*** 3EL0VNC SKUPNOST« 3HDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA U6LJANA OB SAMOSTOJNOSTI KOMERCIALNIH SLUŽB NE SMEMO POZABITI NA Enotnost IMF Nova organizacija našega podjetja je obsegla tudi našo komercialno službo. Od nje pričakujemo, . a b° v novih pogojih prispevala k pričakovanemu zboljšanju in uspešnejšemu delu pri prodaji naših Proizvodov in storitev. Tudi po novi organizacijski shemi bodo prodaj-ne službe ostale samostojni deli naših delovnih en°t. Njihove dolžnosti ostanejo enake, z istimi operativnimi nalogami, vendar z večjo odgovornostjo* Glede na to bo tudi za naprej vsaka od teh služb posebej — za svoje storitve oz. proizvode — Raziskovala in obdelovala tržišče in si seveda pri tem prizadevala, da bodo kapacitete njenega obrata popolnoma izkoriščene. ■ Krog naših potrošnikov a naročnikov montažnih storitev je zelo širok. Posa-n^ezna podjetja — naši komitenti — projektirajo, tro4 SIJo ih uporabljajo naše Proizvode, pojavljajo pa se tudi kot investitorji za mon-tazna dela in celo kot naši konkurenti v posameznih dejavnostih. Ta raznolikost le razlog za to, da pri posameznih komitentih — '°^jih podjetjih nastopajo naši predstavniki komerci- , n'h služb iz raznih obratov. tako so nase IZKUŠNJE KOT £ANESLJIV KAŽIPOT L Razumljivo je, da pri neposrednih poslovnih stikih des poslovni partner zelo edko omeji razgovor sa-hto na predmet, ki ga obsuje komercialni pred-tavnik posameznega obra-r1- ampak pogosto načne azgovore tudi o problemih, Prašanjih in predmetih, j?1 spadajo v drugo delov-d° enoto. Tako se naši Predstavniki, če niso vsaj glavnih črtah seznanje-k z odnosi IMP do tega komitenta, pogosto znajde-v položaju, da se 'take-™ razgovora ne morejo ddeleževati. .. Ni treba posebej omenja-kako se ti naši tovariši Pheutijo, če ne morejo vo- diti enakopravnega razgo- r,0ra in zadovoljiti stranke, osebno težak je njihov Položaj tedaj, kadar poslov-j" Partner postavi določe-de Pripombe bodisi glede dobavnega roka drugega brata bodisi glede kvali-ote njegovih izdelkov ozi-hta storitev ali celo v h*.ezi s kakimi napaka-_Posamezne komercialne Uzbe našega podjetja. O vsem tem govorimo na podlagi izkušenj na terenu. Pokazalo se je namreč, da napake enega izmed naših obratov — opravičljive ali neopravičljive — še kako vplivajo na oblikovanje določenega mišljenja o IMP kot celoti in se navezujejo na vzdrževanje poslovnih odnosov z drugo našo enoto. Za naročnike in potrošnike obstoji samo en IMP. Oni poznajo IMP in težko se odstrani ustvarjeno razpoloženje, ali bolje rečeno, nerazpoloženje, ki se je oblikovalo v odnosih s katerimkoli našim obratom, če naš komercialist ni seznanjen z razmerami in morebitnimi težavami v tem drugem obratu. Ta naš uslužbenec mora, čeprav se nahaja v nezavidljivem položaju, celo brez svoje krivde, najti načine za ublažitev pripomb in odstranitev morebitnih nesporazumov. V nobenem primeru ne bi smel naš uslužbenec pred poslovnim partnerjem kritizirati delo in ravnanje drugih naših obratov, pa čeprav je do nezadovoljstva stranke morda dejansko prišlo po naši krivdi. RAZGLEDAN KOMERCIALIST IN DOBER GOSPODAR Te misli lahko zaključimo z nekaterimi napotki, ki bi jih morale komercialne službe vseh naših obratov upoštevati pri der lu s komitenti, in sicer V skupnem interesu celotnega podjetja. Ce gledamo s te strani, da vidi stranka V našem predstavniku IMP kot podjetje in ne posa- mezni obrat, bi bilo potrebno poudariti predvsem naslednje: # komercialisti morajo biti vsaj v glavnih črtah poučeni o naših razmerjih s poslovnim partnerjem, h kateremu so se napotili; # obiske poslovnih partnerjev v državi je treba opraviti vedno v spremstvu našega predstavnika za tisto določeno področje, ker je le-ta seznanjen s poslovnimi zvezami IMP s komitenti na tem področju; # izogibajmo se neposredne kritike dela našega podjetja pred poslovnim partnerjem; • v poslovnih razmerjih nastopajmo vedno čimbolj korektno in po načelih dobrega gospodarja in pravega poslovnega partnerja, ne glede na to, ali smo v določenem primeru zainteresirani za tisti posel ali ne, celo če gre za podjetje, ki je v posamezni dejavnosti naš konkurent. M. M. Vsem članom našega kolektiva želimo prijetno prvomajsko praznovanje! 2e skoraj 80 let mineva, odkar delavski razred po vsem svetu praznuje 1 maj kot simbol solidarnosti svojega boja. Spomin na ta dan povezuje vse napredne sile sveta v boju za boljše življenje, enakopravne odnose tn zagotovitev trajnega miru. Ta dan nas spominja na prehojeno pot revolucionarnega boja našega delavskega retreda, ko je pod vodstvom KPJ vodil neenakopravno borbo s proti-narodnimi režimi bivše Jugoslavije za svoj življenjski obstoj. Spominja nas na milijonske žrtve, ki jih je dalo naše ljudstvo v krvavi epopeji narodnoosvobodilne revolucije. Sadove te gigantske borbe naši deloim ljudje danes krepijo in širijo v svoji svobodni socialistični družbi. Praznovanje letošnjega 1. maja je za naše delovno ljudstvo še posebnega pomena, saj naša Zveza komunistov in Zveza sindikatov Jugoslavije v tem jubilejnem letu slavita 50-letnico svoje ustanovitve, obletnico naporov in delovanja za lfeijše življenjske razmere, za,svobodo in mir v svetu. gnBUBHaaDBHHanBn MLADINA IN NJEN PRAZNIK Razgovori in športna tekmovanja Tudi letos bo najmlajši del našega kolektiva praznoval dan mladosti, ki ga pri nas navadno združimo z »vajenskim dnevom«. Delovni kolektiv je omogočil, da bodo imeli vajenci 24. maja dela prost dan. To bo v resnici zbor vseh naših vajencev, ki bo povezan tudi s športnimi tekmovanji med obrati. V ta namen priporočamo obratom, da že med pripravami izberejo ekipe za mali nogomet in odbojko. Tega dne se bodo vajenci po športnem sporedu lahko po- govorili tudi z vodilnimi delavci podjetja. V neposrednih razgovorih jim bodo postavljali vprašanja o problemih, ki jih zanimajo, in bodo nanja dobili takoj tudi pojasnila v sproščenem razgovoru. Zbor vajencev in športno srečanje bosta v soboto 24. maja s pričetkom ob 8. uri zjutraj na športnem igrišču »Sava« v Vikrčah pod šmarno goro (zadnja trolejbusna postaja Vižmarje). F. H. RIMIIinMIIMlilllllMIIIIIIIMIMIIIMIM PREGLED LETOŠNJIH PLANIRANIH INVESTICIJ Prednost ima nabava orodja in opreme Na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta je bil sprejet plangospodarskih investicij za leto 1969 v znesku 8,255.796 din. Za kritje plani-ranega zneska ima podjetje na voljo samo lastna edstva, ki so zbrana iz raznih virov. Bralcem Glasnika je že mamo, da Je podjetje po zaključnem računu za leto 1968 Izločile iz dohodka na osnovi delitvenega razmerja, predpisanega s pravilnikom o delitvi dohodka, za bruto sklade 12,798.800 -din. Sredstev, namenjenih za bruto sklade, pa podjetje me more v celoti izkoristiti za svoje potrebe, temveč mana iz njih izločiti zakonske obveznosti, in sicer: prispevek za sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij prispevek v obvezni rezervni sklad podjetja prispevek za obnovo Skopja - od vseh sredstev, namenjenih za 5601965 din 564.890 din — CKV - Ljubljana 537,8 — CKV - Koper 80,5 — CKV - Maribor 389,4 — BBektnaroomtaža 777,0 — TEN 822,0 — Trata 1.172fi — Projekt, biro 100,0 — Avtoperik 80,0 — Razvoj, služba 250,0 — Uprava 250,0 — Centr. skladi 3.897/ investicije 229.378 .din Po poravnavi naštetih prispevkov -ostane podjetju Se 11,239.527 din neto skladov. Razen tega pa razpolaga podjetje v letu 1969 8e z naslednjimi sredstvi: — z amortizacijo tekočega leta in sredstvi za v letu 1968 odpisano orodje 3,794.888 Sin — z razliko med v letu 1968 planiramo in dejansko doseženo amortizacijo 86.869 din — s sredstvi za v letu 1968 prodana osnovna sredstva z razliko med v letu 1968 planiranimi in dejansko porabljenimi sredstvi za investicije 76.224 din 1,392.346 din RAZDELITEV IN NAMEMBNOST SREDSTEV Z upoštevanjem vseh navedenih sredstev razpolaga podjetje z zneskom 16,589.299 din. Po Sklepih organov upravljanja je od tega zneska namenjeno za: — poravnavo anuitet za najeta posojila v prejšnjih letih, ki zapadejo v izplačilo leta 1969 — obratna sredstva — kritje regresov za dopuste v letu 1969 — stanovanjsko gradnjo — poravnavo neplačanih -obveznosti razvojne službe za v letu 1968 dobavljeno opremo — počitniško skupnost — datacije sindikatu, podpore društvom, nagrade deset in dvajsetletnikom in podobno — gospodarske investicije Sredstva, ki so predvidena za gospodarske investicije, so po obratih razdeljena (v tisočih din) takole: 1,812:999 din 4,192.716 din 680:000 din 878.686 din 156:090 din 200-000 din 320.000 din 8,355.798 din Iz sredstev centralnih skladov bomo financirali gradnjo objektov v Vojkovi ulici v znesku 3,637.068 din in plačali 7-odetotno posojilo za energetske objekte v višini 260.040 din, ki ga mora podjetje -dati od vseh sredstev, namenjenih za investicije. POMEMBNOST GRADNJE OBJEKTOV V VOJKOVI ILIČI Planirana sredstva za investicije po obratih so v glavnem namenjena za nabavo razne opreme hn orodja. Za gradbene objekte predvidevajo obrati le manjše zneske, in sicer bo obrat Maribor uredil kleparsko delavnico v -obstoječem skladišču, Elektroman-taža bo gradila manjše skladišče in delavnico v Kopru, nabavila 2 prenosni baraki za gradbišča in uredila obstoječe skladišče v Vojkovi ulici. Obrat "Trata bo dokončal nadzidavo poslovne zgradbe na Trati in prizidek id vame v Ivančni gorici, ki je potreben zaradi povečanja proizvodnih kapacitet. V planiranih sredstvih uprave je predvideno plačilo prispevka 25.000 din za ureditev parkirnega prostora pred po- slovno zgradbo na Titovi cesti 87 in ureditev lokala v tej zgradbi za