PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu T3. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni!« 0' žT/i 5 6 b c ^ o w & 'Isz 1P!» sn § r i-i ’—' . .. Tn lije) Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 164 (12.796) Trst, nedelja, 12. julija 198 M Potem ko je včeraj sklenil posvetovanja za sestavo nove vlade Predsednik Cossiga pred težko in delikatno politično izbiro Utira si pot možnost tako imenovanega poizvedovalnega mandata > - o o Craxi poudarja predvsem vprašanje vladnega programa RIM — Predsednik republike bo jutri poveril mandat za sestavo nove vlade. S Kvirinala so dali vedeti, da bo Cossiga danes še enkrat telefonsko stopil v stik s tajniki vseh strank z namenom, da preveri nekatere koristne elemente, ki so prišli do izraza v dvodnevnih formalnih posvetovanjih. Resnici na ljubo je teh elementov v tem trenutku zelo malo, tako da se bo moral Cossiga, kot sicer večkrat doslej, zanesti skoraj izključno na lastni čut odgovornosti ter ubrati pot previdnosti in nebolečih odločitev. Zato je pričakovati, da bo jutri predsednik poveril tako imenovani poizvedovalni mandat, ki nalaga mandatarju nalogo, da preveri, ali sploh obstajajo možnosti za sestavo vladne koalicije. Tudi včerajšnji sklepni krog posvetovanj ni razčistil osnovnih dilem okrog sestave novega kabineta. Na možnost petstrankarske koalicije sta sramežljivo namignila le sekretarja PLI in PSDI Altissimo in Nicolazzi, medtem ko so vsi ostali posvetili pozornost programom in obveznostim nove vlade. Zeleni so tako napovedali, da bodo podpirali vlado, ki si bo med prvenstvene cilje postavila moralizacijo javnega življenja, zaščito okolja in izvedbo referendumov o jedrski energiji. Novi tajnik Proletarske demokracije Russo Spena pa je državnemu poglavarju predlagal oblikovanje vlade, ki bi že oktobra izvedla ljudske referendume. Predstavnik mešane skupi- ne Valdostanec Dujany se je zavzel za večjo avtonomijo krajevnih uprav, posebno dežel, medtem ko se je zastopstvo Južnotirolske ljudske stranke izreklo za vlado, ki bi pozorneje sledila problematiki bocenske pokrajine. Socialisti in demokristjani pa še dalje zagovarjajo znana stališča, čeprav so bili toni včerajšnjih izjav njihovih vidnih voditeljev precej pomirjevalni. Glasilo KD piše, da so odnosi s socialisti trenutno precej napeti, prej ali slej pa bosta morala Craxi in De Mita najti neko skupno točko za oblikovanje nove vlade. Tega mnenja je tudi glasilo PSI Avanti, ki piše, da bo treba čim-prej sestaviti učinkovito in stabilno koalicijo z jasno določenimi programskimi smernicami. Zanimivo je, da tako eni kot drugi ne omenjajo morebitnih kandidatov za mandaterje in čakajo na Cossigovo odločitev. O političnem položaju v državi pa je sinoči prvič v svojstvu namestnika tajnika KPI govoril Achille Occhetto, ki pa je posvetil prvenstveno pozornost volilnemu nazadovanju KPI. Occhetto, ki je spregovoril na prazniku mladih komunistov v Ravenni, je podčrtal, da si mora partija trezno in kritično postaviti vprašanje vzrokov poraza, a brez površnih »procesov« ter izkrivljenih obsodb tega ali onega voditelja. KPI ostaja velika levičarska sila in pomembni člen evropske levice, je poudaril Occhetto, ki je po zadnjih polemikah spet govoril o »tretji poti« med kapitalizmom in realnim socializmom, ki jo je vneto zagovarjal pokojni Berlinguer. (st) S O Mora spet»sreoiscu pozornosti PSI RIM — V socialističnih vrstah žolčno razpravljajo o sodnih pozivih, ki jih je prejelo menda že sedem predstavnikov PSI v Toskani zaradi nezakonitega zbiranja finančnih sredstev v korist stranke. Po aferi, v katero je bil vpleten bivši osebni tajnik nekdanjega ministra za prevoze Signorileja Roc-co Trane iz Brindisija, ki naj bi zahteval podkupnino za to, da zaupa obnovitvena dela na letališčih, je planil na dan še en podoben primer: 270 milijonov lir naj bi se na podoben način steklo v blagajno PSI na račun del za obnovitev sodišča v Viareggiu. Strankin tajnik Craxi je včeraj odločno stopil v bran prizadetih, češ da so obtožbe proti njim neutemeljene, da gre za sodno napako in, skratka, za hudo krivico. Podtajnik Martelli je bil stvarnejši: po njegovem je treba reformirati volilni preferenčni sistem (Signorile je aretacijo Traneja pripisal maščevanju strankarskih tovarišev, ki jih je obtoženi na kandidatni listi prehitel), dalje drastično ločiti pristojnosti izvoljenih politikov od pristojnosti javnih upraviteljev iz iste stranke (»Ministri in odborniki se ne smejo baviti z dražbami in licitacijami«) ter uvesti nov moral-nostni pravilnik, ki naj zajamči »prozornost« zasebnih denarnih prispevkov strankam oziroma njihovim skladom. Sicer pa v krogih PSI branijo osumljence, češ da je treba postopati tudi proti subjektom in ne le proti objektom korupcije. In »s’ciavi« protestirajo... SANDOR TENCE » E gli s'ciavi, gli schiavi, come li chiamano qui, protestano per guesta scelta indelicata.« (In s'ciavi, sužnji, kot jih imenujejo tukaj, protestirajo nad to nedelikatno izbiro). Ta stavek nismo prebrali v kakem fašističnem ali nacionalističnem glasilu, ampak v »razsvetljenem« tedniku Espresso, ki je bil v preteklosti in je delno še danes v prvi osebi angažiran za uveljavitev civilnih in državljanskih pravic. V članku, ki kolikor toliko objektivno govori o Trstu kot mestu znanosti in tehnologije, o problemih namestitve sin-hrotrona ter o podobnih aktualnih vprašanjih. Zgoraj omenjeni stavek se nanaša prav na sinhrotron in na nasprotovanje naše narodnostne skupnosti lokaciji tega znanstvenega objekta. Ne gre očitno samo za običajni novinarski spodrsljaj, ki bi ga lahko razumeli, a seveda ne opravičevali. Ampak za nekaj več, za stavek, ki v Par besedah razkriva avtorjeve in verjetno ne samo avtorjeve predsodke [er njegovo veliko nepoznavanje tržaške stvarnosti. In vendar smo upali, oziroma smo si delali utvare, da žaljivka »s'ciavo« počasi izginja iz vsakdanjega besedišča. Očitno se motimo, če je res, da se je ta beseda pojavila v tako razširjenem in uglednem tedniku kot je Espresso. In ne v obliki, ki je nastala iz imena Sclavo (Slovan), na katero se v knjigi »Moj Kras« navezuje Scipio Slataper, ampak v najbolj brutalnem pomenu besede, ki Prizadene čustva in dostojanstvo vsakega izmed nas. Pisanje rimskega tednika, ki je v preteklosti vendarle pokazal zanimanje do naše problematike, ne gre dramatizirati, a tudi ne podcenjevati. Ta stavek naj nam zato spet odpre oči v spoznanju, da je borba proti predsodkom in proti nevednosti, ki nas obkroža qb vsakem koraku, zelo aktualna in zelo potrebna. Kolesje zgodovine se navadno premika naprej, pri nas Pa imamo vtis, da miruje oziroma, da se pogostoma pomika tudi nazaj kot dokazujejo mnogi dogodki, ki so bolj zaskrbljujoči od »sčiavov« iz Espressa. Ni pa prav, da gre ta zadeva kar tako mimo. Rimski tednik ima zelo Popularno rubriko pisem uredništvu in »sužnji kot jih imenujejo tukaj« imajo v svoji sredi precej pišočih ljudi, ki bodo znali gotovo utemeljiti, da je beseda »sčiavo« žaljivka in predvsem sad nazadnjaške miselnosti, ki i° Espresso ne more podpirati ali opravičevati. Miti reakcionarnih ZDA Zdaj je na vrsti North Škocjanske jame: naravna dediščina NEW YORK — Ljubezen Američanov do podpolkovnika marinsov Olivera Northa raste sorazmerno s številom protizakonitih dejanj, ki jih »Ol-lie«, kot mu že vsi pravijo, priznava preiskovalcem. V dvorani kongresa si gledajo iz oči v oči predstavniki kongresa, ki bi na procesu Irangate radi dokazali, kako so jim bila Northova podtalna rovarjenja tuja in svetlooki podpolkovnik, ki zagovarja svoja reakcionarna stališča, ne da bi trenil. Brez nikakršnega sramu Oliver North priznava potvarjanje dokumentov, laganja, lažna pričevanja, prodajo orožja Iranu, podpiranje contrasov v Nikaragvi, akcije v Srednji in Južni Ameriki. Za milijone Američanov pa Oliver North ne pomeni izraza reakcionarne Amerike, pač pa mu priznavajo niz vrlin, imajo a za celovitega predstavnika ameriš-ega mita, človeka, ki. se je »žrtvoval za državo«. John Wayne bi mu najbrž ploskal stoje, predsednik Reagan tudi, pa si tega zdaj ne more privoščiti. Northovo prepričanje je prenevarno tudi zanj. Predsednik SSG Pirjevec v Ljubljani LJUBLJANA — Predsednik Slovenskega stalnega gledališča Jože Pirjevec in ravnatelj Miroslav Košuta sta bila v petek v Ljubljani. Sprejel ju je podpredsednik RK SZDL Slovenije Ciril Zlobec, sestanka pa so se udeležili tudi slovenski minister za kulturo Vladimir Kavčič, Matjaž Kmecl, odgovorni za kulturo pri CK ZKS, Marjan Gabrijelčič in Dušan Janež. Na sestanku, ki je sodil v krog predstavitvenih srečanj novega predsednika upravnega odbora SSG, je prišla do izraza potreba po iskanju novih poti za uveljavitev našega gledališča, kakor tudi nujnost posredovanja matične domovine pri italijanskih oblasteh za zakonsko rešitev finančnih problemov. Predstavnika SSG je sprejel tudi Željko Jeglič, predsednik Komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja. Svečanosti ob vpisu Škocjanskih jam v Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine se je udeležil predsednik Skupščine SFRJ Marjan Rožič, ki je poudaril, da vpis v Seznam predstavlja še eno pomembno izhodišče za še širše odpiranje Jugoslavije v svet, spodbuja in bogati razvoj turizma, povezuje znanstvenike iz različnih delov sveta, povezuje Kras z morjem in predstavlja novo pobudo za sodelovanje s sosednjo Italijo ter spodbuja interes mnogih mednarodnih inštitucij. NA 3. STRANI Smole o položaju v Jugoslaviji Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole je znana politična osebnost ne samo v Sloveniji, temveč v širšem jugoslovanskem prostoru, saj pogosto posega s prodornimi in v prihodnost usmerjenimi stališči, ki imajo seveda izredno odmevnost. V teh dneh se je mudil v uredništvu Primorskega dnevnika, kjer je razpravljal tudi s predstavniki SKGZ o splošnih jugoslovanskih in nekaterih naših zamejskih odprtih vprašanjih. Ob tej priložnosti nam je posredoval obsežho, zanimivo predavanje, ki ga je imel pred kratkim v Društvu za mednarodne zadeve v Miinchnu za kvalificirano nemško javnost, ki ga bomo skoro v celoti objavili v nekaj nadaljevanjih. NA 2. STRANI Z Zagrebčanom Matejem nas je 5 milijard ZAGREB Mateja Gašparja bo vse življenje spremljalo težko breme. Rodil se je včeraj v Zagrebu, kjer se odvija univerziada, ko je bil v Zagrebu na obisku generalni tajnik OZN Javier Perez de Cuellar, ko naj bi na svet privekal petmilijardti človek. Mednarodni dogovor, predvsem pa moto univerziade, ki vzklika »mladini na svetu za mir na svetu«, so novorojenčka Mateja povzdignili v petmilijardtega prebivalca zemeljske oble. Drugi sin vzgojiteljice Sanje in električarja Dragotina je bil tako deležen osebnega obiska častnega Zagrebčana de Cuellarja, naslovov na vseh časopisih, mednarodnega slovesa, ki 3,6 kilograma težkemu človeškemu »mladiču« pomenijo manj kot nič. Ves ta sloves, uradni govori in dobrodošlice, izjave in petmilijardni privesek univerziade nosijo hipotetično evidenčno tablico ZG 5.000.000.000, vprašanje petih milijard, koliko nas tepta Zemljo, pa ostaja odprto, bolj podobno odprti rani kot pa blaženemu nasmehu drobnega Mateja. Matej predstavlja namreč simbol sončne strani našega človeštva. Njemu vse te milijarde ljudi, ki se na svetu ruva-jo in suvajo, ne bodo motile spanca (to mu vsekakor iz srca želimo), medtem ko je že samo število z devetimi ničlami žal simbol tiste strani zemeljske oble, ki je senčna in brezizhodna. Petmilijardti človek je najbrž doma v tistem delu Zemlje, ki mu bo tudi Matej kdaj pravil Tretji ali celo Četrti svet. V zemlji nerazvitih in lačnih, tehnološko zaostalih in fizično šibkih, pa ne zaradi prirojenih hib, pač pa zaradi nesprejemljivih pogojev, v katerih morajo kljubovati življenju. Naj ne zamerijo Matej, Gašparovi, Zagreb in univerziada. Ob razumljivem prazničnem vzdušju, poleg upravičenega ponosa staršev in mesta, se vsiljuje bridko spoznanje, da praznujemo nekaj, česar morda ne bi smeli. Statistike nam že leta ponavljajo žalostno resnico, da nas je na svetu preveč, da je bogastvo slabo razporejeno, da se delimo na »razvite« in »nerazvite«. In prav med tako imenovanimi nerazvitimi je najbrž privekal na svet »pravi« petmilijardti otrok. V tej luči je simbolična naloga malega Zagrebčana sicer še zahtevnejša. Matej naj bi predstavljal upanje vseh ostalih manj srečnih milijard dojenčkov v boljšo bodočnost. Obenem bi moral predstavljati upanje v demografsko rast industrijsko naprednega sveta, ki iz dneva v dan odmira. Matej je skratka simbol vsesplošnega ravnovesja, po katerem stremimo vsi. V upanju, da bo do tega prišlo čimprej, pred šestmilijardtfm prebivalcem. Predsednik SZDL Smole analizira položaj v Jugoslaviji (1) V tujini se je uveljavila povsem izkrivljena podoba Jugoslavije Prvi vtis, ki se izoblikuje ob prebiranju razpložljivih ocen o stanju v SFR Jugoslaviji, se, skupno s poudarki, ki jih je moč zaslediti v tujem tisku, združuje v podobo o SFRJ, ki je zelo enostranska, pogostoma celo črno obarvana. V tisku npr. prevladujejo trditve, da je v Jugoslaviji globoka kriza, ne samo ekonomska, temveč tudi družbena; da je inflacija enormna in da se je socialistično samoupravljanje pokazalo kot ekonomsko neuspešen sistem; da se mednacionalne razlike zaostrujejo do te stopnje, da grozi razpad Jugoslavije; da so vse politične strukture v krizi in da se je potrdila kot točna trditev, da bo po Titu prišlo do zloma Jugoslavije. Nikakor ne želim zanikati resnih problemov, s katerimi se srečujemo, niti jih ne podcenjujem. Moram pa poudariti, da je omenjena podoba SFR Jugoslavije popolnoma napačna. Predno se lotim posameznih trditev o stanju v naši državi, mi dovolite, da zastavim vprašanje: katera država nima resnih problemov? Dejstvo je, da ste v zahodnoevropskih državah uspeli skoraj povsem obvladati inflacijo in da je v Zvezni republiki Nemčiji, trenutno, sploh ni. To je nedvomno zavidanja vreden podatek. Toda, kljub dinamičnemu ekonomskepiu razvoju se srečujemo s težkim problemom brezposelnosti, kar je v neposredni povezavi s številnimi socialnodružbenimi problemi. Imate pojave terorizma, ki pogostoma ogrožajo življenje ljudi in povzročajo nestabilnost. Tega pri nas nimamo in smo, kljub ekonomski krizi, notranje najbolj stabilna država. Trditve, da SFR Jugoslavija danes ne bi bila v težavah, če bi še vedno živel Josip Broz Tito, se mi zdijo osnovane le v toliko, v kolikor se zdi objektivno mogoče, da je eden od naših problemov »problem disperzije avtoritete«, kar se sicer potrjuje skozi precejšen del jugoslovanske javnosti. Prepričan pa sem, da bi bile naše težave podobne tudi v tem primeru; drugo pa je vprašanje, kako bi jih reševali. Toda sedanji ekonomski in z njimi povezani družbeni problemi so objektivno strukturalne narave. Ne pozabite dejstva, da je bila Jugoslavija pred drugo svetovno vojno zaostala agrarna država, praktično brez industrije. Med vojno so okupatorji popolnoma zrušili jugoslovansko ekonomijo. Kljub temu da smo bili v protifašistični vojni zmagovalci, smo morali začeti po osvoboditvi ekonomski razvoj na zelo nizki ekonomski ravni. Imeli smo velike ambicije in ogromno voljo, da bi v nekaj letih presegli tisto stopnjo, za katero so druge, bolj razvite države od nas, potrebovale desetletja. Sredi ekonomske obnove in velikih, ambicioznih planov industrializacije smo se srečevali s težkimi mednarodnimi pogoji. Najprej s pritiskom zahod- nih sil, ki določeno obdobje niso bile pripravljene sprejeti sprememb, ki smo jih dosegli v našem narodnoosvobodilnem boju. Verjetno se spominjate težav, ki smo jih imeli na pariški mirovni konferenci, ko smo se borili za zahodne meje in za uresničevanje našega slovenskega nacionalnega programa — Združene Slovenije. In sredi teh težav smo doživeli udarec s tiste strani, od koder smo ga najmanj pričakovali, udarec s strani Stalinove Sovjetske zveze. Ker se •Stalin ni mogel pomiriti z neodvisnostjo neke socialistične države, se je z Informbirojem pričel grozovit, agresivni pritisk na Jugoslavijo. Sovjetska zveza je takrat enostransko anulirala vse ekonomske pogodbe, z njo vred pa tudi vse vzhodnoevropske države. Bili smo izpostavljeni strahotnemu ekonomskemu bojkotu s strani Vzhoda. Zaradi agresivnega stalinskega pritiska smo bili prisiljeni, da smo v skrajno zaostrenih ekonomskih razmerah izdvajali velik del nacionalnega dohodka za razvoj naše obrambne industrije, za krepitev naših oboroženih sil, da bi se lahko obdržali kot neodvisna socialistična država. Seveda pa je imelo vse to težke ekonomske posledice za razvoj. V takšnih nenormalnih pogojih smo izvajali industrializacijo naše dežele. Kot mala, neodvisna država, smo ocenjevali, da moramo imeti v vsakem pogledu zaokroženo ekonomijo, da moramo proizvajati vse sami. Ideja o potrebi našega normalnega vključevanja v mednarodno delitev dela takrat ni bila prisotna v zadostni meri. Vse omenjeno je vplivalo tudi na strukturalne deformacije v naši industrializaciji ter v celotnem ekonomskem razvoju. Kljub temu da pri nas nikdar ni bilo izrečene avtarkične orientacije, se je vendarle porodila kot posledica pretiranega političnega poseganja v gospodarske tokove. Avtarhizem se je pojavil kot posledica pretiranega normativizma, težnje po prehitri industrijski transformaciji, ob zanemarjanju kmetijstva in podobnem. Najšibkejša točka je bila v politiki dolgotrajnega prevrednotenja deviznega tečaja, cilj takšne politike pa indirektna subvencija uvoznikom in prevelika pomoč manj razvitim delom v državi. Pri tem se nismo dovolj zavedali, da pomeni takšna politika prerazdelitev dohodka, iz kmetijstva v industrijo, ter od bolj razvitih v manj razvite predele. S takšno politiko pa smo napačno alocirali tudi redke investicijske izvore, kar je bilo temeljnega pomena. Takšna »skrita subvencija« je namreč izmaličila sliko učinkovitosti, zgradili smo vrsto industrij, ki so bile navidezno učinkovite, dejansko pa so proizvajale izgubo. In danes, ko resnično uvajamo tržne kriterije in realne odnose, se prav ta resnica kaže vse bolj jasno. Včeraj navalil na Italijo nov val inozemskih letoviščarjev RIM — Včeraj je zajel Italijo nov tujski val letoviščarjev: z mejnega prehoda Como-Brogeda se je dopoldne vila 10-kilometrska kolona avstrijskih, švicarskih in zahodnonemških avtomobilov, na brenerskem prelazu je vrsta merila 5 kilometrov, a veliko Francozov se je pripeljalo skozi prehod pri Ventimiglii, kjer pa ni bilo zastojev. Tujim dopustnikom gre prišteti seveda še tisoče domačih (pa tudi vikenda-šev), tako da je bil v dopoldanskih urah promet na vsem italijanskem ozemlju težko nadzorljiv. Uradni podatki kažejo, da se je gnetlo tedaj na cestah več kot 2 milijona vozil s 4 milijoni oseb, od katerih je bila velika večina namenjena v obmorska letovišča, ni pa bilo malo tistih, ki so se vozili v planine. Popoldne se je promet bistveno zredčil. Na sliki (Telefoto AP): tako je bilo včeraj predpoldne v milanskem predmestju. 24. Beneški festival: manj filmov BENETKE — Konec tega meseca bodo v Rimu uradno predstavili program letošnjega beneškega filmskega festivala, ki ga bo tokrat vodil kritik Guglielmo Bi-raghi. Najvidnejša novost mednarodnega festivala je polovično število filmov v programu (predstavili jih bodo 55). Končno bodo vsa dela res na ogled, retrospektiva in obrobne manifestacije pa se ne bi smele kriti s tekmovalnim sporedom. Festivalski dan bo predstavil 5 filmov, od katerih bosta dva sestavni del bogate retrospektive, posvečene mojstru kolo-salov Mankiewiczu, od katerega bi morali na Lidu vrteti tudi najdaljšo verzijo mitične Kleopatre. Žirijo bo sestavljalo šest moških in šest žensk (Michele Morgan, Michael York, Carlo Lizzani in Karoly Makk, da navedemo le nekatere), na festivalu pa bodo prisotni John Huston s filmom The Dead (po Joiceovih Dublinčanih), Brian de Palma in Louis Malle. Prvi na vrsti pa bi moral biti Erič Rohmer, lanskoletni »zlati lev«, s svojim novim filmom Prijatelj moje prijateljice. Avstralski laburisti ohranili absolutno večino v parlamentu SYDNEY — »Ta bo vlada vseh Avstralcev in ne samo tistih, ki so glasovali za laburiste. Vloga premiera mi nalaga odgovornost, da pripomorem k eksploataciji vseh naravnih in človeških bogastev naše države, tako da bomo uspešno razvili Avstralijo in bomo zanamcem zapustili bogatejšo in pravičnejšo domovino.« Tako je Bob Havvke, avstralski premier in vodja laburistične stranke, komentiral včerajšnjo tretjo zaporedno volilno zmago, kar mu omogoča, da bo vodil državo ob vstopu v tretje stoletje njene zgodovine. Dokončnih podatkov o političnih volitvah zaenkrat še ni, jasno pa je, da bodo avstralski laburisti tudi v naslednjem triletnem obodbju ohranili absolutno večino. Laburisti so na včerajšnjih političnih volitvah občutno napredovali v Oueenslandu in v Tasmaniji, rahlo pa so nazadovali v zahodnem predmestju Sydneya in Melbourna, kjer sta nezaposlenost in revščina najbolj občuteni. Lider liberalne stranke, največje stranke opozicije, John Howard je pošteno priznal volilni poraz in je dejal, da se morajo vse stranke, mimo političnih razlik, odločno in enotno boriti za napredek domovine, saj so »stvari, ki nas združujejo, večje in pomembnejše od tistih, ki nas ločujejo.