Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1-50 GLAS NARODA Si List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily •s in the United States Issued every day except Sundays —i and Legal Holidays, g— < 50.000 Readers. TXLEFON PISJJLNX: 4S87 CORTLANDT. Snterc4 u Steond-Clftn MatUr, S«pt«nb«r 11, lfOS, at Um Fob* Ofleo at Now York, K. Y„ ui« tka Aet of Oomgfm of Muck S, 187». TSLMTOM PIBAKHB: 4MT COBTUOTDV. NO. 90. — ŠTEV. 90. NEW YORK. MONDAY, APRIL 17, 1916. — PONEDELJEK, 17. APRILA, 1916. VOLUMB XXIV. LBTMXK XXIV, Priprave za odločilno bitko ki se bo začela v kratkem ZADNJE DNI SO IMELI FRANCOZI JUŽNO OD DO UAUMONTA PRECEJŠNJE IZGUBE. — FRANCOSKO POLURADNO POROČILO PRAVI, DA SE BO VOJNA PRI VERDUNU KONČALA. — ARMADNO POVELJE GENERALA PETAINA. — NEMCI BODO VPRIZORIU SE EN SPLOŠEN NAPAD. SITUACIJA OB ANGLEŠKI FRONTI. — NEMCI SO BILI POG NANI NA CELI ČRTI V BEG. Nemčija in Zdr. države. Mnenje nemškega paslanika dr. Bernstorffa. — Predsednik in državni tajnik na delu. bilo izdano kako so jo Pariz, Francija, 1*». aprila. — Dano« jc poluradno porodilo. iz ka t oropa jo razvidno, razvija' položaj prod Verdunom. Poročilo vsebuje tudi dnevno povelje generala Pctaina, vrhovnega poveljnika rdm.ske armad«*. Porodilo s*- kon«~a tako-le: Prod kratkim se je mudil na fronti nemški cesar h jlo'1 d, kako ji- naskakovala neka nemška divizija naše I m »si o jnnk«* med \"anxom in Douaumontom. Pri tej prili-je rekel: * Vojna leta 1870 1871 jo bila končana pred Parizom. Sedanja vojna bo končana na vsak način pred Verdunom". Dnevno povelje generala Potaina se plaši: • aprila jo bil slaven dan za vso našo armado. — Vi mšf:e četo pod povel jstvom nemškega prestolonaslednika so vprizorile silen napad, toda mi smo napadalce pognali na eoli erti v beg. Posebno dobro so se obnašale n*»v(. jnfauterijske in ženijske čete. Brezdvomuo bodo Xemei še enkrat napadli. Ta na-] ;td 'h« veliko luijši od zadnjega. Mi smo si svesti, da bo- Washington, D. ('., 16. aprila. — Iz Berlina je dospelo zadnji eas voi poročil, iz katerih je približno raz-vidno, kakšno stališče je zavzela nemška vlada napram vladi Zdm /onih držav. Ameriški poslanik Oe-rard je rekel, da je Nemčija pripravljena staviti Združenim drža vam nekaj protipredlogov. nikakor pa ne bo dovolila, da bi se modificiralo metode v vojni s podmorskimi eolni. Istega mnenja je baje tudi nem ški poslanik v "NVafihingtonu, prof Bernstorff. Predsednik Wilson in državni tajnik Lansing; sestavljata noto. katero bosta poslala nemški vladi. Predsednik še dozdaj ni odredil, kdaj se bo vršila sknpna konferenca med zastopniki senata, poslanske zbornice in državnim depart-mentom. Nemški poslanik jrrof Bernstorff jf prepričan, da se bo dalo vso di-ferenee. ki so nastale med obema državama, mirnim potom rešiti. — Zagotovil je. da bo storil vse, kar je v njegovi moči, samo da ne bo prišlo do resnega spora. Skrivnostni samomor. Na nekem pieru na Hudsonu so našli ženski klobuk, na katerem je bil zataknjen listek sledeče vsebine : Ako želite vedeti zakaj sem to storila, vam povem, da sem bolna in nezmožna za delo. Moj mož Vi- WBBMBHBMMMWj^BMMMjpBBBBI I j eni Leideling. ti » tn«!i t«-ga odbili. Vojaki. bodite hrabri. Mi bomo zina- zah. 58. cesta, ni hotel delati, in ker nisem imela denarja za živež sem bila primorana do tega koraka. — i, mi moramo zmagati! Med in 15. aprilom so zaceli Nemci dvakrat prodirati severno od Verduna ob obeh straneh roke Maas. Kakor znano, smo prostovoljno zapustili utrdbo Malaneourt 30. marca, utrdbo Bethincourt pa 8. aprila. Sovražniku se Je po dolgotrajnem prizadevanju in po silnih izgubah posrečilo prekoračiti potok Forges. M. aprila so jo začela generalna ofenziva na celi fronti med Haucourtom in Cummieres. \einoi so kmalo izprevideli, da no bodo dosti opravili. Samo južno od Belhineouria so jim jo posrečilo zavzeti nekaj ozemlja: to se jo zgodilo zategadelj, ker so bili prej s svojo artilerijo razstrelili vso okope in varnostne f LTaje. Videč, da postajajo njihove izgube z vsako uro večje, jim ni kazalo drugega kakor umakniti se. 10. aprila je bilo v okoliei Bethincourta in Lo M or t Homme precej živahno. London, Anglija. 16. aprila. — 1'radno se razglaša: Včeraj zvečer so razstrelile nase četo dve mini pri « M. v«wli proti L a Basse«-. Žreli, kateri je eksplozija povzročila, smo zasedli. V splošnem vlada ob angleški fronti mir. Berlin, Nemči ja. 16. aprila. — 1'radno poročilo vrhovnega po vel jstva nemške armade se glasi: Vzhodno o;.: u >?. vsega sveta norca bi y \ D i je Zotti slepar, o tem j«* . ! > dobro prepričan, ker osle-,i< slovanske delavce za nič j k >t /a $7r*0.000. Bratje Ilr-s' i ga svoj čas nazivali v li-i "kralja sleparjev" in so tudi i.::< li. ker brez sleparije in . . i živeti. Naš list in t :-lku Sakser sta mu p os o bil o pri i. >::ikaj .' Ker sta bas naš . i ' . rifka Saks'-r pripomogla, . j b:i ii k rotiral le za $750,000! \ko :n Iti mi posegli vmes, bi mo-« paril delavce še za čez ■!< larjev. No, pa kar še ni, • > ■ pride, ako bodo ljudje Tako p o sleparjem po njegovih li-'.!:. da bodo mislili, da je slepar i, i j b I j -1 "lovek, poštenjak pa .>le-Th - vidi sleherni dan iz nje-u< ■"•-•»a p is urjenj a. katero morajo vi uredniki prevesti in se z \< jo gnojnico zabeliti. n s!ov«-:»ski sleparski list I • i '-Mik Sakserju, da ni mi-. da '»i bil bogat, ampak da je n- -o zadolžen. Prai,.uia postava zahteva. Dalje na \ bankah prve vrste $25,000, i ■ ;i registriranih po postavi. Poslopje na Cortlandt St. je med brati vredno $50,000, a ni eenta HO! t gage na njem; tudi to je po-»lavno registrirano. Njegov privatni dom v Hollis, N. Y., je vreden *10,000, brez eenta dolga. V -'•►t.»vini je sleherni dan nad $1000 u v potrebi dobi vsako minuto denar iz bank. Posojil ima pa tudi /a par tisoč in med to svoto je tudi nek znesek Zottijevega sleparskega, urednika. Dolgov pa nima. ker \sako stvar precej plača. Tiskarn« in lista pa niti ne upošte-/anm, kakor tudi ne zasebnega premoženja, katerega ni potreba registrirati. \ >e denarne pošiljatve se oddajo sleherni teden po dvakrat do trikrat eni najbogatejih bank, ka-1 tera jamči ne le Sakserju, ampak vsakemu pošiljatelju za denar, ker ona dobi za vsako pošilja tev pristen ček, •— Sakser je star in blizo groba, — pravi Zottijev list, — ker ga *»amo medicine še vzdržujejo. —' No, Sakser še ni popolnoma 57 let star, tare ga včasih lo revma, dru-, gače pa je zdrav kot riba. Umrje pa v&ak človek lahko vsak hip,! saj prati ka ne pove dneva. Da bi; pa s smrtjo Sakaerja kdo izgubil . kaj* iN&eJh je »hk»bo, Rančnr department ne bo postil prodati ne GLAS NARODA. 17. AFRICA, 1 916._ bondov, ne poslopij, niti dvigniti eenta iz bank, dokler se ne bi li-kvklacija izvršila; likvidacija pa v tr.kom slučaju ne trpi dolgo, ker denar je pri rokah in vsak pameten človek ve. da kdor podeduje premoženje, ima tudi vse dolgove. ii ko bi kateri bili. preje plačati, nego se zamore polastiti kakega premoženja. Za to že skrbe merodajne oblasti. Vobče pa naj rojaki le Zottiju verujejo, ker star pregovor pravi: "Povej mi. s kom se pečaš in povedal ti bom. kdo si. — Kdor pa drugemu jamo kopije, se kaj rad sam v?njo zvrne."* To je delal Zotti napram Sakserju žu pred 20. leti. A Zotti je bankrotiral in osle-paril delavce za krvavih $750.000. Nadalje čveka o družbah in predsednikih, češ, če eden umrje ali odstopi, je drugi izvoljen. Neka bsnka. za katero dela sedaj veliko reklamo, pa je z vsemi pred-s.-dniki i«i odborniki j>i*ed par leti morala zapreti svoja vrata in več mesecev so bili prizadeti v >krbeh. a ko kdaj dobe kale tieek. Kjer je veliko grounmja. je malo dežja. V litanijah in<»limo: "riog nas varuj vojske, lakote, kuge, draginje", slovanski delavci bi morali pa še dodat i: "In si epa rj a Zot t ti a T er njegovih pomočnikov !' * Dopisi, Thomas, W. Va. — Kakor po-\sod, tako tudi tukaj delavske razmere niso posebno dobre. Rovi Št. 23—iu 41 so zaprti že od 15. marca, drugi pa obratujejo poma-lem. Tukaj je nas bilo dosti Slovencev, ali kar so omenjene rove zaprli, je tudi dosti rojakov zapustilo to naselbino. Poročati moram rojakom, da tukajšnja Davis Coal & Coke Co. nima svojih delavcev organiziranih. To smo pa mi delavci mislili sami storiti, kar se nnm pa in posrečilo. Meseca februarja t. 1. sta prišla semkaj dva organizatorja l"nited Mine Workers of America, ki s-ta navduševala delavce, da bi se jima pridružili. Ys<' delavstvo je bilo zelo navdušeno, ali komaj se je začela malo razvijati navdušenost med delavci, že je posegla vmes železna, roka dražbe in zatrla vse, kar je bilo že oživelo. Dne 9. aprila je popolnoma umrla. Ko je vsa stvar v redu zaspala, se je denar, ki so ga uradniki nabrali, razdelil nazaj meti delavce. Rojakom ne svetujem som hoditi, ker tukaj je prvič sta Ivo delo. drugič živimo med visokimi hribi in tretjič družba zna izkoriščati svoje delavce, da je groza. Druge družbe po raznih državah so povišale plačo večina za 10 odstotkov, tukaj jo nam po-j višala pa kar l1 ^ odstotka. — Ker je pa tako malo razvedrila med temi žalostnimi hribi. sem. slLšal, da misli g. Mike Bulic napraviti veliko plesno veselico na veliko-j nočni ponedeljek t. j. :M. aprila popoldne ter vabi vse rojake in rojakinje, da bi se udeležili te pro-ste zabave. Igrala bode izvrstna domača godba. Ples se bo vršil v prostorih g. Mike Bulica. Vstop-j ninn. prosta za moške, žene in de-' ki eta. Udeležite se vsi, da nas bo več. kar j*z sam rad malo zaple-> šem. Mislim, da boste tudi vi za-j do voljni. Pozdrav! — Naročnik. Chicago, 111. — Delavske razmere so še precej dobre. Naši vrli igralci bodo v kratkem času vpri-' zorili igro *'Požigalčeva hči". Ker so ulogo v dobrih rokah, je upati,' da bo igra izborao izpadla. Pred, kratkim nas je obiskal zastopnik C las Naroda Mr. Frank Meh. Ker nam je list nad vse priljubljen,; smo obljubili, da mu bomo Se. za-: naprej zvesti. Rojakom priporočam tvrdko Frank Sakser. Se kadarkoli sem poslala skozi njo de-; nar v stari kraj. sem bila pošteno post režena. Pozdrav! — Marija Oblak. Corregidor, Cavite, Filipini. — Na svoj zadnji dopis v tem listu sem dobil čez dvajset pisem od rojakov, ki žele pristopiti k voja-( kom. Iz pisem sem sprevidel, da mislijo, da jaz vabim Slovence sem. A to ni resnica. Jaz poznam dobro razmere in želje slovenskih priseljencev in vsled tega odsvetujem večini rojakov to službo. Samo oni, ki jih ne veseli delo v premogorovih in tovarnah ter so ukaželjni in nadarjeni, pa ne vedo, kalio in kje začeti učenje, naj pristopijo, ker tu se jim da prilika in čas, da izvrže svoje načrte. Noben državni uradnik v Združenih državah ne dobi svoje službe z izpričevali iz šole, ampak z jav-1 no skušnjo, ki se jo lahko udeleži tsak državljan. Ce naredi samouk : sreč odstotkov kot akademik, je on w~ri. Poteg- tog« se* pri mnog-ti ] službah prosilcu včteje 25 odstot-1 w. ,f .