znesek 55:600 din. Gradbene investicije v Vojkovi ulici obsegajo gradnjo dveh hal za skladišče in kleparsko delavnico obrata CK V - Ljubljana. Razen tega pa bo treba povečati in obnoviti obstoječo kotlarno za centralno ogrevanje vseh že obstoječih in bodočih objektov v Vojkovi ulici, zgraditi novo trato - postajo in skladišče za vnetljive tekočine. Dela v letu 1969 ne bodo zaključena, ker ni na razpolago dovolj finančnih sredstev, zato se bodo morala nadaljevati še v prihodnjem letu. Gradnja objektov v Vojkovi ulici je pomembna za celotno podjetje, zato prispevajo h gradnji s posojili centralnemu skladu vsi obrati. »EL SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO JE ZE NA RAZPOLAGO V tekočem letu razpolagajo obrati tudi * sredstvi za gradnjo stanovanj, Iti so formirana deloma iz čistega dohodka, doseženega v letu 1*68, neangažiramih sredstev za stanovanjsko gradnjo v preteklem letu, stanovanjskega prispevka i* osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v inozemstvu lata 1968, predvidenega priti' ua sredstev od stanovanjskega prispevka "tekočega leta in vračila posojil ^ stanovanjsko gradnjo. N* opisani način zbrana sredstva za "te namene bodo znašala 2,994.229 dim in »0 razdeljena po obratih Naše sodelovanje s Švedsko Nedvomne koristi Smatramo, da je edina Pot za napredek v proizvodnji mednarodno sodelovanje, to* pa v kooperaciji z inozemskimi firmami; pri tem mislimo na kupovanje primernih licenc, zvezano z izvozom na njihovi pod-*asi izdelanih proizvodov a'i polproizvodov. Tudi mi imamo premalo denarja, da bi z lastnimi možnostmi raz-y i j ali pomembnejše proizvode ter tako poskušali Konkurirati velikim in renomiranim tujim firmam, saj bi na ta način nu.ino zaostajali za nji-m'- Priznati moramo, da ?l .lahko dovolimo le določeni že razviti proizvod prilagoditi za proizvodnjo v naših domačih razmerah. 2iv primer tega zgoraj na kratko označenega sistema je kooperacija nase TEN s švedsko firmo r^ELAB iz Borlanga. ^govorili smo se za so-■deiovanje na področju sibkotočnih naprav. Pri najmoderne j šem sistemu svetlobno - klicnih na-Prav, ki se uporablja Predvsem za hotele in bolnice, izdelujemo mi vse elemente, na primer pozivne panele, svetilke 1P pomožne naprave, mELAB pa prispeva ifanzistorizirano centralo- Naše koristi so nedvomne: izvažamo naše .......... » E ZAKLJUČUJEMO DELA NA NOVEM ULTRA-MODERNEM BLEJSKEM HOTELU»GOLF« Želijo si še zahtevnejšo montažo... Lojze Podlogar Proizvode in obogatili h°mo katalog naših izdelkov z novim siste- g hiom SKN (svetlobno- ■ g klicne naprave). . Sedaj opremljamo že ne-„ hotel na Švedskem s Proizvodi, ki izvirajo iz tega g Porazoma. To sodelovanje g • firmo NELAH Je zahte- ‘1 *■«, da Je že lansko Jesen 3 •“Potoval na Švedsko naS g projektant Lojze Podlogar, I sedaj hkrati opravlja I.akctji glavnega projek- m •nta šibkega toka za ome- g 'Jeni hotel in komercialne- a to ?ast°Pnika ter koordina- g “rja v poslovnem razmerju NELAB ln IMP. ; O svojih vtisih s Šved- S 8ke in o naših nadaljnjih E dvožnostih v skandinavskih državah nam je to- g ariš Podlogar obljubil ?a eno prihodnjih številk Glasnika svoj prispevek. J. N. Hotel »GOLF« na Bledu je seveda hotel A-kategorije, še več: že izdani prospekt trdi, da je to »hotel ultra-moderne avec tout con-fort«... Ima 300 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah ter apartmajih. Cene, ki bodo veljale v glavni letošnji turistični sezoni, so po uradnih tolmačenjih hotelske uprave za sedaj izražene samo v ameriških dolarjih, in sicer bo dnevni penzion veljal približno od 8 do 24 dolarjev. Hotel bo imel tudi dva do-grevana termalna bazena. Prvi gostje pridejo že sredi maja, in sicer iz Amerike, Nemčije in Italije. Dve tretjini prostorov sta za glavno sezono že rezervirani. Vse kaže, da cene hotelskih uslug niso bistvene; za sodobnega petičnega turista je poglavitno udobje, razkošnost, lepota kraja, Blejsko jezero in Julijske Alpe. Želel sem zvedeti za mnenje in delo naših vodilnih monterjev, ki se že skoraj leto dni mudijo na tem objektu: Avbelj za centralno kurjavo, Zupančič za elelt-troinstalacije, Koželj za vodovodne instalacije ln Zofič za klima-naprave. Mnogo so povedali. Niso bili zadržani v svojih izjavah. To so fantje, ki so ponosni na opravljeno delo. Z montažo so pričeli v lanskem juniju. Gradbena dela je opravilo GP ♦Gorenje« iz Radovljice. Vodilni monterji mnogo vedo, do potankosti se spominjajo vseh nadrobnih potekov del. Precej skrbi so doživljali med raznimi fazami dela. Včasih so morali tudi čakati z montažo. Spre-. memb v načrtih je bilo nič koliko. Kljub temu so danes montažna dela pred zaključkom. »Bilo je vroče, tudi mraz nam ni prizanesel. Sedaj je pomlad Ln če- prav je hladna, nam je vsak dan bolj vroče ... Neverjetno hitro se bliža 15. maj, dan tehničnega prevzema!« Kogarkoli sem na gradbišču povprašal, ali ve za rok, do katerega mora biti hotel zgrajen, njali njihove akcije, strokovna napotila Ln druge uspešne poteze. Povejmo še to, da bo hotel veljati približno 3 milijarde 200 milijonov S-dinarjev... Vodilni monterji so nadaljevali, da zaradi našega dela zastojev na objektu ni bilo. Nasprotno: zahtevali so, da druge delovne skupine svoja dela pospešijo, da bi lahko montažno dejavnost ti, da še danes — tik pred tehničnim prevzemom, nimajo kompletne opreme in ne morejo zaključiti svojih del tako, kot je bilo načrtovano. Tudi glede projektov so imeli naši vodilni monterji svoje utemeljene pripombe. Projektant »Opatija-projekt« je bil od gradbišča preveč oddaljen. Vse pomanjkljivosti je naše tehnično vodstvo z vodilnimi Novi hotel »Golf« stoji, če gledamo z obale jezera, za hotelom »Park« in višje • od njega vsakdo je pritrdil in nihče se pri tem ni razburjal. Naši monterji so naštevati še vrsto del, ki jih morajo opraviti do 15. maja, vendar z njihovih nasmejanih obrazov je bilo razbrati, da se bo vse končalo pravočasno in v zadovoljstvo' investitorja. Nisem mogel ugotoviti, kje je vzrok za tako mirnost naših delovnih skupin. Prav gotovo pa je res, da to mirnost pred zaključkom obsežne in zahtevne montaže vnašajo predvsem trije šefii montaž: Adi Kovačič za elektromontažo, Marjan Košir za centralno kurjavo in Vinko Tratnik za klima-naprave. O tem sem se prepričal, ker so mi vodilni monterji pogosto ome- pravočasno in dobro opravili: Z izvedbo in funkcioniranjem inženiringa niso bili najbolj zadovoljni. Prav to je povzročalo precej nevšečnosti. Investitor je bil blejski hotel »PARK«. »TU-RIST-PROGRES« iz Radovljice pa je izvajal nadzor in vodil dela ter preko Metalke uvozil pretežni del opreme iz inozemstva. Prav tu pa se je večkrat zataknilo. Pri uvozu opreme strokovni izbor ni bil najboljši, še manj točno je bil izdelan plan nabave. Zato so naše delovne skupine prejemale uvoženi material v nepravilnih časovnih zaporedjih, pogosto pa še kompleten ni bil. Naši na gradbišču vedo poveda- munterji lahko uspešno reševalo le zaradi pridobljenih dolgoletnih montažnih izkušenj. »Investitor je lahko zadovoljen, da so naša dela tako uspešno opravljena kljub pomanjkljivostim v projektih. Če ne bi znalii tako dobro improvizirati, kar nam je dala dolgoletna praksa, bi bilo danes na tem objektu marsikaj narobe. Mislimo, da smo ponovno dokazali svoje sposobnosti in še enkrat prestali veliko preizkušnjo!« Kljub opisanim in še drugim nevšečnostim pa si naši fantje želijo še delati na podobnih objektih, če le mogoče s Še obširnejšo in zahtevnejšo montažo. S. 2. UI=lll=IH=HI=fll=IH=H!=ll!=ni=ll1=H1=l1l=ll1=..t=:iil=li1=tii=»il=:Hl=!n=m=lll=lll=lll ih AKTUALEN RAZGOVOR Z ALEKSANDROM REMCEM, NOVIM DIREKTORJEM = PLANSKO-ANAL1TSKE SLUŽBE Ml | »Ata biti sploh ni prijetno,..« m m m m m iii m m m i m m m jy [Ti Oj jy Oj m Oj m Si m m Si Pogosto slišimo zanj, da jc »ata osebnih dohodkov«, bolje rečeno — razmerja med njimi. To jc lahko pohvala ali pa graja, pomeniti more ugodnosti ali pa težave... Sicer pa Aleksander Remec, 58, od nedavna direktor plansko-analitske službe, prej pa vrsto let vodilni referent v tej službi, pove, da mu naziv »ata...« ni prinesel nič dobrega: »To je od tega, ker sem bil dolgo časa član centralne komisije za osebne dohodke in predsednik obratne komisije. Pa še na analize in zato na našo strokovno službo je problematika osebnih dohodkov precej vezana. Ni pa nič kaj prijetno, če vas kdo, ki misli, da je pri svoji plači prikrajšan, postrani gleda ali celo venomer nadleguje. Takih pa pri nas ni malo, saj je v človekovi naravi, da smo z dohodki redkokdaj zadovoljni...« Tako sva načela najin pogovor, in sicer prav 16. aprila, ko je mojemu sogovorniku poteklo točno sedmo leto zaposlitve pri našem podjetju. Sedla sva, popoldne, na dolgo klop in na stol šentjakobske gostilne »Pečni-kar«, ki ji gostje iz IMP niso tuji. Znano je, da pravna in plansko-analitska služba pospešeno pripravljata predlog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi bil, če le mogoče, sprejet že v maju, da bi s tem napravil konec raznih pritiskanj, nesoglasij in upravičenih ali neupravičenih nezado-voljstev. Večino kolektiva seveda debate okoli tega precej zanimajo, pa sem zato hotel najprej ■— tako rekoč iz prve roke — zvedeti, čemu sploh popolnoma nov pravilnik. »Starega pravilnika ne kaže več popravljati in dopolnjevati, pa tudi nov organizacijski poslovnik imamo, temu pa se morajo prilagoditi tudi vsi drugi splošni akti. Dalje, število osnovnih točk je premajhno glede na presežni del osebnih dohodkov, ki ga delimo, od tod zahteve kolektiva, da se del dobička vključi v osnove. S tem pa bodo tudi faktorji 2 in 1,6 ter 1,3, ki so doslej povzročali precej hude krvi, močno zgubili na pomenu in jih bo morda kazalo sploh ukiniti.