Leto XXXI. Številka 92 L«Unovitelii: občinske konference SZDL Junice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka i« Trtic - Izdaja Časopisno podjetje GIm gpanj _ Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni Andrei Zalar Po več kot osmih tednih sončnega in toplega jesenskega vremena in nekajdnevni megli nas je v nedeljo presenetil sneg. Vremenoslovce sicer ne, saj so ga napovedali že v soboto, pač pa predvsem cestna podjetja, saj smo se včeraj marsikje peljali v službo »na celo«, ves dan pa je brozga silila v čevlje. Kranj, torek, 28. 11. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Socialistična federativna republika Jugoslavija praznuje 35. rojstni dan. Nastala je sredi največje vojne vihre, sredi trpeče Evrope in sveta, sredi morije, kakršne svet pred tem ni doživel. Zbor v sokolskem domu v Jajcu je pomenil zaključek nekega obdobja in začetek novega. Zgodovinsko Jajce je uresničitev stoletja starih in tlečih želja narodov in narodnosti Jugoslavije po sožitju v skupni, socialistični in demokratični državi, trdni in samostojni, sposobni se obdržati v podtalni igri velikih za razdelitev sveta na svoje interese. Jajce je tudi najžlahtnejši sad revolucionarnega vrenja jugoslovanskega proletariata pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Edinole partija je bila sposobna v tistih usodnih vojnih dneh popeljati naše narode v pravični osvobodilni, revolucionarni in socialni boj. S tem je tudi najučinkoviteje razkrinkala vse slabosti in oportunizem jugoslovanskih buržoaznih strank ter igračkanje z narodi in narodnostmi Jugoslavije. Drugo zasedanje Avnoja v Jajcu pomeni tudi začetek novega obdobja v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti. Delegati, ki so se skozi obroče in mimo zased prebijali do Jajca, so enoglasno izrekli odločitev bojujočega se naroda, da se združi v federativni socialistični republiki Jugoslaviji. To je bila smela in edinstvena odločitev sredi okupirane Evrope. Drugo zasedanje Avnoja je tudi sklenilo priključiti Istro, slovensko in hrvatsko Primorje ter nekatere otoke k matici Jugoslaviji. Avnoj v Jajcu je izredno vzpodbudil polet narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Iz druge svetovne vojne smo izšli kot zmagovalci in ogromno smo žrtvovali za to veliko dejanje. Skoraj dva milijona Jugoslovanov je položilo življenja na oltar domovine. Zato je naša svoboda še večja, pomembnejša in edinstvena. Že zgodovinski zbor v Jajcu je vsemu svetu dal vedeti, da je volja narodov in narodnosti Jugoslavije neomajna in da je mlada država odločena ubirati svojo razvojno pot in jo z vsemi sredstvi tudi braniti. Socialistična Jugoslavija, rojena v Jajcu in na bojiščih od Jesenic do Gevgelije, je bila kos vsem pritiskom. Bila je tako močna, daje vzporedno uspela premagati še zaostalost. To je bilo veliko dejanje samoupravnega socializma in politike Komunistične partije oziroma Zveze komunistov ter prepričanja, da mora vsaka država samostojno ubirati pota razvoja in da je vsaka partija odgovorna svojemu narodu. Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija je enotna in trdna. To so pokazali kongresi Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij in to potrjuje znova in znova naše vsakodnevno družbenopolitično ustvarjanje in življenje. Vsakomur smo sposobni povedati svojo usmeritev in priznati tudi pomanjkljivosti, ki smo jih kos sami reševati. To je izredna vrednost sistema socialističnega samoupravljanja, temelječega na novi ustavi, zakonu o združenem delu in drugih družbenih dokumentih. Prav zaradi načelne in dosledne politike ima Jugoslavija pod vodstvom predsednika Tita veliko prijateljev na vseh koncih sveta ter uživa izreden ugled. Zaradi tega je praznik republike in naš praznik še lepši! Naslednja številka bo izšla v torek, 5. decembra GLAS 18 23 ure ,. manila sound štumm s^fantastic shovv grupa Jjjjg jjlJpiHPV PLES predprodaja vstopnic na razstavišču_______________________________ ^T^P^odaja rabljene smučarske opreme \isako sobota in nedeljo od 9- IZ" na razstavišču NAROČNIK 25 let Gorenja S prireditvijo v Rdeči dvorani Velenja so pod pokroviteljstvom člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Edvarda Kardelja ter ob navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitične skupnosti v soboto končali praznovanje v počastitev 25-letnice obstoja Gorenja. Ob tej priložnosti je Stane Dolanc izročil prizadevnemu kolektivu visoko odlikovanje — red dela z rdečo zastavo, s katerim je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval Gorenje za zasluge pri razvoju gospodarske dejavnosti, za dobre ekonomske rezultate in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Čestitke^ ob dnevu republike Predsednik republike Josip Broz-Tito dobiva ob dnevu republike številne čestitke iz domovine in tujine z najboljšimi željami za naš nadaljnji uspešen razvoj in njegovo osebno srečo. Čestitke so poslali že vsi predsedniki republik in pokrajin ter predsedniki družbenopolitičnih organizacij ter številni delovni kolektivi. Kilovati iz Formina S pričetkom obratovanja nove hidroelektrarne Formin je sklenjena dravska veriga pretočnih elektrarn od Dravograda do Ormoža, ki je hkrati vpeta v jugoslovansko elektroenergetsko verigo. S pričetkom obratovanja HE Formin smo bogatejši za novih 112 MW, ki bodo letno dajali 580 milijonov kilovat-nih ur energije, predvsem takrat, ko bo dnevna poraba največja. Dvajset let pomurskega radia Kolektiv soboškega zavoda za časopisno in radijsko dejavnost obhaja na prelomu leta kar dve pomembni obletnici: pred tremi desetletji je začel izhajati pokrajinski tednik Vestnik, ob dnevu republike, pred dvajsetimi pa