoj kotiček. Prisrčno Tc pozdravlja Francka Novak, učenka II. razr. v Makolah. Draga Francka! — Ko bi ti vedela, ojej, ko bi Ti vedela, duša zlata, kako težko mi jc včasih izluhtati odgovor na kakšno pismo, postavim na takšno pismo, kakršno je Tvoje. Saj nič ne rečem, kar čedno pisemce jc in na moč prijazno in ljubko, ampak ni v njem niti enega mesta, ob katerega bi se moj jeziček lahko obregnil in si veselo po-mel roke in dejal: »Hopla, tukaile se bomo pa lahko razklepetali!« Sem dolgo premišljeval in tuhtal, kaj bi Ti odgovoril, celo poslednjega najučinkovitejšega sredstva, h kateremu sc zatečem samo tedaj, kadar mi vse drugo odpove, sem se poslužil: vtaknil sem kazalec v usta kakor dojenček cucelj, da bi iz njega izsesal kakšno pametno misel za odgovor. Vse zastonj! Dve debeli uri in tretje po! sem kazalec sesal, pa nisem izsesal iz njega niti toliko, da bi vsaj eno kapljico črnila uporabil in eno vrstico v kotičku napolnil . . . No, vidiš, pa sem odgovor kljub temu napisal in niti najslabši ni in je lo zasluga mojega geni-alnega (genijalno, izgovori: žentjalno, bi se reklo po naše toliko kot neznansko modro, od hudimana iznajdljivo, globo-koumno, takorekoč nc dosti manj kot kolo-salno1 peresa, ki tudi iz nič nekaj naredi. Vsa čast mu kajne, in slava in gromki živijo! Lepo Tc pozdravlja Kotičkov slriček. 548. Dragi Kotičkov striček! — lz srca mi je žal, da Tc nisem povabila s seboj na počitnice. Šla sem na deželo k sorodnikom in sem sc imela zelo dobro. Tam sem imela dosti mleka in ludi sadja mi ni manjkalo. Sedaj pa jc tega konec! Bliža se pričetek šolskega leta, katerega sc zelo veselim. Letos sem končala prvi razred s prav dobrim uspehom. Starši so bili zelo veseli. Pozdravlja Tc Tvoja Ljudmila Mahne, | učenka I. razr. v Mostah pri Ljubljani. Draga Ljudmila! — Odgovor, ki sem ga napisal punčki pred Teboj, jc kakor nalašč pisan tudi zate. Je namreč tudi pri Tvojem pismu moj kazalec uporno »štrajkal«, ko sem hotel izsesati iz njega kakšno pametno misel. Čeprav je Tvoje pisemce prav tako ljubko in prisrčno kakor zgornje, bi kaj prida nc mogel odgovoriti nanj niti čarodej Rokuspokus, kamoli moje pero, ki je res genijalno (kaj ta čudna beseda pomeni, poglej zgoraj!), ampak čarati in čudežev delati pa tudi ne zna. Bova pa drugič kakšno bolj pametno rekla in dejala, ali ne? Bog Tc živi! — Kotičkov RIBA V PONVI. Žaloigra v eni minuti. Osebe: Ribo. Dejanje se vrši v kuhinji. Prva minuta. Riba v ponvi: Obračam se zdaj na to zdaj na ono stran, a kakor so obrnem, ležim nerodno! (Zastor se zagrohohi: »Obupno!« — in pade.) Noč sc jc nagnila in dva vandrovca sla moraia iskati, kje bosta prenočila. Bilo je vroče in ostala sta zunaj. Eden izmed njiju je staknil konec železne cevi, češ, da bo imel lo za vzglavje. »Malo trdo bo,« pravi drugi. »Nič ne de, bom pa cev s slamo nabasal.« Sinko: »Očka, ali mi boš kupi! r.a moj rojstni dan veliko tamburico?« >Očka: »Kaj še, dn mi boš potem ves ljubi dan brenkal nanjo!« Sinko: Saj bom suino tukral igral, očka, ko boš spal.« DELAVSKI VESTNIK Dva poganska znaka naše dobe Eden najvažnejših organizmov družbe je gospodarstvo. Gospodarstvo in gospodarske dobrine pa so utemeljene na lastnini in delu. Če jc danes bolna družba, jc bolna zaradi tega, ker je bolan eden njenih glavnih organizmov — gospodarstvo. Gospodarstvo pa more zopet biti težko bolno, če so bolni njegovi sestavni deli — če je nered v lastnini in delu. Lastnina, delo in z njimi vse gospodarstvo pa morejo biti zgrajeni le na dvojni podlagi: ali na krščanstvu ali pa brez njega. Moderna družba jc mnenja, da vera nc spada v gospodarstvo. Vera, pravijo da se bavi le z ono-stranskimi, izven zemeljskimi zadevami; gospodarstvo pa samo z zemeljskimi. Zato nima vera z gospodarstvom prav nič skupnega, ampak sta vsak zase. To naziranje pa je prav gotovo zmotno. Kajti Bog, ko je ustvaril prva dva človeka, jima je rekel: »Rastita in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita.« V tej zapovedi je dvojni pomeni Pomen dolžnosti in pravice človeka. Človek mora postati gospodar nad čutnostjo in ne nasprotno. Vse kar je ustvarjenega, rastline, živali, vsa zemlja mora služiti človeku in ne on materiji. V tem je določena naloga človeka, zlasti kulturna naloga, ki naj obsega tudi gospodarstvo, ki tvori tudi sestavni del človeške kulture. Gospodarstvo človeka obsega tudi socialno določilo. Ne poedinec, ampak vsi skupaj bodimo gospodarji na zemlji. Torej skupnost človeške družbe. Nobeden ni izvzet iz lega gospostva, zato pa tudi nobeden iz dolžnosti osebnega sodelovanja, osebnega dela. S tem je dal Bog naraven kulturni pomen dela. Iz tega izvira šc ena resnica. Čc je Bog dal človeku pravice in dolžnosti v njegovem delovanju na zemlji, je s tem dokazano, da je izvor vsega — Bog, Stvarnik. Človek si nc more ničesar lastiti za izključno in absolutno last. Trditev, da sta vera in gospodarstvo različna in neodvisna drug od drugega, nc drži, resnica je ravno nasprotna, da je gospodarstvo, če naj služi v korist in namenuu človeštva, naravnost navezano na vero. Povsod vidimo, kako se razdirajo nravni temelji človeške družbe: spoštovanje do zakonite oblasti, ljubezen do Boga in do bližnjega, pravičnost itd. Danes kraljujeta samoljubje in dobička-željnost. Tihe, delavne in požrtvovalne ljubezni ne srečaš izlepa. Darežljivost, kolikor jo je še, nastopa šumno in glasno, za vsak darček zahteva javne pohvale in javnega priznanja. Slabo in tudi tem slabše je to, ker je vedno več ljudi navezanih na miloščino. Delavstvo danes ne živi več od svojega dela. Delo ne pridobiva več toliko, da bi vzdrževalo človeka, in tako je delavec izgubil celo zaupanje v moč vztrajnega, pridnega dela. Dobičkaželjna sebičnost potiska v kot idejo pravičnosti. Vsak se rije sam zase skozi življenje, kakor ve in zna; čim več jih odrine, tein bolje je zanj. V gospodarskem tekmovanju skuša vsak sam zase zmagovati. Ob takem tekmovanju se pač ne pridobiva nobena nova vrednost. Če kak špekulant, kapitalist »zasluži« samo en dan tudi milijon dinarjev, ni zaradi tega niti za eno paro več vrednosti na svetu, in sc splošno premoženje ni pomriožilo niti za košček kruha, pač pa je deset, sto ali več družin izgubilo svoje imetje. Na splošno smemo reči, da se naši dobi vračata zopet bistvena znaka stare paganske dobe: krivičnost in naslad nos t. In zakaj? Zato, ker je vse gospodarstvo daleč proč od vere, proč od Boga in ker gospodarjenje temelji samo na čutnih, materialističnih principih, zato jc pa tudi vse obrnjeno na glavo. ZENA IN Moli, defcaf, štedi Težko je danes roditeljem izbirati sredstva iu poti, da '/-igotove svojim otrokom trdno, srečno bodočnost. Včasih je veljalo kot zanesljivo sredstvo v ta namen izšolanje. Danes ne več. Bodočnost je za enkrat do cela nepregledna, vse vre, staro se podira, odmira, čutimo, da se iz te zmede poraja nekaj novega, ki mu pa še ni videti oblik in potez. Kaj tedaj, kaj naj damo otroke učit, kako naj jih vzgajamo? V vsakem posanieanem slučaju mora ua to dati točen odgovor slej ko prej duševna in telesna sposobnost ter izrazito nagnenje otrok, šele potem pride na vrsto konjunktura na poprišču raznih pridobitnih poklicev. Kajti Ie tisto strokovno znanje si človek resnično osvoji, le v tistem poklicu bo nekaj pomenil, za katerega je po vsej svoji osebnosti v resnici vpoklican«, zanj ustvarjen. To bi bilo eno; drugič pa to: noben mlad človek naj ne bi stavil vseh kart na en sam določen poklic, marveč naj bi si zlasti vsak intelektualec pridobil tudi različnih praktičnih ved in ročnosti (n. pr. stenografije, knjigovodstva ali podobno), da bo v potrebi lahko presedlal. Maturantu in akademiku se pa seveda ne bi bilo treba prav nič sramovati niti ob krmilu v avtu in na letalu kakor nobenega ročnega dela ne (saj že davno ni več res, da bi bili inteligenčni poklici vodilni v družbi) — če ne bi s tem posegali na krušno polje ročnih delavcev, kjer je brezposelnost še večja kakor v inteligenčnih strokah. Na vsaA; način bo pametna vzgoja doma in v šoli skrbela za to. da bo znal šolan človek vselej prijeti zdaj itak zahteva, da se po srednjih in visokih šolah posebno strogo telila sposobnost deklet. Tako je prav. Samo resnični ženski talenti naj prihajajo v inteligenčne poklice, katerim imajo žene tudi same kaj dati, ne pa iskati v njih le kruha ali zadovoljitve docela zgrešene nečimernosti. Gospodinjski pouk naj bi bil za vso žensko mladino obvezen. 'Krpati in kuhati in sploh voditi gospodinjstvo, mora znati vsaka ženska. In če tega ne zna, je to sramota in istotako sramota, če zna to premalo. Hvala Bogu, če bo bodoča obvezna enoletna gospodinjska služba za dekleta slednjič ustvarila dobro in zanesljivo gospodinjsko podlago za vsa dekleta brez razlike, tako da bo moral slednjič izginiti očitek, da so ženske, ki znajo vso drugo, samo tistega ne, kar bi morale znati.< Tako piše dr. Eva Hoftmann-Linke v berlinski »Ženi«, ki ji gotovo nihče ne bo odrekal kompe-tentnosti v ženskih vprašanjih. Naj bo pa izobrazba, ki jo damo otrokom, hčeram in sinovom na pot, katerakoli, mimo nje jim moramo dati še čudovito skrinjico, ki jih bo v vseh slučajih obvarovala propada in pogina: v kri in meso prešlo življenjsko pravilo: Moli, delaj in štedi! Človek, ld je navajen tudi v bridkosti in nesreči trdno zaupati v Božjo previdnost in Božjo dobroto; človek, ki jo navajen delu tako, da brez dela sploh bili ne more in se zato loti, če treba, vsakega koristnega dela in ga z veseljem in dobro opravi; človek, ki jo vajen ceniti vsak vinar, dobro vedoč, da je iz vinarjev sestavljen stotak in ti- Pomen narneščenske organizacije Znano je, da si jc delavstvo priborilo enakopravnost v človeški družbi z organizirano močjo. Organizacija je bila tisti činitelj, ki je prinesel delavstvu bolj človeške delovne pogoje, socialno zaščito, socialno zavarovanje itd. Zgodovina preteklih petdesetih let je globoko prepletena s silnim in težkim bojem delavstva s kapitalizmom, pa tudi z velikim razvojem delavske strokovne organizacije. O nameščencih pa ni bilo mnogo slišati; predvsem zato nc, ker so bili delovni pogoji za nameščence še v polpretekli dobi dokaj ugodni. Kmalu po svetovni vojni pa so tudi za nameščence vseh vrst nastopali polagoma vedno slabši časi, tako da moremo danes prištevati nameščenstvo s par redkimi izjemami med proletarijat. To stanje je povzročilo, da se je tudi med nameščenci pojavil klic po organizaciji, klic po organiziranem nastopu zoper vsemogočen kapital. In tako so se ustano-rilc strokovne narneščenske organizacije, ki so si postavile za cilj, izboljšati položaj nameščenca, priboriti mu take delovne pogoje, tako socialno zaščitno in socialno zavarovalno zakonodajo, da bo njegovo delo in njegovo življenje vredno človeškega cir stojanstva. Danes so narneščenske organizacije mogočen činitelj v vsem javnem življenju kulturnih držav. O ogromnem vplivu nameščenskih organizacij na socialno politično državno življenje v Franciji. Angliji, Nemčiji in Češkoslovaški ni potreba mnogo pisati. Hitlerjevo rcvolucijo so izpeljale narneščenske organizacije, k hitri konsolidaciji češkoslovaške republike so največ pripomogle močne in disciplinirane narneščenske organizacije itd. Nedvomno pa čaka nameščence, posebno nameščence s katoliškim socialnim svetovnim nazorom, v bodočnosti velevažna naloga, namreč naloga da zgrade nov družabni red na večnoveljav-nih temeljih Kristovega evangelija. Kdor se zaveda tega poslanstva narneščenske organizacije, ki pa mora nujno korakati roko v roki s sorodno delavsko organizacijo, ta bo razumel silni pomen narneščenske organizacije ir. ji pač hotel posvetiti svoje moči. — (Iz Društva združenih zasebnih m trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani.) Praktično delo strokovnih organizacij Praktično delo delavskih strokovnih organizacij delimo v dva dela in sicer: 1. v delo v posameznih podjetjih ali izven njih — povsod tam, k)er delavec ali nameščenec dajeta svoje sile v najem; 2 v splošno delo za socialne pravice vsega delavstva in nameščenstva. Delavska strokovna organizacija skrbi, da se uredi delavčeva plača po načelu, delo naj delavca živi. Omogočiti mu mora ta plača, da lahko preživlja tudi svojo družino in da prihrani nekaj za čas onemoglosti in starosti. Strokovna organizacija sklepa s posameznimi delodajalci kolektivne delovne pogodbe, delovne rede, s katerimi je delavstvu zagotovljena plača, delovni čas in da je delovno razmerje sploh urejeno. Opozarja delodajalce na zakonite določbe delavske socialne zakonodaje, pazi, da so odtegljaji za socialno zavarovanje v skladu s predpisi. Odpravlja in preprečuje krivice, skrbi, da je delavstvo pravočasno in dovolj poučeno o stvareh, ki zadevajo njihove gmotne in socialne interese. Skrbijo za dobre od-nošaje med delavstvom in delodajalcem ter izravnavajo spore, ki nastanejo iz službenega razmerja-V splošnem je skrb strokovne organizacije; Da stremi in dela na tem, da se vpelje socialni pravični družabni red, ki naj varuje delavčevo osebnost pred kakršnimkoli nasiljem in da delavstvu zagotovi človeka dostojno življenje. Varuje pridobljene delavske socialne pravice in dela na tem, da se socialna zakonodaja zbolj-Sava z razmerami in potrebami časa. (Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. zavarovanje zoper brezposelnost.) Raziskuje delovne in življenjske razmere delavstva v vseh panogah industrije, obrti in trgovine ter stavljn na delodajalce, stanovske in državne zbore vloge ter posreduje pri njih za zaščito gmotnih in moralnih interesov delavstva. Raziskuje delovni trg ter išče novih delovnih nrilik doma in v inozemstvu in nnsreduie gmotno pomoč brezoosclnim Skrbi, da je delavstvo zadostno zastopano v svojih stanovskih in socialnih institucijah ter da pazi, da te v resnici služijo svojemu namenu, Deluje za gospodarsko osamosvojitev delavstva s tem, da ustanavlja delavske kosumne in produktivne zadruge, hranilnice in posojilnice. Izdaja strokovne liste, po katerih ie možno delavstvu ustvarjati javno mnenje. Delavec in umetnost V dobi, ko manjka ljudem dela in kruha, je 0 umetnosti težko govoriti. Morebiti bo kdo rekel celo, da je danes — v času neprestanega boja za goli obstanek, za najosnovnejše pogoje življenja — sploh nepotrebno govoriti o umetnosti. Toda temu ne moremo pritrditi, ker je umetnost ena izmed kulturnih dobrin, ki je za vsakega človeka, predvsem pa še za delovnega človeka, velikega pomena. Človek ne potrebuje namreč samo hrane in stanovanja, ampak potrebuje še vse več, namreč tudi resnice, dobrote in lepo-t e. Torej tudi lepota t. j. spoznavanje in doživljanje lepote, spada k osnovnim potrebam človeka, ustvarjenega z dušo in telesom, vstvarjenega po podobi božji. To pa je bistvo umetnosti. Bistvo umetnosti je torej doživljanje lepote ali drugače rečeno: da nekdo, ki rmi pravimo umet-nikj pokazuje in oblikuje lepoto. Finžgar izjavlja, da naloga pisatelja n. pr. ni nič drugega, kot odkriti to, mimo česar gredo drugi z odprtimi očmi in nc vidijo. In tako je tedaj umetnik človek, ki ob svoji umetnini drugim ljudem odpira dušo za pogled v skrite kotičke življenja Umetnost, pa naj bo to doživljanje lepote, ki diha iz slike, pesmi, igre, petja, povesti, kipa, zgradbe itd., nas potegne iz vsakdanjega življenja v tovarni, delavnici, rudokopu in pisarni ter nas dvigne, poživi in okrepi ter nas tako usposobi za tista velika dejanja, ki jih naš čas že željno pričakuje in zahteva. Zato je prav, da se zanimamo in vzbudimo zanimanje za lepo knjigo in lepo sliko, zj. lepo pesem in lepo igro. Umetnost jc posredovalka večne kulture, ki je našemu človeku tudi zelo potrebna. Naj velja geslo: več zanimanja za umetnost. Železniški delavci v USA Načelnik Združenih delavskih železniških organizacij v USA, v katerih so včlanjeni vsi tehnični uslužbenci, je izjavil, da posamezne železnice neprestano odslavljajo svoje uslužbence in s tem večajo brezposelnost. To trditev je potrdilo tudi 21 načelnikov raznih železniških delavskih