luluja iu Qsko Cuopoauv ^vdjetje 5k»»cmii poro(eT*let — Uirektvr Rudi jaobaba — Glavni ln od^ororni a redniki SergoJ Voiajak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva olica I is 1 telefon 23-322 do 23-026 — Uprava: Ljubltsiia, Tomšičeva ulica št. i/lt, telefon 23-522 do 23-326 — Oglasni oddolelc: Ljnbljana, Titova ee«ta I, telefon 21-896, ta Ihibljansk* naročnike 20*463. *a ennanjf 21-832 — Poštni predal It. 29 — Žiro račun ori Komunalni banki Lpibliana 600-704-1-367 - Vte«eČD* naročnina 230 dir
Predsednik Tito na Balljn
delovanje za okrepitev miru na svetu in za krepitev načel neodvisnosti. enakopravnosti ln nevmešavanja v notranje zadeve v odnošajih med državami.
Obe strani sta mnenja, da današnji položal na svetu kljub delovanju pozitivnih faktorjev nudi razloge za zaskrbljenost. Nadaljevanje politike hladne vojne, zaostrovanje odnošajev med obema blokoma držav, nadaljevanje tekmovanja v nuklearni, termonuklearnl in drugačni oborožitvi, poskusi vmešavanja od zunaj v notranje zadeve drugih držav, pod kakršnim koli izgovorom, og-rožado mir na svetu ln večajo nevarnost vojne, ki bi v današnjih pogojih neizbežno povzročila svetovno katastrofo.
Obe strani sta mnenja, da je zlasti nevarna manifestacija teh koncepcij in metod v mednarodnih odnošajih prizadevanje kolonialnih držav, da bi s silo orožja in drugimi sredstvi ohranile mnoge države v kolonialnem in podrejenem položaju, kakor tudi stalni poskusi, da bi preprečili in zadržali normalen razvoj nedavno osvobojenih ozemelj. Kot eden od primerov za te negativne poskuse lahko služi tudi nadaljevanje kolonialne oblasti nad zahodnim Irijanom. Obe strani sta mnenja, da je likvidacija kolonializma v vseh oblikah ena izmed osnovnih potreb sodobnega sveta, začetek tega procesa pa je ena od najnaprednejših pridobitev. Zato se obe državi odločno zavzemata za uresničitev suverenih vra-vic vsakega ljudstva do nacionalne svobode In neodvisnosti tn do enakopravnega sodelovanja v mednarodnem življenju Nerešeni mednarodni problemi, ki so nastali kot posledica politike velesil med drugo svetovno vojno in po njej, otežko-čajo odnošaje med državami, zaostrujejo obstoječa nasprotja na svetu in ustvarjajo r.ova. Med takšnimi problem; je tudi razdelitev posameznih narodov in držav, kot je to primer z Nemčijo, Vietnamom ln. Korejo.
V zvezj s tem sta obe strani proučili tudi sedanji položaj ckrog Berlina. Obe strani izražata iskreno upanje, da bi novi razvoj berlinskega problema mogel pomeniti uvod v postopno reševanje nemškega vprašanja s pomočjo pogajanj.
Glede predstavništva ljudske republike Kitajske v OZN oba šefa držav ponovno potrjujeta stališče, ki ga je vsebovala skupna izjava. objavljena v Beogradu septembra leta 1956.
Posebno pozornost so posvetili , problemom razorožitve in prepovedi uporabe nuklearnih in termonuklearnih orožij, v prvi vrsti pa poskusov - temi sredstvi množičnega uničevanja. Obe Stranj pozdravljata začetne korake, ki so bili narejeni prejšnje leto v Organizaciji združenj'' narodov in na konferenci strokovnjakov v Ženevi.
V neenakomernem gospodarskem razvoju sveta in v poglabljanju prepada med gospodarsko razvitimi in gospodarsko manj razvitimi državami — ki tvorijo največji del sveta, tako po prebivalstvu, kot po ozemlju — vidita obe strani enega izmed osnovnih elementov splošne nestabilnosti na svetu. Zato bosta obe državi tudi v bodoče vlagali vse napore za uresničitev najširše mednarodne, gospodarske in tehnične pomoči nerazvitim državam, brez političnih pogojev, preko Združenih narodov in v dvostranskih oblikah.
