CO moj p net ^¡iKOVANJE JE ZABAVNO W 4 www. .mlad-,nska.com/mojplanet - . 3 ' - ; mm ' - ^ ■ vri i :00, ;00 1 ■CM » f » . I - • HH Wm POSTER VitezlErazeS' DOBRODOŠLI V CICIKLUB deželi branja, igre in ustvarjalnosti! Novi člani ob vpisu prejmete TRUNKI: * večnamenski kovček, ki ga otrok lahko zajaha in se vozi z njim, * služi kot ročna prtljaga na letališčih * in je tudi priročna omara in skrinja za igrače in pliške! Redna cena 45 € Za vas ob vpisu samo 1 € © 47 x 20 x 31 cm, 17 kg, 18-litrska prostornina. Teža praznega Trunkija 1,7 kg. 3+ C C|KL B VAM ZAGOTAVLJA - Strokoven izbor knjig za otroke od rojstva do 9. leta starosti | Vedno najmanj Vsako četrtletje ] Bogat izbor iger r 20 % popusta brezplačen 1 1 in igrač, CD-jev ' za nakup knjig!___^ katalog! J za otroke ... za otroke ... VPIŠITE SE SE DANES! Pokličite 01 241 34 12 Kliknite www.ciciklub.si/trunki Ponudba za nove člane velja do 15. 12. 2014. Drag i planetovci! Smeh je pol zdravja, tako pravijo že od nekdaj. Sprožijo ga lahko različne reči, ampak mi se bomo posvetili dvema najbolj zanimivima. Zato se bomo v novembrski številki igra^ v decembrski pa smejali. Igro v svetu živali je čud°vito opazovati, še lepše pa je v njej sodelovati. Se smejati vragolijam domače muce in se poditi s svojim kužkom. Pa še za d°br° kondicijo poskrbimo! Ker je igra za povrhu tudi nekakšna priprava na življenje, smo se odločili, da ji tokrat posvetimo naslovno temo. Ker obljuba velja, vas bo tudi decembra pričakala prav posebna tema, ki je povezana s smehom, a na drugačen način. O smejalnem plinu pravzaprav ne vemo dosti, pa smo za vas malo raziskali njegovo zgodovino, ki je tudi malce smešna. © Prijazno vam maham, Senja Požar odgovorna urednica ■ , _ i. V tej številki jiiir srir J kua^t 51STI 1 12 Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete tudi učne liste in filme. noveMber 2014 4 SVET ŽIVALI Zakaj se živali igrajo? 8 LJUDSTVA Maji 10 MIKRO Plesen 12 POSKUSI Naravoslovna kresnička 14 LJUBLJENČKI Maček Tigi 16 NARAVA Evolucija 18 KAKO Zvočni zid 22 ČLOVEŠKO TELO Uravnavanje telesne temperature 24 TA MESEC 26 FOTOGRAFIJA MESECA Rilčar 36 DR. VETKO 38 MOJ PLANET TEKMUJE Kakšna je prava zgodba turizma? 40 REKORDERJI IZ ŽIVALSKEGA VRTA Kapibara 42 PLANETOV STRIP Kuharski mojster 46 POTEPANJA PO SLOVENIJI Skrivnost viteza Erazma 48 MOJ TEST Zagrizen? 50 SIVE CELICE 51 ZANIMIVOSTI Največje gradbišče na svetu 52 NUŠIN KOTIČEK Legvanka Zofi 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA svet živali Ne igrajo se le otroci, ampak tudi živalski mladički. Pravzaprav je to skoraj edino, kar počnejo, poleg najosnovnejšega -spanja in hranjenja. Toda ali je igra res le zabava? Zakaj se potem včasih igrajo tudi odrasle živali? Znanstveniki še vedno raziskujejo, zakaj se živali igrajo, in še vedno ne vedo povsem zagotovo. Mi bomo od blizu pogledali nekaj njihovih ugotovitev. Veliko živali se igra. Verjetno je ta lastnost skupna prav vsem sesalcem. Veverice, mladiči medvedov, kengurujev in nekaterih opic, da sploh ne omenimo naših pasjih in mačjih kosmatincev, so pravi klovni. Celo želve so zelo zabavne v svoji počasni igri. Prav razigrano se igrajo tudi morski sesalci - kdo še ni videl delfinov, kako se vrtijo med skoki iz vode, ali kako čofotajo z repno plavutjo in škropijo vrstnike? Igra je Lahko tudi nevarna Ko pomislimo na kužke in mucke med igro, se nam zdi igra v svetu živali ljubka in nadvse zanimiva. A v resničnem življenju divjih živali je vse prej kot to. Če vemo, da se med igro živali lahko tudi poškodujejo, porabljajo energijo iz težko priborjene hrane in so med igranjem celo lažji plen za plenilce, ker niso tako pozorne na dogajanje okrog sebe, potem najdemo več razlogov proti igri kot razlogov za. Pa vendar igra obstaja tudi med divjimi in ranljivimi živalmi, čeprav evolucija vsa »nepotrebna« vedenja hitro kaznuje, zato je najbrž še kako pomembna. Igra je šola za življenje Če opazujemo igro živali, lahko vidimo, da se igrajo podobno kot otroci. Kot se deklice igrajo s punčkami, ali so frizerke, ali kuhajo, fantje »vozijo« traktorje, se igrajo policiste in roparje ali pa kosijo travo s plastičnimi kosilnicami in si tako pridobivajo izkušnje, prav tako si živalski otroci z igro pridobivajo spretnosti za življenje. V igri lahko