« Iran ima novo »orožje« STOCKHOLM — Majhna švedska ladjedelnica je nevedoč^ prodala Iranu eno izmed najbolj učinkovitih »orožij«. Pred kratkim so v Iran iz Švedske uvozili 50 gliserjev, namenjenih boju proti tihotapcem. Ko so hitre ladje prispele v iranska pristanišča, so jih takoj zasegli varuhi islamske revolucije, ki jih sedaj uporabljajo med bliskovitimi akcijami proti tankerjem, ki plujejo v Zalivu. Ironija usode je prav v tem, da so gliserje Iranci uporabili tudi med napadom na švedski tanker Aaron Karp. Voditelj PLO Jaser Arafat je na tiskovni konferenci, ob koncu dvodnevnega obiska v Bangladešu, predlagal sestanek islamskih držav, da bi pripomogli k prekinitvi skoraj sedem let trajajočega vojnega spopada v Zalivu. Arafat želi, da bi se sestali v Kuvajtu, ta država namreč predseduje Islamski konferenci, v kateri je včlanjenih 46 držav. Vlada Bangladeša je bila vselej zvesta zaveznica Arafata, saj je vedno priznavala PLO kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega naroda. Kolesa ATALA in MOUNTAIN BIKE (kolesa za gorske vožnje) nadomestni in okrasni deli, oblačila najboljših proizvajalcev za na motor in za na kolo m0103 3MCE avtorizirani prodajalec PIAGGIO in GILERA Sesljan 54/A — Tel.: 291233 (prostorno parkirišče) kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 UR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah IMPORT - EXPORT TRST Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I Selva = APREDAMENTI ... dajte nam prostor in načrtovali bomo stanovanje SPECIALISTI ZA... KUHINJSKO POHIŠTVO Kuhinje Berloni predstavljajo avantgardo tako s tehnološkega vidika kot z vidika sestavljivosti. Njihov namen je, da bi dom spet postal zbirališče družine in so zato izdelane iz lesa, z okraski iz medenine, kot so na primer ročaji, pomivalniki, pipe in peči starinskega tipa. Istočasno pa ponujajo fantastične možnosti opreme z novimi materiali, z mikrovalovnimi pečicami, posebnimi napami, pomivalniki po novih zamislih, s stenami, na katerih so dodane najrazličnejše police. V sklopu kuhinjskega pohištva je na tržišču veliko povpraševanje po kuhinjah Berloni. V trgovini podjetja SELVA ARREDAMENTI si to novo pohištvo lahko vsi ogledate. VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE SVOJE STANOVANJE! Na razpolago smo vam tudi meseca avgusta. oprema za urade skupnosti Sel FORIMITURE TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 Škocjanske jame so priznali za mednarodni naravni spomenik SEŽANA — Včeraj je bila v Škocjanskih jamah svečanost, s katero so proslavili izvršitev vpisa Škocjanskih jam v Seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Generalna konferenca Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je namreč na svojem 17. zasedanju oktobra 1972 v Parizu ugotovila, da svetovni kulturni in naravni dediščini grozi uničenje. Zato je UNESCO novembra istega leta sprejel Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki naj bi ustavila propadanje svetovnih dragocenosti. Iz te konvencije se razbere, da Kulturna dediščina obsega: spomenike, skupine stavb in znamenite kraje. Medtem ko naravna dediščina obsega: naravne spomenike, geološke in geo-morfološke oblike ter znamenita naravna območja. Dobrine v seznamu svetovne dediščine morajo ustrezati še vsaj enemu od desetih kriterijev za vrednotenje in istočasno tudi drugim pogojem glede samega varstva in ohranitve. Včerajšnje promocije vpisa se je, poleg ostalih gostov, udeležil tudi predsednik zvezne skupščine SFRJ dr. Marjan Rožič. Odkritje spominske plošče je svečano otvoril predsednik Skupščine občine Sežana Ivan Vodo-pivc, ki je v imenu Občine Sežana pozdravil vse prisotne. Nato je besedo prevzel predsednik Marjan Rožič, ki je v svojem govoru povdaril, da so z odločitvijo vpisa Škocjanskih jam med kulturne in naravne dediščine Slovenci dobili svoj prvi naravni in kulturni spomenik in s tem prvi svetovno priznani objekt Krasa. Škocjanske jame se tako pridružujejo ostalim osmim naravnim in kulturnim dobrinam Jugoslavije, med katerimi so tudi Narodni Park Durmitor, Plitvička jezera, sta- ro mesto Dubrovnik in samostan Stu-denica. Vsekakor Jugoslavija zaseda peto mesto po številu vpisov v Seznam. Pred njo so: Španija, ZDA in Indija (Italija ima v Seznam vpisane le štiri dobrine). Predsednik zvezne skupščine SFRJ je še poudaril, da je na svetu le malo primerov, kjer je na tako majhnem prostoru zgodovina podarila ljudem tako veliko in edinstveno bogastvo in to bogastvo postaja del človekove osebnosti in kulture. V svojem govoru je Marjan Rožič omenil tudi reko Reko, katere stopnja onesnaženosti je zelo visoka toda počasi postaja čistejša, saj družbeni dogovor zavezuje posamezne udeležence za izvedbo sanacijskih ukrepov, tako da bo do konca leta 1990 voda prečiščena. To je tudi eden izmed pogojev za vpis Škocjanskih jam v Seznam naravnih in kulturnih dediščin. Kot zadnji je prevzel besedo še dr. Ivo Margan predsednik Izvršnega sveta UNESCO. V Crikvenici uspešno zdravijo bolezni dihal in revmatizem Ko jo od Reke uberemo po Jadranski magistrali proti jugu, to je proti Šibeniku, Splitu in še dalje, bomo že po petdesetih kilometrih prispeli v enega najstarejših turističnih krajev ob vzhodnem Jadranu, v Crikvenico, ki more s svojimi gostinskimi zmogljivostmi, hoteli in restavracijami, zadovoljiti vsakega gosta, tako preprostega in nezahtevnega, kot tudi petičnega in izbirčnega. In poleg številnih gostinskih obratov je v najlepšem delu tega malega mesta tudi Thalassotherapia, to je specializirana bolnišnica za rehabilitacijo in zdravljenje bolezni dihalnih organov pa tudi revmatizma. Bolnišnica je nastala z združitvijo nekdanjega Zavoda za thalassothera-pio ter otroške bolnišnice za alergične bolezni in je v nekaj desetletni dejavnosti dosegla izredno visoko strokovnost, k čemur je seveda pripomoglo kvalificirano osebje, saj skrbi za paci- S petkove okrogle mize gibanja zelenih Kritični razmislek o vprašanju zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji _ »Kritični razmislek o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji«. To je bil namen okrogle mize, ki jo je v petek zvečer priredilo gibanje Zelenih v Trstu. Že naslov sam je bil vabljiv: »Po volitvah: kakšen italijanski Trst, kakšen slovenski Trst, kakšen evropski Trst, kakšna meja. Izziv za razpravo«. Izziv je bil dopolnjen z uvodnimi poročili, še zlasti z uvodom koordinatorja Zelene liste Maurizia Bekarja in z dolgim poročilom (govoril je 55 minut) Giulia Ercolessija. Izhodišče te razprave je bilo kot rečeno letošnja volilna kampanja. Dejstvo, da so skoraj vse stranke osredotočile volilno kampanjo na problematiko slovenske manjšine, je namreč spodbudilo razpravo o tem, ali niso bile tudi s strani tistih, ki podpirajo zahteve slovenske manjšine zagrešene napake, ki so, seveda ne namerno, pripomogle k zadnjim predvolilnim nacionalističnim težnjam. To vprašanje je bilo zastavljeno v prvih dveh poročilih z dokajšnjo mero izziva in polemike Če hočemo sintetično navesti nekatere aspekte teh poročil, naj uvodoma povemo, da so prišli do izraza pomisleki o oportunosti vztrajanja pri zahtevi po globalnem zaščitnem zakonu (z vsebino katerega Becher v glavnem soglaša, Ercolessi pa nekoliko manj) z utemeljitvijo, da je prvenstvenega pomena ustvarjanje resničnega vzdušja sožitja na širši ljudski osnovi in ne samo na ravni intelektualcev. Ercolessi je tudi vztrajal pri trditvi, da bi bilo treba vprašanje slovenske manjšine (pri čemer je pojem »manjšina« omejil na rabo drugačnega jezika in na možnost pristopa k drugačnemu kulturnemu potencialu ter torej izvotljiv klasično pojmovanje »narodne manjšine« kot sestavnega dela nekega naroda) vključiti v obravnavanje vseh manjšin v Italiji torej v sklop okvirnega zakona za manjšine in za jezikovne skupnosti, tudi o vsebini zahtev slovenske manjšine ima Ercolessi številne pomisleke, še zlasti v zvezi z rabo jezika. Mimo teh tem, ki so - pa naj se z načinom kot so bile zastavljene strinjamo ali ne - nedvomno v skladu z naslovom okrogle mize, so na petkovem zasedanju prišle do izraza nekatere druge teme: vprašanje demokratičnosti jugoslovanskega družbenega sistema, vprašanje zgodovinskega ob-doja izpred 40 let in dejavnosti takratne levice, vprašanje oportunosti poudarjanja protifašistične preteklosti in žrtev pri zahtevah po globalnem zaščitnem zakonu in druge. Te teme so izzvale val reakcij in so bile med razpravo najbolj obravnavane tematike, tako da je osrednji namen te razprave, to je razmišljanje o bodočnosti Slovencev po zadnjih volitvah marsikdaj izostal. Ostali trije uvodni posegi ki so bili seveda zanimivi, niso naleteli na večji odziv. Tržaški občinski svetovalec Aleš Lokar je ob poudarku, da se je Trst razvijal samo v obdobjih, ko je bil odprt širokemu zaledju, utemeljil trdi- tev, da smo Slovenci iz dneva v dan podvrženi močnejši asimilaciji in je obrazložil nekatere aspekte zahtev slovenske manjšine v zvezi z zaščitnim zakonom. Iz poročila predsednika skupnosti Italijanov v Kopru Avrelija Juria, ki so ga udeležencem prebrali, ker je bil Juri zadržan, je izhajalo, da prav ta zakonska zaščita, ki jo Italijani v Sloveniji (ne pa v enaki meri na Hrvaškem) uživajo, sama po sebi še ne zadostuje. Dokaz, da je tako so izidi zadnjega popisa prebivalstva iz katerega izhaja, da število Italijanov upada. Tirolski deželni svetovalec Aleksander Langher pa je podal sliko stanja na Južnem Tirolskem z vzponom neofašistične stranke s strogim ločevanjem med Italijani in Nemci ter s slabšanjem medsebojnih odnosov. To stanje negativno vpliva tudi na razvoj drugih manjšin in seveda še zlasti na zahteve Slovencev, kjer tisti, ki nasprotujejo zaščitnemu zakonu, s pr- stom kažejo na Južno Tirolsko, češ, poglejte kaj se dogaja tam, kjer manjšina uživa pravice. Z razprvo, ki je kot rečeno zadevala predvsem preteklost in le v manjši meri prihodnost v kateri je bila večkrat iznešena obtožba, da se Slovenci zapirajo sami vase in je bila poudarjena, sicer pavšalna potreba po sožitju, se je pozno v noči končala ta okrogla miza. Bila je to pomembna pobuda, ker se je končno obnovila vsaj med mladimi diskusija o teh problemih. Pomembna pobuda tudi zato, ker so bili ti problemi obravnavani z drugačnih neobičajnih zornih kotov. Vsebinsko pa pobuda ni bila kos pričakovanju. Prireditelji, ki so želeli izzivalno razpravo na vprašanje »Kaj sedaj?«, so izzivalno razpravo sicer dosegli, odgovora na to temo pa vsaj zaenkrat ni bilo. Izziv pa ne more biti sam sebi namen. ente te bolnišnice deset zdravnikov specialistov, 26 bolničark, fizioterapevtov in laborantov, skupno pa nič manj kot 114 zaposlenih, kar je torej več kot po ena strokovna strežna moč na tri paciente, kajti zmogljivost bolnišnice znaša 210 postelj za odrasle ter 80 za otroke, skupno torej 290 postelj. Težko bi bilo navesti vse bolezni in rekli bi fizične težave, ki jih zdravijo v Thalassotherapii v Crikvenici, vendar bomo navedli vsaj nekatere, s katerimi se posebno v zadnjih časih čedalje pogosteje srečujemo, zlasti mestni človek. V crikveniški bolnišnici zdravijo bronhialno astmo oziroma naduho, razne bronhitise, enfizeme, bronhiek-tazije in druge predvsem profesionalne bolezni na dihalih. Pa tudi proti raznim revmatičnim boleznim pomagajo, kot na primer proti revmatoidnemu artritisu do tretje stopnje, proti degenerativnim obolenjem členkov in zglobov itd. itd. V otroškem delu bolnišnice zdravijo celo vrsto bolezni kot npr. razne suba-kutne ali celo kronične bolezni gornjih dihalnih organov, med drugim la-ringitise, faringitise, pa tudi alergič-nost in druge bolezni spodnjega dihalnega trakta, kakor na primer bronhitis, bronhialno astmo, bronhiektazijo, itd. Nadalje zdravijo v otroškem oddelku razne alergične bolezni kože, med drugim ekceme, končno se uspešno lotevajo tudi slabokrvnosti. Navedli smo nekaj tega, kar nudi Thalassotherapia v Crikvenici, ki je doslej zabeležila izredne rezultate, o čemer priča dejstvo, da je bolnišnica pomagala doslej že več kot trideset tisočem pacientov. Spet kraja rib IZOLA — Kaže, da italijanske ribiče prav nič ne ganejo predlogi obalnih občin o višjih kaznih za ribiške roparje. V noči s šestega na sedmi julij so namreč spet opazili poldrugo miljo stran od Izole, ali 3,3 milje v jugoslovanskih teritorialnih vodah, šest italijanskih ribiških ladij, ki so tri ure kočarile, seveda brez prižganih luči. (bs) Turistična sezona na vrhuncu PORTOROŽ — Turistična sezona je zdaj že ves mesec tudi v slovenskem Primorju boljša kot v lanskem juniju. Na Obali in Krasu so danes našteli 10.236 gostov, kar je 6 odstotkov več kot lani, tujcev pa 8.402 ali 8 odstotkov več. V hotelih je 6.699 gostov ali 5 odstotkov manj, zato pa so veliko bolje zasedeni kampi, kjer je 1.459 gostov ali 22 odstotkov bolje kot lani in zasebne sobe, kjer je 2.078 gostov ali 48 odstotkov bolje kot v lanskem juniju. Tako je junijski turistični obisk prispel k boljši turistični žetvi, ki je, kot je bila lanska junijska, in kljub razmeroma slabemu vremenu v zadnjih dveh mesecih, vplival na to, da bo tudi turistična predsezona vsaj tako dobra kot lanska, če ne celo za spoznanje boljša. Med gosti je še vedno največ Nemcev in Avstrijcev ter Angležev, izredno veliko pa je letos tudi Skandinavcev, predvsem Švedov in Dancev. - B. S. MLADEMU DIPLOMIRANCU NUDIMO MOŽNOST DOBRE ZAPOSLITVE Predstavniška agencija, ki deluje na področju opreme in zastopa v Treh Benečijah uveljavljene in kvalificirane firme, išče zunanjega komercialnega sodelavca. Idealni kandidat se vneto angažira za dosego vidnih poklicnih ciljev, rad potuje in se zanima za vse; ima lastni avto in se dobro izraža v slovenščini in italijanščini, želi si zaslužka, ki ustreza njegovim sposobnostim, je motiviran in dela avtonomno, nima težav v medčloveških odnosih, a je obenem dialektičen in vešč v prodaji, je oproščen vojaščine ali jo je opravil, rad dela v dinamičnem ambientu in se hoče poglobiti v moderno tehniko marketinga ter hoče spoznati industrijsko oblikovanje. Agencija bo nudila možnost stalnega izpopolnjevanja s skupinskim delom; obsežno klientelo in že obstoječi znaten promet; začetni prispevek za stroške in spodbudne provizije ter pogodbo Enasarco. Zainteresirani naj pošljejo svoj ku-rikulum, napisan lastnoročno, in ne na stroj, na naslov: Agencija BORIS s. n. c. Ul. Morelli 6 34170 GORICA h3bit3t vestecasa*«. TRŽIČ Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE PREGRINJALA - RJUHE - ODEJE PERNICE - PREŠITE ODEJE OPREMA ZA ZAVESE itd. STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA POPUST 20% POLETJE OD 7. MIJA DO 8. AVGUSTA 0 Ferro Julia TRGOVINA in RAZSTAVA: Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 DANIELLE STEEL 13. Kic-r.o ciru/ino Prevedla Irena Trenc-Freiih Arthurja nisi nikoli slišal priti v sobo. Za človeka svoje velikosti in starosti se je gibal z mačjo gibčnostjo; zdaj je stal pred njo, kaka dva ali tri metre pred mizo, v svojem fraku in črtastih hlačah, visokem ovratniku, s skrbno po-škrobljeno srajco in kravato, in držal v rokah pladenj z eno samo skodelico čaja. Porcelan je bila sama kupila v Limo-gesu in je bila nanj še posebno ponosna. Bil je popolnoma bel, tu in tam z drobnim modrim cvetom, kot bi ga bil nekdo naknadno pritisnil tja. Ko je Arthur odložil pladenj na mizo skupaj z enim od belih platnenih prtičev, ki jih je bila kupila v New Yorku in ki so bili pred vojno narejeni v Italiji, je opazila, da je Elizabeth danes dodala še nekaj svojih piškotov. Običajno Faye ne bi popustila skušnjavi, toda zdaj je bilo do naslednjega filma še pet tednov, zakaj torej ne? Nasmehnila se je Arthurju, ki se je priklonil in tiho odšel iz sobe, njej pa je pogled zakrožil po stvareh, ki so ji bile pri srcu: policah, polnih starih in novih knjig, med katerimi so bili nekateri zelo redki primerki, vazah, napol- njenih s cvetjem, kipih, ki si jih je bila začela kupovati pred nekaj leti, prelepi aubussonski preprogi, posejani z umazano rožnatimi in bledo modrimi cvetovi, po angleškem pohištvu, ki ga je bila tako skrbno izbrala sama, srebrnih predmetih, ki jih je Arthur leščil, dokler niso sijali, in potem odtaval iz delovne sobe v vežo, kjer je visel ljubki francoski kristalni lestenec, in naprej v jedilnico z angleško mizo in chippendalskimi stoli in še enim lestencem. To je bil dom, ki jo je vsak dan znova razveselil, ne samo z lepoto dragocenosti, temveč tudi zato, ker je bil tolikšno nasprotje goli revščini, v kateri je bila odrasla. Zaradi nje se ji je zdel vsak predmet še dragocenejši, od najmanjšega srebrnega svečnika in čipkastega prtička do vsake bleščeče zglajene starine. Vsi so bili simbol njenih dosežkov in nagrada zanje. V hiši je bila še lepa dnevna soba z rožnatim marmornatim kaminom in nežno oblikovanimi francoskimi stoli. Faye je bila pomešala angleške kose pohištva s francoskimi, nekaj modernih stvari z zelo starimi in dodala dve francoski impresionistični platni, ki jih je bila dobila v dar od zelo dobrega prijatelja. V prvo nadstropje je vodilo majhno, a elegantno stopnišče. Tu je bila njena spalnica, vsa v ogledalih in beli svili, takšna, o kakršni je bila sanjala še kot v film zaljubljeno dekletce. Postelja je bila pregrajena s krznom bele lisice, na zofi so ležale krznene blazine, na počivalniku pa krzneno ogrinjalo; beli marmorni kamin je imel dvojčka v oblačilnici, ki je bila vsa obdana z ogledali. Kopalnica je bila do vrha obložena z belim marmorjem in belimi ploščicami. Zraven je bil še manjši salon, ki ga je uporabljala, kadar se je učila vloge pozno v noč ali kadar je pisala pisma dragim prijateljem. In to je bilo vse. Majhen, a popoln dragulj. Ravno prav velik zanjo. Prostori za služinčad so bili v pritličju za kuhinjo, nad veliko garažo pa je bila garsonjera, v kateri je živel vratar Bob. Hišo je obdajal velik vrt s primerno velikim bazenom in majhno kopalno kabino, v kateri sta bila bar in oblačilnica za prijatelje. Faye je pogosto izjavljala, da ima tu vse, kar želi, svet zase. Skoraj zoprno ji je bilo, če je morala kam odpotovati, in skoraj žal ji je bilo, da je svoji stari prijateljici obljubila, da jo bo naslednji teden obiskala v San Franciscu. Toda ko je končno le odpotovala, ji je bilo pri njej lepo. Harriet Fielding je bila pred leti slavna broadwayska igralka in Faye jo je strašansko spoštovala. Harriet jo je ogromno naučila; Faye ji je zdaj pripovedovala o svoji novi vlogi. Ni bilo dvoma, da je vloga pomenila nov izziv. Pravili so, da je glavni igralec težaven, skratka »prima donna« najslabše vrste. Faye ni še nikoli delala z njim in se tega tudi ni veselila. Upala je, da ni zagrešila napake, ker je sprejela vlogo, toda Harriet ji je zatrdila, da ni. V vlogi je bilo več vsebine in zahtevala je več izkušenj kot katerakoli Fayina vloga doslej. Knjiga bo v kratkem izšla pri Založništvu tržaškega tiska s ran 4 □ tržaški dnevnik Od četrtka dalje v Kraškem muzeju v Repnu Razstava o spremembah in razvoju vinogradništva in kulture vina Na sedežu pokrajinske uprave je bila včeraj tiskovna konierenca, na kateri so predstavili vsebino in pomen razstave o razvoju vinogradništva na Tržaškem. Razstavo, ki bo v Kraškem muzeju v Repnu, bodo uradno odprli v četrtek, 16. t. m., ob 18.30. Pobudo za razstavo je dala Pokrajina, oziroma odbornika Čok in Ha-rej, in je nekakšno logično nadaljevanje razstave o kmečki arhitekturi na Krasu, ki si jo je bilo mogoče ogledati decembra 1984. Sedanja vsebuje utrinke iz kmečkega življenja in pričevanja ljudi, ki živijo na kmetiji in od nje. Vsebuje pa tudi dokumete o spremembah, naravnih in vsiljenih, ki jih je trtorodna kraš-ka zemlja doživela v zadnjih dvesto letih, o gospodarskem in družbenem pomenu vinogradništva in o možnostih sodobnejšega in dobičkonos-nejšega dela na tem področju. O tem je govoril odbornik Harej, ki je med drugim poudaril potrebo po valori- zaciji kmečkega življenja, za katerega se odloča vse premalo mladih sil in ki ga omejuje zlasti težnja po industrijskem razvoju tržaškega teritorija. Vzporedno z razstavo pa bodo v četrtek v Kraški hiši predstavili tudi obširno brošuro, ki jo bo uredil Odsek za zgodovino pri NŠK. Milan Pahor, ki brošuro ureja, je na kratko orisal njeno vsebino. Razdeljena na tri dele: prvi, zgodovinsko-doku-mentarni del, vsebuje originalne dokumente in podatke o krajevnem vinogradništvu od 15. do 19. stoletja. Drugi del je etnološko-jezikovnega značaja in priča o ljudskih tradicijah in o podobnosti, oziroma različnosti krajevnih narečij, zlasti kar se tiče izrazov, vezanih na vinogradniško dejavnost. Končno je vsebina tretjega dela brošure izrazito tehničnega strokovnega značaja. Vsebino so izdelali poklicni strokovnjaki, pa tudi mladi, ki komaj stopajo v svet agrarije in raziskovanja. Tako razstava kot brošura sta nastali tudi s finančno pomočjo openske Hranilnice in posojilnice, ki jo je na včerajšnji tiskovni konferenci zastopal ravnatelj Pavel Milič. HPO se je že večkrat zavzela za tovrstne pobude, saj, kot je dejal Milič, je openski denarni zavod nastal in se razvija tudi s sodelovanjem in zaupanjem kmečkega človeka. Razstava, ki je strnjena pod naslov »Človek in trta«, bo odprta tri mesece, kar bo omogočilo, da si jo ogleda čim večje število obiskovalcev. Z včerajšnje tiskovne konference. Od leve Milan Pahor, Pavel Milič, Marčelo Čok in Zorko Harej Te dni na Tržaškem Tabor narodnosti v okrnjeni obliki Te dni poteka v Trstu, v organizaciji Mladinskega odbora SSk, Tabor narodnosti, to je srečanje mladincev različnih manjšinskih narodnostnih skupnosti na območju Slovenije in dežel, ki z njo mejijo. Tiče se torej italijanskih in madžarskih mladincev, ki živijo na področju Slovenije, slovenskih mladincev, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarski in ZSMS, ki predstavlja mladino iz matice. Pripravo Tabora, ki vsako leto poteka v drugem kraju, je letos koordinacijski odbor s sedežem v Ljubljani poveril tržaškim zamejskim mladincem. Slednje seveda predstavljata tudi mladinski odbor SKGZ in ZKMI, ki sta zahtevala, da bi bila organizacija skupna. Mladinski odbor SSk na to ni pristal in je samovoljno šel v samostojno organizacijo srečanja, kar je privedlo do tega, da sta se ZKMI in mladinski odbor SKGZ javno distancirala od pobude, ki ni mogla zagotoviti nobene oblike pluralizma in objektivnosti, bodisi v poročanju o dejanskem stanju v zamejstvu, bodisi v oceni odnosov zamejstva z matično domovino. To je bilo razvidno tudi med včerajšnjim predavanjem prof. Borisa Pahorja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, ki so ga v okviru Tabora priredili v openskem Finžgarjevem domu, in ki je bilo v odsotnosti kvalificiranih sogovornikov, pristransko. V petek na Festivalu mladinskega gledališča Salve sproščenega smeha na glavnem miljskem trgu Buče in bučke na lutkovnem odru bi lahko naslovili poročilo o predstavi Lutkarskega kazališta Kvak Hoču biti Brljiban, s katero so zagrebški lutkarji v petek popoldne zabavali otroke na dvorišču cerkvice sv. Frančiška. Iz buč in bučk najrazličnejših oblik in velikosti so namreč izdelane lutke, s katerimi in zaradi katerih so lutkarji Kvaka postali znani v lutkarskem svetu, tako da jih vedno pogosteje vabijo na raznorazna srečanja lutkarskih skupin in mladinskih gledališč tudi izven jugoslovanskih meja. Hoču biti Brljiban je serija skečev, igric, duhovitih, komičnih dialogov, iskrivih domislic in improvizacij, katerih nosilec in povezovalec je neumorno brbljavi ptič Brljiban, simbol najčistejšega otroškega veselja do razposajenih igric in slikovitih izmišljotin, ki pestrijo in bogatijo otroški domišljijski svet. Zvečer pa so se, na osrednjem festivalnem prostoru na Marconijevem trgu, predstavili člani ameriške skupine Pigeon Drop s predstavo Going Places, kar bi lahko prevedli Iz kraja v kraj, ali kar Potovanje. Predstava se je, zaradi tehničnih težav z električno napeljavo — skupina je poleg močnega lačnega parka pripeljala s seboj tudi pravo rockovsko ozvočenje, pričela s kar petdesetminutno zamudo, kar pa ni onerazpoložilo navzočega občinstva. Čakanje se je konec koncev le izplačalo, saj so ameriški igralci v uro in četrt trajajoči uprizoritvi povsem zadovoljili pričakovanja gledalcev. Sedem norcev na sceni, je bil najpogostejši komentar občinstva, po burnem aplavzu, s katerim so gledalci nagradili nastopajoče in v resnici so bile stvari, ki so se dogajale na odru, večkrat na robu norosti. Going Places je iskriv vrtiljak kratkih prizorov, skečev, improvizacij, v kabaretnem slogu povezanih v celoto s pesmijo in plesom. V vrtoglavem ritmu se je pred nami zvrstila serija komičnih prizorov, v katerih je sedem članov skupine, med katerimi je tudi pet izvrstnih glasbenikov, obilno improviziralo, se pogovarjalo s publiko in posamezne gledalce s pridom vključevalo v dogajanje. Nori vrtiljak prizorov, v katerih se je sedem igralcev prelevilo v kar petdeset različnih vlog, so spremljale salve smeha. Neproblematična klovnijada, ki pa vzbuja točno tisto, kar si publika v teh poletnih dneh najbolj želi: neobremenjen, sproščen smeh. ■ Miljska občina obvešča, da so v Občinski zakladnici (Ulica Mazzini 2), na razpolago honorarji za skrutinator-je, ki