-,, |B|I . ^rfriifoWitia. kov na račun vojaške službe. Med civilnim prebivalstvom pa ni vojak bogve kako cenjen. Sploh je ameriško ljudstvo čudno. Dočira mamice pojejo: "1 did not raise mv boy to be a soldier" (Jaz nisem vzgojila svojega fanta, da bi bit vojak), pričakujejo, da bo sin druge matere branil njo in njenega ljubljenčka v sili. v katero skoro drzno in brez strahu stopajoč Vendar jim jaz ne želim razočaranja. že zavoljo samega sebe ne. — lz polemike v časopisih vidim. kako čudne nazore imajo nekateri ljudje o sedanji vojni. Neki srbski urednik piše patetično, da, bomo Slovenci prejeli svobodo iz krvavih rok srbskega ljudstva. Tudi nas Slovence bi stala mnogotero kapljo krvi. Toda ali je ta vojna v resnici boj za svobodo Jugoslovanov? Ne in ne! To je posledica diplomatičnih zvijač in nasprotij. v katera je bil tudi srbski kralj zapleten. Seveda so ti politiki ogrnili svojo lakomne namene v plašč narodne svobode in a spira c ij ter s tem zvabili ljudstvo v boj. Čim dalje traja boj. bolj natančno to uvidevamo. Resnica je, da Angleži kot zavezniki imajo isti namen s Slovani, kakor Nemci kot sovražniki. — Pri nas so nastopili pasji dnevi in solnee pripeka >: toliko močjo, da se vse umika. Zadnji mesec smo imeli letni karneval v glavnem mestu' Manili. Bilo je mogoče videti orientalskih zanimivosti. Mi vojaki stno siti daljnega Vzhoda do grla in zato so nas zanimale pristne zapadne krasot ice, ki so tu tako redke. Zdele so se nam kakor spomin iz mladosti. Želel sem, da bi bil dr. I^enard, ki ima toliko' prijateljic med poljskimi plemka-mi in španskimi guvernant k ami. Gotovo bi našel tudi tu kakšno znanko. Tako pa moramo biti proti vol j no v veselje tem rjavim se-' uoritam. Pozdrav! — Peter Jan-zekovieh. Slovenska liturgija pri Jugoslovanih. — Povestne črtice. — Poleg M. Mesiča. S. LjubiČa i. dr. sestavil Andrej Fekonja. Slovenska liturgija pri Čehih, Poljakih in Rusih. *'Tz Panonije so se torej slovenske. knjige razširile z ene strani na sever k Moravanom in Slovakom. k Cehom in Poljakom, a. z druge strani na jug k Hrvatom;1 Srbom in posebno k Bolgarjem, morda tudi k ostalim Slovenom v Daeiji. naposled v Rusijo, zlasti iz Bolgarije, no verjetno še preje iz Panonije in Dacije." Da bo ta spis celoten, hočem kratko popisati, kako usodo je imela slovenska liturgija pri severnih in južnih SI oven ih. Na Češkem je pospeševala litur-gijo in knjigo slovensko kneginja Ljudmila in njo je posnemal vnuk Vaclav (t 935). Vendar se je tam' slovenska liturgija umikala latinski, zlasti ko je dežela prišla leta fH>7. peni duhovno upravo nemških škofov v Regensburgu. Leta 973. so v Pragi utemeljili škofijo tudi zato, da bi hitreje uvedli splošno latinsko liturgijo. Najdalje se je slovenska služba božja v Čehih obdržala v Sazavi in ondotnem sa- ; mostanu benediktincev, ki ga je bil ustanovil vojvoda Oldrich in mu dal prvega opata Prokopa,' namreč od 1. 1030. do 1097. Na' dvor "kralja Vaclava II. (1283—| 1305) so prišli še tudi menihi, kateri so vršili službo božjo v jeziku slovenskem. Kralj Karol IV. je 1. 1347. v Pragi postavil samostan' na čast sv. Jeronimu, Cirilu in Metodu, Vojtehu in Prokopu, za-! vetnikoni češkega kraljestva, ter je v njem naselil redovnike gla-frolj aše iz hrvatskega. Primorja,' da so vršili ondi (v Emavzu na Slovaneh) službo božjo v slovenskem jeziku, in to se jo opravljalo do 1. 1419. Prvi menihi so bili hrvatski. a poslej i češki, kateri so se učili in so pisali v jeziku cer-kveno-slovenskem. V glagolici se je spisa]a češka Biblija 1. 1416. Na Poljsko je prišla krščanska vera mnogo preje, nego nam ome- ' nja povest niča. Stara izročila trdi- 1 jo, da je bila v tej deželi sloven- ; ska služba božja preje uvedena nego latinska. To je tudi verjetno 1 in povsem naravno; kajti Poljska < je bila od treh strani obdana z \ zemljami, ki so imele službo božjo 1 slovensko. Metod je baje krstil i silnega poganskega kneza Vislja-ia. Razširilo se je krščanstvo za 1 kneza Meči&lava I., katerega je < tratil čežki duhovnik Bogovid v j 3njeznu L 966. Gotovd je-foHo med n v . Poljaki že pred Mečislavom mno-»o kristjanov, kateri so imeli službo božjo po nekod v slovenskem, po nekod pa v latinskem jeziku, kakor so namreč kam prišli ali slovenski ali nemški verovestniki. Slovenska liturgija je propala na Poljskem večinoma zato. ker je bila novontemeijena škofija, v Poznanju leta 96S. podrejena zopet nemškemu nadškofu v Magdebur-gu. V Krakovu pak so v ondotnem benediktinskem samostanu vršili službo božjo v slovenskem jeziku še v letih 1390—1470. menihi glagoljaši, ki so dohajali iz Prage, Cerkveni jezik se deloma vjema v slovenskim. Na iztočni strani so SI oveni po stavi Daeiji severo-iztočni Ogrski. Sedmograški. po Valahiji in Moldavi) v oblast prišli Madja-rom in zatem Rnmunom (Vlahom;. Ker so bili Rum umi pravo-' slavni, sprejeli so s-lovenski jezik s ciriiskim pismom v svojo liturgijo ter ga obdržali do srede 17. veka, ko so začeli cerkveni jezik zamenjati z narodnim. V XVI11. veku so jeli pisati z latinico in v začetku XIX. stoletja šele so med njimi z jezikom vredn i/runi poslednji Sloveni. V Rusijo, katero so pokristja-nili za kneza Vladimira L 1. 98S.. prišla je iz Bolgarije po obrednih knjigah tudi slo vensk a k u j i že v-I nost v cirilski pisavi; glagolskih spomenikov na Ruskem ni. I/. " kurilo vice" je leta 1047. knjigo prerokov prepisal Upir Liehvj in ono pismo je bilo baje glagolsko. Jejik. v katerem so bile spisane prve knjige, je bil slovenski, kateri je Rusom postal tudi cerkveni in književni jezik. Spi so val o se je v njem v dragi polovici IX. veka. tiskalo v XV. Nasibia doba tatarska ali mongolska (1. 1224— 1480) je bila skozi poltretji vek zelo neugodna slovenščini in književnosti vobče; znanosti so pešale, zatirano ljud«+vo je bilo brez pouka, du'hovn mi so homilije bile nakazane, za obredne knjige so malo skrbeli, jezik se je pačil iu kvaril z mongolizmi itd. Tripa-tam so si prepisa vali potrebne li-turgijske stvari, a vsakdo je pre-menjaval in prcnareja-1 po svoji glavi. Tako so nastale v njih razlike in pomote. Ko je car Ivan Veliki osvobodil Rusijo tujega jarma ter osnoval državo z novim za-konikom, želeli so zatem tiuli urediti si liturgijo slovensko in popraviti dotične knjige. Na prošnjo carja Vasilija Ivanoviča 1. 1512. pri earigrajskem patrijarhu je prišel v Moskvo Maksim /irek. učen menili z gore Athos (v* sedanji nrški), inrajoč s seboj slovenskih in grških izvirnikov, po katerih je popravljal in prevajal mnogo let; a njegovo delo ni ugajalo domačim knjižnikom, kateri starega jezika niso prav ume!i. pa so celo pripravili Maksima v ječo. Novi razkoli so nastali zaradi popravljanja cerkvenih knjig leta 1652. pod patrijarhom Nikonom, dokler ni bila poprava liturgijskih knjig inskih 1. 1667. vendar zvr-šeria. (Kakšna je ta poprava v dogmatiškem oziru, na tem mestu ne preiskujemo.) Ko se je tiskar-J ska umetnost, razvila, prišle so lii-l tro na svetlo tudi knjige liturgij-! ske pa svetopisemske v slovensko-' ruskem jeziku. Prva ruska Biblija' je bila gotova 1. 1499., a tiskana; z naslovom: "Biblija sir ječ knigy vethago i novago zavjeta po jazv-j ku slovenska" v Ostrogu I. 1581.,' zatem v Moskvi 1. 166:J. itd. — In tako še dandanašnji pri mogočnih Rusih caruje v liturgiji jezik slo-j venski, vendar pomešan / narod-' nim ruskim. | Ko so se Rusi gališke in vladi-mirske kneževine koncem XVI. in XVII. veka obenem s svojimi ško-> ti in ostalimi duhovniki v velikem j broju zedinili z rimsko cerkvijo, pridržali so obrede iztočne (pravoslavne) cerkve, a tudi porabo slovenskega jezika v službi božji. Slovenska liturgija pri Bolgarjih. Kakor so bili že preje takoj po Metodovi smrti nekateri njegovi učenci zbežali na Bolgarsko, tako jih je mnogo iskalo zavetja pri Bolgarjih tudi tedaj, ko je bila Velika. Moravska razdejana. Najimenitnejši med temi prognauci so bili že omenjeni Gorazd, Kle-ment, Xaum, Angelar in Sava. Bolgarska jih je radostno sprejela; a oni so jej prinesli slovenski jezik v cerkev in seznanili jo s slovensko knjigo. Za Bolgarsko je bila to velika izprememba: do se-iaj so jej namreč bili učitelji Grki, a od sedaj Sloveni, katerim je torej izročila svoje cerkve i rt samostane. — Tedanji bolgarski knez Boris, fi je pri krgrtu sprejel ime Miha-?la; svojega kuma in zaveznika grSkega cesarja, občeval je sam mogo z Metodovimi učenci ter I je, kakor veli o njem Klementov življenjepisec, "željno in rad vsak dan se razgovarjal z njimi, učeč se od njih stare povesti in življenja svetnikov in slušajoč sv. pismo iz njihovih ust." Gorazd. rodom Moravče, prešinjen z Metodovim du-hod. je postal nadškof bolgarski v Oh rid i. uprav tam, kjer sta se stikali meja bolgarska in srbska v južnem koncu: knez l>oris-Mi-hael je poveril upravo moravskiin beguncem, da bi v>>s narod vzgojili v duhu krščanstva. Tako je Bolgarska postala predliodnič-a v prosveti celemu Slovanstvu. liol-garska je sprejela pravoverni ka-toliški nauk in Rim ji je varoval slovensko liturgijo, dasi je bila ta liturgija slovenska nekaj različna od one prvotne v Panoniji in Moravski. Tako je Bolgarija tudi cerkveno stala v sredi med iztokom in /upadom, ki sta se bila uprav tedaj pomirila, z izobčenjem namreč earigrajskega patrijarha raz-kolnika Folija (1. SS1.) ter po smrti grškega cesarja Vasilija (1. SSG.) Ln na početku vladanja Leona \'l. filozofa. Bolgarski knez Boris-Mihael se je vse <1 n i do kon-ca svojega vladanja (1. S8S.) trudil, da povzdigne svoj narod versko in politif-no. To je nadaljeval se / vrčjo gorečnostjo in sijajnej-šim us]>e!iom njegov sin in naslednik ear Simeon. Odlični Metmiovi »čenei, med njimi posebno Kleni ei it. .i-odoiu iiolgar, kateri je najprej bil za Škofa v Veliei, a po Gorazdovi smrti za inetropolita v Oh rid i, napolnili so z duhom 'apostolov slovenskih vso Bolgarsko, preporod ili jo in duhovno okrepili. V kratkem je Klement iiut-1 do 3500 učencev: najboljše je < ]-ločit za duhovništvo in učiteljstvo ter jih pošiljal v razne kra je, da so pastirovali in učili. Življenjepisec njegov veli o njem. da "nikdar ni bil brezposlon, temveč je ali poučeval deco, nekaterim izkazujoč pismena, nekaterim tol-mačeč smisel sv. pisma, druge v;i-deČ v pisanja, ali pak je molil, ali čital. ali pisal knjige". Umrl je 1. 916. Omeni! sem že. da je tudi pisavo izboljšal. Klement je namreč nekoliko težko Cirilovo glagoliško pismo prenaredil, da je bilo bolj podobno gj-škim črkam, katerih so Bolgari bili že navajeni, ter je sestavil poleg grške in glagoliške novo azbuko (abecedo), kator;'.. s.; sedaj imenuje **ciri!ska'\ a bi s.-dosledno imela z vat i "Klemer.ti-ea". In tako so Bol ga rji popustil; svoje prvotno glagoliško pismo in je za menili s f pogrešilo ta ko;, v a-nim) "ciriiskim", katero so v naslednjem sprejeli tudi Srbi in naposled še Rusi. Klementov i učenci so širili mink svoj-ga učnelja iu delovali v njegovem duhu. M-d njimi se o-menjajo posebno : Ivan, poznejši eksarli bolgarski; Teodor Doksov. redovnik; pop Grigorij. črnoilzec Hraber, kateri tso poleg mnogih drugih mož Bolgarsko v kratkem času učvrstili v veri in posvetili s pomočjo narodne knjige. Ta doba se zato imenuje zlata doba bolgarska. Velik del slave zaradi tega 1 oliko sijajnega razvitka gre pa tudi učenemu carju Simeonu. Sam se je trudil za. duhovni po-kret; bil je eden izmed redkih slovenskih vladarjev, kateri je bil enako vešč ineču m peresu. Premagal je Grke, obrnil se v Rim ter dobil od papeža Janeza X. carsko krono (1. 