organizacij. Voditelji železniških uslužbencev nameravajo sedaj poslati posebno izjavo predsedniku Roose-veltu. Nad 700.000 železniških uslužbencev je danes v USA brez dela, večina njih se mora preživljati od miloščine, z državno podporo ali s podporo dobrodelnih družb. Vodstvo skupnih železniških unij z vsem ognjem in energijo podpira akcijo predsednika Roosevelta, da se izboljša položaj delavstva. Tri leta že strada 12,000.000 brezposelnih, toda železniške družbe se prav malo brigajo za blagostanje svojih delavcev in nameščencev, ne poskušajo prav ničesar, da se znižajo stroški in da sc odpokliče vsaj večji del brezposelnih železničarjev na delo. Administrator javnega prometa je zahteval, da žcleznicc potrošijo sleherni dolar za popravo starega materijala, da se tako zmanjša in odpravi brezposelnost. Drobne vesti USA jc prišla na sled nekaterim delodajalcem, ki so obljubili, da bodo zvišali plače svojim uslužbencem in znižali delovni čas in so zato prejeli častno znamenje »modrega orla«, sedaj pa ne drže dane obljube. Vlada bo to kršitev kaznovala po 500 dolarjev na dan. Državni delavci v državi Ohio, USA, bodo sedaj delali le po 40 ur na teden. V tej državi je zaposlenih 11.000 uslužbencev in bo sedaj zaradi te odredbe nekaj stotin novih delavcev dobilo delo, Država Colorado jc določila 10,000.000 dolarjev v pomoč brezposelnim. V Clevelandu štrajkajo šivilje, krojači in ostali uslužbenci iz 35 velikih delavnic zaradi premajhnih plač in neznosnih delovnih razmer. — Pri nas se kai takega glede šivilj in krojačev nc sliši, čeprav 1 bodo morda pri nas še slabši pogoji za ta dva poklica. ku zara a. . t 2000 lapctnikov jc stopilo v stavko v Ncwyor-f.aradi /pln slabih delovnih razmer in pogojev. tudi za ročuo delo in v stisiki jiomagati sebi in bližnjemu. Pa še enega modri starši ne smejo prezreti: Kakor fantom tako tudi dekletom v inteligenčnih poklicih kruh ni več zagotovljen. Tudi tega ne smejo prezreti, da je odpor proti ženski konkurenci v poklicih, ki so bili do nedavna moška domena, vedno večji in se bo ženska vedno težje uveljavljala v njih. Čemu tedaj siliti dekleta v študij in jih odtu-jevati poklicem, ki eo jim bliže? Javno mnenje Slovenske matere in žene, gotovo ste čitale _ ali pa vsaj veste po svojih otrocih — da nastajajo v naših šolah težave za našo slovensko knjigo. In kaj pravite na to? Čudite se, majete z glavo in ne morete verjeti. Iz slovenskih šol odpravljati slovensko knjigo —- kako je to mogoče? Saj smo sedaj sami svoji gospodarji v lastni hiši, saj nismo več podaniki tujerodnega gospoda, ne kroji nam več pravice tuj gospodujoč narod. Tedaj smo se morali boriti za slovensko knjigo v naši šoli in smo tudi zmagovali, dasi polagoma. A danes?! Saj ni mogoče! In tudi ni, se oglašajo tisti, ki jim je slovenska knjiga trn v j>eti. In tudi ni — saj ne gre za to. da bi slovenščino zamenila tuja nemščina ali laščina ali madžarščina marveč hočemo le enoten jezik za vse Jugoslovane. In kateri naj bo ta jezik? jih vprašamo. Jugoslovanski, pravijo. Ampak tega jezika ni, jim odgovorimo, vsaj me slovenske matere in žene ga ne poznamo in ne znamo. Kako naj ga torej učimo naše otroke? Kaiko naj učimo naše otroke moliti, v kakšnem jeziku naj v bodoče molijo naši otroci, ki že znajo moliti? Potujčeni veliki sin slovenske matere, Miklošič, je v enem ostal zvest svojemu rodu: Očenaš je molil do zadnjega v materinoin jeziku. Kako naj človek sploh občuje z Bogom med štirimi stenami svojega srca, kako naj bo pred Njim istinit. da bo istinit in pošten nasproti ljudem, nasproti državi — ako ne v tisti govorici, v kateri se je v rosni zori svojega življenja učil spoznavati Boga in vse lepo in dobro, v kateri je slišal moliti očeta in mater? Nov, umeten jezik, »enoten* jezik, ki ni nikogar materin jezik? Ali že vesta za vašo namero srbska in hrvatska mati? Varujte se — junaška srbska inajka ne pozna šale, ko gre za srbske narodne svetinje I * Narodna jiesem ostane živa. dokler je njen jezik ž i v jezik, dokler razume narod vse odtenke njene govorice, vse bogastvo, ves čar njenega neusahljivega, iz večnosti v večnost žuborečega studenca. Kaj naj jxistnne iz srbske narodne pesmi, ki ji ni primere v kulturni zgodovini razen v Homerju, če naj se srbohrvaščina |>re.topi v »jugoslovan-ščino ? In kaj naj postane iz naše slovenske narodne pesmi, ki spada s svojimi napevi med največje in najznačilnejše naše kulturne zaklade in se moremo meriti z njo pred vsemi kulturnimi narodi? Kaj bo z zapuščino našega Prešerna in Župančiča in Cankarja, z zapuščino Trubarja in Slomška in Jegliča? In zakaj vse to. zakaj na vsak način enoten jezik? Zato — tako nam odgovarjajo — da bomo tesneje skupaj zvarjeni, da bo Jugoslavija varna za vse veke. Toda — pravimo Slovenke — družino in narod in državo drži vkup le iskrena ljubezen in skupna korist, ne pa besede, in to še umetne, nepristne, prisiljene besede. Slovenci čutimo in verujemo, dn smo s Srbi in Hrvati krvni bratje, ljubimo jih in ničesar bolj ne želimo, kakor da skupaj z njimi utrdimo naš skupni dom in ga zavarujemo in obranimo pred vsako nevarnostjo. To že^ iz prepričanja: povsod i dobro, a doma najbolje. Čemu si torej izmišljati neke nove. umetne vezi in edinost? Slovenščina je sama po sebi jugoslovanski jezik, tako tudi srbohrvaščina, a jugoslovanščina — kje je, kdo jo pozna, čegav materin jezik je to? sočnk, človek, ki vedno misli na jutri in se mu zdi dolg sramota in veriga--tak človek bo v vseh okoliščinah trdno stal, nobena kriza ga ne bo našla nepripravljenega, nobena mena življenja ga ne bo pahnila v obup. Vse bo premagal in dočakal lepših dni. Zares, nič boljšega ne morejo matere storiti za svoje otroke v teh negotovih časih, kakor da jih naučo lega trojega: moliti — delati — šte-diti. Slovenska materinščina, slovenska knjiga rasteta iz srčine krvi slovenskih mater, sta duša naših družin in morata ostati duša naših šol, našega kulturnega življenja in rasti. Neodtujljivi sta nam, kakor nam je neodtujljiva naša vera. naše nebo ir naša zemlja. Moderna garnitura: šal, čepica in rokavice. Z njo si moremo ob neprevelikih stroških osvežiti in modernizirati našo jesensko garderobo. Posebno mlada dekleta bodo imela z njo dokaj veselja. Seveda pn je treba barvo izbrati z izšolanim ali vsaj zdravim naravnim okusom in jih prilagoditi barvi ostale obleke. Rokavice lahko odpadejo, odnosno nosimo katerekoli rokavice, ki se skladajo z obleko. Lihainik z zarezo na gumb Vsaka gospodinja ve, kako težnvno je likanje okrog gumliov, kjer z likalnikom ni mogoče priti blizu. Zdaj so začeli izdelovati električne liknlnike z zarezo ob strani, v katero smukne gumb pri likanju, tnko da moremo neovirano zlikati tudi mesta ob gumbih. naročajte .Slovenca'! „SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. V. — S. Izpadanje las po hudi vročini je znan pojav, legar in hripa rada golila glave. Pri mladih ljudeh, ki so dobro ozdraveli, se izpadanje ustavi in lasje /goste sumi ob sebi. Kajpada je potrebna nega lasišča, umivanje in odstranjevanje nesnage, pri premastnih laseh odstranjevanje od-višnega kožnega loja, pri presuhih mazanje. Vse to negovanje lasišča se da lažje izvajati, če lase na kratko odstrižete, kar menda tudi ugodno vpliva na rast. Isti. Prej močno solzenje iz oči, ki se je po zdravilih ustavilo, zidaj pa mučen glavobol je bržkone izraz iste bolezni — vnetja v glavi, prav za prav v nosni duplini in njenih obsežnih stranskih votlinicah (v čelniei, za-gozdnici in gorenji čeljustnici). Vsekakor bi bilo treba bolnici pregledati glavo, če ni morda umestno kakšno posebno ali splošno zdravljenje. Ko je to urejeno, pošljite l>olnico, če je mogoče, za kakšne tri tedne na morski zrak, zdaj na jesen je na morju bivanje prijetnejše in življenje cenejše ko v poletnih mesecih. F. K. — G. »Nategnitev žil« v vratu je tako nedoločena povedba in sicer glede značaja in kraja motenja, da bi moral pogledati v kakšne sanjske bukve, kaj hočete. Takih bukev p« nimam v rokah. I. K. — K. Svetlordeč nos (časih smo rekli takemu pojavu »ščinkovec«) ni dika nikomur, še najmanj mlademu človeku. Če ni tak nos posledica ozebline, potem je morda vzrok kakšno vnetje v notranjosti nosa ali pa prebavne motnje. Pri pivcih je ta nakaza pogost-nejša. Iz povedamegn je razvidno, da vam vsekakor kaže posvetovati se z zdravnikom, ki dožene dejanski ali verjetni vzrok te nevšečnosti in vam da potrebna navodila oz. zdravila. Običajno umivanje z mrzlo vodo in milom je v obče škodljivo. Bled. Velike drgalke pri sedemletnem dečku. ki provzročajo večkrat vnetje golta (angino) in lani celo vnetje ušesa, kaj počnite ž njimi, ali jih dajte izrezali ali prirezaii ali pustite v miru? Presoja teh vprašanj je dosti težja, kakor se vam zdi, po enem kopitu se ne dajo vsi primeri teh obolenj obravnavati. Mnogokrat opazujemo pri otrocih povečane drgalke, ki ne povzročajo posebnih motenj in se v dobi dozorevanja same po 6ebi skrčijo v pravšno stanje. Odstranjevanje takih drgalk je odvišno mučenje in kvarno, ker znanstveno in ugotovljena škodljivost povečanih drgalk, mnogi resni raziskovalci jim pripisujejo celo pomembnost za nemoten in neokrnjen razvoj. Odstranitev ž r e I n i c e (drgalke na »zadešnji« steni nosJie dupline) je potrebna, a.ko stalno ovira pravšno dihanje skozi nos, ako moti sluh in ako je vnetje ušes ž njo v zvezi. Odstranitev golt-n i h drgalk je umestna, če drgalki zavoljo velikosti motita požiranje in govorjenje, če se večkrat vnemata, če povzročata bližnja vnetja ali oddaljena ali splošna obolenja (pri srcu, v sklepih, na obistih). Mnogi strokovnjaki zahtevajo v teh primerih, da se taki drgalki iztrebita tudi pri otroku, drugi in odlični veščaki menijo, da zadošča pri otrocih samo odščip. Kaj naj se napravi ali opusti v do nemi primeru, naj odloči domači zdravnik, ki pozna bolnika najbolje oz. zdravnik za notranje ali otroške bolezni, ki presodi splošno stanje z ozirom na krajevno obolenje. Strokovnjak nima stvarne presoje teh zadev in 6e zategadelj drži naročil splošnega zdravnika. A. M. — Lj. Možganska kap je izraz za raznovrstne bolezni, ki so glede postanka, poteka in izida zelo različne. Največkrat je vzrok krvavitev v možgane ali na nje, ker kakšna žila poči zavoljo previsokega pritiska krvi ali ker je žila krhka (radi otrdelosti ali poapnelosti) ali ker jo kakšna bolraen omehča; čaifrih je namesto krvavitve zamašitev katere žile (pogostno pri neke vrste srčnih vnetjih), časih se »omehčajo«, t. j. r a z Dl V/llin TU&lJlll/, V^lOl II ov »VZ1II^11V,UJ v«, «.. j . i u - . « n • J11" padejo možgani še iz drugih vzrokov. 1 ljenja . Vse to 6e napravi naglo ali počasi, učinek je ta, da pokvarjeni del možganov ne more več opravljati svojega posla, in zato od tistega možganskega dela oskrbovani del telesa ohromi, t. j. izgubi gibnost ali občutnost; navadno trpi tudi obližje okvarjenega dela možganov ali pa tudi vsi možgani (zaradi previsokega pritiska pri večjih krvavitvah); zato so početni I>ojavi hujši in obsežnejši, kakor je prvotna potškodba, in se kasneje navadno omilijo in oineje. Ker zadene ta ali ona okvara zdaj ta, zdaj drugi del možganov, zato se pojavlja možganska kap precej različno, kakor je pač tisti prizadeti del možganov. Če zadene okvara tisti del možganov, kjer 6o »središča« za dihanje ali srčno utripanje, nastopi smrt, navadno pa ohromi del telesa, en ud, pol telesa, časih so prizadeta tudi čutila ali govor, mnogokrat se pojavijo tudi čutilne in duševne zmedenosti. Potek in izid je tudi različen, mnogokdaj ostanejo okvare trajne, ker 6e prizadeti del možganov ne more popraviti, časih nadomestijo izgubljeno opravljanje drugi, neprizadeti deli možganov vsaj za silo, časih pa se porazgube posledice kapi popolnoma, ako niso bili možgani radi bolezni uničeni, a.mpak samo začasno ovirani. Tako poznamo ljudi, ki so se po možganski kapi popolnoma opomogli telesno in duševno. Slavni Pasteur je po prvi možganski kapi še veliko let nadaljeval svoja velepomembna odkritja, po drugi je še vodil svoj vzorni zavod, tretja, menda 20 let po prvi, ga je spravila. Od kupi zadet človek mora mirovati. prvih 14 dni popolnoma, ker se po starih izkustvih kap časih ponovi v tem času; nadalje pa se ravna zdravljenje in nega po dejnnskem stanju. Kar se v šestih mesecih ne popravi, ostane trajna okvara. M. K. — C. Knajpanje (zdravljenje po navodilih župnika Seb. Kneippa) da je v Slovencih premalo ali sploh neznano? Mnogo ste prespal. Malokateri način zdravljenja je v našem narodu tako poljuden, saj je menda vam znana Dru/.ba 6v. Mohorja že pred 50 leti izdala posebno knjigo o takem zdravljenju, ki je takrat izšla menda v 60.000 izvodih in je bila že večkrat ponatisnjena. Vaš prestavljeni izpisek, kako naj se zdravi pljučnica, je res nekoliko — zastarel, da bi ga zdaj priobčili kot novost. Vendar treba vašemu bržkone dobrohotnemu dopisu nekaj pojasnil in pripomb. Vaša trditev, da je pljučnica »našim sodobnim zdravnikom neprestana uganj.ka«, in da mora medicinec pri strogem izpitu na vprašanje, kako naj se zdravi pljučnica, odgovoriti: z obkladki in močno črno kavo, vzbuja pomilovalen nasmeh, zakaj medicinec s takšnim znunjem je »slovesno letel« pri izpitu najmanj za eno leto že v tistih časih, ko je Kneipp nosil prve hlačiee. Ne presojajte zdravniškega znanju po poljudnih knjigah in časopisih, kjer mrgoli gorostasnosti, ki so toliko vredne, kakor slepčeva mnenja o šarili (barvah), ali pa po znanju kakšnega vam znanegn zdravnika, ki mu je vsa medicina že izpuhtila iz preperelih možganov. Vaš — Kneippov ob-kladek s 6kuto, ki jo treba z lastno vodo (sečem!) premešati v mazilo, je malce gnusen, monsiignor Podgorec, ki je izdal Kneippovo knjigo, ga je izpustil, menda iz spodobnosti ker pozna naš narod snažne enakovredne ob-kladke. Poznani in cenim župnika Kneippa — saj imam vse njegove glavne spise v svoji knjižnici — ne kot zdravniškega uma ali celo veleuma, njegovo medicinsko znanje je naravnost otročje preprosto, pač pn kot moža čistega značaja, nesebičnega in požrtvovalnega človekoljuba, ki je znal svoje izkušnje glede vpo-rabnosti vode za zdravljenje in utrjevanje in velike prednosti preprostega življenja in pri-rodne prehrane tako razširiti, da so njegova vodila splošno priznana in po vsem svetu upoštevana. S. Kneipp je in ostane velik, ne kot zdravnik, ampak kot učitelj prirodnega živ- Kmetijski nasveti Kmetovalcev a opravila v prihodnjih 14 dneh levju dobila dovolj vlage in rastlinstvo te je popravilo, r kolikor ga suša ni vzela. Koruzi bo to koristilo, ajdi in repi tudi, kolikor je je ostalo. Čas je za izkopavanje krompirja. To delo vršimo le ob suhem vremenu, da nam gomolje ne gnije. Za izoravanje krompirja se poslužimo izorača, ki ga pritrdimo na plug. Z njim gre delo hitreje od pokrmimo. Repo in korenje še enkrat preredčimo, če je seteir še pregosia in jo oplevemo, da se bo koren bolje razvil. Dokler je koruza zelena, ji ne smemo trgati listov, kajti sedaj potuje iz listov ; hrana v strok in zrnje. Začeti bo tudi s setvijo ozimine, priprava semena s trierjem in z razkuževanjem z modro galico. Preglejmo pluge in drugo poljsko orodje, da je pred setvijo vse v redu. Travništvo, Tupatam stoji še otava, ki jo treba j pokositi in osušiti. Če pa vreme nagaja, da jo ne ! moremo suho spravili, jo ansiliramo, t. j, okisamo j v betonskih jamah ali silosih. Tam pa, kjer je bila otava že pred več časom pokošena in je trava zrasla, je primerna za pašo. Jesenska paša je za živino izredno koristna, pa tudi za gospodarja. Prihrani si delo s spravljanjem otaviča, prištedi si krmo za zimo in živina se na prostem utrdi, da lažje prenese čas, ko bo primorana stati v hlevu. Živinoreja. Pripravi hleve za zimo, očisti jih dobro in pobeli, dokler hodi živina še bolj na prosto in je za sušenje pobeljenih prostorov dovolj toplo. — Goveja in druga živina zapušča vi&je ležeče planine m se polagoma vrača na nižje ali pa naravnost domov. Paša in zelena krmila vedno znamenje čebelarju, da je pridelek goden za točenje, Ko je veaj ena tretjina medenega satja pokrita, se sme pričeti s točenjem. Opozarjamo, da je nezrel med slab, ker je preveč voden, in se vsled tega tudi izredno hitro pokvari. Jasno je, da tak med komisija, če bi ga dali kontrolirati, gladko odkloni. Družine pustimo po ajdi popolnoma v miru kakih 10 do 14 dni. Šele potem se bo treba pripraviti k točenju. 