Naročnina
\tsala letno 30 Din, p«lleta® 15 Diis, — sa inozemstva letne 60 Din,
UREDNIŠTVO™—"UPRAVA: pri g. Jos. ^enko v M. Sobot' telefon številka 8.
Itn. sni. p*š:k« feras, 1S.S4S
tBdnlk m soiisocfarstvci, pros&eto nuSitii?©
Cena sglasov
M« oglasni strani; cela stran 8C0 Din, pol strani 400 Din. — Cens f®alim »glasom do 30 besed 15 Din ?saka beseda ?eč 1 Din. — Meo tekstom vsak! s glas 35% draiji. Pri fečkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA » Murski Soboti.
itolcopSsl »s na vrača?«
V, LETO
M«rska Sisb^i«, 16 februarja 1936.
ŠTEV. 7
Izvas iivine.
Banska uprava je sklicala za 5 februar anketo, na katere dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje cen živine.
Iz govora glavnega govornika posnemamo sltdeče: V Sloveniji je živinoreja vsepovsod zelo razvita in lahko rečemo, da tvorita les in živina glavnev temelje našega blagostanja. Če kmet ne more po primerni ceni prodati lesa in živine, mora delati zastonj in v izgubo, kar pa ne more dolgo trajati. Treba je zato kmetu pomagati in to zlasti sedaj, ko so se začele izvajati sankcije, ki so našo banovino hudo zadele.
Glavni padec cen živine se prične pri nas leta 1930. Od leta 1925 do 1930 padec cen še ni bil tako velik. Poleg tega pa je bilo še zaznamenovati velik padec cen pri poljedelskih proizvodih. V sosednih državah opazimo, da ima domači kmet 3 do 4 krat višje cene kot naš kmet, pri tem pa dajatve niso 3 do 4 krat višje. Rešitev kmečkega problema obstoja v dvigu cen njegovih proizvodov. ! Veliko pozornost pri tej anketi pa je bilo deležno izvajanje namestnika šefa Urada za kontrolo izvoza živine dr. Djaja. Omenil je:
Urad je vedno skušal dvigati cene živine, kar je bilo težko, saj ie moral računati tudi z izvozom. V nekaterih primerih izvoznik do-olj zasluži, da lahko da višje ene, največkrat pa mora znižati :no, da mu je omogočen izvoz ozirom na zunanja tržišča. Naše ;vozno blago moramo deliti v Ive skupini, v predmete, ki se ažajo skozi celo leto in v pred-lete, ki jih pošiljamo v inozem-:vu le v gotovih dobah. V zad-tjo skupino spadajo prašiči, del obnice, perutnina, jajca, slanina, last in sveže meso. V prvo pa veda, konje in deloma proizvo-mesne industrije. Posebno iz-izniki naše živine imajo kontinente za naše sezonske predmete izdeljene enako po mesecih, 'ako se morajo tudi prodajalci tem ravnati. O kakovosti blaga je treba omeniti, da je potreb-še mnogo dela na polju po-leševanje kmetijstva, kajti zuna-ji trgi hočejo le prvovrstno blago. Urad je uvedel tudi izvozne emije, čigar fond pa je zelo
majhen. V primeri z,letom 1934 se je lansko ieto zmanjšal naš izvoz goved, konj, koz itd., naraste! pa je izvoz prašičev, svežega svinjskega mesa, zaklane perutnine in slanine.
Radi velikih ponudb in zelo omejenih možnosti izvoza so lani padle cene goveje živine. Pri prašičih pa je padec cen pripisovati ogromni ponudbi. Vzroki: manjše posledice kužnih bolezni in nizke cene kuruze.
O naši banovini pa velja sledeče : Z uvedbo sankcij smo izgubili italjanski trg, ki je bil za nas največje važnosti. Da bi se ta izguba nadomestila je organiziran izvoz goved v Levanto t. j. Malto, Egipt in Palestino z izvozno premijo l Din za kg. To se je začelo l. novembra in do sedaj smo izvozili že 3297 glav. Po sporazumu z Anglijo smo tam dobili vsaj majhen nadomestek za izgubljeni italjanski trg. Za nas pride v prvi vrsti v poštev izvoz bakona, čigar kontingent znaša 160 vagonov letno.
Da se v naši banovini drži izvoz telet na normalni višini je
urad povezal izvoz telet z izvozom pršutarjev v Avstrijo, tet je odredil kot kompezacijo za izgubo pri teletih izvozno premijo za meso pršutarjev v znesku 0.50 Din za kg. Po poročilih referenta so naši izvozniki živahno sodelovali pri izvozu bakona v Anglijo, zaklanih telet v Avstrijo, žive in zaklane perutnine v Nemčijo in Anglijo itd. Važno je, da se zato ta tržišča obdrže.
Na podlagi tega in drugih poročil je anketa sklenila izraziti tele glavne zahteve, ki bi pripomogle do dviga cen naši živini: Potrebno je najti in obdržati tržišča za našo živino v Levanti. Poiskati pa je treba tudi novih tržišč. Primerno je treba znižati prevozne stroške in carino za živino v nekaterih sosednih državah. Domači trg je treba urediti in dvigniti kupno moč prebivalstva. Cene umetnih gnojil je treba znižati, da bodo v pravem razmerju do cen živine. Veliko važnost pa je treba posvetiti nemškemu trgu, zato se naj uredi z Nemčijo plačilni promet, da ne bo oviral medsebojne trgovine.
POLIČIKfl
Na seji finančnega odbora je bil novi proračun odklonjen s 16 proti 15 glasovom. V finančnem odboru ima opozicija večino.
Sedanji bolgarski poslanik na našem dvoru Dimo Kazasov je odpoklican in bo imenovan na drugo odgovorno mesto.
Marsejskl proces se zopet nadaljuje in vsa prizadevanja obtožencev, da bi, kakor prej, zavlačevali proces, so zaman. Dosedaj so bili zaslišani že vsi trije obtoženci, ki pa zanikajo vse in tudi to, kar so pri prejšnjih zaslišanjih že priznali. Sedaj se je začelo zasliševanje prič.