Obe strani sta potrdili svojo soglasnost s tem, da bosta tudi odslej kar najbolj podpirali Organizacijo združenih narodov in se zavzemali za to, da bi bili vsi nar.odi zastopan; v tej organizaciji, kar bi bistveno okrepilo to telo mednarodne varnosti in miru.
Obe strani sta mnenja, da vzporedno z negativnimi težnjami v mednarodnih odnoša-i jih ogromna večina ljudi na svetu teži k razvijanju mednarodnega sodelovanja, reševanju obstoječih problemov izključno s pogajanji in sporazumi ter k zagotovitvi trajnega miru kot nujnega pogoja za nadaljnji napredek in obstoj sveta. Dosedanje izkušnje so pokazale nujnost, uspešnost in realnost takšne politike in so trden te-,	melj za uresničitev aktivne,
l	mirobljubne koeksistence, za
!	katero se obe državi dosledno
j	zavzemata.
Predsednika Tito in Sukamo sta danes popoldne nadaljevala politične razgovore o. skupnih problemih obeh držav. Razgovori so se začeli pred tremi dnevi v Bogorju na zahodni Javi. Danes so bili ti razgovori zaključeni in je- bilo izdano naslednje skupno sporočilo:
Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito je bil na državnem obisku v Indoneziji od 23. decembra 1958 do' -1. januarja 1959, s čimer je vrnil obisk,
ki ga je predsednik republike Indonezije Sukarno napravil Jugoslaviji v mesecu septembru 1956.
Med obiskom v Indoneziji je bil predsednik Tito s soprogo in člani uradnega spremstva v glavnem v Džakarti, obiskal pa je tudi mesto Bogor, Bandung in druge kraje na Javi in Baliju, ter ob tej priložnosti prišel v neposredni stik s širokim
rkogom voditeljev Indonezije, predstavnikov političnega, kulturnega, znanstvenega ln javnega življenja, kakor tudi s
Predsednik Tito s soprogo Jovanko in predsednikom Indonezije Sukarnom, ter člani svojega spremstva na sprejemu v palači »Istana Merdeka« v Džakarti.
Uvala za pozornost
Odkritje spamenika Jaši Prodanoviču
ksander Rankovič, ki je poudaril, da je poteklo deset let od
smrti Jaše Prodanoviča, podpredsednika vlade FLRJ, enega izmed najpomembnejših zastopnikov erb. intelektualcev stare generacije, resničnega demokrata ih velikega humanista, čigar lik je ostal čist in svetel do konca življenja.
Spomenik je izdelal kipar Sre-ten Stojanovič.
Beograd, 30. dec. Popoldne so na Kalemegdan.u odkrili spomenik uglednemu jugoslovanskemu javnemu in političnemu delavcu Jaši Prodanoviču.
Odkritju spomenika so prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsedniki zveznega iz vrš n egi. sveta Aleksander Rankovič, Rodoljub Colakovič. Mijalko Todorovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veseli-
nov, podpredsednik Zvezne
ljudske skupščine Vladimir Simič, predsednik zveznega zbora zvezne ljudske skupščine dr. Mladen Ivekovič, člani zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, Avdo Hrano, Krsto Popivoda, dr. Marijan Brecelj, Slavko Komar in Krste Crvenkovski, sekretar zvezne ljudske skupščine Mitar Bakič in drugi predstavniki ljudske oblasti kakor tudi veliko število državljanov.
O življenju in delu Jaše Pro danoviča sta govorila podpredsednik zvezne- ljudske skupščine Vladimr Simič in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Ale-
Brzojavka predsedniku Titu
Beograd, 30. dec. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je od predsednika Združene arabske republike Gam .a Abdela Naserja sprejel brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitko ob Dnevu zmage.