0 tem opravku bomo dali navodila prihodnjič — če bo kaj točiti. Sadjarstvo. Jesensko sadje je že zrelo, zato moramo pripraviti vse, kar je potrebno za pravilno držanje, razbiranje in shranjevanje sadja. Nikar ne otresajmo dragocenega 6adja z dreves. Lepo in debelo sadje oberimo z roko! Jabolko primemo z roko, ga malo potisnemo k peclju in za-sučemo, tako da sad odtrgamo s pecljem vred. Obran sad položimo previdno v košarico. Ko je košarica polna, jo pritrdimo na kavelj in jo po vrvici spustimo previdno na tla. Pomagač, ki je pod drevesom, odvesi polno in obesi drugo prazno košarico na kavelj, ki je pritrjen na koncu vrvice. Naloga delavca pod drevesom je: razbirati sadje v prvo- in v drugorazredno. Prvorazredno in drugorazredno sadje vlaga nato v večje prevozne košare. Ko so te polne, se odpeljejo ali odnesejo v klet. V kleti se sadje nalaga na lese s pecljem navzdol, kružke pa narobe, torej s pecljem navzgor. Drobno in manjvredno ter nezrelo sadje pustimo na drevesu, da popolnoma dozori; čez nekaj dni lepše sadove ponovno oberemo z roko, ostalo pa otresemo in uporabimo za napravo sSdne pijače. Opozoriti moramo vse sadjarje in sadne trgovce na zelo stroge odredbe o kontroli sadja namenjenega za izvoz. Zato sortirajmo sadje strogo in prodajmo le najboljše pridelke; sadje pa ne trgajmo z dreves, dokler ni drevesno zrelo. Da •e ne bi v tem delale napake, je potrebno znati, kedaj je posamezna sorta jabolk godna za obiranje. Grafenštajn, Jakob Lebel, rdeče kalvil, ana nasova renata obiramo večinoma v drugem tednu meseca septembra. Gdanski robač in landsberško reneto v tretjem tednu meseca septembra. Boskoopski kosmač, damasonski kosmač, bau-manova reneta in zlata parmena je godna za obiranje v zadnjem tednu meseca septembra. Kanadka, Ontario ter zeleni in rdeči štetinec v prvem tednu meseca oktobra. Dolenjska voščenka, carjevič in bojkovo jabolko pa obiramo v drugem tednu meseca oktobra. Rumeni bellefleur, štajerski mošancelj, Po-ren&ki krivpecelj, šampanjska reneta in taleljčki tretji teden meseca oktobra. Bobovec, Jonathan, welschbrunerca, rdeči že-leznikar pa četrti teden meseca oktobra. Tukaj navedeni termini so bolj pozni, vendar letošnji jeseni primerni. S tem pa ni povedano, da na boljših legah ne bo sadje en teden ali mogoče tudi 10 dni prej zrelo in godno za obiranje. Vinarstvo. Vinograde čuvamo pred tatvino grozdja. Radi vetra in teže grozdja na tleh ležeče trse privzdignemo. Odvodne jarke popravimo, da nam voda morda vsled obilnega jesenskega deževja ne odnese zemlje. Stare zaloge vina moramo vse pretočiti in polne sode starine postaviti na primerno mesto v kleti, da pripravimo potreben prostor za nove zaloge. Pregledati moramo in popraviti ves inventar, ki ga rabimo pri trgatvi, prevozu in stiskanju grozdja. Neraben inventar odstranimo in, ako je potrebno, ga zamenjamo z novim. Vrtnarstvo. Za presajanje endivije in zimske salate je še čas, pa tudi karfijola im ohrovt še lahko pridejo v zemljo. Špinačo in motovile se-jemo, enako radič. Plejemo in okopavamo zelenjavo in skrbimo, da zatremo ves plevel, ker si s tem prihranimo mnogo dela prihodnje leto, če je vrt čez zimo čist in plevel ne nastavi semena. Obrezovanje lepotičnega drevja in meje je sedaj v teku. Pravni nasveti bolj pojemajo in se nadomeščajo vedno bolj s suhimi krmili. Ko nastopi tudi v tvojem hlevu to stanje, glej da izvršiš prehod k suhemu krmljenju prav polagoma. — Pri močno breji kravi pazi pred Poljedelstvo. Nažm polja so zadnjem de- j vsem na to, da preneha z mlekom 6 do 8 tednov J-*-n J----J-"- —--* — *•"- 1 pred otelitvijo. Če se bojiš, da se to ne zgodi i pravočasno, krmi jo manj s takimi krmili, ki ženejo na mleko. Ne pokladaj ji več sočnih krmil Če tudi to ne pomaga, krmi več slame nego sena. ! Molži jo bolj poredkoma, vendar pa temeljito in : čisto. Vse to pomaga, da se mleko zaduši in ostane | krava dovolj časa brez mleka, s čemer se ustvari rok. Krompir pustimo na njivi dan ali dva, da se osnova za obilno mlečnost v prihodnji mlečni dobi. osuši zemlja in odpade. Spravljamo ga nato pod Pred porodom ne krmi breje krave preveč izdatno skedenj, da se v senci in prepihu posuši, predno in tečno, da se izogneš raznim neprilikam ob po-ga izberemo in »pravimo v klet. Pri odbiri mo- rodu. Pač pa jo začni po porodu polagoma tečno ramo skrbno izločiti gnile, nagnite in dobre go- | krmiti, kakor hitro se je otrebila in je tudi sicer molje, ki jih deloma vržemo na kompost, deloma pri njej vse v redu, da kmalu doseže svojo najvišjo mlečnost. — Pusti za plemensko rejo le zdrave svinje z najboljšimi lastnostmi. Pripuščaj mlade svinje k merjascu, ko so leto stare in dovolj razvite. Vpoštevaj tudi plemenskega merjasca, ki tudi prenese polovico svojih lastnosti n.» svoje potomstvo. — Kokoši se misijo ali golijo, zato jih krmi tečno in zadostno, da prestanejo misanje čimprej in dobro. V čebelnjaku je paziti, da bodo čebele takoj po končani ajdovi paši priprte. Kdor jih ima v paši, jih je dolžan takoj po paši odstraniti, da se ne prično ropati, kar je sicer skoraj neizbežno. Nekateri čebelarji komaj čakajo, da iztočijo hitro med, kolikor ga preostane preko zimske zaloge in s tem povzročajo ropanje. Takšno postopanje je zaradi tega napačno, nepravilno je pa tudi z ozirom na zrelost medu. Med namreč vsebuje, dokler je mlad, veliko preveč vode, saj je sme imeli, ko je zrel, največ do 25%, poprej je ima pa zelo veliko preko tega odstotka. Čebele s pridnim zračenjem panjev mnogo pripomorejo do tega, da odvečna voda hitro izhlaoeva, vendar se to ne zgodi v nekaj dneh. Kakor hitro je pa med dovolj zrel, ga prično pokrivati in dado s tem Zavarovanje, J. A. L. Nekdo se je zavaroval pri dunajski zavarovalnici leta 191»za doživetje po 20 letih, oziroma za slučaj smrti, za 30.000 K. Redno je plačeval premije, sedaj, po 17 letih pa je umrl. Upravičenec je dobil na polico pri ljubljanski podružnici dunajske zavarovalnice izplačano zavarovalnino v znesku 3 šilingov, to je 27 Din. Vprašate, če upravičenec lahko toži zavarovalnico na izplačilo višje zavarovalnine. — Če je upravičenec pri izplačilu zneska od 27 Din podpisal pobotnico, da je s tem popolnoma izplačan, potem se je odpovedal vsem morebitnim zahtevam in je vsaka tožba odveč. Če ni podpisal take izjave, je potrebno ugotoviti, če in kakšno izjavo je zavarovanec podpisal po prevratu, ali je izjavil, da ostane pri prvotno določeni zavarovalni vsoti, ali pa je z ozirom na šilinge plačeval nadaljnje premije v šilingih. Pravice upravičenca izvirajo iz zavarovalne police in tega naknadnega dogovora med zavarovalnico in zavarovancem. Brez točnega znanja vsebine teh < dogovorov je vsak nasvet nepopoln. > Poškodovana harmonika. K. G. B. Kot muzi- | kant ste igrali neko nedeljo v gostilni, kjer so se fantje med seboj spopadli, ali radi pravočasnega posredovanja gostilničarja ni prišlo do hujšega. Samo eden Vam je iztrgal harmoniko in jo nalašč treščil ob tla, tako da se je precej pokvarila. Hoteli ste tega fanta prijaviti orožnikom a njegovi prijatelji so Vas prosili, da tega ne storite, češ, da je bil pijan in da bo plačal. Tudi sam je obljubil, da bo škodo poravnal, vendar je s plačilom vselej odložil. Ker bo šel k vojakom, vprašate, na kakšen način bi ga prisilili, da Vam plača, — Ker Vam je dotični fant nalašč poškodoval harmoniko, je s tem zagrešil prestopek hudobne poškodbe tuje lastnine, kar se kaznuje z zaporom do enega leta. Vendar mora oškodovanec staviti predlog za kazenski pro-gon tekom treh mesecev. Pozneje stavljen predlog ima kazensko sodišče odbiti. Ker je preteklo več kakor tri mesece, ga kazensko ne morete več preganjati. Na uradni dan stopite na okrajno sodišče in predlagajte, da ga sodišče pokliče in da v obliki sodne poravnave ugotovite višino škode in način odplačevanja pod pretnjo izvršbe. Zamazana obleka. C. V. R. V pražnji obleki ste šli po ulici ter je nenadoma, radi viharja, iz višjega nadstropja neke hiše priletel cvetlični lonček, ki se je razbil na telefonski napeljavi, tako da se je na Vas usula le vlažna prst, ki je obleko zamazala. Obleko ste dali kemično čistiti, račun pa poslali hišnemu gospodarju, ki ga pa noče plačati. Vprašate, kdo je dolžan to škodo povrniti. — Če je bil cvetlični-Ionček, ki ga je vihar odnesel, last stanovanjskega najemnika, potem je za to škodo odgovoren stanovanjski najemnik. Če pa jc cvetlični lonček bil last hišnega gospodarja, ga lahko s tožbo prisilite, da Vam plača odškodnino za čiščenje obleke. Zavarovanje kmetskih delavcev. F. S. Kmet-ski posestnik vprašuje, če je dolžan zavarovati pri OUŽD delavce, ki jim je oddal sekanje lesa v gozdu. — Zakon o zavarovanju delavcev določa, da ni treba zavarovati poljedelskih delavcev in poslov v poljedelskem dolu. Po našem mnenju nc bo smatrati delavcev, ki sekajo les, za poljedelske delavce in jih bo treba zavarovati. Preiskovanje ialzifikatov pri sodišču. D. J. Vprašujete, kdo wia večjo avtoriteto in veljavo pred sodiščem, ali tefnrecna policija za preiskovanje fal-zifikatov ali zapriseženi grafologi. — O kakšni večji ali manjši avtoriteti ali veljavi enega ali drugega navedenih činiteljev pred sodiščem se ne more govoriti. Sodišče sodi po svobodnem prepričanju in ni vezano na mnenje enega ali drugega izvedenca. Prenosna pristojbina. J. V. Z očetom ste kupili hišo, ki ste jo iz gotovih razlogov prepisali na očetovo ime. Sedaj bi radi hišo prenesli od očeta na sebe. Kako bi se to napravilo, da ne bi bilo treba zopet plačati pristojbin? — Brez pristojbin ne bo šlo. Ne samo od kupne, tudi od darovne pogodbe je treba plačati pristojbine. Spor radi vodne ure. V. J. Kupili ste hiSo, ki stoji tik druge hiše prodajalca. Iz Vaše hUe je gospodar pred prodajo dal prestaviti vodno uro v hišo, ki jo je obdržal in je ta ura za obe hiši. Sedaj že drugo leto plačujete vodo tudi od druge hiše. Ko ste delali kupno pogodbo, prodajalec tega ni omenil. Kaj storiti? — Predvsem lahko zahtevate povrnitev vodarine, ki ste jo plačevali za drugega. Kar se tiče naprave ure v Vaši hiši, jo boste morali sami napraviti. Ko ste hišo kupovali, ste morali pač opaziti, da ni vodne ure v njej; zato ni upanja, da j bi mogli prodajalca prisiliti, da Vam vrne toliko kupnine, kolikor stane ura, razen, ako je bilo dogovorjeno, da mora biti v hiši vodna ura. Dekliški zavod na Koroškem. K. Š. Obrnite st na vodstvo dotičnega zavoda, v katerega bi radi dali hčerko, naj Vam sporoče sprejemne pogoje. Za potovanje v inozemstvo bo morala hčerka imeti potni list, ki ga dobi pri okrajnem načelstvu, in vizum avstrijskega konzula (v Ljubljani). Porok za določen čas. L. A. Posojilnica preti dolžniku, da se mu vknjiži na posestvo, ako porok ne obnovi svojega jamstva, oziroma ako dolžnik ne dobi drugega poroka, ker prvi noče več jamčiti. Ali se more porok odpovedati jamstvu? Ali se mor« posojilnica viknjižiiti? — Porok je v Vašem slučaju gotovo prevzel jamstvo le za določen čas, zato jamči le za to dobo, za katero se je zavezal. Če dolžnik ne bo dal zadostnega jamstva, bo posojilnica gotovo lahko izsilila vknjižbo, če ne drugače, pa s tožbo. Plačilo dolga s hranilno knjižico. F. G. V posojilnici imate dolg. Vaš sorodnik, ki ima v isti posojilnici vlogo, bi Vam rad pomagal s tem, da se njegova vloga, ki je ne more dvigniti, poračuna za Vaš dolg. Hranilnica pa na to ne pristane in zahteva, da polovico dolga plačate v gotovini, druga polovica pa bi se pokrila s prepisom od sorodniko-ve knjižice. Vprašate, kam bi se obrnili v tej zadevi, da bi dosegli uspeh. — Samo na načelstvo posojilnice. Predlog posojilnice je po našem mnenju za Vas čisto ugoden in ga le sprejmite. Prisiliti pa posojilnice ne boste mogli, da s tujo vlogo poračuna Vaš dolg. Spor radi suknje. M. M. Le zleipa se pomenite z gospodarjem, ki Vam je, kakor pišete, že kupil-suknjo. Na njegov račun pa ne boste mogli kupiti blaga. Spremenjena oporoka. G. M. G. Neki, sedaj že priletni gospod je imel v svoji mladosti razmerje in nezakonskiega sina, ki ga je vedno imel rad ter je pred 9 leti napravil oporoko pri notarju in skoraj vse svoje posestvo namenil temu neza-i konskemu sinu. Sedaj je ta stari mož hudo bolan i in je pred pričami doma napravil drugo oporoko, i v kateri zapušča svoje posestvo sinu svoje sedanje i žene, ker svojih lastnih otrok, razen gori navedenega, nima. Vprašalie, katera oporoka je veljavna. — Vedno velja kasnejša oporoka. Samo, če ta kasnejša oporoka ni formalno pravilno napravljena, potem ostane v veljavi prejšnja oporoka, v ! tem slučaju pri notarju napravljena. Plačilo v tuntih. N. S. Lj. Skozi sedem let ste ; kupovali blago od neke tvrdke, ki je račune izeta-: vila v angleških funtih. Zadnja faktura je iz leta 1931. Računov še niste vseh poravnali. Med tem j« funt padel in tvrdka zahteva, ker ste zamudili rok plačila, da sedaj plačate račune v zlatu. Ali je ta zahteva upravičena? — Ce ste imeli dogovor, da se računi izstavijo v angleških funtih, potem ste bili dolžni, da v roku zapadlosti račune plačate funte v dinarjih po dnevnem borznem tečaju. Če sle v zamudi s plačili, potem je tvrdka — če ni bilo drugega dogovora — samo upravičen«, da računa dogovorjene 7-amudne obresti od dneva zapadlosti posameznih računov. Brez posebnega dogovora torej tvrdka ne more zahtevati plačila v zlatu. Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevike izdelke, seno, ilamo, koloniialno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodle, umetna snoiila, cement, premos itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalosi. CIIATELJEM ZA NEDELJO E s d n Dolor cordes »Harmoniko naj gre igrat, harmoniko, on ni za kmetijo... Ne bo prišel na Vrh, pa tudi če bi imela ostati vse' življenje sama, naj razpade posestvo, naj gozd podivja, njega, Cilka, ne boš jemala, dokler gledajo še svet te moje oči.. .« Cilka je bila tiho in ni rekla nič materi. Devala je na* žico nad ognjiščem lepe žlice in pokrivače iz medenine, ki so se svetile kot suhordeče zlato. Vsako je še prej obrisala s suho volneno cunjo. Vedela je, da France bolj ljubi njeno hišo kot njo, bolj lep smrekov gozd, in vendar se ji je smilil. Njegov dom pojde kmalu na boben. Oče njegov je bil porok za 10.000 Lir zidarskemu mojstru Ivančiču v Št Vidu. Ivančič se ž njimi ni rešul, pogubil je Se Francetovega očeta in vse njegove otroke. Francetov oče, izpodjeden v korenini, je jel hirati, pozimi ga je vzela hripa. Imel je šibko srce, so rekli zdravniki v Idriji, a nihče izmed mož medicine ni vedel, da mu je ošibelo srce, ker je propadal njegov grunt... Bol iz grunta presega vsako drugo bol... Lahko kmetski fant nesrečno ljubi, a grunt mu ohladi rano; ako pa zadene kmeta nesreča pri gruntu, za njegovo bol ni zdravila. Obup, nepoznan v gorah, mu zastruplja srce... Očita si še grehe, ki jih ni storil. Pred mrzličnimi očmi Francetovega očeta so vstajali prejšnjih rodov babice in dedje in so mu očitali: »Zapravil si grunt, prodal ga Judežu Iškarjotu, ki se je delal prijatelja, svetnika.« »Osleparjen sem bil.« In babice in dedje so odkimavali in grajali: »Ker si bil prelahkoveren... Kmetski gospodar ne sme biti nikoli porok, njegov edini prijatelj je grunt. Kdor 6e razda drugim prijateljem, pogine. Prijateljstvo je lepa pesem in nič drugega, spomin na mladost, na skupno delo, na šolo, na nedelje, na Božič, Velikonoč, na procesijo sv. Rešnjega Telesa.« »Pro-kleto prijateljstvo!« Odpusti mu pred smrtjo, je držal Križanega pred njim mlad svečenik, ki je pravkar prišel iz semenišča v Gorici v gore, v najbolj zakotno vas. »Odpuščam, a kdo bo redil moje otroke?