V ponedeljek se je na povabilo predsednika JNS sestala konferenca vodstva stranke. Na tej konferenci so razpravljali o organizacijskem vprašanju in o stališču stranke napram perečim političnim vprašanjem. Tej konferenci bo v najkrajšem času sledila konferenca predstavnikov stranke iz cele države.
O najnovejših dogodkih v narodni skupščini piše ..Politika", da je situacija težka. Položaj se mora presojati tudi glede bodočih volitev, ki pa se smatrajo i oairom na sedanje razmere kot skrajni ukrep. V
vprašanju volitev se ni treba prenag liti, zakaj volitve morajo dati odgovor na gotova jasno postavljena vprašanja. Zato morajo dobiti pravo mesto in pravi čas in to po temeljiti pripravi za ta posel.
»Vlada bo nadaljevala svoje delo in skupščinski dogodki ne bodo prinesli nobenih motenj v splošno konsolidiranje političnih prilik v naši državi. Skupščinska opozicija ustvarja brez vsake logike nenormalno razpoloženje za nove volitve, vendar je nesporno, da trenutek ni zrel za to, že z ozirom na splošne interese „ Tako piše beograjska »Pravda*.
Banovinskl odbor JRZ je imel zadnjo nedeljo v Celju sejo. Sejo je vodil minister dr. Krek kot podpredsednik odbora. Podal je tudi politično poročilo. Pred zaključkom seje sta bila sprejeta pozdrav in zaupnica notranjemu ministru dr. Korošcu.
Po enotedenskem odmoru se je v ponedeljek zopet sestala narodna skupščina, za katero je povsod vladalo veliko zanimanje. Seja je potekla razmeroma mirno in brez incidentov. Dnevni red je bil hitro izčrpan in seja v miru zaključena. Prihodnja seja bo še le čez nekaj dni.
»Opozicija nikakor noče ovirati
dela narodne skupščine marveč hoče s svojo obstruiccijo le prisiliti vlado, da pristopi k takojšnjem reševanju vprašanja kmečkih dolgov" tako se je izgovarjal v skupščini poslanec Lazič,
Izvoljen je bil za proučitev resolucije o razdelitvi hrane za pasivne kraje in za proučitev zakonskega predloga. o razdclžltei kmetov, skupščinski odbor v katerem sta tudi dva slovenska poslanca.
Po obiskih v Londonu in Parizu se je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle v ponedeljek vrnil v Beograd. K sprejemu na postaji je prišla tudi Nj.Vel. kraljica Marija, Navzoči so bili tudi člani vlade z min. preds. dr. Stojadi-novičem na čelu. Navzoča sta bila tudi francoski in angleški poslanik.
Demokratski poslanski kljub sta v Narodni skupščini osnovala bivša poslanca demokratske stranke Rafaj-lovič in Miovič.
Predsednik glavnega odbora bivše zemljoradniške stranke Djokič, je za-počel akcijo za organizacijo nove zemljoradniške stranke.
Na povratku s pogreb« angleškega kralja so se ustavili v Parizu skoro vsi vodilni državniki Evrope, med njimi tudi nekateri vladarji. Medsebojni razgovori s francoskimi državniki so se nanašali na ureditev položaja v Podunavju, kakor tudi, da se zajamči neodvisnost Avstrije.
Iz pariških razgovorov je razvidno, da snujeta Anglija in Francija mirovno zvezo, sodelovanje zapadnih in vzhodnih držav za ohranitev miru.
Predmet razgovorov je bil tudi ta, da bi države Male antante z Avstrijo in Madžarsko sestavljale gospodarsko zvezo, ki bi bila pod zaščito Anglije, Francije in Rusije. Razgovorov so se med drugimi tudi udeleževali bolgarski kralj Boris, romunski kralj Karol in Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Prvi uspeh pariških pogajanj, je podpis rusko-rotnunssega pakta, ki je bil podpisan v Parizu. Vprašanje Besarabije sicer še ni rešeno, vendar pa to vprašanje ni bilo nobena resna ovira.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je prispel v Pariz, kjer se je z francoskimi politiki raz-govarjal o vprašanju avstrijske neodvisnosti in o gospodarskem sodelovanju med podunavskimi državami.
Na severnem bojišču v Abesinijl je zopet prišlo do krvavih borb. Abe-sinci so naskočili italjanske utrdbe pri Makali, pa so bili odbiti.
na Din na 47.8 miljona Din; povišali naj bi se tudi predvideni dohodki pri trošarinah namreč za 4.7 miljona Din. Tudi takse naj bi se zvišale od 13.3 na 16.2 miljona Din. Nadalje so predvidene v proračunu ostale bano-vinske doklade v višini 1.2 miljona Din, davčni zaostanski iz prejšnjih let 500.000 Din, razni dohodki 1,6 miljona Din, razen tega pa je predvidena še državna dotacija v višini 2.7 milj. Din. Kakor rečeno je to še predlog o katerem bodo definitivno odločali člani banovinskega sveta na svojem zasedanju, ki bo dne 17. t. m.
Vlada in kmetski dolgovi
V Beogradu se je sestal odbor ministrov, ki je dobival razne predloge in resolucije zadnjega časa o kmetskih dolgovih. Ko je odbor pregledal ves zbrani ma-terijal, je sprejel načelen sklep, da kraljevska vlada v nobenem primeru ne bo pri iskanju ureditve dolgovnega vprašanja izdala ukrepa, ki bi škodoval stabilnosti in vrednosti naše nacionalne valute, to je dinarja, in interesom vlagateljev, katerih prihranki se nahajajo na vložnih knjižicah in tekočih računih.
Domače vešč
Po poročilih italjanskega vojnega ministrstva, so imeli Italjani 844 mrtvih, med njimi 427 padlih v bojih, dočim jih je 396 umrlo zaradi bolezni ali ran. Največ izgub je bilo v januarju.