Ali bodo nkrepl zadostovali
O® NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA__________________________
takšen. Plnay je priznal na tiskovni konferenci, da je treba računati na določeno recesijo. Kupovanje tujih proizvodov je zaradi devalvacije franka dražje, prodaja lastnih proizvodov pa je cenejša. To seveda ne more ostati brez posledic. Poleg tega ne bodo mogle ostati sedanje cene francoskega blaga iste, celo če ne bi upoštevali uki-nitfv subvencij, novih davkov in povečanje minimalnih plač, saj je treba poleg vsega tega računati še na podražitev surovin, zlasti 'pa tistih, ki jih uvažajo. Vse to bo moralo vplivati na proizvodne stroške.
Pristojni krogi računajo, da se bodo življenjski stroški dvignili najmanj za enajst do dvanajst odstotkov, toda po doslej znanih podatkih bi bilo prej upravičeno trditi, da bo odstotek večji in bo znašal petnajst, če ne celo dvajset odstotkov. V primerjavi s temi napovedmi je štiriodstotno povečanje plač skoraj smešno, da ne govorimo o vseh tistih uslužbencih in delavcih, ki ne bodo dobili niti tega.
Nima smisla naštevati podrobno predmete, ki se bodo podražili, saj so redki tisti, ki se ne bodo. Podražilo se bo vse od najosnovnejših prehrambenih predmetov do električnega toka, plina, bencina, transporta, pošte, telefona, tekstila. Poleg tega bodo ukinili vračanje stroškov za zdravnike in za zdravila, ki ne presegajo 3000 frankov, kar pomeni, da bodo morali stroške za najbolj pogoste bolezni nositi zavarovanci sami. Plačana zdravljenja v Toplicah so ukinjena. Podpora bivšim borcem, ki Imajo kakršne koli druge dohodke, bo zginila z državnega proračuna. Udarec bo hud predvsem pri naj el ato*«
situiranih ljudeh, torej tistih, ki živijo od plače. Poslabšal pa se bo položaj tudi pri kmetovalcih. Zaradi teh se je nezadovoljnim sindikatom in socialističnim ministrom pridružila tudi stranka katoliških republikancev pod vodstvom državnega ministra Pflimlina. Ce ne
bodo ustregli niti enim niti drugim, se bi prav lahko zgodilo, da bo bodoča francoska vlada sestavljena samo iz sou-stellovcev in neodvisnih. Toda kako naj bi jim pa ugodili?
Na denarno reformo sta za sedaj reagirala le Tunizija in Maroko. Rabat se ukvarja z mislijo, da bi Izstopil iz cone, kolikor ne bi prišlo do kompenzacij, kot se je zgodilo v času Gaillardove devalvacije. Tunizija se vprašuje, od kod naj dobi najmanj dva in pol milijona frankov, ki jih bo zaradi devalvacije zmanjkalo v proračunu. Ostale članice cone franka še ^niso reagirale, vsekakor pa se bo treba sporazumeti z vsako izmed njih posebej.
Nobenega dvoma ni torej, da je pred Francijo zelo hudo leto. Skrbi povečuje še vprašanje, ali bodo "si ti ukrepi zadostovali, zlasti, če ne upoštevamo samo skupnega trga, ampak tudi obveznosti do afriške skupnosti, do izgradnje Alžirije, alžirske vojske in vse ostale obveznosti, kot so Mala Evropa in OEEC Ali bo moral jutrišnji ministrski svet ponovno ukrepati? Se več, ali so Francozi zares pripravljeni na vse te žrtve? Na odgovore ne bo treba dolgo čakati. Občinske volitve marca in volitve senatorjev, ki bodo sledile, bodo v določeni meri dale odgovor o temperaturi v državi.
TU* HreUak
Pariz, 30. dec. (Po telefonu.) »Operacija resnice in strogosti«, je rekel pred sinočnjim general de Gaulle. »Upam, da izgovarjam zadnjikrat besedo primanjkljaj, ko govorim o državnem proračuna, je rekel včeraj popoldne finančni minister Plnay.
mena vseh državljanov.