so prebivalci Pomurja poslušali prvo radijsko oddajo iz svojega pokrajinskega središča. Delo rudarjem V Idriji so v soboto slovesno odprli novo proizvodno dvorano tovarne kolekto-rjev. S tem ima Idrija novih 73 delovnih mest, kar je pomemben korak pri zagotavljanju socialne varnosti rudarjev, ki so bili prej zaposleni v rudniku živega srebra. Ribiči skrbe za okolje Ribištvo danes ni več le namakanje trnkov, ampak je zelo pomembno za varstvo voda, njihovo čistost in ohra-njenje življenja v njej. To je misel, ki so jo poudarili na sobotni slavnostni seji ribi ške zveze Slovenije in proslave v počastitev 90-letnice ribi štva na Slovenskem, 25-letnice ribiške zveze Slovenije in 30-letnice izhajanja samostojnega glasila Ribič. Proslave se je udeležil tudi Stane Dolanc, ki je ribičem v imenu predsednika Tita izročil red zaslug za narod s srebrnim vencem. Zenica za praznik V Zenici so v nedeljo proslavili dvojno delovno zmago — pričakali so prvi vlak, ki je na železniško postajo prispel po drugem tiru mladin ske proge Samac — Sarajevo. Preda!' 80 namenu že zgrajeni de, proge Doboj—Zenica. V zei,'ški železarni pa so prižgali četrto visoko peč, največji objekt te vrste v Jugoslaviji, Merjenje, ne ocenjevanje Uresničevanje zakona o združenem delu je proces, ki ga je potrebno stalno dopolnjevati, zato nobena analiza o sprejetih in nesprejetih samoupravnih aktih ne more dati točne slike, koliko so načela in določila zakona zaživela v praksi, so poudarili na razširjeni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Skofji Loki, ko so razpravljali o uresničevanju tega pomembnega dokumenta. Kljub temu pa so sprejeti akti osnova za njegovo uresničevanje in zato je potrebno skrbeti, da jih bodo v vseh TOZD sprejeli. JESENICE Sicer pa je bilo vse letošnje leto bogato po dejavnosti v zvezi s samoupravno organiziranostjo in sprejemanjem ustreznih internih aktov. Tako je z letošnjim letom prešla na novo samoupravno organiziranost Gorenjska predilnica, ki je ustanovila več temeljnih organizacij. V Alplesu so ustanovili dve novi TOZD, prav tako v ABC in sicer trgovino na drobno in trgovino na debelo. Delavci Odeje iz Škofje Loke so sklenili, da se odcepijo od Mebla Nova Gorica in se organizirajo kot enovita delovna organizacija. Svoj sklep so utemeljili s tem, da morajo preveč prispevati za skupne službe, od katerih nič ne dobijo in niso se strinjali z neomejeno solidarnostjo med TOZD, ker so morali ves svoj ostanek dohodka prispevati za pokrivanje izgube TOZD Iverice. Podjetji Obrtnik in Slikople-skarstvo sta se letos začeli pogovarjati o združitvi, vendar so se delavci na referendumu odločili drugače, zato so se že dogovorili o drugačnih oblikah sodelovanja in predvsem o skupnem nastopu pri ponudbi storitev. Termika, ki sedaj posluje kot enovita OZD, bo morala začeti razmišljati o ustanovitvi dveh TOZD v Poljanah in Bodovljah, prav tako tudi v žirovski Poliks. O novih temeljnih organizacijah bosta morali razmišljati tudi Iskra Reteče in Železniki, ki sta preveliki TOZD in imata vsaka več dejavnosti. S problemom samoupravne organizira nosti naj bi se spoprijeli v okviru celotne Iskre. Tudi obe kmetijski zadrugi morata ustrezno organizirati organizacijo kmetov kooperantov in urediti dohodkovne odnose z njimi. Ob pregledu samoupravnih aktov delovnih organizacij sta družbeni pravobranilec in občinski svet sindikatov ugotovila, da veliko delovnih organizacij še nim« plana o temeljih plana razvoja, da imajo marsikje le samoupravni akt o delitvi osebnih dohodkov, ne pa tudi sporazuma o ugotavljanju celotnega prihodka. Ponekod imajo le samoupravni sporazum o delitvi dohodka za osebne dohodka in skupno porabo le na nivoju delovne organizacije, medtem ko ga TOZD nimajo. Značilno je tudi to,- da so večino samoupravnih sporazumov v TOZD sprejeli v skrajnem roku in so kršili zakon pri organiziranju javne razprave in, da so se delavci marsikje odločali pod grožnjo zajamčenih osebnih dohodkov. Tudi pri pregledovanju sporazumov, ki naj bi zagotavljali delitev po delu, je padla ocena, da še vedno prevladuje ocenjevanje nad merjenjem dela, zato bodo delitvi po delu morali sindikati v prihodnje nameniti posebno skrb. Uresničevanje zakona pa bodo spremljali skupaj s komisijo, ki je v ta namen imenovana pri občinski skupščini in komisijo za politični sistem pri OK ZKS in družbenim pravobranilcem samoupravljanja. L. Bogataj Podružbljanje T V programov Tržič - V ponedeljek in torek sta bili v Bistrici in v Tržiču javni razpravi o predlogu programov radia in televizije za leto 1979. Četudi razpravi nista bili pretirano množični, so delavci in občani na njih odkrito in kritično spregovorili o programih RTV. Še posebej so poudarili, da ne gre le za sredstvo obveščanja in zabave, pač pa za odgovorno delo politične, vzgojne, izobraževalne in kulturne narave. Zato so Tržičani kot prednostno nalogo postavili odpravo belih in sivih lis; krajani v Podlju-belju. Lešah in drugih odročnejših krajih slabo sprejemajo tako radijski kot televizijski program in ob predvideni podražitvi naročnine si še posebej želijo, da bi za vložen denar Domicil 5. bataljonu KRANJ - Sinoči je bila v dvorani kina Center v Kranju osrednja občinska proslava v počastitev dneva republike in 35. obletnice II. zasedanja ANVOJ v Jajcu. Na svečanosti so podelili državna odlikovanja, posebno slovesna pa je bila podelitev domicila 5. bataljonu II. brigade Vojske državne varnosti. Sklep o podelitvi domicila je sprejela kranjska občinska skupščina. Kulturni program so pripravili člani Kulturnoumetniške-ga društva Sava iz Kranja. -ik dobili tudi kvaliteten program. Občani so na razpravah poudarili, da je potrebno stalno spremljanje vsebine oddaj in se zavzeli za to, da v prihodnjem letu občinska konferenca SZDL pripravi še več podobnih razprav, morda tudi problemsko zasnovanih ob posamezni tematiki. V obeh razpravah so delavci Radia Tržič občane seznanili tudi s težavami v odnosu med RTV Ljubljana in lokalnimi radijskimi postajami. Že tako skromnemu delovanju postaj, se obetajo še večje časovne omejitve'* in dodatne delovne zadolžitve, kar pa ni v interesu občanov. 