prepoznamo precej oblik vedenja odraslih živali, le bolj otročje in razigrano jih preizkušajo in vadijo. Opazujemo lahko igrivo napadalno vedenje (kar pomislimo na pasje mladiče, ki renčijo drug na drugega in kažejo svoje »nevarno« in strašno zobovje), lov, celo spolno vedenje, skrivanje in iskanje in podobno. Tako živali urijo svoje sposobnosti preživetja. Celo pri naših udomačenih prijateljih so še kako živi spomini na prejšnje neudomačeno življenje in instinktivno preživetveno vedenje vidimo prav med njihovo igro. Na primer mačka, ki pleza po drevesu ali podi plišasto miško, kot bi preganjala pravo. Pa kuža, ki teče za lastnikom ali pa lovi žogico. Pri tem ima celo večje veselje, če igračka cvili in oponaša pravi plen. In kuža ovčarske pasme, ki »čredi« člane družine. Pri vseh oblikah igre pa nekako obstaja meja - denimo kuža ve, da se igra z lastnikom, in ga ne grize, kot bi zgrabil svoj pravi plen. Celo pri morskih prašičkih in hrčkih ter drugih udomačenih živalih, ki so v naravi plen plenilcev, lahko vidimo igro, ki posnema njihovo instinktivno vedenje bega in skrivanja. Na primer skrivanje v kup sena, skakanje čez oviro v kletki ali pa »gradnja« skrivališča iz katerega koli materiala, ki je v bivališču na voljo. Je igra nujna za preživetje? Pri psih, mucah in drugih domačih ljubljencih običajno nimamo težav - psi se veselo podijo za žogicami, muce brezskrbno lovijo »umetne« miške. Včasih je veselje tako očitno, da res brez težav rečemo, da naši ljubljenčki v igri preprosto uživajo. Znanstveniki pa imajo kar nekaj težav z igro pri divjih živalih. V naravnem okolju je skoraj vsa energija usmerjena v preživetje - v iskanje hrane, skrivanje, varovanje družine, iskanje bivališča, skrb za potomce, spanje ... Med vsem tem pa živali počno še kaj drugega. Zanimiva aktivnost, ki se je ne da umestiti nikamor v zgoraj navedene dejavnosti, je igra. Denimo vrani, ki živijo na Aljaski. Ti se dričajo po zasneženih strehah, včasih tudi s kakšno paličico v kljunčkih. Ko pridejo do dna, poletijo nazaj na vrh in tako znova in znova. Kot otroci, ki se spuščajo po toboganu. Znanstveniki še niso našli kakšne pametne razlage, zakaj bi bilo tako početje potrebno za njihovo preživetje, in očitno je, da to počno le zaradi zabave in svojega veselja. Zato so ugotovili, da se tako pač igrajo. Nekateri galebi pa na primer jedo rakce in školjke, ki so skrite v trdih oklepih. Da pridejo do slastnega mesa, jih z višine vržejo ob trda tla. Včasih pa se poigravajo z njimi -visoko v zraku jih spuščajo, se zapodijo za padajočim prigrizkom in ga še v zraku prestrežejo. In tako se znova in znova igrajo. M ■ i Igra je torej vsakdanjost tudi v svetu živali. In prav čudovito jo je opazovati, še lepše pa je v njej sodelovati in se poditi s svojim kužkom ali pa se smejati vragolijam domače muce. Še najboljše pri vsem tem pa je, da poleg veselja igra poskrbi za dobro fizično kondicijo - tako živali kot nas lastnikov. Maja Stopar f ..-v M ljudstva Odkritje Rdečega kamna Na višku majevske civilizacije med 4. in 10. stoletjem so Maji gradili obsežna kamnita mesta, ki so štela tudi do 50.000 prebivalcev. Arheologi so sredi nedostopne džungle odkrili številne ostanke nekdanjih majevskih mest. Tudi slovenski arheolog Ivan Šprajc je na mehiškem polotoku Jukatan odkril ruševine izgubljenega majevskega mesta. Mesto, ki do zdaj še ni bilo vrisano na zemljevid, so poimenovali Chactun ali Rdeči kamen. Maji so staroselsko indijansko ljudstvo, ki živi v južni Mehiki in severnem delu Srednje Amerike. Današnji Maji so potomci ene največjih srednjeameriških civilizacij, ki se je razvijala na ozemlju današnjih držav Gvatemala, Salvador, Honduras in Mehika pred odkritjem Amerike v 16. stoletju. Znani so po zapletenem verovanju, skrivnostni gradnji piramid in astronomskem koledarju, ki napoveduje konec sveta. Mojstri za kamen Maji so bili mojstri v gradbeništvu in kamnoseštvu. Iz malte in apnenca so gradili velike piramide, templje, svetišča in druge javne zgradbe. Gradbeniki so jih postavili brez uporabe železnega orodja ali koles. Najbolj znane so stopničaste piramide s templjem na vrhu. Te piramide so osupljivo podobne egipčanskim piramidam, zato so nekateri zmotno sklepali, da so Maji potomci Egipčanov. StarodaVna majevska piramida v mestu