923.). Razven škofa in zatem nadškofa Klementa postavil je Simeon tudi Konstantina, Ciril ovega in Metodovega učenca, za bolgarskega škofa. Klementov življenjepisec pa velr o njem. t. j. o Simeonu carju, da je bil krepostnega in blagega srca kakor oče in da je želel blagor cerkve božje. In tako se je Bolgarska povspe-la na vrhunec svoje slave uprav tedaj, ko je Velika Moravska razpadla; in kakor je nekdaj za kneza Bo ris-Mihael a stala v prijatelj-1 škili odnosa jib z rimsko stolico, tako se je sedaj zopet k njej obrnila. V veliko nesrečo pa je pahnil Bolgarsko car Simeon, ko je prestopil k earigrajskemu razkolu J Od njegove smrti (927) pa tja do zatona carstva bolgarskega, pod grški jarem (1018) je slabela stopnjema kakor politična moč tako tudi književnost bolgarska. Ta si je sicer nekoliko opomogla za i carja Asiena I. 11S6—1196). in se zopet vsaj do neke višine povzdignila za Ivana Asiena 11. (1. 1215—1241) in za Ivana Aleksandra (1330—1371). , Ali tu treba pripomniti tudi to. d;. so je za grškega suženjstva in za silnih vojen. ki jih je imela Bolgarska po obnovitvi svojega carstva. jezik slovensko-bolgarski polagoma kvaril.- Ta izprememba je bila t;iko nagla, da se v drugi polovici >31V. veka bolgarski jezik komaj razlikuje Od sedanjega. Pod Turki in Grki. Leta 1396. so barbarski Turki porušili bolgarsko carstvo in v naslednji dobi zatirali iu uničevali lepo bolgarsko deželo. Propala je tudi bolgarska književnost in z njo cerkveno slovstvo. Samo majhni ostaivki so se ohranili med duhovniki in vsamostanih. kamor grabljiva pest turška na srečo ni dose 3.. svetujejo < irki s svojim patrijarhom na čelu turškemu sultanu, da, ako mu je kaj do mira v Bolgarski, naj čisto za-tere bolgarski narod, a zlasti nji-hoveara pa tri jarka in duhovništvo: zviti razkol ni Grki so se nadejali, da bodo s t.-in prisilili Bol-gar«-, da vendar naposled pripo-znajo v rh o vnos t grške cerkve, od katere so se bili zopet odvrnili. t<-r da sprejmejo grški jezik in grško prosveto. Turčin seveda rad zvrši ta nasvet, poruši patrijarhijo bolgarsko. a namesto nje posadi v Tr-novu grškega metropolita z naslovom "eksarh cel" Bolgarije", podložnika grškega patrijarha v Carigradu. Takoj so poplavili bolgarsko zemljo grški popi, katerih glavna naloga je bila: javne in zasebno knjižnice uničiti, šole bolgarske odpraviti, a zlasti narodno duhovništvo zaireti ali iz dežele pregnati. Zato ni ostala »lo danes ni ena tiskana knjiga, na bolgarskem zemljišču, akoprem se zna. da so tam bile tiskarne, posebno v Sa-mokovu in v Solunu. Samo nadškofi ja ohridska, kjer se je takoj izprva bolgarski živelj nekaj lcrepkeje uprl grški zvijači, ohranila je še nekoliko časa svojo sa-mcvstalnost in pridržala v svoji oblasti do 4H eparhij. ponajveč v Arbaniji, v Epiru, v Tesaliji, samo nekatere v Maeedoniji. Iz-me bili skriti v govovju, namreč hi landarski in zogralski na Sveii gori in rilski na Iiaikann. kjer se mejita Bolgarska in Makedonija; v zadnjem se je o'iranila nekoliko jako važnih in dragocenih spirin in rokopisov. H Rad bi izvedel za naslov svoje sestre MARIJE KIM'SIČ, omože-ne Pohajač. Doma je iz Celja na Sp. Štajerskem. Pred '1 letoma je stanovala v Clevelandu in Lorainu, Ohio. Prosim cenjene rojake, da mi sporo če nje naslov. ali naj se pa sama javi. —-Frak Krusieh. Box 33, Sartell, Minn. (17-18—i) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu bratu RAFAELU 0S0LNIK. Ranjki jo bil doma iz Tuhinja pri Kamniku in je bival tu v Ameriki že 7 let. Bil je član društva sv. Barbare .št. 4 v Luzerne, Pa. Tukaj zapušča enega brata in dve sestri, v stari domovini pa pet bratov in štiri sestre, očeta in mater. Tempotom se iskreno zahvaljujem društvu sv. Barbare, katerega člani so ga spremili k večnemu počitku in mu darovali lep venec v slovo. Hvala tudi vsem ostalim; ki so se udeležili pogreba. Ostane naj vsem v dobrem spominu. Lahka mu bodi tuja zemija! Anton Osolnik, žalujoči brat. Luzerne, Pa. mmimimmm^ 1500 JIH IZRAŽA SVOJO ZAHVALO ZA ZDRAVJE IN KREPOST: -o- Svečana izjava človeka dokazuje zasluge bolgarskega načina zdravljenja. --n- ŽIVITE 100 LET. ----o- Ali ste že poskusili metodo H. H. von SeliUoka, tak.i za povečanje dobre, ffa zdravja io.r zn r^Jnlj^anje Jtvli«-nja Njejrov rrrn »TVORNI r.OLOAR-RKI KRVNI ČAJ. je ustavljen iz list,.v. korenin, evf-tja. korenov, rnena. jatroiii. Te snmi r«lvt ranjnjejo iz telesa struji. ki j" vzr.ik Crevilnih nerarnih boleziii. nr. Nil V I..IK NA ENKRŽIJA. OI» STKAN.I1.N1 dl.AV« >1',«»I.. H<>ušl ti:k. o i > s tr a n j k n j k zaprtja v DRonr. zkf.'Mm'nih i:tr.v-i e iz telesa ter REV MATIČNE BOLEČINE S ČIDO TVORNIM BOLGARSKE VRSTE KRVNIM ČAJEM H. H. VON SCHI.l CKA. Žene s jni.šči in bledo kožo In cela obitelj i«>t rehuje CLT>0TV0RNEGA BOLGARSKE VRSTE KRVNEGA CAJA VON SCHUCKA, naravnesa elstilca krvi. skozi lo [>omladansk< > sezono. Ta eaj ho prijatelj vaše družine, v potrebi, kadar se pojavi mrzlica ali prehlad. Nižje doli je zaprisežena izjava, ki vam lifi služila v dokaz. Ta potrjuje, da ni eden. temvee PETNAJST STO LIIDI POSLALO SVOJO ZAHVALO RADI BOLJŠEGA ZDRAVJA IN NANOV<» NAJDENE SREČE. Z A PRI SEŽ E N A 1 Z ,1 A V A. DRŽAVA PENNSYLVANIA i <(< OKROŽJE ALLEGHENY i ' * ' Od zadnjega listopada je dobila Marvel Pnxlucts Co., :il(> Liberty Ave.. Pittsburgh. Pa. nad 1500 pisem oet mesecev, za i dolar se ]w.s!je kamorkoli: Marvel Pro-duets Company, 9 Mane! Building. Pittsburgh. Pa. Iščem svojega brata ALOJZIJA PLESTKXJAK. Doma je il Dvora pri Polhovem grade u. Pred par leti je odšel iz "\Vaukc-gana in od tedaj se ni še nič oglasil. Iščem ga radi društvenih zadev, zato naj S© mi javi, aH pa če kdo ve zanj. naj mi na-znnai njegov naslov. — Math. Plestenjak, 804 Market Street, AVaukegan, 111. (14-17—4) Rad bi Izvedel za naslov JOHNA OBREZA. Doma je iz vasi Kolk. fara Št. Lam pert pr i Litiji. V mesecu januarju letos je neznano kam odšel iz Forest City, Pa. Če kdo ve za njegovo bivališče, prosim, da mi naznani, ali naj se sam oglasi. — Martin Grošel, R. 2, Forest Citv, Pa. (14-17—4) Važno poročilo! Vsem tistim rojakom, ki bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtja, slabokrvnosti, glavobolu, revmatizmu, trganju, bolečemu križu, ako ste pre hlajeni in kaši jate, imate morda bolne ledice, mehur, jetra, težke in otekle nog*- roke, ste trudni, posebno ako imate kako mo.ško bolezen, zgubo moči ln onemoglosti itd.; vsem tem priporočamo nage zdravljenje, ako hočete doseči zopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacija Najbolja zdravila za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na nas, ml vam pošljemo zastonj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravja. Plilte takoj in naslovite vsa pisma takole: . _ J. F. DOLENC, P. O. Box 819, Milwaukee, Wis. * * ■s. - • , - O-LaS NaRO^a, IT APRILA, laid. Slove n(« ko k> tjo 1 i i k o podp. društvo svete Barbare a a ZA:Z£D1NJENE OR2AVE|S£VERNE:AMERIKE. JSedtž: FOREST CITY, PA. lakwywiriM Jh 21. juiurja 1902 v dribfl Ptutrlvul*. GLAVNI URADNIKI i ProdMdAlk: JOŽHF PETERNEL. Box 00, Wlllodt, Pa. I. podyreds^IntM • K AKO L /A T.AR. Box M7, VorMt City. Fa. LL podpredsednik: LOUIS TAUCHAH, Box 835, Bock Sprta«* Wfit Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. Fall. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 4U2, Forest City. Pa. Blagajnik: MAItTIN UUHIČ. Box 537. Forest City, Pa. JOSLP ZALAB, 1004 North Chicago 8U Jollst, HJL VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MARTI« IVBO. 000 Chicago 6t„ Jollst. Hi. NADZORNI ODBORi Prsdsed&lK: IGNAC PODVASNIK. 47S4 Hatfield SL, Pttttbur**. Fa. I. nsdsorctk: JOHN TORNlC, Box <212, Forest City, Pa. UL tedaomlk : FRANK FAVLOVČIČ, Box 70S, Coaemaash, Pa. in, aadaomik: ANDBRI SLAK. 7713 IsaLer Ate,. Cleveland. Old«; POROTNI ODBORi PrsdMdalk: MABTlif OBHRŽAN, Box 72, Rast Mineral. Kami. L porotnik: MABT1N fiTETANČlC, Box 78, Franklin, Kim XX. twrotclk - WIHAEL KLOPČ1Č. 028 Dtvaoo Ats, R. F. D. t. tli« tit id. Detroit. Mlcb. UPRAVNI ODBOR! PratfMdulk: aNTOH HOČBVAB, B. F. D. No 2, Box lift BrtOmwi a L spravni*: ANTON DEMŠAR, Box 120, Brooghton, Pa, n. vprsmlk: PA VRL OB11EGAB, Box 402. Witt, ILL Dopisi asj m poAUJaJo L tajnika Irss TdkM, P. O. Bsx Iff, Fstftai Clti, Fsnna. Droitrftss glaaUsl "C£ll »AR O D A." danje vojne. A /e iz tega. kar =?rno navedli. se razvidijo zadnji vzroki \ngleska ima ranoao velikega nasproistva med Angle-( sko iu Nemčijo, ki se kažejo v se-! d an ji vojni. i Malo zgodovine. iVusija jc bila še majhna, ko je ohraeabi svoje pogledema Tur-eijo. Z< leta 1 >41 jc iMvncjsi 1'eld-marsal Moltkc opozarjal svoje rc»-jak«- i tit azijski del Turčije in jim pripoi i pridobe kak del m Ift;i 1 >4'> j.- /.nameniti nemški uueijomdui ekonom Kosher popi-1 malo Azijo. Arabijo in .Mezopotamijo iii celo izrekel opatije, da bo <>n .l.i/.iv»-l dan, k<» prevzame \i-im-ija dedAeiim po Tnreiji in bodo nemški vojaki in nemški delavski regimenti .-»tali v Carigradu. A poteklo j>- š. dolgo let. predno \fiu«-ija storila re^cn korak, da si pribori politično in gospodarsko pozicijo v Turčiji. Zgodilo je m to Icia L>0- tlcj ni init io nemštvo prav nobene veljave v Turčiji in so imeli tam Angleži ni Francozi prvo bes.-do. Keeeno leto pa jc prišla v <'arigrad ncntftka vojaška misija in so po- zvati, kake so dežele turškega ee-• sarstva. Nemška literatura jc silno bogata vsakovrstnih spisov o turških deželah iti vse te knjige pričajo, da so Mala Azija, Sirija. Mezopotamija in Arabija dežele, ki so tako radovitne in bogate narav nib zakladov, da jim ni kmalu enaki h dobiti. Tam ni treba nikakih pragozdov izsekati, tam ni treba zemlje š-*Je obdelati, tam jc podnebje ugodno, tam so dani vsi po goji. da hi postale t»- dežele najbolj cvetoče na svetu. Samo tla je treba malo popraskati, jih posejati in potem pospraviti bogato žetev. Leta l!*i;» j*- imel nemški general Imhoff, ki je bil dolgo let. v turški službi, v Berlinu predava nje. v katerem je rekel, da je v -.prednji Aziji prostora za 70 mi- potu. ker je sultan obenem kalif, to je duhovni poglavar vseh Moha medancev. milijonov mohamedanskih vernikov in ji je kalif, ki stoji pod nemškim uplivom vedno nevaren. Meseca oktobra leta 1S9S je nemški cesar Viljem v spremstvu se-j danjega državnega kancelarja kne . za Buelovva potoval v Jeruzalem, in v Carigrad iu od tedaj je bil nemški upliv na Turčijo tako utrjen. da ga Angleži niso mogli več izpodnesti. Kuj naslednje leto je Nemčija izposlovala koncesijo za podaljšanje maloazijskih železnic do Bagdada. Koncesijo je sieer dobila mendnarodna družba in je bila pri kapitalu udeležena Nemčija s 40 odstotkov, Francija s 40 odstotkov, druge države pa z 20 odstotkov, toda po svojem značaju je bila ta železnica največjega pomena za Nemčijo, ter močno ogroženje angleški trgovini in politični veljavi. S to železnico se je Nemčija približala Perzijskemu zalivu in na Kitajsko. To je bilo toliko bolj pomembno, ker je bila železnica Solun-Moiiustir itak absolutno v nemških rokah, železnica Solun-Mi-froviea pa večinoma. V spopolnitev te proge je pozneje grof Aehren-rhal nameraval izrabiti pravico, ki .io je berlinski kongres priznal Avstriji. da zgradi zoleznieo skoz San-džak do Mitrovice. Takrat je na Angleškem nastalo tudi nasprotje proti Avstriji, o kateri so Angleži sodili, da je pijonir Nemčije. Anglija je še enkrat napela vse sile, da izrine Nemčijo iz Turčije. V ta namen se je dogovorila z Rusijo. Leta 1003 sta se sešla angleški kralj Edvard in ruski car Nikolaj v Revalu in se na tem sestanku dogovorila glede politike v Evropi in glede razdelitve Turčije. Evropa jc izvedela šele leta 1913 za ta dogovor. Načrt za razdelitev je napravil na nekdanji indijski podkralj lord Curzon in se je Anglija zavzela pomagati Rusiji, da se ji »dpro Dardanele, dočim se je liu-sija odpovedala vsem aspiracijam na Mezopotamijo. Zaradi odpretja Dardanel sta si bila Rusija in Anglija dolga desetletja huda nasprotnika. Anglija ni hotela tam trpeti nobenega r i vala ; njen interes je zahteval, da Carigrad, ki je ključ do Črnega morja, oe pride v ruske roke in da ostanejo zaprta pota po kopnem iz Ev rope v Malo Azijo in naprej. V tre-uotku pa, ko je prišla Nemčija do lijonov ljudi, živi jih pa tam samo . If, milijonov in od vse čudovito,sko™ odločilnega vpliva v Lan-plodovite zemlje je samo 2.75 o^sradu in se je zidala bagdudska ze- stotkov obdelanih. Kaj čuda torej, «{a je Nemčija stremita, obvladati Te dežele. Lab- 11; ■ m > k i oficirji, ki jiat Je pHHH^MHipHHj V...1.M s.