« Križani, je šepnil mladi, idealni spovednik. Takrat se je razjasnilo umirajočemu lice in kot da se mu ne bi nič zgodilo v življenju, kot da ga ni najdražji prijatelj osleparil, je vdano umrl... France, njegov sin, ni bil vojak. Nežen je bil, ko da ni s kmetov. Po dedu Slovenec, po babici italijanske krvi, tam nekje iz Vidma, je podedoval raldo čud matere. Nežen v rokah, obrazu in duši. Pisal je pesmi. Ob nedeljah je rad igral na harmoniko v krčmi, kjer so se zbirali na ples fantje s perjem divjih petelinov na klobukih. Polje in dom mu je bilo vse, kot iz sanj se je vzbudil, ko je zvedel, da bo posestvo prodano. Grozna realnost je zazijala pred njim, postajal je mrk in žalosten, umrla je pesem. Mrtvaški mrak je legel naenkrat na vso hišo. Srebrolasa babica, že skoraj aa onem svetu, je oživela, hodila kot zgubljena po hiši — potem se je zopet zatopila v žalostni del rožnega venca: »Ki je za nas težki križ nosil, če-ščena Marija, milosti polna!« Mati je pripravljala zvečer podmetnico, a se ni nasmehnila. Sestra Danica in Mreta sta hodili na polje plet in žet, vračali sta se z bridkim izrazom obupa v obrazu: »Največje delo nas ne more več oteti!« Francetov brat Jurij, orjak po telesu, divji sin planin, je škripal z zobmi: »Da bi vsaj pred leti, ko je udarila strela blizu naše hiše, razčesnila jo čez pol, da bi udarila vanjo vsaj danes, to poletje, da bi lopov ne užival naših rodov srage. Prokleti, prokleti zidarski mojster, zakopal je svoj denar, na našo hišo je živel. Bog ve, kdo jo bo kupil na dražbi. Da bi jo prej strela sežgala do tal!« France je spoznal, da je nemočen on in ves njegov rod. In takrat se je oprijel zadnje rešilne bilke: Cilko vzamem na Vrhu. Moških potomcev tam ni, le ona je in mlajša sestra. Tja se rešim v polje in v hosto ... Cilka ni bila lepa. Ves njen obraz je bil posut s pegami kavine barve, vse roke. Obraz kmelski, le dobrota zemlje je skrivnostno sijala iz njega. Za sliko in pesem ni bila, a v njej je vzljubil France dušo zemlje: Cerkljansko... Z grozo je mislil, da bi moral on iti v svet delat, v fabriko in še bogve, če se v fabriki delo dobi. Cilki je rekel: »Nisem zaljubljen, dobra si, ti boš ljubila otroke, tod izumirajo rodovi, gospod učitelj mi je pravil, da je vsako leto manj otrok v prvem razredu, boji se, da v 100 letih na Cerkljanskem izginemo. Ni škoda za telesa, je dodal, umrljiva so, škoda je za neumrljive duše. Šola jih sprovaja k Bogu.« Nato je kadil učitelj cigareto za cigareto, kar ni bila njegova navada, pil je z mano brinjevec. Zakaj pa se vi ne poročite, sem ga vprašal. »Jaz imam že otroke, 50 otrok, šolo, veliko delo, veliko in trudapol-no, tudi nisem več mlad. Kdor hoče hoditi za menoj, biti učitelj, je dejal Kristus, naj se odpove svetu. Mogoče pa se še poročim, bogve!« Cilka je ljubila Franceta, njegov nežen ovalni obraz ji je ugajal, njegove črne oči in lasje so spominjali na jug. Jug v mrzlih gorah, v osojnih krajih, južni obraz ob kmetskem dekletu! A njena mati in sestra sla bili proti tej ljubezni: »Spravil bo še našo hišo na boben, vzemi rajši Ivanovega iz Kanomelj. S seboj bo prinesel lire, krepko roko in ni slab, veš, ni slab... Kaj boš z ono mehkobo, naj gre igrat harmoniko po svetu. Njegova babica je prodajala pomaranče tod okoli, pa se je zgodilo, da je njegov ded imel opravka ž njo. Potem jo je poročil, več iz dolžnosti kot iz ljubezni, tako so vsaj govorili, mogoče je bilo tudi drugače, saj Terezina ni bila grda, a ni bila iz naših osojnih krajev, pri-tepenka!« Cilki je bilo hudo. Kdo pa je tega kriv, različni ljudje se srečujejo in vzljubijo, sroa iz južnih krajev teže k srcem iz osojnih, srca iz osojnih gor hrepene po srcu juga ... Jug se ne stopi s severom, sever ne z jugom, a toplota sonca z juga prehaja tudi na sever, severni hlad dahne često v deželo lovorja in večnega sonca... Tako združuje božja Previdnost srca narodov, katere je ustvarila, da se ljubijo in spopolnujejo, tako nosijo duše v svet blagovest Gospodove ljubezni. In medtem, ko se narodi črte, se ljubijo med seboj pripadniki različnih narodov, se poročajo, žive za Kristusa, Boga narodov. Da se narodi še sovražijo med seboj, sinovi Boga Stvarnika, to je velika bol našega stoletja, dolor cordis, bol srca Evrope... Zapirajo si meje in srca in odtod bol grude in bol kmetskih src. S Francetom se je shajala Cilka v gozdu. Bajen je oni gozd, smreke kot mogočni zeleni kandelabri kipe v cerkljansko srebrnoazurno nebo. Tihota vlada tam in kdor je željan miru, posedi v njegovi hladilni senci. Blizu onega gozda je lesena sol«. Metulji se spreletavajo po gozdu in v šolo prilete na ročke učenčkov in učenk in na obrazke. Pozimi pa čepe črni vrani pred šolo, na oknih, na strehi. V svetovni vojni je tam učil učitelj, katerega ljudstvo še ni ppzabilo ... Vse svoje prihranke je zapustil revnim učencem. Slutil je, da bo padel na bojnem polju, hotel pa je, da bi vsaj njegova duša povrne v gore. Še zdaj živi njegov duh v gorah kot mitos vse tja do divjih rožnatih Masorov. V ono šolo sta hodila France in Cilka skupaj, zdaj pa sta se shajala v gozdu pred njo v ljubavnih poimenkih. »Še enkrat da bi bila učenec in učenka!« »Bolje bi bilo,« je vzdihnila Cilka, »veš, France, na Vrh ti ne moreš. Določen je drugi in za kmalu. Mater nočem spraviti v grob, ljubša mi je ko ti.« France je naslonil glavo na roko. Črni lasje so se mu vsuli na roko, oči so mu postale mokre. »Nisem otrok, ali jokal bi, zdaj moram z doma, v Argentino. Vedel sem, da na Vrhu ne bo sreče.« »In kakšno delo si dobil?« »Pisal mi je Janez, dobil mi je službo pastirja na farmi. Saj veš, da v Argentiniji pasejo veii-kanske črede, da izvažajo potem še k nam v ledu argentinsko meso. Ondi postanem velik pastir, pri nas so le pastirčki.« farmah, posestnikov sin — pastir?!« me tam nihče ne pozna!« Nad njima je vzplabutala divja kokoš. Za njo je plahutal divji petelin. Veselo sta frfotala na visoko smreko na ljubavni sestanek, svobodnih gor od pamtiveka svobodna prebivalca. Parnik Belvedere je plul že več dni iz Trsta v Argentino. Na klopeh so sedeli v kabinah cerkljanski fantje, ob njih kovčegi, ko da se peljejo k vojakom. Bila pa je to bolj daljna, strašnejša pot. Viharna noč na visokem morju. Ugasnile so vse zvezde, luna ni več sijala. Premetavalo je ladjo sem in tje, strah je objel močne kmetske fante. Kje je oni veliki gorski mir? Nihče se ne zgane v planinah ponoči. Božja tihota kraljuje vsepovsod. Sova le zaskovika, čuk začuka. Zvezde sijejo vso noč, luna obseva zidove hiš in modrikasto cvetje lanu na polju. France je zagodel na harmoniko: O zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas več ne bd ... Nato ono cerkljansko; Pod rožnato planino je grabila sen6 ... Ali zares misliš, da dobimo kaj dela v Argentini, kot je dejal agent?« praša tovariš Franceta. »Upajmo,« de France. »Sicer pa — meni je preskrbel delo v provinci Čako sosedov Jan,ez, pastir bom.« »Mi pa gremo k železnici, tire bomo postavljali. A čemu si odšel ti v Argentino, France,« »Ker nam bodo prodali posestvo, te sramote ne bom gledal, v Argentini me pač nihče ne pozna, pastir bom med pastirji, na Cerkljansko se več ne vrnem, tudi če poginem na farmi — nič ne de!« vPoročiti bi se bil moral na Cerkljanskem, saj ni potreba, da se človek poroči ravno iz ljubezni. .. Že poroka na domači zemlji je ljubezen, cvetko iz domače grude poročiš.« France je umolknil, odložil je harmoniko. Šel je v kot ladje, |K>tegnil izza srajce sliko. Dala mu jo je Cilka. Slikal pa jo je v Cerknem največji slovenski intarzist, Shakespeare sodobne evropske in- tarzije, umetnik Metod Peternelj. Zunaj je zatulil orkan. France je stopil k okroglemu okencu kabine in zrl na razburkano morje. Valovi so se dvigali visoko kot gora, potem so se ponižali in penili črnosrebnii kot mrtvaški prt. Koliko ladij so že pogoltnili ti valovi, koliko ljudi. Ali valovi niso krivi, kaj silijo ljudje na visoko morje, čemu v Ameriko, ki je bila last Indijanov... Ob tem vzvišenem, groznem prizoru je France mislil na lepo pesem, ki jo je sviral nekoč Laharnar na klavir, avtor gorskih cvetlic: »Viharno je morje, visoko kipi, junaško se ladja bori... pri kapitanu zvonček zvoni... pripravite se, pripravite, v večnost boste odjadrali, kmalu počivali med koralami... Tedaj so se dvignili valovi kot nebč visoko in kot plaz grozili, da pogoltnejo ladjo. Ladja se je bliskovito zasuknila in nagnila. Bledi, prepadeni obrazi so zrli drug drugega. Planili so v kabino mornarji: Rešilne pasove v roke!« Kapitan je oddal brezžični brzojav: S. O. S. France se je prijel za rešilni pas, se naslonil na steno napol kleče in molil: »Ki si za nas križan bil.« ★ Ko se je na visokem oceanu boril za življenje ponosni parnik Belvedere, so na Vrhu plesali. Cilka je praznovala poroko. Močni kmetski fant iz Ka-nonielj jo je vrtil. »Ta veliki oče« j" vabil piti. »Ali me imaš kaj rada?« je prašal ženin iz Kanomelj Cilko. »Zakaj ne,« je rekla malomarno, potem tiho: »zavoljo grunta.« »Zavoljo grunta!« se je razveselil on, »tudi nekaj, le da me imaš rada.« Takrat se je luč na stropu nenadoma zazibala in trenotno na videz ugasnila, potem je zopet za-žarela. »Ali je kdo zadel ob luč?« so se zasinejali fantje. »Sicer ali ne bi bilo brdko, da bi jo ugasnili? V temi bi plesali ob odprtem oknu, luna in zvezde bi sijale na nas.« Cilka je zrla zamišljeno v svetilko na stropu. Nihče se je ni bil dotaknil. Odkod ta pojav? Da ni kak spomin, ali je kdo umrl. Nihče ni umrl. Spomnila se je prijatelja na visokem morju: Da, France je umrl, za to hišo, zame, za Cerkljansko! Joža Ilerfort: w Živa mavrica Dolina je oživela. Levo je valovalo žito, desno je rastlo ob tihi, počasi tekoči vodi gosto, visoko jelševje. Dolino so stražile pri vhodu bele, vitke breze. Počasi, nekam zamišljeno je stopal logar Matija, bog ve, na kai je mislil. Pri zoreči češnji se je ustavil, zrl v njene košate veje, po katerih so viseli temnordečj sočni plodovi. Morda se je ob češnjah spomnil na sočne ustne, ki jih je nekdaj ljubil. Pa to je sedaj daleč. Nekje, v mislih blodečega ga je predramil jasen, žvižgu podoben, klie ptice, ki ga je vprašala: »Kje 6' pa bil?« »Aha ti si. rumenočrnj pevec, si že tn?« se je nasmejal logar, »si že prišel na sočne češnje?« V tistem je vzletela s češnje in zalebdela na modrini črnoruniena ptica in se spustila v gosto jelševje. Koma j pa jo je zakrilo jelševje. ločil: Temnordeč kljun sta imeli, dosti pri-špičen, rožnordeče očke, črno obrobljene. Od te obrobe je segala majhna črna lisa do kljuna. Poroti sta imeli bleščeče črne, rep črn, rumeno obrobljen, vse ostalo telo pa je bilo živo ci-tronustorumeno z rahlo primesjo pomarančaste barve. Lep, prelep je bil kobilar, le nožice je imel. nekam okorne, eisto priproste. Pretepala sta se samca; morda za češnje, morda je hotel močnejši pregnati slabšega, da ga ne bi motil pri gnezdu. Kakšno čudovito gnezdo sta si spletla s samico globlje v gozdu! Mošnjieo sta napravila, jo obesila na vejo in napravila okroglo odprtino za vhod. žužke sta lovila in črve, ko so pa češnje dozorele, sla hodila nanje. Matija je srečal te žoltočrne ptice velikokrat. Skoro vedno se je ustavil in jih opazoval in poslušal njihovo glasno petje, njih zvonki vprašujoči. zategli: »kje s' bil?!« nakar je samica zaklicala, če vpraša njo: »Mene?« Drugi pa mu je odgovoril, da se je potci|>al z drugimi in sc 7, njimi »podil«. Tudi to jutro je bil Matija že zgodaj v poselili pri stricu na poseki, pasel nižje doli teto srno z nadebudnim sinčkom, pa se sedaj ustavil v dolini pri črnožoltih ptičih. Nižje, kjer se je pridružil potoku čist studenec, je Matija spet obstal in prav glasno dejal: »Glej, glej ptiča oholega, kako se samega sebe ogleduje, kako se samemu sebi lep zdi. Ti ptič pisnnih barv.« je sam s seboj govoril naprej, »si prav lak kot so ona mlada dekleta, ki so lepa, a se še sama sebi zde lepša kot so.« P>es, dober streljaj pred njim je sedela ob potoku ptica Sojine velikosti, živopisanih barv. Kljun je imela še dosti okoren, lahno ukrivljen. Glava, vrat in prsi so bile sivomodrozelene, skoraj z, lahno primesjo modre barve. Grlo je bilo živo svetlozeleno, izpremin ja joče se črtkasto, hrbet je imela svetlorjav. Nndlehti živo modro-vijo-"iene, prav take barve je bila trtica. Za to sta se iz njega z vriščein pognali dve in zavili | čudovito barvo nndlehti je bil lahen svetlozelen proti češnji nazaj. Sedaj ju je lovec jasno rob, nakar sc je tista barva glave polagoma Jontes Gelč: Make čevljarm Ml Škota Težko, da bo čevljar, mojster Miško črn kot pozen potomec Mefista, prebolel kedaj še krizo čevljarskih mojstrov. Pravcata muka mu je. Morda ni nihče na svetu tako napolitansiko klel in že tisočkrat preklel ta prekleti napredni čas, ki je napravil iz uglednih mojstrov naenkrat samo še zmazke za krpanje starih v tovarni izdelanih škarpetov. Preveč kolerika je bil, da bi šlo mirno mimo njega in tako kot mimo njegovih kolegov mojstrov. IJdali so se v božjo voljo in sprejemajo vdano to, kar jim nudi čas. Pametni so in uvidevni. Samo svojih sinov ne bodo dali več učiit očetovega rokodelstva. Vedo, da se ne morejo, taka peščica mojstrov, obesiti času za šlkrice in ga zadrževati v njegovem elegantnem silnem pohodu. Edini mojster Miško se zaletava v čas, razto-golen do onemoglosti. Ne more se sprijazniti z dejstvom, da je njegova delavnica natrpana edinole s starimi beraškimi škarpeti, ki vsi skupaj niso vredni čiika. Da se le ozre na tisti boren kup škarpetov, tako sramotno ničvrednih, za niči j i vo pljune v stran. Zakaj saini berači, ki ne plačajo zlepa, jih prina-6ajo. A novih čevljev že ni delal... Svoje čase bi se mojster Miško še ozrl ne bil na takle škarpet, ki ga pa mora zdaj valjati po cele ure v rokah za par borih nikdar plačanih dinarjev. Kolne čase in stroje... In znal je kleti. Ves preklet in opljuvan od Črnili eikov je bil sedanji čas. Je še mož starih časov. Ni prenehal čikali debele tobakove klobase, ki jo vsak ča izvleče iz miz-nega predala, krepko odgrizne... Pljuje v visokem, krasnem loku daleč po sobi, 7«atohli stari pod-Btrešnici. ■ Točno vsako soboto so zgodi, da se dvigne preje kakor sicer. Počasi in častitljivo vstane s svo- JČ^il aiOiJVJV«. V^IO u>u,t> trpano pohištvo. Odpre omaro in vzame iz nje pražnjo obleko. Počasi in skrbno izvršuje oblačilne ceremonije. Odpaše si smolasti bel predpasnik, nato vleče delovne hlače doli. Toda poleg sebe irna vselej komorniika. »Lerpoba«, ki je listo soboto slučajno pri njem na »poizkušnjic, vrši to častno službo. Vrže čevelj i.-, rok in priteče. Prime hlačnice in jih vleče doli. To so osnovni nauki »ler-poba« pri mojstru, strogem čevljarju Miškotu. Binkoštna sobota. Že ves ta teden ,je menda mojster Miško sedel na iglah, zaikaj zaušnice so letele od njega na poba, kot da sla to dva različno-imenska oblaka in udarjajo iz njih strele. Ubogi p(<>a je bil že zardel kot zoreče jabolko. Potuhnjeno je premišljal že vse dolgo popoldne, kako bi mojstru Miškotu povrnil njegovo ljubeznivost. Mule je nestrpen. Zakaj minuta maščevanja se bliža ... Mojster se umiva ... prha. Brije se. Preoblači. Počasi, kos za kosom ... vse po redu. Slednjič si začne že tudi sezuvati hlače. Zažvižga ... Poba skoči. Silno prožen je... Mojster je zadovoljen. Smeje se in prede kakor mačka, ko za šalo vleče fanta za lase ob sencih. Fant se drži kislo, za,jokal bo... Mojster prede... No, kako je? — vpraša in še vedno prede . . »Čakaj, ti hudič ti črni!« reče fant pri sebi, molči in čaka in je silno ustrežljiv. »Na, sleci mi hlače, komorniče!« Sede na stol in iztegne nogo. Moli jo visoko kvišku. Prede... Fant vleče hlače doli, prime noge, drži jih visoko, vedno višje... Mojster se brani. ZijBbi ravnotežje in fant ga slednjič ko krompir strese iz hlač... In mojster Miško sedi na tleh z nogami v zraku. »No, kako je, mojster?