'Priljubljenost lokalnega radijskega programa je nedvoumna in to izpričuje tudi enoglasna podpora stališčem programskega sveta vseh lokalnih radijskih postaj o predlaganih novostih. V Bistrici in v Tržiču so razpravljavci kritično ocenili tudi vključenost občine kot celote v radijski in televizijski medij ter se zavzeli za kvalitetnejše delo dopisništev. Z vsemi pripombami, ki so jih posredovale posamezne družbenopolitične organizacije in občani na obeh razpravah, bo občinska konferenca SZDL Tržič seznanila republiško konferenco SZDL kot soustvanovi-telja slovenske HTV. -mv Danes, 28. novembra, se bo ob 9. uri sestal izvršni svet Skupščine občine Jesenice. Člani bodo med drugim razpravljali o analizi, ki obravnava turistično poslovanje v jeseniški občini, in analizi v zvezi z gospodarskim gibanjem v devetih mesecih letošnjega leta. Obravnavali bodo tudi smernice in ukrepe a izvajanje družbenega plana razvoja občine Jesenice v 1979. letu ter premoženjsko pravne zadeve (S) KRANJ Zbori kranjske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju med drugim razpravljali o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu in o osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana kranjske občine v prihodnjem letu. Le-ta je sedaj v javni razpravi, ki bo trajala do 15. decembra. Delegati so menili, da je osnutek resolucije izredno skrbno pripravljen, te dosedanja javna razprava je prispevala številne pripombe, do 15. decembra pa jih bo zanesljivo še več. O osnutku resolucije so med drugim že razpravljali na seji komiteja občinske konference ZKS Kranj. -jk Pobuda iz Čirč Krajevna skupnost Huje. Planina. Cirče je prevelika. Združuje 85(K) prebivalcev in je zato nujno prostorsko preoblikovanje. Temu primerna pa bo morala biti tudi organiziranost. Krajani Cirč so že dali pobudo za oblikovanje nove in samostojne krajevne skupnosti. O tem je bilo pogosto govora na zborih krajanov, ki menijo, da bi z ustanovitvijo svoje krajevne skupnosti lažje uresničevali potrebe. Cirče so zaokrožena celota in imajo povsem svoje značilnosti, ki se razlikujejo od značilnosti Cirč. O pobudi za" oblikovanje nove Temeljni kamen za novo tovarno V počastitev dneva republike bodo danes. 28. novembra, ob 13. uri položili temeljni kamen za novo tovarno Etikete v Zireh. Računajo, da bodo nove proizvodne prostore predali namenu ob krajevnem prazniku 23. oktobra prihodnje leto. L. B. krajevne skupnosti so razpravljala že tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, z idejo pa je soglašala tudi skupščina krajevne skupnosti. Temu problemu je posvetilo p©^ sebno razpravo tudi predsedstvo krajevne konference SZDL. Imenovana je bila posebna komisija za pripravo referenduma o odcepitvi Cirč od krajevne skupnosti Huje Planina. Cirče. Sledil je nov *bor krajanov, ki je že odločil, da bo referendum 10. decembra! Cirče se izredno hitro razvijajo Temu primerno naraščajo tudi problemi in potrebe, ki pa jim bodo sami lažje kos. 2e leta pogreša io šolo, vzgojnovarstveno ustanovo, sodobno in kraju primerno trgovino, družbene prostore in še nekatere objekte splošnega pomena. Na tem območju je prav tako izredno rai-vito tudi kmetijstvo. Na skupščini.« zato terjali, da se je treba Čim pr* lotiti izdelave predloga rar krajevne skupnosti, če se bodo ljudi* na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost. Samostojna krajevna skupnost terjala tudi nove kadre. Zanje se na osnovi sedanjih ocen ni bati*. Treba jih ho le na novo organizirati ir novim kadrom nuditi vsestransko pomoč. J. Perko Obvezujoči program dela Kranj — Občinska konferenca ZSMS Kranj je na tretji seji, ki je bila v četrtek, 23. novembra, obravnavala programe dela in finančni predračun za prihodnje leto. V uvodu je predsednica občinske konference Alenka Markovič posebej poudarila vlogo področnih konferenc, ki jih je treba nadalje krepiti tako, da bodo komisije in centri občinske konference opravljali nalogo teh konferenc. Z aktualnimi programi in učinkovitostjo dela bo tako moč vključiti čim več mladih, po drugi strani pa bo potrebno izdelati tudi primeren sistem izobraževanja mladih. V razpravi so mladi največ pozornosti posvetili pomenu in vlogi mladih v samoupravljanju v srednjih šolah, ki se zdaj uspešno razvija le v okviru posameznih razrednih skupnosti, ne pa tudi v drugih samoupravnih organih. » V nadaljevanju so se razpravljavci dotaknili organiziranja učinkovitega sistema idejnopolitičnega izobraževanja, vloge mladih pri načrtovanju samoupravnega družbenega . plani- ranja ter položaja mladih v kultun Ob tem je bilo rečeno, da je mladih ki delujejo v raznih kulturnih društvih, zelo veliko, vendar nimajo nobenega stika z mladinsko osnovne organizacijo v svojem kraju. M. Erzin Povezanost gorenjske mladine Sodelovanje mladih na Gorenjskem velja za izredno odprto in utečeno tudi v republiškem merilu Zato je na svoji zadnji seji svet uskladil tudi kadrovske predloge i Gorenjske v komisijah, centrtr drugih organih republiške konference ZSMS. Ob tem so se vsi njali, da ho gorenjski delegat \ zvezni konferenci Zveze socialistu"; mladine Jugoslavije Slavko Mežek. predsednik občinske konference ZSMS Jesenice. -mv Slavje borcev za severno mejo