« BISTVENE SPREMEMBE V KATEGORIZACIJI • • Kakšne naj bi bile, na kratko, bistvene novosti novega pravilnika? »Po obstoječih predlogih naj bi točkovni sistem ostal, spremenila pa naj bi se kategorizacija delovnih mest in prišlo bo nujno do spremembe števila osnovnih točk in števila točk po posameznih kategorijah. Pri tem naj bi bil poudarek na preureditvi osebnih dohodkov fizičnih delavcev in visokostočkovnih uslužbencev. Osebna ocena naj bi dobila večji pomen. Za- radi lažje predstave naj bi točka spet veljala 1 dinar. Do sedaj uvedene stimulacije naj bi se ne spreminjale. Večje spremembe bo torej doživel predvsem drugi, kategorizacijski del pravilnika, V prvi, torej tekstovni del najbrž ne bo posegov, vsekakor pa bo treba spremeniti dnevnice in nočnine, pri čemer smo že zelo zaostali za drugimi. Tudi pri terenskih dodatkih bo treba najti rešitev, ki naj bi potem ostala nespremenjena za daljši čas. Spremeniti bo treba tudi obstoječe nagrade vajencev in pripravnikov. Vsi ti predlogi bodo podrobneje izdelani pred 1. majem, nakar bo predlog novega pravilnika začel svojo običajno pot med delovni kolektiv ter preko komisij in ODS na zadnje sito — pred člane CDS, kamor naj bi prispel pred 21. majem.« Pogled se mi je zaustavil na njegovih od cigaretnega dima ožganih prstih. Res je tov. Remca med delom težko najti brez prižgane cigarete. Pa roe je z vprašanjem prehitel: »Koliko jih pa vi pokadite? Najbrž jih več kot 4«, kolikor priznate...« • Kaj pa minimalni osebni dohodki? »Sedaj znaša minimalni osebni dohodek pri našem podjetja 668 din. Za novi pravilnik bomo predlagali kot minimum 680 točk, pri čimer so vštete le osnovne in kategerijske točke brez osebne ocene, službenih let, stalnosti in dragih dodatkov, ki so če predvideni po pravilniku. Nedvomno se bo s tem minimalni osebni dohodek povečal... Mnogo pa je seveda odvisno tudi od delitvenega razmerja med osebnimi dohodki in skladi, ki znaša sedaj 88 SO. Poprečno razmerje pri gradbenih podjetjih Slovenije je po zadnjih podatkih izračunano na 81:19, pri čemer so seveda upoštevana dobra in slaba podjetja. Mislim, da bi naše podjetje glede na svojo velikost in sedanji položaj preneslo spremembo le do razmerja 85:15...« »AVTA PA NE, BI BUL OVIRA NA CESTI...« • Kakšne možnosti pa bodo imeli tisti člani kolektiva, ld z osebnimi dohodki po novem pravilniku ne bodo zadovoljni, in takih bo najbrž tudi nekaj? »Predvsem široke demokratične možnosti v postopku, ko bomo novi pravilnik sprejemati. Na podlagi sprejete ureditve pa bodo izšle odločbe za posamez- nike, zoper katere bo vsak lahko podal ugovor. Te ugovore naj bi obravnavale obratne komisije in šele v primeru, če bi ugovoru komisija tudi ponovno nc ugodila, naj bi o njem razpravljal ODS. Torej dovolj možnosti za zagotovitev pravičnosti do precej visoke mere.« Aleksandra Remca poznamo ves čas tudi po tem, da se ob dveh vozi proti svoji hiši v Šiški, če ni ravno zelo slabo vreme, na istem — ne prav bleščečem kolesu. Zanimalo me je, ali misli na nakup avtomobila. »Ne, za to sem pa prestar, bi bil ovira na cesti, kot mnogi S TRUDOM DO ZNANJA Tako je pričel z zidarskim delom, ki je imelo to dobro plat, da je takoj zaslužil. Kasneje je končal delovodsko šolo in se pri železnici zaposlil kot nadzornik proge. Tri leta pred vojno pa je kot privatist dokončal še gradbeno srednjo šolo. Pri železnici je ostal vse do leta 1962, nazadnje kot šef grupe za investicije, nakar se je zaradi precejšnje razlike v osebnih dohodkih odločil za zaposlitev pri Toplovodu. • Sedaj, ko ste direktor, ali boste lahko ocenili pripombo, da je vaša služba bolj statistič- drugi pri teh letih. Bom pa mlajšemu sinu pomagal do avtomobila ...« Njegov starejši sin Aleksander je gradbern inženir in si je že pred leči ustvaril svojo družino. Mlajši Tomaž pa se je kot gradbeni tehnik pravkar prvič zaposlil. Ker tudi soproga našega sogovornika ni le gospodinja, sem menil, da mu ne gre slabo. »Jaaa... pravzaprav res ne. Toda verjemite mi. da sem moral vse življenje trde delati. Ko sem bil star 7 let, mi je umrl oče, naslednje leto pa če mati. Ko sem prišel s spričevalom • opravljeni nižji gimnaziji k nekemu sodniku ljubljanskega sedišča, ki mi je bil sodno postavljen za varuha, me je le-ta najprej opozoril, da bom hišo pojedel bratu in sestri, če bom še naprej študiral. Nate sem rekel, da bi bil rad tiskar, on pa Je razumel — zidar...« na, kot pe plansko-analitska? »Ta očitek je res do neke mere utemeljen. Naše d«šo bi morali usmeriti bolj na plansko in analitično plat. To tudi poskušamo, vendar v sedanjem sestavu službe tega ne uspemo, ker je sprotnega dela preveč. Potrebujemo vsaj še enega diplomiranega ekonomista, in sicer takega, ki bi že posedoval nekaj tehničnega znanja s področja dejavnosti našega podjetja, da bi hitreje doumel ekonomsko bistvo naših postov.« Ko sem ga v večernih urah hotel odložiti na Vodnikovi cesti blizu njegove hiše, je še dejal: »Kar oholi vogala še zapeljite, na drugo stran. Tole je zelo nevarno križišče, že z novimi avtomobili so se tekaj zaletavali ...« Rutiniranemu kolesarju nekaj korakov več peš ni bilo odveč. A. P. l„=,M=,„=,M=,„=,„=,„=M=,„=,„=,„=,„=,M=„|=|„=m=|||=mE,„=,„=lll=,„=l,l=|||=iii HUDA ZIMA V E B E RS WA L DU Predvidevamo zaključno mrzlico Na našem največjem gradbišču v vzhodnih državah, na gradbišču bodoče ogromne farme svinj v Ebcrsvvaldu v Nemški demokratični republiki, gre pravkar h koncu izredno huda zima. Za hudo zimo pa bo prišlo vroče Poletje, kakor nam zatrjujejo tamkajšnji domačini, ki skoraj ne pomnijo leta, ko bi bila zemlja zmrznjena kar *> globine 80 cm, kakor letos, ko so bila zemeljska dela zaradi tega skoraj docela onemogočena. V zvezi z opisanimi vremenskimi razmerami so se, kot je znano, pojavile na tem gradbišču, kjer deluje vrsta domačih in tujih Podjetij, ki morajo svoja dela koordinirati, težave glode dinamike posameznih del. To pa najbolj neugodno vpliva prav na montažno dejavnost, ki zahteva kot nujen pogoj za svoj razmah, da so gradbena in zemeljska dela opravljena do primerne stopnje. Opisani zaostanki, ki so nastali pri delu drugih, predvsem gradbenih Podjetij, so tudi vzrok, da naši monterji niso mogli Pričeti z delom ob napovedanem času in so se zato odhodi posameznih mentorskih grup našega podjet- ja na delo v NDR zakasnili kar za 2 meseca. Seveda pa bo treba vse, kar je bilo zaradi višje sile »zmrznjeno« in zamujeno, nadoknaditi in bo torej verjetno prišlo na tem gradbišču do zaključne delovne mrzlice, ki pač v naši praksi ne bo ne prva ne zadnja. Predstavniki našega podjetja se sedaj pogajajo v NDR še za dodatna dela večjega obsega, kar bo seveda še povečalo in spremenilo obseg dejavnosti. O tem bomo več poročali prihodnjič, v tej številki pa objavljamo nekaj novejših fotografij iz življenja naših monterjev na velikem gradbišču v Ebcrsvvaldu. J. N. Zgoraj: kolonija IMP na gradbišču v Ebers-vvaldu Levo: na farmi svinj v Ebcrsvvaldu — razgovori pod železno konstrukcijo hale »Maststali« v zvezi z montažo prezračevalnih naprav in ventilatorjev Desno: glavni direktor Krumpak v spremstva ing. Podergajsa in šefa montaže CKV Štrusa na kritičnem obhodu Spodaj: zimski pogled na gradbišče farme svinj v Ebcrsvvaldu PRED OTVORITVIJO POČITNIŠKE SEZONE Tako kot vsako leto je upravni odbor počitniške skupnosti tudi letos razpravljal o počitniški sezoni in sprejel ustrezne sklepe, s katerimi seznanjamo bralce našega Glasnika. Zaradi pomanjkanja sredstev in neizdelanega urbanističnega načrta bodoče ureditve Ficsc se kapacitete počitniških domov v letošnjem letu niso povečale. V Velem Lošinju imamo na razpolago 55 ležišč, v Fiesi skupno z vikend hišicami 27 ležišč, v Ankaranu 4 ležišča, v dveh planinskih kočah na Veliki planini 11 ležišč, obrat Maribor Pa upravlja kočo na Pohorju z 8 ležišči. Počitniška sezona v domovih ob morju bo trajala od 1. junija do 30. septembra, planinske koče na Veliki planini in Pohorju pa so na voljo članom kolektiva skozi vse leto. Za primer, da ne bomo mogli ugoditi prav vsem —Lošinj: dnevni penzion za člane kolektiva in njihove svojce znaša 20 din, za otroke od 2 do 15 let 15 din, za otroke do 2 let 5 din in za tuje goste 36 din; — Ankaran: dnevni penzion za člane kolektiva in njihove svojce znaša 22 din, za otroke od 2 do 15 let 15 din, za tuje goste 36 din, za otroke do 2 let pa se plačujejo usluge posebej v domu; — Velika planina: nočnina za člane kolektiva in njihove svojce znaša 3 din, za tuje goste 6 din, otroci torkih, na Lošinju pa ob četrtkih. S tem bo dana možnost koristiti dopust po želji 7 ali 14 dni. Za Veliko planino pa bo razpored prilagojen prijavam. IZBOLJŠANA ZVEZA S TRAJEKTOM NA LOŠINJ Ker želimo pravočasno izdelati plan dopustov, vljudno naprošamo vse člane kolektiva, da čimprej izpolnijo prijavnico (ki je priložena tej številki Glasnika!) in jo najkasneje do 15. maja pošljejo splošni službi svojega obrata ali pa direktno upravnemu odboru počitniške skupnosti s sedežem v Ljubljani, Titova 37. Rezervacij za avtobusne prevoze letos ne bomo imeli. Vsak, ka ne bo potoval z lastnim vozilom, pa se za to lahko obrne na podjetje Počitniški dom v Velikem Lošinju — ulica Kaštel članom kolektiva, ki želijo svoj dopust prebiti v domovih podjetja, smo tako v Fiesi, kakor tudi na Lošinju v dogovorih za najem zasebnih sob izven doma, s tem da bodo koristniki teh sob dobili vse druge usluge v domu podjetja pod enakimi pogoji. PODOBNI POGOJI KOT LANI Na predlog upravnega odbora počitniške