« vpraša fant. vražje se režeč, nato pa jo ubriše iz podstrešja. Na cesti se ustavi, zija v okno v podstrešju in kaže mojstru jezik. Zaikaj zazdi se mu. da nekdo stoji pri oknu polnag, bel in črn ko hudi? in silno maha s pestmi. Poba pokaže še enkrat jezik za slovo in gre dalje pO CCS.L. To je bilo tisto, kar je silno razsrdilo mojstra Miškota. Z neugnanostjo ga je tiščalo, da strese svojo mogočno jezo iz svojega telesa ... Saj bi se skregal z ženo in jo pretepel, če bi dolga, jezična Marjana ne znala s svojim strupenim jezičkom in z nohtovi možioka držali v primerno dostojni razdaljj. Še tiste ure na binkoštno sobolo ni bilo nič kaj dobro biti mojstru preblizu. Slednjič jg v redu z oblačenjem. Ne čaka več na klijente, da pridejo po tiste stare škarpele. Odkrevsa iz podstrešja. Jezen je. Silno. Škriplje, Teče v najbližji vino-toč. Stoje in nn dušek ga zvrne za prvo silo. Šele zdaj gre na svoj sobotni sprehod. Ta program sprehoda je bil neizogiben. Kratek, jedrnat in nujen. Pohod sikozi vse glavne ulice mesta. Oslro, kritično ogledovanje izložb za čevlje. Mojster Miško se ustavlja, ogleduje izložbe od vseh strani. Pretehtava kakovost usnja, dela. Godrnja. Najbolj mu šegeče živce elegantna trgovina v veliki palači na glavni cesW. Eni saini čevlji so oči-vidno več vredni, kakor ves kup v njegovi pod-strešnici. Jezi ga ta razkošnost, ob kateri tako silno kriči njegova revščina. Ze gre proč, pa se vrne nazaj. Ne more se ločiti. Zanima ga še sto malenkosti. Ogleduje, če je pravo usnje... v koliko mesecih bo razpadel lak (mnenja je, da najmanj v štirih že). Prestavlja cene po svoje. Po njegovi sodbi so vse cene previsoke ali goljufivo nizke. »Špekulanti »o!« zmerja. Odide. Ustavlja se tudi pri drugih revnejših izložbah. Konec inšpekcije. Gre k večerji v gostilno. To je 7«t izjemo, za sobotni praznik samo. Sede v svoj navadni kot ob peči. Naroči. Polič belega in večerjo. Pečenko, krompir v salati ... To je Miškova vsakosobotna večerja. Spije še polič in še enega ... Poslane vsevedež in ljudski učitelj, komunist. Kolegi beže od njega.. Natakarica pride opozorit: »Policijska ura, prosim!« Kot poslednji gost odhaja. Druge sobote gre ob tej uri domov. Ampak danes ne. Nezadovoljen je silno z nečem. Kričal bi. Razbijal... šel bi še v kavarno na konjak, slivov-ko... Ampak tja že ne gre! Med tiste škrice... Spomni se na njihove elegantne čevlje, ki jih niti v popravilo ne dajejo k njemu, K njemu, firmam jih nosijo! K njemu nosijo same zgrbljene škarpete. Zablešči se mu pred očmi vsa krasota elegantne izložbe z brušenimi stekli. Notri pa so čevlji, kot da so vsi iz zlata in iz srebra... Zadene se v kup gramoza, nasutega ob pločniku Spomni se na nekaj. Nasmehlja se, prede. Skloni se, baše kamenje v žep. Nato hiti. Naravnost v jedro mesta. Ustavi se pred znano izložbo. Bleščeča je kakor v pravljici. Njegova podslrešnira je tenvna, zamazana, smrdljiva, ker smrdijo tisti stari prepoteni škarpeti. Gleda ... odmakne se ... poseže v žep ... Srebrno začvenketa ... Iz praznih ulic vstajajo ljudje... čudijo se. Miško sam zija najbolj široko. Presenečeno. Čuden vtis naredi na človeka žvenketanje ogromnega stekla, dragocenega ... Miško gleda preplašeno. Trezen je. Ne ve, bi zbežal... Stražnik sloji ob njem. Strog je njegov obraz. Tudi Miškov. Za svojo pre-veselo idejo se se bo moral spokoravnti, kot škodljivec tujega imetja in kot razgrajač... še tisti ušivi zaslužek bo šel po vodi... za par let... * Sedi. Poglejte čevljarja Miškota. Sedi v zaporu na robu ležišča. Črn je in zelo slabe volje. Ka 'ar mu ječar prinese hrano, drži s silno logolo plehnato skodelico v roki in no ve: Bi jedel, bi pljunil noter in treščil čobudro v zid. Ali pa v glavo tistemu mulcu, ki sedi tamle nasproti na svoji postelji % nogami podvihanimi pol bedri in ki se ko obseden žo ves čas reži. Čevljar Miško bi šel in bi ga aklohital. Zelo ga ima. Zakaj mule je na las podoben — njegovemu zadnjemu »lcrpobu«, ravno takšno ščvue • •, prelivala barve perotnic v svetlomodro in se konča v u la spet i lepim modro vijoličnim črnim robom, polovica peroti je bila črnomo-:lelitev mojsterskega naslova. Zadnji čas je že torej, da bi Jugoslovanska šahovska zveza z organiziranjem nacionalnih mojsterskih turnirjev odpravila to veliko hibo v našem šahovskem življenju. To je neobhoden pogoj nudaljnemu razvoju naših najbolj nadarjenih šuhistov. Nacionalni mojsterski turnir jc imela zveza že letos v programu, toda stvar je padla v vodo. Upamo pa, da se bo vsaj prihodnje leto pričelo s tem, kar je v drugih državah postalo že običaj. 1/. pred kratkim končanega češkoslovaškega nacionalnega mojsterskega turnirja prinašamo danes naslednjo partijo svetovne prvakinje gdč. Menšikove, v kateri je porazila znanega praškega mojstra Richterja. INDIJSKA OBRAMBA. Vera Menšikova:E. Richter. 1. Sgl—f3, Sg8—f6; 2. c2—c4, b7—b6- 3. gl—g3, Lc8—b7; 4. Lfl—g2, e7—e6; 5. 0—0, c7— "5; 6. Sbl—c3, Lf8—e7; 7. d2—d4, d7—d6; 8. a2 —a3, 0—0; 9. Ddl—d3 (Menšikova pozna zelo dobro otvoritve in vzame takoj v posest važno točko e4.); 9. ..., Sb8—a6 (Ta poteza je nenaravna.) ; 10. e2—e4 (Menšikova je dobro otvo-rila in ima že lepo igro.); 10. ..., Ta8—c8; 11. b2—b5, Dd8—c7; 12. Lcl—b2, Dc7-b8 (Črni skuša z izumetničenimi manevri napadati beli ccntrum, pri tem pa pride v vedno bolj stisnjeno pozicijo.); 13. Tal—dl, Dl)8—a8; 14. d4— d5, Sa6—c7; 15. Sf3—d2 (Menšikova je dobila oblast v centru in prehaja na odločilen napad na kraljevo krilo.); 15. ..., Tc8—d8; 16. f2—f4, e6Xd5; 17. e4Xd5, Lb7—c8; 18. Tdl—el, Td8— e8; 19. Sd2—f3, h7—h6; 20. Sf3—h4, Le7—d8; 21. Sc3—e4, Sf6Xe4; 22. Lg2Xe4, Ld8Xh4 (Črni je prišel v zelo onemoglo pozicijo in sedaj spravi z otvoritvijo g-linije svojega kralja v še večjo nevarnost.); 23. g3Xh4, f7—f5; 24. Dd3 —g3! (Lep odločilen napad, katerega črni radi deplasiranosti svojih figur ne more od bitu); 24.....Tf8—f7; 25. Le4—f3, Lc8—a6 (Na Te8— f8 bi 'podvojitev belih stolpov na e liniji tudi hitro odloČila.); 26. Lf3—h5, Te8Xel? 27. Lh5X 17+ in črni se je udal. Menšikova je pokazala v tej partiji, da ji pozicijska igra ne dela nobenih težav. PROBLEM ŠT. 33. K Bohm. Črni: Kd4, Dg2, Tb5, Ld6. P:b6, e5, e7, f4 (8 fig.). a b c d e f i h 8 8 m jjgp m m Sm w 7 B (H mm 7 6 5 4 H irol ■ ■ B HIP m m 6 5 4 3 2 1 §pi wm ■ B. JUS gp mm. 13 3 2 1 a b c d e i i h Beli: Ka3, Del, Ta4, d8, La8, gl, Sb4, el, P:f2 (9 fig.). Mat v dveh potezah. Rešitev problema št. 32.: 1. d4—d51 To je znana ideja in je v tem problemu zelo lepo podana. Beli zvabi črno figuro na točko d5, kjer pretrga delovanje ostale figure. Na DXd5 sledi Ta8 + polog Tg8 mat in na LXd5 pa Tg8 + poleg Ta8 mat. Specijelni entel oblek ažuriran|e predtisk najhitrejša postrežba — oaifineiše delo pn Mateh & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves. pregrinial. entlaaje. izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanib žen ročnih del Vsled oaimodemeiše ureditve podietia — oatnižie cene. Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Skodelice le ne vrže proč. Če tudi sovraži * zelenim žolčem. Brazda in plajha s svinčeno tum-pasto žlico po juhi. Pokusi. Pljune v stran. Vrgel bi se na tla in se skujal ko smrkav, togoten otrok, ležeč na tleh. grizel zapestja, tulil in brcal z nogami. Toda s poslednjo mučeniško pridržano energijo občepi v vznožju postelje in samo diha, demonsko bliskajoč z črnimi Mefistovskimi očmi. Samo še plajha z žlico. Slednjič. — Ampak nehvaležen je. Komaj da poje, pljune in trdo odloži skodelico na tla k ležišču. Godrnja. In že leže zoj>et na ležišče. Upre oči v strop... nehote mu splavajo na nasprotno ležišče, kjer čepi obsedeni fant ... Zakaj, naj se kadarkoli o«re, fant se reži... in kako se reži! Tako nesramno, posmehljivo, da je mojster Miško čisto besen, da se le ozre.. . Oni — mule ve, zvi je se še bolj. Še bolj se smehlja. Spominja na vidro, bogve, zakaj. Pav-iihovdki zgleda s svojim pavlihovskim čopom na vrnu glave, široka pavlihovska usta se mu reže do uues. nos je smešna spodvihana copata. Menda ni bil še na svetu eno samo minuto, ne da bi se režal. Zato so mu menda usta raztegnjena do ušes. Prav ta nesrečni smeh dela Miškota besnega. Škriplje z »obrni in stiska oči, da ne bi skočil v potepuha in mu spulil tistega vražjega čopa belkastih las na vrhu bulice, ki bi še za čevljarsko ščet bile pre-ftčetinaste. Z mučeniškim samopreimagovanjem se obrača proč od režečoga se potepuha. Kaikor da sedi na bodicah, mu je v zaporu. Tisti posmehljivi farni, ki pa je tih ko da so mu izžgsli jezik, predno eo ga vteknili v zapor, v družbo Mlškotu — ta mule bi bil kot nalašč zelo mikaven, da bi ga položil med kolena, mu upognil hrbet in napel hlače, in mu jih na&tel prav toliko, da bi vse igle iz njegovega života zlezle ven. druga zn drugo in se preselile v fantovo zadnjico, čuti, d« mu je zelo treba, dn si sprosti dušo samo v tej obliki. Edino mogoče iahodidče a shibe volje. Toda zletela in pokazala svojo bleščečo spodnjo stran. Enakomerno, svetlo zelcnomodra je bila, peroti pa so bile tam, kjer .so bile na zgornji strani črnomodre, bleščeče izpreminjajoče se modrovijolične, prav lake barve je bil rep. kakor se je ptica malo obrnila v soncu, so se vse njene barve prelile, kar je bilo modrih v bleščeče zeleno, vso vijolične |wi v rdečemodro. Hrano si je iskala, obenem se pa čudila sama svoji lepoti. Nabrala je dovolj hrane in od-letelu v lokastem letu proti staremu dupla-steniu hrastu, tam je bil njen in njenih otrok dom. Paslednjič so se zasvetila v soncu bleščeča krila, ptica je zavila v duplo, Matija pa je počasi krenil proti domu. koliko lepega je Matija že doživel v svoji mladosti, v svoji moški dobi. Tudi on je bil nekdaj lep iji mlad. Tudi njemu so se dopadla lepa in mlada dekleta, [>oteni je nanaglo minulo vse. Zapustil je mesto, zapustil je dekleta, pa se umaknil v gozd. Njegov drugi tlom je bil. Samo za gozd je živel in za njegove prebivalce. Le včasih, ko sv« sedela v tihih večerih pred kočo, me je popeljal v čudovito lepe galerije svojih spominov, koliko lepega uii je povedal, kako lepo me je znal učiti opazovati prirodo. Ni bil tak kot so poprečni ljudje, v vsakem ptičku, v vsaki živalici je videl košček srca, košček duše, to pa samo zato, ker je imel tudi za vsako žival on sam košček srca in duše. H. P. Ureenvvood: Proslava ne! Saj je čisto nemogoče. Drugi bi jih potem njemu naložil podesetorjeno. Edino ta oikolnost ga zadržuje, da leži mirno na svojem ležišču. Ampak mule nasproti pa le ve, kako je pri duši čevljarju in se reži še bolj nedolžno. Slednjič — rešen je muke. Sobota. Dopoldan je. Ob devetih: Mojster Miško Štorklja po lesenih stopnicah v podstrešje. Pritisne na kljuko. Zaklenjeno je. Za-kolne. Skloni se in poišče ključ pod slamnjačo. Godrnja. — Torej, žena Marjana gotovo zopet čveka na trgu z babami I Vstopi. Slači se. Silno je togoten, zakaj, v miz-nici, kamor je brž pogledal, še enega čika ni, ne enega saanega dinarčka! Jezen je. Cel svet bi pre-mikastil, če bi se mu dal! Slači se. Meče črne pražnje cape na postnljo. potegne z vešal na vratih delavne hlače in jih oblači. Nikdo mu ne pomaga ... škrta. Sede. Krpa. Sedi že eno uro zopet na svojem okroglem stolpcu v podstrešnici. Nekdo gre po stopnicah. Odpre vrata. žena. jezična dolga Marjana stoji na pragu. Miško čaka ... ali ga bo oštela? Se zaletela z nohtovi vanj .. »No, kaj pa je s tabo baraba? Si delal dobiček ... Vse so ti zarubili ... Zdaj imaš, bedak pijani... pijanec nemarni...« Miško molči. »No?« »Pusti me pri miru I« zamahne. Godrnja nekaj zase, sklanja se in hiti krpat... Spomni se: Sobota je! In on ne bo imel za vsa.kosobot.no dobro večerjo v gostilni in za pozirek za sobotni pri-boljšek . . Pustolovščina mu postaja prava nova muka. Sedi in računa . .. Na živilskem trgu so branjovke in prekupče-valke stikale glave in skrivnostno šepetale. Mica iz Polhove krtine je prodala ta dan koj v jutro svojo — stoto kuro! In so so sporazumele kar z očmi u0ieme prijateljice in si pomežikuile in sklenile, da lo ne bo kar tako. Stvar je trebil svetu povedati in razložiti, spraviti v javnost in Micl dati vsaj nekaj zadoščenja za njeno narodno delo. Pa je kar s trga stopila gospa Reza v Proslavili urad in so se zmenili. Debeli gospod z očali je bil takoj vnet za idejo in si je pomencal roke. Sit je že bil proslav plavalskih in letalskih rekordov, ki so si vse do pike enake in ne vlečejo več, gabile so se mu proslave pesnikov in kiparjev in končno — pesnikov in kiparjev je bilo za proslave že zdavnaj zmanjkalo. Vsak pisač je bil doživel najmanj že po tri, kiparji po pet in operni koristi po devet. Toda stota kuro! To bo nova atrakcija. Občinstvo se je že skoro malo naveličalo proslav, toda stota kura bo navdušenje za proslave znova poživila. Gospod z očali je telefoniral. Vsie popoldne je delal kar se je dalo, zvonil, pritiskal številke, delal je drugo dopoldne in glej, drugo opoldne je bil gotov. Mestna občina je takoj pristala. Polhova krtina je že dala delat diplomo za častno občanstvo Marije Kokodarkarjeve znanemu slikarju, kulturna društva so obljubila udeležbo z zastavami, gasilci o zatrdili, da pridejo v kroju in z okrašenimi briz-galnami združeni pevski zbori so obljubili slavnostno proslavilo akademijo, mestna godba je imela prinediti jutranjo budnieo in večerna obhod po mest u itd., naprošeni so bili slavnostni govorniki, obveščeni zastopniki javnega mnenja in ministrstvo za ljudsko zdravje je dobilo migljaj za dostojno odlikovanje. Stota kura!!! — si bral drugi dan tri-colonski naslov v vsem časopisju. Vsi listi so prinesli najnovejši portret gospodične jubilantke, ki se je na sliki držala na smeh, kakor se drže'pač srečni slavljenci, rekorderji in jubilanti. Stota kura! Pel je telefon, brnel telegraf in v par dneh je viedel za junaštvo Marije Kokodakarjeve ves kulturni svet. Mestni muzej se je mahoma pobrigal za nakup zemeljskih ostankov stote kure, katero so bili brezvestni elementi, v skrajnem nerazumevanju, na praznik pojedli. Na smeteh so se našli dragoceni ostanki slavnega kurjega britofa in romali so pod steklo med kulturnozgodovinske senzacije v vitrino. Fotografirani so bili v vseh kulturnik revijah, Mica pa jto bila predmet vseobčega zadivljenja. Reva ni mogla več kur nositi v mesto. Tako zelo so jo oblegali. Še njene najsmrtnejše sovražnice so se spravile z njo jokaje, da, o prijateljicah ne govorimo. Mici se ni sanjalo, da jih toliko ima. In prišel je dan proslave. Sinilo je prelestno jrtro in našlo mesto na nogah. Vihrale so zastave iz oken, grmele po mestu fanfare, gospodje so oblačili frake in si pripenjali slovesnobele kravate, narod je v narodnih nošah drvel na okrašenih vozovih v mesto, ali pa se je poslužil četr-tinske vožnje ugodnosti Narodnjaki so si nadeli slavnostne znake s portretom stote kure, slovesno so pokali topiči, orila se mestna godba. Na glavnem trgu je bil postavljen svečani oder, pregnijen rdečim žametem. Počasi so se začeli dostojanstveniki zbirati okrog njega, zbirati kulturna in pevska društva, kakor strume napeti so stali v če-tverokotu gasilci z brizgalnami, narod pa je napolnil vse kotičke prostramega trga, sedal na strehe in se grabil za dimnike, cene oknom so poskočile na nezaslišano ceno, kakršne zadnji svetovni boxmatch ni bi dosegel. Potem 60 prišli na trg gospodje predstavniki in prvomestniki v frakih in belih kravatah, slavnostni govorniki s papirji v rokah in nervozo v udih in baš opoldne jie počil na gradu top — naznanjajoč prihod jubilantke, Marije Kokodakarjeve. Pripeljala se jie na okrašenem vozu, v črni narodni noši, poleg nje pa j" sedel župan Polhove krtine v slavnostni obleki. V rokah je držal diplomo. Urnebesno navdušenje se je polastilo množice, ki je vzklikala Mici, državi in cesarju. Na gradu so pokali topovi, mestni župan pa je Mico, ko je »topila z voza, objel in poljubil in jo peljal na oder. Tedaj se je začelo. Mestni župan jte pozdravil jubilantko, navzoče zastopnike in predstavnike oblasti, kulture, znanosti in umetnosti, potem pa je dal izraza navdušenju, da se je stota kura prodala po jubilantki baš v mestu, kjer ima čast on biti župan. Poudaril je zasluge Marije Kokodakarjeve za mesto, ljudsko prehrano, državo in cesarja, naglasil