-danji fcldmai*šal «M.lt/, u k" tj" pošiljala kot koloniste vse i itelji turšk«- armade. To je pač bi- artnade. To j la posledica v« !ikega ug!e«la, ki si ^a je priilobiln Nemčija na Turškem v-leti zmage nad Francozi leta 1*70 iti ustanovitve nemškega ecNjirst va. od tedaj je politični in g«»spo-dar*k> vpliv Nejučije v < arigradu stnlno rastel. Turčija ji* začela naro < ;M i najprt-j vojaške potrebščine v \em<"iji, | o .r .-tu tudi druge stvari. ljudi, kar jih je doma odveč; ti bi lahko tam obogateli in postali raz-širjevalei nemštva in nemška industrija bi tam imela trge, da nikjer lakih iti dobivala od tam vse surovine. Nemčija ,i>- siuotreno iu spretno zasledovala svoj cilj. Prvi veliki uspeh v tem prizadevanju je dosegla leta 1NS*\ ko je sultan izdal fi-rmaii, kat.-rim je bila nemški n.mski nptiv na turško politiko je! Iruzbi ]>odeljena koncesija za M.st.i ]id v- v»*. .p m sti Francozi zgradbo železnic v Mali Aziji in za izvrševanje obrata na teh železni eah. Nemški kapital je z nemškim:' materijaloin sezidal železnico in oli-tičnega pomena. pač ob sebi razume. Marsikdo se je takrat vprašal: Kje so časi, ko je Bismarck 1« r Angleži vzdrževali svoje pozi-•* i j e sit 111 • • vubnl t »-ga. ker s«» bili največji upniki Turčije in k«*r Neinčja ni iitielst denarja, da bi ga Turčiji posojala Nemčija je dosledno delala tla to, da utesui kolikor mogoče v prejšnjih časih ved- ski upliv ter ^i z vsemi sredstvi zagotovi, da postane v ugodnem trenutku dedinja turškega ozemlja. To stremljenje Nemčije jc bilo naravno, kakor je bilo naravno nasprotovanje drugih velesil. 1'oseb- .......Ik.ir je prevzel nemško krono J upliv je v Carigradu mogočno na- eesar Viljem je i.sredotočil vso svo- rasel in eelo nemški jezik jc zatlo-jo pozornost na Turčijo. bil tak<» veljavo, da so ga v fran- Od rusko-turške vojne v letn coskih šolah v Carigradu uvedli ineiodajni angleški in franco-1 rekel, da eelo orijentalno vprašanje ni za Nemčijo vredno kosti enega samega pomeranskega gre-nadirja. O,| tedaj je bila Nemčija diplomat ični. vojaški, finančni in gospodarski voditelj Turčije. Nemški 1š7!> j.- vsa Evropa bila mnenja, da Turčija nima kvalifikacije, vladati državo, v kateri živi poleg Mo- kot učni predmet. Angleška. Francija in Rusija tega niso prijazno gledale. Rusija, ha meda ueev toliko drugih naro-j ki nima nobenega izhoda na svodov različnih veroizpovedanj. Mi- hodno morje, čaka že stoletja, da slilo se je, da je Turčija pri kraju se ji odpro Dardanele; Francija si - svojimi močmi, da leži v agoniji I pripravlja že pol stoletja tla v Sini je absolutno nezmožna ustva- rijL da jo nekega dne spravi pod riti redne razmere. Posebno se je svojo oblast; Angleška pa je bila to mnenje utrdilo v časih, ko je i posebno prizadeta po nemškem de-vladal sultan Abudl IJamid. ki so.lovanju v Turčiji, ga note m Mladoturki odstavili. Ta-. Kakor smo ze rekli, je angleško krat je ves svet sodil, da je Tur- gospodstvo v Indiji in je angleška «• ija -V v g i j • v hlev iu njega očišče. gospodarska nadvlada na Kitaj-nje kulturno delo. skem odvisna fni tega. da ima pot V* tistjli e a s i h je bil zastopnik prost. • m zavarovano. Anglija ima iiičij- ^ » arigradu baron Mar- Egipt, ima Sueški kanal, ima svete lu-hall. ki je znal -ndobitj nemške- kraj** Mohamedaneev, Meko iu Mene. vt livii t ,ijv»-ej.»\«>»|ja%o. Zjf-tsA »lino \ oblasti in ima tudi veliko v Nem. j a« ela velika pro nir«"- v Perzijskem zalivni. a to se psgamia. da mora loti Turčija i*«»d ji ne zdi dovolj mo<-na zagotovitev, neorjiko s, s nfzherr^ bafi *. kar >lab<» Tnn»ijo bi bila že še pren^ jc seve«la i-»meni!-, .ta s.« morata sla kot gospodarico v sprednji Azi-Anf-teška ;n Franeija, kakor tudi ii. n^V Nemeij«' pa n» hotela pu-RuMija oditovedati svojim a*.piraei-( stiti na to oaemije. j*m i <"'« se l^c pomen teh rivali Vplhr Nemčije v Carigradu je AnRleaki tudi zategadelj na *odkih od iezniea. },• Angleška premenila svoje stališče. Ljubše ji je. da je Rusija, ki ne misli prodirati v Mezopotamijo in Arabijo, gospodarica v Carigradu, kakor da je to Nemčija. Angleška je prišla do prepričanja, da ji je manj nevarno, če je Rusija v Carigradu, kakor ee je tam Nemčija. S tem odgovorom je bila tripel-ententa mogočno izločena, zakaj odstranjena so bila ž njim vsa interesna nasprotja, nobena stvar ni več motila soglasja med Anglijo. Rusijo in Francijo in lahko so Čakali, da pride ura žetve, Tripelententa si je poskušala o-lajšati svoje prizadevanja. V ta nato« n je angleški kralj leta IfKlš prišel obiskat avstrijskega eesarja v lšel in je poskusil Avstrijo pritegniti na svojo stran. Njegove ponudbe pa so bile odklonjene in Avstrija je ostala zvesta svoji z Nemčijo sklenjeni alijanci. Mlndoturška revolucija je pospešila razvoj Turške. Angleška. Rusija in Francija so dosegle, da je bila Kreta iztrgana Turčiji iz rok. ruska nota v prid Črnogorcem je bila prvo znamenje, da je Rusija zopet začela aktivno politiko na Balkanu. Avstrija je bila vsled prememb. ki jih je ustvarila mladoturška revolucija prisiljena anektirati Rosno in Hercegovino in v tem trenot-ku je bilo stoletno prijateljstvo med Avstrijo in Angleško uničeno. Tista Anglija, ki je na berlinskem kongresu največ pripomogla, da je dobila Avstrija evropski mandat, okupirati P»o*no in Hercegovino, se je aneksiji uprla z največjo srditostjo, V Londonu se je reklo, da se je z aneksijo Bosne in Hercegovine ugladilo Nemčiji prodiranje v Malo Azijo in Anglija je napela vse sile, da premeni razmere na Balkanu tako, da bi bila Avstriji vsaka daljnja pot na jug za-barikadirana. Aneksijska kriza je sicer potekla brez konflikta, a rodila je velik*- posledice. Italija je okupirala Tripolitanijo. Tripelententa pa je pod vodstvom Kusije osnovala balkansko zvezo, ki je premenila vse razmere na Balkanu. Sedanjemu easu ni primera«, da hi obširnejše razpravljali a do-Ikih od toasaske anekaije do *»- Vesti iz Belgrada. ?.i\ časa bojev okoli Belgrada jc bila poškodovana in deloma porušena belgrajska elektrarna. Ko so' vkorakale avstrijske čete v P.el-grad .je bito vse mesto v temi. Zato je bila glavna naloga vojaškega stavbenega odseka pod vodstvom podpolkovnika Feyla. da se elektrarna popravi. Nekdanja elektrarna je zdaj večinoma popravljena in zopet deluje. Razen glavne centrale sta popravljeni še dve drugi manjši elektrarni. Znani švedski pisatelj in preiskovalec dr. S ven Hedin se je mu dil na potu v Malo Azijo v Rel-gradu. Vest o otvoritvi nemškega poslaništva v Relgradu izpopolnjujemo v toliko, da bodo za zdaj do na-daljne odredbe v*e stvari tega poslaništva v rokah poveljnika ees. nemškega etapnega poveljstva št. 12, stotnika pi. Wrangela. C. in kr. stavbni oddelek v Bel-srra«1u naznanja, da se od I. januarja naprej pobirajo pristojbine vodo. Vsak hišni posestnik, oziroma najemnik mora naznaniti, koliko meri njegovo stanovanje, ker se- bo 7. ozirom na To določila visokost vodarine. C. in kr. okrajni poveljnik poziva vse učence srednjih šot. da se priglasijo s svojimi spričevali pri mestnem odhm. Vsi zobozdravniki in zobozdravnice se pa morajo priglasiti pri vojnoštabnem zdravniku dr. Itoechinuellerju. Vojaška uprava v Belgralu je zgradila dve veliki kopališči, v katerih se more dnevno skopati fiOOO mož. Tudi v bolnišnicah no se uredila kopališča. Na novo so morali ustaviti v okna v Bel gradu nad 100.000 stekel in narediti nad 12.000 ključev. Te dni so odstranili s Kalimeg-dana spomenik Karagjorgja: ostal je le še cementni podstavek. To je •dini spomenik, kateri je bil poškodovan za časa bombardiranja Belgrada. Vsi drugi spomeniki soli ostali k sreči nepoškodovani. Italijanska zbornica. Začetkom seje italijanske zbornice je prečita! podpredsednik A-lessi (radikalee) brzojavko predsednika francoske zbornice Deseha-nela, ki se zahvaljuje na pozdravu italijanske zbornice v otvoritveni seji Francije in izraža svoje občudovanje italijanski armadi ter prepričanje. da bosta obe deželi priboriti skupno zmago kulturi in svobodi. Aleksio ponovi med odobravanjem pozdrav francoski ar madi in zbornici. Ko govore nekateri poslanci o proračunu oaučnega ministrstva predlaga socialist Turatti. naj se takoj reši proračun zunanjega ministrstva, da se ustreže splošni želji in da pojasni vlada splošni položaj na bojišču. Reformist Bereniiit predlaga, naj se pospeši razprava o vseli vprašanjih, ki se tičejo notranje zadeve. Ministrski predsednik Sa-landra izjavi, da načelno ne ugovarja Bereninijevi želji. < »lede na Turattijev predlog pa prosi sporazumno z zunanjim ministrstvom, naj ostane proračun zunanjega mi nistrstva v dosedanji vrsti sporeda. Sonnino poda svoj čas svoje izjave. Vsekakor naj zbornica z gotovostjo pričakuje določnih izjav, če to zahteva položaj. Berenini odgovori, da ga izjava ne zadovoljuje. Nujno potrebno je. da ministrstvo odločnejše nastopi z ozirom na gospodarski položaj dežele. Tudi Turatti izjavi, da ni zadovoljen. Parlament se ne sme odpovedati, ko se določa javne važne zadeve. Zahteva, naj se o njegovem predlogu glasuje po imenih. Reformist Bis-solati izjavi na to, da glasuje s svojimi političnimi prijatelji, ki niso hoteli vojne, proti predlogu socialistov, ker nameravajo kot sovražniki vojne narod le razburiti in razdvojiti. Iz Salandrovih besedi posnema, da se ministrstvo ne namerava izmuzniti razpravi, kar zadošča, dokler se ne dožene. da stremi ministrstvo manj iz diplo-matičnih kakor iz osebnih razlogov ua odgoditev. Podobno je izjavil radikalee Paniani. neodvisni socialist Uaimondo se je nagibal bolj Turattiju. a se je končno odtegnil glasovanju. JHJAEI NABOCAJTE SB NA | "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB $1000.00 nagrade. Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi 3e košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne Idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica. Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slovencem; temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin. Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnje na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti. Edino v Missouri je ostala in procvita brez hrupa in reklame. Vsak Slovenec lahko zasluži $1000,80, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva. Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga lahko napraviš. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig, niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi s^io za-dovol.iai s koruzo, pšenico, ovsem, senom, deteljo, kuret-nino, prešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj v.'na, a živi se laliko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v procvita in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače. Slovenec, ki želiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer širom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripiry in Butler Countiiih je precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kai*o so bohii po zatrdilu ničvrednih ljudi, »n našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje. Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo dežele. V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke. Zemlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v lavnini pa gozč, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo. Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje. Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja. Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, fembolje bomo napredovali. FRANK GRAM, Naylor, Mo. ) ) T GLAS N* AR ODA, 17. APRTLJl, 1 916. (HP Jagaslovanska S : Kalol. Jednota a rnenilr < desco?" in deklica se je o tej be Inle muzkuijo za po-j Ivorila in vpila vanj svoje velike, boje vojakov in povsod izjavil svo-1dvoru je zagledal skoz okno v sin- ma"at v kuhinji. Plačam 25 d<> 30 . J ognjive oči. da je častnik malone'ju zadovoljnost. Dovolivši vojakom j>0 razsvetljeni sobi belo postavo, t pozabil na svoje vprašanje. lodpočitek. se je obrnil k skupini k j se mu je zdela znana, i ----,.....--------------ki so se malo v strani " Vstopite, gospod poročnikje Baterija iz kamenja, NOVELA. I. Temnilo s,- je. Vojaki padali gladu in utrujenosti, iu nikjer na ■ •koli niti >|eilu p<» ljudskem biva-liš. o. Kamorkoli je oko pogledalo, sami gosti igiati gozdi, pretrgani tu iti nun s skalami najeudnejših ohlik, tu kakor stolpi in obeliski, t:im spet kakor ogromni čoki. In nad t-mi go/di \ isoke. nehotičm-skale. Kakor okamenili orjaki s, molele tu k\ išku. skrivaje svoja t«1 mena v sive megle in oblake. Tesen pogled lia te gole skale, tem teMieji, ker -<» njihovi ne-prestopni vršaci oddaljevali odjjjh jf . • i , - , • ■ kii J 'osi cd nja kapljica vina. ki jo o- stala vojakom v čuturah. je bila i izpita, posle«lnj:i ^ki»r.jii-;i siiedcna in nikjer nadeje, da pridejo po«! -tr>'ho. kjer bi udom ugodili tej svoje oslabelo telo pokrepčali l:' nadaljnjemu pohodu. Ob gozdnem robu je stalo kakil. trideset pušk v trikotih.... Ne dalce oil njih je počivalo toliko vo jakov. A m bilo tu slišati veselil; vojaških popevk, ni govora dobre volje in šale. česar Martovi sinovi običajno prekipevajo. Bradati vojaki so ležali tu v tra \i čemerno, da. obupno, odlaj.šu joč si srea s kletvami na izdajsk« Lahe, zavoljo katerih s«» morali zapustiti svoje vojašnice. Nad njimi je stal mlad, rožoličen porotnik. oprt ob sabljo. Zaman se j trudil, razveseliti svoje kosmače m vdahniti jim nove nadeje. Poročni k je bil poslan prod tremi dnevi s svojo četo iz Ampezza. Oddelek vojsko, h kateremu jo spadal. je imel nalogo, čuvati važn< ampeško cesto, koder so z Bene škega mogle ustaško čete prodreti v južno Tirolsko. Na vse strani so hili razposlani oddelki, da bi bila; vzdržana zveza s kori naokoli. Krajina sama je bila doslej na videz mirna. Poročnik jo proniknil na svoji ohhodhi dosti daleč iu ni našel niti sledu po očitnih sovražnikih. Toda vendar je čutil, da so tla pod njegovimi nogami podobna dremajo-eeniti ognjeniku, ki lahko vsak čas izbruhne svoj ogenj. Povsod na potu je bil vzpreje-man v vaseh s pregnano prilizne-iiostjo in uslužnostjo. a v očeh prebivalcev si čital nepomirljivo sovraštvo proti vojski. Vodniki, katere je rabil, da bj prišel nazaj v Ampezzo. so ga zavedli v nesli od-ne kraje. In kadar so potlej z vojaki po napornem pohodu od počival i, je izginil vodnik v blodešeih skal ter jih pustil brez sveta in t>o-m oči. Drugi dan so že vojaki blodili v pusti krajini, hrepeneči, da bi našli kako va.s. katerih so se prej kolikor možno izpgibali. Vedeli so namreč, da se mirna vas lahko mahoma izpremeni v ustoški tabor. In ' n mi bda hi blaznost, puščati se s tridesetimi možmi v boj. Poro.'nik je poklieal svoja podčastnika. da hi se / njima posve-Itoval. "Ni pomoči, gospod poročnik", je zae»l srari desetnik. "Imamo li t umreti, pa naj raj še poginemo od J svinca teh kmetov nego gladu!" Prav. ali povejte le, kje je naj-) delilo.' Na To pojdeino bodisi pn kruii. ali po smrt! Toda vojaki nam j/«- daleč ne pridejo. Poglejte, ka i ko M! umorjeni in oslabeli!" 'Le ti-oho nadeje jim pokažite, pet se okrepi jo! So kakor o- iii troci šljil. vedb . je pravil desetnik tiho. Pome / dvema možema na poiz-. in prinesem vam nadeje — tudi ne kruha!" — --- Poročnik ji* ustregel desetniko- ji in mu dal dva moža. Sam opremljal nekoliko korakov, ihn so izginili, je sedel na ka- men Tet zatopil v Sedej je tako kratek čas, ko je zaslišal iilizo sebe šum, kakor ka-dar s«- drobno kamenje vsiplje s: skale. Pogledal je v to stran. od-, koder je prihajal ropot, in razločil nad gtmovjein nizek, črn klobuk, kakršen nosijo vhščani v ti pokrajini. Slutil jo oglednika pod čegar nogama jo popustila zvetrela skala. Prijel je za pištolo in hitel je v to stran. V tem je zaslišal ženski krik in opazil postavo, padajočo z novisoke, a strme steno. Priskočil je urno ter v pravi čas ujel deklico v svoje naročje. "Tisočera hvala, signore!" je zaklicalo dekle ter se mu izvilo iz objetja. "Rešili ste mi življenje, signor eapitano!" je ljubeznivo pravila, udvorno snemajoč klobuči-nasto pokrivalo. Poročnik je, očaran od tega nc-obicnega pojava, pozdravil in prijel roko. katero mu je deklo poda-valo. "Ni bilo tako nevarnose je branil njene hvale. "Biia bi si razbila obličje ob ka-' menje in trnje, in to bi bila vendar škoda". xc je smejala deklica in zdaj šole nasadila klobuk na valovite lase. Častnik je gledal z naslado na visoko, vitko dekličino postavo, o-leto v slikovitem kroju Ampez-zank. Rdeča ruta. krog opaljenega vratu, je zviševala mičnost zamolklega polnega obličja, s katerega ste pogledovali nanj dve ognjeviti očesi. Temno-modri jopič se je pri-legal k polnemu telesu, nedra so bila pokrita s snežnobelo srajčieo. In izpod modrega prepasnika ste gledali lični mali nožiei v rdečih nogavicah. Klobuk, kateri je bila po krajevni šegi snela, je sedel zopet na glavi, smolo na levo stran potisnjen, in dopolnjeval tako pojav krasne deve. "Prav praviš, milo dete!" je re kel častnik. "Moja zasluga ni mala. da sem obvaroval poškodbe taka lepa lica. Bilo bi jih škoda!" .".Gospod kapitau se mi laska se je smejala deklica. 44Ne Laskam se, tako kakor mno- "Ali si iz tega kraja?" je vprašal konečno. "Sem iz Misurine — tam v to strau". je rekla in pokazala v tisto smer. koder je bil desetnik odšel. "In t voje ime ?'' Deklica j<- začudeno pogledala nanj. "Sem Agrnese Bat isti, signo-re! Zakaj vprašate?" je tlela po kratkem molku. ZaT 11. «.la se b-on nate spominjal. Ncžika!" "Spominjal? Oh. vojaki imajo baje slab spomin", je nagajala deklica. "-1 litri žc za me ne boste vedeti. Ali jaz ne zahim. sijrnore. in kadar me povedo moj ženin k načelnik temu II. Po polurnem korakanju so za-Tbdali v večernem mraku malo vasico. Tu in tam so bila že okna razsvetljena in ob belimi hišicami io se v resnici dvigali vrtinci dima, Vojaki so. razločivši je, za-?uali radostno ukanje. V vasici so že. opazili bližajočo se vojsko. Vsi možje so jej šli nasproti, in žene in otroci so se zve- vaseanov tlačili. "Kdo od kraju?" "Jaz. signore! Loreneo Batisti. župan mesnrinski!" se jo ozval zvoriek las. in pred poročnika je stopil še mlad mož visokega stasa. Bila je to silna, ramenata postava, kakoršne vidimo v tistih krajih, kjer sc jc prebivalstvo germanske krvi pomešalo z Romani. Lorenzo Bat isti je Lil pravi sin svojega plemena. liil je mož kakor gore, stopal je trdno, a lahko kakor mačka na kobrcu. Ponosno je stal tu pred ča-trnkom — uklonil se je zlahka in klobuk je le zgenil. Častnik je nekoliko vstrepetal. začnvši danes v drugo to ime. Briž no je gledal na I-oren za. čegar za-mračene. toda .odkrite poteze so mil bolj ugajale nego hinavsko ob ličje južnih Lahov. "Vi .ste župan?" je ponovil poro.'nik vprašanje in. ne čakajo od-gvora, dodal: "Seift s svojo četo na potu v Cartino d" Ampezzo! —-Danes čez noč ostanemo v Mesti rili i '." "Prav gospod poročnik! Bodete zadovoljni z našim pogoščen jem !" je odgovoril Bat isti. ''Odkažite našim ljudem nočišče. i nposkrbite za to. da bi se najedli. Ze d\a ».lili gladujemo!" "Zgodi sc! Bodite brez skrbi. Večerja jo gotova — prisedete k nam k našim mizam. Je tu petnajst številk. V Vsako hišo dva ali tri vase vojake. Vi izkažete čast moji hiši!" je govoril klan jajc se z dostojno, toda s hladno uljudnostjo.: "Zase hvaležno sprejemam, toda vojakov no morem deliti. Moji ljudje morajo ostati skupaj!" Lorenzo Bat isti je ošinil z očesom častnika, in obličje se mu je zamračilo. Tod« niti z besedo ni izdal geuotja svoje misli. Izjasniv-, ši pogled je pravi! mirno in odločno : "(V ^.e razdeli breme na vse. prenovo ga radi. in vaši vojaki bodo dobro pogoščeni. Za dva inoža se najde povsod čisto ležišče in večerja. Ali trideset mož pod jedno streho. — to je nemožno!" "Prav, damo je torej pod dve strehi", je odgovoril častnik z glasom. ki ni strpel odgovora. "Ne bojte se, tla se komu zgodi krivica. Proti jutru pride celi prapor (bataljon-, čegar prodvoj smo, in potem dobi vsaka hiša gostov za primerno povračilo!" Poročnik jo zato rekel, da bi se veščani. ne dali od svoje premoči zavesti h kakšnemu nasilnemu dejanju. Bila je to doba, ko se je bilo vojski bolj bati mirnih vaščanov nego samih spojenih vojsk Karola Alberta, kralja pijemont-sk 'ga. "Ne preostaja nam torej drugega ! Razdelimo si!" so je itdal župan. "Hola, sosed Loeati! Vzemite si polovico teh brdkih mladcev, ostalo vzamem jaz!" In mi?* so vprašali nekateri vaščani in pristopili, da bi se mogli udeležiti govora. I.e pojdite domov. Glejte, da so nikjer ne ruši nočni pokoj. — Pomnite na moje zapovedi!" je velel Bat isti. "Kakšne so to bilo zapovedi smem li vedeti?" je vprašal poročnik. položivši roko zaupljivo na Lorenčovo rame. Zupan se jc odbijajo umaknil, kakor bi mu ta zaupljivost ne bila mila, da je lastnikova roka omahnila. Toda brž se je vzpametoval in pravil: "Časi so zli. gospod poročnik, in tež ko si je najti prijateljstva. Danes so ru cesarski, jutri mora pridejo drugi, in z obema ni lahko izha-jat i!" "Kakšne so to zadrege?" — je vprašal poročnik. 