TRŽIČ - V novembru 1918. leta se je v Tržiču zbrala skupina prostovoljcev, ki je pod vodstvom Lojzeta Udeta sodelovala v bojih za severno mejo. Tržiški možje in fantje so se dobro leto borili najprej na tej strani sedanje meje, v Podljubelju, kasneje pa tudi v Borovljah. Ob 60. obletnici tega pomembnega dogodka bo občinski odbor borcev za severno mejo pripravil v četrtek, 30. novembra, ob 10. uri pred domom družbenih dejavnosti spominsko slovesnost. Govoril bo predsednik odbora Lojze Ude, v kulturnem programu pa bosta sodelovala pevski zbor tržiških upokojencev in pihalna godba. K. J. Na Šolskem hodniku je nekdo našel kovanec. To je bil povod, daje razredničarka šole Simon Jenko v Kranju lahko z otroci govorila o poštenosti, skratka imeli so imenitno uro moralne vzgoje. Niti v sanjah pa verjetno ni nihče pomislil, da se bo dalo že drugi dan preverjati, kako je seme padlo na plodna tla. DROBIŽ ZA POŠTENOST V telefonski govorilnici je na polički nekdo pozabil torbico in v njej kar nekaj več kot dva milijona starih din. Ni kaj, vsota je velika in taka izguba nas kar pošteno udari po žepu. Izgubljeni milijoni bi bili kar prevelik davek na pozablji-vost in naglico. Pa pride prav v to telefonsko govorilnico dekletce iz razreda, kjer so imeli preji-nii dan tako imeniten pogovor o poštenosti. Za čudenje skoraj ni bilo časa; kc Padali na dan debeli bankovci, jo je dekletce ubralo naravnost proti Upravi javne varnosti, od tam pa sojo napotili na postajo milice. F™y"m*'uP<>J? lastnici zajetne denarnice zastal dih, hoje opazi-la da je v telefonski govorilnici pozabila denar. Tom L seveda ni bilo več,pačpasosemimoi-An?i Hoomnili da sta dve deklici hiteli proti a^tobu^nT^ioji aH morda tudi postaji mifi^ Srečno »<> *e ujeli prav pred vrati kranjske srečno « kjer je lastnica dobila nazaj svoj Tnar V navali K^fgftL ««* ,... »n ~n.,ih din - za bonbone. Dekletce je podarila ^"^JZoOno. do je mvnalo taki. "koT.oJo uciU.mHiintola. da je poUeno.t Upa kot 8°J°"C". hi krasila nas vse. Z najdenmo -^Th'od^kovo'S najdene vsote, kotji po za-desetih v«*™1*'" denarju pripada, morda tudi ne kanu o nevdenem fen^HP Z*dovoV bi bilo « Vlteza^esn\zredins^kogapov^ b°,nbfZ\Tnh takšni vzgoji rastejo v odrasle. Ko-mladih, ki ob'ar™eeZ0, če seje srečni lastnici nec koncev 2 drobižem: poštenost zatresla ^re2meri?i2 denarjem. Samo - pri Pozo^ il°Vek enake sreče. Torek, 28. novembra W7S 30 let uspehov pri obnovi nadih gozdov .3..straiiGLAS Semesadike iz Mengša se vse bolj učinkovito vključujejo v gozdarstvo — Družbeno pomembno delo pri ohranjevanju naših gozdov 1 Na slovesnosti je o razvoju in pomenu proizvodne organizacije Seme-tadike iz Mengša spregovoril direktor ing. Matko Lipovšek. — v. M. Bogata ponudba tržiSkega gospodarstva Danes popoldne bodo slovesno odprli poslovni in trgovski center Deteljica v Bistrici TRŽIČ — Pobuda za zgraditev »odobnega trgovskega centra v Tržiču se ie pravzaprav porodila ki Tržiču se je pravzapra1 T tovarni obutve Peko, ki je "kala primeren prostor za last-80 prodajalno. Pekovo idejo so ■j*vdušeno podprle tudi nekatere ^ttge organizacije združenega **** v tržiški občini in tako je ^•taj projekt za izgradnjo ponovnega in trgovskega centra s denar P° «» prispevali ABC Ijanje zemljišč so za m„s 7*,"' u Pn8P*vka za komunalno oprem prispevkom zbrali i780%2 "°'°00 dinaH^ občani pa so s sanZ ™ l. 760.000 dinarjev. (Ib) - Foto: J. Zaplotnik Naš gost Zdrav ko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko ,Kranj — Zdravko Krvina, sekretar Medobčinskega sveta Zveze komunistov za "Gorenjsko, se je ljubeznivo odzval našemu vabilu, da nas obišče in da se pogovorimo o aktualnih družbenoekonomskih problemih Gorenjske, predvsem pa o vlogi Zveze komunistov po kongresih. Zdravko Krvina je spregovoril o vlogi lokalnega tiska in informiranja, o novi vlogi Zveze komunistov, o programu medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko v naslednjem letu, o gospodarskih in samoupravnih odnosih, o svobodni menjavi dela ter o pomembnih problemih in nalogah gorenjskega združenega dela v prihodnje. • Po obeh kongresih Zveze komunistov si člani Zveze komunistov marsikje že prizadevajo, da bi dosledno uresničevali sklepe in na osnovi akcijskih programov razreševali vse tiste probleme, ki nastajajo v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in drugih skupnostih. Odločno je treba prenehati s prakso, je med drugim dejal Zdravko Krvina, da se aktivnost začne in tudi neha s sestankom, na katerem se razpravlja in tudi sprejme nekaj sklepov, ki pa se potem ne uresničujejo. Komunisti se morajo zavedati svojih nalog in predvsem svoje odgovornosti ter z akcijami in plodnim delom dokazati, da so ljudje dejanj in učinkovitosti. Marsikdaj se še vedno prepočasi uveljavljajo nove oblike partijskega dela. neposredna povezava osnovnih organizacij ZK s komitejem in občinsko konferenco, premalo se še odločamo za koristne problemske konference. Naloga vseh komitejev in občinskih konferenc ZK torej je, da razvijejo nove oblike dela, s katerimi se bodo določeni problemi hitreje in bolje reševali. Nezadovoljstva ob uravnilovki Medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko raka v letu 197*» vrsta nalog. Po formalni veljavi zakona o združenem *Mu ho treba napraviti temeljito idejnopolitično oceno ter se povsod in vsestransko truditi, da s«« hod« vse subjektivne sile prizadevale za Vsebinsko |W*e-obrazbo združenega dela. sta uveljavljanje novih samoupravnih odnosov delavcev v združenem delu. 1'n-fl dvema letoma smo imeli na Go-renjskem 1JM» temeljnih organizacij združenega dela. potem se je na novo ustanovilo še več temeljnih organizacij in jih je zdaj okoli