zunanjepolitični pomen praznika stote kure Ln zaključil z vnklikom kuri in Mici. Gromovit aplavz množice je zadušil godbo, ki je tedaj udarila narodno himno. Za županom mesta je govoril zastopnik vlade, ki je pripel Mici veliki križ za državljanske zasluge in ji častital. Nato so združeni pevski zbori zapel s spremljevanjem orkestra »Glej jo, ki sedi, vsa velika in slavna«, belooblečena deklica pa je dala ginjeni Mici šopek in deklamirala vzmahovito pesem »Oj kura stota, kura slavna I«, ki jo je za to priliko zložil največji pesnik naroda. Nato je povzel besedo rektor univerze, ki je naglašal zasluge Marije Kokodakarjeve na znanstvenem polju, sledil mu je starosta umetnikov, ki je z dvignjenim glasom slavil slavljenko kot patrono domače umetnosti in jo primerjal sami sveti Ceciliji Prišel je na vrsto tudi preprost kmet, ki je poudarjal njene Ur Zato*1'«"* m,Z hl h" Sv"? '' fto'7 n°S'n° ' 1 ~ l 1 ?'lBvo/ern ogromne zasluge za živinorejo, narodno gospodar-ststvo in za agrarno reformo Potem se je slavnostni sprevod pomaknil v dvorano magistrata, kjer se je vršil slavnostni banket. Tam so zažvenketale čaše in popilo se je ničkoliko najboljšega šampanjca. Prebran je bil tudi brzojav poljedelskega ministra in ministra za narodno prehiano ter narodno zdravstvo. Ko je župan ta brzojav bral, se je slavljeuka onesvestila. Takoj so jo prenesli v županov salon in poklicali zdravnike. Ti so ugotovili, da se je slavljenki od ganotja in sreče razširilo srce, da pa je to navaden pojav ob takih prilikah. Mico so namočili v jesih ir. osvestila se je. Narod tega incidenta ni razvedet, ker so ga dostojanstveniki v strahu, da se ne bi kalil program, prikrili. Mieo so spravili na divan spat in ji dali dve uri odmora. Popoldne je bila ua programu slovesna izročitev diplome občine Polhova krtina. Mica se je protivila.z vsemi štirimi, češ, da je strašno trudna in da jo v prsih bode. Skromna slavljenka je izjavila, da jie že preveč slave, da je ni toliko zaslužila. Bučna godba je udušila njen govor, župan ji je nazdravil in gospoda je sedla v avtomobil in se povezla na grad k slavnostnemu aktu. Zopet so narodu žarela lica, slavje je postalo in se izprevr-glo v pravi narodni praznik. Pekli so vola na prostem, zlagali pesmi za Mico, z eno besedo, takšnega še ni bilo nikdar dotlej. Mica je omedlela še enkrat in topot bolj temeljito. Zdravniki so izjavili, da je opasno. Toda zastopnik Proslavnega urada j'e energično protestiral, da bi Mico spravili k počitku. Rekel je, da programa še daleč ni konec in Mieo so dejali v avto ln jo vozili med hura-klici po mestu. Bila je bleda od slave. Zvečer je bila bakljada, potem podoknica, pri kateri so peli združeni zbori pod vodstvom največjega dirigenta vsega naroda. Nato je bila v operi slavnostna akademija, izven opere pa bajne produkcije beiveške noči v mestnem parku. Tam je bila postavljena ogromna papirnata kura, vsa izpolnjena z žarnicami, da je žarela kakor solnce. Nad njo se je svetila številka 100 in 21VIO! Mico so j>okazali na odru v krogu vseh odlič-njakov mesta med šopki in venci, zakopano v cvetje. Ko pa se zastor komaj dobro dvignil, ko je predsednik kulturnih društev zakašljal in si popravil frizuro, da začne pozdravni govor, je Mica brez besede sedla med vence in šopke in izdihnila svojo dušo. Slavo je bilo preveč. Narod pa se je napil in je šel potem v bar in iz bara v restavracijo in iz nje dalje in je krokal tri dni in tri noči. Časopisi so prinesli senzacionalno vest, da je Mica. izdihnivši. šepnila še eno besedo: »Mo-rivci!« Gotovo je. je pisal Mestni list. mislila na vseh sto krasnih kur, katere so ji pomorili. Listi so izšli črno obrobljeni. Vsi so prinesli slike Marije Kokodakarjeve in njen nekrolog, ki ;>3 naglašal njene kulturne in umetniške zasluge, njena visoka odlikovanja in njeno skromnost in narodno herojstvo. Mestni list pa je prinesel tudi senzacionalen intervju svojega najboljšega repor-terja z Mico, ki ga je ta ujel dan pred proslavo. Ljudje so kar požirali in strmeli nad takšnim vse-obsežnim duhom. »Gospodična Kokodakarjeva, kaj mislite o Lindberghovem poletu okrog sveta?« Slavljenka se je skrivnostno nasmehnila. »Mislim, naj bi si predrznež kmalu vrat zlomil, da bi bil potem mir!« »Kaj mislite o ideji združenih držav Evrope? Kaj mislite o uspehu panevropske konference?« »Nič ne mislim!« Iz tega odgovora je sklepati, da je slavljenka skeptična glede uspe'ia! Sploh je napravila pri tem zelo začuden obraz, ki je pričal, da ji vprašanje nikakor ni ljubo. »In kaj pravite k Piccardovemu poletu v stratosfero?« »Kain.« »V stratosfero!« Tedaj jie slavljenka napravila ljubek, povsem naroden dovtip. Napravila se je malo jezno in rekla: »Gospod, pojte se solit in me pustite, da nakrmim svoje kokoši!« Bila je velika ženska. Popolnoma se je osredotočila na svoje kulturno obeležje, na kokoši. Vsak velik človek je tako osredotočen. Zanjo ni obstojal Piccardov polet, dokler niso bile nakrmljene kokoši! Redpk primie/r genialne koncentracije! Slava Marija Kokodakarjevi! Proslavni urad pa je beležil ogromen dobiček. Tako ogromen, da izkupička nobena banka ni hotela sprejeti v svoje shrambe, boječ se apašev. Morali so denar razdeliti na deset delov in ga poslati desetim velebankam v shrambo. SALDA-K0NTE fiTRACE - J0URNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NCDl PO IZREDNO UGODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISK AR NB PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJI? KULTURNI OBZORNIK MIRKO JAVORNIK: ČRNI BREG (Povest — Krekova knfiinlca. — Ljubljana 1933). Takšno knjigo potežkaš v roki, preden |o odpreš. Retke so namreč knjige naše mlade proze, zato je tembolj napeto naše pričakovanje ob vsaki novi knjigi, ki jo pošlje mlada generacija v svet. Dozdaj imamo večje tekste tehle pisateljev: Magajne, Miška Kranjca, Jarca in Seliškarja. Zdaj je tudi Javornik med temi retkimi, ki ob njih lahko razmišljamo o bodoči usodi slovenske proze. Mirko Javornik je objavil le nekaj novel v revijah. Lahko bi rekli, da je po letih med mladimi najmlajši. Tembolj nas je torej presenetil s svojo daljšo povestjo »Črni breg«. — Četudi najdeš v delih »mladih« več vezi s književnimi tvorbami predzadnje generacije (Velikonja, Bevk, Juš Kozak, da, celo Pregelj), nego bi pričakoval od te generacije, ki sploh ni poznala predvojnega časa, in se tako zelo obotavlja stopiti na dan s svojimi lastnimi, iz najnovejšega obraza sveta zraslimi tvorbami, je med temi najmlajšimi in tistimi, ki stojijo tik za njimi (in po večini še prav živahno delajo na književnem polju), vendarle skoraj neopazen, a zato tem usodnejši prepad. Razlika med obema svetovoma, ki jo bo treba ob priliki natančneje analizirati prav pri konkretnih principih, se mi zdi — površno povedano — v tem, da je tako zvana vojna generacija doživela svojo mladost v predvojnem času in iz tedanjega življenjskega reda ohranila vse neizbrisne vtise, ki so odločilni za življenje, in da se skuša vživljati v ta prekucnjeni povojni svet z bridkim občutjem »zgubljenega raja« v srcu, medtem ko je povojni rod sprejemal že v svoji prvi mladosti ta prekucnjeni svet (kljub vsemu občutju krivic in nadlog) kot nekak normalni življenjski okvir. Kako občutiš to razliko? Primerjaj le, kako se vživlja na pr. Bevk v sodobno mladino in Javornik v starejšega človeka (na pr. starega Korena), pa si boš o tem na jasnem. »Črni breg« je povest iz življenja rudarjev. Koren je bil nekdaj svoj gospod, imel je hišo, njive, gozd. Ko mu je hiša pogorela, je stopil v službo rudnika, da si postavi novo hišo. Trideset let je služil rudniku, zmeraj z upanjem v srcu, da se nekoč spet povrne v svoje prejšnje, svobodno življenje. A pri hiši je zmeraj še manjkalo tega in onega, bilo je potreba denarja, in Koren je ostal knap, dokler ga rudnik ni penzioniral. Trije si- novi to za njim začeli slutiti rudniku... Sina Toneta je v jami zasulo, doma obleži bolan in po dolgem ležanju se izkaže, da so mu noge ohromele. Njegovo dekle Fani, ki ga sicer ni ljubilo s tisto ljubeznijo, ki gore prestavlja, a je viselo na njem v usodni povezanosti z razgledom v to edino možnost svoje bodočnosti, genljivo koleba med usmiljenjem in obupom (ki jo seveda žene drugemu fantu v bežen objem) ter neko nagonsko zvestobo, ki najde svoj pretresljivi izraz ob Tonetovem pogrebu. Zakaj Toneta zasuje v drugo, ne jama, marveč očetova hiša, ki stoji na izpodko-pani zemlji in se lepega dne razkrehne ter sesede. Po veverico je hotel še Tone na bergljah v po-dirajočo se hišo, pa je ostal pod ruševinami. Ta preprosta, ravna, popolnoma nekomplici-rana, nerazvozlana povest je prepletena z vsemi prilikami, ki izpolnjujejo usodo knapovskega življenja. Vsaka oseba je ostro narisana, pisatelj skuša izčrpati ne le njen položaj v občestvu, marveč tudi njena skrita stvojstva, s tolikšno natančnostjo in nazornostjo, da moremo prav intimno zaživeti z njo. Opisi, zlasti opis rudnika, pa tudi vseh drugih krajev, kjer se odigravajo prizori iz povesti, so konkretni, podrobni in jasni. Stvarnost je značilno svojstvo Javornikovega pripovedovanja; zato zbuja povest vtis neke zrelosti in zanesljivosti. Dasi zajadra časih Javornik v neko poetičnost, ki se slogu celote nc prilega, nikjer ne zbudi vtisa prisiljenosti, ali ceid prekršitve stvarnosti (razen na enem mestu, o katerem še spregovorim). To so vrline Javornikovega dela, ki jih moramo biti veseli. Poudarek knjige je v ugotovitvi nerešljivega položaja rudarjev. Brezposelnost, ki je že z bridko roko segla med ljudi, in ki visi kakor Darao-klejev meč tudi nad tistimi, ki še imajo za danes kruh in zaslužek, je docela zlomila vsak odpor, kaj šele upornost liudi. V strahu za košček kruha tonejo vse človeške pravice in vse nade, da bi se te pravice mogle ohraniti ali povrniti. — Morda je Javornik to bistveno ugotovitev, v kateri korenini sicer čisto nerazumljivo ponašanje oseb, ki v povesti nastopajo, nekoliko preveč mimogrede postavil v okvir svoje povesti. Prvič spoznamo ta položaj žc kmalu v začetku, ko izvedi knapi, da je petnajst ljudi odpuščenih in da so prejemki za akordno delo znižani. Pozneje ugotavlja stari Koren to reč nekajkrat v svojih pre- Mi moramo biti cenejši, her imamo mnogo odjemalcev. Paziti moramo, da je blago dobro, ker postrezamo tisoče in tisoče odjemalcev, ki naročajo blago po naših katalogih, po naših slikah. Ljudje kupujejo blago, čeprav ga preje niso videli I To zaupanje je najlepše priznanje našemu delu. Zato pa polagamo vse sile na najdovrše-nejšo izvršitev poštnih naročil in dvakrat kontroliramo vsako posamezno pošiljatev. Mi pazimo na odjemalce, ker varujemo dober sloves največje trgovske in odpo-šijateljske tvrdke v Jugoslaviji. Naročajte vse, kar Vam je potreba, po našem katalogu. Zajaračujemo Vam pravilno kakovost blaga. Zamenjujemo ali vračamo denar, ako blago ne ugaja. Ako sami še nimate kataloga, pišite nam dopisnico. Poslali Vam ga bomo takoj brezplačno. In potem se boste prepričali, da se izplača biti naročnik največje trgovske in odpo-šiljateljske tvrdke v Jugoslaviji OfcufnertdMer Zagreb. S mttljevanjih. Morda bi se bflo to jedro dalo bolje izluščiti in učinkoviteje, to se pravi, bolj poudarjeno postaviti v povest — Nekoliko nestvarno, skorajda naivno pa je opisan prizor med rudniškim ravnateljem in starim Korenom, ki prosi za odškodnino za podirajočo se hišo in mu ravnatelj dajč na izbiro: ali odškodnino za hišo in odpust sinov od dela, ali zaslužek sinov iu umaknitev upravičene odškodninske zahteve. Ta prizor, ki je eden najmočnejših in najučinkovitejših v vsej knjigi, trpi radi tega, ker je prikazan rudniški ravnatelj kot najvišji vrh in edini krivec. V resnici pa vč tudi preprost knap, da je za rudniškim ravnateljem še dolga veriga gospodarjev in krivcev in da je še tako poosebljen moloh, kakršen je tale rudniški ravnatelj, vendarle prešibak in neobjektivno prikazan nosivec kapitalističnega sistema. Ko bi bil Javornik samo naznačil usodno ozadje ravnateljevega nastopa, bi bil dal tudi temu prizoru vse tehtnejši, zlasti pa resničnejši in zrelejši življenjski poudarek. Javornikov jezik je svež, sočen in razgiban, tako svojstven in neodvisen od obstoječih oblik, da je kazno, da bo polagoma nastal po njegovi zaslugi nov način za izražanje nekega sveta v našem jeziku, ki zanj doslej še nismo imeli pravega vzorca: za svet proletarijata Njegovi knapi govorijo neženirano svoj lastni, časih kosmati in umazani jezik; ni jih napravil ne za salonske leve niti za kmete, kakor se je doslej rado dogajalo v podobnih povestih. So, kar 70; morda je bil še premalo dosleden in je časih kateremu (zlasti Tonetu, bani in Korenu) za spoznanje preveč zgladil govorjenje. — O njegovem jeziku sicer s tem ne izrekam nobene sodbe, res pa je, da je svoje hotenje bolj nakazal kakor dosledno izpeljal, zato ne bom govoril niti o prednostih niti o pomanjkljivostih, kar tiče jezika. »Črni breg« ni samo aktualna in sodobna no-vest, ampak je več: je — kljub mnogim nedo-statkom — vendarle uspel dokaz, da imamo talente, ki bodo tudi preko velike luže svetovne vojne gojili z resnobo in pravim čutom za umetnost našo pripovedno prozo. (Marsikdo med nami sc je že bal, da jih ni). g, j. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 14. septembra: KOMEDIJA ZMEŠNJAV Otvoritev sezone li)33-34. Izvon. VARNO! POTREBNO! Starši! zavarujte se v korist svojih otrok! Sinovi iu hčere! zavarujte starše vsaj z i pogrebne stroške! LASTNA PALAČA VZAJEMNA ZAVARQt/MGA oddelek h n n i t h s - l 3 y g l 3 p, 11 n Jamstva 45,0;i0 01)0 dinarjev MuDUfina, Gosposvctssca c. 13 Izdelovanje emajliranih peči sistema I.ut* opra ila vseh vrst pločevinastih, omaj-___ 11 ranih in Lutzovih peči. Splošno klepar-« 8,vo, instalacija strelovodov. — Zalo«a samotne opeke. — Cene konkurenčne. INDUSTRIJSKI ca. 10 000 mJ prostori ob drž cesti in stalni tekoči vodi v lepem zdravem kraju na Doleti takem sodni a, davuarl a, mešč. šola) blizu postaje. 120 I'S moderne lokomobile, udobne delavske razmere, pripravno za vsako industrijo, se iz z irav U enih razlogov proda po udobnih plačilnih pogojih. Ponudbe pod: I. R. M. štev. 10426. Opera Začetek ob 20. Nedelja, 10. septembra: MARTA, opera. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. jako dobro ohranjena, ,koro nova, se takoj proda. Eventuelno se odda kavarna na jako prometnem mestu v Ljubljani v veCJem mestu na Gorenjskem se proda. Ponudbe na upravo lista pod »Kavarna«, št. 10514. Naša ljuba dobra mati oz. stara m prastara mati • • m a m 9 e p Mige nam je dne 9. t. m. umrla v 93. letu svoje starosti, pomirjena s poslednjim tolažilom sv. vere. Pogreb bo v nedeljo, dne 10. septembra ob 16 popoldne iz hiše žalosti v Borovnici št. 88. Ohranimo jo v večnem spominu. Borovnica, dne 9. septembra 1933. Švigclj Franc, trgovec na Bregu; dr. Švigclj Anton, advokat v Ljubljani; Svigelj Jože, župnik v p. na Blokah; Kranjc Jerica roj. Švi->'clj, trg soproga v Borovnici; Svigelj Matija, rač. inšpektor univerze v Ljubljani; Svigelj Viktor, župnik na Blokah — vsi vnuki ter vnukinje, pravnuk in pravnukinji. Eli ir® L 1 n trgovina usnja in čevljarskih potrebščin __Ljubljana, Stari trg 18 Velika izbira: Spodnjega usnja, kruponov, pitlingov, teletine, boksa, dulboksa, ševroa, šolskih in damskih torbic, pasov, nogometnih žog, aktovk, i. t. d. Vse blago je iz najboljših tovarn N M £ ».a »O 0) J5 c o 3 "" »S S-S a S o S V ŽS! •ct o .u s a i! JS c » •s« o" t/l a o > > o o »o q ■3 š -O 3 LxJ ai S — .sili .. 4) * . 'u i i := 1 '5 c euffl o .O 19 E3 . a^.S o .qD! i- N" < •oi n ->Q . in o o „ » f ti g a, o « > =» 3 * .-a a «8 a.S «, s a 00&4: >n >- m m o -o ; j i O ' d ; -O « ca II . ;N in m m •2.J3 a o o »J«3 "2 " S • a. o »-o ..2 Samuel Lover: 113 ORY Q'MORE Irski ljudski roman. Regan se je dvignil na komolcu, potegnil pištolo izza pasu, pomeril na Salomona in dahnil: »Prokleta tvoja duša!