skupnosti so samoupravni organi podjetja potrdili cene penzionskih uslug, ki se v letošnjem letu niso povišale in so naslednje: — Fiesa: dnevni penzion za člane kolektiva in njihove svojce znaša 24 din, za otroke od 2 do 15 let 18 din, za otroke do 2 let 5 din in za tuje goste 36 din; do 7 let prenočujejo brezplačno; — Pohorje: nočnina za člane kolektiva in njihove svojce je 5 din. V cenah penziona za domove ob morju jp že upoštevana tudi turistična taksa, za nočnine na Veliki planini in Pohorju pa se taksa plačuje za vse koristnike, stare nad 15 let, posebej in v višini, kot jo predpiše pristojna občinska skupščina. Penzion ske usluge bo možno plačati v dveh obrokih. Pri plačilu bomo upoštevali tudi regres, ki bo izplačan članom kolektiva ob istih pogojih kot v preteklem letu. Izmene v počitniških domovih bodo tedensko, in sicer v Plesi in Ankaranu ob Ljubljana-Transport, ki bo vzdrževalo redno avtobusno zvezo z Lošinjem vsak četrtek, v Fieso pa bo vsak dan vozil avtobus podjetja SAP-Ljubljana. Vsem tistim, k.i bodo potovali na Lošinj z lastnimi avtomobili in jim je lanskoletni dopust zagrenil prevoz s trajektom, pa sporočamo, da bo letos že obratovala nova linija trajekta, in sicer od Plomina do Porozine in bo vožnja trajala le približno pol ure. Želimo, da bi čim več članov kolektiva porabilo svoj dopust v domovih podjetja in pričakujemo kar največ prijav. Potrudili se bomo, da bomo z dobro organizacijo in kvalitetnimi uslugami zadovoljili pričakovanja. T. P. r i i ■ ■ i ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i i Lj od razvoj^ naloge do novega serijskega izdelka: Brezšumng obtočne črpalke GH 25 Razen drugih razvojnih nalog za serijsko P° izvodnjo obrata Trata je naš razvojni sektor v Pe' teklem letu zaključil tudi dolgotrajno razv°i0 delo za novo obtočno črpalko GH 25. Najprej se vprašamo — deloma upravičeno, je pravzaprav vodilo tovarno na Trati in razv°u sektor, da sta si zadala nalogo osvojiti v vrsti b1*' šumnih črpalk tudi najmanjšo, ko moramo ve*1 r računali z množico inozemskih konkurentov in1,1 hovimi dumpinškimi cenami, ki so posledica 11,19 žične proizvodnje. Razvojni sektor je pred leti dobil nalogo razviti vrsto brezšumnih obtočnih črpalk, ki naj bi zamenjale tedaj obstoječo serijo, glede na to, da so skoraj vsi proizvajalci obtočnih črpalk šli v to smer. Po uspešno zaključenem razvojnem delu, tehnoloških pripravah in osvojitvi serijske proizvodnje se je sčasoma izkristaliziralo vprašanje, ali kaže dopolniti program tudi z najmanjšo črpalko v seriji obtočnih črpalk, ki se uporablja pretežno za individualno gradnjo in v sistemih potrošne tople vode kot cirkulacijska črpalka. Vsi pomembnejši proizvajalci obtočnih črpalk svoje proizvodne programe kompletirajo. Isto mora veljati tudi za tovarno Trata. Približni predračuni so pokazali, da tuje dumpinške cene, če jim prištejemo še carinske stroške, tudi pri nas niso nedosegljive, če gre za izdelavo črpalk v primernih serijah in z določeno stopnjo serijske tehnologije. Pri razvojnem delu za brezšumne obtočne črpalke pridobljene izkušnje bi bilo mogoče s pridom uporabiti pri delu za najmanjšo črpalko, kljub temu, da so pri tej tehnične zahteve glede na ceno, uporabnost in tehnologijo precej večje. Vsi našteti elementi pa so pripeljali do odločitve o sprejemu te razvojne naloge. UVOŽENIH DELOV LE ZA DESETINO SKUPNE VREDNOSTI Tehnični podatki, na podlagi katerih je bila črpalka konstruirana, ustrezajo najnovejšim zahtevam ogrevalne tehnike. Črpalka je grajena za nazivne tlake 6 kp/cm2 in temperaturo 110 stopinj C in je uporabna tako za sisteme centralnega ogrevanja kakor tudi za cirkulacijo potrošne tople vode. Tlak črpalk pri količini h = 0 znaša ji,3 m VS, porabljena moč P‘e_ 55 W. Konstrukcija 1®aiV ga sistema dovoljuje 11 ^ r okoli vgradno lego funkcionalni deli v vod delu so izdelani iz večega materiala, pretočni presek te^.. ustreza predpisom o ^ nostnih vodih. Črpalka ■ vgrajen regulator h1®! lične sposobnosti. Ele*, motor je kratkostične . ne izvedbe (izolacija ^ da F), kar omogoča Prlje čitev črpalke na omr brez releja s termično ščito. Priključek je *a‘ trofazen ali enofazen. ^ Odzračevanje, konti. smeri vrtenja in deb!ok3 nje je mogoče izvršiti % uporabe kakega poseb% orodja — s pomočjo gull,',, na zadnji strani či'Pa e Stator elektromotorja ^ lahko odstranljiv, tako (j ob morebitni zamenjav* ^ treba izpuščati vode >z , stema, ogrevanje pa je gočeno na gravitacijski čin. Ohišje črpalke ima V. ključni navoj R1 Vj< L ustreza normiranemu ^ 1 andskemu priključku \ Predvidene pa so še tri • menzije priključkov s *3 robnicami in protiprih’ cami NO 20, NO 25, NO Za zadovoljitev g°4-zahtev je bilo treba uP1", Zunanjost obtočne Del prototipne delavnice razvojnega sektorja k‘ti najkvalitetnejši mate- in rotorskim delom elek- *lal in konstrukcijsko na tromotorja. Ta opna pre- Poseben način rešiti večino prečuje izmenjavo vode med obema prostoroma in prevzema volumenske dilatacije, ki so posledica temperaturnih sprememb. S tem, da se voda v rotor-skem delu med obratovanjem ne izmenjuje s sistemsko, je preprečeno odlaganje vodnega kamna in nečistoč na rotorju, prekatni puši in drugih funkcionalnih delih. Zunanji del opne služi hkrati kot glavno tesnilo med ohišjem in sklopom prekatne puše. Ležajni sistem je zgrajen iz dveh koničnih drsnih ležajev iz posebne metalne trdi ne, ki sta elastično prednapeta s pomočjo vzmeti. Trdota materiala je v vsakem primeru večja od trdote v sistemu nahajajočih se nečistoč, zato le-te ne morejo poškodovati ležajev, do sprt j a ležajev pa zaradi konične oblike ne more priti. Ležaj ima v primeri z normalnimi izvedbami še to prednost, da daje zelo majhne torne momente in s tem majhne torne izgube. Značilnost konstrukcije je v tem, da za manipulacijo niso potrebne posebne priprave oz. orodja. Vse navedene konstrukcijske posebnosti so v obliki patentne prijave že v postopku pri Patentni pisarni zaradi dodelitve jugoslovanskega patenta. - Ilciuiu VCLIilU funkcionalnih delov črpal-r5- Vseh potrebnih demonih in materialov ni bilo ju°goče dobiti pri domačih Proizvajalcih, zato je bilo Poa poseči tudi po ustrezen inozemskih izdelkih, rednost uvoženih delov naša približno desetino KuPnc cene črpalke. manipulacija BREZ POSEBNIH PRIPRAV IN ORODJA . Posebnost konstrukcije je ‘astična opna iz tempera-u*'no obstojne gume z enourno delujočim tesnilnim Jektom, ki je vgrajena med KONEC LETA V SERIJSKO PROIZVODNJO Trenutno je nova brez-šumna obtočna črpalka GH 25 v fazi tehnoloških priprav za serijsko proizvodnjo, za katere je zadolžen razvojni sektor. Zavedati se moramo obsežnosti in odgovornosti te naloge, ki obsega pripravo pomagal za obdelavo detajlov črpalke na univerzalnih strojih, vseh rezilnih in krivdnih orodij ter kompleksnega orodja za izdelavo detajlov hid .4, iz plastike in brizganega liva. Čeprav smo najbolj komplicirano orodje za brizgani liv že oddali kooperantu, se glede na omejene kapacitete naše prototipne delavnice nujno postavlja vprašanje dokončnega roka za pričetek izdelave prvih poskusnih serij te črpalke. Večkrat se med razgovori pojavlja fraza, češ saj bodo orodja izdelali kooperanti; vendar pa moramo na podlagi izkušenj trditi, da je terminsko in tehnično (če o finančnih pogojih sploh ne govorimo) zelo redko mogoče uspešno opraviti orodne priprave preko kooperantov, zlasti kadar gre za zahtevnejše artikle. Tako naj informativno navedemo, da so stroški tehnološke priprave za to črpalko predvideni v višini okoli 10 milijonov S-din. Seveda pa moramo takoj pripomniti, da je tehnologija določen kompromis do veli-koserijske proizvodnje, saj še ta znesek predstavlja precejšnje breme za obrat v skupni vsoti, ki je namenjena za celotne tehnološke priprave vseh proizvodnih panog. Realno je mogoče pričakovati, da bomo pričeli s proizvodnjo prvih serij približno ob koncu letošnjega leta. Vsekakor pa zasledovanje najnovejšega tehničnega materiala s področja obtočnih črpalk in obiski zadnjih specializiranih sejmov vedno znova in neizogibno pokažejo, da so tekoče novitete in tehnične izboljšave tudi na tem področju kontinuiran in nujen proces. S. Z. mm mm 25 s kondenzatorjem BH ^ Prerez črpalke GH 25, najmanjše v vrsti obtočnih črpalk 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I HŠ I I ISSi Eža EE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimEiinniiiin I _ 1 g • PONOVNO UVEDENE 1 NAGRADE 1 OB 50-LETNI- CAH l Nihče 1 I ne bo j prikraj-I šan JI Po več kot triletni prekinitvi je . Centralni delavski S | svet na predlog | Upravnega odbora sprejel sklep, da se 1 delavcem, ki na delu v podjetju do- | | polnijo 50 let starosti, dodelijo pri-meme nagrade. • Ta običaj je nam- fj reč v našem podjetju Ji M Pred leti že veljal in 3 je bil tudi uzakonjen v pravilniku, leta 1966 pa je bil ukinjen. 1 Zato je pri tem naj- 8 novejšem sklepu CDS še posebej važna dodatna odločitev, da bo d veljal sklep tudi za nazaj — za ves tisti čas, ko sc la običaj ni izvajal. Nagrade bodo torej prejeli naknadno tudi vsi tisti člani kolektiva, ki so v času od 10. aprila 1966 do letos prazno- -I H vali 50-letnico življc- S nja, niso pa bili pose- sl bej s tem v zvezi na-| grajeni. Ta odločitev CDS, 3 ki bo vnešena kot posebna odločba v novi s m pravilnik o delitvi jf 3 osebnih dohodkov, predstavlja važen ele-3 ment v odnosih ce- M 3 lotne delovne skupnosti do posameznega člana kolektiva. Podelitev nagrade pomeni J delavcu priznanje za 3 vestno delo, ki ga je 3 opravljal običajno že g S vrsto let v podjetju. §j To pa vzbudi pri de- g • lavcu osebno zado- 3 3 voljstvo, ki ni malo 1 a pomembno pri oprav- 8 ljanju dela in mu da 3 nove spodbude za še | 3 vestne »e in učinkov i- f B tejše delo. Človek — S 1 posamezni človek je d 3 še zmeraj tisti, ki s I svojimi rokami in s svojim umom primer- 'i no ustvarja, osebno 3 zadovoljstvo pa je ga- j rancija za uspeh in napredek. G. K. ! H - j llllllllllllllllllllllllll!llillllll!llllllllll!l!ililllllllllllll!lllll!lllllllllllllll!llie Pričakovane podražitve ne bo DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE OB DELU VEČJI OBSEG STROKOVNOSTI Tudi pri izpolnjevanju nalog s področja izobraževanja smo v našem podjetju dosegli lepe uspehe. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da izobrazbena struktura našega kolektiva še vedno ne zadovoljuje. Kaže, da še vedno nismo prišli do primerne stopnje spoznanja -o nujnosti in pomembnosti izobraževanja. Nismo še popolnoma prepričani, da je izobrazba nujen pogoj za družbeni in gospodarski napredek in za človekovo vsestransko razgledanost. Pri našem podjetju je organizirana izobraževalna služba že vrsto let. Njena naloga je skrb za strokovni, kulturni in družbeni razvoj vseh članov delovne skupnosti, ne le vajencev, štipendistov in praktikantov. Seveda pa je treba izobraževalni proces primerno organizirati in dati spodbude ter pomoč za pridobitev ustrezne izobrazbe. Največja pozornost gre pri tem vsekakor tistim našim tovarišem, ki še nimajo ustrezne izobrazbe za svoje delovno mesto in zato svojega dela ne morejo zadovoljivo opravljati. Gre torej predvsem za preusmeritve v poklicu, razne prekvalifikacije in najrazličnejše oblike dopolnilnega izobraževanja, seveda vse v tistih okvirih in smereh, ki so povezane s potrebami podjetja. LANSKO DELOVANJE CENTRA V nadaljnjem bomo na kratko navedli nekaj podatkov s področja izobraževanja v preteklem letu. Rednih štipendistov pri IMP je bilo !T, od teh 4 na raznih* fakultetah in 5 na srednjih strokovnih šolah. Nadalje je podjetje plačevalo šolnino za.4 slušatelje višjih šol in enega na srednji stroko-vni šoli. Vsi navedeni štipendisti so- v preteklem letu dosegli predpisane učne usipehe. Dodatnega izobraževanja ob delu so bili deležni tisti člani kolektiva, kr imajo opraviti ’ z električnimi in piinotesnimi vodi, pri katerih obstaja nevarnost eksplozije. Organiziran in izveden je bil tečaj za obločno varjenje. Dopisnega tečaja iz varstva pri delu se je udeležilo 366 delavcev, med njimi so 303 uspešno opravili preizkus znanja pred pristojno komisijo. Tudi 17 naših vodilnih delavcev je opravilo dopisni tečaj iz varstva pri delu, rod teh je 15 položilo izpit z odličnim uspehom. Tečaje tujih jezikov, predvsem nemščine, je obiskovalo 6 članov kolektiva. Mimogrede naj navedemo, da smo v poletnih mesecih zaposlili nad 150 praktikantov iz najrazličnejših šol in jim tako omogočiti vnaprej organizirano in predpisano praktično delo, s katerim so obogatili v šolah pridobljeno teoretično znanje. Vajencev smo imeli v preteklem letu 323. Zaključne izpite (pomočniške izpite) je lani opravilo 141 vajencev, na novo pa smo jih sprejeli 132, pri čemer moramo pripomniti, da smo bili prisiljeni zaradi neprizadevnosti, slabih učnih rezultatov in samovoljnih zapustitev učnega mesta -uzveljaviti nekaj učnih pogodb z vajenci, BODOČE NALOGE SO ZAHTEVNE IN OBSEŽNE Kadrovska in izobraževalna politika v podjetju bi morala zagotoviti in omogočiti napredek kadrov glede na spremembe v tehnologiji in organizaciji dela ter s tem spodbudno vplivati na trajno strokovno in družbeno izobraževanje zaposlenih. Dopolnilno izobraževanje v podjetju je sestavni del izobraževalnega procesa kot celote. Pri tem moramo graditi na predznanju, ki ga je delavec prinesel s seboj v podjetje, kajti če tega ne bomo upoštevali, izobraževanje ne bo učinkovito. Iz naštetih razlogov zahteva dopolnilno izobraževanje ob delu stalno skrb in povezavo z vsemi družbenimi faktorji, ki delujejo na tem področju. Sistem dopolnilnega izobra-ževainja se mora razvi jati v povezavi z organiziranim in načrtnim delom v podjetju. Seveda pa podjetje precejšnjega dela izobrazbe ne more nuditi in je zato izobraževalna služba podjetja nujno povezana s šolami in drugimi ustanovami, ki se poklicno in na primernem strokovnem nivoju ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Dopolnilno izobraževanje mora zaposlenim nuditi večji obseg strokovnosti iz tehničnih in drugih ved, ki so vezane na njihovo delovno mesto. Prav tako mora doprinesti k spretnosti delavcev, njihovi splošni razgledanosti in jim omogočiti, da si pridobijo tudi tista znanja, ki so jim po-1 trebna za sodelovanje v samoupravnem sistemu. Vsa' ta znanja so potrebna za čimvečjo učinkovitost pri delu in tudi na splošno za vzgojo in oblikovanje široko razgledanega socialističnega človeka. F. L. I IMP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrij-skei> a montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja mesečno v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava, Ljubljana, Titova 37. Dre,ja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk j in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani 1 SPET TRAGIČNA IZGUBA V VRSTAH KOLEKTIVA Janez Fabjan Janez Žgajnar Nenadoma in nepričakovano sta kot žrtvi hude prometne nesreče klonili mladi življenji Janeza Fabjana-in Janeza Žgajnarja, dveh zvestih članov našega kolektiva. Globoko je presunila ta žalostna vest njune tovariše in ves delovni kolektiv — ob misli, da teh dveh mladih fantov ne bo več med nas. Janez Fabjan, 31, doma pri Mirni peči na , Dolenjskem, se je še kot mlad nedorasel fant pridružil našemu kolektivu-Uspešno je končal tedanjo trirazredno obrtniško šolo in nastopil delo pri *Toplovodu* kot kvalificiran elektromon-ter. Po končani vojaški službi se je v letu 1960 vrnil med svoje tovariše in od tedaj ostal član našega kolektiva vse do svoje smrti. Že kmalu si je pridobil kvalifikacijo VKV elektromonterja, odšel za nekaj časa v tujino, da bi si tam pridobil nadaljnje izkušnje in se nazadnje specializiral v Italiji za strokovnjaka pri montaži osebnih dvri- ugled in spoštovanje. gol. Ves čas ga je nav- Tudi od njega smo se dajala neutrudna želja poslovili S. aprila na Za- po znanju in izobrazbi. lah. Kot vodilni elektro- Velika udeležba nju-monter je vodil svoje ni h sodelavcev in drugih delovne skupine pri delu članov kolektiva IMP na raznih gradbiščih. pri obeh pogrebih je pri- Njegovi sodelavci so čala, kaj sta jim v živ- zmeraj videli v njem Ijenju pomenila, najboljšega prijatelja in Nemočni pred kruto i tovariša, predpostavljeni usodo, ki je ugrabita iz I po strokovno visoko us- naših vrst najdražja pri- | posobljenega delavca, jatelja, najboljša tovari- Zato je užival pri njih ša in sodelavca, bomo vsa priljubljenost in Janeza Fabjana in Jane- spoštovanje. Pokopali so. za 'Žgajnarja ohranili v ga dne 8. aprila v Mirni najlepšem spominu. peči. G. K. Janez Fabjan Janez Žgajnar, 38, rojen v Ljubljani, je že zgodaj čutil veselje do elektro-stroke. Izučil se je za elektromonterja in v letu 1958 kot kvalificiran delavec vstopil na delo pri »Toplovodu«, prej pa je služboval pri Kliničnih bolnišnicah v Ljubljani in pri privatnem mojstru. Pred nekaj meseci je proslavljal desetletnico svoje neprekinjene zaposlitve pri IMF. Vestno je opravljal svoje delo in pri tem stremel, da bi si z nadaljnjim izobraževanjem ob uporabi delovnih izkušenj pridobi čim večje strokovne sposobnosti. Na položaju vodilnega monterja je uspešno vodil delo na raznih gradbiščih. Kot najboljši prijatelj in tovariš, zmeraj pripravljen vsakomur pomagati, kadar je bilo potrebno, je bil pri svojih sodelavcih zelo priljubljen, kot strokovnjak pri delu pa si je pri njih pridobil ves Janez Žgajnar PRI VODOVODIH IMAMO TUDI ŽE PRECEJ IZKUŠENJ BOMO JUTRI ŽEJNI? Problem preskrbe mest s pitno vodo je iz dneva v dan večji. Res je, da je še danes poraba vode na osebo v najbolj razvitih državah manjša kot pa je bila v antičnem Rimu. Res pa je tudi, da mesta iz dneva v dan rastejo. Raste tudi industrija, ki po epi strani potrebuje ogromne količine čiste vode, po drugi strani pa s svojimi odpadki zastruplja naše reke in podzemske vode. Naprave za prečiščevanje odpadnih voda so nam dc daDes 5e nepoznane. Nepoznane le s finančnega kajti prečiščevanje voda je sorazmerno drage m naša industrija zato tc naprave odklanja. Podjetje — obrat Elektroniontaža — se je s svojim, delom zelo dobre ki j učilo v to panogo. Lab-K° naštejemo že precej vodovodov, pri katerih sme sodelovali. Na začetku je slo res bolj trdo. Danes pa sc lahko pohvalimo s tem. da imamo na tem področju velike izkušnje. Te pa nas ne smejo uspavati, ampak nas morajo spodbujati k še Popolnejšemu delu in k še hitrejšemu reševanju pro- , ntVESTITOR PRINESE 1jE 2ELJB en gole ideje Naše delo na tena področju se razlikuje od normalnega dela v tem, da v takih pogonih izredno drago. Glede na specifičnost vsakega vodovoda posebej pa je vprašanje, kakšno tehniko uporabiti in kje postaviti meje avtomatizacije. Kot primer naj navedem le nekaj objektov, kjer se dela še niso pričela. Vodovod Novi Sad Investitor želi, da bi iz komande v filter-postaji napravili dispečerski center za vse črpalne postaje v samem mestu in okolici in za vse kanalizacijske postaje. Vse črpalne in kanalizacijske postaje bi morale delovati popolnoma avtomatsko. Zaradi oddaljenosti objektov od filter-postaje in zaradi velikega števila signalov in meritev je vprašanje, kateri sistem: ali relejni ali di getal.no-ton-frekvenčni ali ciklični bi bil bolj primeren. Pri tem Vodovod