so delali na volilnih sedežih za junijske politične volitve. I_______pisma uredništvu______ Kje so bili naši mladinci in politični predstavniki? V nedeljo, 5. t. m„ se je v Bazovici odvijal mednarodni pohod pod geslom »Mir brez meja — Pace senza confini«, ki sta ga skupno priredilaMladinska skupina »Pinko Tomažič« in Zveza Socialistične Mladine Slovenije iz Sežane, v sklopu »Partizanskega mitinga«: Pot je udeležence vodila iz Bazovi- . ce, čez mejo, do Lipice in nazaj. Na čelu pohoda so udeleženci nosili dolg transparent s petimi barvami miru. V Lipici jih je čakal sprejem mladincev iz Sežane, ki so pripravili pester kulturni program. Ob povratku v Bazovico pa so udeleženci s ploskanjem pozdravili pisane balončke, ki so simbolično ponesli v nebo skupno željo po miru. Po mnenju organizatorjev, bi se moralo te pobude udeležiti večje število ljudi, saj smo prvič, tudi na tem koncu naše pokrajine, hoteli dokazati nesmiselnost kakršnihkoli meja: vendar smo ugotovili, da se moramo boriti proti drugim pregradam, ki so sad današnje miselnosti in navad. Mladinska skupina »Pinko Tomažič« združuje v svoji sredi slovenske in italijanske mladince in hoče s tem dokazati, da je sodelovanje, spoznavanje in torej sožitje med tu živečima narodoma mogoče. To ni samo abstraktno besedičenje, ki smo ga deležni predvsem v trenutkih, kot je bila nedavna volilna kampanja. Otipljivo smo uresničili besedo »sožitje« in smo na podlagi naše izkušnje mislili, da je to prepričanje razširjeno med slovensko in naprednejšim delom italijanske javnosti. Danes, razočarani in jezni ugotavljamo, da smo se pri tem pošteno ušteli: dokaz je izredno majhno število udeležencev na pohodu, katerim gredo naša zahvala, pohvala in globoko spoštovanje, ker so se v imenu nekega ideala odrekli kopanju ali pa drugačnim, zabavnejšim, ali pa samo manj angažiranim poslom. Prav je tudi, da se zahvalimo nabrežinskemu županu Bojanu Brezigarju, ki se je kot edini slovenski politični predstavnik predhodno pismeno opravičil za svojo odsotnost, obenem pa nas je podprl in podčrtal važnost te pobude ter tako bil z duhom prisoten na pohodu. Kje pa so bili ostali?! Mislimo na vidne in manj vidne predstavnike slovenskih kulturnih in športnih krožkov ter na politične voditelje, o katerih ni bilo ne duha ne sluha. Ali bi se med volilno kampanjo tudi tako izmuznili? Razočarani, skoraj ogorčeni nad tem »bojkotom« smo po pohodu iskali vzroke za tako skromen odziv. Krivde ne bi pripisovali organizacijskim hibam: tako slovenskim, kot italijanskim kulturnim, športnim in političnim organizacijam smo izročili pismo, v katerem smo jih vabili, naj se pohoda udeležijo. Pismu smo priložili plakate, kakršne smo tudi razobesili širom po Tržaški pokrajini. Poleg tega so o pripravah na pohod stalno obveščali slovensko in italijansko časopisje, radijske in televizijske postaje, katerim gre naša zahvala za sodelovanje in podporo. Menimo torej, da je bil velik del javnosti seznanjen z našo pobudo. Tudi program je potekel, kot smo ga začrtali: odpadel je le nastop Godbe Milice iz Ljubljane, ki iz znanih razlogov (glej PD 7/7/87) sploh ni mogla čez mejo, kar je po našem dokaz ohlajevanja odnosov do naše manjšine. Dogodek na mejnem prehodu pri Fernetičih pa ni bila edina nevšečnost pri prehodu meje, ki smo jo zabeležili prejšnjo nedejo: mislimo na ravnanje osebja italijanskega mejnega prehoda pri Lipici, ki je pikolovsko spoštovalo zakon in natančno pregledalo dokumente vseh udeležencev pohoda, kar je bilo v nasprotju z dogovori. Obratno pa nas je osebje na jugoslovanski strani meje pozdravilo z ganljivim aplavzom. Verjetno je bil naš sovražnik toplo poletno vreme, na katerega smo sicer računali že pri pripravi te pobude, vendar nismo mislili, da vreme lahko tako globoko pogojuje »angažiranost« ljudi. Zato se sprašujemo, ali ni naš naj večji nasprotnik sebičnost in brezbrižnost do pobud, ki niso le gola zabava (...dobro založeni kioski in ples...), ampak trenutek, ko se srečamo, da bi se soočili in razmislili o globokih vse-občih problemih, kakršen je problem miru. »Poraz« nas navdaja z grenkobo, zaradi tega pa ne bomo obupali. Nasprotno: kljub težavam in razočaranju bomo prihodnje leto spet priredili takšen pohod, ki mora, po našem mnenju, postati tradicionalno poletno srečanje. S spoštovanjem Mladinska skupina Gruppo Giovanile »Pinko Tomažič« Pojasnilo Zveze za okolje Spoštovano uredništvo Želim dati naslednja pojasnila k članku, objavljenem v Primorskem dnevniku dne 3. 7. 1987 o tiskovni konferenci v zvezi z radiaktivnim onesnaženjem zaradi stroncija 90: 1. Objavljeni podatki in ustrezni komentarji se nanašajo v bistvu na stroncij 90, ta snov pa je veliko nevarnejša od cezija 137, ker se oprime kosti in torej lahko ostane v organizmu 30 let in okuži naše sinove. Prav zaradi popolne odsotnosti ali pomanjkljivosti teh podatkov smo kritizirali ENEA in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. 2. Tiskovno konferenco so skupaj sklicali Odbor za informiranje o radi-aktivnem onesnaževanju, Zveza za okolje in WWF. Kot zastopniki teh organizacij so bili prisotni Fabio Gemiti in Luciano Benini za Odbor, odgovorna za tržaški WWF Lia Brautti in podpisani kot deželni predsednik Zveze za okolje. Moje kritike na račun ENEA in deželnih oblasti ste dobesedno navedli, vendar ste jih pripisali ' predstavnikom WWF". Obe organizaciji, ki skrbita za okolje, sta vedno sodelovali z Odborom za informiranje in ga podpirali v njegovi zahtevi po podatkih o stronciju 90, kot so omenili tudi na tiskovni konferenci. Dovoljujem si dodati, da.je Zveza za okolje na vsedržavni ravni objavila podatke o radiaktivnem onesnaževanju, ki jih je z veliko težavo zbrala, v mesečniku "Nuova ecologia". Dr. Andrea Wehrenfennig deželni predsednik Zveze za okolje Z obiska pri otrocih v Domu učencev Svetozar Markovič V počitniškem taboru v Tolminu ni časa za dolgčas Predvčerajšnjim smo obiskali počitniški tabor naših otrok v Tolminu, v Domu učencev Svetozar Markovič. V izredno lepem, goratem področju je 130 mestnih otrok našlo stik z naravo in prijaznimi domačini, ki jim na vsakem koraku nudijo roko v pomoč. Prireditelji tabora, Odbor za doraščajočo mladino SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel, so izbrali Tolmin z namenom, da bi mladini približali še ta, severnoprimorski del Slovenije. Veterani kolonije, tisti, ki na tabor hodijo že 5 — 6 let, so v tem času namreč lahko spoznali že škofjeloško in gorenjsko področje. Otroke, med njimi je tudi 6 handi-kapiranih najstnikov, ki so se dobro vključili v družbo, spremlja 16 odraslih vzgojiteljev, vsi po vrsti kvalificirani za delo z mladimi, bodisi da so to študentje pedagoških ali pa telesno-kulturnih šol, se pravi ljudje, ki še niso stalno zaposleni. Svoje varovance so razdelili v tri skupine, da lažje organizirajo življenje v taboru. Otroci imajo tudi možnost samouprave vsakodnevno na sestankih skupine razpravljajo o tem, kaj bodo počeli naslednji dan, seveda v okvirih prej dogovorjenega programa, poslušajo poročila športnih in kulturnih referentov, ki skrbijo za popoldanske in večerne aktivnosti v taboru, kuharicam pa so tudi pomagali sestaviti jedilnik, ki tako sedaj ustreza večini. Prireditelji so vsak dan tabora skrbno pripravili, da se otroci ne bi dolgočasili. Rdeča nit tabora so izleti v naravo in bližnjo okolico, saj so varovanci že dovolj stari (od 10 do 17 let), da jim tudi daljši planinski pohodi, kot je vzpon na Krn,in planino Razor, ne delajo preglavic. Ko je treba malo bolj zgoda vstati in pešačiti ure in ure, vsi malo pogodrnjajo, a ko se utrujeni vračajo v dom, so razigrani in kar malo ponosni nase. Emanuela me je prepričala o tem, da je tabor nekaj enkratnega in da je prav, da hodijo v hribe, ki so tako lepi. Hkrati pia je tu še toliko prijateljev, s katerimi se po poti na vrh lahko pogovoriš o številnih stvareh. Njej so hitele pritrjevati tudi Patricija in Kristina, ki sta prvič na taboru in bosta drugo leto zagotovo prišli spet. Na planinskih poteh zvedo najstniki tudi marsikaj o življenju v naravi, naučijo pa se tudi taborniških veščin. Popoldnevi so rezervirani za športne aktivnosti in interesne dejavnosti, zlasti za plesne vaje, ki so, pod vodstvom domačinke, izredno priljubljene. Zvečer otroci sami pripravijo kul-turno-zabavne večere in ker so počitnice, so večeri v glavnem zabavni. Da pa ne bi kdo niti za trenutek pomislil, da se lahko na odru pojavi karkoli! Posebna kulturna komisija — otroci sami — pregleda in na koncu tudi oceni vse programe, ki jih pripravijo posamezne skupine. Vse dni so mladi polno zaposleni, pa naj bo z igro ali z delom. Za dolgčas kar ni časa — pa tudi za novinarje ne. Aljoša me je, ko sem ga zmotila v neki posebno glasni igri, kar na hitro od- pridem drugo leto spet!' Mali Danijel, ki se je pri kosilu mučil s preveliko porcijo, pa nad taborom ni bil tako navdušen, saj pravi, da mu ni všeč in da vsaj drugo leto zagotovo ne pride. Na vprašanje, kaj je narobe, mi je dejal: "Tukaj imam premalo prijateljev doma je lepše, ker jih je vec. Poleg tega pa tukaj tudi ni koles za vožnjo. Da pa je na taboru zares lepo, priča že podatek, da so počitnikarji večinoma veterani, ki na tabor hodijo že 5 - 6 let in veseli obrazi, ki so se podili po hodnikih dijaškega doma. Zabavajo se tudi vzgojitelji, ki se jih skorajda ne loči izmed njihovih varovancev. Pri svojem delu se držijo načela, da so kolonije organizirane v dobro otrok in ne za to, da bi se tu dolgočasili. Če bi otroci na taboru trpeli, bi bilo bolje, če ga ne bi bilo. "V sedanjem vzgojiteljskem kadru," je dodala Sonja Pečar, vodja tabora, "je 6 let dela in priprav. Nekateri med njimi so sicer novi, a jedro je ostalo še iz prvih taborov. Med seboj se dobro razumemo, tu se zabavamo in vse to se pozna tudi na otrocih in našem delu z njimi. Le tako je mogoče, da vse teče od prvega dne dalje, kar je zelo pomembno pri takšnih pobudah, kot je štirinajstdnevni tabor. Center vsega dogajanja je otrok, vse delamo v njihovo dobro. Tudi zato smo med spremljevalce sprejeli le odrasle ljudi, saj otroci za otroke ne morejo skrbeti." Njihovi varovanci se številnih priprav na tabor verjetno ne zavedajo. Oni se pač zabavajo — in za to v poletnem taboru tudi gre. Z obiska pri otrocih v Domu učencev Svetozar Markovič V počitniškem taboru v Tolminu ni časa za dolgčas Med proračunsko razpravo v tržaškem občinskem svetu Župan skušal zaman preprečiti nastop v slovenščini v skupščini »Poudarjam, da za Tržaško gibanje imajo italijanski državljani slovenske narodnosti pravico govoriti v materinščini tudi v izvoljenih telesih, tako kot jtalijanski državljani italijanske, nemške ali francoske narodnosti.« Svetovalec Parovel je vendar na zadnji seji tržaškega občinskega sveta lahko izrekel do kraja ta stavek v slovenščini, kot prevod že enako izražene misli v italijanščini, toda da je do tega prišlo je bilo potrebno, da je občinski svet Posvetil polovico dveh zadnjih zasedanj temu vprašanju, svetovalec Tržaškega gibanja pa je moral tudi obiti kar trikratni opomin listarskega župana Staffierija, ki mu je skušal preprečiti izražanje v slovenščini. Kot smo poročali, je skušal že na torkovi seji med svojim posegom o letošnjem proračunu Parovel izraziti tudi v slovenščini svojo aktivno podporo pravici slovenskih izvoljenih Predstavnikov, da v javnih upravah govorijo v svojem jeziku, a mu je žu-Pan to preprečil, ko mu je sredi stavka vpadel v besedo in zahteval preverjanje sklepčnosti seje, ki je bila nato odložena. Zato se je predsinočnje zasedanje začelo v znamenju tega incidenta, Po dolgem srečanju med načelniki svetovalskih skupin, ki so mu skušali najti izhod. Toda takoj ob začetku seje je zadevo zapletel zastopnik neofašistične MSI Dressi, ki je predložil resolucijo o Postopku, po kateri naj bi »občinski svet potrdil, da je italijanščina edini dovoljeni jezik med deli skupščine«. Staffieri se o predlogu MSI ni izrekel, ostro so mu pa nasprotovali komunisti in šam Parovel ter zastopnik SSk Lokar, ki so poudarili, da je nesprejemljiv, saj bi pomenil, da bi prepovedali svetovalcem, da se v svojih govorih poslužijo celo citatov v drugih jezikih, pa čeprav bi jih sami prevedli. Prevladalo je nato stališče, ki ga je predlagal demokristjan Richetti, da občinski svet sploh ne glasuje o misovski resoluciji, ampak prepusti županu, da vodi sejo po svoji uvidevnosti ob upoštevanju veljavne zakonodaje in skupščinskega pravilnika. Za to rešitev je glasovalo 38 svetovalcev, proti 5 (misovci in listar Hermet), listar Salvagno se je vzdržal, medtem ko predstavnik Slovenske skupnosti Lokar ni sodeloval pri glasovanju. Odgovornost za dovoljenje (ali ne) Parovelu, da izrazi omenjeni stavek v slovenščini je ostala torej izključno Staffieriju, ki mu je seveda skušal namen preprečiti. Še preden je dal svetovalcu MT besedo ga je namreč opozoril, da ne bo dovolil izrazov v tujih jezikih, razen morebitnih citatov, vsekakor pa, da ne bo dopustil vključenja takih stavkov v uradni zapisnik, češ da jih ne bi razumel in zato tudi ne bi mogel jamčiti za njihovo umestnost. Župan je bil očitno v zadregi, ker se je bal prijave sodišču zaradi zlorabljanja javne funkcije, če bi svetovalcu onemogočil poseg, ker sta njegov predhodnik Deo Rossi in nekdanji odbor- nik Seri prav pred kratkim prejela sodno obvestilo v zvezi s podobnim dogodkom izpred 4 let. Kljub temu pa je Staffieri prekinil in opomnil Parovela, medtem ko je izrekal omenjenih 27 slovenskih besed kot prevod že izrečenega stavka v italijanščini, kar trikrat in zadnjič zatrdil, da mu vzame besedo. Toda strah pred sodiščem ga je bržkone odvrnil od tega, da bi grožnjo tudi uresničil, saj je nato svetovalec MT redno končal svoj proračunski poseg. Pri tem je zahteval odstop župana zaradi njegovega sodelovanja pri ceremoniji ob »fojbi« pri Bazovici, češ da je šel častit necifašistične krvnike, zelo ostro pa je obsodil tudi sklep občinskega odbora o prispevku 10 milijonov lir septembrskemu shodu istrskih, reških in dalmatinskih beguncev, češ da je zanj glasoval tudi odbornik Vattovani, ki je sam voditelj ezulskih združenj in bi s tem zlorabil svojo javno funkcijo. Seja se je nato nadaljevala pozno v noč z vrsto posegov o občinskem proračunu. Nastopili so listarji Deo Rossi, Bari, De Favento in Gabrielli, komunista Spaccini in Visioli (ki je očital upravi, da ne poskrbi za ustrezno opremo Mestne knjižnice, tako da bi se je lahko posluževali tudi slovenski dijaki), demokristjan Tomizza, socialist Anghelone in misovec De Polo. Proračunska razprav se bo nadaljevala prihodnji teden v torek in petek, po vsej verjetnosti pa se bo zaključila z glasovanjem 24. t. m. V Repnu odprli jubilejno razstavo in pokušnjo vin V sugestivnem okolju Kraške hiše v Repnu so včeraj popoldne slovesno odprli jubilejno 25. razstavo terana in pokušnjo belega vina. Po uvodnih akordih harmonikarskega kvinteta Glasbene matice, ki je izvajal komorni skladbi angleškega in jugoslovanskega skladatelja, je repentabrski župan Pavel Colja najprej pozdravil številne predstavnike civilnih in vojaških oblasti, med katerimi naj še posebej omenimo vladnega komisarja De Feli-ceja, in delegacijo iz pobratenega Logatca, v imenu katere je župan Logar prinesel pozdrave in podaril umetniško sliko. Colja je poudaril, da se je v teh 25 letih v repentabrski občini povečalo zanimanje za vinogradništvo in razveseljivo je, da so se v zadnjih letih predvsem mladi odločili za nove trtne nasade, tako da se tradicija širi. Na prireditvenem prostoru na Mou-zarju razstavlja teran naslednjih 13 vinogradnikov: Dušan, Ivan in Mirko Guštin, Alojz Milič, Ida Purič-Škabar, Emil in Stano^ Ravbar, Alojz, Emil, Ivan in Milan Škabar iz Repna ter Lidija Gulič-Guštin in Milena Krt-Bizjak s Cola. Na pokušnjo pa je tudi belo vino Dušana in Mirka Guština ter Romana Puriča iz Repna. Danes se bo že ob 8. uri začelo mednarodno balinarsko tekmovanje, ob 9. uri pa bo slikarski ekstempore za predšolske in šoloobvezne otroke. Popoldne ob 16. uri bodo odprli kioske, ob 18. uri bo koncert godbe na pihala s Proseka, uro kasneje bo nagrajevanje, po 20. uri pa bodo vabili na plesišče poskočni zvoki ansambla Lojzeta Furlana. (B. S.) SSk vztrajno zahteva odstop občinskega odbora vključno z županom V sredo, 8. julija, je pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu nadaljeval z analizo volilnih izidov in političnega položaja po volitvah, ki ga označuje dejstvo, da so bile pobude proti zaščiti Slovencev volilno nagrajene. T° postavlja celotno slovensko manjšino pred pomembne in odgovorne izbire, katerim se SSk ne more in ne sme izmakniti. V razpravi so prišli na dan predlogi za razne pobude in politične akcije, da se protimanjšinske sile izolirajo. Kar zadeva politično preverjanje med strankami koalicije na tržaški občini je pokrajinski svet SSk potrdil dosedanje stališče stranke, da je treba vprašanje odgovornosti za vodenje protislovenske gonje, v katero so se vpletli tudi sami Tiajvišji predstavniki občinskega odbora, razčistiti. Zato je delegacija SSk zahtevala odstop celotnega odbora z županom vred. Zaenkrat je dosegla, da po izglasovanju proračuna odstopijo vsi odborniki. Po njenem trdnem prepričanju bi moral odstopiti tudi župan, da bi se potem izvolil nov občinski odbor v celoti, vključno z županom. Ker ostale stranke niso dovolj Pritiskale na župana, naj odstopi, si je SSk pridržala proste roke, da njen odbornik Lokar odstopi istočasno z drugimi odborniki, a njegovo nadaljnje sodelovanje v novem občinskem odboru (če bo do njega res prišlo), je v danem političnem položaju izključeno. SSk ne misli torej pozabiti na protislovensko gonjo in vabi še druge demokratične sile, da ustrezno nastopijo. Začele so se priprave na letošnjo 13. kraško ohcet Vzela se bosta Anamarija in Paolo Anamarija Baša in Paolo Purič, letošnji kraški poročni par (Foto Egon) Oba skupaj imata komaj pol stoletja, naslednje stoletje pa bosta preživela skupaj, v dobrem in zlem. Tako je srčno voščilo, ki bo Anamarijo Bašo iz Barkovelj in repenskega domačina Paola Puriča spremljalo ob vstopu v zakonski "jarem", za katerega pa_ sta se seveda prostovoljno odločila. Še več, opravila ga bosta kar se da slovesno, po stoletnem pristnem kraškem običaju: poročila se bosta namreč na letoš- nji kraški ohceti, ki bo od 26. do 30. avgusta v Repnu. Prireditelji ohceti, člani zadruge Naš Kras, so v temeljnih obrisih že sestavili njen "vozni red", o katerem bomo podrobneje poročali v torkovi številki dnevnika. Za sedaj naj povemo, da bo prireditev stekla po pristnih pravilih, ki so jih prireditelji rekonstruirali na osnovi pričevanj starih ljudi in zapisov v Edinosti in drugih časopisih. Zadruga Naš Kras že sedaj vabi vse lastnice in lastnike narodnih noš, da se v nedeljo, 30. avgusta, v čim večjem številu udeležijo tradicionalne kraške ohceti in tako prispevajo k uspehu te naše največje folklorne in etnografske prireditve. Kamnita umetnost na Gradu sv. Justa Ob udeležbi pakistanskega ambasadorja v Italiji Afzala Ouadirja so sinoči na Gradu sv. Justa odprli razstavo z naslovom Med Gandharo in potjo svile — kamnita umetnost v Kara-korumu, ki jo bodo predstavili še na Dunaju in v Hamburgu. Prof. Karl Jet-tmar iz Heidelberga, ki je sodeloval na šest let trajajoči arheološki odpravi v dolinah Gandhare (1979-84), je z diapozitivi dopolnil fotografsko gradivo o njenih izsledkih. Na prehojeni poti iz severovzhodnega dela Pakistana v kitajsko deželo Singiang so izsledili številne risbe, vklesane v kamen, od katerih najstarejše segajo celo v tretje tisočletje pred našim štetjem in pričajo o številnih kulturah, ki so si v teku tisočletij sledile na tem področju. Razstavo dopolnjujejo kamniti umetniški predmeti iz obdobja okrog začetka našega štetja, ki jih hranijo v tržaških muzejih. Edina hiba razstave je, da je brez kataloga (ki so ga izdali samo v nemščini) le težko razumljiva. Tiho trpljenje je nepričakovano prekipelo v družinsko tragedijo Umorila je mater in si prerezala zapestje Umorjenka Elia Salvador!, njena hči Adriana Longo in prizorišče tragedije, penzion Stella v Barkovljah Rešilec Rdečega križa je včeraj popoldne s tulečo sireno z vso naglico zavil v Ulico Bonafata v Barkovljah in se ustavil pred penzionom Stella. V eni od sob v pritličju so bolničarji našli na beh ranjeno žensko, 58-letno Adriano Longo, poročeno Cerlienco. Na stolu blizu nje je sedela njena mati, 85-letna blia Salvadori vdova Peluchetti. Ko so Se ji približali, so opazili, da ima okrog vratu zadrgnjeno najlonsko nogavico. Takoj je bilo jasno, da gre za umor. Adriana Longo je v trenutku živčnega uapada zadavila svojo mater in si pre-rezala žile na desnem zapestju. Na kraj zločina so nemudoma prihiteli agenti letečega oddelka. Morilkin mož, 45-letni Ettore Cerlienco, lastnik penziona Stella, je verjetno slišal ropot v sobi svoje tašče. Ko je odprl vrata, je zaradi srhljivega prizora skoro okamenel: njegova žena je v krvi ležala na tleh, tašča pa je bila mrtva. V tej strašni situaciji si je pomagal, kot je vedel iz znal. Najprej je poklical zdravnico, ki stanuje v bližini in ki je ranjenki nudila prvo pomoč, nato pa še Rdeči križ. Z rešilcem so Adriano Longo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, nato pa jo je pregledal psihiater. Dokler ne bo okrevala (verjetno v desetih dneh), jo bosta noč in dan nadzorovala dva agenta. Namestnik državnega pravdnika dr. Coassin je z agenti letečega oddelka v penzionu Stella takoj začel s preiskavami. Zaslišal je moža Adriane Longo, sodni zdravnik dr. Costantinides pa je ugotovil vzrok in uro starkine smrti. Po vsej verjetnosti se je zločin pripetil okrog 15. ure. Kaj je Adriano Longo privedlo do tako tragične odločitve? Hči je doslej z ljubeznijo in pozornostjo stregla svoji priletni materi, ki je bila zaradi visoke starosti skoro povsem odvisna od drugih. Vzela jo je k sebi in ji dodelila sobo v penzionu Stella. V zadnjih mesecih se je stanje Elie Salvadori znatno poslabšalo, njen organizem je počasi propadal. Skratka, mučile so jo vsakovrstne bolezni, ki so neločljivo povezane s starostjo. Življenje priletne ženske je polagoma postajalo neznosno. Hči ji je po svojih močeh nesebično pomagala nositi hudo breme starosti. Včeraj popoldne pa so ji, verjetno iz obupa, nenadoma popustili živci. Z britvico si je prerezala žile na desni roki, nato pa z najlonsko nogavico zadavila mater. Verjetno njenega fizičnega trpljenja preprosto ni mogla več nemočno gledati. Kot je kasneje preiskovalcem sama izjavila, je želela s svojim krutim dejanjem, v katerem se kljub vsemu skriva zrnce človeškosti, skrajšati muke Elii Salvadori. Ettore Cerlienco je zaradi grozljivega dejanja svoje žene skoro povsem izgubil razsodnost. Časnikarjem je odločno prepovedal vstop v sobo, kjer se je odigrala tragedija, ter pretepel fotografa, ki je kljub njegovi prepovedi hotel opraviti svoje delo. Agentom se mož ni upiral. Adriana Longo doslej ni kazala ni: kakršnih znakov neuravnovešenosti. Življenje pa jo je postavilo pred izredno hudo preizkušnjo, ki je bila za njen značaj očitno pretežka. Zapustil nas je naš dragi Milan Čok Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro. Žalostno vest sporočajo sestra Karla, svakinja Marija, nečak Valter in nečakinja Patricija z družino. Lonjer, 12. julija 1987 11. 