« in sprožil. A meril je slabo, zakaj krogla, ki je bila namenjena staremu lopovu, je zadela glavo Dawa, ki je podolgem padel v resje. Staremu loncevezcu, ki je od groze stal kakor ukopan, se je Regan satansko režal. Shan Dhu je zagrgral še zadnje besede: >Naj te raznese ..in padel vznak. >Pojdi, ti stari lopov!« je dejal poročnik, prijel Salomona za ovratnik in ga vlekel dol po hribu in hitel za svojimi možmi. Vstaši so bežeče vojake nekaj časa zasledovali; ko so pa videli, da so se pridružili prostovoljcem, so se vrnili v gore, kjer so bili tako varni in niso hoteli tvegati uspeha, ki so si ga pravkar priborili, kar je bilo zanje zelo važno. Saj so strah vojakov lahko izkoristili za to, da so se nemoteno umaknili iz svojega dotedanjega skrivališča v še varnejše gore. Ko so vojaki prišli nazaj k prostovoljcem, se je poročnik obrnil na stotnika Slinka in ga prosil, naj mu jio-rnaga s svojim krdelom in se vrne z njim v prolaz. To pa je bila stvar, ki jo je stotnik rajši dvakrat premislil kakor enkrat, zakaj pri tem, da so vojaki pritekli dol po hribu v zmanjšanem številu, so ga spominjale njihove rane in poročnikova kri, ki je že močno pobarvala robec, s katerim si je med govorom obvezovat laket, na doživljaj, ki ga je* imel svojčas. Dasi ni imel ne očeta ne matere, ki naj bi jima delal čast, je bilo v deželi lo nekaj, zaradi česar se jo izplačalo živeti. Mislil si ie. Ha bi več kakor enkrat izkušal božjo previdnost, če bi zopet postavil svoje življenje v nevarnost. Poleg tega je rajši imel celo kožo. Zato je smatral poročnikov predlog za enega izmed tistih nasvetov, ki jih človek da, kadar je poražen. >Dragi moj gospod, ne prenaglite se,« je dejal, >saj so vas že dovolj vroče sprejeli danes!« »Da, prokleti lopovi,« je zagrenjeno odvrnil poročnik, »a vidite, umaknili so se, ker so vas videli; če se hočete vrniti z menoj in ostalimi možmi, bomo kaznovali te uporniške lopove.« »Res ne morem, gospod, z ozirom na zapoved, ki se mi je poverila, tvegati življenja tolikih gospodov.« Tedaj se je eden od prostovoljcev oglasil: »Gotovo, gospod stotnik, če vam je prav, smo vsi pripravljeni.« »Nikakor ne, gospodje; vaš pogum je predobro znan, da bi bilo treba šele dokazov zanj in celo ob taki priložnosti in prepričan sem, da bi le zapostavljali te hrabre može, ki so danes trpeli, če bi hoteli samo namigniti, da bomo imeli uspeh tam, kjer so oni imeli smolo.« »Gospod,« je dejal poročnik, »naš poraz moremo pripisovati samo zasedi, ki je bila pripravljena.« »Zasedi?« jo zmagoslavno vzkliknil stotnik. »Dragi gospod, nobene besede več, to zadostuje! Moj prijatelj, stotnik Skurry mi je vedno pravil: »Dragi Slink, nikdar ne hodi blizu zasedel Ce vidiš sovražnika v zasedi, pusti ga!« Poročnik ga je gledal z zaničevanjem in občudovanjem njegovo strahopetnost in nevednost in samo pristavil : »Dobro, gospod, ne zahtevam od vas. da zasledujete upornike, a pomagajte mi, da vsaj dobimo truplo našega padlega stotnika.c »Res, častna beseda, tega ne bom storil, zakaj ti lo-povski vstaši bi vas čakali. Ne mislile, da vam bom pomagal, da bi danes še kaj tvegali.« »Gospod, ne maram pustiti trupla našega poveljujočega častnika na tleh.« »Dragi moj gospod, kaj se mu more še hudega zgoditi, ko je mrtev! Ko bi bil živ, ne bi rekel!« »Morda pa je še, gospod, dasi je padel,« je dejal poročnik. »Ne more bili, zakaj ti potepuhi vedno pohabijo človeka, brž ko pade; bolje jih poznam kakor vi, gospod.« »Tudi zaradi časti same ne maram pustiti trupla častnikovega v rokah takih brezvercev in prosim vaše pomoči.« »O, če govorile o časti, je to kaj drugega in na mojo čast, če bi to bila stvar časti, bi bil pripravljen kakor vsak drug mož za vse, kar je v moji moči. Ne rečem ko bi se bili s pravimi vojaki, bi storil vse, kar bi mogel a vidite, dragi gospod, s temi umazanimi lopovi ne moremo postopati kakor z gospodi in jaz jim no bi pokazal, da mi jih je sploh kaj mar.« Poročnik je tedaj razumel, da je vsaka beseda zaman, se obrnil k svojim vojakom in rekel: »Svojega stotnika ne boste pustili tam, fantje, kaj?« Vojaki so divje odvrnili: »Ne!« V njihovem glasu jia ni bilo ne veselja ne navdušenja. Vzel jim ga je poraz. Bilo je nekaj med godrnjanjem in lajanjem; v'glasu jc bila le odločnost, naj jih pelje še enkrat v prelaz. »Toga starega podleža pa pustim tu pri vas,« je rekel stotniku prostovoljcev, upam, da boste vsaj nanj 'pazili,- S temi prezirljivimi besedami se je poslovil in velel: »Naprejk V malih oglasih velja raka beseda Din 1*—; ženllovanjski oglasi Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoko petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Aktovke, šolske torbice, nogavice, rokavice, kravate, perilo, domače čevlje i. t. d. i. t. d. pri F. M. SCHMiTT Ljubljana, Pred Škofijo 2 Vluibeiičejo Vdova želi službe gospodinje. — Vprašati: Tručel, ribor. Mlinska 7, Mala) 500 do 1000 Din nagrade osebi, ki pripomore i strokovno poizvedbo in posredovanjem spretnemu, zanesljivemu trgovskemu pomočniku do nameičenja v trgovini z mešanim blagom (delika-teso), kjerkoli, todi bi »e ▼ ostalih strokah udej-•tvoval kot praktikant -proti popolni oskrbi. Ponudbe pod »Hvaležnostna ■•grada od res treznega kolega« »t. 10390 oa upr. »Slovenca«. (a) Mizarski pomočnik vrnjen tudi vrtnarstva — Bč« službo hišnika ali sluge. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10398. (a) Pletilja dobro izvežbana, išče na-meičenja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it 10447. (a) Kratkoročne kredite na 90 dni iščem. Rabim 200.000 Din. Jamstvo v nepremičninah. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kratkoročni kredit« št. 10445. (d) mšal Učenko , sprejme v trgovino z me-Dobro izurjeno Šiviljo šanim blagom Martin Ple-spreime na dom boljša ! »erski, Cerklje ob Krki. v rodbina. Le one, ki so popolnoma izvežbane v izdelavi kostimov in pla-ičev, naj javijo svoj naslov z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod iilro »šivilja« (b) ilužbodobe Trg. pomočnik (-ca) kateri mora biti zmožen voditi samostojno trgovino — se »prejme i 1. oktobrom v trgovino z me-ianim blagom. Prevzem zaloge 80—100.000 Din. -Kavcija 5—10 tisoč Din. Vse podrobnosti se izve pri Ciril Gaiperin, Lesce pri Bledu. (b) Trgovska hiša na deželi sprejme 16—20-letno dekle za vsa lažja hišna dela. Služba stalna. Uboge oz. brez staršev imajo prednost. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 10517. (b) Učenca za sedlarsko in tapetniško obrt sprejmem. Jos. Pirnar, Novo mesto, (v) Učenca za mesarsko obrt, močnega — sprejmem. Ela Flerin, Mengeš. (v) Pianistka Jadviga Poženel daje prvovrsten klavirski pouk proti zmernemu honorarju. Mestni trg 17/11. (u) Bivši konservatorist poučuje godbe na pihala in lok, tudi posamezne Jodbenike-začetnike. Moderna metoda. — Guzel, Moste, Klunova 8 — ob Mladinskem domu. (u) Klavir, tudi nemščino poučuje konservatoristka, enostavno in uspešno. — Klavir na razpolago. — Ljubljana, Rožna dolina, cesta IV it. 9/1. (u) Citajte in širite »Slovenca«! II Stanovanja IŠČEJO: Dvosobno stanovanje išče mala uradniška družina za november. Ponudbe pod »Samo odrasli« št. 10639 na upravo »Slovenca«. (c) Stanovanje eno- ali dvosobno, v mestu ali bližini se išče za 1. oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Udobno« št. 10560. (c) Dvo- ali trisobno stanovanje s pritiklinami, po možnosti v Šiški (bližina mitnice) iičem za 1. oktober. Ponudbe pod »Inženjer« št. 10575 na upravo »Slovenca«. (c) Stanovanje podpritlično, soba, kuhinja in pritikline oddam takoj ali s 1. oktobrom. Podlimbarskega 41, Šiška. Dvosobno stanovanje s kuhinjo, v Srednjih Ga-meljnih, oddam za 200 Din mesečno. — Vprašati na Rašici v restavraciji pri Knezu. (č) Orožn. stražmojster v pokoju, 48 let star, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine, gre kot vratar, magaciner h gostilni ali kaj sličnega za skromno plačo v me «to ali na deželo. Prevzame tudi posle oskrbnika. Ponudbe pod štev. 10657 na upravo »Slovenca«. (a) *r 18 letno dekle vajeno pri gospodinjstvu in v trgovini, išče službo pri pošteni družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10631, (a) Bolniška strežnica srednje starosti, zmožna nemščine, išče zaposlenja. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna in zelo postrežljiva« št. 10604._(a) Hlapec t dobrimi spričevali, vesten, pošten, trezen, zdrav in močan, vajen vsakega dela in zanesljiv voznik, išče službo. Nastop takoj ali pozneje. — Naslov v ttpravi »Slovenca« pod it. 10601. (a) Natakarica etara 22 let, želi mesto v pošteni gostilni v mestu aU na deželi, če treba položi tudi malo kavcijo. Nastop od 15. t m. naprej. Cenjene ponudbe na podružnico »Slovenca« ▼ Ptuju. (a) Gospodično učiteljico ali otroiko vrt-narico z znanjem nemščine iičem za pouk dveh dečkov v starosti 7 let. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod »Nemščina« št. 10592. (b) Gos|>odična glasbeno izobražena, išče primerno službo. Gre tu di v družino k otrokom. Poučuje lahko petje, kla vir, orgle. Ponudbe na podružnico »Slovenca* v Trbovljah. (a) Kuharico pošteno in snažno išče boljša obitelj za 1. oktober. Naslov na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 10591. (b) Mlekar, poslovodjo oženjenega, za vodstvo samostojne mlekarne v provinci, sprejme takoj mlekarstvo I. Horvatič — Zagreb, Ilica 69. (b) Pletilja dobro izurjena in šivilja za pletenine — se sprejmeta za takojšnji nastop. Hrana in stanovanje v hiši. Plača od komada. — Naslov Tajner, pletilstvo, Črnomelj. (b) DANSKI tesenshl in limshi PLASC ki Vam gn dobavi firma mi100 60RIIP d CO.. LJUBLJANA nihlosiceva cesta 16/1. je zadnje mode, najboljSe kvaliteta, prvorazredno delo N17KA CENA! Sostanovalca sprejmem, — Medvedova št 22, Sp. Šiška. (č) Stanovanje dve sobi s kuhinjo oddam. Stožice it. 126. (č) Dve stanovanji enosobni - takoj oddam. Ižanska c. 96. (č) Damske plašče za jesen v različnih najnovejših fazonah, v cenah od 240 Din naprej, nudi h. I. GORICA R, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29. Glasovir se radi pomanjkanja prostora poceni proda. Poizve se: Cesta v Rožno dolino 36. (1) Sobo zračno in solnčno oddam eni ali dvema osebama. Sodaraka 6/1 (nad florjan-sko cerkvijo). (č) Profesor glasbe poučuje glasovir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica. Mizar, pomočnika veščega v politiranem pohištvu, sprejme Martin Vengust, Smlednik. (b) Hotelskega vratarja z dobrimi spričevali, veščega nemščine ter zmožnega kavcije, sprejme takoj Hotel Štrukelj. (b) Christoiov zavod znana najstarejša privatna trgovska šola, Ljubljana, vpisuje dnevno le še tekoči mesec na Domobranski cesti 15. — Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. revni popust. — Šolsko leto se prične 2. oktobra. (u) Šoferska šola E. Čeh bivia CamerniK' v> .-oterski iola I Ljubliana. Oonaiska c. .IR Sola zn poklicne Šoferje In amaterje. Prospekti ln po lasnila zasloni io franko Strojnik-šoier dobi takoj službo. Pogoj Izpit kot strojnik in ie šofer. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Vesten in marljiv« št. 10693. (b) Prodajalka mešane stroke, z dobrimi spričevali, zmožna samostojnega vodstva, vajena vsega gospodinjskega dela in šivanja, želi preme-niti službo. Gre najrajši na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavcije zmožna« 10587. Trgovska pomočnica vajena tudi vseh drugih de!, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10578. (a) Strojni ključavničar mlad, išče mesto. Peter-nclj Viliem — Podbrezje št. 13. (a) Siarejša žena Sposobna za vsako domače delo, želi namešče-nfa^ v mali družini za majhno plačo. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod šifro »Zvesta«. v teh težkih časih »e more -e najlažje dobiti z itstano-vitvijo domače t letarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za ple tenine, dobavimo preio in izplačamo zaslužek za ple lenje, kar dokazuje mnopo /ahvalnic. V slučaju, da hočete delati in zaslužiti, si obrnite po gratis-prospekte na Ivrdko Domača Pletarska Industrija Josip Tomažič. Maribor, Krekova ul, IG/11 tmzmsszzmBffissEBma Iščem posojilo 300.000 Din na nepremičnine, vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno naloženo« št. 10444. Iščem posojilo 20.000 Din na hišo na I mesto. Vrednost hiše Din 500.000. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1897 št. 10302. (d) Trgovski tečaj Dijaka sprejmem. Cerkvena ulica 19 II, Trnovo. (D) Opremljena soba se odda takoj ali s 15. septembrom. Istotam se sprejme tudi dijak kot sostanovalec po zmerni ceni. Dolenc, Barvarska steza 6. (D) Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo v lepo zračno sobo — po zmerni ceni. Gosposka ulica 10/1. (D) Dva dijaka (-inji) sprejmem na vso oskrbo po nizki ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10621. (D) ODDAJO: Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici Javljamo cenj. občinstvu, da nimamo nobenega potnika. Kupčije, ki jih sklene gdč. Justi Lukek, Ljubljana, Moste. Tovarniška št. 7 — so neveljavne. Stadler, Ljubljana VII. o Preklic! Podpisani preklicujem opozorilo, ki sem ga glede svoje žene Julijane objavil v »Slovencu« dne 4. julija 1933, ker sem uvidel, da sem ji delal krivico. — Celje, 9. septembra 1933. — Zupane Franc, posestnik in pt. uslužbenec, Polule—Celje Trgovci pozor! Enonadstropno vogalno trgovsko hišo, tik cerkve in kolodvora, v najpro-metnejšem kraju Savinjske doline, radi bolezni ugodno prodam. Cenjene dopise na podruž. »Slov.« Celju pod »Savinjska dolina« št.10550. (P) Krasno posestvo z mlinom s stalno vodo. se proda v Savinjski dolini. Pri posestvu 3200 hmeljskih sadežev in nova sušilnica. Ponudbe pod »Ugodno« na podružnico »Slovenca« v Celju, (p) Novozidana hiša naprodaj. Stanko Vrazova 13, Pobrežje pri Mariboru. (p) E3S3 Gumi klinika kupuje in prodaja vt« vrste rabljene avto-pneu-matike. Tyrieva c. 9. (t) Pozor kupci! Ugodna prilika! Naprodaj stavbna parcela 1000 — 2500 m2, pri žel postaji Dev. Mar. v Polju, oddaljeno 10 min. od aerodroma. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10453. (p) Dvostanovanjska hiša novozidana, se proda. — Bolfenkova ul. 14, Studenci, Maribor. (p) Dekle z dežele pridna, zdrava, poštena, se takoj sprejme k boljši družini. Znati mora vsa gospodinjska dela in tudi šivati na stroj. Ponudbe upravo »Slovenca« pod »Vestna št. 10648. službi« (b) Gostilna Keršič se priporoča cenjenim gostom. Dan^s in vsako nedeljo se pečejo purani, (r 2 otroka vzamem v oskrbo. Šinko-vič, Domžale. (a) Buteljke za vino Več sto buteljskih steklenic zamenjamo za vino. Ponudbe: Društveni dom, Trbovlje. Klavirje, pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke. V plačilo sprejemam tudi hran. knjižice. Uglašuje in popravlja Muzika, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40, Nova dvostan. hiša 700 m" vrta — naprodaj za 65.000 Din. Gotovine je potrebno 35.000 Din. Mala vas št. 60, Ježica. p Vila za Bežigradom enonadstropna, nova _ naprodaj. — Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 10625. (p) Dijakinjo sprejmem za nizko ceno na hrano in stanovanje. Blatnik, Hrenova 20. (D) Hišo novo, v Zgor. Šiški, radi selitve prodam. Poizve se: Fernazarič, Švabičeva št. 7, Trnovo. (p) Vaših skrbi glede nakupa in prodaje posestev Vas reši novi način oglaševanja. Popis nekaj stotin raznih slučajev Vam pošlje brezplačno »Daruvarčan« — Daruvar. (p) Nova hiša večstanovanjska, ugodno naprodaj, rojasniia: Rožna dolina c. II., it 21. (p) Naknp in prodaja vreč Ljubljana, Duna|ska 36, Alojzij Grebene. (t) Razstava na Karlovški cesti it. 4. najnovejših otroških in igračnih vozičkov, malih koles, prevoznih tricik-ljev, dvokoles, motorjev in šivalnih strojev. Cene nizke. — »Tribuna«, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, Ljubljana. (t) Osrcdnfa vi norsha zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani ima svojo zaf®!no Met na CelOVŠh! (. $| 01 Dobro blago - cene nizke! Za ppeobiBHo zof foteliev I. t d. nailažie kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri- R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese, odete perie puh Usnjene suknjiče plašče, telovnike itd., izdeluje najbolje Ivan Cer-tanc, Črnuče št. 71 pri Ljubljani. (t) T posteljne mreže železne zložljive postelje otoma-ne divane in tapetniške izdelke nudi nmceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Priporočamo Vam naiboliše Šivalne strole in kolesa Adler - GH1TZNEK Švicarski pletllni stroji DUBIED ^ T lm|li »dino le pri Trf*»l«» UvJJatk Jos. Peteline, Ljubljana M T*d*. TCtef. H. >M3 r*ief. tt- Ml« Breiplatei fdk t vezenja. Tečltte« l«»*tT». ilKMSl Avtomobile in motocflde svetovnih znamk, najnovejši model, move, pa tudi rabljene — kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f) Gabrova drva črn ali bel gaber, kupim takoj. Uran Franc, Ljubljana, Pražakova 8. (k) Bukova drva in oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Pražakova 8. (k) Hlode- bukove in javorjev«, Ia, kupim. Ponudbe z navedbo dobavnih rokov, količine in cene iranko vagon nakladalna postaja, na V. Braz, Ljubljana, poštni predal 90. (k) Srebrne krone etaro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod i Vidovdanskc ceste pri gostilni Možma. Vtakovratno zlat® po naivMilh ccnab CERNE, luvelir Ljubljana. Mfolfova ulica It 3 Drva, premog iemsiCiC Hariovšfca cesta 3 Teletoirmv Električni motor Istosmerni, 300 voltov, 12 do 20 ks — iščemo. Uni-tas, Šelenburgova 7. (k) TET Spalnice moderne, orehove korenine, mehke, pleskane, in kuhinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic Matija Komenskega nlica št. 34. Spalno opravo •rehovo, vezano (špera no), proda Ignacij Vurnik, mizarstvo, Vižmarje 36, St. Vid nad Ljubljano. (1) I I illliiiitiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiit Ce arto svoi start prodajat at motorja bi znebil se rad bri kunce r ti mnogo priient Slovenčev najmanj? inserat iiimiiiiiMiiiiiiitiimmiiuuiiiiiimiiii Opeko vseh vrst, v vsaki množini — nudi najceneje: Opekarna Jcrko, Črnuče. OTROŠKE VOZIČKE ii&jinm|..rnoJe in iiftJcenoj<-iz eluje tnvurna »troAkih votlCkuv Stanko Kurler, l.jnbl lana. Olnvška ,..