Zagreb—Mala Mlaka — vodnjak J*®® investitor ne pošlje specifikacije materiala načrtov, pač pa pride v * svojo idejo o bodočem odovodu in z veliko željo, -hi bil objekt v končni if2* zgrajen tako, da tu rrh bolje in čim bolj ekonomično služil svojemu na-7«nu. ; Naša dolžnost pri tem je; IS Predlagamo investitorju jfhhično dovršene in cko-,°hisko optimalne rešitve. > Vtcanaitdzacija je tu nujna, Prav človeško delo je je potrebno računati na ceno, na kvalifikacijo ljudi za vzdrževanje, na ceno aparatur, potrebnih za vzdrževanje, na možnost razširitve naprave, na varnost pogona itd. Vodovod Gradole V sklopu tega vodovoda je črpališče, ki bo v končni lazi imelo 6 črpalk z motorji moči po 560 kW in filter napravo z 28 filtrskimi polji. Od tod bo speljan cevovod, ki bo povezoval celo Istro od Pule do Kopra. Razdalja med črpališčem in filter-postajo je 800 m, višinska razlika pa 180 m. Vse naprave so dimenzionirane za 1000 litrov v sekundi. V projektu sta bili črpal-na in fflter-postaja vsaka zase celota. Predlagali smo, da bi bilo komandno mesto samo v filter-postaji, črpališče s transformatorsko postajo pa bi bilo brez posadke. Investitor je predlog sprejel in sedaj ga je treba realizirati. Vodovod Makarska Za ta vodovod smo sedaj še v dogovorih. V tem primeru gre za črpalno postajo, filter-naprave in kar 80 km cevovoda z nad 50 rezervoarji Predvideno je, da bi vodovod imel dve komandni mesti in skupni dispečerski center. Iz teh nekaj primerov je razvidno, da je dela več kot dovolj. Zal pa se ga mi ne oprimemo vedno tako. kot bi bilo .treba. Ze v začetku sem poudaril, da pričakuje investitor od nas rešitve. Cas za odločitev je običajno kratek. Pri vsem tem pa mora biti kvaliteta na prvem mestu. IMPROVIZACIJA JE SLABA STRAN NAŠEGA »ELA V projektnem oddelku je sedaj le en projektant, ki se ukvarja s problematiko vodovodov. Zato je običajno vsak projekt prepozno izdelan. Projektant sicer ni kriv, ker mu poleg teh objektov naložijo še cel kup drugega dela in tako lahko izbira samo tako, da bo manj škode. Investitor pa hodi na podjetje in prosi, da ne bi bili projekti prepozno izdelani, kajti voda mora biti na razpolago v sezoni. In obrat Elektrarnontaža ? Naredimo, kar se narediti da. Včasih dajemo idejne rešitve; včasih projektiramo, včasih pa kar med samim delom spreminjamo projekte in iščemo nove, boljše rešitve. Prav to pa je slaba stran našega dela. Danes na* investitorji že prosijo, vprašanje pa je, kaj bo jutri? Konkurenca se tudi tu pojavlja. Ce bomo solidni in kvalitetni, bo dda za nas vedno dovolj, v nasprotnem primeru pa lahko ostanemo lačni in žejni. A. J. Vodovod Novi Sad- rndnjalr Vodovod Nevi Sad — strojnica NAŠ KOLEKTIV Ni OSTAL NEPRIZADET OB DEJSTVIH IZ OBJAVLJENEGA ČLANKA POD NASLOVOM Jutri se to lahko zgodi tebi, tovariš... Predvsem smo od Iva Povšcta, direktorja TEN, na članek iz prejšnje številke Glasnika prejeli pismen odgovor, ki ga je sestavil v imenu obrata, katerega vodi, in ga v nadaljnjem v celoti objavljamo. Tovariš Povše uvodoma smatra, da je delovni invalid A. S. pri svojih tovariših v TEN naletel na razumevanje in podporo, nikakor pa ne na brezobzirno odklonitev, kakor trdi avtor članka A. P. v Glasniku št. 4 z dne 1. 4. Nato trdi, da je bilo ravnanje kolektiva in vodstva TEN z elektromonterjem obrata Elektromontaža, ki se je na poti na delo v inozemstvo ponesrečil in postal delovni invalid, izredno humano in socialno, ter nadaljuje: Ker je vsebina članka z naslovom »Jutri se to lahko zgodi tebi, tovariš« v Glasniku od 1. 4. 1969 vzbudila med člani TEN in vodstvom obrata precejšnje ogorčenje, sem kot direktor obrata dolžan obsoditi avtorja članica A. P. za direktno klevetanje delovne skupnosti TEN, za razbijanje (morda nenamerno) enotnosti IMP in pa namernega obsojanja TEN z nečloveškim odnosom do ostalih članov kolektiva IMP. Želel bi v nekaj vrsticah razjasniti prava dejstva vodstva in kolektiva TEN. Naslov članka »Jutri se to lahko zgodi tebi, tovariš ...« je pravilno izbran in ga obrat TEN ceni kot humano in garancijsko obvezo proizvodne dejavnosti nasproti članom kolektiva IMP montažne dejavnosti. Uporabil bom star ljudski izrek, ki velja tudi za TEN: »Vlak ni nikdar tako poln, da ne bi mogel šc en potnik vstopiti«. Ta izrek, ki je v praksi neštetokrat preverjen, naj bi veljal tudi za druge obrate. Torej k dejstvom. Po kratkem razgovoru z direktorjem obrata Elektromontaža septembra leta 1968 v zvezi s premestitvijo tovariša A. S. v obrat TEN zaradi delne delanezmožno-sti na montažni dejavnosti sva se dogovorila, da lahko tov. A. S. delo v TEN takoj nastopi, s tem da ga TEN zaposli na enem od delovnih mest, ki jih bo kot delni invalid lahko opravljal. Zato je sekretar TEN, ker je dobil pač taka navo-dil-a od direktorja TEN, tudi na komisiji za delovna razmerja poudaril, da je sklep le formalnost, ker gre tu za premestitev delavca iz enega obrata v drugega v okviru IMP. V takih primerih tudi komisija za sprejem ni in ne bo imela kaj za razmišljati, ker »jutri se to lahko zgodi tebi, tovariš ...«, članu delovne skupnosti TEN, oziroma IMP. To potrjuje tudi tovariš A. S. z izjavo v članku od 1. 4.: »Hvaležen sem tovarišem v TEN, da so me sprejeli ...«. Tovariš A. S., ni vam treba biti hvaležen — to je naša obveza do vsakega sodelavca, naša dolžnost do slehernega člana gospodarske organizacije IMP. TEN ne dela nobenih človekoljubnih kombinacij in ne more biti nobena socialna ustanova za druge, kakršne izraze je uporabil avtor članka in ne moremo dovoljevati žalitve, da bi »IMP dostojno preživel našega tovariša«, kot je A. P. to navedel. Tov. A. S. se preživlja sam s svojim delom, z vestnostjo na svojem delovnem mestu in ga IMP ne bo nič »dostojno preživljal«. IMP mu mora samo omogočili povratek na njegovo usposobljenost VKV elektro-monterja, kar lahko s svojo enajstletno prakso vodilnega monterja na montažah znatno doprinese tudi v eni od režijskih služb montažne dejavnosti, ki je pa bistveno različna od proizvodne dejavnosti. S tem nikakor nočem reči, da mu bolj leži montažna dejavnost. Cas bo po- kazal, koliko se bo lahko verziral v proizvodni dejavnosti, da mu bo TEN, če že ne Elektromontaža, omogočil zaposlitev na delovnem mestu, za katero se zahteva VKV specializacija, kljub delni invalidnosti. Odstopa komisije za delovna razmerja ODS ni sprejel in ta komisija opravlja svojo funkcijo v samoupravnem sistemu TEN še naprej. , Ob tej priložnosti bi želel poudariti, da bi bilo nujno formirati komisijo pri CDS, ki naj bi perspektivno preusmerjala ne samo sodelavce, ki so postali delno delanezmožni v montažnih dejavnostih, temveč Polemika, ki bo morda vendarle komu koristila — mogoče tudi nam vsem... Kdor je prebral članek in gornji odgovor direktorja TEN, bo brž opazil, da odgovor ne pove — ničesar novega, razen seveda nekaterih starih in obrabljenih žaljivk ter grobih obdolžitev na račun avtorja članka, ki bi pa lahko bile — če se jim že kdo pri pisanju res ne more izogniti — mnogo bolj utemeljeno usmerjene na koga drugega... Odgovor ne izpodbija dejstev iz članka in tudi ne pove nobenih novih, ki naj bi stvar pokazale v drugi luči, kar je bil vsekakor njegov namen. Ravno nasprotno: odgovor poudarja kot pravilna tista stališča, za katera sc je avtor A. I*. zavzemal v svojem članku. Od kod in čemu potem žaljive ob-dolžitve v prvem delu odgovora? Taka logika »na višji stopnji« prenekateremu bralcu Glasnika ni in ne bo razumljiva ... Nova pa je navedba, da se je avtor odgovora — direktor TEN v kritičnem času dogovoril z direktorjem obrata Elektromontaža o sprejemu invalida A. S. na delo v svoj obrat. Iz tega sledi, da komisija (najbrž) tega dogovora ni hotela spoštovati. Za sprejeme in premestitve pa je, kot vemo, pristojna komisija ln ne direktor. In prav to je tisto! Sedaj smo pri bistvu stvari. Kajti članek »Jutri . ..« ni napadel niti vodstva niti kolektiva obrata TEN. kakor hoče to avtor odgovora (morda namerno) prikazati. Članek Je označil kot nehumano in nesocialno ravnanje komisije, ki je (in to je zelo važno) sestavljena iz VKV elektromonterjev, torej poklicnih tovarišev invalida A. S., katerim se morda prav »jutri lahko zgodi . . .« to, kar se je pripetilo njemu. Kolektivu TEN pa gre pri tem samo očitek pasivnosti, da je tako ravnanje z delovnim invalidom dopustil. Da je tak očitek vsaj deloma utemeljen, lepo pokaže tudi poudarjena trditev v odgovoru direktorja TEN, češ da ODS TEN odstopa komisije za delovna razmerja ni sprejel. Po našem skromnem mnenju bi moral namreč ODS odstop komisije, ki Je z delovnim invalidom tako ravnala, zahtevati oz. člane komisije razrešiti, ne pa — odstop odkloniti. Se kratko o »dostojnem preživljanju«, V članku nismo po- vedali, pa bomo zato sedaj, da je v naših razgovorih pred sestavo članka delovni invalid, VKV elektromonter A. S. povedal tudi tole: »Večkrat sem se osebno obrnil na tov. Eda Aganoviča kot predsednika naše komisije za delovna razmerja, ki je pristojna tudi za premestitve, s prošnjo, da bi me premestili na primerno visokokvalificirano delovno mesto. Vedno pa sem dobil od tov. Aganoviča enak in jedrnat odgovor, naj si tako delovno mesto poiščem v obratu Elektromontaža. Pri tem pa ni pozabil dostaviti, da me tudi v primeru, če mi bo pri TEN le uspelo dobiti tako delovno mesto, TEN ne bo pla- čeval več kol polkvalificiranega delavca, nikdar . . .