Na južni fronti se je razvilo ogorčeno četniško bojevanje, ki prizadeva Italjanom težke izgube, zlasti ker napadajo Abesinci predvsem razne kolone z živili in municijo, da trpi oskrbovanje italjanske vojske.
V Afriko je zopet odplui italjanski parnik, ki je imel na krovu 3000 vojakov, iz Afrike pa se je vračal parnik, ki je vozil 900 ranjencev in bolnikov. Sicer pa gre vsak dan v Afriko nov transport vojakov, vsak dan pa se tudi vrača iz Afrike transport bolnikov in ranjencev.
Italjani pravijo, da je na severnem in južnem bojišču v drugi polovici januarja padlo 17000 Abesincev. Ce se prištejejo še ranjenci in begunci, je bila abesinska vojska oslabljena za 50 000 vojakov.
Iz inozemstva je prispelo v Abe-sinijo 500 gorskih topov ter večje število tankov in protiletalskih topov.
Abesinci so dobili tudi 37 topov proti tankom, ki so najnovejšega izuma in se do sedaj še niso uporabljali na nobenem bojišču. Posebne topovske krogle so tako izdelane, da strahovito eksplodirajo trenutek za tem, ko so prebile jekleno ploščo. Topovi nosijo na dolge razdalje.
Proraiun dravske banovine
Predlog proračuna dravske banovine za 1. 1936-37 je sestavljen in bo predložen banskemu svetu na proračunskem zasedanju. Po tem predlogu znašajo izdatki za splošno upravo 97.327.000 Din, dočim so znašali za tekoče proračunsko leto 33.653.000 Din. Proračun je večji kot v prejšnjih dveh letih. Povečan je tudi proračun banovinskih podjetij zavodov in ustanov, ki znaša 40.883.000 Din.
Radi večjih izdatkov so predvideni tudi večji dohodki. Tako je predvideno povišanje bano-vinske doklade od 45.2 miljo-
Klpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
V naslednjih vrsticah je popisan velik dvoboj, ki ga je bojeval Riki-Tiki-Tavi po kopalnih sobah velike poletne vile na vojaški postaji Sego-wlee. Pomagal mu je pri tem Darzee, krojaška pastarica, Chuchundra, muš-katna podgana, ki se ne upa priti na sredo sobe, temveč se vedno plazi ob zidu, pa mu je dala svet. Ampak Riki-Tiki-Tavi je opravil pravi boj sam.
Riki-Tiki-Tavi je bil mongus (neke vrste ihnevmon), po svojem kožuhu in repu precej podoben majhni mački, po glavi in vedenju pa docela sličen podlasici. Oči in konec nemirnega gobčka so bili rdečkasti; popraskal ie je lahko, kjerkoli se mu je zljubilo, z vsako nogo, sprednjo ali zadnjo, s katero hotel; rep ]e mogel napuhati,
—	Občina bo kupila grad. Ob
činskl odbcr je na svoji zadnji seji, ki je bila dne 8. t. m., sklenil da kupi od lastnice Jugoslovenske banke d. d. grad in park z vsemi pripadajočimi objekti, kakor stojijo in ležijo, v skupni izmeri 24 kat. oralov. K temu spada tudi Radgonski marcf z vsemi objekti ter parcele 1 do 6 ob novo otvorjeni cesti, ki vodi od Radgonske ceste in Šolske ulice v izmeri 6 kat. oralov 800 chv. in takozvano strelišče, obsegajoč 6 kat. oralov 513 čhv. Površina vseh zemljišč z objekti znaša 36 oralov. Občinski odbor je stavil ponudbo za 2,150 000 Din proti 20 letnemu amortizacijskemu odplačilu s 7 odst. obresti. Proti temu sklepu občinskega odbora ima vsak član občine, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek, pravico pritožbe na nadzorno oblast, ki jo je treba vložiti tekom 15 dni potom občinskega urada.
—	Osebna vest. Novi kmetijski referent v M. Soboti g. viš. kmet. svetnik ing. Petkovšek Val. je svojo službo že nastopil. Priznanemu kmetijskemu strokovnjaku želimo, da bi se pri nas prav dobro počutil.
—	Razdelitev diplom diplomiranih bolničarjev(k) se vrši dne 16 febr. 1936 ob 11. uri na sreskem na-čelstfu v Murski Soboti v sobi g. sreskega načelnika. Boiničari(ke) se opozarjajo, da Glavni odbor Rdečega križa daje brezplačno čepice le siromašnim absolventom tečaja (potrebno
da je bil videti kot ščetka za steklenice, in ko je drobnel po visoki travi, se je oglasil njegov bojni krik: »Rik-tik-tikki-tikki-čk I"
Neki dan ga je visoka poletna poplava vrgla iz luknje, kjer je bival z očetom in materjo, in ga je nesla seboj po obcestnem žlebu, dasi je na moč brcal krog sebe in luskal. Pri tem je našel šop trave, ki je tudi plaval tod; oprijel se ga je in držal, dokler ni izgubil zavesti. Ko se je zopet zavedel, je ležal ves premočen na vročem solncu sredi vrtne poti, in nek majhen deček je zaklical:
„ Mrtev mongus je tukaj I Naredimo mu pogreb."
,Ne," je rekla mati, .vzemimo ga in ga posušimo. Morebiti vendar ni popolnoma mrtev."
Nesla sta ga v hišo, kjer ga je velik možak prijel s kazalcem in pal-
je tozadevno občinsko spričevalo). Ostali si morajo nabaviti na svoje stroške, posebno ker je edini obvezen del službene obleke (opreme). Nekaj kompletnih garnitur moške in ženske uniforme bo Glavni odbor posodil kot zgledne vzorce sresk. odboru R. k. Na podlagi vzorcev si lahko nabavijo bolničari(ke) svoje uniforme. Za osebno službeno knjižico je potrebna slika, katero naj po možnosti bolničari(ke) takoj, najpozneje pa do 28. II. 1936 izročijo sres. tajniku Rdečega križa.