Chichen-Itza v Mehiki Podoba nekdanjega majevskega bojevnika j tradicionalnega fejtiva|a Sovji ples v Mehiki Maji niso imeli udomačenih živali, bili pa so izkušeni poljedelci. Obdelovalna polja so pridobivali s sekanjem in požiganjem pragozda. Gojili so avokado, kakav, papriko, fižol, bombaž, konopljo in sladki krompir, glavna hrana Majev pa je bila koruza. Iz nje so delali palačinkam podobno jed, ki ji danes pravimo tortilja, iz koruze pa so znali pridobivati tudi pivo. Maji so bili spretni rokodelci, kiparji in slikarji. Izumili so tudi zelo zapleteno pisavo, sestavljeno iz slikovnih hieroglifov. Tisočletna civilizacija Majev je cvetela vse do stika s Španci leta 1502, čeprav je začela izginjati že prej. Strokovnjaki za majevsko kulturo so v zadnjem času potrdili, da so Maje pokončale podnebne spremembe. Zaradi hudih suš, ki sicer niso značilne za tropsko podnebje, niso uspevale poljščine, kar je povzročilo hudo lakoto, nemire, vojne in na koncu propad. Prerokba se ni uresničila Majevsko ljudstvo je častilo veliko bogov, ki so jih upodabljali v živalski podobi. Med pomembnejšimi bogovi sta bila bog dežja v podobi krokodila in bog poljedelstva Kecalkoatl v podobi pernate kače. Maji so verjeli v cikličnost časa in so bili tudi genialni astronomi in matematiki. Z neverjetno natančnostjo so izračunali kroženje Sonca, Lune, Venere in Marsa ter sestavili tabelo sončnih mrkov, ki so jih lahko tudi napovedali. Njihov izračun luninega meseca se razlikuje od našega (ki ga merijo atomske ure) za samo 24 sekund! Poleg tega so izračunali natančno dolžino leta, čeprav niso uvedli prestopnega leta. Maji so svoje izvrstno astronomsko znanje povezali v astronomski koledar. V svojem koledarju so prikazovali verske obrede, med katerimi je bilo tudi človeško žrtvovanje, in napovedovali prihodnost. Majevski koledar naj bi napovedal tudi konec sveta. Datum je bil točno določen, in sicer 21.12. 2012. Še smo tukaj! Vlasta Mlakar Zagotovo si že kdaj videl plesen, kajne? Najdemo jo zares vsepovsod v naravi - na primer na kostanju, ki plesni na vlažnih gozdnih tleh, ali na spodnji strani trhle veje, ki jo dvigneš s tal ... Velikokrat jo najdemo tudi doma na kakšni pozabljeni hrani v kotu hladilnika ali pa na starem kruhu. Plesni, prav tako kot gobe, uvrščamo med glive. Spadajo med mikroorganizme, čeprav jih lahko vidimo tudi s prostim očesom, ko se enkrat dovolj razrastejo. Škodljive plesni so lahko zelo strupene. Njihove hife se razpredajo po materialu, na katerem rastejo (hrana, les, stene ...). m Ko Je plesen specialiteta Vsa plesen pa le ni škodljiva - velikokrat jo namenoma uporabimo pri proizvodnji nekaterih živil (in jo potem tudi pojemo na teh živilih). Najbolj so znani »plesnivi siri« -gorgonzola, brie, roquefort ali drugi »modri siri«. Si jih že kdaj jedel? Za nastanek teh sirov uporabijo plesen iz rodu Pénicillium. Modrosive pike, ki jih vidiš v modrih sirih, so plesen. t Plesni V petrijevki so različno oborvonezorodi spor. Plesen se uporablja tudi pri proizvodnji nekaterih suhih salam, ker izboljšajo okus in preprečijo bakterijam, da bi pokvarile salamo - ta plesen je potem vidna kot bel ovoj. V Aziji uporabljajo plesen za izdelavo sojine omake, ki jo po navadi strežejo v azijskih restavracijah. Za to uporabljajo plesen iz rodu Aspergillus. Z uporabo plesni pa delajo tudi tempeh - »pogačo« iz fermentiranih sojinih zrn, ki so taka bolj hranilna. Tako kot gobe v gozdu razgrajujejo gozdni material in proizvajajo bolj dostopna hranila zase in za rastline, tako tudi plesen v procesu fermentacije naredi hranila v živilih bolj dostopna za naše telo, obenem pa tudi izboljša okus hrane. Ko je plesen nevarna Včasih pa plesni doma nismo tako zelo veseli, posebno, kadar jo najdemo na stenah. To se rado zgodi v letnem času, ki prihaja. V zraku in na stenah bo veliko vlage, saj se bo zaradi nižjih temperatur vse počasneje sušilo. V jesenskem in zimskem času začnemo tudi bolj zapirati okna in manj zračiti naše bivalne prostore, da nas ne bi zeblo. Vse to pa so idealne razmere za razvoj plesni. Spore plesni (to je podobno kot semena rastlin) so res vsepovsod, zato jih je veliko tudi v zidarskem materialu, lahko pa pridejo tudi kasneje po zraku, padejo na zidove in tam čakajo. Ko nastopijo primerne razmere, začne