« To je torej tisto »dostojno preživljanje«, o katerem je v odgovoru toliko lepih in spodbudnih besed — na papirju ... Polemiko okoli ravnanja z delovnim invalidom bomo s tem zaključili. Tov. A. S. od nje zaradi trme in nestrpnosti nekaterih članov kolektiva ne bo imel nobene koristi. Obsodili pa smo vendarle to ozko »gledanje samo skozi dinar«, kadar gre za človeka. Mprda bo imel od tega korist kdo drug, če bo — pa bognedaj! — šc kdaj prišlo pri IMP do tega, da bo treba zaposliti našega tovariša, ki bi nesrečno postal invalid. A. P. tudi starejše monterje mon' tažne dejavnosti, ki niso več tako gibčni in okretni in je zaradi tega njihovo življenje v stalni nevarnosti. . w Ta' preusmeritev naj oL šla predvsem v proizvodno dejavnost, tako kovinsko _ strojne kot elektro-proi^ vodne panoge, saj ima IMP dovolj močno zaledje dveh tovarn in ene livarne. Ljubljana, dne 15. 4. 1969 Direktor TEN: IVO POVSE Obsodba članov ZK LJUBLJANA, 17. 4. — Danes so se sestali V poslovili stavbi podjetja člani osnovne organizacije Zveze komunistov, ki združuje člane ZK iz vseh ljubljanskih obratov podjetja. Na sestanku so razpravljali tudi o primeru, ki ga je obravnaval članek pod naslovom »Jutri se lahko to zgodi tebi, tovariš . . .«» objavljen v četrti letošnji številki našega Glasnika z dne 1. 4. 1969. V razpravi, ki se je je udeležilo precej di-skutantov, so člani naše osnovne organizacije ZK soglasno ostro obsodili ravnanje komisije za delovna razmerja v TEN j z delovnim invalidom A-S. in pristavili, da do česa podobnega pri IMP ne bi smelo več priti. Sekretariatu osnovne organizacije pa so poverili nalogo, da ta primer podrobneje razišče in primerno ukrepa. VWNAT.^y\AA/WVWWNA/VV^ Nerazumljiv molk sindikata Kot člana kolektiva IMP me je močno pretresel članek, ki je bil v prejšnji številki Glasnika objavljen na zadnji strani. Prišel sem do zaključka (morda se motim, ampak to je moje mnenje), da si člani komisije za delovna razmerja v TEN samoupravljanje tolmačijo na svoj način, in sicer na način, ki je našemu samoupravnemu mehanizmu popolnoma tuj. Pri tem naj omenim le objavljeni izvleček iz zapisnika s podpisi članov komisije, ki se sklicujejo na osnovna načela samoupravnega odločanja in na smernice, sprejete na kongresu Zveze sindikatov, pa njlhpvo ravnanje ne z enim ne z drugim nima prav nobene zveze. Člani te komisije so hoteli s to izjavo in svojim odkopom očitno na vsak način preprečiti izvajanje zveznega zakona o zaposlovanju invalidov in določil splošnih aktov podjetja, da o njihovem ravnanju s človeške plati sploh ne govorimo. Vsak. kdor pozna elektro-montažno dejavnost, dobro ve, da ta enota nima takih delovnih mest, na katerih bi bili lahko zaposleni delovni invalidi. Komisija za delovna razmerja v TEN bi morala v tem primeru imenovati strokovno komisijo, ki bi proučila in po pos etn s pristojno zdravstveno službo ugotovila delovne sposobnosti prizadetega delavca ter ga nato razporedila na ustrezno delovno * mesto. Komisija pa je šele po dolgem prepričevanju in mučnih prošnjah sploh pristala, da A. S. sprejme v svoj obrat, zato pa ga je tebi nič meni nič razporedila na delovno mesto priučenega delavca. Iz izjav A. S. in njegove strokovne kvalifikacije je razvidno, da je sposoben oprav- ljali bolj zahtevno delo, kot pa mu ga je zaupala »velikodušna« komisija v TEN. Ali ne gre tu očitno za zapostavljanje človeka in njegovih strokovnih sposobnosti, ki jih je dosegel, pa tudi že mnogokrat dokazal prav pri našem podjetju? in čemu potem takšno vztrajanje pri Iskanju finančnih kompromisov med Elektromontažo in TEN, katerih žrtev je naš delavec, dolgoletni član kolektiva? Končno pa še nekaj, kar se ml zdi tudi zelo pomembno: zakaj pri tem naša sindikalna organizacija molči, kakšno je njeno mnenje, zakaj pri teh kombinacijah ni posredovala? Sindikalna organizacija je po eni strani dolžna spremljati delo svojih članov v samo- upravnih organih, prepričaj sem, da bi bila sindikalna or" ganizacija v tem primeru dolžna zahtevati od obratnega de' lavskega sveta TEN, da član® komisije zn delovna razmerja odpokliče oz. razreši. Po drugi strani pa je klasična naloga sindikata. se zavzame za svojega članaj ki je potreben pomoči. Se P°" sebej bi bila ta naloga lahk« v tem primeru, ko bi to Pj£ sredovanje temeljilo neposre«-no na določbah zveznih zakonov in samoupravnih aktov o®' šega podjetja. Sindikat v ka" kem kapitalističnem podjetij* prav gotovo ne bi ostal hladen tn negiben ob dogodku, kakf^ no je bilo ravnanje z Invalidom* A. S. Tem manj morem razumeti lak odnos sindikata socialističnem podjetju. Misli J*1' da je sindikalna organizacij® našega podjetja v tem pripne** zatajila kot le kdaj, in prav pri eni svojih osnovni® nalog, namreč pri zaščiti "delovnega človeka. Prav čudno in nerazumljiv® Je, da se take in podobne s tv* ri dogajajo v našem podj<#»w ki šteje tudi glede delovanj a) samoupravnih organov t*1®? na« bolj organizirane delovn organizacije v republiki. RUDI BUKOVEC, sekretar obrata Trata tudi na področju mariborskega obrata Izkoriščene kapacitete _ V prvih treh »mrtvih« mesecih letošnjega leta gp bili monterji našega mariborskega obrata polno gasedeni, da, včasih je ljudi na posameznih gradbiščih še manjkalo. Temu ustreza tudi letošnja tromesečna realizacija obrata v vrednosti 644 milijonov S din — za 42 milijonov več kot lani v istem času. V istem času pa je obrat sklenil pogodbe za dela v vrednosti 534 milijonov S din. Lani, ko je Pepredvideno »vskočila« gradnja vodovoda v Rad-g°ni, je znašala ta vrednost 800 milijonov S din. Pflč pa je obrat v pogajanjih, ki bodo po njihovih Predvidevanjih v kratkem uspešno zaključena, še ga nadaljnja dela v vrednosti okrog 800 milijonov S din. Letos so do konca mar-S? lzdali 193 ponudb (lani f..)- Podatek pokaže, da je izisče letos slabše, konku-enca pa večja. Mariborski Orat ima namreč na svo-jem ožjem področju kar 10 poštevnih konkurentov — Podjetij iste stroke. Znane Pa so lokalne občinske ten-aence, da prepuščajo dela KIJub manj ugodnim ponudbam lokalnim, to je »svojim« podjetjem, da tako za posle delovno silo na svojem področju. Obrat ima v tem času odprtih 70 gradbišč. Med njimi kaže omeniti turistično naselje treh depandans po 95 sob v Umagu. To naselje gradi za tržišče gradbeno podjetje »Medji-murje« iz Čakovca, naši Ali res enostransko? V zadnjem trenutku smo dne 21. 4. prejeli še odgo-(>1'tov. Eda Aganoviča, ki se glasi: T Lisec je napisal članek enostransko. Ko je prišel v LN, da zadevo razišče, je poklical tudi mene kot pred-ednika komisije. Dal sem objavljeno izjavo, ki pa ni opisana v celoti, temveč je gotove stvari izpustil. Izjavil sem, da je sramota, da montaža ne more zaposliti "Jega invalida, v TEN pa jih imamo že 12. Prav tako 1 Napisal moje izjave, da montaža zaposluje honorar-a in bi zato tudi A. S. lahko primemo zaposlila. Osebji sem gledal A. S. kot človeka in smatram, da mu I^Pataža laže preskrbi ustrezno delovno mesto kot pa LN, saj je bil vendar vodilni monter. , Pri nas je bil podoben primer s tov. Janezom Setni-avjem: delal je v Berlinu in ponesrečil, tako da je jJ-odstotni invalid. Sprejeli smo ga brez vsakršnih pomislekov. Mislim, da hi Elektromontaža v primeru A. ' Jahko prav tako ukrepala. ji Ker smo A. S. zaposlili in mu uredili osebne dohod-e> smatram, da zadeve, ni treba napihovati. ■; aganovic edo n Jz odgovora ni videti, pa tudi ni res, da bi bil čla-o?k enostranski. Izjavo o »sramoti« smo objavili, tisto »homorarcu« pa izpustili, ker smo to preverili, in ugo-g0vdi, da gre za najrazličnejša občasna delavki jih A. v faradi svoje invalidnosti fizično sploh ne more javljati. Z 12 »»invalidi-«, ki naj bi jih imeli v TEN, „ m‘šlj eni ■ boleh n i člani obrata (nobenega od njih niso Prejeli iz kakega drugega obrata), ki so od časa.do- ča-, v bolniškem 'stalezri, ne pa invalidi. Tudi tov. Setni-?r je bil vedno član kolektiVd TEKf ari ga po' nezgodi . . .»so »sprejeti«, temveč obdržati. ostalem pa gornji .odgovot očitno’ potrjdje stali- ca< zastopana- v 'članku. ' ... ■ • v : Uredništvo .. - II ri n 1 1 i S i 18 i m j i p .S . 1 1 | 4 | :S || vli 1 tli 1 lil 1 v ..yt * W Ifll Lani so projektanti in monterji mariborskega obrata spravili v pogon veliko kotlarno ljubljanske pivovarne Union ,, monterji iz Maribora in Kopra pa izvajajo samo vodovodne instalacije, vendar v skupni vrednosti nad 105 milijonov S-din. Dela morajo biti zaključena do 28. maja. Letos' so zaključili tudi dela v vrednosti okoli 100 milijonov S-din na kotlarni v Radencih, lii ogreva polnilnico mineralne vode v Beračevem. To' hovo kotlarno , k uvoženimi kotlom »Omnical« iz Zapadne Nemčije s kapaciteto 3 milijone kalorij so naši mariborski strokovnjaki tudi projektirali. Prav tako so že projektirali tudi eno največjih kotlarn, ki jih bodo letos zgradili — za tovarno. Zlatorog in Mariborsko livarno, in sicer z razvodnim omrežjem vred. Ta.kotlarna bo dajala 18 milijonov kalorij,- nača dela pa bodo vredna nad 300 mitijonov S-din, pri čemer bomo 50 milijonov kreditirali za dobo 2 let z 8-odstotnimi obrestmi. Dela na tej kotlarni bodo pričeli v avgustu, končali pa v oktobru. Tako na mariborskem obratu zatrjujejo, da tudi ž'a letošnje' leto nimajo bojazni,' da ne bi polno zaposlili vseh "svojih 'kapači- tiBSl sme MED T570 RAZSTAVLJAVCI IZ 25 DRŽAV TUDI IMP NA SPOMLADAN SKEM VELESEJMU To prireditev ocenjujejo kot izrazito središče poslovnosti in zrcalno sliko naše ekonomske politike, pomembno tudi za mednarodna tržišča * M V '* v * * * V' > » > * t mmi © v * > v f ' * rc o V soboto, 19. aprila, so svečano odprli letošnji spomladanski zagrebški velesejem, na katerem sodeluje 1570 razstavljavcev iz 25 evropskih, azijskih in ameriških držav — med njimi 972 razstavljavcev iz Jugoslavije. Skupno prikazujejo nad 120.000 