ton Podatek je vsekakor razveseljiv, vendar se vsi prav dobro zavedamo, da prav v vseh temeljnih organiza- PROSTORSKO PLANIRANJ K Zdravko Krtino je spregovoril tudi u gorenjskem prostorskem planiranju, ki pretlstaij/a izredna pomembno nalogo in terja vso nosa odgovornost. V preteklem obdobju smo stori/t številne na pake. ki jih je treba zdjaj ugotoviti in popraviti, s tem tla se vključijo v razpravi' s predlogi in priponi borni prtu vsi oheam in delovni ljudje, hi v gitrenjskem prostom iivijo m delajo. Naloga prtu t>" tovo ne ho lahka, tlolgotrajna /e. tako da bi na dolenjskem t pri hodnjem letu sprejeli skupna te meljna izhodišču m se i njimi vključili t slovenski prostor I'po števati pa H' treba mnenja /puli. kajti delovni ljudje in občani so bili vedno pripravljeni, da rani /ejo svop- okolje in tla ravnajo s prostorom in z naravnimi uri kar na/bol) gi»spi n/arno. __._,_J cijah združenega dela nikakor še niso odpravili vseh pomanjkljivosti in resnično poskrbeli za utrjevanje položaja delovnega človeka. Gorenjski komunisti bodo morali oceniti tudi uresničevanje srednjeročnega programa razvoja, ki bo osnova za nadaljnje načrtovanje Na novo srednjeročno obdobje se je treba temeljito in resno pripraviti, ob upoštevanju vseh dosedanjih napak in slabosti ter na osnovi gorenjskega prostorskega planiranja. Zelo pomembna naloga je smotrna in pametna kadrovska politika, kajti na prava delovna mesta naj bi prišli tudi pravi ljudje, na strokovna delovna mesta strokovnjaki; ki jih imamo, čeprav se večkrat sliši, da strokovnih delavcev ni. Imamo jih. le primerno jih je treba zaposliti in vključiti, tudi v družbenopolitično delo. V okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva — pogovoriti se bo treba t tuli o vlogi frontne organizacije — naj bi prišli do veljave prav vsi družbeni interesi, želje in hotenja delovnih ljudi in občanov. Kot ena izmed pomembnih dolžnosti, je poudaril Zdravko Krvina. je pogovor m usmeritev na podredje vzgoje in izobraževanja ter usmerjenega izobraževanja. Problemi se po polževo rešujejo in zato se bomo odločili za družbeni svet. ki naj bi z najširšega zornega kota opredelil dosedanje probleme in jih uskladil z zahtevami združenega dela. Nujni so drugačni pogledi, kot se do zdaj ponekod pojavljajo, če hočemo, da bomo dobili kader, ki ga potrebujemo. Gorenjska ima kvalifikacijsko strukturo, ker bilo mogoče po osnovni štdj zaposliti in zaslužiti, zato je nadvse pomembno šolanje oh V> dohrega nizko s«- je takoj danes delu dobro zavedamo, da bre/ in ustreznega nagrajeva- nja po delu ne bo večje produktivnosti. Marsikje sploh ni nobene razlike med dobrim in slabim delavcem. POBUDE GOSPODARSKE ZBORNICE Za strokovno presojo m :a po moč delovnim m drugim organi zavijam bod,, organizirali p,,d ročno (iospodarsko z bor nivo na (rorenjskehi. tako da bo sposobna dajati pobude združenemu delu. mu sledila in mu strokovno pomaga Iti V zboru tet bodo delali posamezni odbori, ki bodo gtnlht-daistiu kvalitetno pomagali, /borilna se mora do konca je bruarja aktivno vključiti t sretl njeročno planiranje dolenjske, zdaj /hi ž i- deluje v njej odbor za pripravo programa zbornice, za pripravo statuta m za organizacijska ■ katiri >i ska t prosu n ja. Strokovno />omoč združenemu delu /hi bo /tosredotalo tudi te m eljna I. ju bi ju n ska ha n ka. se posebno poreče je v določenih sredinah, kjer imajo delavci enako i/, obrazilo: ni tako redko, ko tehniki, inženirji, kvalificirani delavci dobi vajo enako plačilo za svoje delo. čeprav j«- več kot lasno, da ne morejo biti in tudi niso vsi enako delovno uspešni. Prav \ tem je problem, v uravnilovki, ki povzroča hudo kri in nezadovoljstvo ter seveda manjšo produ k I iv nosi Analize »na pamet« in po željah Medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko namerava v prihodnjem obdobju posvetiti večjo skrb vlogi m delu aktivom komunistov, delavcev-neposrednih proizvajalcev, ki morajo imeti širši in prodorne jši vpliv pri razreševanju posameznih problemov ter pri ulije vanju samouprav nega položaja de lovnega človeka. Odločili so se, da Gorenjski gospodarski in politični trenutek »PRRIE LJUDI Nk PRRJk MEShV « Gost našega uredništva je bil Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko — Z njim smo se pogovarjali o vlogi sredstev javnega obveščanja, o družbenoekonomskem razvoju in problemih Gorenjske v minulem obdobju in na pragu novega srednjeročnega obdobja — Družbeni sveti tekstilne in lesne industrije, gozdarstva, turizma ter mednarodnega sodelovanja in stikov z zamejstvom bodo začeli z akcijo, v kateri bodo skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami obiskali 150 gorenjskih temeljnih organizacij združenega dela in skupaj poiskali odgovore na vprašanja, kako v posameznih temeljnih organizacijah sledijo ustavni preobrazbi, kako resnično sledijo določilom zakona o združenem delu in da obenem spodbudijo aktivnost. Mnenja, da se v nekaterih sredinah dela »bolj na pamet« in da se pišejo le načelne ocene in analize, naj bi potrdili ali ovrgli, skupaj pa prišli do nekaterih ugotovitev, kako pravzaprav delajo in kakšne probleme ter težave imajo v delovnih organizacijah. Gorenjski komunisti bodo preučili tudi področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, sodelovanje z zamejstvom ter seveda sami sproti ocenjevali, kako so svoj akcijski program uresničili. Pomembno nalogo v današnjem družbenoekonomskem razvoju, je dejal Zdravko Krvina, imajo tudi sredstva javnega obveščanja, ki morajo vedno spodbujati delovne ljudi in občane k razmišljanju, jim posredovati konkretne probleme in dileme iz vseh samoupravnih delovnih sredin. Da bi lahko dosegli kvaliteto