Tokrat je ukrep zares radikalen in ne moremo mu zanikati določene realnosti. Kurs franka so vzdrževali umetno in na zunanjem trgu se tečaj ni nikdar približal uradnemu tečaju. Devalvacija je bila torej nujna. Počasno uvajanje »težkega franka«, ki bi se po vrednosti približal nemški marki, naj bi peljal k neki uravnovešeni evropski valuti. Dvajsetodstotna osvoboditev uvoza bo nedvomno zadovoljila članice skupnega trga, pa tudi vse članice OEEC, predvsem pa Veliko Britanijo. Tudi v Nemčiji jn Britaniji komentirajo odločitev kot ukrep, usmerjen v odstranitvi razlik med načeli skupnega trga in cone svobodne trgovine. Skupaj z delno konvertibilnostjo franka bodo vsa na zunanjem trgu vse denarne reforme povzročile stabilizacijo francoskega gospodarstva in prvi odmevi že govorijo o tem, da proučujejo nemška državna banka in banke ostalih držav možnosti za dodelitev kreditov, kj bj Franciji pomagali v začetnem obdobju.
Določeno poslabšanje v francoski socialni politiki mora prav gotovo ugajati tistim družabnikom v skupnem trgu, kjer ta politika ni bila tako ugodna ki pa so se ji morali približevati, ker je bilo to načelo eno izmed točk sporazuma o Mali Evropi.
V zunanjem svetu so de Gaul-love in Pinayeve reforme naletele na dokaj pozitivne komentarje.
Toda položaj v Franciji ni
Vse te obljube in vse te Izjave pa ne morejo zmanjšati daljnosežnostj dejstva, da so tudi tokrat resnica in strogost neenakomerno prizadele francoske državljane in da pomeni
zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu tudi povečanje posameznih družinskih primanjkljajev v srednjih in najnižjih kategorijah francoskih državljanov.
Razumljivo je seveda, da ne bi bilo prav zagovarjati mnenja, da bi Francozom morali prihraniti takšne spremembe in reforme. Splošni gospodarski in finančni položaj je zahteval takšen ukrep. Prav tako bi bilo nepravično pozabiti, da so že prejšnje vlade poskušale popraviti položaj, v katerem je bila Francija in ki se je slabšal iz leta v leto. Toda pomanjkanje poguma in pomanjkanje podpore s strani skupščine in drugih vplivnih krogov, jim ni nikoli dovoljevalo, da bi tako radikalno ukrepali. Stalno so se ustavljali na pol poti, ali pa niso rešili niti začetne etape, zarad česar so vsi ti poskusi propadli. Mnogokrat pa so se zadaj za temi neuspehi skrivale tudi popolnoma povprečne stvari kot na primer strah pred nepriljubljenostjo ln podobno.
Ne bi bilo prav če bi pozabili da so že drugi politiki pred de Gaullom opozarjali na to, da je prejšnje poslovanje mnogo bolj škodovalo kot pa koristilo francoskemu gospodarstvu. Kolikokrat so poudarjali v skupščini, da takšna politika ne pelje nikamor, ampak samo nalaga vedno večje žrtve na ra-
Spcrasum med Sovjetsko zvezo in ZDA
Washington, 30. dec. (TASS) V "VVashiingtonu so podpteaM ameriško-soVijetsM sporazum o medsebojna izmenjavi razstavo znanstvenih, tehničnih in kulturnih uspehih v tekočem letu. V sporazumu ata določeni pcrsdvsem dve razstavi, in sicer sovjetska razstava v New Yorku in ameriška razstava v Moskvi V Moskvi bodo Američani lahko svobodno prikaao-v®2i filme, snemane v sistemu »dnerama«, v New Yotrku pa bodo sovjetski razstavi jaJci prikazovali panoramske filme.
Stanj« 30. dec.; Zračne gmote Iznad Atlantika prodirajo Se nadalje v valovih čez zahodno in osrednjo Evropo proti vzhodu ter povzročajo zelo spremenljivo vreme v večjem delu kontinenta. V Sredozemlju ln pri nas se vreme postopno stabilizira-Napoved za sredo:	V Sloveniji
prehodna slabša pooblačltev, v Ostalih krajih pretežno vedro vre-M, Jutranje megle v večjem delu *0(*«re. Temperature »e bodo dvi-