eksponatov. To kaže, da postaja tudi spomladanski sejem vedno bolj pomembna gospodarska manifestacija v državi, zanimiva tudi za inozemske gospodarstvenike, za jugoslovansko ekonomiko pa izrednega pomena. Letošnji spomladanski velesejem bo trajal do nedelje, 27. aprila, in obsega tudi devet specializiranih sejmov in komercialnih razstav, ki se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Kot njegovo glavno značilnost poudarjajo ocenjevalci to, da je vsebina velesejma zrcalna slika naše ekonomske politike. Zato je vreden posebne pozornosti in pomeni v dinamičnem gospodarskem življenju države izrazito središče poslovnosti. Tudi inozemski razstavljavci so se potrudili prikazati vse, kar imajo najboljšega, da bi to lahko uspešno plasirali na jugoslovanski trg. To dokazuje, da se inozemstvo zelo zanima za naš trg in da imamo hkrati tudi mi možnosti, da prihajamo s kvalitetnim blagom na mednarodni trg. Naše podjetje se je seveda udeležilo tudi tega letošnjega spomladanskega sejma. V hali 6 razstavljamo na okoli 100 m2 prostora vse najvažnejše izdelke obeh naših tovarn, ki žanjejo med obiskovalci sejma in poslovnimi ljudmi precejšnjd pozornost. Na- razstavnem prostoru irrfamo tudi svoje stalne zastopnike, ki so interesentom na razpolago za vsa pojasnila in za sklepanje pogodb. WVV^AA/WWyWV^AA/'AAAA/W^AA/VWWV^A/^A^V^A/^/VV'/AA REKONSTRUKCIJA LIVARNE V IVANČNI GORICI NAPREDUJE Po predvidenem programu V prejšnjih številkah Glasnika smo obširno poročali o pripravah na rekonstrukcijo našega obrata v Ivančni gorici, zato tega tokrat ne bi ponavljali. S specializiranim podjetjem za izdelavo in projektiranje livarske opreme »Gostol« iz Nove Gorice smo v preteklem letu sklenili pogodbo za dobavo opreme. Od tega je preteklo komaj pol leta in ta oprema je v pretežni meri že v našem obratu. Zato moramo dati priznanje temu proizvajalcu, kajti od pravočasne montaže in aktiviranja celotne opreme je odvisno izpolnje-nje proizvodnega in finančnega plana livarne, V začetku tega leta smo z Gradbenim podjetjem iz Grosupljega prav tako sklenili ustrezno pogodbo za vsa gradbena dela, ki so predvidena in potrebna za omenjeno rekonstrukcijo. Gradbena dela sestojija iz osnov- . nega temelja — kanala za po-vratni pesek ter’ kompletnega prizidka, v katerem bo glavni del priprave peska. Pogodbena vrednost teh gradbenih del znaša 35 milijonov S-din. Po programu, ki smo si ga zastavili, naj bi se omenjena oprema aktivirala v začetku avgusta. To pa pomeni, da bi morala biti gotova vsa- pripravljalna dela že v juniju, s tem da se v juliju prične montaža in tudi že preizkusno obratovanje. Gradbena dela so že v drugi fazi ter predvidevamo še v tem mesecu montažo glavnih bunkerjev, mešalca in dela pnevmatskega transporta. Tudi vsi drugi posli z novo kompresorsko postajo, električnim omrežjem ter uvozom posameznih elementov ter stroja za jedra so v teku ter za sedaj ni bojazni za kakršnekoli zastoje. Ker. pa s^ bodo kapacitete z 'aktiviranjem opremo v avgustu znatno povečale, smo na tem področju storili vse potrebne ukrepe, da bo tudi s komercialnega sta-S lišča zasedena vrzel, ki S bo nastala med starimi s in novimi kapacitetami. V teku so razgovori z rememiranb tovarno traktorskih motorjev iz Beograda, s katero, bomo verjetno prav v kratkem podpisali pogodbo za petletno sodelovanje na področju dobav sivega liva. Program, ki ga nameravamo prevzeti od omenjene tovarne, sestavljajo pomožni deli di es el-mo tor j ev v skupni tonaži 5000 ton. Ker so zahteve pri motornem livu izredno visoke in ker se zlasti v zadnjem času v tej proizvodnji uporabljajo kvalitetnejši materiali, ki imajo znatno boljše mehanske lastnosti od klasičnega sivega liva, se tudi mi pripravljamo na proizvodnjo liva te vrste. Se do nedavna smo v livarstvu uporabljali za proizvodnjo motornega liva tako imenovano perlitno litino, medtem, ko se v zadnjih letih v avtomobilski in motorni industriji močno uveljavlja nodulami liv in modificirana mihanit litina. Za proizvodnjo modularnega liva bi bile potrebne večje dodatne investicije, ker gre tu za povsem novo kvaliteto litine, ki ima tudi drugo zasnovo v strukturi. Klasična litina bazira ha la-melamem grafitu, nodulami liv pa na kroglastem grafitu. Mi pa se pripravljamo na proizvodnjo mihanit modificiranega liva, ki bo še vedno na osnovi lame-larnega grafita, vendar z znatno boljšimi mehanski lastnostmi. V Jugoslaviji se miha-nit litina že proizvaja v nekaterih tovarnah, toda po švedsiki licenci znane firme »The International Meehanite Metal Co. Ltd«. Razumljivo, da bi bil odkup omenjene licence sedaj za nas nesprejemljiv. Teda, ker nam omenjena firma, s katero ■ se dogovarjamo, odstopa del svojega programa, nam hkrati odstopa tudi postopek za proizvodnjo omenjene litine. S tem pa se vključujemo brez odkupa licence v proizvodnjo tovrstne mihanit litine. 'Nekaj več o mihanit litini nasploh pa bomo napisali v eni prihodnjih številk Glasnika. V. M. VWVWWWWVVVVNAA/WW\rA/VWS^VWVWWVVWVVWV' PREDSEZONSKA ZAKLJUČNA MRZLICA KOPRSKIH MONTERJEV NOV TURISTIČNI PRISPEVEK April je za naš koprski obrat vsako leto mesec, V najbolj mudi, ko investitorji najbolj priga-®3ajo in ko dobe zaključni roki iz pogodb največjo •ežo. Pred vrati je turistična sezona ... Ta trenutek je večji del pozornosti vodstva Našega koprskega obrata usmerjen na novi hotel .ARENTIUM« v Zeleni laguni pri Poreču. Izvaja1110 centralno kurjavo, vodovedno-instalaterska ®e*a» prezračevanje, pokriti bazen s toplo morsko v°do in elektroinstaiaterska dela. Vrednost teh del ^ša — brez elektromstalacij — okoli lbO nrilijo-n°v S din, pri čemer odpade na bazen 22 milijonov, 63 vodovodno-instalaterska dela 20 milijonov ter 68 kotlarno in centralno kurjavo 30 milijonov, <>stanek pa na dodatna dela pri prezračevanju ho- tela in restavracije ter razširitvi kotlarne. Naročnik je zagrebško gradbeno podjetje »Novogradnja«, investitor pa gostinsko podjetje »Plava laguna« iz Poreča. Z deli pri tem hotelu so naši monterji začeli 5. marca, zaključena pa morajo biti konec maja, ko bo hotel odprt za goste. Bazen 8 električarjev je na tem gradbišču stalno zaposleno 9 kurjavarjev in M vodovodarjev, ki v zadnjih tednih delajo praktično »noč in dan« — to pomena po 12 ur dnevno, tudi ob sobotah. Do sredine aprila so ralrljnrili grobo instalacijo vodovoda in centralne kujave, s kompleta«jo pa bo seveda treba počakati, da bodo gradbena dela izvršena do primerne faze. Vse naše moči na tem &"adbišču so sedaj zapos-6ne pri dovršit vi potarite-bazena s toplo morsko ki predstavlja za ta 861 Primorja zelo pomemb-turistično pridobitev, ^3 je razen podobnega ba- v hotelu »ADRIATIC« Umagu edini pokriti ba-*je’1 z ogrevano morsko vo-na zahodni istrski oba-j Bazen mora 1. maja iJe-°vatd, tako je dogovorje- no in na tem investitor vztraja kot le kaj. To je tudi razumljivo, saj taka pridobitev in nemajhna investicija močno podaljša oz. precej prej odpre turistično sezono. Naši monterji zagotavljajo, da bodo z bazenom pravočasno gotovi, če bo le Trata pravočasno dobavila dva naročena velika boj-lerja po '2.500 litrov. Trata obljubi ja, da bo dobava pravočasna. Bazen bo 17 m dolg in .8 metrov širok ter bo s tem nekoliko manjši od svojega predhodnika v hotelu »Adriatic« (25 x 12 m), Td so ga prav tako izvedli naši monterji iz Kopra, zraven njega pa še manjši otroški bazen 12 x10 m. Ti pokriti bazeni z ogrevano morsko vodo delujejo vso zimo in ob njih ne manjka obiskovalcev. Takoj po prvem maju pa bodo naši koprski monterji pričeli pogodbeno prevzeta dela na kotlarni hotela »Galeb« v Poreču v vrednosti okoli 50 milijonov S-din, pri katerih bo poldrugi mesec zaposleno okoli 12 kurjavarjev. Več o tem in splošno o naših letošnjih prispevkih za turistično sezono na širšem koprskem področju pa bomo povedali prihodnjič. A. P. Bo- di- ce Pripravljamo nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Splošnega zadovoljstva sicer tudi ta ne bo pričaral, vsi pa bomo dobili več — točk. V tej številki Glasnika smo bili prisiljeni objaviti tudi nekaj novih, doslej še ne uporabljenih besed, na primer: ogorčenje, direktne klevete, enostransko poročanje, napihovanje, razbijanje enotnosti... Ce kdo najde še kako podobno, naj nam kar piše! V enem izmed mnogih naših dosedanjih intervjujev smo postavili tudi vprašanje: katera knjiga vam je v življenju najbolj pomagala? — in dobili naslednji odgovor: mamina kuharska knjiga in očetova hranilna knjižica... Kot veste, tega odgovora nismo objavili. Nekdo je menil, da ima v podjetju zasluge. Potem pa je nenadoma ugotovil, da je bil ves čas le — nekaterim za slugo. A G R A D N A K R I Ž A N K A / 90A07V1 LkukolAj p/RMATS P-QVO . SADJE ITALIJANSKI PESNIK PO PHA V-ljalec UK > UMET- NIMA LIPE. LIPAR BAJTE a mehiške pevke POVRŠINSKA MERA VEfRZ. OGRAJA RAS/ X4 TVOR & O zelel- M/kA Lee DEL! čevljev A ko ■v— DRATEST/> LATINSKO JAZ KURIVO AŠKERC LETALSKA v DRUŽBA ? LADJA V > SKA AVTOR /DEJ V KITAJSKO /ME \7 0^2y4 K4 V' ZWt ČENQ/C ^7 JAMA ZA ILOVICO PESEM > H P IB xz S&M-V-fAfC /ME V > POSA- DITEV VPRAŠAJ V S7-D7- P^VS/OV v PRAL/K -■ -V, ■;«' V > DEL DNEVA V “V ARZEN DEL RIM SK&, VOJSKE POSEDUJE UTEŽNA MERA VEZNIK > MEDMET xz ZAČETEK ABECEDE BANJA SPLETKA X/ > - j10* sPet objavljamo, za krajšanje ur med prvomajskim vikendom, nagradno križanko z nagradami v običajni višini. Rešitve pošljite — z oznako avtorja seveda — v zaprtih kuvertah s pripombo »KRIŽANKA« na tajništvo podjetja v Ljubljani, Titova 37, najkasneje do 15. maja. Upamo, da boste izdelke naših tovarn po gornjih fotografijah brž prepoznali in tudi pravilne označili!