7. 1982 11. 7. 1987 Aleksander Budin (Silvo) V naših srcih enak spomin, enaka žalost. TVOJA DRUŽINA Samatorca, 12. julija 1987 16. 7. 1974 16. 7. 1987 Ob obletnici smrti Rudija Pertota se ga spominjajo mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki Nabrežina, 12. julija 1987 9. 7. 1977 9. 7. 1987 Ob obletnici smrti Ivota Pertota se ga spominjajo mama Zofka, brat, sestra, svak, svakinji in nečaki Nabrežina, 12. julija 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Cunje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Dolina, 12. julija 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Anice Caharije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru in župniku. SVOJCI Zgonik, 12. julija 1987 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Roberta Puntarija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. SVOJCI Trst, 12. julija 1987 (Pogrebno podjetje Zimolo Ul. Torrebianca 28) V torek na Sv. Justu »Koncert za Velemira« Tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prireja v torek, 12. t. m., ob 20. uri na Gradu sv. Justa štiriurni koncert, na katerem bodo nastopili glasbeniki najrazličnejših glasbenih opredelitev, od salse do rocka, od folka do bluesa. Do polnoči se bodo na odru vrstile skupine Veema, Ziryab, solist Paolo Rodda, skupina Ocho Rios, Ensemble Havadia, Mauro Pogani, Gino D'Eliso in Maci Forza, Palumbo Blues Band, Antonio Breschi in Whisky Trail. Namen koncerta, ki bo potekal pod naslovom "Koncert za Velemira"", je zbrati sredstva, potrebna za izdajo plošče mladega tržaškega glasbenika slovenskega rodu Velemira Dugine, ki je letos januarja umrl v Rimu. Plošča bo nedvomno izredno zanimiva za vse ljubitelje kvalitetne moderne glasbe, saj bo predstavila delo glasbenika, ki je znal v svojem ustvarjanju združiti klasično glasbo s iolkom, rockom in jazzom in to povezati z melosom narodov in področja iz katerega je izhajal. Vstopnice za koncert so v predprodaji v prodajalni vstopnic UTAT v prehodu Protti in na dan koncerta pri blagajni na Gradu sv. Justa. Indijske duhovne pesmi na koncertu v Grljanu V cerkvici sv. Eviemije in Tede v Grljanu bo v četrtek zvečer svojevrsten koncert, na katerem bo z indijskimi duhovnimi pesmimi nastopil Yo-gacharya Janakiraman. Koncert prirejajo Odbor Grljan-Miramar, Mednarodni center za teoretsko liziko, Mednarodna šola za višje študije, Trieste Science link commitee in mednarodni joga center Aditiya. Začetek ob 21. uri. gledališča VERDI Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta. Danes, 12. t. m., ob 18. uri zadnja predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari. V pripravah je tudi naslednja opereta na repertoarju, PRI BELEM KONJIČKU R. Benatzkega, katere premiera bo 18. julija, ponovitve pa 19., 25., 26., 31. julija ter 4. in 8. avgusta. Dirigiral bo Janos Sander, režiral pa Filippo Crivelli. Prodaja vstopnic se prične danes pri blagajni gledališča. MG KRESNA NOČ MG KRESNA NOČ gostuje s predstavo SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE v ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 na 32. Zveznem festivalu ljubiteljskih gledališč v Trebinju (Črna gora). kino LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Mister Crocodile Dundee, Avstral., 1986; r. Peter Faiman; i. Paul Hogan, Linda Kozlowski, Mark Blum. LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, Pirati, akc., Fr.-Tuniz.; 1985; 124; r. Roman Polanski; i. Walter Matthau, Cris Campion. EKCELSIOR II - 18.45, 22.00 La coda del diavolo, dram., It., 1986; r. Giorgio Tre-ves; i. Robin Renucci, Piera degli Es-posti. □ GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Rotta ver-so la Terra, fant., ZDA, 1986, 100'; r. Leonard Nimoy; i. Leonard Nimoy, William Shatner. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Miracles, akc., ZDA 1986; r. J. Kouf; i. Tom Con-ti, Terry Garr. NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Telefone rosso, i. Ilona Staller, □ □ EDEN - 16.00, 22.00 Infermiere disposte a tutto, pom., □ □ PENICE - 19.00, 22.15 Street smart - per le strade di Nevv York. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Omicidio a luči rosse, krim., ZDA, 1984, 114'; r. Brian De Palma; i. Craig Wasson, Gregg Henry, Melaine Griffith. MIGNON - 16.30, 22.15 E. T. - L’extra-terrestre, fant., ZDA, 1982; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Bar-rymore. EKCELSIOR I - 18.45, 22.15 Jampin’ Jack flash, kom., ZDA 1986; r. Penny Marshall; i. Whoopi Goldberg, Carol Cane. CAPITOL - 16.30, 22.00 Capriccio, er., It„ 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Delle-ra, Andy J. Forest. □ □ LUMIERE FICE - 20.10, 22.10 II bambino d’oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance. VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta. RADIO - 15.30, 21.30 Marinas animales, pom. □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ OBČINA REPENTAB0R vabi na 25. razstavo terana in pokušnjo domačih belih vin v REPNU danes, 12. t. m., ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije "Kraški dom" in pod pokroviteljstvom občine. Ob 9. uri ex tempore za otroke iz vrtca ter osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, ob 19.30 nagrajevanje najboljših vin , balinarskega turnirja in ex tempore. Od 20. ure do 0.30 ples z ansamblom L. Furlan. ŠAGRA V RICMANJIH danes, 12., jutri, 13. julija 1987 Zabavali Vas bodo ansambli; DOMAČI FANTJE, TONE KMETEC, POMLAD, VESELI GODCI, ANSAMBEL MIRAMAR IN GODBA NA PIHALA IZ RIC-MANJ. Vabljeni! šolske vesti Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. Mihaela Flajbana. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Za letošnje akademsko leto SDD predvideva možnost, da se podeli še ena štipendija tudi slovenskim visokošolcem, ki so že vpisani na deželni ali na kaki drugi univerzi. Za podrobnješa pojasnila o pravilniku in roku vlaganja prošenj naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure. čestitke Danes praznuje 75. rojstni dan moja draga ANA ŽERJAL. Vse najboljše ti želi mož Vittorio. ELDA in KARLO TOMŠIČ 14. julija srebrno poroko bosta slavila. Da bi se še diamantne poroke veselila jima voščijo pevci sv. Vincencija. Jutri praznuje 8. rojstni dan ELENA iz Ricmanj. Da bi bila vedno tako pridna in vesela ji želijo starši in nonoti. Našemu delovnemu kolegu Marjanu Kemperlu je žena Lučka povila drugorojenčka MITJO Iskreno mu čestitajo člani uredništev Primorskega dnevnika in Agencije Alpe Adria ter Založništvo tržaškega tiska. Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je z odliko diplomirala MIRJAM KORŠIČ Svoji odbornici iskreno čestita Društvo Ekonomist razstave V galeriji II Tribbio razstavlja do 17. t. m. svoja dela slikar Gianni BRUMAT-TI. V prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju. V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH. V Domu A. Sirk v Križu je odprta razstava miniaturnih izdelkov GIULIANA KOŠUTE s sledečim urnikom: v sredo in soboto od 18. do 20. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure in od 18. do 20. ure. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 12. julija MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 22.26 in zatone ob 6.31. Jutri, PONEDELJEK, 13. julija HINKO PLIMOVANJE DANES: ob 5.12 najnižje -72 cm,-ob 12.00 najvišje 41 cm, ob 17.23 najnižje -13 cm, ob 22.55 najvišje 46 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.46 najnižje -69 cm, ob 12.35 najvišje 43 cm, ob 18.07 najnižje -13 cm, ob 23.34 najvišje 39 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1019,4 mb pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj.■ ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Suber, Valentina Boz, Ambra Terranova. UMRLI SO: 83-letna Pierina Oddone vd. Derossi, 81-letna Frida Pieruzzi, 87-letni Mario Žaro, 91-letna Maria Devar-da vd. Tononi, 50-letni Riccardo lanezic. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 12. julija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - od 8.30 do 13. ure in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. julija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), UL Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praz- mena od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 23 83 50 52 17 CAGLIARI 85 56 79 27 88 FIRENCE 29 17 61 19 6 GENOVA 54 20 30 61 4 MILAN 52 79 10 8 41 NEAPELJ 54 43 52 53 19 PALERMO 17 85 45 38 14 RIM 16 74 88 18 8 TURIN 22 18 41 74 20 BENETKE 44 26 4 24 13 ENALOTTO 121 XXX 1 KVOTE: 1 1 X X 2 12 38.467.000,— 11 1.127.000,— 10 103.000.— Vsem kulturnim in političnim organizacijam ter posameznikom, ki so me počastili ob priliki zahvalnega večera za moje dolgoletno delovanje kot pevovodja moškega pevskega zbora Vesna iz Križa, se iskreno zahvaljujem Frančko Žerjav. 18. in 19. julija v ZGONIKU FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA vabi na večerno VESELICO OB MORJU z ansamblom TAIMS, osvežilno kapljico in okusnimi jedmi pri TPK Sirena v Barkovljah v soboto, 18., in nedeljo, 19. julija. Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL sporoča, da je do 15. t. m. ODPRTO VPISOVANJE ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 vsak delovni dan od 9. do 12. ure, razen sobote. Pojasnila glede vpisa in morebitne posvete v zvezi z vašim otrokom vam lahko nudimo tudi po telefonu (tel. 573141 - 573142). Naš naslov: Ul. Ginnastica 72 ali Čampo San Luigi 11, mestni avtobus št. 25. Ravnateljstvo. razna obvestila Na festivalu komunističnega tiska v Boljuncu so bile izžrebane sledeče številke za veliko loterijo: 1. št. 05757, 2. št. 13169, 3. št. 13381, 4. št. 13180, 5. št. 13284, 6. št. 06607, 7. št. 05009, 8. št. 05050, 9. št. 13162 in 10. št. 05444. Četrta, šesta in deveta nagrada je že oddana. Za ostale informacije tel. na št. 232223. Nagrade lahko dvignete do torka, 21. julija. SKD L Gruden in ŠD Sokol javljata urnik prevozov otrok iz okoliških vasi v poletno središče v Nabrežini vsak dan, od jutri, 13., do 24. t. m. - šolabus: Medja vas ob 7.50, Štivan ob 7.53, Devin ob 7.55, Sesljan Center ob 8. uri, Cerovlje ob 8.05, Mavhinje ob 8.10, Vižovlje ob 8.15, Sesljan (Terčon) ob 8.17, Nabrežina (županstvo) ob 8.20 - kombi: Prosek ob 7.55, Božje polje ob 8. uri, Slivno in Trnovca ob 8.15, Prečnik in Praprot ob 8.20, Šem-polaj ob 8.22 ter Nabrežina Postaja ob 8.25. Vsi otroci naj prinesejo s sabo košarico z malico in brisačo. Po malici bodo dobili topel obrok čaja. Vpisnina znaša 30.000 lir (za drugega otroka 15.000 lir). Dejavnost bo trajala vsak dan do 13. ure. KD F. Prešeren iz Boljunca prireja štiridnevni RAZISKOVALNI TABOR za dijake nižje srednje šole dolinske občine. Tabor bo v Boljuncu in se bo pričel 24. avgusta t. 1. Informacije in vpisovanje, tel. 228438 in 228729 od 13. do 14. ure do 20. julija. Slovensko karitativno društvo - SLO- KAD - slavi 40 let delovanja v prid slovenske mladine s počitnicami v številnih kolonijah. Proslava 40-letnice bo v Dragi pri Bazovici danes, 12. 7. Nastopili bodo otroci - gostje kolonije, nekdanji vzgojitelji in nekdanji gostje. Igral bo Ansambel »KRT« iz Stranj pri Kamniku. Po prireditvi bo sledilo veselo srečanje na travniku pri koloniji ob glasbi ansambla. Poskrbljeno bo tudi za pijačo s čevapčiči. Vabljeni vsi starši sedanjih gostov kolonije, nekdanji gostje in osebe, ki so delovale v korist in veselje slovenskih otrok. Uradi SKGZ bodo poslovali v juliju in avgustu s sledečim urnikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30. Taborniki! V sredo, 15. t. m., ob 7.30 zbirališče na sežanski železniški postaji. Gremo na taborenje. razne prireditve Krožek Fincantieri priredi danes, 12. t. m„ ob 19.30 PLESNI VEČER na terasi kopališča Sv. Roka v Miljah. Danes igra ansambel Muja Doc Band. Deloval bo dobro založen bife. Zagotovljen parkirni prostor. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Beneško Slovenijo - Špeter in na Matajur v petek, 17. t. m., ob 7.30 izpred Deželne palače na Oberdanovem trgu. ROBI IN PATRICIJA se prisrčno zahvaljujeta za prejeta darila in cvetje ter vsem, ki so jima pomagali pri pripravi in ureditvi nove trgovine v Borštu. ‘ _________mali oglasi V SALEŽU je odprl osmico Herman Škrlj. OSMICO je odprl Albin Tenze v Križu št. 111. Toči belo in črno vino. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine skozi celo poletje. Tel. 814550. OSMICO lahko obiščete še jutri, 13. t. m., v Mavhinjah pri Robertu Pipanu. RESTAVRACIJA PETTIROSSO - Boršt št. 60, tel. 228151, sporoča, da bo začela obratovati v sredo, 15. t. m. . STANOVANJE v središču mesta prodam zasebniku. Tel. 0481/85302 med 17. in 19. uro. V SREDIŠČU NAJLEPŠEGA DELA SLOVENIJE nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke ter ob magistralni cesti Ljubljana-Bled-Jesenice je penzion "MANCA", ki ima še nekaj prostih mest do 26. 7. 87 in od 8. 8. do 20. 8. 87. Vse sobe imajo tuš. in WC. Poleg klasičnih penzionskih uslug naša ponudba obsega še športno rekreacijo: tenis, plavaje, ribolov, jahanje in planinarjenje. Naslov: Penzion 'MANCA", 64240 RADOVLJICA, Gradnikova 2, Slovenija, tel. 003864/75504. CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene kliente, da bo trgovina zaprta od 20. julija do 17. avgusta. AVTOMOBIL ALFA G TV v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. 0481/85302. PRODAM dva mladiča pasme koker špa-njel odličnih staršev, z rodovnikom (po 12 M). Jože Oblak, Srebrničeva 74, 65280 Idrija, tel. 003865/71364. CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence , najrazličnejših starinskih predmetov itd. DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - tel. 774090 - Trst. Mala trgovina za vse okuse po ugodnih cenah, nudi dragocena darila za vse svečane priložnosti. KUPIM hišo ali stanovanje po možnosti v Barkovljah. Tel. 0481/85112 v večernih urah. ABSOLVENTKA na tržaški pravni fakulteti nudi lekcije iz italijanščine. Tel. 414884. PRODAM vespo PX 150 v odličnem stanju. Tel. 761819 od 7.30 do 14.30. MOŽ IN ŽENA v penziji iščeta hišo z vrtom v najem v okolici Trsta. Tel. 229391. VILLA BONETTI - privatni dom za ostarele, nujno išče krepko pomočnico, po možnosti bivajočo na Krasu. Tel. 229448. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1987/88 sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (900 ur) 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur) 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike (1100 ur) 4. Izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur) 5. Izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) 6. Izpopolnjevalni tečaj za personal computing (160 ur) 7. Tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur) 8. Izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur) 9. Izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur) 10. Tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - občina Zgonik (60 ur) 11. Tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur) 12. Tečaj za splošno živinorejo (30 ur) 13. Tečaj za gojenje aktinidije (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. julija 1987 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00. Velika sezonska razprodaja obutve usnjena galanterija torbice TRST — Ul. Battisti 23 - Tel. 723206 Obv. občini 2/7/87 _n rji .?Ht! mnr sk I* M * M llllll M lllll ■ ■lil lil UL p dnevi 1 mi m ■ lil m ■ ■L. ■ ■ H p H ■ r ■ i 1 f/l Q L mjjgj r r /J ■ JI 1 H 1 f\ \ 1 FJ 1A i r 1 ^ v r / lil H 1 P v \ »< r 1 ij* f r- T ■ ■ ■ lil PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 1 Urednik: BRANKO LAKOVIČ Dragi križkraževci, dovolite, da vas tako imenujem, saj sem prepričan, da vam bo ta priloga všeč in da bomo kar nekaj ur preživeli skupaj - seveda pri reševanju križank, kvizov in drugih iger. Kako se je porodila zamisel za to prilogo? Med Slovenci so bile uganke že od nekdaj zelo priljubljene. V Sloveniji so ugankarske revije kar hitro razprodane. Prepričan sem, da je tudi pri nas zanimanje za križanke, rebuse in druge igre dokajšnje. Poleg tega zadnje čase pri nas precej razpravljamo o slovenskem jeziku. Pod vplivom smo večinskega naroda. Večkrat s težavo najdemo pravo besedo za ta ali oni izraz. Ta priloga naj bo skromen prispevek tudi glede tega vprašanja. Nenazadnje iskreno upam, da boste tudi sami pripomogli k uspehu te priloge, s tem da nam boste poslali svoje »igre« (križanke, kvize, rebuse itd.). Le tako bo Križkraž zares — »naš«! Hvala! Branko Lakovič VODORAVNO: 1. Na sliki, 9. Sin Zevsa in Lete, 10. Krmin v sredi, 12. Mesto na Madžarskem, ob Tisi, 13. Ime pevca Vounga, 14. Sedmi planet, ki ima pet satelitov, 15. So lahko vzdigovalni ali sidrni, 16. Droben pesek, 17. Star šport... z vrvjo, 18. Športno društvo iz vasi na sliki, 20. Najmanjše med velikimi kanadskimi jezeri, 27. Svetne osebe; nestrokovnjaki, 28. Kazalni zaimek, 29. Dežela v jz. delu Arabskega polotoka, 30. Dati se prevarati, 33. Slavni skandinavski atlet, 34. Italijanska jed iz koruznega zdroba, 35. Sveti... patron Trsta, 37. Ljubljenec in minister Asverja, 38. Z metlo počistiti, 39. Moralna... neugodja, 40. Nizek moški glas, 41. Kraj v Lombardiji, 42. Ladja s pogonskim strojem, 43. Nogometni klub v Bergamu, 44. Primorska narodna jed, pečena iz finega kvašenega testa. NAVPIČNO: 1. Dan po koledarju, 2. Guba potrebušnica, 3. Vrč, nekdaj tudi vinska mera, 4. Zanos, polet, 5. Skupina čebel, 6. David Niven, 7. Ime slov. pisatelja Krefta, 8. Blagi, nežni, 11. in nepriljubljen, 13. Noge v it., 15. Železne kompozicije, 17. Oblikovana z ulivanjem, 18. Trde mazave snovi, 19. Nauk in spretnost o metodah bojevanja, 21. Os. zaimek (3. skl. dvojine), 22. Umetno zvišano zemljišče, 23. Konec molitve, 24. Ena največjih evropskih rek, 25. Veznik, 26. Nadarjenost, 27. Občina v PiemontuL 30. V slovn. ime: samostalnik, pridevnik itd., 31. Šesta v Rimu, 32. Ki zahteva dosti napora, truda, 33. Past za ptiče, 34. Hlačna guba, 35. Bivši župan vasi na sliki, 36. Smuči, 38. Barvni sistem televizije, 39. Britanski otok, 41. Michele Alboreto, 42. Grška črka. V dar knjiga ZTT ! ! ! Za vsako objavljeno fotografijo z našim značilnim krajem in s kratko oznako le-tega boste v dar prejeli lepo knjigo ZTT. (glej stran VII.) Novost v tej številki ! ! ! Poleg križank, kvizov, rebusov in drugih iger smo uvedli tudi posebno novost 1. Kdo je tržaški arhitekt srbskega porekla, ki je zaslovel po vsej Evropi in pripravil postavitev Plečnikove razstave v Ljubljani? □ Blaž Sliškovič □ Boris Podreka □ Braco Mušič 2. Kdo je avtor humoristične povesti Dobri vojak Švejk? □ Jaroslav Hasek □ Franz Kafka □ Jiri Wolker 3. Kdo je režiral film Tootsie? □ Sidney Pollack □ Brian de Palma □ Bob Fosse 4. Priljubljen pop ansambel Aha je doma iz? □ Anglije □ Švedske □ Norveške 5. Pravi priimek italijanskega igralca VValterja Chiarija? □ Chiarugi □ Chiarenza □ Annichiarico 6. Dobitnik lanskega Borštnikovega prstana? □ Polde Bibič □ Ivo Ban □ Zlatko Šugman 7. Naziv kulturnega društva s Padrič? □ Skala □ Slovan □ Gaja 8. Glavno mesto Nove Zelandije? □ Melbourne □ Wellington □ Portsmouth 9. Sedež jugoslovanske avtomobilske industrije »Crvena Zastava«? □ Kraljevo □ Zrenj anin □ Kragujevac 10. Kje so freske z znamenitim mrtvaškim plesom? □ Hrastovlje □ Hruševje □ Prestranek Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno »odlično«. Devet pravilnih odgovorov je »devetica« itd. Pet odgovorov ali manj je seveda ocena - negativna. 1. MARACHE — P. MORPHV (New York, 1.857) S katero potezo črni takoj odloči partijo? 2. P. MORPHV — MAURIAN (New Orleans, 1869) Beli odloči partijo v svojo korist v eni potezi. VODORAVNO — 1. Danes (nem.). 7. Pomilostitev (angl.). 9. Francosko mesto. 10. Igralna karta; kakor (angl.). 11. Italija, Romunija in Luksemburg. 12. Tri (it). 13. Ameriška pevka (Joan). 15. Nekaj zlata. 16. Ob, pri (angl.). 17. Norveška kralja. 19. Ljubiti, rad imeti (nem.). NAVPIČNO — 1. Kartaginski vojskovodja. 2. Arabska področja. 3. Stric (angl.). 4. Caj (angl.). 5. Ono (nem.). 6. Jaz sam, se, si (angl.). 8. Junak džungle. 14. Zahn, tooth (slov.). 18. Lecce. V oklepaju so označene okrajšave nem. (za prevod v nemščino), angl. (za prevod v angleščino) itd. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Atos — grški polotok v Egejskem morju. Cartesius — pravo ime Rene Descartes. Francoski filozof in matematik. Prvi kritični in sistematični mislec novega veka. Euripides — tudi Evripid. Grški tragik iz Aten. Obravnava mitološke motive s sofistično-razsvetljenskega zornega kota. (»Medeja«, »Herakles«, »Elektra«, »Ifigenija« itd.). Giolitti — italijanski politik in večkratni ministrski predsednik (Giovanni, 1842-1928). Kirgizi — tjurksko ljudstvo v srednji Aziji; večinoma se ukvarja z živinorejo. Magenta — občina v Lombardiji (Milan). Prizorišče zmage Franko-Piemont-cev nad Avstrijci (1859). Mari — trgovsko središče v oazi Mari. Turkmenska SSR; tekstilna, živilska industrija. Nikniti — tudi prikliti, izrasli ali ponikniti, izginiti. Pan — v grški mitologiji pastirski bog, upodabljan s kozjimi nogami in z napol živalskim obrazom ali s kozjimi rogovi. Pluta — probkovina. Večinoma rjavo, na površini ležeče zaščitno tkivo rastlinske skorje na vejah, deblih, koreninah in gomoljih. Polanec — dolgoletni košarkar ljubljanske Olimpije (Pavle). Tintoretto — pravo ime Jacopo Robusti (1518-1594); italijanski slikar. Vizio-narni, skrivnost svetlobe upodabljajoči manieristični mojster, tabelne in stenske slike v Benetkah. Tokaj — mesto na Madžarskem, ob Tisi, vinogradništvo (»tokajec«). REBUS 5,5 KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI l/ tej številki so sodelovali: Igor GANCI A NI, Duško JELINČIČ, Marjan KEMPERLE, Mario MAGAJNA, Tom MARC, Ivan ŠKABAR. Ilustrator: Barbara BONETA. 1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 - 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 VODORAVNO: 1. Naš mladi športnik in evropski prvak. 13. Dajati čemu večji pomen. 23. Po vrednosti enaki drugim. 24. Kultivirati. 26. Paziti 27. Z majhnimi skoki se premikati. 29. Splošna smer, nagibanje razvoja. 31. Španija, Romunija, Italija. 32. Alphouse Daudet. 33. Pavla Rovan. 35. Sondrio. 37. Hrvaško osebno ime. 38. Robert Hooke. 39. Opis popotovanja. 43. Rudnina. 47. Moško ime. 48. Prikliti, izrasti. 50. Gospodarstvo. 52. Ivan Nabi. 53. Desni pritok Pada. 54. Pokrajina v jž. delu Saudove Arabije. 55. Žareti. 56. Odmori, presledki, deli poti. 58. Iz torte. 60. Osrednji prostor rimske hiše. 62. S točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo. 64. Palačinka iz jajčnega testa. 66. Tedenska tribuna. 67. Sovjetsko vojno letalo. 68. Načrtna dejavnost za dosego določenih ciljev v državi. 70. Angleško pivo. 71. Mesto in upravno središče v Asturiji (Španija). 72. Očka. 73. So Pirančani in Puljčani. 75. Ime film. igralca De Niro. 78. Oton Župančič. 79. Odvzeti orožje. 82. Kilovolt. 84. Jugoslovanski nogometni reprezentant. 88. Rezultati. 89. Prikazovanje idiličnega. 92. Nogometno društvo v Bergamu. 94. Pol kure. 95. Spodnji del soda. 97. Narediti kaj, da je mogoče. 99. Žensko osebno ime. 100. Novi Sad. 102. So podvrženi poapnenju žil. 103. Zmučeni od dela. NAVPIČNO: 1. Zemeljski predel z ZDA in s Kanado. 