1 S^te avstrijski podaniki in morate ohraniti zve s to bo cesarju. Kaj vam je do pri-ja t olj st va Picm ont ezo v ?' * "Za njihovo prijateljstvo nam ne gre signore", se je zasmejal Batisti. ' Ali sovraštva izzivati se nam no tudi noče. Po deželi tod se potikajo ljudje in ščuvajo prpti vladi. Ko bi bili naši k cesarski vojski nad potrebo uslužni, nam zane so ustaši ob svojem prihodu rdeče ga petelina na strehe!" "Rekli ste torej svojim ljudem, da bi se vedli proti nam hladno?" "Ste naši gostje, gospod poročnik ! Mi tu v gorah malokdaj dobimo obiska, ali zato vendar nismo pozabili gostoljubnosti! *' sedi zlahka zamračila. "Nikdar, som Ceh — un Boemo Nemci so naši večni sovražniki!'' C Pride še.) POZOR, SLOVENKE! Rabim dobro služkii dolarjev na mesec. Mrs. Hubert Millie. {15-17—4 . Pickens, W pozval gospodar, odpirajo pred njim duri. Poročnik jo stopil v izbo. kamor je šel in Lorenzo za njim. Stara služkinja je pozdravila gosta in odšla, da bi pripravila večerjo. estrpno jc pogledoval častnik, videč, da žena pripravlja le za dve osebi. Spoznal je na tem. da ga Lorenzo noče seznaniti z družino. Dmgje bi sc bil temu tiho vdal. Avstrijski častniki so bili poslednji čas že vajeni temu, da so bili izločeni iz vseh družinskih krogov. — Vsi prijateljski stiki med prebivalstvom in vojsko so bili davno pred izbruhom vojne že zamrli. Dame niso marale niti za najslajše in najspoštljivejse pozornosti častnikov. in gospodje jih niso sprejemali v svoje klube. I vse zavedno laško ljudstvo je sledilo ta vzgled, in tako so so navadili častniki in prosti vojaki svoje odločenosti. Ali tu v teh gorah je bil poročnik vendar le presenečen s to izjavo nezaupnosti, in da je bila Nežika Batisti, katero se mu je branilo zagledati, ga je zelo mrzilo. Sem gost pod vašo streho", je rekel gospodarju, kadar je sedel zraven njega. "Ne dovolite li mi. da sc poklonim vaši soprogi?" "Nimam žene. gospod poročnik!* je odgovoril Lorenzo. '"Gospodar stvo mi opravlja moja sestra in ta je danes* bolna. Vi oprostite!" "Je žc dobro, Lorenzo! Dovoliš, da bi našemu goslu in tebi sama postregla ?" Moža sta skočila kvišku ob zvoku ženskega glasu, ki so je ozval z durij pritlične sobe. Vstopila je deklica v preprostem belem oblačilu, in poročnik je spoznal — Nežiko. Lorenzo je hudo pogledal" na njo, toda dekle je, u-jemši ta pogled, lahko zinignila z ramenoma ter se uklonila častniku. — "Moja sestra. Agnese Batisti". jo je predstavljal Lorenzo svojemu gostu, si leč se k uljudnemu nasmehu. "Tu, Nežika. gospod poročnik !'" " \ em. vem!" se je za,smejalo doki o in neprisiljeno podajalo častniku roko. "No, vidite, da ste bili v Mesu rini dobro vzprejeti! Nisem brez vzroka rekla: "na svidenje !'' "Kako. vidva se že poznata?" je vprašal Lorenzo, nagubivši čc-fo. '"Razjasnita mi!" "Srečala sva se v gozdu no daleč odtod, kjer som s svojimi vojaki počival. — Šignorina, odpu-sito, ni bilo I i mojo vedenje dosti spoštljivo!" "Kaznovala som vas dosti s tem, da vam nisem pokazala najbližje noti v Mesurino. I vi odpustite — nisem hotela biti sovražni vojski vodnica. Si zavezan v zahvalo gospodu poročniku, Lorenzo. Rešil mi je življenje!" Dekliea jo slikala prigodbo v gozdu, opustivši opomniti, kako vroče jo je rešitelj pritisnil na svo j a prsa. "Hvala vam, signore". se jo o-glasil Lorenzo in srčno stisnil čast-nikovo roko. Žalim, da se tužne razmero stavijo med naše prijatel-stvo!" "Zakaj bi nam te imelo biti v zapreko?" Sem Italjan, gospod, in ne morem zvati svojega prijatelja tistega ki se bojuje proti mojim bratom!" "Toda kadar so vaši bratje v nepravdi?*' "Bodočnost razsodi! — ali ne kalimo si dobre volje z bridkimi uvažanji. Izkazali ste moji sestri službo, in mi se vam gorko zahvaljujemo. Danes ste naš mili gost —-in v bodočnost i se ne snidemo menda nikdar več!" Lorenzo je izustil te besede, kakor določno prepoved daljšega obiska. '"Vašo ime, gospod poročnik?" je Vprašal takoj opet uljudno. "Karol Oliva!" — je odgovoril častnik. "Oliva", je zaklicalo dekle, iz-rokši to besedo z laškim naglasom. "Vi ste Italjan ?" "Nikdar, som Če h " "Kaj je to? — Jc li Čeh kar Hrvat ? " * * Ne, gospodična !'' ' Torej Madžar? Madžari so vrl narod!" 1"Xe, sem Čeh!" Čeh? Torej Poljak? I mnogi Poljaki NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ državi ILLINOIS naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalo: zastopnik t Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za rcTaatifi« boleči-m, »karalMl in Begifc-csflit sklcptr in ai. iic. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vpe zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znam-ko. — 25 in 50 centov v lekarnah ali na J ravnost, od i F. AD. RICHTER & CO. ^ 74-80 WartitgtM St. Naw Yarfc. H. T. Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati ca-ročnino na naš list, knjige in dru-i ge v našo stroko spadajoče posle! ter izdajati pravoveljavna potr-; dil.i, vsled česar ga rojakom naj i-topleje priporočamo. Za vsebino oglasov ni odgovor- Upravništvo OlaB Naroda. no ne upravništvo n« uredništvo. POZOR! H1PN0TIZEM Izšla je vsezkozl zanimiva knjiga, kakoršne še nimajo Slovenci ne tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naroČil, jo bo z u7.lt-koin prebral in dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih do- j Se slutil ni. Knjiga ima preko sto strani, opremljena je v, dvanajstimi Krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadatje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Č-Loi*ek za nenaravne. Stane U0 centov. Tri knjige $1,50. Oni, ki ni ž njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA", 1». O. Kox 1C11, Sew York, N. Y. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NSW YORK, N. Y; 1 Odvetniška tarifa i Pavliha MOLITVENIKI: Rajski glasovi, elegantni vez s zapono —.70 Turškim Jarmom Skrbi za dušo, v usnje vezano $1.20jl>regovori, prilike, reki i—.30 ^—.23 i—.23 —.25 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 ! Revolucija na Portugalskem _.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 I Srečolovec ,_.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 Strelec ,__20 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri račun ar Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar Slov.-angl in angl.-ilov. slovar Slovenska Slovnica, vei. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški tolmač Voščilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, V fcv 3. zvezek, vez., po j Sv. Genovefa ,25 ' Sv. Notburga t—.20 )—.25 i Titanik _.3Q 1 Trojka, povest —50 —.50 ; Turki pred Dunajem —.35 —.30 j Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 (Zgodovina c. in k. pešpolka —.70 št. 17 s slikami t—.50 •—.50 i Zgodba o povišanja t—.30 —.40 j Zgodovina slov. naroda 5. $1.00; zvezek i—.40 .—.50 Zlate jagode, ve«. «—.30 ; Življenja trn jeva pot t—.50 $1.00 ! Življenje na avstr. dvoru ali >—.20 j Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: ~ -.25 $1.50 —.50 $1.20 —.40 —.50 :—.50 $2.00 p—.25 r-.6o: i—.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —.15 Ciganova osveta ^ r—.25 Don Kižot —.20 Erazem Predjamaki r—.20 Fabiola —.35 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 Hildegarda —.25 Hirlazida t—.25 Hnbad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Qustrovani vodnik po Gorenjskem t—.20 Iznnami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovine t—-20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Knez črni Jurij j—.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Mlinarjev Janea t—.45 Mrtvi gostae •—.25 Na jutrovem —.30 N& različnih potih —-20 Nedolžnost preganjana in poveličana >—.20 O jetiki —.15 so se pridružili baje k 'Sem o tem prepričan gospod nam! — Ne, torej Nenieet Un te- 1. zv. Ljubite svoje sovraž-liike ' 2. zv. Maron, krščanski deček . t—.25 4. zv. Praški judek —,20 (i. zv. Arumugan, sin indijskega kneza «—.25 11. z v. Rdeča in bela vrtnica ,—.30 12. zv. Prisega huronskega glavarja t—.30 15. zv. An gel j sužnjev —.30 KAZULdSDNICE: Nercvorške s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po i—.03 ducat po e-;.25 Z slikami mesta New Yorka po i—.25 Album mesta New Yorka a krasnimi slikami, mali t—.35 .it ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali t—.10 veliki »—.25 Balkanskih držav t—.15 Evrope, vezan »—.50 Vojn astenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po t—.23 Avstro-Ogrske mali i—.10 veliki vezan .50 Celi svet i— Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa celi svet *L5t OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih anamkah. Poštnina j« pri •enah la vračunan*. .... ______ ■ . ... _ Tiri mnt- GLAS NARODA. 17. APRILA, 191* Apis. Spisal Rado Mumik. rii f i Oi**e Ktotnije. hu-dogledi- naduti narednik Apk je letal že tretji dan ves razburjen okoli; bliža! se je nevarni pomladanski ogled. Po v s« -j novi vojašnici v Metelkovi ulici so c-cdili. umivali. |)ome-tali. krpali in šivali ves božji dan na v*' kri pije in pretege, zbuli pa pri Apisovi stotniji. Vse po-{Mildne preti ogledom so fantje brili, si sti igli laae, letali od atort-rnje v skladiš»*e in narobe iz vkla-diiea k stotniji ter si poinerjali paradno obleko. Računski pod-.ast'iik, izrok*ni, mozolj aKt i Hudournik. je ni dajal nič kaj rad iz rok; saj nova uniforma ni. da bi jo nosili vojaki, ampak da leži le-po /ganjena in spravljena v pod-sfn*šnein skladišču. Apisii bilo irne Kreulitsoh, pravzaprav Kralji«". Nt-koe je neokusno popač.ni goapod Kreu-lils
nič k;, j phli/:ij.-n; toda Apis se je 'e-tali in Mta/ili. da s.- je vv kadilo. Ko j.* zatrobil trobar budnic-o !n molitev, je bila Apisova stot-iitja b- vsa pokotici. V zadnjem kotu prv. ga voda je ra postelji s*m1. 1 .nohtni pronto-. »!j< uie.lieLnee Miljutlu Kavan. ki j<- užival med tovariši precej »gl.-da. o! War j'- bil sprožil k ri-.ate h. -.ih : Knoletni prostovoljce j" mladenič, ki eno leto nima pro-s'<- o|j,>. lirozskrbno, ž.idaue vo- jf mahni z rokama in kričal: To ti j- zabava! živin! To ti je fraud i um! Jubu!** Ta.;;»s je priropotal narednik Apis. odprl velikanska usta na Me/a j iu za vpil: Knoletnik! Nikar m- ne vese. lito tako razuzdano! Pri vojakih s.« *|»loh ne s:uo veseliti nihče! In kaj vidim.' s«» zdaj nimate prostovoljskih trakov na rokavih komis-ne paradne suknje. e molče pre. iblckla. "Zakaj pa niste odgovorili go-spodn teldveblju. ko vas je vprašal. kdo je?" je dejal Ravan Hrustu na i i hem, ko je odšel Apis. "Naš gospod feldvebelj je višja živina ! Jsaj veste, da se je imenoval sam sebe tako." 4 Veni. vem", je kimal Hrust. "frospod narednik va-s fante imenuje zmeraj osle. bike in tako dalje", tnu je šepetal Ravan. "To je sama živina. On je pa vaš za-j povednik. Potemtakem je res višja živina, ne? To ga pihne! Zapomnite si: višja živina je!" I>va prostaka, ki sta uživala dvomljivo dostojanstvo sobnih or-donane, sta na lesenem koritu pri-n«*>la kadečo se črno kavo v kovi-nastih menažnih skodelah. Vojaki so naglo o smo vsi ozmerjani že trikrat! O siečni ljudje, ki imajo ploščate podplate ali zabrekle žile ali pa krof! Koliko mora človek trpeti za vsakdanji komls!" Po sobi je bilo še vse razvlečeno in razmetano kakor pri starinar-ju. Tu pa ta m je mož šival kos platna na hlačno podlako ali lepil papirnat listek na notranji del ča-kin.