—	Gasilska veselica. Vsakoletna veselica tuk. gasilskega društva je tudi letos prav dobro uspela. Vsi prostori kavarne in restavracije Fafiik so bili nabito polni občinstva, ki so s svojo prisotnostjo dali izraz svojih simpatij do društva. Prireditev so s svojim obiskom počastili tudi g. nar. poslanec Benko, žand. major g. Narandžič, župan g. Hsrtner, komandant mesta g. Ivaniševič in dr. Godba Baranya je z znano požrtvovalnostjo skrbela za razpoloženje in le prehitro je prišla policijska ura, ki se je tokrat uveljavila v pravem pomenu besede. Upamo, da so naši gasilci vsestransko zadovoljni z moralnim in materielnim uspehom svoje prireditve.
—	Židovska verska občina je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Za predsednika občine je bil soglasno izvoljen tuk. veletrgo-vec g. Arvai Vince. čestitamo 1
—	Nabava mesa za vojaštvo. V petek, dne 14. t. m. bo prva licitacija
cem, vzdignil in dejal, da ni mrtev, temveč samo nezavesten. Zavili so ga v bombaž in ga greli, in kmalu je odprl oči in kihnil.
»Sinko," je dejal veliki mož (bil je Anglež, ki se je bil pravkar priselil v vilo), »nikar ga ne straši; bomo videli, kaj naredi."
Prestrašiti mongusa je sila težavno ; od gobčka do repa ga je namreč sama radovednost. Geslo celega mon-guškega rodu je: »Tekaj okoli in najdi, kaj je novega." In Riki-Tiki je bil pravi mongus. Ogledal si je bombaž in dognal, da ni dober jesti; tekal je kroginkrog mize, sčdel in si uravnaval kožuh, se popraskal in skočil dečku na ramo.
»Ne plaši se, Tedy," je dejal oče. Na ta način se namreč hoče sprijazniti s teboj."
»Aul Pod brado me šegetal" je vzkliknil Tedy.
za dcbavljenje mesa za vojaštvo v Murski Soboti v času od 1. aprila do 30. septembra 1936. Kavcija znaša 3000 Din. — It pisarne komanda mesta štev. 185.
—	Velika pustna prireditev, bo v soboto, dne 22 t. m. ob 8 uri zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma. Obiskovalcem maškerade se pripravljajo velika presenečenja. Turška kavarne, dalmatinska gost-lns, bar i. t. d. bodo nudili posetnikom vsega, kar si požeie. Pomnožen jazz orkester in tudi druge godbe bodo skrbele za dobro voljo vseh, ki bedo prišli. Okrog polnoči bo izšel tiskan hunorističen list na 8 straneh »Kouvran« s številnimi ilustracijami. Pripravlja se tudi revija mask. Po vseh pripravah sodeč, bo ta prireditev res svojevrstna, kakršne že dolgo ni biio v Murski Soboti, zato smo prepričani, da bo tudi obisk temu primeren velik.
—	Nesreče: Pes je ugriznil hčerko dninarja Meznarič Terezijo, dorm iz Krapja. — Po nesreči je padel i lestve posestnik Tibola Koloman h Velikih Dolenc. Pri padcu si je zlo mil ključnico. — S kolesa je padli dninarica Lovenjak Ana doma iz Do brovnika. Zlomila si je desno nogo - Posestnika Bukovec Franca iz Ko bilja je kobila brcnila v trebuh. Po škodbe so nevarne. — Pri delu si j< posestnik Mlinarič Ivan iz Dokležovji z žago odrezal prste na desni roki Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir oddelku tuk. bolnišnice.
Gornja Lendava :
—	Tovariši tovarišice. V toreK
4. t. m. je priredilo vso okoliški učiteljstvo lep poslovilni večer svojem tovarišu g. Tomori Ludviku, ki je sto pil te dni iz aktivne službe v poko Večer je bil lep dokaz, kako je spo štovalo učiteljstvo svojega tovariša i kako je cenilo njegovo delo. Imena vani je služboval v Gor. Lendai skoraj 30 let. V tem času je sto! zelo veliko za napredek šolstva, i skromne enorazrednice se je šola rai vila pod njegovim upraviteljevanjei v petrazredaico. V najtežjih časih i mu je s prevdarnostjo in doslednost] posrečilo zgraditi novo šolsko pc slopje. Da je danes tukajšnja šola k se tiče poslopja, učil in sploh šolski
Riki-Tiki je pokukal dečku za < vratnik, ga povohal za uho insplei na tla, kjer je sfedel in si menci gobček.
»Moj Bog!" je dejala Tedyje mati, ,in to naj bo divja žival! Tal krotak je mislim, ker smo bili dol z njim."
»Vsi mongusi so taki," je pojasnj val njen mož. »Ako ga Tedy ne vzdi ne za rep ali ga ne poskusi zapret kletko, bo cel božji dan letal v hi in zopet ven. Dajmo mu jesti."
Dali so mu majhen košček sur voga mesa. Riki-Tikiju je bilo mt silno po godu in ko ga je povžil, odšel na verando, kjer je sedel solnce in si napuhal kožuh, da bi ga dodobra posuiil. Potem se je g čutil vse boljše.
razmer na taki višini, je izključno njegova zasluga. V dobrem spominu ga ne bo ohranila samo šolska mladina, kateri je bil blag vzgojitelj, ampak tudi vso učiteljstvo, kateremu je bil dobrohoten in pravičen predstojnik in vzor dobrega tovariša. V trajnem spominu bo ostal tudi slehernemu občanu. V lepi napitnici mu je želel tovariš Beiogiavec, da naj sedaj, ko se loči za vedno od šole, — sicer star po delu, a še mlad, veder in čil po duhu, uživa svoj zasluženi pokoj nemoteno v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Obenem mu je izročil lepi spominski darili, svojih učencev in učiteljstva svoje šole. Ves ginjen se je tov. Tomor! zahvalil za izkazano naklonjenost in tovarištvo ter apeliral na stanovsko zavest in pravo složno tovarištvo, ki je dika učiteljkega stanu. Dolgo v noč so vsi kramljali ter se nato razšli z zavestjo, da so napram tovarišu izpolnili svojo stanovsko dolžnost.