2. Se ne držijo reda. 3. Trgovsko središče v Turkmenski SSR. 4. Čutilo za zaznavanje zunanjega sveta. 5. Opremljati s kovinskim delom. 6. Glagol izdajalca. 7. Žužkojed, ki rije v zemlji. 8. Sosedi brez soglasnikov. 9. Rene Descartes. 10. Ne jaz, ne ti. 11. Jadranski otok. 12. Ameriška obveščevalna služba. 13. Razbiti. 14. Ribji brez samoglasnikov. 15. Obdobje. 16. Gorovje na Slovaškem. 17. Križi na koncu. 18. Kemijski simbol za renij. 19. Del avtomobila. 20. Delno varati. 21. Poskus umora politične osebnosti. 22. Italijanski slikar (Jacopo Robusti). 25. Zveza komunistov Slovenije. 28. Bolnišnica in hkrati učna baza za zdravnike. 30. Podiranje, razstavljanje. 33. Spremeniti, preoblikovati. 34. Leteče telo z reaktivnim pogonom. 36. Pogrešan... v Far Westu. 39. Napis na Kristusovem križu. 40. Nikalnica. 41. Vrhovno papeško sodišče. 42. Ameriško moško ime. 44. Polomija na koncu. 45. Najaviti. 46. Reka. 49. Ljudstvo v srednji Aziji. 51. Enota za dolžino. 53. Glas trobente. 55. Mesto pri Bariju. 57. Arabska področja. 59. Ime Pestnerja. 61. Dan po polnoči. 62. Pripravljeno na majhni količini vroče maščobe. 63. Ime film. igralca Pacina. 65. Dvanajstmesečna. 69. Latinski predlog (za). 71. Eden in drugi. 74. Sojenja, sodni procesi. 76. Delajo s plugom. 77. Jugoslovanska denarna enota. 80. Nebesna modrina. 81. Malik. 82. Kemijski element iz skupine haloge-nov. 83. Pristaniško mesto v Španiji. 85. Ime sov. nogometaša Blohina. 86. Je nataknjena na trnku. 87. Srbska in slovenska črka. 90. Pred priimkom. 91. Corner pri nogometu. 93. Tuje žensko ime. 95. Daneu Ivo. 96. Kemijski simbol za osmij. 98. Immanel Kant. 101. Italijanska pritrdilnica. 2 ČRKI: JE, KI, OS, RJ, RT 3 ČRKE: ASI, EOL, EVA, IKE, KOR, PRO, RJA, TON 4 ČRKE: KILE 5 ČRK: ENAČI, ETERA, KALUP, LAKAJ, OLIKA, VROČE 6 ČRK* KOTLET, USTAVA Vstaviti besede (vodoravno in navpično) na osnovi dolžine. V stolpcih, označenih s puščicami, slovenski pregovor. VODORAVNO - 1. Član Commonweal-tha. 8. Ime slov. smučarja Petroviča. 9. Pogonski stroj. 11. Španija in ZRN. 13. Moč. 14. Glas trobente. 16. Naša občina v Bregu. 19. Veznik. 20. Nadaljevanje pregovo- NAVPIČNO — Začetek pregovora. 2. Ime pevca Stewarta. 3. Immanuel Kant. 4. Anton Mahnič. 5. Del obraza. 6. Učitelj etike. 7. Vas v repenski občini. 10. Ni kriva. 12. Seč. 14. Pod. 15. Ljubk. žensko ime. 17. Pijača starih Slovanov. 18. Vaja v sredi. 19. It. spolnik. 1 2 3 4 5 6 7 8 ■ 9 10 11 ■ 12 ■ 13 ■ 14 15 ■ ■ 16 17 18 ■ 19 20 V mastno obkroženih poljih boste dobili domači pregovor. 1 2 4 5 1 3 2 3 4 5 1. Slovenski košarkar (Pavle). 2. So Rusi in Čehi. 3. Vzpetina južno od Beograda 4. Letopisec. 5. Polna pen. ANAGRAM ANAGRAM Naš pesnik Kraj v Sloveniji VAMOS KROKAR PREKO (šč/ DENAR E N A R _____D______ _____E______ JLAJIAA ______A_____ 1 I IrI M 1 1 1 1 |d| __________E_ __________U_ __________ 1d1e1n|a1r| Spodnje besede vstaviti v tri zgornje like AKUTI - ARENE - ANICA ENAKE - ELENA - ENAKI MARIA NAPAD - NAKUP PELIN REPIČ SEDEM ANAGRAMI Ženska imena ARNO , AZIL _________ DEKA _______________ GOLA _______________ SIRI _________ *II m «tj|| s “I UlteBE Sestavih LA KO VODJA MOŠTEV LETOVIŠČE PRI REKI IMAJO KRATKE NOGE SLOVESNA PESEM LESENI POKRITI HODNIKI AMERIŠKO VOJAŠKO VOZILO ANTON NOVAČAN NAUK O OKOLJU AGRESIVEN ZAZNA- VANJA GRŠKA POKRAJINA DOSEGATI... SADOVE TRDEGA SNEG V ©KROGLASTI OBLIKI DELA MEDOVINA DEL ETIKETE BISMUT DELI TONA DNEVA BOG GOZDOV PIJAČA RADIJ UPANJA S TEINOM KARLOVAC KUTINA Z ENAKO DOLGIMA KRAKOMA FOTO: M. Magajna ITALIJA TIPALNICA PRI ŽUŽELKAH REBUS 6,2,7 REBUS 8,6 P, BB REBUS 8,5 BB VODORAVNO — 1. Prebivalec slovenskega mesta (0); 2. Lončena piščal ovalne oblike - Radij (1); 3. Pasja pasma - Španija, Belgija -Anton Podbevšek (2); 4. Doba, vek - Sinček (2); 5. Riko Debenjak -Reka skozi Firence (3); 6. Izumitelj relativnostne teorije (1); 7. Adolf Kdster - Član (4); 8. Francoski nogometni as (Michel) (2); 9. It. politik (Giovanni) (1); 10. Mnogobožci - Premikati se (1). NAVPIČNO — 1. Po sodobnem okusu - Giovanni Pascoli (1); 2. Soz-voki - Ime papežev (1); 3. Mehiški košarkar (Manuel) - Naročilo (1); 4. Žensko rusko ime - Tonska lestvica (2); 5. Bratko Ivan - Asti - Vmesna stena (3); 6. Povzročiti, da postane kdo nesrečen (0); 7. Judovski verski učitelji - Nikola Tesla (2); 8. It. nikalnica - Rimski tri (3); 9. Destilat iz riževega slada (4); 10. Prognozirati (0). V oklepaju je označeno število črnih polj v posameznih vrstah. ANAGRAM Naš športnik RISBO VZETI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Od 1 do 49 SREDI POTI OSTRIŽEN... NA CISTO SO LAHKO LOVSKI ALI ELEMENTARNI SVETA GORA LOPA ZA Križkru AVTOMOBILE je naš SKALA DEDNO NAJEMNI- STVO POSESTVA VODJA VIKINGOV AMERIŠKO IME RANO- CELNIK ŽVEPLO REBUS Tržaška četrt (5) VODORAVNO — 1. Rene Descartes. 8. Probkovina. 9. Luciano Sušanj. 11. Starost v sredi. 12. Osmij. 13. Španska nac. organizacija. 15. Am. moško ime. 16. Nasutje in utrjevanje pasa zemljišča. 17. Liho število. 18. Prešernova pesem 19. Anton Trstenjak. 20. Moško osebno ime. 22. Kosovel Srečko. 23. Športne obleke. 25. Osvoboditi. NAVPIČNO — 1. It. pevec (Adriano). 2. Radko Polič. 3. Pod. 4. Grški tragik iz Aten. 5. Okrogla številka. 6. Italija, Avstrija. 7. Načrtni. 10. Nasprotno od cilja. 12. Velikan. 14. Visoke igralne karte. 15. Četrti rimski kralj. 20. Makedonsko kolo. 21. Konica. 23. Doktor. 24. Rimski 2. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Krzneni plašč »Dragi, sanjala sem, da si mi kupil prelep krzneni plašč. Se sedaj se vidim v njem, kako mi je lepo pristajal...Prosim, ljubi, ne uniči mi teh sanj...« »Saj jih ne mislim, draga. Kar obrni se in spi dalje!« Bodeča žica Kaj se zgodi, če križamo ježa z modrasom? Bodeča žica! Kapucin Menih zvoni pred nebeškimi vrati. »Kdo je?« »Kapucin!« »Nihče ga ni naročil!« Kosilo Umre trden komunist in gre v nebesa. Sveti Peter ga vpraša: »Ti, kateri blok nebes pa si izbereš, vzhodni ali zahodni?« »Vzhodni, seveda!«, je bil odgovor. »V redu, na kosilo pa boš moral v zahodnega.« »In zakaj?« »Ker za enega samega že ne bomo kuhali!« ' Med arheologi »Veš, našli smo babilonske smešnice, stare tri tisoč let!« »Ali so dobre?« »Kje pa, samo stari vici.« Ekologist Po cesti koraka ves razcapan možakar - ekologist. Dohiti mlado gospodično in ji reče: »Gospodična, jaz resnično ne vem, kaj bi storil. Sem ekologist in sem zato tudi v velikem dvomu: če se umijem, okužim vodo, če se ne umijem, okužim pa zrak.« Ljudožerci »Veste, kaj jedo ljudožerci?« »Kakšno vprašanje, ljudi vendar!« »Točno! In na veliki petek, ko se ne sme jesti mesa?« »Takrat pa potapljače!« Denarja premalo »Vi, ki ste oženjeni, bi mi lahko svetovali...« »Kaj bi radi?« »Nameravam se oženiti, toda ne vem, če bom lahko izhajal. Zaslužim...« »Lahko zaslužite, kolikor hočete, pa bo vedno premalo.« Po naših vaseh je veliko lepih in zgodovinsko zanimivih arhitektonskih objektov in tako na Krasu kot v Bregu. Tega se domačini, žal, ne zavedajo in zato gre včasih kak tak objekt po zlu. V Dolini in sicer »Na k'luži« je krasen vodnjak, ki pravzaprav niti ni tako star, zgradili so ga pred 153 leti, ko so postavili zraven tudi pil, na katerem je vklesana letnica 1834. Kar sto in sto let prej, ko je bila vas na M'ganjevcu, to se pravi na bregu, ki ni bil primeren ne za njivo oziroma vinograd, pa tudi za senožet, so takratni prebivalci sklenili prenesti vas, to se pravi domove v dolino. V tem kraju je bila zemlja rodovitna in tudi vode ni manjkalo, saj je bilo več studencev. Na kraju, ki ga sedaj poznamo po imenu »Pri študentu«, domačini pravijo »Na k'luži«. Tu so nekoč ženske prale perilo. V ta namen sta bili tu dve koriti za napajanje živine in voda je služila tudi za domačo rabo. (M. Magajna) Kot smo zapisali na naslovni strani, boste za vsako objavljeno sliko v eni izmed naših prihodnjih številk prejeli v dar knjigo ZTT. Fotografije naj bodo po možnosti črno — bele in naj bodo opremljene s krajšim tekstom vsebine na sliki. Fotografij (četudi neobjavljenih) ne bomo vračali. Prispevke pošljite na naslov: PRIMORSKI DNEVNIK. Križkraž, Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST (ITALIJA) NASLOVNA STRAN KRIŽANKA: 1. DOBERDOB; 9. Apolon; 10. rmi; 12. Tokaj; 13. Paul; 14. uran; 15. vitli; 16. mel; 17. vleka; 18. Mladost; 20. Ontario; 27. laiki; 28. ta; 29. Jemen; 30. nasesti; 33. Virem 34. polenta; 35. Just; 37. Aman; 38. pomesti; 39. mački; 40. bas; 41. Magen-ta; 42. parnik; 43. Atalanta; 44. pinca. STRAN II. KVIZI: 1. Boris Podreka; 2. Jaroslav Hašek; 3. Sidney Pollack; 4. Norveške; 5. Annichiarico; 6. Zlatko Šugman; 7. Slovan; 8. Wellington; 9. Kragujevac; 10. Hrastovlje. ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. Sg3; 2. Dg6 Sde2 mat; 2. problem: 1. Lb5, črni se preda. REBUS: sod-NI, OD-lok = SODNI ODLOK KRIŽANKA ZA POLIGLOTE I. Heute; 7. amnesty; 9. Nica; 10. as; II. JRL; 12. tre; 13. Baez; 15. zl; 16. at; 17. Olaf; 19. lieben. STRAN 3 KRIŽANKA. 1. Samo Kokorovec; 13. pretiravati; 23. enakovredni; 24. izobraževati; 26. varovati; 27. skakljati; 29. trend; 31. ERI; 32. A.D.; 33. P.R.; 35.-SO; 37. Ante; 38. R.H.; 39. itine- rarij; 43. mineral; 47. Tom; 48. nikni-ti; 50. ekonomija; 52. I.N.; 53. Taro; 54. Asir; 55. tleti; 56. etape; 58. torten; 60. atrij; 62. pretakati; 64. omleta; 66. TT; 67. Mig; 68. Uprava; 70. Ale; 71. Oviedo; 72. ata; 73. Istrani; 75. Robert; 78. O.Ž.; 79. razorožiti; 82. kV; 84. Radanovič; 88. izidi; 89. idilika; 92. Atalanta; 94. kU; 95. dno; 97. omogočiti; 99. Eda; 100. NS; 102. arteriosklerotiki; 103. zgarani. STRAN 4 LINOTIPIJA. VODORAVNO. Eva -vroče - os - kotlet - lakoj - Ike - kile - kor - rj - ustava - je - pro - asi -enači. PREGOVOR = Vsak je svoje sreče kovač. DOMAČI PREGOVOR VODORAVNO. 1. Britanec; 8. Rok; 9. motor; 11. ED; 13. sila; 14. tra; 16. Dolina; 19. in. PREGOVOR: Brez dela ni jela. MAGIČNI LIK 1. Polanec; 2. Slovani; 3. Avala; 4. analist; 5. penasta. ANAGRAMI VAMOS KROKAR = Marko Kravos. PREKO = Koper. ŽENSKA IMENA: ARNO = NORA; AZIL = LIZA; DEKA = EDKA; GOLA = OLGA; SIRI = IRIS. TRIS 1. LIK: DENAR — ENAKE — NAKUP — AKUTI — REPIČ 2. LIK: SEDEM — ELENA — DENAR -ENAKI — MARIA 3. LIK: NAPAD — ARENE — PELIN — ANICA — DENAR STRAN 5 KRIŽANKA Ekologija - napadalen - opažanje -žeti - kepa - eti - Bi - T - čaj - R - upi - enakokrak - I -antena. NA SLIKAH: Senožeče; Mi- ITALIJANSKA KRIŽANKA 1. Mariborčan; 2. okarina - Ra; 3. doga - E.B. - A.P.; 4. era - - sinko; 5. R.D. - - Arno - v; 6. Einstein - e; 7. n. - A,K. - č - - ud; 8. - Platini - a; 9. Giolitti -1; 10. pogani - iti. REBUSI ME — Nica jeza Pad — LA = MENICA JE ZAPADLA Grad — B — ena St — roka = GRADBENA STROKA Kita — JS — kad rama = KITAJSKA DRAMA ANAGRAM RISBO VZETI = Boris Vitez STRAN 6 KRIŽANKA 1. klobuk; 6. roka; 7. AP; 8. nos; 9. vaza; 11. Atene; 13. aleja. SLIKOVNA KRIŽANKA Alma - P - R.R. — opat — Liz — B.K. — ot — Port — naboji — garaža — kolonat — Erik — Jo — ranar — S. NA SLIKI: Bojan Križaj. REBUS Roj — AN = ROJAN STRAN 7 KRIŽANKA 1. Cartesius; 8. pluta; 9. L.S.; 11. aro; 12. Os; 13. ETA; 15. Art; 16. nasipanje; 17. tri; 18. A.T.; 20. Odo; 22. K.S.; 23. dresi; 25. oprostiti. ZADNJA STRAN SLIKOVNA KRIŽANKA Bazovica - neroden - anoda - E -kila - A.M. - Aco - sto - Salvatore -Imola - omara - genij - Ra - kasa -Pasinati - O - oz - tribune - otok -lola - terasa - Ivo - nirvana - V.M. -aks - I.G. - Mata - matador - Igor - A -Er - Radgona - lakota - R - nod -I.T. - MS - Osimo - jota - pogojen -Ali - karavana. NA SLIKAH: Bazovica, Maradona. OPOMBA: pri križankah so rešitve označene le vodoravno. 10.25 Maša 12.20 Ekološka oddaja: Linea verde 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Vesti in igre: Fortunissima 14.00 Film: Le spose di Dracula {srh., VB 1960, r. Terence Fisher, i. Peter Cushing, Freda Jackson) 15.25 Nanizanka: Robin Flood 16.20 Risanka: Kwicky Koala show 16.55 Variete: Come Aliče (nastopili bodo Blanca Del Rey, Pippo Franco, Wanda Osiris, Luciana Savignano, Carlo Verdone) 18.10 TV film: Bravos (vestern, r. Ted Post, i. George Peppard, Pernell Roberts, Belinda Montgomery) 19.50 Vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Tenera e la notte (F. S. Fitzgerald, scenografija Dennis Potter, r. Robert Knights, i. Peter Strauss, Mary Steenbur-gen) 22.20 Glasbena oddaja: Hit-Parade 23.10 Športna nedelja 23.40 Literarna nagrada Viareggio 0.25 Dnevnik - zadnje vesti 11.00 Nan.: La mia terra tra i boschi 11.25 Komični filmi: Un momento di debolezza (i. Andy Clyde) 11.45 Film: Mr. Moto gioca d'azzardo (krim., VB 1938, r. James Tinling, i. Peter Lorre, Keye Luke) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport • 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Nanizanka: L'asso della manica 15.10 Športni prenos: avtomobilizem F.l - Velika nagrada Anglije (prenos iz Silverstona) 17.15 Film: Supercolpo dei 5 doberman d'oro (kom., ZDA 1976, r. Byron Ross, i. Fred Astaire, James Franciscus, Barbara Eden) 18.40 Nanizanka: Perry Mason 19.40 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Variete: Bella d'estate 22.00 Nad.: Shaka Zulu (3. del) 22.50 Dnevnik 23.05 Oddaja o protestantizmu 23.30 Glasbena oddaja: Jazz danes -Srečanje z kvartetom Elvina Jonesa 12.55 Športni prenosi: Univerziada '87 (prenos iz Zagreba), veslanje -mednarodni turnir moški (prenos iz Luzerna), kolesarstvo -Tour de France (etapa Brive-La Gaillarde-Bordeaux), jahanje -XVIII državni natečaj (prenos iz Fiuggija) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Koncert na trgu: Dvorak - Requ-iem op. 89 za soliste, zbor in orkester (dir. Woldemar Nelsson, Orkester Festivala v Spoletu in zbor The Westerly Chorus, neposredni prenos iz Spoleta) 20.40 Dokumentarna oddaja: Dogodki - Spoleto 30 let Festivala dveh svetov 21.30 Dnevnik 21.45 Dokumentarna oddaja: Vojaki -Zgodbe o ljudeh v vojni 22.30 Športna oddaja: Domenica gol 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.15 TV Film: II viaggio della May-flower (r. George Schaefer, i. Anthony Hopkins, Richard Crenna, Trish Van Devere) RTV Ljubljana_______________ 9.50 Poročila 9.55 Otroška matineja: Živ žav -Smrkci (risanka) 10.50 Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 10. dela) 11.20 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poklici v kmetijstvu: Sin, za kmeta se boš šolal 13.20 Poročila 14.50 Nadaljevanka: Paganini (2. del sovjetsko-bolgarskega biografskega filma o it. virtuozu) 16.00 Film: Rensko zlato (ZRN 1977, r. Nichlaus Schilling, i. Riidiger Kirschstein, Gunther Malzacher) 17.25 Poročila 17.30 Univerziada 87: plavanje 19.00 Danes. Kino 19.10 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik 20.00 Nadaljevanka: Tretje obdobje (R. Bogdanovski, 3. del) 20.55 Zabavna oddaja: Poletna noč na temo vojvodinskih trubadurjev, nato Zdravo TV Koper 17.00 Otroški spored: risanke 17.30 Univerziada: plavanje (neposredni prenos) 19.00 Ameriški football: Super Bowl 20.30 Univerziada: gimnastika (neposredni prenos) 23.00 Univerziada: pregled in povzetki 23.30 Avtomobilizem: formula 1 (prenos iz Silverstona) Brazilec Nelson Plquet lani na williamsu | CANALE 5 8.20 Jutranja telovadba 8.30 Nanizanki: La grande vallata, 9.20 Aliče, 9.50 Mississippi, 10.50 Flo 11.15 Film: La luna e sei soldi (biog., ZDA 1943, r. Albert Lewin, i. George Sanders) 12.55 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Dove vai sono guai (kom., ZDA 1963, r. Frank Tashin, i. Jer-ry Lewis, Jill St. John) 15.45 Film: Quel fenomeno di mio figlio (kom., ZDA 1951, r. Hal Wal-ker, i. Dean Martin, Jerry Lewis) 17.30 Nanizanke: Fifty Fifty, 18.30 Trauma center, 19.30 Love Boat 20.30 Nadaljevanka: Radiči (i. Levar Burton, Ren Woods, Ben Vereen, Harry Rhodes) 22.30 Informat. oddaja: Skrivnostna Italija 23.15 Nanizanki: Gavilan, 0.15 Scheriffo a New York [ ^ RETEOUATTRO 8.00 Nabožna rubrika 8.30 Nanizanka: Gunsmo-ke 9.15 Film: Cingue ore in contanti (kom., It.-VB 1961, r. Mario Zampi) 10.45 Nanizanka: Giorno pergiorno 11.15 Aktualna oddaja: Parlamente in 12.10 Nanizanka: Cassie & Go 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters 14.30 Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno, 16.45 Daniel Boone, 17.45 Sembra facile, 18.15 Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York, 20.30 Matt Houston, 21.30 Cover up 22.30 Nadaljevanka: Peyton Plače (i. Mia Farrow, Ryan 0'Neal, Barbara Parkins,) 23.30 Nanizanki: Mod Squ-ad 0.30 Nanizanka: Le sorelle Snoop fj> ITALIA1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II planeta delle 1000 avventure, Dungeons and Dra-gons, Tarzan 10.00 Nanizanka: Riptide 11.00 Šport ZDA 12.00 Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari 13.00 Rubrika: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 16.00 Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Manimal 18.00 Nanizanka: Automan 19.00 Risanke: Littlest, Hazard, Droids Adventu-res, Snorky 20.30 Variete: Che piacere averti qui 22.50 Boksanjer Richardson-Damiani 23.50 Nanizanki: Samurai, 1.15 Hardcastle & Mc Cormick grogi) TELEPADOVA 12.00 Rubrika o trgovini in turizmu 12.30 Rubrika o prehrani 13.00 Redakcijska rubrika 14.00 Tedenska rubrika: Magnetoterapij a 15.00 Nadaljevanka: Capita-ni e re 15.30 Nanizanka 16.30 Risanke 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso 20.30 Film: Crazy Runners (kom., ZDA 1981, r. John Schlesinger, i. Beau Bridges) 22.30 Aktualna oddaja: Pri-mo piano 23.00 Nanizanka: Spy Force 24.00 Nočni film: Richiamo del Sud (dram., ZDA 1974, r. James Goldsto-ne, i. Patricia Neal, Ed Flanders) ft TELEFRIULI 11.00 Sejem: Da ali ne 12.00 Nan.: The Bold Ones 13.00 Film: Follie d'inverno (kom., ZDA 1936, i. Fred Astaire, Ginger Rogers) 15.00 Glasbena oddaj: Musič box 18.00 Nanizanke: Scaco matto, 19.00 Brothers & Sisters, 19.30 La mia piccola Margie 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nanizanka: Big Foot e il ragazzo selvaggio 21.00 Športna oddaja 21.30 Nadaljevanka: Cavalli selvaggi 24.00 Informativna oddaja: Newsdalmondo 1 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled zamejskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Rdeči lev (2.del); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Radio oddih (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.10- 19.00 Naša nedelja z glasbo in besedo; 14.00 Na počitnice! (pon.); 15.00 Na obisku (ponovitev); 16.00 S prireditve Glas harmonike, ki jo je kulturno društvo Fran Venturini organiziralo 1. maja letos pri Domju, igrajo: Tiberio Maver, Mirko Maver, Marjan Spetič, Albin Hrvatič, Zoran Lupine, Mitja Kapš in Valerij Jakomin. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedejska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori - posnetek s koncerta zbora iz Brezovice in zbora Ge-mutlichkeit iz VViesbadna; 18.00 Humoreska: Sanjski poklici; 18.25 Iz komičnih oper; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20- 24.00 Glasba; 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Otvoritev; 10.10 Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, na današnji dan, Servis, reportaže in intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Marika in Drejče; 14.30 Poročila; 14.35 Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin); 15.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 19.00 zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Devnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.40 Sum-mers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vasi; 9.00 Vseradio (napoved programov); 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska po- evka; 15.00 Dance parade; 16.00 Glas-ene aktualnosti; 17.33 Made in JU; 18.10 Vandranje po starih uličicah; 18.45 High power; 19.00 Summers ago; 19.30 Šport; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 9.00, 12.00, 15.00, 18.00, 21.00 Poročanje z Univerziade; vmes glasba. Prihodnji teden bodo poleg poročanja z Univerziade tudi neposredni prenosi. 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Portomatto (1. del) 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: La violenza - guinto petere (dram., It. 1971, r. Florestano Vancini, i. Enrico M. Salerno) 15.40 Posebna oddaja iz parlamenta 16.10 Risanka: Marco 16.30 Risanke: Disneyev svet 17.25 Mladinska oddaja: Gosi per gio- co 18.30 Portomatto (2. del) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Rocco e i suoi fratelli (dram.. It. 1960, r. Luchino Vis-conti, i. Alain Delon, Renato Sal-vatori, Annie Girardot) 23.20 Dnevnik 22.30 Glasbena oddaja: Poletni rock -Eurythmics 23.45 Šport: atletika - mednarodni miting (prenos iz Nice), kolesarstvo - svetovno prvenstvo jr. (prenos iz Bergama) 0.30 Dnevnik, iz parlamenta, vreme C RAI 2 1 11.55 Komični filmi: La partita di baseball (i. Andy Clyde) 12.10 Nan.: Due ragazzi e una chitarra 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - šport 13.30 Nanizanka: Saranno famosi 14.20 Zabavna oddaja: Arcobaleno - Poletne igre, magije in ljudje, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka I figli delLispettore 16.30 Film: II prezzo della gloria (dram., It. 1955, r. Antonio Musu, i. Gabriele Ferzetti) 18.05 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.25 Dnevnik. Šport 18.40 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.30 Turist, rubr.: Sereno variabile 22.30 Dnevnik 22.45 Nan.: Poliziotti alle Hawaii 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.55 Nočni film: I ragazzi della 56a Strada (dram., ZDA 1982, r. Francis Ford Coppola, i. Matt Dillon, Diana Lane, Thomas Howell) RAI 3________________ j 14.00 Umetnostno drsanje (prenos iz Pescare) 15.00 Šport: Beach Volley (prenos iz Falconare) 15.20 Jahanje: mednarodni natečaj (prenos iz Predazza) 15.45 Plavanje: trofeja Morena (prenos iz Genove) 16.10 Kolesarstvo: Tour de France, etapa Bayonne-Pau (neposredni prenos iz Francije) 17.50 Univerziada (prenos iz Zagreba) 19.00 Dnevnik in vreme 19.20 Deželne vesti 19.30 2. evropski natečaj za mlade plesalce (prenos iz gledališča Roco-co v Schwetzingenu) 20.00 Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in prihodnost 20.30 Nanizanka: I professionals 21.30 Dnevnik 21.45 Športna oddaja: Campioni - nogomet Milan-Ajax iz leta 1969 23,55 Dokumentarec: Planetarij 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dnevnik - deželne vesti j RTV Ljubljana______________ 16.05 Poročila 16.10 Šola tenisa 16.20 Radovedni Taček: Kamen (po scenariju Eveline Umek, i. Nace Simončič in Marko Okorn, rež. Boštjan Korbar, pesmica Neže Maurer) 16.35 Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Steklenica iz tisoč in ene noči (2. oddaja) 16.40 Sedem stopnic do glasbe: Plašček za Barbaro 17.00 Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos) 19.00 Risanka 19.26 Vreme in dnevnik 20.00 Nadaljevanka: Čigav otok (po istoimenskem romanu Colina Ducka in Martna Thomasa, r. lan Barry, i. Angela Punch-McGregor, Drew Forstythe, Peter Curtin, 2. del) 21.00 Aktualno 21.40 Dnevnik 21.55 Zabavna oddaja: Poletna noč, nato Univerziada 87 - pregled dogodkov in povzetki (jP) TV Koper 15.