obveščanja, se bodo morala sistemsko rešiti materialna vprašanja in položaj sredstev javnega obveščanja, obenem pa je treba skrbeti za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje novinarjev. Nasploh !»aj -bi bila aktivnost in delavnost komunistov usmerjena v i ;i zrcMA ;i n t* nalili problemov ki /a vi rajo nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj, v ukrepe za večjo produktivnost, za dosledno nagrajevanj*' po delu. za smiselno in gospoda r-no skupno in splošno porabo Ker se nekateri problemi zares počasi rešujejo in ker so vedno bolj aktualni, se na Gorenjskem snujejo družbeni sveli, ki naj bi strokovno ocenili težave in poskušali najti pravo pot iz zagat. Tako je nujno, da začne delati družbeni svet za tekstilno industrijo, ki naj bi predvidel preusmeritev proizvodnje ter družbeni svet za lesno industrijo in gozdarstvo, kjer se tudi počasi uveljavljajo dohodkovni odnosi. Gorenjsko lesno in gozdno gospodarstvo je sicer združeno v okviru sestavljene organizacije združenega dela GLG, a nastaja še vrsta resnih težav, ker še ni prodrla dohodkovna povezanost in soodvisnost, kar je nujno, še posebno, ker gre za izredno pomembno naravno bogastvo in surovino, ki je ima prav Gorenjska zelo veliko. Turizem očitno zaostaja, razdrobljeno turistično gospodarstvo se izgublja v svojih številnih problemih, turistične poslovne interesne skupnosti pa nikakor ne morejo zaživeti. Gorenjska je naravno lepa in privlačna, prav turističnemu gospodarstvu — seveda povezanem in z enotno ponudbo — se obetajo lepe možnosti in priložnosti, ki pa jih ne izkorišča. Poleg družbenega sveta za turizem naj bi delal še družbeni svet za zamejstvo in sodelovanje s tujino. Vse gorenjske občine so pobratene z drugimi občinami in kraji, a se zdi, da gre večkrat kot ne le za izmenjavo kulturnih skupin in šolskih otrok, vse premalo pa tudi za gospodarsko in drugo sodelovanje. Na Gorenjskem naj bi ocenili možnosti nadaljnjega sodelovanja tudi z drugimi kraji ter se skupno odločili za najbolj smotrne in koristne povezave. Gorenjsko gospodarstvo zapušča veliko strokovnjakov, ki se bodo vrnili le tako, če bo sama Gorenjska bolj aktivna, s pametnimi razvojnimi programi. Prizadevati si je treba, da se zaposlijo na ustreznih delovnih mestih zdomci, ne nazadnje pa je potrebno vse naložbe preučiti tudi skozi programe zaposlovanja novih delavcev. Delavci, ki jih zaposlujemo, morajo imeti vse življenjske pogoje, posebno delavci iz drugih republik, ki marsikje živijo v prav neurejenih stanovanjskih in drugih razmerah. interesi občin. Infrastruktura neša gorenjska avtocesta je v programu s problemi odseka Naklo —Viž mar je samega karavanškega predora ter jeseniške obvoznice, načrtuje n u ranska cesta in povezava s Primorsko ter več drugih pomembnih ce<* nih odsekov. Pozornost zahteva rudnik urana Žirovski vrh in zaščits okolja, uporaba zemeljskega plina, razvoj železniškega transporta in PTT omrežja, širši slovenski blem je sanacija Blejskega pn»-jezers Izgube temeljnih organizacij združenega dela Zdravko Krvina je poudaril, da je treba na vseh področjih krepiti samoupravno prakso in nadaljevati z uveljavljanjem samoupravnih družbenih odnosov, se zavzemati za naložbe v kapitalno-intenzivno proizvodno dejavnost, omejevati zaposlovanje ter združevati sredstva tudi za manj razvita slovenska področja. Da bi omejili prekomerno zaposlovanje, se je treba nasloniti na naravni prirastek, preusmeriti proizvodnjo, kjer je potrebno ter se truditi, da bi se zaposlili zdomci, ki jih ima zdaj Gorenjska v tujini okoli H>00. Vso podporo je treba dati nosilcem gospodarskega razvoja Gorenjske, pomoč povsod tam. kjer jim je lahko koristna. V devetih mesecih letos gorenjsko gospodarstvo beleži izgube, kajti pogoji poslovanja so se marsikje poslabšali, predvsem je dolg in predolg postopek za zagotavljanje deviznih sredstev Postopki so enako dolgotrajni tedaj, če se uvaža le del opreme ali pa vsa Gorenjska je v devetih mesecih letošnjega leta zabeležila za četrtino izgub manj kot lani. a še vodno je Ml temeljnih organizacij s skupno okoli 150 milijoni dinarjev izgub. Največji problem je valjam« Bela. ki ima najvišjo izgubo, problemi pa so nato predvsem v turizmu, ki ga bremenijo velike anuitete. Zato bodo gorenjski komunisti skupaj s sindikati obiskali vse temeljne organizacije, ki imajo izgubo in skupaj z njimi ugotovili, kje so možnosti za učinkovito sanacijo. Prav pereči in aktualni problemi so med drugim, je <'<*.ia' Zdravko Krvina. v agroživilstvu. v gradbeništvu, v infrastrukturnih objektih Gorenjske, v novih naložbah, v elektrogospodarstvu. Trgovina je slabo založena in razdrobljena, vprašanja agroživilstvn in kmetijstva zahtevajo korenite spremembe in sodelovanje z združenim delom. H proizvodnjo. G rad!>eništvo na dolenjskem še vedno ni kos zahtevnejšim gradbenim naložbam, pojavljajo se lokalni Kvalitetno zdravstveno varstvo Vsi komunisti si morajo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva prizadevati, da si uredijo vprašanja izobraževanja, da se posnel znanstveno-raziskovalno delo. ki ga še vedno preveč zanemarjamo, d* se ustvarjajo možnosti za vključitev čimveč predšolskih otrok v predšolsko varstvo, da se izboljša delo upravnih organov, podružablja ljudska obramba in družbena samozaščita, podpira množični šport in kulturna dejavnost in za gotovi občanom kvalitetno zdravstveno varstvo. V zdravstvu je treba uveljaviti dosledno kadrovsit politiko ter urediti še vse tiste teža ve. ki danes onemogočajo delovnemu človeku, da bi čimhitreje d«»bii zdravstveno pomoč. Zdravstven« varstvo naj bo kvalitetno. v nJem čimmanj administracije in stroškov Interesne, skupnosti