—	Igro vprizorijo. Učenci kmet. nadaljevalne šole vprizorijo v nedeljo 1. marca ob 15. uri v šoli igro rDomen." Nastopijo izključno sami kmečki fantje in dekleta. Občinstvo vabimo že sedaj, da se te lepe narodne igre v polnem številu udeleži.
—	V slovo. Iz naše srede odhaja te dni gospa Stanič Poldka, učiteljica v Vidoncih, premeščena je namreč po lastni prošnji k Sv. Marjeti pri Ptuju. Ni nam treba omeniti kakšne vrzeli bodo nastale z njenim odhodom v družabnem in društvenem delovanju. Ni je bilo igre kjer bi ne sodelovala, ni bilo prireditve in telovadbe brez njene aktivoosti. Društva ne izgubijo z njenim odhodom samo dobro čla-aico, ampak tudi izvrstno delavko.— Kakor žalujemo, tako pa se na drugi strani z njo vred radujemo, da se ji je po 7 letih izpolnila davna želja, priti v tak kraj, kjer bo lahko neločljivo s svojim soprogom-učiteljem uživala v sreči in ljubezni novo dobo svojega življenja. Vsi ji kličemo v slovo: »Veliko sreče in zadovoljstva na novem službenem kraju!"
—	Puconcl. Tukajšnja Sokolska četa priredi v nedeljo, dne 16 t. m. ob 16. uri v gostilni Kuhar Janeza veselico v zvezi z veseloigro »Zakonske nadloge". Svira godba Baranja. Pričakujemo in vabimo Sokole in vse prijatelje! — Zdravo!
—	Borejci. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi dne 25. t. m., na pustni torek pri gostilničarju g Bar-bariču Štefanu v Polani burko »Zdravnik v zadregi" z predigro „Cudna kupčija." Vstopnine ni! Dobrovoljni prispevki se hvaležno prejmejo. Začetek ob 7. uri zvečer. Pred in po igri plesna veselica. Kdor se hoče od srca nasmejati in se prijetno zabavati, naj ne pozabi priti v Polano.
—	Selo. Občani tuk. občine so darovali za postavitev evang. cerkve .50.000 Din. Poleg tega so še dali potrebno stavbišče, obljubili les in opeko ter rasnega materiala, ki je potreben pri zidanju. Pripravljeni pa so tudi za brezplačno delo in potrebno vožnjo materiala. Nabiranje prosto-
voljnih darov v ta namen se nadaljuje in to tudi v sosednih krajih. Uverjeni smo, da bodo vsi znali ceniti naše plemenito stremljenje, da se sezida stavba, ki bo Bogu v čast, domovini v korist, a nam v ponos.
— Turnišče. V zadnjem času se je pri nas zelo razpasla navada, da nekateri kar doma točijo vino in ga prodajajo. Tako je zadnjič sam g. župan Litrop z nočnimi stražarji pre-iskal nekaj takih sumljivih mest, z namenom, da enkrat za vselej prepreči takGzeane „pinteie". — Tečaj, ki ga je tvrdka Singer priredila v hiši trgovca g. Kiepca, se je slabo obnesel. Kakor čujemo, bo v kratkem zaklju čen, kajti res ni vredno, da bi tvrdka plačevala za tri obiskovalke, učiteljico.
Med tednom
DOMA
Neki berač iz Jazove je na policiji oddal 1600 Din, ki jih je našel na cesti. Takoj zatem so privedli na policijo nekega kmeta, kateremu so odrezali vrv ko se je hotel obesiti radi izgubljenega denarja, katerega je našel berač.
Bančni ravnatelj Milan Si-mič, ki je vodil Gostilničarsko banko v Beogradu, je bil obsojen na pet let robije.
Devet miljonov ovc je v naši državi, kljub temu pa volno za naše tovarne še uvažamo.
Poljski turisti, ki so lani obiskali našo državo, so pustili pri nas okrog 10 milj. Din.
Glavni dobitek švedske loterije je /.adel jagodinski posestnik Jovanče Micič, ki mu daje pravico do brezplačnega potovanja okoli sveta, z vso prehrano, hotelskimi stroški i. t. d.
Pustne prireditve v Beli Cerkvi, ki se tamkaj prirejajo že kakih 25 let, se bo letos udeležilo kakih 15.000 gostov iz vsega Banata. Organizirani so tudi že posebni vlaki.
Otroško policijo bodo ustanovili v Beogradu, ki bo imela nalogo, da z odločnimi ukrepi zmanjša število otrok, ki beračijo po ulicah. Imela bo veliko opravka, ker je Beograd poplavljen z malimi berači in z otroki, ki tudi v najpoznejših nočnih urah po lokalih prodajajo razno drobnarijo.
Radi stalnih prepirov v hiši, je v hipni razburjenosti, z dvema streloma ustrelil svoja dva sinova Vukotič iz Lužan. Sedaj so ga obsodili na 15 let ječe.
Po dveh letih je bil oproščen v Sarajevu mladi Vejsil Hroma, ki je bil obtožen, da je umoril in oropal poljskega grofa Dedušic-kega. Pri prvi razpravi so ga obsodili na dosmrtno ječo, pri drugi razpravi pa je bil oproščen.
Slovenski rojak Fran Basaj je bil pred dvema letoma v Cle-velandu (Amerika) obsojen radi udeležbe pri nekem roparskem napadu na 25 let ječe. Mož je po nedolžnem prebil dve leti v zaporu, ker se je sedaj njegova
nedolžnost izkazala. Kljub temu, da so našli pravega morilca, pa je moral ostati še dolgo v ječi. Za njegovo usodo so se vsi zanimali in to zanimanje mu je pripomoglo tudi do službe v neki tovarni, ki izdeluje letala.