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: TRST — Z občinskega sveta TRST —- Zeleni o Slovencih GORICA — Ob zaključku poletnega centra, razgovor z ravnateljem Ed-mundom Košuto (pripravil Marko Marinčič) TRST — Razstava del arhitekta Gustava Poiutzera Finalija 17.00 Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos) 19.00 Univerziada 87: atletika (neposredni prenos( 20.00 TVD Stičišče 20.30 Univerziada: košarka 22.00 Univerziada: vsakodnevni pregled in povzetki 23.00 TVD Vsedanes 23.15 Nanizanka: Hazell i H CANALE 5 8.30 Jutranja telovadba 8.40 Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče, 10.00 Aspettando il do-mani, 10.30 General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant, 12.30 Bonanza 13.30 Nadaljev.: Sentieri 14.30 Film: Il cardinale Lam-bertini (biog., It. 1954, r. Giorgio Pastina, i. Gino Červi, Nadia Grey, Arnolde Foa) 16.30 Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat 20.30 Film: Don Camillo e 1'-onorevole Peppone (kom., It. 1955, r. Car-mine Gallone, i. Fer-nandel, Gino Cervi, Leda Gloria) 22.30 Nanizanka: Attenti a guei due 23.30 Šport: golf 0,30 Nanizanka: Sceriffo a New York 1^^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La squad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Goldie Gold, Masters 14.30 Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo 16.15 Nan.: I giorni di Brian 17.00 Dokumentarec: Qua-derni della natura 17.30 Nanizanke: Il santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York 20.30 Film: Angelica alla corte del re (pust., Fr. 1964, r. B. Borderie, i. Michele Mercier, Claude Giraud, Jean Luis Trintignant) 22.25 Nanizanke: Peyton Plače, 23.25 Mod Squ-ad, 0.25 Le sorelle Sno-op ITALIA 1_________ 8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: Nessuno mi puo giudicare (glas., It. 1966, r. Ettore M. Fiz-zarotti, i. Laura Efriki-an, Fabrizio Moroni) 11.00 Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcastle and McCormick 14.00 Zabavna oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid 18.00 Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips 20.00 Risanka: Pollyanna 20.30 Nadaljevanka: Alla conguista del West 22.15 Variete: Maratona del Lupo (1. del) 23.55 Film: I viemi di časa (kom., ZDA 1982, r. J.G. Avildsen, i. John Be-lushi, Kathryn Walker) 1.45 Maratona del Lupo (Zdel) g[D][°M TELEPADOVA 13.00 Risanki: Godam - Co-nan 14.00 Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone 16.30 Risanke 19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso 20.30 Film: Operazione ter-zo uomo (krim., A 1965, r. A. Weidenmann, i. Pierre Brice, Paola Pitagora) 22.30 Šport: Catch 23.30 Nanizanka: California Fe v er 0.30 Film: La lunga notte di Louise (kom., Fr. 1972, r. Philippe De Broca, i. Jeanne Moureau) PE TELEFRIULI 13.00 Nad.: Che fare? 15.00 Nanizanka: Brothers & Sisters 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.30 Variete: Tastomatto 19.00 Dnevnik 20.00 Dnevnik v nemščini ' 20.30 Nadaljevanka: Rac-conti di mare 22.00 Nanizanka: Big foot e il ragazzo selvaggio 22.30 Dnevnik 23.30 Zdravniška rubrika: Trentare 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo [j|£ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.00 Športna rubrika 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarna srečanja; 8.35 Glasbeni mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Ali jih poznaš?, Okno v živalski svet; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert RAI iz Milana; 11.50 Mozaik; 12.00 Zapiski s poti; 13.20 Revija Corovivo; 13.35 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; Srečanje z novo pesmico; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo...; 12.10 Pod domačo marelo;; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zab-vna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz produkcije studia 26; 20.10 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi v Gorici; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30-24.00 Zimzelene melodije; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 7.20 Minuta za zdravje; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni prispevek; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.40 Reportaže, intervjuji; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 18.00 Športni pregled . RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.07 Koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 18.00 Pulj klice Koper; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 17.00 Glasb; 18.30 Športni komentar; 20.30 Val mladih; 9.00, 12.00, 15.00, 18.00, 21.00 Poročanje z Univerziade; vmes glasba. Prihodnji teden bodo z Univerziade tudi neposredni prenosi. Vode je v zajetjih dovolj - težave so zaradi prekomerne porabe v omrežju Prvi ukrepi na omrežju CAF O Pričenja se teden v znamenju pevske revije C. A. Seghizzi Jutri začetek posvetovanja, tekmovanje v četrtek Težave v oskrbi z vodo v poletnih mesecih niso novost. Tudi letos ne bo, kot kaže, izjema. Prve težave, oziroma motnje v dobavi vode so se na Goriškem pokazale v začetku tedna. Primerni ukrepi tehnikov vodovodnih podjetij, še bolj pa dež v četrtek dopoldne, je stanje začasno omilil. Z nadaljevanjem suhega in vročega obdobja pa se bodo težave bržkone spet ponovile že v nekaj dneh. V začetku tedna je primanjkovalo vode v višjih nadstropjih, ponekod na območju Gorice, so nam povedali v ravnateljstvu občinskih podjetij. Težave so uspešno premostili s primernimi ukrepi na omrežju. Zaenkrat niso izdali nobenih prepovedi glede omejitve porabe . Zaloge vode na zajetjih zadostujejo, do zdaj niso niti vključili rezervnih črpalk. Težave nastajajo pač zaradi prekomerne porabe v omrežju, ki ima kot posledico zmanjševanje pritiska in zato voda s težavo priteče v višja nadstropja. Tako je stanje na območju goriške občine. Nekaj problemov pa so imeli v teh dneh na omrežju, ki ga upravlja vodovodni konzorcij Cafo s sedežem v Gradišču. Do občasnih prekinitev vode je prišlo te dni pri Sabličih, men- V petek stavka tehnikov KZE Avtonomni sindikat tehnikov in operaterjev v zdravstvu SNATOSS je oklical stavkovno gibanje, ki bo v prihodnjih dneh zajelo zdravstvene službe v okviru Goriške KZE. Zdravstveni tehniki očitajo upravnemu odboru Zdravstvene enote, da ne spoštuje obvez, ki jih je v odnosu do tega skupine zdravstvenih delavcev sprejel že pred petimi leti. Očitki gredo tudi na račun zdravnikov. Tehniki se namreč hudujejo, ker dežurno zdravniško osebje ni vedno pripravljeno na poseganje v sili, tako da si morajo tehniki prevzeti odgovornosti, ki presegajo njihovo pristojnost. Ker ugotavljajo, da upravitelji KZE že leta odlašajo z rešitvijo teh vprašanj, so sklenili, da se bo tehniško osebje na Goriškem vzdržalo dela v petek, 17. t. m. Napovedali so še nadaljne štiri dneve stavke 20., 21., 23. in 24. julija. Zagotovili bodo samo poseganje v nujnih primerih kot določa pravilnik o sindikalni avto-disciplini v zdravstvu. V prihodnjih treh tednih ne bo deloval porodniški oddelek v Tržiču. Ne gre za stavko pač pa za nujna popravila. V tem času bodo bodoče mamice iz tržiškega območja sprejemali v goriški bolnišnici. PRAZNIK DELA IN L’UNITA’ Občinski park v Doberdobu DANES ob 20. uri UMETNOSTNO KOTALKANJE. Nastopajo člani KD Vipava s Peči ob 21. uri PLES z ansamblom Misel K Gastronomski kioski M domače vino da zaradi prekomerne porabe. Ugotovili pa so tudi okvaro na omrežju pri Poljanah. Uprava konzorcija CAFO je prav te dni razposlala članicam obvestilo in priporočilo naj skušajo omejiti prekomerno porabo vode, sicer bodo primorani uvesti omejitve. Nekatere občine so že izdale ukaz o prepovedi uporabe vode iz javnega vodovoda za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in druge namene. Tak ukrep so izdali v Doberdobu, kjer so v prejšnjih letih imeli vrsto neprijetnih izkušenj glede oskrbe z vodo in nameravajo prav zato ukrepati zelo odločno. Tudi v črpališčih na območju konzorcija Cafo imajo zadostne količine vode. Težave se pojavljajo, ker je poraba v omrežju večja od zmogljivosti omrežja samega. Ker smo šele na začetku poletja, je treba računati, da se bodo težave pojavljale tudi v prihodnjih tednih in celo zaostrovale, saj traja po navadi (tudi tu velja upoštevati izkušnje) kritično obdobje do polovice septembra, ali pa še dlje. Zaostrovanju stanja se je mogoče ogniti z upoštevanjem priporočil in z zares gospodarnim ravnanjem z vodo. Nad štirideset nasmejanih in navdušenih otrok, vsaj dvakrat toliko zadovoljnih staršev. Po dveh tednih prijetnega in koristnega bivanja v Slovenskem poletnem središču, je v petek prišel čas slovesa. Otroci, vzgojitelji in animatorji so pripravili ob slovesu pester spored pevskih in glasbenih točk, lutkovno igrico, športne igre, razstavo letalskih in drugih modelov, razstavo ročnih del, ki so jih oblikovali med dvotedenskim bivanjem v dijaškem domu. Starši so si lahko tudi ogledali zbirko fotografij, na katerih so bili zabeležini različni trenutki življenja v domu in si prebrali spise mladih gostov poletnega središča, ki so že napovedali, da bodo čez leto dni Kar precej je novosti v letošnjem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov C. A. Seghizzi. Namesto v septembru je tekmovanje v juliju, v prihodnjih dneh. Koncerti se ne bodo pričeli v četrtek in končali v nedeljo, marveč že v sredo in zaključili v soboto. Sočasno, od ponedeljka dalje, bo v Gorici mednarodni posvet o zborovskem petju. V nedeljo, po zaključku tekmovanja, pa bo v Gorici posvet italijanske vsedržavne zveze pevskih zborov. Najprej o strokovnem posvetu. Ta se-bo pričel že jutri, v ponedeljek, 13. julija, in bo trajal tri dni. V konferenčni dvorani, na razstavišču Espomego, bodo strokovnjaki govorili o pedago-giji in didaktiki glasu ter o bazični vzgoji glasbe. Zbor Seghizzi je posvet tudi letos priredil v sodelovanju s Tržaško univerzo. V torek, 14. julija, ob 21. uri bo v avditoriju izredna prireditev avtorskih pesmi, ki jih je izbral docent DAMS v Bologni, Gino Stefani. Tekmovanje zborov pa se bo vršilo v veliki dvorani UGG. Prvi koncert polifonije bo v sredo, 15. julija, ob 20.30. V četrtek bosta dva koncerta, ob 16. in 20.30. V petek bo koncert ob 16. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem v polifonskem petju bo ob 20.30. V soboto, 18. julija, bodo zbori tekmovali z ljudsko pesmijo ob 9.00 in ob 15.30. Istega dne zvečer ob 20.30, pa bo zaključni koncert z nagrajevanjem. Poleg že omenjenih prireditev, velja opozoriti še na nekaj vzporednih manifestacij. Tako bo v petek, 17. t. m., dopoldne na Goriškem gradu sprejem in predstavitev umetniškega vodstva, spet zelo radi prišli na tako prijetne in koristne počitnice. Tudi letos se je med dvotedenskim bivanjem v središču nabralo dovolj gradiva za oblikovanje priložnostne brošure, ki bo trajen spomin na prijetna doživetja. Lep spomin je tudi majica, ki jo je vsak od gostov prejel in na kateri je vtisnjen letošnji grb središča: veverička, pod njo pa ime vsakega od gostov. Posebej bi kazalo omeniti, da so v središču letos prvič uvedli tečaj modelarstva in da je ta dejavnost takoj pritegnila pozornost lepega števila fantičev, ki so pridno izdelovali letalske modele in jih v petek, na mirenskem letališču tudi preizkusili. Vsi so odlično prestali prvi poskusni polet! mednarodne žirije in predstavnikov zborov. V soboto zvečer bo že tradicionalna družabnost "praznik prijateljstva" za vse udeležence pevske revije, v nedeljo, 19. t. m., pa bo v Gorici zasedanje odbora Združenja pevskih zborov. Na 26. tekmovanju C. A. Seghizzi sodelujejo zbori iz Italije, Sovjetske zveze, Finske, Zvezne republike Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Španije, Jugoslavije, Poljske, Kostarike, Švedske in Češkoslovaške. Občinska seja v Doberdobu V Doberdobu se jutri sestane občinski svet. Seja bo na županstvu s pričetkom ob 15.30. Na dnevnem redu je odobritev nekaj odborovih sklepov, imenovanje članov v gradbeno komisijo in komisijo za sestavo seznamov ljudskih sodnikov, odobritev načrta za občinsko skladišče, poveritev 2. skupine del za preureditev stavbe osnovne šole, spremembe organoikaza osebje in drugo. Seja tudi v Gorici V sredo ob 18.30 se sestane občinski svet v Gorici. K obsežnemu dnevnemu redu je priloženih kar 11 resolucij (9 KPI, ena SSk, ena KD, PSDI.PRI, PLI, PSI), ki so jih svetovalci vložili ob proračunski razpravi. V nekaterih resolucijah je govor tudi o prizadevanjih za zaščito slovenske manjšine. Pa še na drugo novost velja opozoriti: Otroci središča so v samo nekaj dneh pripravili lutkovno igrico Palček piskalček. Pripravili v pravem smislu besede, saj so izdelali lutke (pomagal in svetoval jim je Dedek Saša), naštudirali besedilo , oblikovali sceno in celoten potek igrice, ki jo je nalašč zanje napisal Janez Bitenc in ki je tudi sodeloval na petkovi predstavitvi. Vzgojiteljem, animatorjem, staršem in otrokom se je ob koncu zahvalil ravnatelj Edmund Košuta ter jim izrekel nasvidenje čez leto dni. Do 27. septembra prijave tujcev Goriška prefektura obvešča zainteresirane, da je bil do 27. septembra 1987 podaljšan rok za prijavo tujih državljanov, ki delajo v Italiji. Prošnje je moč predstaviti tako na uradih državne policije kot na karabinjerskih postajah. Nezgoda na delu V bolnišnico v Gorici so včeraj predpoldne sprejeli 41-letnega Dina Bela iz kraja Buia pri Vidmu, Ul. Ca-sasola 3. Bel, ki je uslužbenec podjetja Daneco, se je ranil v Gradišču, kjer je bil zaposlen s čiščenjem grmičevja in trave. Rezilna plošča mu je odrezala del stopala na desni nogi. Včeraj popoldne so ranjenca operirali. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 6. do 11. julija. RODILI SO SE: Samanta Meniš, Naike Facchin, Norman Venturini, Luisa Pešce, Francesca Sturzi, Matteo Bensa, Mattia Santacroce, Stefano Tofful, Isabel Peco-rari. UMRLI SO: 82—letni upokojenec Angelo Canciani, 64—letni upokojenec Ruggero elemente, 22—letna gospodinja Silvana Chimera, 61—letni trgovec Luci-ano Brumat, 57—letni upokojenec Dante Boscarol, 85—letna upokojenka Pierina Apollonio, 86—letna upokojenka Maria Piemonti, 46—letna bolničarka Romana Pisch Privileggi, 76—letna upokojenka Marina Medeot, 92—letna upokojenka Emilia Pillon vdova Sartori, 69—letni upokojenec Bruno Grio, 87—letna gospodinja Anna Tognolli vdova Cogoli, 84—letna upokojenka Margherita Culot, 71—letni upokojenec Bruno Pascoli, 75—letni upokojenec Cirilic Vidic, 86—letna upokojenka Maria Tautschnig vdova Pfordte, 82—letni upokojenec Ul-dino Dissabo, 56—letni invalid Edoardo Zollia, 85—letna upokojenka Clementina Duca, 71—letni upokojenec Giorgio Ma-rizza. POROKE: uradnik Maurizio Tripani in uradnica Maria Caterina Malasagna, delavec Claudio Kenda in delavka Gloria Favaro, trgovec Mauro Di Gregorič in uradnica Francesca Bernardini, uradnik Salvatore Firrincieli in učiteljica Lucia Campagnolo. OKLICI: trgovski potnik Vincenzo Marzillo in Silvia Mosetti, delavec Franco lacumin in delavka Patrizia Ellero, trgovec Daniele Nanut in študentka Anna Predolin, podjetnik Giacomo Curci in uradnica Rossana Tami, bolničar Marco Černič in uslužbenka Gigliola Celotti, risar Carlo Gandolfi in risarka Alessandra Villani, tehnik Roberto Devinar in po-strežnica Anna Mollica Graziano. čestitke MIRJAM KORŠIČ za z odliko opravljeno diplomo na tržaški univerzi, iskreno čestitajo Korsičevi z Jazbin. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1987/88 na Goriškem sledeče tečaje: 1. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za dodeljene prodaji (1000 ur) 2. Tečaj s kvalifikacijo za stroje-pis (350 ur) 3. Tečaj marketinga (60 ur). Pogoj za vpis: višja srednja šola 4. Tečaj za vrtnarstvo (40 ur) 5. Tečaj za varstvo vinske trte in drugih rastlin - fitopatologija (30 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. julija t. 1. v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. kino Gorica VERDI 16.00-22.00 »Top gun«. CORSO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 »Taboo n. 4 — la degenerazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30-20.30 »Novi Barbari«. DESKLE 17.00 in 19.30 »Nora misija«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. točeno pivo OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA - ZLATARNA Šuligoj (1897-1987) POSEBNE POPUSTE Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657 XXVI. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA ”C. A. SEGHIZZr SODELUJEJO DRŽAVE: Bolgarija, Kostarika, Češkoslovaška, Finska, Jugoslavija, Poljska, Zvezna republika Nemčija, Španija, Švedska, Madžarska, ZSSR, Italija PROGRAM: POLIFONIJA: sreda, 15. julija, ob 20.30 četrtek, 16. julija, ob 16.00 in 20.30 petek, 17. julija, ob 16.00 FOLKLORA: sobota, 18. julija, ob 9.00 in 15.30 GORICA Dvorana Unione Ginnastica Goriziana od 15. do 18. julija 1987 NAGRAJEVANJE: petek, 17. julija, ob 20.30 - polifonija sobota, 18. julija, ob 20.30 - folklora )} Banca Agricola 3 Kmečka banka corizia obvešča cenjene stranke, da je v bančnem poslopju na Verdijevem korzu odprla avtomatično blagajno BANCOMAT Avtomatična blagajna pri našem zavodu deluje neprekinjeno 24 ur dnevno. Za lastnike kartice naše banke je servis BREZPLAČEN. NADALJUJE SE POLETNI PRAZNIK V SOVODNJAH Danes ob 19.30 recital mladinske skupine Pinko Tomažič iz Trsta, nato ples z ansamblom Fantje s Krasa. Prijeten zaključek poletnega središča Tematska številka časopisa za geografsko vzgojo in izobrazbo Geografski Obzornik o narodnostno mešanih področjih MILAN BUFON Pred kratkim je Geografski Obzornik, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, posvetil posebno, tematsko številko vprašanju narodnostno mešanih območij v Sloveniji in zamejstvu. Pobudnik in glavni avtor gradiva za to številko je prof. dr. Vladimir Klemenčič, ki se že 35 let ukvarja s to tematiko v okviru geografskih pojavov in procesov, ki so povezani s socioekonomsko preobrazbo etnično pomešanih obmejnih območij. Avtorja pri nas ni treba posebej predstavljati, saj je s svojo strokovnostjo in nasveti v našem sicer še »mladoletnem« raziskovalnem in znanstvenem življenju prisoten že od samega začetka. Še več: trdimo lahko, da je bil prof. Klemenčič med glavnimi pobudniki tega življenja, ki se je »rodilo« leta 1974, ko je bila v Trstu odmevna mednarodna konferenca o manjšinah. Njegova znanstvena in organizacijska pomoč je bistveno pripomogla k temu, da so se Slovenci v Italiji na tej konferenci prvič uveljavili ne le kot objekt, ampak že kot subjekt določenih raziskovalnih pristopov. Klemenčičevo poročilo o delu komisije »Socioekonomski aspekti obstoja in razvoja manjšin« sodi še danes med tista redka temeljna dela, ki skušajo vprašanje preoblikovanja družbe in prostora na narodnostno mešanih območjih razložiti tudi preko zelo dinamičnih inter etničnih odnosov. To delo in osebni vpliv na ostale slovenske udeležence Konference je tudi prispevalo k spoznanju, da gre tako našo kot ostale na- rodnostne manjšine proučevati manj statično in ne le z vidika njenih kulturnih značilnosti in potreb, temveč kot dinamično družbeno skupino, ki jo je treba uokviriti v točno definirane prostorske in socioekonomske procese. Ti novi pogledi so še jasneje prišli na dan ob priliki Simpozija o sociogospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji, ki ga je v letu Konference nastali Slovenski raziskovalni institut priredil v začetku leta 1977. Za ta simpozij sta prof. Klemenčič in pokojni ravnatelj STORI dr. Karel Šiškovič napisala študijo »Izhodiščna načela za vrednotenje sociogospodarskih in prostorskih problemov Slovencev v Italiji«, do danes najboljše obstoječe delo o tem vprašanju. In prav ta študija uvaja bralca tematske številke Geografskega Obzornika k boljšemu poznavanju položaja in funkcije narodnih manjšin, teme, kateri namenja osrednjo pozornost še 12 prispevkov izpod peresa prof. Klemenčiča in drugih njegovih sodelavcev ter »učencev«. Med temi se 4 nanašajo na položaj in probleme Slovencev v Avstriji, ki jim je prof. Klemenčič v svojem dolgoletnem raziskovalnem delu posvetil še posebno pozornost in naklonjenost, ostali pa splošnejšim družbeno-geografskim aspektom Slovencev v Italiji, Porabskih Slovencev ter narodnostno mešanih območij znotraj SR Slovenije. Nekakšno sintezo vseh teh prispevkov predstavlja na koncu revije Klemenčičev referat, ki ga je avtor prikazal na mednarodnem simpoziju o meji in kulturni pokrajini v Baslu leta 1981.Ta geografska dela v ožjem smislu dopolnjujeta nato še dva prispevka, ki se pobliže ukvarjata z vprašanjem šolstva na narodnostno mešanih območjih v SR Sloveniji ter z manjšinskim vprašanjem kot učno vsebino. Zadnji članek je morda za nas še posebno zanimiv, v kolikor prinaša rezultate krajše ankete, ki je skušala ugotoviti, koliko in kaj dijaki srednjih šol v SR Sloveniji pravzaprav vedo o življenju in problemih Slovencev v zamejstvu. Na vprašanje, v katerih pokrajinah živi slovenska manjšina, je večina navedla avstrijsko Koroško in Beneško Slovenijo, približno tretjina dijakov je navedla še Furlanijo in Rezijo, četrtina oziroma petina Tržaško, Podjuno, Ziljo in Porabje, samo desetina ali celo manj vseh anketiranih pa je poznala tudi ostale pokrajine (Goriško, Kanalsko dolino). Med poglavitnimi problemi slovenskih manjšin večina navaja neenakopravnost slovenskega jezika in šolanja v tujih jezikih, se pravi, da posveča največ pozornosti kulturi ali sploh zunanjemu izkazovanju slovenstva, medtem ko neenakopravnost Slovencev v gospdarskem in političnem življenju omenjajo le posamezniki. Rezultati ankete kažejo, da je pri obravnavanju slovenske manjšine izven meja SR Slovenije še vedno v ospredju čustvenost in poudarjanje kulturnih elementov. Istočasno je to obravnavanje in poznavanje pretežno statično in slovensko manjšino ne postavlja v konkretne tokove družbene preobrazbe. Prispevki, ki jih prinaša tematska številka Geografskega Obzornika so zato nedvomno pomemben korak k boljšemu in stvarnejšemu poznavanju problemov narodnostno mešanih območij. Tej problematiki je slovenska geografija namreč začela posvečati precejšnjo pozornost že pred tremi desetletji, ko je bilo sicer v Evropi to vprašanje še zelo slabo proučeno. Poglobljeno so bili obravnavani procesi deagrarizacije in urbanizacije manjšinskega prebivalstva v fazi industrializacije, sedaj pa se odpirajo že problemi vpliva ter-ciarizacije sodobne družbe na razvoj narodnostno mešanega prebivalstva in obmejnih območij sploh. Tem novim procesom, ki so v marsičem bolj protisloven! in kompleksni od tistih, ki se navezujejo na fazo industrializacije, bo morala slovenska geografija, tako kot doslej, pravočasno posvetiti svojo pozornost, da bo uspela ohraniti korak s časom in smerjo mednarodnega raziskovalnega zanimanja. V to smer pa se utegne vključiti tudi naša »mlada« raziskovalna dejavnost, ki je svoj čas doslej porabljala za to, da se je pobliže spoznavala s problemi tukajšnjega narodnostno mešanega in obmejnega območja, zdaj pa lahko ta »spoznanja« morda že sintetizira v ustrezne teorije o vzrokih in posledicah družbeno-ekonomskega in prostorskega preoblikovanja tega območja. Seveda bi bilo treba nato ta »spoznanja« in te »teorije« soočiti in primerjati s tistimi, ki nastajajo na številnih ostalih obmejnih in narodnostno mešanih območjih v Evropi. Časa za gojenje lastnih vrtičkov je danes namreč vse manj, ta posel pa postaja tudi vse manj donosen in zanimiv. Zaključni orgelski koncert v evangeličansko-luteranski cerkvi Odličen nastop Huberta Berganta MARKO OZBIČ V nedeljo, 5. julija, je bil na sporedu tretji in zadnji orgelski koncert iz ciklusa, ki ga je priredila evangeli-čansko-luteranska cerkev v sodelovanju s Tržaško hranilnico. Za Gradčanom Johannom Trummerjem in Tržačanom Giuseppejem Zudinijem se nam je tokrat predstavil slovenski organist Hubert Bergant. Bergant se je rodil v Kamniku blizu Kranja leta 1934. Diplomiral je iz orgel in iz klavirja na Glasbeni akademiji v Ljubljani, poleg tega pa tudi iz zgodovine umetnosti na ljubljanski univerzi. Študiral je na Dunaju pri Antonu Heillerju in Hansu Haselboc-ku ter diplomiral na tamkajšnji akademiji. Koncertiral je po Jugoslaviji, Italiji, Franciji, Holandski, Angliji, Nemčiji, Avstriji in v Sovjetski Zvezi, kjer je opravil že sedem turnej. Večkrat je izvedel celotni Bachov orgelski opus. Snemal je plošče za radijske hiše Helidon in Teldec. Poučuje orgle na ljubljanski Glasbeni akademiji. Leta 1977 je dobil Prešernovo nagrado. Nedeljski program je bil pester in zanimiv. Obsegal je renesančne, baročne, romantične in sodobne skladbe. Izbira programa se je ravnala po vrsti okroglih obletnic rojstva velikih orgelskih mojstrov: 350. obletnici Bux-tehudejevega rojstva, 400. obletnici rojstva Samuela Scheidta, 150-letnici rojstva Alexandra Guilmanta, in 80. obletnici rojstva še živečega skladatelja Jeana Langlaisa. Prve so bile na sporedu renesančne skladbe, Bergant nam je zaigral tri Ri-cercare Franciscusa Bossinensisa. Bossinensis je bil lutnjar in skladatelj. Deloval je v Benetkah, kjer je leta 1059 izdal svojo prvo knjigo frot-tol in vrsto skladb v obliki »ricerca-re«, drugo pa leta 1511 v Fossombro-nu. Poleg priredb tujih del (predvsem Tromboncina in Čare) je v njih obja-VH tudi lastne skladbe. Ricercare je instrumentalna skladba 16. - n, stoletja. Najprej se je razvila Lot ricercare za lutnjo, pozneje pa za orgle. Je prosta in improvizacijske narave. Bossinensisovi Ricercari zvenijo nekoliko tuje, ker je poslušalec vajen še danes prevladujoče terčne harmonije in ni v njih še jasnega razmerja med durom in molom. Prvi Ricercare je zgrajen iz pedalne note v sopranu in preludiranja v ostalih glasovih. Tudi drugi, sicer bolj biserni, jasnejši, prozornejši, ima obliko, ki je podobna prvemu, vendar pedal-nih not je manj in melodija oz. prelu-diranje je nekoliko bolj sproščeno. Živahnejši pa je gotovo tretji Ricercare. Oblikovno se najbolj oddaljuje od prvega. Organist je v Ricercarih poudaril njihovo osnovno nalogo: iskanje. Predvsem je iskal ubranost glasbila. Skladbe je izvajal brez odvečnih strogosti. Tudi zvočne barve, ki jih je izbral, so posameznim skladbam dodale nenavaden čar. Sledil je koral »Warum betriibst du dich, mein Herz?