-ga pokrova; na vsakem takem kosu je moralo biti zapisano vojakovo ime iu Število stotnije pa polka. Podčastniki so dobili novih portejiejev in belih rokavic. Vojaki so po dva in dva zvijali plašče. Lahkomiselni uiedieinee Ravan je bil moštvu razpodaril maloda-ne vse svoje malenkosti. Njegovemu telečnjaku se je poznalo že oddaleč. *la je sk.iro prazen. Zato je požokal enoletnik cel kup knjig vanj. tako: krasno vezan letnik "Ljubljanskega Zvona", debel anatomični atlas, Šenoovo "Zlatarovo zlato", Zolov "IV*-bacle". Turgenjeva '"Očete in sinove", Verdijevo "Traviato" za klavir. Zaljubljena pisma in fotografije svojega ideala je nežno ovil z rdečesvilenim trakom ter jih zapečatene nesel za danes spravit kantinerki, zakaj general-! major bi utegnil biti tako siten, da bi iztekal in štefnjal tudi po kovčegih. ' Pridirjal je prestremljivi raz-vodnik Okoren, delal z rokami in životom ter kričal samozavestno in oblastno: '' Antreten!'' Vojaki so zadeli telecnjake in zvito plašče na. rame, se opasali in se v hipcu postavili s puškaani v dolgo vrsto, ravnajo se po prvem možu na desnem krilu. Sobni zapovednik je pregledal vsakega J posebej. Že je grmelo: Apis je ro- ban til v pisarniei. t Poddesetnik Okoren jo prignal i še druge tri vode v to sobo. ker - je bila največja. Zbrana je bila vsa stotnija. i Pra je hila šest. Prikorakal je • Apis v vsej veličavi visokega mo-gornikn. široki obraz je izražal ■ sirovo energijo. Začel jo pregle-j da vat i moštvo z desnega krila, vsakega od spredaj in od. zadaj. .' "Hrust, kaj se režiš, feakor pe-Jčen tnaeek!" je zarenčal. "Drži se resno, ne pa tako prekleto pri-! jazn-o, kakor star orangutan, ka-|dar mu pride vsa Jlahta čestitat srečno novo leto in vesele praznike! In ti Zavasnik. ne stoj tako grbavo. kakor stara mati v devetih kildjah. kadar obhaja svojo diamantno poroko! Zakaj pa nisi očistil rože na čaki. Zavasnik. kaj?" Zavasnik je molčal previdno. " VerfliK-htes windisches l>u-der!" je tulil Apis. "Jaz ti že pomagam mrha lena! Osna/i se takoj! Marš! — Trat ar. gavedina. zverina! Zakaj si ni zapel vrh nega gumba? Ali hočeš takle nag pred gospoda genera 1 majorja 1 — I 'para, da imate v tomistrih vse tako zloženo, kakor je predpisano in kakor ste se učili! Videl sem že dosti ljudi, ki mislijo, da je popolnoma vseeno. Če jo zobna krtača na vrhu. v sredi alt spodaj v telečnjaku. Škarje, nuče, milo. sol. ogledalee. skratka vsaka najmanjša stvar mora hiti na svojem me->tu ! V tormsrtru mora hiti zloženo vse po pravilih! To je vaša krvava dolžnost, za to sto tukaj, za to plačuje civilist davke, za to dobivate menažo m plačo! Upam, da so podčastniki natanko pregledali vse telečnjake. Jaz ne. morem vsega sam! — Jeran, kje pa imaš drugi plašči;i jermen? Ali vam nisem dal včeraj novih jermenov? Pojdi v pisarnieo h gospodu naredniku Hudourniku po drugega! Ampak plačaš mi ga vkratkem! Marš!" Računskega -podčastnika Hudournika pa ni bilo v pisarniei, odšel je bil v skladišče. Jeran ga je dohitel na dvorišču, kjer sta ga spremljala dva prostaka, z uniformami in opremo otovorjena kakor vel hloda v Sahari. Jeran je ponižno hacal za njimi; kar se ni upal govoriti. (lo-spod Hudournik je gledal tako hudobno kakor levi razbojnik. Že tij noči se mu ni sanjalo drugega kakor o pomladanjem ogledu. Iz njegovih rok je prihajalo vse, karkoli je potrebovala stotnija, za vse je bil odgovoren v prvi vrsti on. Zato ni bil malo razburjen. Vsi štir- 'Farme vynajvecji slovenski koloniji. Mi napravimo dobre hiše in iz čistimo zemljo za naše naseljence. I Ako bi želeli la&tovati 40 ali več I a krov zemlje v naši največji slovenski koloniji v Ameriki, na kateri zemlji bo že postavljena hiša v dva nadstropja, zgrajena dobro in trpežno, dovolj velika za tri sobe in eno kuhinjo, dogotovljena, da se nastanite v njej takoj, ko se naselite na zemljo; razun tega dva akra čiste zemlje, da jo pričnete obdelovati takoj, ko se naselite. A vse to na dolgotrajna izplačila in prvo na plačilo man je, kot stane hiša sama. Pi šlte po naš časopis GOSPODAR. kjer bodete našli plan od hiše in natančen opis hiše, cene in plačila zemlje ter vsa ostala potrebna pojasnila. Pišite po časopis vseeno, če ste voljni kupiti farmo ali ne. Mi pošljemo časopis vsakemu zastonj. Prodajamo tudi nečiščeno zemljo brez hiše. Vsa pisma naslovite tako-le: Homemaker Land Company, Dept. 3, Tioga, Wis. $100.00 Kaj lahko kdo napravi s sto dolarji? Nekdo jih ima lahko pri sebi — brez koristi. Nekdo jih ima lahko v hranilnici in največ, ki mu zamorejo prinesti je $4.00 skozi celo leto. Nekdo morda kupi za nje pod roko glasovir. Nekdo morda kupi diamant, velik kot proso. Dovolj ste pametni, da bi vi napravili kaj takega. Vi zahtevate, da vaš denar za vas dela. Zato kupite dvajset delnic SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION Ena delnica je $5.00. S sto dolarji se kupi dvajset delnic in z njimi velik dobiček in zadovoljnost. Vsa velika "Photoplay" podjetja napravijo veliko denarja. Bodite del ničar 4'Sunbeam Motion Picture Corporation" in srečni bodete. Izrežite in napišite spo-dajšnji kupon ter upoštevajte cene delnic. Nikar ne zamudite te lepe prilike. Knight and Company fiskalni agenti. NOVI CENIKI GOTOVI. Naši novi veliki krasni ceniki S000 so gotovi in jih pošiljamo brezplačno. Prosimo cenjena slovenska in hrvatska društva, katera nameravajo kupiti to poletje zastavo, re-galije. kape, znake, pečate in sploh kar se potrebuje za društva, tako tudi za pevska društva. P» Chestnut St., Conemaugb, Pa. (7—4 6x v 2 d) Iščem brata JOŽEFA (IORXIK in prijatelja RUDOLFA PEČAJ. Oba sta iz Grahovega pri Oirk- niei. Prosim cenjene rojake, č.* kdo ve za nju naslov, da mi ga javi. ali naj se sama oglasita. — John (ioraick, e. o Porter Harney, R. 1. Marsljfield, Wis. ,17-19—4 i je so prišli po stopnicah v skladišče pod streho. Tukaj je v idil-skem miru počivalo natančno prešteto in zabeleženo orožje, sploh vsa oprava in oprema vojaška. Vsak kos, vsak košček, bodi jeklen. bodi suk n en. bodi tronitni-ški ali usujat, vse je moralo biti pripravljeno in pripravno za 11a vojno. En sam molj, en sam rjast madežek je mogel pahniti gospoda Hudournika v bridko nesrečo, za-kaj generalmajor danes ne pride samo pregledovat vojakov, ampak tudi vso vojašnico s kletmi, kuhinj? m i in skladišči vred. Ko je poprosil Jeran jermena, ga je. pogledal Hudournik tako ljuto, kakor bi-mu fant hotel odnesti najdražji zaklad. ne dam!" se je zadri podčastnik in zazijal kakor ognje-bl ju ven zmaj. "Ni.' ne dam! Kar zmaži se!" Jeran je poparjen Abstal ob vratih. '"Na. hudič!"' je zarjul Hudournik naposled 111 mu zagnal jermen v obraz. " Ampak zdaj ne dobi nihče nič več, to vam povem! Mislite, da bom zmeraj prepisa val in popravljal zapiske? M-marš!'' Jeran se je požuril k stotniji in stopil na svoje mesto. (Konec prihodnjič.) POZOR, GOZDARJI! Potrebujem 12 dobro izučenih delavcev v gozdu, toda morajo •znati delali doge po imenu "Pipe Slaves". Zasluži se od $3.00 do $5.00 na dan. Za vse podrobnosti obrnite se na mene. 1». Krul i č, (15-IS—4) Rocky Ford, Ga. IŠČEMO DELAVCE. Delavnik G, S in 10 ur, plača od •I^.OU do -t4.00, povprečna plača okrog !s:J.00. Posebej lOfi? pribolj-ška za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj i vprašajo. Velika slovenska naselbina v Sheboygan. Kohler Co., H1-2G—4) Sheboygan. Wis. SUNBEAM MOTION PICTURE CORPORATION 426 S. Leader Building Cleveland, Ohio.'^ Pošljite denar Priloženo najdete s tem svoto ...................... ......dolariev za.........delnic osnovnega kapitala "Sunbeam Motion Picture Corporation''. Pošljite money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu Ime...................................... Mesto in država.......................... Naslov................................... Pošljite svoje naroČilo naši elevelandski podružnici. Dobili bodete delnice takoj ko dobimo denar. $25.CO kupi 5 delnic $50.00 kupi 10 delnic $100.00 kupi 20 delnic $250.00 kupi 50 delnic $500.00 kupi 100 delnic Sn ____iDr" Naša trgovina je ustanovljena pred 80. leti ;i skozi ves in čns je hilo naše tyeslo: »NAJBOLJŠE BLAGO PO NAJNIŽJI CENI1'. Ako še niste nikdar preje od nas naro.,*><». 4.00 Žitni whiskey...................... .$1.7"), 2.25, 2.50, ;>.00, :i.5o. 4.00 Rum............................... * 1.75, 2.25, 2.50, 3.00. :i.:>0. d.00 Brinjevee.......................... <2.25. 2.50. :j.0o. ;].50, l.o<» Tropinjevee........................ Š2.25, M.50. :».tH), :\S>\ K 4.00 Slivovka........................... f2.25, 2.">0, :;.oo, :{.50. 4.00 Spirit ............................. >2.r»o. :i.00. 2..50. 4.00 Jabolčno žganje.................... $2.25. 2.5o, :;.50. 4.00 Port vino ali Tokay............... ., £2.25. 2.50, :J.oo, :;.5ti -Mi plačamo vse ekspresne strt»škeza naročila ml ^5.00 ali več. Denar pošljite s naročilom v priporočenem pismu .'ili p«> ]iošinre^nem monev-ordru. Naslovite vse naročila na: , . jj. G. W. SCHMIDT COMPANY, 100 SIXTH STREET, PITTSBURGH, PA. FI&ITE Bam za pojasnila o zemlji v Langlade C. Našo zemljo se zamore še vedno kupiti po nizki ceni in na lahka plačila. Jos. Duchac & Sons, (Ustanov. 1. 18S5.) Antigo, Wis. Hče se agente! (4-20—4) V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠK1H KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar re« nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in natn je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga ta koj, da ne bo prepozno! Stane s poštnino vred 35 centov. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York City tfi iR ffi £ \R S m s s s Ifi PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoma m vb« v SloTCnakim tam-barmikim zborom, kakor tudi pou-meznikom, ki ljubijo tambure. V tej to t ar« i te izdelujejo tambare pe Še danes se naročite! Iščejo se zastopniki. (17-18—4) Is HipopcUaj- » mnetmaklh mm- Crtih. OknSene so s bi teri i« mkoml-Bimi rolami. Velika salon vsakovrstnih goda! in najboljših srra mofonor ter finib ■lovenskih pIoSč i. t. d. Veliki ilostrova-ni cenik ■ alikami po lijem ▼ takemu aastoaJ.J Kje jc LOOS RlTDOIiP? Doma jc iz Iilok iz Kakcku. Zadnjič, sva bila sknpaj v šumi na Spruce, Pa. Poročati mu imam n«'kaj važnega, zato prosim, rla se mi javi, ali pa čc kdo vc zanj. da mi naznani njegov naslov.— .lolui Tomšič. 1172 Norwood "Road, Cleveland, Ohio. (15-1H—i) Kje je ANTON ROSTOHAR? Pred 21 2 letom je prišel v Zedi-njene države in dno lfi. junija je sel na Herminie. Pa. Doma je \/. Pod klad ja pvi Sevnici. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Anthony Zajt*c. l»ox 110. Fredcrickstown Pa. 117-10—4) LISTNICA UREDNIŠTVA. Fran Kcžmelj, Cleveland, O. Parnik "Argentina" je priplnl v newyorsko luko ls. oktobra 110;'.. EDINI SLOVENSKI SALOOH r Dnlutb, Minn, j Bojakom Slovencem naznan jun, da «e nahaja moj SALOON pol I bloka od Union postaje na desni strani TV. Michigan St. Stev. 413 Za obilen posest se priporočam. JOS. SCTIARABON. l le lic. pa ai bodete prihranili dolarje. realke, več vrst pošiljam brezplačno. 1'iglte ponj. - IVAN PAJK ft CO., Conemaugh, Pa. Box 328. * ifif , J \ T NAfžol>.\. 17 Al'KlLA. Guy de Maupassant: BRATA (Priredil J. T.> Nadaljevanji". Ti. ta i' " |»a nekaj pomeni. — I-f vrjeml. da nekaj pomeni. O. j;t/ po/nam ljudi in njihove misli. Ah. pusti me, |m->ii. i »/-e. ki jc do/daj 1" poslušal. .!•' vzkliknil: Presneto ste neumni - Notar vendar ve. da i.šeeta Peter in '/.un stanov;.ni.\ Najhrze je k..j prinicrnega našel, pa prišel I>r»\ edat. S teui pojasnilom m> bili vsi takoj zadovoljni. Medti m je vstopila hišna -To>ipina in naznanila, da je ve-'-erja pripravljena. Podali so s,, v prvo nadstropje, kjer je bila mala jedilnica. Nekaj easa s,. vsi mol«-al, nikd'i ni vedel o eem bi govoril, da bi l.il ugodil drugemu Slednji«- »-t;iri Holnnd odkimal in rekel s povdarkom : Hm. »'-iidno, čudno. Zakaj mi pa ni pisal. Taka stvar se lahko [ijsrneno uredi. Zaradi stanovanja, moj l»ojj! Saj se fanta vendar r • h'.s(t! /♦• jutri s. lita. — Ne. ne. zdi se mi. da je to drujra stvar 4..