DRUGOD
70 milijonov dolarjev bodo izdale Združene države Sev. Amerike za okrepitev svojega bojnega letalstva. Vsako leto se bo zgradilo 500 novih vojnih letal.
Rusi so naročili pri raznih angleških tvrdkah vojnega materiala za 30 milijonov funtov. Naročilo je izvršil maršal Tuhačevski.
Roosevelt je izjavil, da upa, da bodo Amerikanci dali iz Nemčije pobeglim Židom novo domačijo.
Silen mraz divja nad večjim delom Zedinjenih držav. V šestnajstih državah je doslej izgubilo že 129 ljudi življenje zavoljo mraza. Mnogo krajev je popolnoma zasneženih in odrezanih od sveta. Na podeželju so morali zapreti nešteto šol.
Najstarejša Arabka, Aziza Bent, ki je bila stara 140 let, je umrla.
V nemškem koncentracijskem taboru v Pappenburgu je izbruhnil upor med ujetniki. Le enemu se je posrečilo, da je zbežal na Holandsko.
SREBRNE KRONE
KUPUJE
PO NAJUGODNEJŠI CENI
KREDITNA BANKA D. D. v Murski Soboti.
GASILSTVO:
Gasilska četa Murska Sobota prireja le dve letni veselici in sicer eno v letnem in eno v zimskem času. Zimska veselica se je vršila 8. febr. 1936 v prostorih restavracije g. Faflika v Murski Soboti. Udeležba je bila nad vsako pričakovanje velika. Cenjeno uradništvo in občinstvo zna pravilno ceniti delovanje gasilstva radi česar tudi z veseljem obiskuje gasilske prireditve — saj ni to ustanova, ki deluje za lastno korist, ampak le za korist splošnosti. Uprava čete si šteje v dolžnost, zahvaliti se vsem udeležencem in prositi tudi v bodoče za naklonjenost.
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo!
Občni zbor Sokolskega društva Murska Sobota.
Naše največje telovadno in kulturno društvo v Prekmurju je prejšnjo nedeljo položilo račun svojega delovanja v pretekli poslovni dobi. Radi gasilske veselice, ki je bila v soboto, je moral biti občni zbor preložen na precej neugoden čas. Kljub temu, pa se je ob napovedani uri nabralo toliko članstva v veliki dvorani, da je bila skoro polna. Z majhno zamudo je otvoril občni zbor starosta društva br. Pertot, ki je po pozdravu Nj.Vel. kralju Petru II., kateremu so se vsi
navzoči odzvali z »Zdravo" klici, prešel na formalno otvoritev veličastnega zbora. Uvodoma je pozdravil navzočega sreskega načelnika g. Lipovšeka, žand. majora g. Narančiča, župana g. Hartnerja, komandanta mesta g. Iva-oiševiča ter župnega delegata g. prof. Degena iz Maribora.
Spomnil se je vseh dobrotnikov društva, v prvi vrsti Vel. občino M. Sobota za stalno podporo, Hranilnice in posojilnice v Mariboru ter g. poslanca Benka, kateremu se predvsem izreka zahvala za brezplačno objavo številni člankov v Murski Krajini.
Med letom je usoda iztrgala iz vrst članstva starega borca Sokola br. Lukašeka, čigar spomin so navzoči počastili z trikratnim »Slava*. V svojem govoru pa se je starosta društva spominjal tudi vseh onih članov, ki so med letom odšii iz M. Sobote in sicer: Bolka, dr. Strmšek, Zbrizaj in Toš. Za njih delo v sokolskih vrstah jim je občni zbor izrekel zahvalo. Iz nsdaljnega poročila še posnemamo: Delo v društvu v preteklem letu ni bilo na oni višini kot bi moralo biti in kot smo ga navajeni. Vzroki tiče deloma v sokolskih vrstah samih, deloma tudi izven društva. Vse te ovire pa je v zadnji dobi društvo prema-magalo in je vse svoje delo zopet usmerilo na pravo pot, ki nam da garancijo novega poleta. Kljub temu, da je bila v pretekli poslovni dobi nižja članarina, je v gospodarskem oziru društvo napredovalo. Tako je društvo dokupilo lepo zemljišče na oglu Benkove ulice, tako da se bo sedaj ves telovadni prostor za Sokol-skim domom razširil prav tja do ceste. Društvu bo sedaj dana možnost, da ima po potrebnih preureditvah na prostoru, vse svoje prireditve, predvsem telovadne nastope, na svojem zemljišču. Prav lično se je preuredila tudi dvorana in vsi ti stroški so se krili iz rednih dohodkov društva. S pozivom k novemu delu, k strnitvi sokolskih vrst, je starosta končal svoje poročilo, ki je bilo od navzočih sprejeto z velikim odobravanjem.
Sledilo je poročilo tajnika iz katerega posnemamo:
Društvo je imelo v preteklem letu 1 redni občni zbor, 1 članski sestanek ter 2 svečani seji. Uprava društva je imela 10 rednih ter 4 izredne seje. Poleg rednih sej je imel izvršni odbor še 7 izrednih sej. Tajništvo je sprejelo in odposlalo 664 dopisov. Pri tem ni vštet administrativni posel okrožja, ki zaznamuje tudi nad 200 vložnih številk. Društvo je organiziralo tudi 1 vaditeljski ter 1 prosvetno upravni tečaj namenjana edinicam okrožja.