« nemškega skladatelja in organista Samuela Scheidta. Scheidt je bil učenec slavnega flamskega organista in skladatelja Jana Sweelincka. Med svojimi sodobniki je bil zelo cenjen, predvsem zaradi vokalnih skladb. Danes ga cenijo zaradi njegovega orgelskega opusa. V svojih znanih delih: Tabulatura nova (1624) in Libro d intavolatura (1650) je razvil pedalno tehniko. Veliko je prispeval tudi k razvoju variacije na temo korala. Zavračal je star način pisanja not, to je tabulaturo in začel uporabljati notno črtovje. Njegov koral »VJarum betriibst du dich, mein Herz?« je zelo obširen. Organist ga je tako nežno in občuteno zaigral, da je poslušalca kar »stisnilo pri srcu«. Koral je poln zagrenjenosti in vdanosti. Po začetni temi se zvrsti cela vrsta novih elementov: od mirnih do burnejših, od radostnih do dramatičnih, od živah- nejših do meditativnih. Po meandru skal melodija končno preide do mogočnega zaključnega akorda. Izvajalec ni zlorabljal romantičnih registrov, ker je upošteval skladateljev okus in takratno možnost orgelskega izražanja. Bergant nam je izvajal tudi štiri skladbe Dietricha Buxtehudeja: Preludij in fugo v g-molu, Passacaglio v d-molu, Koral »Ein' feste Burg ist un-ser Golt«, Preludij, fugo in ciaccono v C-duru. Prva skladba, Preludij in fuga v g-molu, se začne živo, z zahtevnimi prehodi v pedalu in s številnimi prehodi s hitrimi notami, ki so predvsem okrasnega značaja. Fuga je mirnejša. Umirjenost pa kmalu prekinejo dramatični akordi, ki privedejo do živahnejšega, briljantnejšega dela. Sledi zahtevni pedalni prehod in že nastopi ekspozicija fuge z novo temo. Vse postane bolj radostno. Po vse večji jakosti zvoka, ki jo je organist jasno iz-. pričal, sledi še utrinek novega elementa in že nastopi konec. Druga Buxtehudejeva skladba je bila Passacaglia v d-molu. Passacag-lia je bila prvotno španski ljudski ples. Od 17. stoletja pa je postala v umetni glasbi vrsta variacij na kratko temo, za katero je značilen ostinatni bas. Razlika med passacaglio in ciaccono je pretežno v molski tonaliteti passacaglie in durski ciaccone, ven- dar je obe variacijski obliki komaj mogoče ločiti. Organist je v variacijah ustvaril prelepo paleto barv, ki so se prelivale druga v drugo. Zelo enakomerno je odigral variacijo s počasnimi trilčki med obema rokama. Naslednja glasbena točka, to je Koral »Ein' feste Brug ist unser Gott«, se zelo približuje Bachovemu stilu: melodija v zgornjem glasu in spemljava v ostalih. Bergant je melodijo prepričljivo izpovedal, saj je poleg ostalih registrov uporabljal tudi zveneči jezičnih. Melodija se večkrat prekinja s kontrapunktičnimi vložki. Mojster je Koral odigral zelo umirjeno in z neko notranjo svetlino. Na vrsti je bila še zadnja Buxtehu-dejeva skladba: Preludij, fuga in ciac-cona v C-duru. Preludij se začne z zahtevnim pedalnim solom. Da bi se solo bolje slišal, je organist umno uporabil zvezo s prvim manualom. Kmalu nastopijo dvaintridesetinski prehodi in prehod s punktiranimi osminkami. Že je na vrsti mirnejši del, ki pripelje do ritmične, živahne fugine teme. Fugo je organist zelo dobro odigral, tudi zato, ker je številne okraske v manualih ohranil tudi v pedalu. Po zaključnem fuginem akordu se v pedalu oglasi ostinato, ki spremlja ciaccono vse do njenega konca. Izvajalcu ni manjkalo fantazije, saj je skladbi pričaral žive, svetle barve, kot je živ in svetel njenpotek. Sledila je vličastna kračnica »Mar-che« skladatelja Alexandra Guilmanta. Skladatelj je bil eden izmed najpomembnejših organistov svojega časa, velik improvizator in koncertist. Z Vincentom d'Indyjem in drugimi je ustanovil leta 1894 pariško Sholo can-torum. Marche je zgrajen na Hdndlovi temi »Caro mio ben«. Je pesemske oblike. Vzdušje se razživi v srednjem delu, ki je svobodnejši in zelo briljanten. Organist Hubert Bergant je koračnico zelo prepričljivo zaigral. Hotel je ustvariti^ tudi barvo trobente ali pozavne. Čeprav orgle nimajo tega registra, se jima je zelo približal s premišljeno kombinacijo običajnih registrov. In še zadnja skladba orgelskega koncerta: Jean Langlais »Suite medio-evale«. Skladatelj je študiral z Marcelom Duprejem in s Paulom Dukasom. Še živeči skladatelj je slep od svojega tretjega leta starosti. Koncertiral je po rodni Franciji in v tujini. Izvajal je predvsem sodobnike. Njegova Siuta se deli v pet stavkov: Prelude, Tiento, Improvisation, Meditation in Accla-mation. Langlais uporablja predvsem harmonijo XX. stoletja, to je kvartna in sekundna. Zanimiv je Tiento, ki je španska oznaka za skladbo v stilu ri-cercara, fantazije ali preludija. V njem prevladujeta mračno vzdušje in umirjenost. Organist je tu uporabljal temne, skoraj »skrivnostne« barve. Acclamtion je živahnejši stavek, vendar v srednjem delu tvorijo akordi res proseč aklamativen element. V njem nastopijo tudi clusterij. Zahtevne prehode v pedalu in v manualih je organist vedno odlično odigral in skladbo izvrstno prednašal publiki. Čeprav je bila ta maloštevilna, so aplvazi spodbudili organista, da nam je zaigral še Bachov Koral »Wer nur den leben Gott Pdsst walten« iz zbirke Orgel-biichlein in Peetersov Koral »Grosser Gott wir loben dich«. Z odlično tehniko, podajanjem posameznih skladb in njihovo skrbno, premišljeno registracijo nam je prof. Bergant dokazal, da je najboljši organist na Slovenskem. Popravki k prejšnjim člankom: 28. junija - »Zanimiv koncert Johanna Trummerja« 7. odstavek 2. vrstica: »Stiicken fiir Fldtenuhr« in ne »... fiir Floten-hur« Zadnji odstavek 3. vrstica: ...organist se je po koncertu izrazil in ne ...organist pa se je... 5. julija - »Koncert organista Zudini-ja« 3. odstavek 10. vrstica: ...ustavi z zadnjim durovim trozvokom. in ne ...ustavi z zadnjem durovem akordu. 4. odstavek 1. vrstica: »O Mensch... « in ne »O deutsch...« 7. vrstica: isto 2. in 5. vrstica: Orgelbtichlein in ne Orgelbriichlein 6. odstavek 1. vrstica: ...tudi prvi Frančkov koral... in ne ...tudi prvi Bachov koral... Cesar Franck in ne Ceesar Franck 5. vrstica: alteracije in ne alternative 9 vrstica: ...smiselno postavljal... in ne ...miselno postavljal... 7. odstavek 1. vrstica in naslednje: Hindemith in ne Hindermith 9. vrstica: ...stare Meistersingerje in ne ...stare cheistersingerje. LINE/1 »Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku RAZPRODAJA moškihy ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80% TRST - ULICA CARDUCCI 4 ■ Telefon 631188 Obv. občini 18/6/87 UL. DEI PORTA 6/1 TEL. 040/772333 NOVOGRADNJE - POPRAVILA - VZDRŽEVANJA POŽARNA VARNOST SERE. TEHNOLOŠKE INŠTALACIJ vodovod* PROJEKTIRANJE V sabljanju, plavanju in kajaku Italijani nabirajo kolajne Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ UN|VERZUADA;87 bota na univerzia-di je bila v znamenju obiska slovitega gosta - predsednika Organizacije združenih narodov Pereza de Cuellar-ja, ki bo danes obiskal tudi tiskovno središče 14. študentskih iger. Tekmovalni spored je bil spet kar zanimiv, še najbolj gimnastični, v katerem sta prva moža svetovne gimnastike Koroljev in Li Ning na posameznih orodjih nadaljevala svoj boj. Italijanski sabljači so še obogatili svojo bero kolajn, saj so v meču z Ber-mondom osvojili zlato, Pantano pa je bil srebrn. V plavalnem sporedu ameriški plavalci še naprej nimajo takega uspeha kot je bilo pričakovati. Tokrat so ostali celo brez ene same zlate kolajne, zadovoljiti so se morali le s srebrnimi in bronastimi. Tak razplet so seveda težko sprejeli, zato so bili vsebolj nestrpni in temperamentni, toda nič ni pomagalo. Kot kaže, je temperamentno vzdušje v bazenu nova moda, celo nekoč povsem mirni Sovjeti so se dobro vživeli v novi položaj, saj niso bili skoraj nič manj glasni kot Američani. Prva dama plavanja na univerziadi je za sedaj odlična Romunka Noemi Lung, kije na 400 m mešano pospravila že tretjo zmago in izboljšala še tretji rekord univerziade. Toda njene bere kolajn še ni konec, upa namreč še na dve zlati kolajni. Tudi italijansko plavanje je naposled dočakalo veliki trenutek, plavalke v štafeti 4x100 m prosto so se kot tretje le povzpele na stopničko za zmagovalce. Sodeč po zdajšnjih rezultatih pa je malo možnosti, da bi videli v Zagrebu tudi kak svetovni rekord. Potem ko je Kranjčan Darjan Petrič prvi dan plavalnega sporeda osvojil prvo kolajno za Jugoslavijo na univerziadi, drugi plavalni dan seveda ni bil tako uspešen, vendar pa so jugoslovanski plavalci in plavalke le presegli pričakovanja, saj so se kar trije (Ambrož, Majcen in Grubišič) uvrstili v mala finala. Prve kolajne so razdelili tudi kanuisti in kajakaši. V disciplini K-l na 1000 m je Italijan Pieri nepričakovano zasedel drugo mesto, za seboj pa je pustil mnoge bolj znane tekovalce. Nastopil je tudi jugoslovanski adut Šabijan, ki je v finalu kanujev enokle-kov zasedel 3. mesto (to je bila druga jugoslovanska kolajna na univerziadi), pri čemer je krepko zaostal za svetovnim prvakom Romunom Macarencom. Na teniških terenih še ni bilo posebno razburljivih dogodkov, nase je opozoril le eden izmed favoritov - Jugoslovan Bruno Orešar, a tokrat ne zaradi odlične igre s slabim nasprotnikom, ampak zaradi nešportnega obnašanja, zaradi katerega ga je sodnik pošteno oštel. Zapletov je na 14. univerziadi bolj malo, k temu so pripomogli tudi prizadevni zagrebški organizatorji, ki se jim tu in tam zatika le ob izvedbi, prav nikoli pa tedaj, ko gre za gostoljubje. Toda kljub temu se utegne zgoditi, da bodo urugvajski športniki (zastopajo jih seveda samo nogometaši) predčasno odpotovali domov, ne da bi končali turnir. Urugvajci namreč DANES NOGOMET - četrfinale: S. Koreja -Nizozemska, SZ - Urugvaj, ZDA - Kitajska, Južna Koreja - Japonska. ODBOJKA - Ženske: SKUPINA Bi NDR - Hongkong, Finska - Italija, SKUPINA C: Švedska - Severna Koreja, Kanada - Bolgarija, SKUPINA D: ZDA - Ta-ivan, Turčija - Južna Koreja GIMNASTIKA - Finale (Ž) - ob 20.00: finalna tekmovanja po orodjih. KAJAK - Polfinale - ob 9.00: kajak enosed 500 m (M); kanu enoklek 500 m (M); Kajak četverosed 500 m (Ž): kajak dvosed 500 m (M), kanu dvoklek 500 m (M); kajak četvrosed 500 m (M). SABLJANJE - Izločilni del ekipno (M) - ob 9.00; neposredno izločanje ekipno (Ž) - ob 10.00; finale ekipno (Ž) - ob 19.00. kot edini niso plačali stroškov bivanja, prireditelji pa so jim nato le našli sponzorja, ki je poravnal njihove stroške do 10. julija. Zdaj bi morali najti drugega, toda Urugvajci v tej smeri niso ukrenili ničesar, tako da se jim lahko zgodi, da bodo morali že pred četrtfinalno tekmo s SZ odpotovati domov. Današnji spored ne bo tako pester kot sobotni, kolajne pa bodo med drugim podelili tudi ženskim ekipam v sabljanju s floretom, v katerem so velike favoritinje Italijanke. Vsi pa že živijo v pričakovanju atletskega sporeda, ki naj bi bil zelo kakovosten. V atletiki naj bi Američani popravili mnoge dosedanje spodrsljaje v drugih panogah, saj prihajajo z vrsto zvenečih imen, kot so Reynolds, McKey, Heard, Daniel, Sintkins in mnogi drugi. »Če bi bil Carl Lewis študent, bi prišel tudi on,« je dejal ameriški trener Stan Hurtsman. Tudi vaterpolski turnir prehaja v zaključni del, Jugoslovani, Italijani in Madžari pa naj bi bili v zaključnih bojih v glavni vlogi. Vsi nastopajo v najmočnejših postavah, tako da se utegne zgoditi, da se bo ponovil finale 5. svetovnega prvenstva v Madridu, v katerem so Jugoslovani in azzurri odigrali doslej najbolj razburljivo tekmo v vaterpolski zgodovini. PLAVANJE - Predtekmovanje - 9.30: 200 m prosto (Ž); 400 m mešano (M); 200 m prsno (Ž); 200 m hrbtno ( Ž); 4x100 m prosto (M). TENIS - 8.00 - 2. kolo (M) in (Ž) posamezno in dvojice; 1. kolo mešane dvojice. JUTRI ATLETIKA - 14.00 - sedmerobojj 100 m (M); 100 m (Ž); 400 m JM); 400m (Z); 20 km (M); višina (Z); disk (Z); 400 m z ovirami (Z); 10.000 m (M); kladivo (M). SABLJANJE - 9.00 - izločilni del ekipno (M); 11.00 - neposredno izločanje ekipno (M); 19.00 - finale ekipno (M). PLAVANJE - Predtekmovanje: - od 9.30 50 m prosto (Ž); 100 m delfin (M); 800 m prsno (Ž); 100 m prsno (M); 4x200 m prosto (M). SKOKI V VODO - 9.30 - predtekmovanje: deska (Ž). PLAVANJE (finali) ŽENSKE: 400 m mešano: 1. Lung (Rom.) 4'42"95; 2. Patrascoiu (Rom.) 4'50"75; 3. Bosse (ZDA) 4'52"98; 4x100 m prosto: 1. Nizozemska 3'47"94; 2. ZDA 3'48 '56; 3. Italija 3'52"97. MOŠKI: 200 m prsno: 1. Vokochi (Por.) 2T8"24; 2. Torres (ZDA) 2'21"40; 3. Porot-ski (SZ) 2'21"76; 200 m prosto: 1. Drost (Niz.) 1'51"62; 2. Olsen (ZDA) 1'51"95; 3. Parker (ZDA) 1’52"14; 200 m hrbtno: 1. Suzuki (Jap.) 2'02"98; 2. Balajti (Madž.) . 2’03"95; 3. Lambert (ZDA) 2’04"14. SABLJANJE (finali) MOŠKI - meč: 1. Bermond (It.), 2. Pantano (It.), 3. Carlos (Kuba). KAJAK (finali) MOŠKI - C-2 1000 m: 1. SZ 3'37"01; 2. Kanada 3'28"46; 3. Romunija 3'40"52, 8. Jugoslavija (Petrovič, Bokan); K-2 1000 m: 1. ZRN 3T8"85; 2. Romunija 3T9"60; 3. Madžarska 3'20"04; 6. Italija 3'23"05; 8. Jugoslavija; K-l 1000 m: 1. Ivarsen (Nor.) 3'26'58; 2. Pieri (It.) 3'39"65; 3. Letcae (Rom.) 3'40"45; C-l 1000 m: 1. Macarencu (Rom.) 4'01"21; 2. Kaliničenko (SZ) 4'05"11; 3. Šabjan (Jug.) 4'07"64; 7. Rappa-relli (It.) 4T5"57; K-4 1000 m: 1. Madžarska 3'03"44; 2. Poljska 3'04"22; 3. Romunija 3'04"30; 4. Italija 3'07"84. ŽENSKE - K-2 500 m: 1. Romunija 1’45"46; 2. SZ 1'47"82; 3. Kanada 1'49"46; K-l 500 m: 1. Dylewska (Pol.) 1'55"91; 2. Borcanea (Rom.) 1'56"89; 3. Hmelevskaja (SZ) 1T59'02. KOŠARKA MOŠKI - Skupina A: SZ - J. Koreja 107:81, KVAL. SZ; Skupina B: ZDA - Belgija 98:57, KVAL. ZDA. Skupina C: Kanada - Turčija 79:72, KVAL. Kanada. Skupina D: Bolgarija - Mehika 104:98, KVAL. Bolgarija. Skupina E: Jugoslavija - Francija 126:96 (61:36), KVAL. Jugoslavija. Skupina F: Brazilija - Izrael 75:64, KVAL. Brazilija. Skupina G: Španija -ZRN 85:59, KVAL. Španija. Skupina H: Kitajska - V. Britanija 89:78, KVAL. Kitajska. Skupina I: Kuba - Finska 83:63, KVAL. Kuba. Skupina J: ČSSR - Grčija 104:101, KVAL. ČSSR. ŽENSKE - Skupina A: J. Koreja - Mehika 88:74, SZ - Avstralija 90:67, KVAL. SZ. Skupina B: ZDA - Finska 97:56, KVAL. ZDA. Skupina C: Jugoslavija - V. Britanija 115:55 (53:26), S. Koreja - Gvineja 2:0 b.b., KVAL. Jugoslavija. Skupina D: Kanada - Španija 85:73; KVAL. Kanada. Skupina E: Bolgarija - Švedska 110:80, KVAL. Bolgarija. Skupina F: Kitajska - Japonska 125:70, KVAL. Kitajska. ODBOJKA MOŠKI - Skupina A: Jugoslavija - Avstrija 3:0 (15:0, 15:8, 15:5). KVAL. Jugoslavija. Skupina B: Japonska - VB 3:0. KVAL. Japonska. Skupina C: Turčija -Mehika 3:0, SZ - ZDA 3:1. KVAL. SZ. Skupina D: Italija - Brazilija 3:0 (15:8, 15:13, 15:2). KVAL. Italija. Skupina E: J. Koreja - Libija 3:0. KVAL. J. Koreja. Skupina F: S. Koreja - Indonezija 3:0. KVAL. S. Koreja. Skupina G: Švedska - Sudan. KVAL. Švedska. Skupina H: Kitajska -Belgija 3:0. KVAL. Kitajska. Polfinalni skupini - A: Jugoslavija, SZ, J. Koreja in Švedska, B: Japonska, Italija, S. Koreja, Kitajska. ŽENSKE - Skupina A: Nizozemska -Jugoslavija 3:0 (15:8, 15:5, 15:11), SZ - VB 3:0. LESTVICA: SZ 4, Nizozemska in Jugoslavija 2, VB 0. Skupina B: ZRN - Italija 3:0 (15:11, 15:6, 15:12). LESTVICA: ZRN, Japonska in Italija 4, Finska in Hongkong 0. Skupina C: Kanada - S. Koreja 3:0, Bolgarija - mehika 3:0. LESTVICA: bolgarija 6, Kanada 4, S. Koreja 2, Švedska in Mehika 0. Skupina D: J. Koreja -ZDA 3:0, Kitajska - Tajvan 3:0. LESTVICA: Kitajska 6, J. Koreja 4, ZDA 2, Turčija in Tajvan 0. VATERPOLO SKUPINA A: Kitajska - Kanada 11:5, Jugoslavija - Turčija 18:4 (5:0, 5:1, 3:0, 5:3); SKUPINA B: ZDA - Francija 9:8; SKUPINA C: SZ - Južna Koreja 11:6, Japonska - V. Britanija 12:4; SKUPINA D: Madžarska - Avstralija 7:6. GIMNASTIKA FINALE MOŠKI - Parter: 1. Lu Yun (Kit.) 19,850; 2. Koroljev (SZ) 19,750; 3. Li Ning (Kit.) 19,600. Krogi: 1. Koroljev (SZ) 19,700; 2. Li Ning (Kit.) 19,675; 3. Mogilni (SZ) 19,600. Konji z ročaji: 1. Borkai (Madž.) in Mogilni (SZ) 19,800; 3. Koroljev (SZ) 19,650. Bradlja: 1. Atimov (SZ) 19,800; 2. Mogilni (SZ) 19,750; 3. Li Ning (Kit.) 19,725. Drog: 1. Mogilni (SZ) 19,800; 2. Koroljev (SZ) 19,700; 3. Fajkuz (Madž.) 19,625. Preskok: 1. Lu Yun (Kit.) 19,550; 2. Koroljev (SZ) 19,450; 3. Li Ning (Kit.) 19,388. KOLAJNE SZ 10 zlatih, 9 srebrnih, 7 bronastih; Romunija 6, 5, 3; ZDA 3, 7, 6; Madžarska 3, 2, 3; Italija 2, 4, 3; Kitajska 2, 3, 6; Nizozemska 2, 3, 5; Japonska 2, 1, 1; V. Britanija 2, -, 1; Kuba 1, -, 1; ZRN 1, 1; N. Zelandija 1, -; Grčija 1, -; Portugal- ska 1, -, -; Norveška 1, -, -; Poljska 1, -; Jugoslavija 1, 1; Kanada -, 1, 1; Avstralija -, 1, ČSSR 1. Touv je tudi v če vaj postregel s presenečenjem Danes VN Velike Britanije v formuli ena Gayantu etapa in rumena majica Williams spet nesporni favorit LE MONEDIERES — Presenečenja na touru so na dnevnem redu. Včeraj je bil na vrsti Francoz Martial Gayant, ki si je izboril etapno zmago, ki mu je prinesla tudi rumeno majico, saj je z vrha izpodrinil ekipnega tovariša Motteta. Etapo je odločil dolg pobeg deseterice tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi Italijana Ghirotto in Allocchio, Danec Andersen in Belgijec Sergeant. Ko se je začela vzpetina, se je Gayant odločno pognal navzgor in zatem še odbil napad Španca Cubina. Glavnina je prišla po več kot 11 minutah in tako je Gayant, ki je na lestvici zasedal 44. mesto s skoraj 11 minutami zaostanka, prevzel skupno vodstvo. Etapa pa je bila nasploh dokaj počasna, saj je večina štedila moči po predvčerajšnji naporni preizkušnji na kronometer. Na start se zaradi bronhitisa, ki ga muči že dva meseca, ni predstavil Corti. Današnja etapa (La Brive La Gaillarde - Bor-deaux, 228 km) ni preveč zahtevna in bo kolesarje popeljala proti Pirenejem. Vrstni red 11. etape: 1. Gayant (Fr.), ki je 255 km prevozil v 7.06'55 s poprečno hitrostjo 35,838 km na uro; 2. Cubino (Sp.) po 38"; 3. Andersen (Dan.) T38"; 4. Mas (Fr.) 1'44"; 5. Ghirotto (It.) 3'27"; 6. Hilse (ZRN) 3'27"; 7. Sergeant (Bel.) 3'30"; 8. Imboden (Švi.) 3'34"; 9. Nevens (Bel.) 3'52"; 10. Allocchio (It.) 4'30". Vrstni red: 1. Gayant (Fr.) 44.08'29"; 2. Mottet (Fr.) po 22"; 3. Thurau (ZRN) 1'09"; 4. Muller (Švi.) 1T2"; 5. Lauritzen (Nor.) 2'05"; 6. Roche (Ir.) 3'45"; 7. SergeantJBel.) 4'11"; 8. Cornillet (Fr.) 4'53"; 9. Maechler (Švi.) 5'05"; 10. Andersen (Dan.) 5'52"; 11. Bernard (Fr.) 5'53"; 12. Da Silva (Por.) 6'00"; 13. Skibby (Dan.) 6'07"; 14. Madiot (Fr.) 6T7"; 15. Lec-lercg (Fr.) 6'25"; 28. Ghirotto (It.) 8'3629. Contini (It.) 8'45"; 37. Saronni (It.) 9’47"; 40. Vanotti (It.) ir52"; 53. Perini (It.) 11'52"; 84. Bontempi (It.) 16’26". Ženski tour: Bonanomijeva vodi LES MONEDIERES — Tretja etapa kolesarske dirke po Franciji za ženske se je končala z zmago Italijanke Bonanomijeve, ki si je odločilno prednost pridobila s samotnim pobegom v zadnjih 20 kilometrih. Po 45" je na cilj prišla Ca-ninsova, ki se je tako povzpela na 2. mesto skupne lestvice. Po 10 km poti je prišlo tudi do padca, v katerega je bila vpletena polovica skupine. Skupna lestvica: 1. Bonanomi (It.) 6.08T2"; 2. Canins (It.) po 41"; 3. Longo (Fr.) 1'09"; 4. Lafar-gue (Fr.) 1'44"; 5. Enzenauer (ZRN) 1'45". SILVERSTONE — Na današnji VN Velike Britanije, sedmi preizkušnji za SP v formuli ena, bo Brazilec Nelson Piguet na williamsu natančno po enem letu spet startal prvi, sicer pa je to njegova že 21. »pole-position« v karieri. Ob njem bo njegov klubski tovariš-sovražnik Nigel Man-sell, oba pa naj bi bila danes za vse ostale pilote praktično nedosegljiva. Od prvih deset na startnem seznamu le svetovni prvak Prost (mclaren) ni na včerajšnjem drugem dnevu poskusnih voženj izboljšal svojega časa, tako da ga je Senna (lotus) prehitel. Nekoliko boljše so se odrezali pri Ferrariju s sedmim mestom Alboreta in osmim Bergerja. Al-boreto je celo dosegel peti najboljši čas, a nekaj sekund po izteku voženj, zato mu ga niso priznali. Tudi polemik včeraj ni bilo, tehnični direktor Barnard pa je »celo« govoril s časnikarji in dejal: »Naša vozila je treba povsem obnoviti. Moj program dela zadeva leto 1988. Upam, da bomo dotlej spremenili vse. Tudi v novi sezoni se bomo poslužili motorjev turbo, ne pa klasičnih motorjev s 3.500 ccm.