iz spor rasti micelij (preplet hif), ki se razrašča po stenah. To, kar vidimo s prostim očesom, so deli plesni, ki nosijo spore (podobno kot cvetovi pri rastlinah). Spore so zelo majhne in zelo lahke, zato lahko hitro odletijo s stenske plesni kamorkoli, tudi v naša dihala. Zato je zidna plesen lahko zelo škodljiva našemu zdravju in moramo poskrbeti, dajo odstranimo. Nezaželena plesen pa se lahko pojavi tudi na našem telesu. Si že kdaj slišal za atletsko stopalo? Tako imenujemo okužbo stopal z glivami in je ne najdemo le pri atletih. Prenaša se v prostorih, kjer je veliko vlage, veliko različnih ljudi in veliko bosih nog ... Ja, na bazenih je priporočljivo nositi vodne čevlje. © Tudi športne čevlje je treba dobro prezračiti. Petrijevka je okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenje bakterij in za nekatere imunske teste. O ... v _ O ALi ves? • Nekatere zidne barve vsebujejo snovi, ki ustavljajo rast plesni. Te snovi so lahko velikokrat strupene tudi za ljudi, zato uporabimo za zdravje bolj neškodljive rešitve. • Zelo priporočljivo je, da tudi pozimi stanovanje večkrat prezračimo, stene lahko prebrišemo z mešanico vode in eteričnega olja čajevca, ki ustavlja rast plesni, v stanovanje pa lahko namestimo tudi posebne razvlaževalne naprave. _> Plesni uporabljajo tudi za proizvodnjo antibiotikov. A o tem obširneje v naslednjih številkah. Mojca Beseničar Naravoslovna Kresnička Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije bo v tem šolskem letu prvič izvedlo naravoslovno tekmovanje Kresnička, ki je namenjeno učencem od 1. do 7. razreda OŠ. Z njim bi radi spodbudili šolarje, da na igriv način in s poskusi spoznavajo naravo in naravne pojave, da spodbujajo njihovo naravoslovno radovednost, širijo znanje o živem in neživem svetu. Poskusi so sestavni del naravoslovne Kresničke. Tekmovanje bo potekalo na šolah 11. februarja 2015. Poskuse je treba izvesti prej, ker bo veliko vprašanj temeljilo prav na njih in lastnih opažanjih otrok. Vse naloge in druge podrobnosti o Kresnički najdete na spletnem naslovu: https://www.dmfa.si/NaOS/Razpis.html nič ka ' I V Pripomočki: dva plastična kozarca • tempera barva ali črnilo steklen kozarec • škarje kapalka • ura papirnata brisača • alkoholni flomaster Stekleni in plastični kozarec obrni tako, da je dno obrnjeno navzgor Kozarca naj bosta čista in suha. Na dno obeh kozarcev kani kapljico čiste vode in opazuj obliko kapljice z vseh strani. Skiciraj obliko kapljice. V dva kozarca, steklenega in plastičnega, nalij čisto vodo. Opazuj obliko gladine vode v obeh kozarcih ob stenah kozarcev. Opaziš razliko med gladinama ob stenah plastičnega in steklenega kozarca? V plastični kozarec nalij vodo do vrha in jo obarvaj s tempera barvo ali s črnilom. Iz papirnate brisače izreži 3-4 cm širok trak. Trak naj bo čim daljši (npr 30 cm). Eno krajišče traku potopi pod gladino vode v kozarcu, preostanek traku razgrni na podstavek, katerega višina naj bo približno enaka višini kozarca. Voda začne potovati po traku. Vsako minuto označi, do kam je voda že omočila trak. Opazuj vsaj 10 minut, potem trak pusti še nekaj časa in pridi pogledat, do kod je omočen čez pol ure ali eno uro. Na sliki je voda obarvana s tempera barvo. V enega od dveh plastičnih kozarcev nalij vodo skoraj do vrha in jo obarvaj s tempera barvo ali s črnilom. Drugi kozarec je prazen. Med kozarca namesti trak iz nekajkrat prepognjene papirnate brisače. Opazuj, kako voda potuje po papirnati brisači iz prvega kozarca v drugega. Na začetku vsako uro z alkoholnim flomastrom označi višini gladin v obeh kozarcih. Ni treba, da si ves čas zraven. Poskus naj poteka vsaj en dan. lazmisii. preiiKUBi, poišči, uprasaj • Ali je obUka kapljice odvisna od snovi, iz katere je po^šin^ na kateri leži kapljica? Poskusi s steklom, Plastiko, tesom površino posode, ki se je hrana ne' oprijemlje. • Ali na oblik° kapljice vpliva dodatek detergenta za pomivanje posode, tekočega mila ali šampona? • Kakšna je oblika gladine vode v keramičnem lončku emajlirani posodi, posodi iz nerjavečega jekla ... • Razišči, kako na obliko gladine ob stenah kozarca vpliva detergent (ali šampon ali tekoče milo) ki ga dodaš vodi. • Raziša, kako na potovanje vode po traku vplivajo širina Ir^u debelina traku (če papirnato brisačo