Poročilo načelnika: V preteklem letu je bilo vpisanih 30 telovadečih članov, 12 članic, 13 deč. obrtnega naraščaje, 26 naraščajnikov, 30 nara-ščajnic, 25 niž. žen. dece, 25 viš. žen. dece, 20 viš. moške dece, ter 34 niž. m. dece. Skupaj 215. Razven ob nedeljah se je vršila vsaki dan telovadba in to po 7 ur dnevno, kar znaša 3 mesece nepretrgane telovadbe. Skupno število vpisanih je znašalo 2495,
bilo je 692 telovadnih ur s skupnim obiskom 13.383 telovadcev. V eni telovadni uri je bilo največ 2406, a najmanj pa 1710 telovadcev. Povprečno 1896. Od 17.—19. marca se je vršil dobro obiskan telovadni tečaj v svrho praktične predelave orodnih ter prostih tekmovalnih vaj. Zastopane so bile vse čete ter se je tečaja udeležilo 31 članov in 5 članic. Zahvala velja za dosežen uspeh !udi župnemu pred-njaku g. Primcu iz Maribora.
Društvo se je s svojimi telovadci udeležilo telovadnih nastopov v Čren-sovcih, Puconcih, Dolnji Lendavi in v Šaiovcih. Pri domačem nastopu je nastopilo: 232 dece, 59 naraščaja, 84 članov in 30 članic. V sprevodu je bilo 30 krojev število prijavljenih pa je znašalo 586. Radi pomanjkanja prednjakov je delo v počitnicah zastalo. Na decemberski akademiji je nastopilo 44 telovadcev v 10 točkah. Načelnik je svoje poročilo zaključil z zahtevo, da morajo vsi člani, izpod 26 leta v sokolsko telovadnico, kakor to predpisujejo pravila.
(Nadaljevanje.)
t
i .-a.-m
Občni zbor športnega kluba Mura Murska Sobota
V	smislu § 14 klubovih pravil, sklicuje upravni odbor kluba za dne 10. marca 1936 redni občni zbor kluba z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v klubovem prostoru gostilne Banfi z začetkom ob 20. (8) uri.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro kasneje na istem mestu ob vsakem številu navzočih.
Event. samostojni predlogi se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom.
Olimpijske igre v Ga-Pa.
V	četrtek, dne 6. t. m. je Hitler svečano otvoril četrte zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirchnu in zastopniki vseh kulturnih držav so položili svečano olimpijsko prisego.
Zimska olimpijsda se je začela s hokejem na ledu, kjer so predtekmo-vanja že končana. Izmed 17 udeležencev se je pleskalo v semiflnale 8 držav: Kanada, Avstrija, Češka, Madjar-ska, Amerika, Nemčija, Angleška, in Švedska. Po pokazani igri je malo verjetno, da bi mogla katera država resno ogražati prestiž Kanade.
Naša država je zastopana le v smuških disciplinah. Vsled tega vlada pri nas za te tekme ogromno zanimanje. Dos'ej je končana alpska kombinacija, zmagal je zasluženo Pfniir (Nemčija), 2 Lantschner (Nm.), 3 Allais (Franc) in šele četrti je slavni Birger Ruud, ki je bil pri spustu najboljši. Naš najboljši tekmovalec Heim je nesrečno zavozil med gledalce in tekmovanja nI mogel nadaljevati. Odlično se je držal Praček, ki je zasedel častno 15 mesto. Čop je končal na 25 mestu, če upoštevamo, da je bilo prijavljenih preko 150 tekmovalcev,
moramo biti z rezultatom naših zastopnikov zadovoljni.
Pri damski alpski kombinaciji je zmsgala Cristi Oranž (Nn-i.), 2 Gras-segger (Nm.), 3 Nslsea (Norveška).
V štsfetnem teku 4x10 km so po ogorčeni borbi zmagali z minimalnim naskokom Finci pred Norvežani in Švedi. Naša štffeta je končala ns de setem mestu, za nami je še 6 držav, med njimi Amerika, Japonski* in dr
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boii.
Izvoz jajc in zaklane perutnine v Anglijo
Po dogovoru z angleško vlado, je dovoljen uvoz jajc in zaklane perutnine v Anglijo, Če pošiljatelj priloži tovornim listom v 4 izvodih potrdilo urada za kontrolo izvoza živine. Prevzemna postaja vpiše v 4 izvode te podatke: številko vagona, težo pošiljke in datum nakladanja. Teža pošiljke ne sme biti v nobenem primeru večja, kakor je pa navedena v potrdilu. En izvod pošlje postaja uradu in pristojni veterinar mora na njem potrditi, da je pred nakladanjem pregledal tovor. Sicer pa veljajo predpisi, ki so izdani za izvoz živine v države, ki so uvoz kontingentirale.
Pobijanje nelojalne konkurence
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo pod II br. 45 984/u cd 21. I. 1936 naslednje pojasnilo:
„Deio pobijanja cen, t. j. prodaje robe ispod cena kostanja, ukoliko bi ovakvo delo bile protivno dobrim, običajima u poslovnom prometu i meglo oštetiti druge takmičare, bez sumnje spada pod propis § 1 zakona o suzbijanju nelojalne utakmlce, kao opšti propis, pod koji se imaju pod vesti sva mogu?a dela nelojalne utak-raice, koia niso predvldjena u §§ 2—15 ovog Zakona. Stoga ne bi bilo opor-tuno za dela pobijanja cena prepisi vati posebnu Uredteu sa zakonsko® snagom i dopunjavati u ovom smislu Zakon o suzbijanju nelojalne konku-rencije, jer u privrednom životu kod nas svi slučajev! ovog dela joi nisu došli do punog iiražaja. Sa izloženog treba ostaviti sudovima i judikaluri, da s obzirom na svojstvenost dela i zahteva privrednog života, primenjuju ovaj opšti propis za šta treba da daju inicljativu od slučaja do slučaja na prvom mestu privredne komore i kor-poracije a u interesu svojih članova."
Po gornjem pojasnilu smatra ministrstvo trgovine in industrije, da predstavlja nelojalna konkurenca s pobijanjem cen t. j. prodaje blaga izpod nabavne cene, v kolikor se vrši proti dobrim običajem v poslovnem prometu in bi mogla škodovati drugim konkurentom, prekršek, ki spada pod določbe zakona o pobijanju nelojalne konkurence.