morajo postat; mesto dogovarjanja, paziti pa moramo, da se v njih ne bi razbohotila nestrokovna birokracija. Tudi v delu upravnih organov je treba povečat učinkovitost ter poskrbeti za ta organizacijo dela. ki bo zagot dobro delo. strokovnost za občane delovne ljudi, da ne bodo v svoje* rednem delovnem času pritiskali na kljuke vrat raznih služb in oddelkov upravnih organov. • Skratka, številni so problemi današnjega ■ gospodarskega in političnega trenutka Gorenjske, težave, ki terjajo odkrito in pošteno besedo komunistov v vseh sredinah in njihovo odločno in brezkompromisno akcijo. Mesto dogovarjanja, sporazumevanja idej in pobud je vedno osnovna organizacija ZK in iz nje vse tiste oblike in metode dela komunistov, ki zagotavljam učinkovitost in konkretno delo, na osnovi in po poti zakona o »d rut en t ni delu ter po kongresnih smerni, cah morajo komunisti vedno iskati poti iz *■<*>, «• bi delavcu v združenem delu ustvarili trdnejši samoupravni po lota in mu vedno in povsod omogočili, da prodre s svojimi mišjimi in Uvirnimi Idejami ter skupa r ostalimi sodelsvci edini soustvarja in utrjuje na* t upravni socialistični sistem. Darinka Sedej smo se v Z Zdravkom Krvinom »»>/W- vsem pa o vlogi in />omenu organizacije 'I- Zaplotnik Zlati znak sindikata za Za vse zaposlene pripravljajo malice in po želji tudi kosila. OB BOGATIH SftDGMIH Takšne jedilnice se ne bi sramovala nobena restavracija. Sprehod po tekstilni tovarni ■*»adno ni prijeten. Ropot tkal-•kil) ali predilnih strojev, prah, T«Kke vlažne dvorane, natrpana ■»ladjica in največkrat ne pre-urejena okolica niso prijetni a obiskovalca, kaj še Je za delavca, ki tam preživi tretjino ali celo T<* dneva. Zato je obisk v kranj-■ki tovarni IBI prijetno presenečenje. Sodobni stroji niso več '•ko glasni, da se ne bi mogli po-fovarjati, nikjer ni prahu in vla-fe, Ua so čista, povsod je vse pospravljeno, poleg tega pa lepe jedilnice, ki se jih ne bi sramovala nobena restavracija v mestu, ste-°* okrašene s slikami Bevca in Piestenjakove, svetla stopnišča i* hodniki, sodobno urejena ambulanta, povsod pa veliko zele-■i« in v dvorani za prireditve ■ed zelenjem celo mali vodometi. 1b še to: najslabše, čeprav ne ^bo, le novega pohištva ni v ■jih, so urejeni pisarniški projuri oziroma vsa upravna stav-Spet drugače, kot smo vajeni, pač mora biti upravna zgrad-* že zaradi gostov in »vtisa« ••*> najlepša. Prav ta samosvo-trma in vera v pravilnost "■■•ritve, ki so si jo zastavili v kinologiji in samoupravni orga-nizh*»»ogti ter specializaciji pro-,Zvodojet je IBI pripeljala v sam yrh najbolj uspešnih delovnih kolektivov ne le v tekstilni indu-*riji, temveč v industriji sploh, znesla jim je tudi družbeno pri-*?*oje, čeprav so bili prav zara-* »vojih odločitev in samo ,aPfavne organiziranosti še nekaj ^ nazaj pogosto predmet ostre tr»tike. Za leto 1977 priznanje ''teine Kranj, letos Francu Orna-*" izredne dosežke in njegov '**bni prispevek pri razvoju **n»tvene tehnologije Krai-l^jevo nagrado in sedaj osnov »i iM.»tMi>lii sindikata ' JE PRIZNkNJE ŠE MEČJE Včeraj popoldne so v klubu delegatov v Ljubljani podelili zlate znake sindikatov Slovenije za leto 1978. Med nagrajenci so tudi osnovna organizacija ZSS IBI iz Kranja ter sindikalni delavci Bogo Frištik in Mirko Zupan z Jesenic, Ivan Jelen iz Kranja in Milka Šmid iz Železnikov. delkov kot so uvozili surovin in so zanje iztržili 6310 dolarjev na zaposlenega. Skladno z uvajanjem sodobne tehnologije se je zmanjšalo število zaposlenih in sicer od 7'M) leta 1971 na 520 leta 1977 ob hkratnem povečanju proizvodnje. Noben delavec ni bil odpuščen, temveč so število zaposlenih zmanjševali izključno z rednim odhajanjem v pokoj, nekateri so se odselili itd. ODLOČANJE V SINDIKALNIH SKUPINAH stotkov. leta 197H pa so tretjo izmeno ukinili. Imajo rešena vsa stanovanjska vprašanja. Imajo kupljenih l.'J4 stanovanj, stanovanjska posojila pa je prejelo 253 delavcev. Skupaj so pomagali do strehe nad glavo 82 odstotkom delavcev. Tudi v prihodnje nameravajo stanovanjska vprašanja reševat i sproti. Leta 197.1 so uredili in opremili lastno splošno in zobozdravstveno -■-■_ J cije udeležilo več kot 50 delavk m delavcev. Toliko, kot so se dogovorili. KULTURA NI LE BESEDA Leta 1955, ko so delavci izdelali plan razvoja delovne organizacije so imeli v tovarni le dva delavca s srednjo izobrazbo. Zato so začeli šj. roko akcijo, vodil jo je sindikat, za za iz- organizaciji ----T — *^no skrb za družbeni standard ^vcev zlati znak sindikata. V razvoju IBI ima pomembno vlogo osnovna organizacija sindikata, ki je bila zelo aktivna že leta 1950, ko so v tovarni sprejeli sklep o samoupravljanju. Že leta 1962 je bil sindikat organiziran po delovnih enotah. Imeli so pet sindikalnih pododborov. Takšen način dela je zagotavljal boljšo informiranost, večje odločanje, tako da so ob sprejetju zakona o združenem delu ugotovili, da so že opravili pionirsko delo na tem področju. Tudi sedanja organiziranost sindikata zagotavlja, da je prisoten povsod v delovni organizaciji. Imajo Bedem sindikalnih skupin, v katerih se delavci pogovorijo o vseh problemih in odločitvah v delovni organizaciji. Zlasti pa so na ta način delavci o vseh zadevah dobro obveščeni. | izdelkov je en sam povezan je tekoči trak.