prepogneš po dolžini), vrsta papirnate brisače. • Razišči, kako na pretakanje vode med kozarcema vpliva širina traku. Namesto papirnate brisače uporabi tudi trak iz navadnega papirja, iz časopisnega papirja blaga, volneno nit, bombažno nit, papirnate serviete.' • Ali se med lončkoma pretaka obarvana voda? Kaj opaziš? • Ali se vsa voda pretoči iz prvega v drugi kozarec? • Ali je hitrost pretakanja med kozarcema enaka, če poskus izvajamo s čisto vodo ali z vodo, ki je obarvana s tempera barvo? Jf Jr n Vt - je prav poseben mačkon, kakršnega zlepa ne najdeš. Od glave do repa meri dobrih 120 cm, tehta pa 8 kg. Ima zelene oči ter zelo gosto in dolgo dlako s tigrastim vzorcem. Ima čudovit košat rep, ki ga pri hoji nosi visoko pokonci. Verjetno s tem opozarja vse druge živali, da z njim ni šale. Njegovi kremplji so ostri kot skalpel, a jih nikoli ne uporabi na ljudeh. Vsi mački iz soseščine se ga bojijo. Tigi je najdenček. Ne vemo, kdo je njegova mama niti kdo so njeni lastniki, saj so ga v zavetišče pred petimi leti prinesli dobri ljudje, ki so našli leglo zapuščenih muckov na cesti. V zavetišču so lepo poskrbeli zanje. Nahranili so jih, jih veterinarsko pregledali in oskrbeli, jih namestili in jim začeli iskati primerne lastnike. Na spletnih straneh je bila med številnimi fotografijami psov in muckov objavljena tudi fotografija mladička Tigija. Bodočim lastnikom je bil mucek tako všeč, da so ga odšli takoj pogledat, in je še isti dan zapustil zavetišče. Tigi je dobil topel dom Ime mu je izbrala tedaj 8-letna deklica Mila. Ko je prišel v svoj novi dom, je bil star približno tri mesece. Bil je zelo šibek, saj je v svoji rani mladosti prestal veliko hudega. Komaj je stal na tačkah. Njegov prvi obrok je bil jajčni rumenjak in kuhano piščančje meso. Dober apetit je bilo dobro znamenje in v nekaj dneh se je veselo podil po stanovanju. Tedaj so živeli še v bloku. Njegov lovski prostor je bil omejen na balkon, kjer se je rad skril med rože ali pa s poličke opazoval okolico. Odraščanje Ker je veliko pojedel in bil vsak dan večji, sta se njegova gospodarja vse bolj čudila, v kakšno »mrcino« se razvija! Zdel se jima je nekoliko podoben pravemu risu. Ko sta Tigija peljala na preglede in cepljenja, so jima veterinarji povedali, da je Tigi najverjetneje sorodnik gozdne mačke ali pasme maine coon. To je pojasnjevalo njegovo velikost. Maček z Močno osebnostjo Zdaj Tigi živi v naravi, saj se je z gospodarjema preselil v hišo v hribovitem svetu, obdanem z gozdovi. Tu mu je zelo všeč, pa tudi priložnosti za potep so neizmerne. Tigi je muc z značajem in ne more skriti svojega potepuškega in lovskega nagona. Zelo rad pokaže svoj plen in seveda pričakuje pohvalo. Na lov najraje odhaja zelo zgodaj zjutraj. Včasih se sploh ne vrne domov. To se dogaja skoraj vedno ob polni luni. Lovi miši, martinčke pa tudi podgano je že ujel in majhnega zajca. Nekega dne pa je v gobčku prinesel kak meter dolgo kačo! K sreči je bil to le nestrupen gož, ki se je potem rešil in izginil. Kljub potepuškemu in lovskemu značaju je Tigi zelo nečimrn in čist. Vsak dan se po potepu temeljito umije. Včasih ga je treba razčesati s krtačo, sicer se mu dlaka zavozla. Takrat rahlo godrnja. Najraje zaspi na postelji ali na sveže opranem in zlikanem perilu Povzroča tudi skrbi Tigija sta gospodarja srečala tudi več kot kilometer stran od doma. Nekoč se je potepal kar nekaj dni skupaj in s tem povzročil veliko skrbi. Gospodarja sta se bala, da ga je ujela kaka gozdna žival, kot je lisica ali morda podlasica. Čakala sta ga tri dni in že obupovala, a se je tretjega dne zvečer priklatil domov, kot da se ne bi nič zgodilo. Tigi se zelo rad vozi v avtomobilu. V svoji transportni škatli ima prostor na zadnjem sedežu in škatla je pripeta z varnostnim pasom. Včasih gredo na izlet v Prekmurje ali na morje. Kadar je na morju, v jutranjih urah raziskuje obalo in išče rakovice, ki v zavetju lezejo po skalah in pesku. Tigi ima kot vse mačke odlično razvit vid in zelo dobro vidi tudi ponoči. Zadnje čase je zelo priden in vsak večer pride domov spat. Kaže, da hladnejši dnevi in bližajoča se zima tudi njemu niso preveč pogodu za nočne potepe. Vsako jutro točno ob 6. uri zamijavka in prosi, da ga spustijo na potep. Zdi se, kot da bi imel natančno notranjo uro. J. F. in