Prosimo, da vzame p. n. članstvo gornje na znanje ter se v bodoče po istem po]asnilu ravna.
Obseg obrtnih pravic trgovcev s surovimi kožami
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo giede preparirala surovih kož pod II. br 41 335/u od 28 I. 1936 naslednji razpis:
sNa postavljeno pitanje koje sve poslove oko prepariranja sirove kože mogu da obavijaju trgovci sirove kože, ovo Ministarstvo po sasiušanju pri-srednih Komora daje sledeče obja-šnenje:
Trgovac sirovom kcžosi dužsn je u svom vlastitom interesu brinuti se da svoju robu kenserviše, kako bi ju sačuvao od kvarenja i raspadanja.
U smislu propis?. § 141 st. 1 Zakona o radnjam® Imalac trgovgčke radije, koji nerra pravo na obavljanje zanatske rsdnje, može na robi ko ju prodaje preduzimati sitne izmene u cilju, da robu prilagodi potrebaraa kupca.
Na osnovu tog zakenskog ovla?-čenja trgovac sirovom kežom može najpre da na koži otseče rogove, papke i siične sastavne delove, da bi joj tirne dao onsj oblik u kome ona dolazi u promet. Za konzervisanje ove kože može sam vršiti solenje i sušenje sirove kože i skidati meso i ostalo suvišno tkivo, u koliko to može učiaitl prostem rukom, što sve obuti v£Ča običan postupak za konzervi sanje iste, a koji ni malo ne menja vanjski izgled sirove kože.
Svaki daljni postupak oko prepa rinja sirove kože, kao n. pr. skidanje dlake, odstranjivanje mesa i ostaleg suvišnog tkiva sa sirove kože u koliko je za to potreban nož ili bilo koje drugo mehanična pomečao sredstvo, menja njen vsnjski izgled, tako da ona prestaje biti ono, što se u tr-govačkom prometu rszumijega pod sirovom kožorn. Za takav posao po trebna je stanovita vešiina, koju može d« ima samo onaj, koji se tim poslom bavi kao stalnim i ss (nestalnim zanimanjem, i koji kao jedan posao pro ižvodnc prkode netneže spadati u obim rada jedae trgovačke radnje,
Sem toga i interes narodnog gos podarstva traži da se sirovine, koje se proizvode u sklopu tog narodnog gospodarstva preradjuju, sa čim večom mogučorn veštlnom, kako bi donesle čim vtču meguču korist. Jamstvo pak zato mogu pružiti satno oni, koji za to imsju potrebnu stručnu spremu.
Gornje do znanja in ravnanja vse mu članstvu.
KITOJSTVO
Vinski sejem in razstava
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi tudi letos, kakor že več let običajni vinski sejem in razstavo v gostilni g, Zavratnik v Ljutomeru, dne 3. marca 1936.
Ta dan je v Ljutomeru tudi kra-marski in živinski sejem ter se nudi obiskovalcem tega sejma ugodna prilika, da posetijo tudi vinski sejem.
Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne, zaključi se ob 20. uri zvečer.
Ljutomerčan je znanjdaleč po svetu. Na izbiro bo bogata zaloga vzorcev najboljših vin lanskega letnika in starine. Gostilničarji se naj na tem vin-
skem sejmu sami prepričajo o izvrstni kakovosti in zelo ugodnih cenah pristnega vina iz ljutomerske okolice.
Vabijo se vsi vinogradniki okolišev, da razstavijo svojo vino. Prijave sa sprejemajo v pisarni mestne občine, Ljutomer, čl! naravnost na Vinarsko podjužn eo do 27. februarja 1936.
Vso razsta-ljeno *ino se bo en dan prej po strokovnjakih ocenilo. Za najboljša vina so predvidene iuds letos priznanice in nagrade.
Vložena je prošnja za polovično vožnjo po železnici. Rešitev se bo pravočasno objavila v časnikih.
Motor-A,J.S.
nju ugodno na PREKMURSKI
500 cm3 O. H. V. v brezhibnem sta-prodaj. — Več se izve v TISKARNI V M. SOBOTI.
Opr. it. J. 28/34 — 20.
Draibeni oklic
Dne 20. marca 1936 ob 8, uri bo
pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 ponovna dražba nepremičnin: vinograda, njive, travnika.
Zemljiška knj;ga Šalovci, ned, del vi štev. 8 Cenilna vrednost: 1417 Din. Najmanjši ponudek: 708 Din 50. p. Prav ce, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem nareku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v šlrodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalea se opozarja na draž-ben! oklic, ki ie nabit na uradni deski tega sodišča.
SrEstto sodiiče v murski Soboti,
odd IV. 1/2 1936
Opr. št. J 982/35-6.
Draibeni oklic
Dne 17. marca 1936 ob 10 uri bo pri podpisanem sodiču v sobi štev. 18, dražba nepremičnin: hiše, gozda, travnikov, zemljiška knj'gs: Poznanovci 1/7 vi, štev. 26. in 37.
Cer.ilua vreducst: 3511 Din. 78 p.
Vrednost pritiklin: 90 Din, 80 d.
Najmanjši ponude*: 2341 Din. 18 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišfu najpozneje pr dražbeneni naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se j h ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snsbo sodišče v Morski Soboti,
odd. IV. 1/2. 1936
Opr. št. J. 1198/35 — 10,
Draibeni oklic
Dne 13. marca 1936 ob 8. url bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: gozda, zemljiška knjiga: Mačkovci vi. Štev. 121. Cenilca vrednost: 4513 Din, Najmanjši ponadek: 3009 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale draž-be, je oglasiti sodišču najpozneje pr dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo ve? uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri, V ostalem se opozarja na draž" beni oklic, ki je nabit na uradni de ski tega sodišča.
Snsbo lodiiis v lonbi Soli odd. IV. 14/1.1936.