« Barnard je tudi priznal, da so bili včerajšnji nasveti Alboreta koristni. Današnja dirka bo zelo zahtevna, pod pritiskom bodo zlasti gume, a tudi motorji. Okvar se še posebej bojijo pri Benettonu, kjer so sicer lahko s poskusnimi vožnjami več kot zadovoljni. Dirka bo v neposrednem prenosu po TV 2, s pričetkom ob 15.15. STARTNI VRSTNI RED 1. vrsta: Piguet (Br.) williams honda T07’T10, Mansell (VB) willams honda T07 T80; 2. vrsta: Senna (Br.) lotus honda T08"181, Prost (Fr.) mclaren TAG 1'08"577; 3. vrsta: Boutsen (Bel.) benet-ton ford T08"972, Fabi (It.) benetton ford T09"246; 4. vrsta: Alboreto (It.) ferrari r09"274, Berger (Av.) ferrari 1'09"460; 5. vrsta: De Cesaris (It.) brabham BMW T09"475, Joltansson (Šve.) mclaren TAG T09"541; 6. vrsta: Patrese (It.) brabham BMW 1T0"012, Nakajima (Jap.) lotus honda 1T0"619; 7. vrsta: Warwick (VB) arrows BMW 1T0"654, Cheever (ZDA) arrows BMW 1T1"053; 8. vrsta: Nannini (It.) minardi 1T2"293, Arnoux (Fr.) ligier gitanes T12"402; 9. vrsta: Brundle (VB) za-kspeed T12"632, Danner (ZRN) zakspeed 1T3"337; 10. vrsta: Campos (Šp.) minardi 1T3"793, Caffi (It.) osella 1T5"558; 11. vrsta: Alliot (Fr.) larrousse 1T5"868, Streiff (Fr.) tyrrell ford cos-worth 1T6"524; 12. vrsta: Palmer (VB) tyrrell ford cosworth 1T6"644, Capelli (It.) march ford cos-worth 1T6"692; 13. vrsta: Fabre (Fr.) AGS ford cosworth 1T8"237. Nogometna kupoprodajna borza stagnira Dossena odhaja v B ligo? kratke vesti - kratke vesti lil MILAN — V pričakovanju zadnjega dne (prihodnja sreda), ko naj bi prišlo do množičnega sklepanja pogodb (a pogojnik je povsem umesten), nogometna kupoprodajna borza zaenkrat res ne razburja navijačev. Govoric je dosti, a dogovorov bolj malo. V ospredju sta primera Danca Berggree-na in branilca Milana Bonettija. Za Danca se baje poteguje Torino, a predsednik Rome Viola ga je hkrati obljubil Ascoliju. Bonetti se bo po slabem prvenstvu v Milanu verjetno vrnil k Romi. Njegov povratek pogojuje pogajanje o Ancelottiju, za katerega je Milanov predsednik Berlusconi pripravljen odšteti Romi veliko vsoto (5 milijard), a hkrati odstopiti tudi kakega igralca (Roma paT>i raje vnovčila le denar). Zelo zapleten je tudi položaj »azzur-ra« Dossene, ki bo morda odšel k La-ziu v B ligo, s čimer pa bi si verjetno zapravil mesto v reprezentanci. Dejstvo je, da mu Torino noče obnoviti pogodbe (milijarda 800 milijonov lir za tri leta), Lazio pa mu ponuja kraljevski aranžma. Tudi sicer je Torino iz svojih postavk črtal vse igralce z letnim dohodkom nad 300 milijonov lir (zato sta odšla Junior in Zaccarelli), a zdaj ostaja brez ekipe. Jutri se bosta Como in Fiorentina dokončno dogovorila za izmenjavo Tempestilli - Pin. Cesena, ki je računala, da se bo okrepila z Angležem Wilkinsom (ta pa odhaja v Francijo k Pariš Saint Germainu), se bo morala najbrž zadovoljiti s povratnikom Schachnerjem. V Formi! Kostadinovi »le« rekord prireditve FORMIA — Na tradicionalnem mednarodnem atletskem mitingu v Formii je največ zanimanja vladalo za nastop svetovne rekorderke v skoku v višino, Bolgarke Kostadinove. Ta je sicer zmagala, a je z 203 cm dosegla le nov rekord tekmovanja, prejšnji, 198 cm, pa je pripadal Simeonijevi, ki je Kostadinovo sinoči tudi nagradila. Od ostalih dosežkov naj omenimo, da je Curatolova na 2 miljah dosegla najboljši italijanski čas 9'47"08. Giuliana Salce pa je v hoji na isti razdalji dosegla celo najboljšo svetovno znamko 13'59"93. Odbojkarski pokali: derbi Panini - Bosna BRUSELJ — V prvem kolu evropskih odbojkarskih pokalov bo več ita-lijansko-jugoslovanskih derbijev. Žreb je namreč določil, da se bosta v pokalu prvakov pomerila Panini iz Modene in Bosna in Sarajeva, prvo srečanje pa bo v Modeni. V pokalu pokalnih prvakov bo zagrebški Mladost Monter gostil parmski Santal. V ženskem zveznem pokalu bo med drugimi tudi dovoboj Braglia Cucine - Vupik. Prva srečanja bodo 8. novembra. Kolumbiji mali finale BUENOS AIRES — V finalu za 3. mesto ameriškega nogometnega pokala je Kolumbija z 2:1 (2:0) premagala Argentino. Za prvo mesto se potegujeta Urugvaj in Čile. Dirka tris RIM — Dirka tris je ta teden 1.502 zmagovalcema navrgla le po 600 tisoč lir. Na dirki v Vareseju je zmagal War Bourbon pred Teucrom, Reef Pirejem in Mein Morderjem. Zmagovita kombinacija je: 12-4-7. SP kajakašev in kanuistov Slavje Francozov BOURG SAINT MAURICE — Dvodnevno 15. SP kajakašev in kanuistov na divjih vodah se je začelo v znamenju absolutne premoči francoskih gostiteljev, a spremenljivo za Italijane in Jugoslovane. Francozi so osvojili vsa štiri odličja (K-l Goershy, K-l ženske Gardette, C-2 Durand - Pon-chon, C-l Zok). Jugoslovanu Jelencu v kategoriji C-l, kljub bojevitim napovedim, ni uspelo premagati Zoka, dvakratni prvak K-l, Italijan Previde Massara, pa se je moral zadovoljiti s petim mestom, a njegov rojak Cesare Mulazzi je bil tretji. Za lepo presenečenje sta v spustu C-2 poskrbela Srečko Masle in Andrej Grobiša. Osvojila sta namreč srebrno kolajno. Danes bodo podelili še ostale štiri naslove. S predstavitvijo brošure sklenjene prireditve ob 25-letnici SK Kras Četrt stoletja v znamenju dela in napredovanja V četrtek zvečer so v Zgoniku s predstavitvijo lično opremljene in s podatki bogate brošure slovesno sklenili niz prireditev za počastitev jubileja - 25-letnice delovanja ŠK Kras, ki prav gotovo sodi med najuspešnejše in prestižne športne klube v Trstu in to ne le v slovenskem merilu. Po zaslugi uspehov v namiznem tenisu, v katerem je Krasova ženska članska vrsta dvakrat zapored osvojila državni naslov, je naziv športnega krožka, ki v svojih vrstah združuje športnike in športnice iz zgoniške in repentabrske občine, zaslovel tudi na vsedržavnem ozemlju. ŠK Kras danes združuje približno 250 tekmovalcev, ki se poleg namiznega tenisa ukvarjajo tudi z rokometom, nogometom, balinanjem, športno rekreacijo in otroško telovadbo. Skratka, zavidljiv položaj, posebno glede na razsežnosti in na število prebivalcev v obeh občinah. Pa ni bilo vedno tako. Kot sta v svojih posegih naglasila predsednik Zvonko Simoneta in odbornica Tamara Blažina, so bili začetki težavni, ker je bilo potrebno vse zgraditi iz nič in ker je bilo treba veliko prizadevanj, da si je zanimanje za športno in rekreativno dejavnost utrlo pot v zavesti občanov. Danes imajo pri Krasu povsem ustrezno, za lastne potrebe optimalno razpoložljivost športnih objektov, četudi so se do vsega tega dokopali šele pred dvema letoma, ko jim je zgoniš-ka občina, ki je Krasovim športnim delavcem vedno stala ob strani, pove- Konec prejšnjega tedna je bil na odprtem igrišču dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici dvodnevni košarkarski turnir Dom '87, pobudnik katerega je bilo Športno združenje Dom oziroma njegova košarkarska sekcija. Turnir je potekal v prijetnem prijateljskem vzdušju in je prav gotovo dosegel manifestativno-tekmovalni cilj, kot so si nadejali prireditelji. Lahko rečemo, da je turnir služil širšemu namenu: po eni strani je bil krona letošnjemu prvenstvenemu uspehu Domove peterke v goriški promocijski ligi, nato pa še nov člen povezave in sodelovanja med goriškimi, tržaškimi in novogoriškimi košarkarji. Istočasno pa je bil še prepotrebni trenutek tkanja prijateljskih vezi in pristnega medsebojnega spoznavanja z italijanskimi vrstniki oziroma z goriškim košarkarskim svetom. Vzporedno s tem pa so organizatorji prejeli s strani vseh nastopajočih moštev in prisotnih članov goriške košarkarske zveze in zveze Preživite razburljiv večer na hipodromu Montebello danes oh 20.45 rila upravo novega, komaj dograjenega športno-kulturnega centra. Brošura, ki so jo tokrat predstavili, je namenjena predvsem mlajšim članom in tekmovalcem, ki ne vedo ali vsaj nimajo najbolj ustrezne predstave o vloženem naporu ter o ogromnih razlikah v materialni in prostorski zmogljivosti. Brez konstantnega naprezanja in prizadevanja starejše in sedanje generacije Krasovih športnih delavcev, vsega tega ne bi bilo. Po pozdravnem nagovoru Zvonka Simonete sta lepemu številu navzočih v skopih besedah orisali vzrok in namen za izdajo brošure Mojca Švab in Tamara Blažina, ki sta prevzeli levji delež pri Sizifovem delu zbiranja podatkov in urejanja dokumentov iz sodnikov laskave pohvale za dobro izpeljano pobudo. Tudi ob robu igrišča se je v obeh večerih zbralo precejšnje število gledalcev, saj je bil turnir sam po sebi zanimiv in atraktiven, obenem pa je vsakomur prijalo, da si na svežem zraku ogleda košarkarsko tekmo. Bistvo vsega pa je, da je Gorica, kot mesto, čutila potrebo po tovrstnem tekmovanju, ki naj bi pravzaprav pomenilo zaključno fazo letošnje športne sezone v,Gorici. V prejšnjih letih je to funkcijo opravljal turnir Mladinskega centra, ki je v Dijaški dom privabljal razne odbojkarske in košarkarske ekipe iz goriške pokrajine. Pomanjkanje turnirja Mladinskega centra oziroma drugega v podobni obliki je v tem trenutku še posebej v mestu samem precej občuteno, čeprav se v raznih slovenskih vaseh odvijajo hvalevredni in zanimivi turnirji v raznih športnih panogah, ki pa ne uspejo zapolniti nastale vrzeli. arhiva športnega krožka. Prvotno so si zamislili, da bi vse podatke objavili v posebni številki društvenega glasila, ki izhaja enkrat letno. Čim so se lotili dela pa so dojeli, da je gradiva nepričakovano mnogo, zato so vse skupaj preložili na kasnejši datum in se odločili za poseben bilten, ki je lahko izšel v taki obliki tudi ob pomoči raznih podjetji in bančnih zavodov. V knjižici je nazorno in izčrpno prikazano celotno športno delovanje v vsem tem dolgem obdobju, nekatere slike in posnetki dokumentov pa se nanašajo tudi na kulturne in drugačne pobude, pri katerih je ŠK Kras od nekdaj nepogrešljiv dejavnik. Na koncu je še izvleček v italijanščini in edinole glede tega imamo pripombo: glede na to, da bo brošura »potovala«, spremljala in predstavljala Krasove tekmovalce tudi izven deželnih meja, bi se verjetno splačalo še nekoliko več naprezanja za izdajo dvojezičnega zvezka. Pri Krasu so lahko ponosni na opravljeno delo in uspehe, ki so jih in jih verjetno še bodo želi na tekmovalnem kot tudi na rekreativnem področju. Brošura pa je za celotno zamejsko skupnost nova pridobitev, ki spet potrjuje razsežnosti in nivo slovenskega športa v Italiji. Slovesen večer v zgoniškem špor-tno-kulturnem centru je sklenil Aljoša Žerjal s predvajanjem dveh filmov: »4 zlata Krasova dekleta«, ki se nanaša na oba zadnja državna naslova v namiznem tenisu in pa »Triglav - očak Julijskih Alp«. (Igor Canciani) Turnir Dom '87 je tako delno nadomestil ta tradicionalno poletni rekreacijski shod goriških športnikov, obenem pa je podčrtal željo marsikaterega po ponovnem obujanju teh pred leti stalnih prireditev. Iz vsega tega se kaže potreba po taki rekreacijski dejavnosti na prostem, ki se vključuje v čas medsezonskih počitnic. Pogoji, da pobuda uspe, so dani. (Igor Komel) obvest Sl! lil SK DEVIN -KAJAKAŠKA SEKCIJA obvešča, da se tečaj za kajake prične v torek, 14. t. m., ob 17.30 v Sesljanskem zalivu v bližini pomola Čupe. Interesenti se lahko javijo ob samem začetku tečaja odbornikom kluba. Na razpolago so kajaki kluba. Nadaljnji urnik tečaja bomo naknadno javili po časopisu. Človek je trpežna stvaritev in tako sva tudi takrat dočakala jutro. V megli sva potem komaj našla izstop iz stene, se na poti v dolino še 10 krat izgubila in se pozno popoldan le pri-majala v Tamar. Srečala sva Rada in Janeza Ileršiča, ki sta se resnih obrazov odpravljala pod steno gledati ali nisva morda odletela iz nje. Njuna razžarjena obraza, ko sta me vsega pomečkanega zagledala tik preden bi s poti zavila pod steno, sta mi bolje od vseh besed povedala, kako neprijetne naloge sva ju rešila. Prva tri leta alpinizma sem tako srečno dal skozi in si izboril vstopnico za visoko starost. Dosti bolj otipljiva pridobitev pa je bila v tem, da se je stalno manjšalo število nepotrebnih bivakov, da je bilo vse manj prehitrih neviht. Najlepša doživetja so me v gorah še čakala. Široka peč Celotno začetno obdobje je bilo zaznamovano še z enim fenomenom, o katerem velja spregovoriti. Velja zato, ker je sam po sebi neločljiv del alpinizma, kar je dobro videti že iz tega, da se pojavlja v skoraj vsakem alpinističnem intervjuju. Brez vprašanja: »Ali vas je pri plezanju kaj strah?« pač v nobenem od njih ne gre. Pri psihologiji so me v gimnaziji učili, da obstaja le dve vrsti strahu, ki se ju človek ne more rešiti: strah pred močnimi zvoki in strah pred izgubo podlage. Ta drugi je seveda nujni sestavni del alpinizma, pristen je zmeraj in povsod, zaradi česar sem se vedno nasmejal ob pogumnih blebetanjih alpinistov, v stilu: »Strah preide ob prvem stiku s skalo«, »Strah se izgubi v žaru boja« itd. Takšne bajke so lahko le laž ali pa posledica nesposobnosti ločevanja vzrokov in posledic. Če pa kje res obstaja alpinist, ki na ta način izreka resnico, potem imam zanj le en nasvet naj takoj preneha s plezanjem. Strah je, poleg izkušnje, v alpinizmu najpomembnejši faktor pravilnega reagiranja. Tam, kjer ga ni, se stvar lahko konča le z nesrečo. Zakaj potem sploh govorim o strahu s poudarkom na tistih začetkih mojega plezanja, ko pa v isti sapi pravim, da v vseh teh letih ni izginil? Zato, ker je imel takrat povsem drugačno vlogo, kot pa v kasnejših letih, ko sem z alpinizmom dihal in ga živel, sanjal in oblikoval. V tem času sem se navadil tistega, kar je za plezalca, ki hoče v alpinizmu vzdržati, bistveno — živeti s strahom. V začetku strah blokira veliko količino njegovih fizičnih zmogljivosti in tudi sam sem moral potem vlagati grozne napore v prav vsako smer. V taki situaciji je seveda nemogoče govoriti o veselju nad gibanjem, časa za doživljanje vsega drugega pa enostavno ni. Šele z leti, ko mi je strah postal stari znanec, ko sem se navadil živeti v njegovi družbi, in se mu vsake toliko tudi cinično posmehniti, šele takrat se je moje telo sprostilo in šele takrat so se v alpinizmu začeli tudi zares lepi trenutki. Nikoli jih ni bilo prav veliko, vendar je bilo važno le to, da so sploh prišli. Strah je torej ostal, le najin odnos se je spremenil. Nisva sicer postala prijatelja, sva pa vedela, da enega brez drugega ni in je zato najbolje, da to obzirno upoštevava. Veliko je alpinistov, ki takega kritičnega odnosa do strahu v sebi ne vzpostavijo nikoli. Poznal sem jih kar nekaj, ki so bili odlični plezalci v vrtcih, v gorah pa niso, ravno zaradi tega, nikoli naredili nič pomembnega. Hudo je bilo seveda zanje, če se niso bili takoj pripravljeni odpovedati svojim plezalnim ambicijam. Potem so se mupili sami s seboj, nekateri tudi leta zapored, končno pa, ker je bilo vse skupaj prenaporno, odnehali. Tudi sicer pa je alpinistov, ki bi »prenašali« ekstremno plezanje 10 in več let zelo malo, vendar pa je to že druga zgodba. Nemogoče mi je danes, iz razdalje skoraj desetih let reči, kdaj je prišel tisti trenutek, ko gore zame niso bile več neznani, skrivnostni svet, kdaj me je spoznanje, da jim pravzaprav sam dajem vsebino, navdalo s samozaves- Rado Fabjan v steni Široke peči tjo alpinista, ki ve, da je rešitev le v njegovih rokah. Kot vse lepe stvari v življenju, je verjetno tudi ta prihajala vame počasi, ne da bi jo prepoznal in bi najbrž tudi takrat ne mogel reči kje in kako se je to zgodilo. Mislim pa, daje bil najpomembnejši dogodek na tej poti moje srečanje in seveda plezanje z Igorjem Škamperletom. Ko sva se prvič srečala, je bil še nadebuden šestnajstletnih, ki bi mu na pogled prisodil še kakšno leto manj. Tudi po obnašanju je bil še hudo, hudo mlad, tako da sva bila prav čuden par. Sam sem imel takrat že 20 let, pubertetne težave, ki jih niti bilo ni, sem imel že davno za seboj. Bila sva popolnoma različnih značajev, najin pristop k prav vsaki življenjsko pomembni stvari je bil že v osnovi različen, tako da je bil alpinizem edina stvar, ki naju je družila. Dostikrat se sprašujem ali je bilo to res dovolj, da se je najin odnos razvil v najpomembnejše prijateljstvo, kar sem jih v življenju doživel, ali ni tam na začetku skritega še nekaj drugega. Kdo ve, morda je bilo, vendar pa ostaja zagrnjeno s tistim, kar je v vsakem prijateljstvu iracionalnega. FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 Ob Domovem košarkarskem turnirju v Gorici Cav. LUIGI PREŠEL s . . • industrijske in civilne električne napeljave • komandni in kontrolni panoji • tehnološke napeljave • vzdrževanje naprav 34133 TRST — Ul. sv. Frančiška 16 Tel.: (040) 768121 - 768122 e. ©.d D Z O.Z. , SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089 Telex 460559 - PP 185 Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Liberta cTItalia 5 Memorial R. Devetak Danes finala Danes popoldne se bo na Poljanah končal 3. nogometni memorial Romana Devetaka, ki ga prireja KD Kras. S poljansko prireditvijo se pobuda, ki jo prirejajo že drugič, bliža koncu. Konec avgusta bo namreč na igrišču gluhonemih, ob goriškem Kulturnem domu, finalno srečanje, na katerem bodo nastopile ekipe Temnice, Pryačine, Rupe/Peči ter zmagovalec današnjega finala. V petek zvečer je bilo na sporedu prvo polfinalno srečanju (drugo med Standrežem in Vrhom je bilo sinoči), na katerem so se srečali igralci iz Šte-verjana/Oslavja in Opatjega sela. Zmagali so slednji, ki so v igri pokazali več, čeprav je treba povedati, da so Brici nastopili v nepopolni postavi, kar se je poznalo še posebno v drugem polčasu. OPATJE SELO - ŠTEVERJAN/OS-LAVJE 6:3 (2:2) STRELCI: Stanko Pahor (3), Mautin-ger, Cotič, avtogol Bevčar, Bensa (3). OPATJE SELO: Elvis, Igor in Božo Marušič, Cotič, Pahor, Kačič, Maun-tinger. STEVERJAN/OSLAVJE: Maraž, Bevčar, Komjanc, Klanjšček, Šuligoj, Bensa, Falcicchia, Kodermac. Današnji spored Ob 17. uri finale za 3. mesto: Šte-verjan/Oslavje - poraženec 2. polfinala: ob 19. uri finale za 1. mesto: Opatje selo - zmagovalec 2. polfinala. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska?Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ zn Trst Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 12. julija 1987 Gradbene špekulacije vse bolj zatemnjujejo velemesto Gradnja nebotičnikov prikrajšuje Newyorčane za sonce in čist zrak NEW YORK — New York ima toliko nebotičnikov, da se že itak težko vidi sonce, in vendar se njihova gradnja naglo nadaljuje, tako da je ljudi kar strah pred... temo. Pa ni šala! Erič Goldstein, odvetnik organizacije za zaščito okolja National Resources Defence Council, svari: »Bližamo se trenutku, ko bodo nenadzorovane gradnje naenkrat spravile v krizo javnoprevozni sistem, nam odvzele še zadnji kanček čistega zraku in nam usodno okrnile tisto malo zelenih rekreacijskih površin, s katerimi še razpolagamo, ter seveda naravno svetlobo.« Pred 15 leti je bil New York na robu bankrota: gradbeniki so s kapitalom bežali v vse smeri, le v velemesto ne, zdaj pa je slednje že več let pravi raj za gradbene špekulante. Mestni komisar za gradbeništvo Charles Smith je kajpaj srečen: »Samo v Manhattnu je v gradnji 66 poslopij z najmanj 35 nadstropji, ki zagotavljajo na tisoče novih delovnih mest, milijone dolarjev investitorjem, lep davčni priliv občinski blagajni in seveda ogromno prostora za nove pisarne.« Županov glasnik Robert McGrath je ravno tako zadovoljen, vendar opreznejši: »Nove gradnje so pozitivne, ustvarjajo pa tudi probleme.« Seveda: pred kratkim je debel lesen tram padel na pešca in ga ubil. Docent na fakulteti za urbanistiko z univerze Columbia, Elliot Sclar: »Na tak način strežemo po življenju kokoši, ki nese zlata jajca.« Proti divjim gradnjam so tudi številni umetniki, arhitekti in razni strokovnjaki ter seveda naturalisti. Množitev nebotičnikov kvari kakovost življenja, pravijo in dodajajo: »Znašli smo se pred izbiro, ali mesto mi zapustimo ali pa ga zapustijo graditelji, sožitje ni več mogoče!« Občinske oblasti jim sicer obljubljajo, da bodo nove gradnje preusmerile v Brooklyn in Oueens, nemara pa je že prepozno za to, da bi New Yorku povrnili vsaj inačico podobe, kakršno je mega-mesto imelo pred petnajstimi leti; tudi v smislu ohranitve arhitektonskih zanimivosti, saj je npr. stoletni cerkvi Epis-copal Church of the Holy Apostles skoraj že usojeno uničenje zaradi zastrupljenega zraku in vibracij. Zločin v Siusiju pri Bergamu Kdo je umoril malega Cristiana? MILAN — Srhljiva smrt 8-letnega Cristiana Mazzole, ki so ga našli razmesarjenega in izkrvavlj enega v garaži neke vile v Siusiju pri Bergamu, še nima jasno zarisane dinamike. Preiskovalci iz Bergama zaenkrat še iščejo krivca ali krivce tako okrutnega umora, 16-letno Tanio Agostinelli, ki je bila prisotna na kraju zločina, pa so včeraj odpeljali v milansko mladinsko kaznilnico Beccaria. Dekle naj ne bi bilo obtoženo umora malega soseda, preiskovalci pa so trdno prepričani, da predstavlja ključno ploščico zamotane zločinske sestavljenke. Truplo Cristiana Mazzole je odkrila Taniina mama, ko je skušala stopiti v hišo, pa ji hčerka ni hotela odpreti vhodnih vrat. Gospa Agostinelli je zato dvignila zapornice garaže in zaprepadena uzrla prestrašeno hčerko, ki je vsa razpraskana in pomazana s krvjo čepela v kotu, medtem ko je poleg avtomobila v mlaki krvi ležalo truplo malega soseda. Šokirano dekle ni bilo v nobeno pomoč preiskovalcem, ki še ne vedo, ali je sama zakrivila zločin ali je prisostvovala umoru. Karabinjerji so vsekakor že izvedli rekonstrukcijo zločina v garaži v Ul. Martin Luther King, medtem ko so Cristiana pokopali predvčerajšnjim. Oproščeni fočanskilovci FOČA — Lovci, ki so se 12. julija vadili v ostrostrelstvu in si za tarčo izbrali star poster Josipa Broza Tita, niso zakrivili nikakršnega političnega »zločina«. Občinski sekretariat za notranje zadeve je namreč oprostil obtožbe politične odgovornosti omenjeno skupino lovcev, preventivno pa jim je zaplenil puške. Streljanje na lepak s Titovo podobo je vzbudilo val ogorčenih protestov, zaradi katerih je morala poseči policija. Papež danes v Vajontu BELLUNO — Papež Wojtyla nadaljuje svoj krajši dopust v kraju Lorenzago di Cadore, kjer je gost tamkajšnje levičarske občinske uprave. Tudi včeraj je večji del dopustniškega časa papež preživel v dolgih sprehodih po bližnjih gozdovih in krasnih dolomitskih poteh. Danes čaka papeža edina uradna obveznost, zjutraj bo namreč v dolini Visende maševal za vernike iz F-JK, Veneta in območij sosednje Avstrije. Po maši bodo v kraju priredili veliko folklorno manifestacijo, na kateri bodo sodelovale skupine iz vseh dežel skupnosti Alpe-Jadran. Danes popoldne se bo papež Janez Pavel II., po krajšem postanku v pristavi iz Lorenzaga, v Fordogni di Longarone spomnil 2000 žrtev tragedije vajontskega jezu. V istem kraju se bo papež srečal tudi z nekaterimi prebivalci kraja, ki so katastrofo preživeli. Vlado bo danes zastopal minister za kmetijstvo in gozdarstvo Filippo Maria Pandolfi, zelo verjetno pa bo tam tudi papežev »stari prijatelj« Sandro Pertini. Na sliki (Telefoto AP): Papež Wojtyla se je po dolgem sprehodu povzpel 1.950 metrov visoko v Dolomite. V4£/ž//r/ fou/t / ' že tristo sezon Trgovina Donaggio praznuje 75 let delovanja: že tristo sezon narekuje modne novosti v Trstu. Ob praznovanju tega jubileja nudi izredne POPUSTE v Trstu od 1912 □ ZA MOŠKE: poletne obleke, operi/obleci, nepodložene jopiče in veliko izbiro hlač □ ZA ŽENSKE: obleke, chemisiers, jeans oblačila 75 let DONAGGIO TRST — NABREŽJE III. NOVEMBRA 9 FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ulica del Lavatoio 4 Tel.: (040) 65134/5 Tx: 461012 KEMIJA FARMACEVTIKA FILIALA GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769