M. B. narava Evolucija m .'fj - s Življenje se je na Zemlji pojavilo pred 3,6 milijarde let. Prva živa bitja so bili nekakšni drobni enoceličarji, podobni današnjim bakterijam. Iz njih so se postopno, v stotinah milijonov let, razvile vse vrste živih bitij: bakterije, živalski enoceličarji, alge, glive, živali in rastline. Vrste se še vedno nenehno spreminjajo, nastajajo in tudi izumirajo Nekatera živa bitja, kot na primer dinozavri, so bila razširjena na Zemlji v davni preteklosti in so izumrla. Približno sočasno z dinozavri so se pred več kot dvesto milijoni let iz ene od skupin plazilcev razvili prvi sesalci. Iz letečih drnozavrov so se razvili ptiči. Življenje se pojavlja v najrazličnejših oblikah in velikostih. Osupljiva raznolikost živim bitjem omogoča, da živijo v najrazličnejših življenjskih okoljih: v morju, gorah, kraškem podzemlju, rekah, jezerih, gozdovih ... Čeprav smo si organizmi zelo različni, pa imamo tudi številne skupne lastnosti. Tako so si na primer medved, legvan in kokoš po videzu zelo različni, a če pogledamo njihovo okostje, ugotovimo, da so si te živali pravzaprav precej podobne: vse imajo lobanjo, hrbtenico in štiri okončine. Organizmi imajo skupne lastnosti, ker vse vrste organizmov izvirajo iz skupnih prednikov. Znanstvena razlaga za podobnost in različnost živih bitij je evolucija - zamisel, da so danes živeče vrste v dolgih časovnih obdobjih nastale iz predniških vrst, ki so bile drugačne. Organizmi imajo praviloma več potomcev, kot jih v danem okolju lahko preživi. Pomislimo na ogromno število jajčec v žabjem mrestu ali semen v eni sami makovi glavici! Posamezniki iste vrste se med seboj razlikujejo. Nekateri imajo določene lastnosti, ki jim v danem okolju povečajo verjetnost, da bodo preživeli: da bodo lažje prišli do hrane in bivališča, se izognili plenilcu ali poiskali spolnega partnerja. Ti osebki se bodo tudi razmnoževali in svoje dobre dedne lastnosti prenesli na potomce. Okolje torej »izbira« organizme, ki b°d° ^ez^e^ in se razmnožili.Temu pravimo naravni izbor ali tud, n^vna selekcija. Zaradi naravnega izbora iz roda v rod _postajajo pSgoCj e tiste dedne lastnosti, ki ponujajo bo^ mo^ti Lo Setjein razmnoževanje. Sčasoma se neka skuprna organizmov prilagodi na trenutne razmere v okolju, kar na koncu lahko pripelje do nastanka nove vrste. Raznolike oblike ptičjih kljunov so se razvile kot prilagoditve na različne načine prehranjevanja. Krivokljunov nenavadno oblikovani kljun je prilagoditev na prehranjevanje s semeni iglavcev: ptica z njim iz trdega, olesenelega storža izvleče hranljiva semena. ALi ves? Evolucijsko teorijo je razvil genialni britanski naravoslovec Charles Darvvin pred več kot 150 leti. Zapisal jo je v knjigi O nastanku vrst z naravnim izborom. • Kako vemo, da so današnji organizmi drugačni od tistih v davni preteklosti? Znanstveniki raziskujejo plasti kamnin ter iščejo in preučujejo okamnele ostanke živih bitij - fosile. Znanstveniki v zadnjih desetletjih preučujejo sorodnost med organizmi tudi s primerjavo njihove dedne snovi (DNA). Na sredini revije najdeš plakat Razvoj živalstva skozi čas. Tinka Bačič kako Zvočni .ZID Zidove gradimo zato, da nosijo streho, da nam ne pada dež na knjige in postelje in da se nam v juho ne pokaka kak ptiček, ki bi siučajn nami. Gradimo jih tudi zato, da nas ne zebe, kadar se prhamo, pa da n sosedje ne gledajo, ko sedimo na stranišču. Zid je tudi zaščita pred pojavi, ki nam povzročajo težave. ^ j-H jI*' t, -fcj^Bfr-j * - i * * M(tj|s tJF* - * - TP tftfttffimiKft( SiliKi««"» fffi Zidove so gradili na Krasu ob njivah, da jim močan veter ne bi odnesel prsti in poškodoval pridelkov. Če živimo ob cesti, nas zid ščiti pred hrupom. Zid je lahko tudi ovira, čez katero se je težko prebiti. Na Kitajskem so postavili veliki Kitajski zid, ki je deželo ščitil pred tujimi vojskami. Podoben zid so postavili tudi Rimljani v Angliji - Hadrijanov zid je ščitil njihove postojanke pred napadi divjih plemen s severa. Podobno z zidom zaščitimo naše predmete pred tatovi, za katere je zid velika ovira, saj skozenj pač ne morejo v naše prostore. fi.