>..t L< oljše, da se prej dogovoriva. » lani družine so pogovarjali in posvetovali, pri tem so pa vsi obenem obi utili. da jim beseda ne »iv tako gladko iz nsi kot bi jim morala iti. <;..vj,;i Itosemilly je bita namreč navzoča, in nje o pogovarjali, ko je že vstopil notar. — .imo. da je tako rad \ Parizu. - škinla, da no pozna kakšno življenje i. na kmetih. Nekaj časa sva si sioer dopisovala, potoni pa .. no. seveda .... Notar je nadaljeval z resnim »lasom : ogledala. Naenkrat sta postala žalostna in sol/.- se jima pojavilo v oč. h. Moj prijatelj \ Parizu jo nadaljeval gospod notar - mi .j'■■; v s« • li o n ■ njegove oporoke. Pokojni Maršal zapušča .;trir« • vv svoji premoženje vaši-mu sinu Zanii. gospodu Zanu lJo landu. i o silno /ačndili. — Nobeden nt mogel izpregovoriti niti besede. Prva bila prišla k zavesti gospa Holandova in začela je«*ati: Moj Hog ubogi Leon... Naš dober prijatelj.... moj IVor. .., moj Hog. . . . mrtev! Za- el.! j. tak«, jokati, kot joka ženska, ko ji je ros hudo pri sreu. Njen -..pi,je ni bil tako žalosten. Hipoma jo vso natančno pre-and. koliko di narja je imel njegov prijatelj, -eštej je obresti, in m' i-e|<, malo s., i,- nasiiiftinil, ko je \ prašal : kaj nni je pa bilo, gospod notar, da je umrl? Žal. da m v »del notar odgovora na to vprašanje, \.i shim T.». j,- odvrnil. 11 a je zapustil gospod Maršal vse • \ o j • premo/eiijo vas'inn mlajšemu sinu gospodu Zanu. Premoženj.* j i iLil'i/i'ii'i iu nese na leto dvajs.-t tisoč frankov obresti. - Ako vosp«Ml Zan n če sprejeti tega premoženja, so bo razdelilo med udo-vi' in sirote. lio-pod Roland ni moeel več skrivati \esolja. ki ga je navdalo. Vi sel sem j** pristavil notar. -- da s<*m vam lahko osebno sporočil tu novioo. Mati in sinova sta bila sve.ano-žalostna. tiospa Rolandova si jo neprestano brisala solze in pridušeno ihtela. Pet. r je začel hoditi somtetrja po sobi in mrmrati sani pri sebi: Mohei človek jo bil. Zelo prijazen. - Kolikokrat sva bila z bratom pri njem na kosilu. Zan o sta! sredi sobe in imel naširoko odprte oči. — Neprestano je gladil svojo svetlo brado in ni vedel, kaj bi izpregovoril. — Dvakrat je že odprl lista, dvakrat jo že hotel nekaj reči. pa mu je ln-s.-da vm . j ostala \ »rrlii. SI cd nj«* jo po dolgem prizadevanju izpregovoril ; Kad nto je imel. Kadarkoli sem prišel k njemu, me je vedno poljubil. Ali ne bo nobenih sitnosti? — je vprašal oče. — Nobenega proces;i? -- Nobenih proženj? Moj tovariš mi je sporočil iz Pariza, da je vse v redu. — Premoženje pripada gospodu Žanu. Izborno! l/horno! Ali je denar varno naložen? — Popolnoma varno. - Ali so rešeno vse formalnosti? - Vse. Star< e s.- je začel naenkrat sramovati. — Sram ga je bilo, da tako poizveduje o si\ari, ki se njega pravzaprav čisto nič ne tiče. — Nekoliko je zardel in rekel: Saj veste, to vprašujem zategadelj, da bi no imel sin kakih itnosti. V takih slučajih nastanejo vsakovrstne spletke. — Mene se ;-eveda to čisto nič ne tiče. toda moja dolžnost je. da poskrbim za tvojega malega. v Zanu so namreč v>i rekli *'mali'\ — Na to ni bil cisto ni"- jezen. kljub temu. da je bi! za oelo glavo večji od svojega brata. Gospa Rolandova se je zdrznila kot da bi se prebudila iz globo-i.ega spanja. Zdelo se ji je, da je sanjala o nečem, kar se je zgodile nekdaj pred davnim časom. Pogledala je notarja in jeeljaje vpra- 4" '' t. k. d! ti I — Vi torej pravite, da je zapustil gospod !Maršal vse svo}e premoženje mojemu malemu? — Seveda, gospa. — Zelo me veseli. — To je dokaz, da nas jo imel rad. stari Koiand je vstal. - Ali mora Zan takoj podpisati, da bo nastopil dedsčino? — No, ne, prijarelj. — To bomo napravili jutri v moji pisarni. — Jutri popoldne ob dveh, če lahko pridete k meni. — Seveda bomo prišli, kakopa'. Gospa Rolandova je vstala stopila je k notarju, hvaležno ga je pogledala in rekla: — Kaj ne. gospod notar, da boste zdaj čašo čaja:' Hišna .Tosipina jo servirala čaj. — Sedli so k mizi. jedli in molčali. — Vsakemu s., rojile drugačne misli po glavi. — Slednjič je začel stari Roland pripovedovali o današnjem izletu — Povedal je vse podrobnosti in še marsikaj pristavil. Krasno! Krasno! je mrmral notar in se držal nasmeh. Slednjič je vstal. Torej jutri popoldne <•!» dveh 1 - je rekel Roland Da. oh dveh. če vam je mogoče. Zatem so so poslovili. Žan ni izpregovoril nobene besede. — < »če ga je nekaj časa gle-ilal. potem je pa stopi! k njemu rekoč: —Sakramiš. ali me ne boš objel? No zdi s<* mi ravno neobhodno potrebno - je odvrnil sin sme-Vstal ili poljubil očeta. Dalje prihodnjič . 1 dobit« "GLAS NARODA" skoii itirt m«s«c« dnevno, Izvismži nedelj la ■tavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na itstih itransk, tako, *a dobil« Urisnsko SO strani berila, v mesecu 156 itranl, ali 624 strani v itirlh mesecih. "GLAS NARODA" doaaia dnevno porodila n bojišča la rasna k«. Badaj ga il«h«rnl dan raspoiiljamo 11,0001 — Ta ftt«vilka Jasno govori, da j« Ust salo rasilrjaa. fu osobj« lista j« organizirano in spada ▼ strokom« mnlj«. Kje je ANTON SEROVIČ? Za njegov naslov želi izvedeti njegova žena .Tosipina, nd katere se je poslovil pred 6. redni z namenom. da gre za delom piloti Pittsburgh!!. Prosim, če kdo ve 7a njegov naslov. .In ga m i javi, ali naj s.- pa sam oglasi svoji ženi Mrs Josephine Šerovi-e, 12 lili: Si. N'ovth ri:ieagn. II! f] 4-17—J IŠČE S£ sti j ar je za Ream House" in i£'Vard . plača na teden. Za-eiio -e poirebnje tekarje . imajo od kosa. Sprejme so Tudi oue. ki ši niso nikdar delali v stroja mi: ;>očc-rna fdača pil mesr -l' n.i dan. \ Miller. (M ! 7 I Whitehall. Mien. MODERNO UREJENA TISKARNA KLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, (si m DELO OKUSNO. ■ ■ bo m rr IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■JB K UNIJSKO ORGANIZIRANA W Jd % 9 POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. sigf Kaj pravijo rlMtaljl, ofeajaki t> irlandkl • Esjld E«rt| «I> BattMr. "Doli z orodjem!" Lav Nikolajevi« TauUJ j« pisal: KnJIco m a rclllds vM* ic-oh L«rebrai ln v njej našel reUko koristnega. Trn Ml« na Človeka ln občega nebroj lepih ml«iJ--- Friderik pl. Bodeaitedt: Odkar Je umrla malame Btaal al bile na sveta tako elavne pisateljice kot J« SattnerJeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s oroJJem' Je pravo ogledalo »edgaj*-Sm Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora uebote pomisliti, da •*> bližajo Človeštvo boljil časi. Kratkomalo: aelo dobra knjljca. Dr. Lod. JakobovKkl: To knjigo bi človek naJrsJAe poljohll« \ dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Sowqer piše: Sedal sem v aelass Sosdu pri Grleglacb ln sem bral knjigo ■ naslovom MDoll s oroS-Jemr* Prebiral sem Jo dva dueva neprenehoma ln sedaj lab k« rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Slvljcajo. Ko eem Jo prebral, sem sašelel, da bi se prestavilo knjigo v vm kulturne Jedke, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v šolali ne smelo manjkati. Na sveta so druSbe. Id rasBlrJaJo Svate Pisma Ali bi te ne moglo ustanoviti družbe, ki bi rasilrjala te knjigo? Hearlk Hartr — To js najbolj oiarljlva KnJfga. Sar sam Jll kdaj bral___ C. iNeosian Hefer: To Je najboljša knjiga, far m JI« sph Mil ljudje, ki se Morijo sa svetoval Hans Land (na sboda, katerega Je Imel leta 1800 v Berila«M Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom pa-sndll. NeJ bt tudi ta knjiga našla svoje a pošto! J*, ki bi SU Saj« krlfcemsvet ln nčlll vm narode.... Finančni minister Dunajevrskl Je rekel r aekea ivojem gav«-rn r poaJsiakl abornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni kajlgl opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI naptMl noben vojaški strokovnjak, noben dršavnlk, paš p« pri prosta Censka Berta pt Buttnerjeva. Prosim Vaa, posvetite par ur temn delo. mi«m—j da m na bo nlkdo vaš navduševal aa vojna Se bo prebral te kajlge, OSNA H CKNTOT, AaasSaJt« Ja m , Slovenic Publishing Co., «S Cortlandt Itml, Viv York City, V, Y. ■r OBUtniiintAVAE^VAKOOlTl II lilfi ik "Qum vaboda" n mm blovksvki Dinmrm t >i A i r I>ki'AKTMI:NT OK L VJiOK PdRKA! IIF l NT) UST K iT. s A Mi l M M 1.GK ATIOX ščiti iiasr-ljeni-t- in .jim pomaga. Sjdošni. nasveti, pojasnila in jhi-ino*- xastonj. V v>«*h .j*-jr.ikih. 1*0-jasnila. kako postati državljan :n o državljanskih pravicah. Pridite alt pišite! Niuvvorški urad: 280 Fifth Ave. 1'rad v liurt'alo: Tt i4 D S. Morgan Building. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v West Viroriniji naznanjamo, na jih ho v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. ZVONKO JAKSHE, ki ,i<- pooMaščen pobirati naročnino in izdn.i;iti tozadevna ]>o-trdila. Upravništvo "Glas Naroda' . HARMONIKE i! Veliki vojni atlas ▼ojskajočOi se evropskih držav in pa kohnii skDa posestev vseb yelesiL Obsega 11 raznih zemljevidov aa lOtik in vsaka stran j« 10% pri I814 palca Velik«. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obaegs devet nunlh zemlja vido «a 0 straaek, vsaka stran 8 pri 14 »alsev, Cena samo IS centov. Vsi lemljeridi so narejeni ▼ raznih barvah, da ae vaa k lahko sposn«. Omačena so v>a večja mesta, število prebivalcev, držav ln poeamemih mest. Bavno tako je povsod tudi omaien obseg površine, katero lavaemajo potamesne dr lave. Pošljite 25«. all pa 19e. v snamkah in natančen naslov in kni vam takoj odpošljemo saželjeni atlaa. Pri vetjen odjema damo popnit. Slovenic Publishing Company y S3 Cortlandt Street, New York, N. Y EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKTT ANTON BURGAR CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJB IN PRESKRB UJ3 Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede d a tema iakreanja ali imena paraika. Otoaitt m saapno na nje«a. kjer kosts tošao In solidno m- strelenL Ust Sail is rt sil vrat« laCilsjea (m NpavUan w ««l«iijl« muk, a Sala trpeSae la saaasljlva. V mrtn saaasljlv« vssk£« poiljs, kit seai «4 ud IS lal tukaj v tsss pasla la ssOaj v svajaai lastaess Sossa. V »apravsS vaaasa fcnijiki kakav ves (xi|i aarawlka tar roJhmaat m Mi ka karSaa Si« aektiva Ms maSalWk wiafluJi _ mmm wbhuu. 181« Bm« HSS M. GbrdHi Ma MAZNANTLO. mojakoa v Lorain, Ohl«, la o-koliel naznanjamo, da jlk ¥0 »V iskal aai zastopnik JOHN KUMtB, ki i« p o ob laičen pobirat! mar oš nino sa list Glas Naroda, 8 spoštovanjem Upravništvo Glai Naro4a Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?, VeUkost je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov. Zalej je natančen pop!« koliko obeega kaka drlava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi* njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri naa je dobiti tndl velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Enilje, Nemčije, Fran« «1J«, Belgije in Balkanikih držav. Vsi eo vezani v platao in viak stane 50 centov. Narošila in denar pošljite naj Slovenk Publishing Company, II CORTLANDT STREET, FEW TORE!, M. T, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatv« tod! seda; zanesljivo v roke naslovnikom; raslih a je le ta* da potre-bojejo pofliljatve ▼ sedanjem časa 20 do 24 dni: Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom hI znancem v staro domovino] 100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. €104 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. /-r 7 -T 7-T j^rr-r y^TT^T^VJ! IK ^ bz ^h^br^rJj.