« Mizarji pozor! Najcenejše vezane plošče jelševe, bukove, Okoume, Panel r velikosti 220/122 in 200/122 dobite po na.in<žjih cenah v tvoruiskrm skladišču Ljubljana, Dunajska 31 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodnei« in nalceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Zidov ska ulica in Stari trs. 111 Spoštovane dame in gospodje ' I Vljudno sporočam, da sem s 1. septembrom 1.1. prevzel in na noro uredil frizerski salon za dame in gospode v palati ,,Grafika", Miklošičeva cesta 40 Isti odgovarja vsem zahtevam ter nudi cenjenim obiskovalcem ves potreben komfort, točno in strokovno postnibo Ur solidne cene. Za obilen obisk se priporoča Cvetko K. Novakovič, brivski in česaln salon za dame in gospode, palača „OraJika" i IIMHinilllNMIlNIlimimilNIlllHIIUIIIIIIIIINININ Gepelj dobro ohranjen — naprodaj. Janez Zabjek, Zgor. Hrušica pri Ljubljani. (1) Motorni čoln za prevažanje oseb (še skoraj nov) poceni prodam. — Naslov v upravi Slovenca« št. 10.608. (1) VATO v tablah in za odeje — preden naročite za Vašo potrebo — zahtevajte moje vzorce in cenik. Arbeiter-Maribor Trčen med la cvetlični — prodam ▼ množini 600 kg po 12 Din za netto kg Iranko posoda. Franjo Koler, čebelar, Borovo, p. Vukovar. (1) Premog, drva, koks prodala Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Mlekarski voziček naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« »t. 10579. I VINA za vse priliko naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Otroški vozički tricikli, igralni vozički, lepi modeli, so naprodaj. Nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (t) Nogavi ce, rokavice robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u L.inhljana. ob vodi blizu PrešernoveBO spomenika. Bukove cepanice suhe, zdrave, dolžina t m ali žagane, poljubna dolžine, dobavim vtako va-gonsko množino. V Celju dostavim na dom. - Mi-klavžina, letna industrija, Braslovče. (1) Oves in koruzo kipite Mferaej* pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina • lltom. Renljeva cesta 24. Nova vila z vrtom, v Ljubljani — ugodno naprodaj brez posredovalcev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10602. (p) Bukova drva v kolobarjih po 6 Din, mehka po 5 Din — nudi Št. Krže-Siard, Trnovski pristan 12. (1) Predpasnike (halje) črne, za šolo, dobite že od 35 Din naprej. Velika izbira vseh velikosti. — Tomšič, Sv. Petra c. 38. 1 Specialno itbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Prestkerju, Sv. Petra c. Vrtne stole zložljive, proda: Tribuč, Glince, Tržaška 6, tele fon tt. 2605. (1) Surovo maslo prima, sveže, sladek sir (skuta) dnevno sveže, pol nomastni in polmastni sir razpošilja od 4 kg naprej po pošti ali brzovozno po najnižji ceni Mara Pun-gartar, mlekarna, Makole pri Poljčanah — Dravska banovina. (1) Perje 8 Din kg, gosje, puh ler volno in žimo za modroce, prodaja najceneje SE (i A. Ljubljana. \Volfovn ul. 12, (dvorišče). ■■■■■■»■■■■■■■■I Jabolka in hruške žc na zalogi pri Gospodarski zvezi. 0) Čevljarji! Čistilni stroj (Ausputzma-schine) skoraj nov, težak model, se izpod cene takoj proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10647. (1) prosimo za pf^ PODUKI*©. Selektivnf kciia R»vnanJumb°® dajemo n te tltt ve te « av>* p\atv\n» V**°J H *«tT,HE Izletnikom in obiskovalcem Šmarne gore se priporoča gostilna SIRMK, TACEN pod ŠMARNO GORO Renovirani lokali! Dobra postrežba! jedilnice, spalnice, gosposke sobe, kuhinje — v stalni zalogi. Moderna in prvovrstna izdelava i 2 letnim jamstvom — nudi tovarna pohištva: Frani® Vehovar - Celje Sprejema naročila po načrtih za pohištvo in stavbe. — Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in Celjske posojilnice d. d., se sprejemajo v polni vrednosti v plačilo. Vsem, ki so z nami čustvovali in spremili našo preljubo ženo, mamo, staro mamo, taščo 111 teto na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko lepega svetja, se te,ni potoni najsrčneje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 10. septembra 1933. RODBINI ŠINKOVEC - WEISSBAC11ER. USNJA TE SLKN.1IČE na malo in debelo dobite najceneje pri Fr. ZalohBP, Menpš ti Moško kolo dobro ohranjeno prodam za 560 Din. Hišnik, Vzajemna zavarovalnica. (I) Perje Heroično čiščeno sivo, Čeliauo kg Din 25'— gosji pol-puh beli kg Din 95- gosji pol-puh, najfinejši Din 220'-dobite pri Eksportni hiši ..LUNA" Maribor, Aleksandrova 19. Kopalno banjo masivno, s pečjo, skoraj novo — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10655. _(1) Vozovi dvovprežni, dire, kasoni in lojtrski parizar — ceno naprodaj. Kolodvorska 29, Ljubljana. (I) Prostovoljna dražba starin in umetnin: ponedeljek 11. septembra 1933 na Glincah, Tržaška 6 (hiša Tribuč), dopoldne od 9—12, popoldne od 15—18, event. nadaljevanje v torek. — Različno starinsko pohištvo, ogledala, ure, lestenci, vaze, porcelan, steklenina, jedilno orodje, preproge, zastori itd. — Originali starih in modernih mojstrov (Potočnik, G3tzl, Karinger, Kfihnl, Egart-ner, Tratnik, Klemenčič, Gaspari, Zmitek, Maleš, Jaki itd.). — Knjige: slovenske, nemške itd. Pianino f.auherger & Gloss. — Dr. Krevl Josio, javni notar. (P Strešne lepenke katran, asfaltne proizvo-der opeko, strešnike, mavec. malerton, kredo, štu-katurno trstje, žice, žič-nike, lopate, krampe, žage, pile, garantirane sekire in vse druge stavbne potrebščine dobavlja najceneje Odon Koutny, Ljubljana-Siška, Medvedova 28. (I) Na Javni dražbi ugodno naprodaj: Dva šivalna stroja m več novega moškega perila, dne 11. septembra 1933 ob pol 9, Maribor, Gregoričeva 24. Pisalni stroj in drugo, dne 16. 9. 1933 ob 14, Pobrežje pri Mariboru, Zerkovska 10. Železna blagajna, dne 16. 9. 1933 ob pol 9, Ptuj, Pletarska 1. Motorno kolo, pisalni in šivalni stroj, dne 14.9. 1933 ob 8, Boh. Bistrica št. 121. Pisalni stro| in razni materijal za avtomobile, dne 16. 9. 1933 ob 15, Koseze 10, pri Ljubljani. Stavbne parcele v Dravljah, ob tramvajski progi — proda Jožef Pečiiik, Dravlje 16. (p) (JlaCic^čatt cP£ov&?iai zaiamčijo najpopolnciii uspeti t Naznanjamo prijateljem in znancem, tla je najina nepozabiMi sestra MARIJA dne 9. septembra, l>oguvdana, večkrat previdena s svetimi zakramenti, dokončala svoje Boga, Mariji in delu posvečeno življenje. Pogrebno opravilo h s\. mašami ho v ponedeljek, dne II. septembra ob pol 9 v župni cerkvi v Nevljan, nakar jo bomo položili k večnemu |>očitku na pokopališče v Mekinjah — poleg staršev in bratov. Prosiva za spomin pri sv, maši in v molitvah. Nevlje—Kamnik, dne 9. septembrn 1933. Leopold Rihar, /upnik. Matej Rihar, dekan. Brer po«rbnero nainanila Brci posebnega naznanila V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nad vse ljubljena soproga, mamica in stara mamica, gospa Marija Maršič roj. Zotter v soboto, dn« 9. septembra ob 2 popoldne, previdena s tolažili sv. vere, po kratki in mučni bolezni, za vedno zapustila. Pogreb blagopokojnice bo v ponedeljek, 11. septembra ob 10 dopoldne v Braslovčah. Braslovče, dne 9. septembra 1933. Karol Maršič, soprog — Olga dr. Robert, Riko, otroci _ — Mara roj. Korber, Hana roj, Paner, sinahi — Uroš, Niko, Saša — vnuki. ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega 6očutja povodom izgube našega nepozabnega sina, brata iu svaka, gospoda ANTONA GERBECA nrndniškegn pripravnika mestne kontrole v Ljubljani izrekamo s tem najiskrenejšo zalivalo. Posebno nas veže dolžnost, da se zahvalimo gg. uradnikom mestne kontrole z g. direktorjem Podrekarjein in g. inšpektorjem časnikom na čelu, Bežigrajskemu pevskemu društvu za prelepo žalostinke, vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Posebno pa nas veže dolžnost, da sc zahvalimo zvestemu prijatelju pokojniku g. Stanetu škroberju za ujegovo požrtvovalnost za časa bole/ni in ob smrti našega nepozabnega pokojnTka. ter končno vsem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku, zlasti pn spremljevalcem mestnih hiš, kakor vsem ostalim Vsem in vsakemu Bog plačaj 1 Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 12. t. m. ob |>ol 7 zjutraj pri Sv. Krištofu. • ^ ^^ G|£KJJEC CERNE. Za začetek šole smo sloboko znižali cene naših priznano najboljših Čevljev. Zato oskrbite svoje otroke le s JPEKO" čevlji I Udoben higijeničen čevelj za otroke iz črnega ali rujavega boksa. Od št. 18 do 27 Din 37 — iz laka št. 18 do 22 Din 45-. Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rujavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka. Od štev. 28 do 30 Din 75 —, od St. 31-35 Din 85 —. Športni čevelj za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rujavega boksa s prvovrstnimi podplati. Od št. 26—27 Din 85 —, od 28 - 30 Din 95 —. od 31 do 35 Din 115--, od 36—39 Din 145 —. Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rujav in črn boks. Od št. 25 do 30 Din 75'- , od št. 31 do 35 Din 95—, od št. 36 do 39 Din 125 -. BOGATA IZBIRA prvovrstnih solidnih telovadnih čevljev. Direktna prodaja konsumentom naravnost iz tvornice v lastnih podružnicah in tvorniških skladiščih v vseh večjih krajih države. Za dame: Speeijalna izdelava, predelava in modernizacija damskih Krznenih plaščev in jopic in ovratnikov ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Krzno! Ljubljana Gajeva ulica 6, II. nadstropje za nebotičnikom Za gospode: Izdelava večernih, promena lnih,športnih in lovskih pla-ščev in suknjičev. KRZNA VELIKE MODE: ovca T0LST0REPKA in KARAKULSKA ovca. mm Radio za vsakega PHILIPS 2 cev m baterijski sprejemnik O i zvočnikom, akumulatorjem in mrežno nnodo- Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 90.—. PHILIPS 2 + 1 cevm mrežni sprejemnik »/adran« Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU H. SUIfNER. LJUBLJANA 9 Tyrševa (Dunaiska) cesta št. 1 B (poleg nebotičnika). — ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIKI z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po Din 176"—. .JADRAN* Na ljubljanskem jesenskem velesejmu v paviljonu .F' je razstavila svoje izdelke tvrdka ). Knific, tovarna za žimo Stražišče pri Kranju. Kdor si želi nabaviti spredeno žimo. naj se obrne na omenjeno tvrdk o katera jamči ta točno m solidno postrežbe. Lfudsha posojilnica t Celju registrovana zadruga z neomeleno zavezo v novi lastni palači spreiema hranilne vloge tn jih obrestuje najbolje. Denar ie pri idei naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša dobra mati, babica in prababica, sestra, teta in tašča, gospa {(polonija Deisinp poj. Dolenc bivša gostilničarka, trgovka in posestnica danes, dne 8. septembra t. L, v 86. letu starosti, po kratkem trpljenju zapustila za vedno. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 4 popoldne iz domače hiše žalosti Mestni trg št. 19. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi. Škof j a Loka, dne 8. septembra 1933. Josip Deisinger, trg. in posestnik, sin; Klotildu Pccherjeva, Pavla Oblakova, Rozalija dr. Stare-tova, Albina dr. Jeralova, hčere; Ivankn dr. Moharjeva, Kotnika Dolenc, sestri; Konrad Pecher, trg. in posestnik, Avgust Oblak, sodnik okrož. sod., Alojzij Pnvlin, veterin, inšpektor v p., dr. Emil Stare, odvetnik, zeti; Pavla Deisinger, sinaha; vsi vnuki in pravnuki. '.epe moderne spomenike poceni izdeluje KUNOVAR FRANJO kamnoseško in kiparsko podjetje Ljubljana. Pokopališče Sv. Križ Telefon St. 27H7. Konec sezone »e bliža! Radi tega lO dO 20°/0 popusta vsemu letnemu blagu v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15. Bogato obrestujoče posesruo prvovrstna vinska lega, žlahtno sadje, kultura za šparglje itd., v bližini Maribora, zelo lepa gosposka hiša z elegantnim stanovanjem in vsem komfortom, diven razgled, lasten vodovod, lepe mobilje — ter z letošnjo dobro letino — zelo ceno naprodaj. JOS. FLICK, FRAM PRI MARIBORU. P. Bogdanov S Go M. Modic Cojzova cesta 9 LJUBLJANA Kopitarjeva ul. 4 nudi glasbila,strune izdelovalnica glasbil, izvršuje popravila glasbil strokovnjaško in poceni. Oglejte si naše zaloge, preden si nabavite alasbilo! in glasbene potrebščine po priznano nizkih cenah. IINIINMIinlllHINMIlNIimHIIIIHIIIHIIIIIIMIIIMt PLETILJE samo izurjene sprejme za takoišen nastop proti dobri ptači tovarna „IKA" v KRANJU DANKA BARUCH 15. RUK LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinit6 81-74 — Telef.: Trinitč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruseles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na lahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Kolosalen prihranek na kurivu povzroči ZEPHIR"-PEČ najcenejša peč sedanjosti. ZEPHIR-PEČI prihranijo Vam tekom let mnogo tisoč dinarjev. Proizvod tL: .Zcphir ivornico peči d d. Suboiico. Tovarniško zastopstvo: V LJUBLJANI: Venceslav Breznik V CELJU: D. Rakusch V MARIBORU: Pinler & Lenard Razstavljene no ljubljanskem velesejmu. Zahtevajte brezplačne prospekte! •••..... ' —«*. ■ . ..: ..>:-•»>••. . t BHB ZAHTEVAJTE »OVSOD PLETENINE „EF>KO" PAVILJON „G' ŽIDOVSKA 5 PLETILNA INDUSTRIJA MODNA KONFEKCIJA PLETENIN F. kos, ljubljana VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH PLETENIN KOLEKCIJA ELEGANTNIH MODNIH NOVOSTI APARTNI KKOJI — OKUSNI BARVNI DKSENI EN GROS EN DETAIL S O I. DNE E N E i,«**; Iv* flli se hočete temeljito osvoboditi protina in revmotizma? Trganje in zbadanje v udih in sklepih, zatečeni udje, pohabljene roke in noge, trganje in zbadanje po raznih delih telesa, da celo tudi slabe oči so pogosto posledica revmati/.ma in protina, ki se morajo odstraniti, ker sicer bolezen vedno bolj napreduje. Nudim Vam zdravilno, mokračno kislino raztvarja-joče, izmeno snovi in izločevanje pospešujoče domače zdravljenje s pitjem ki se na umetni način popolnoma naravno sestavlja iz nekega dobrotvor-nega, zdravilnega vrelca, ki ga daje dobra mati narava za blagor bolujo-čega človeštva Pišite mi takoj in dobili boste popolnoma brezplačno poučno razpravo. Zbiralno mesto Aiimfcf ParTl/O Beri in—Wilmersdorf, za pošto: «»vyiIOI l^dl Bruchsalerstr. 5. Abt. 303. O Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan K&kovee. Mxednik; Lojze Golobič