-** J-UHW'JI U ll M«> wm . t i. --* ■ ■ - ■ —. ■ < a JC - ■ il' J" ■r ■ J . *; * - ss $ i J • •• I* Puščava 6lockRockvNevad, (ZDA) je bilo pred dvajsetimi leti prizorišče avtomobilskega naskoka na zvočni zid. Zvok po zraku potuje še kar hitro - 1200 kilometrov na uro. V sekundi prepotuje 330 metrov. Svetloba je mnogo hitrejša. Ob streli zato svetlobni blisk vidimo takoj, zvok pa prispe šele čez nekaj sekund. Če štejemo sekunde od bliska do groma, lahko izračunamo, kako daleč je udarila strela. Ena sekunda razlike pomeni, da je strela udarila 330 metrov daleč, tri sekunde pa pomenijo razdaljo 990 metrov. m V zidove so se zaleteli Zvočni zid je drugačen. Ni sestavljen iz zidakov, ki bi jih zidar sestavil in povezal z malto. V resnici sploh ne obstaja. Takšno ime so mu dali piloti hitrih lovskih letal ob koncu druge svetovne vojne. Ti so se lovili po zraku in tisti, ki je bil hitrejši, je laže sestrelil nasprotnika. Letala so postajala vse hitrejša in dobivala vse močnejše motorje, ki so vrteli propeler na sprednjem koncu letala. Do neke meje je šlo, hitreje pa nikakor. Nekoč je neki pilot izjavil: »Ko sem hotel še hitreje, sem imel občutek, kot da bi se zaletel v zid!« Znanstveniki so ugotovili, da se to zgodi ravno pri hitrosti zvoka. Z letali nad zvočni zid Ko so z letalom hoteli leteti hitreje, kot potuje zvok, so naleteli na težave. Propeler letala ne požene do take hitrosti, zato mora imeti letalo reakcijske ali raketne motorje. In res. Prvo letalo, ki je 14. oktobra 1947 prebilo zvočni zid, je imelo raketni motor. Z njim sploh ni moglo vzleteti s tal, ampak so ga spustili z orjaškega bombnika, potem pa je v zraku prižgalo svoj motor. Šele po številnih poskusih nad ameriško puščavo je pilot Chuck Yeager z letalom Bell X-1 (na sliki) poletel s hitrostjo 1299 km/h in tako presegel hitrost zvoka. Danes številna vojaška letala z lahkoto prebijejo zvočni zid. Za potnike, ki se jim najbolj mudi, so izdelali nadzvočno letalo Concorde, ki je dolga leta vozilo prek Atlantika. Ko letalo prebije zvočni zid, se ob njem pojavi močan udarni val, ki se za njim širi kot stožec. V tem valu se zrak tako zgosti, da se izločijo vodne kapljice, ki se vidijo ob kljunu letala. Podobno, kot iz stisnjene limone steče kisla kapljica. Ko udarni val doseže tla, slišimo zelo močan pok. To nam lahko poškoduje bobniče v ušesih, na zgradbah v okolici pa razbije okenske šipe. Podoben val na morju ustvari hiter čoln. Ta val nas prevrne z blazine, če se na njej sončimo sredi zaliva, jadralce na deski pa po navadi vrže z deske v vodo. Prvi nadzvočni avtomobil Če lahko zvočni zid prebije letalo, ga morda lahko prebije tudi avtomobil. A večina običajnih avtomobilov vozi s hitrostjo 130 km/h, le športni dosežejo 200 km/h in dirkalni okrog 300 km/h. To je mnogo manj od hitrosti zvoka. Zato je angleški bogataš Richard Noble izdelal čisto poseben avtomobil ThrustSSC, ki ga poganjata dva letalska motorja. Nima prtljažnika, zvočnikov in drugih stvari, ki jih imajo navadni avtomobili. Podoben jim je samo po tem, da vozi po tleh. Dolg je okrog 16 metrov, običajni avtomobili merijo samo 4 metre. Z njim je dirkač Andy Green v ameriški puščavi oktobra 1997 dosegel hitrost 1223 km/h in tako prebil zvočni zid. Thrust SSC je tako najhitrejši avtomobil na svetu, seveda pa ni niti najmanj varčen. V eni sekundi porabi 18 litrov bencina. Oer, GLEJ1 astsmit leti pc. ¡pno HE' Teei F* CELA öOhisUJ^ Muzej prometnih sredstev, Coventry, Velika Britanija, v katerem je na ogled ThrustSSC. Z glavo skozi zid Da je zvočni zid mogoče prebiti tudi z glavo, je dokazal Felix Baumgartner. Skočil je z balona, ki je bil napolnjen z lahkim plinom helijem. Ta balon, ki je visok 102 metrov, ga je ponesel 39 kilometrov visoko. Felix je prosto padal in padal, pri tem pa se je povečevala njegova hitrost. Preden je odprl padalo, je dosegel hitrost 1356 km/h in je tako prvi padalec, ki je presegel hitrost zvoka. Ne) spregLej! Da bi kdo poskušal prebiti zvočni zid s koles°m, ni znano. Vsekakor pa tega ne posl Podpisani_, j (ime in priimek) i (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok_ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum__Podpis_ S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nagrajenci NAGRAJENCI IZ OKTOBRSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET ŽIVALSKA MREŽA Rešitev: živalski vrt Majico Moj planet prejmejo Lara Pevec iz Trzina, Maruša in Martina Vidergar iz Vodic. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajenkam iskreno čestitamo! _i CISTO PRAVA IN SAMO MOJA TABLICA ((C BREZPLAČNA ŠTEVILKA • 080 28 81) www.babycenter.si Akcijska cena velja od 6.11. do 31.12.2014 oz. do odprodaje zalog v trgovinah Baby Center. Zaloga po trgovinah je različna. Popusti, bonusi se ne seštevajo. Popust se obračuna na blagajni. Slike so simbolične. Pregled tehničnih specifikacij je na voljo na www.babycenter.si/lexibook/. vaša pošta Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate! 56 Na spletnih straneh WWW.mladinska.com/mojplanet pa objavljamo še več vaših pisem. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. Uredništvo Mojega planeta sive celice Poišči: Uvoznik: Orbico d.o.o, Verovškova 72, 1000 Ljubljana l j Prihodnji mesec v Mojem planetu Naslednja številka izide 15. decembra. Moj kviz So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po novembrski številki Tako kot za otroke je tudi za živali igra pomembna za njihov razvoj. DRZI NE DRZI Življenje na Zemlji se je pojavilo pred 3,6 milijarde let. DRZI NE DRZI Rilčar je posebna vrsta plazilca, ki ima kot slon dolg rilec. DRZI NE DRZI V Predjamski grad pozimi ne moremo, ker tam prezimujejo medvedi. DRZI NE DRZI Maji so staroselsko indijansko ljudstvo, ki živi v Mehiki in Srednji Ameriki. DRZI NE DRZI I B. 9 10. Če rešiš kviz, izveš, ali si zaljubljen. DRZI NE DRŽI Zvočni zid je najprej prebil avto, potem pa lovsko letalo. DRŽI NE DRŽI Legvani potrebujejo zelo hladen in suh prostor, da se lepo razvijajo in dobro počutijo. DRŽI NE DRŽI Glavnima junakoma iz stripa je ime Lojze in Peteršilj. DRŽI NE DRŽI Moj planet izhaja že deseto leto. DRŽI NE DRŽI Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če nisi, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Moj planet, mesečnik, november 2014, leto 10 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Senja Požar • Urednica: Maja Bajželj • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 7.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,97 €, za individualne naročnike 4,16 €, v prosti prodaji 4,99 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 99,60 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • Vodja službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • Oseba, odgovorna za oglaševalske vsebine: Martina Dolgan, vodja službe Marketing in oglasno trženje. • www.mladinska.com/oglasniprostor • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@ mkz.si, T: 01 241 37 06 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport* Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladin-ska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. Izid publikacije je finančno podprla agencija ARRS iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. mojplne CÎ ¡¿O CiC|BA CMistoSk ^ . i KNJIGA O dZUNGLI Mavgli, Balu, Bagira, Šir kan ... čarobna imena, ki jih poznajo otroci po vsem svetu, odkar je pred stoletjem izšla nesmrtna klasika Rudyarda Kiplinga Knjiga o džungli. Pustolovščine dečka, ki so ga vzgojili volkovi v indijski džungli, so prvič oživele v 3D HD animirani seriji za otroke, stare od 6 do 9 let. Mavgli je še vedno deček in njegovi podvigi izražajo njegovega radoživega, drznega duha. Le kako ne bi bil človek, ki so ga vzgojili volkovi, neustrašen, še posebej, ker so njegovi najboljši prijatelji modri medved, panter in pitonka. Obdarjen s smislom za humor, izostrenim nagonom in optimističnim pogledom na svet, se Mavgli uči premagovati težave in preživeti v džungli. Ob vztrajnem sovražniku, kot je tiger Šir kan, je to poseben izziv. Mavgli se mora braniti tudi pred zahrbtnim šakalom in opičjim ljudstvom, ki se ne zmeni za zakone džungle. Mavglijeve dogodivščine se odvijajo v tropskem gozdu, med ruševinami indijske kraljevske utrdbe, v templjih, na slapovih ... Nastopajo tudi druge osebe iz Kiplingovih zgodb: volk Akila, vodja tropa, Mavglijevi volčji »starši«, eksotične živali in celo ljudje. i RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA Odlična zbirka nalog za boljše znanje in oceno Brihtni z rešitvami '"^KOto www.mladinska.com/brihtna_glavca 1.-2. in 4.-9. RAZRED 4.-9. RAZRED 1.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED Najhitreje do knjig: © v knjigarnah ^ www.emka.si £) °8° 12 05