« K*k*na je pravzaprav ta tovarna'.' " H>ecia\\7ATan'A tekstilna tovarna idelavo žakard gradlov in deko ih tkanin za notranjo opremo -»ftovanj. >S 520 zaposlenimi (>o le *izdelala II milijonov metrov tka '"' Tako velika proizvodnja je re-J't*t sodobne tehnologije, ki evskega zbora na Jesenicah sem prevzela vodstvo tega zbora. Z organizacijskim delom je. bilo mnogokrat nemalo težav, včasih pa tudi veliko zadovoljstva. Za nepretrgano delovanje društva je treba vložiti mnogo ur dela. Vse en sam človek ne zmore. Lahko rečem, da sem imela pri vodenju zbora mnogo sodelavcev, ki niti niso bili člani društva. Razumljivo je. da ni nobenega velikega dela brez anonimnih delavcev. In tudi uspehi zbora so rezultat vloženega dela vseh. Ženski pevski zbor / Jesenic je v desetih letih, kolikor sem ga vodila, naštlldiral mnogo pesmi Nastopili smo na tekmovanjih, med drugim \ Mariboru in italijanski Gorici, na radijskih prireditvah tel' vseh po- membnejših proslavah v jeseniški pa radovljiški občini. Prirejali smo tudi celovečerne koncerte v obeh občinah, v Valjevu. Beljaku in drugih krajih na Koroškem ter posneli mnogo narodnih in umetnih pesmi za RTV Ljubljana.« »Kaj vas je vodilo pri sodelovanju v zboru?« »Sodelovanje v društvu prinaša človeku sprostitev. Čeprav gre v resnici za obveznosti, delo pomeni tudi potrjevanje samega sebe. Čut odgovornosti, ki ga človek pridobi v družbenem delovanju, omogoča uspešno prevzemanje odgovornih nalog v vsakdanjem življenju. Vsekakor pa človeka tudi plemeniti. V zbor sem vedno skušala vnašati tovarištvo, strpnost in demokratičnost. To je za uspešno delo še kako potrebno, saj se v društvu zbirajo ljudje različnih poklicev, starosti, značajev in pogleda na svet Različna nagnjanja je treba reševati s tovariškim razumevanjem. Pri tem gre tudi za reševanje vprašanj, ki niso vezana le na delo društva, ampak prav tako na življenje članov društva. Menim, da smo prav v ženskem pevskem zboru Jesenice dosegli tak tovariški in odgovoren odnos do dela. Pričakujem, da bomo na tej poti vztrajali še naprej.« Marija Zupančič-Vičar je prej Čufarjevo plaketo za demetln— uspešno vodenje ženskega peri skega zbora z Jesenic. — Fot*\ J. Zaplotnik »In kaj vam pomeni C ufa; plaketa?« »Vesela sem je. Zame je to «• huda za nadaljnje delo. Če «** kritična, moram reči. da je med turnimi delavci še mnogo takih. <; " zaslužili plaketo, pa je tokrat : > dobili. Zato je takšno priznan le nem spodobuda tudi drugim onj* nizatoijem tako v kulturnih k* strokovnih in športnih društvih » njihovo plodno delovanje v prthf*- nost I.« S. Sa* Novo v kinu KRANJSKA GORA - V počastitev dneva republike so v kranj-skegorskem hotelu Prisank v soboto, 25. novembra, odprti razstavo umetniških del, ki so jih oktobra letos ustvarili udeleženci slikarske kolonije v Podkorenu. Obiskovalci so si lahko ogledali slike Janeza AmbrožiČa, Franca Dolinska, Nike Hafner, Janka Korošca, Franca Kreuzer-ja, Tineta Markeža in Toneta To-mazina. Na sliki: Franc Kreuzer s Koroške Bele med ustvarjanjem v Podkorenu. - B. B. Ka/ bo prihodnji teden novega na platnih kranjskih kinemato gorafovt Libijsko kuvajtski zgo-dovinski spektakl Pod mohame-dovo zastavo, udeleženec letos-njega beograjskega Festa, pttse /iti i« druga polovno l. stoletja. ' ras nastanka Islama na A rab shem polotoku. Prikazani no številni krvavi spopttdi med pripad mhi stare tu nore ure. ki na koti a/ le prevlada. V (timu bomo src ča/i t na na igralca Anthotnja Ouinna in Irene 1'a/ms. Zgodba ameriško panumske/ia filma Kraljevič in berač te znana, dre mi - amenjavti never letno pttdobnih fantov, od katerih je eden kral/eiič. drugi /'" berac kar povzntči vrsto taplttov, V filmu igrajo oincr Recd. Raouel [Velch. Mart Lester. ChmHt Heston in Re.\ Harrmm. imena torej, ki že sama po sebi prit ■ či/o. Ce skače slon čez plot redno prijetna komedija fra • skih nstvarja/cei. Pnp štirih prijateljih srednjih /<•' njihovih izvenzakonskih ljube ženskih dogodivščinah, ca I zvedo na prav zabaven •• tudi i ene Omenimo na kratko še prtu premiersko predstava franc sk* /ftt filma Madame Claude. kt h» t Kranju na rednem sporedi, v prihodnje leta. V filmu homv deli vse tno/joce in nemttgnrr. v: pripoveduje o »pnjatelncC-uglednih mož, ki niso nmmtšm prostitutke, ampak tzobmžt--lepe in zabavne punce. Prizor iz film* Pod Mohamedovo zastave 'I SOZD Mercator Ljubljana iviercator DO ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič Vsem cenjenim strankam in občanom čestitamo :a pni: nik republike. Zahvaljujemo se ca dosedanje zaupanje m se pripon, čamo. a KOVIN JESENICE kovinsko podjetje Jesenice čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK Cenjenim gostom m ostalim čestitamo ^ za praznik republike 4-stezno avtomatsko kegljišče "c ^ 'Z P- ~ I! i > I * * «'2 c X x .* — * • • • i Obrtno podjetje Cerklje Solidno izvajamo gradbena mizarska dela in čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Komunalno podjetje Tržič Dejavnost,: V^""^^' - - m- >' i i/I i t \ 11 narip« kanal«/««'*«' ..,„„. ,„ |,k;..... <•""•' l~.lillH IM'M'k V ločini«* ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske čestititamo vam za dan republike 29.11. .:-.-v ©O©© čestito vsem \ delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, obiskovalcem in kupcem za dan republike 29 november in S /J vezenine si_ c=> . i, ^ "oartnf'',, 29 no A/ GLAS 8. stran (- Torek, 28. novembra 1S78 Osemnajsti Pokal Vitranc Kranjska gora '78 3 ^ \ s?«, POKAL \ VITRANC 1 FIS ^ v. KRANJSKA GORA NAJKVALITETNEJŠI POKAL ZA ZDAJ KRANJSKA GORA — Gornjesavsko dolino čakajo to zimsko sezono 1978/79 tri kvalitetne prireditve na svetovni ravni. Vitranska smučišča bodo 21. in 22. decembra sprejela svetovne mojstre alpskega smučanja v tehničnih disciplinah slalomu in veleslalomu. Karavana belega cirkusa se bo v teh dneh ustavila v Kranjski gori, kjer bo za Val d'Iserom, Madono di'Campiglio tretja dirka te sezone za moški svetovni pokal. Marca bodo ta smučišča gostila najboljša novinarska peresa sveta. Časnikarji se bodo tu borili za svetovne naslove v veleslalomu in smučarskem teku. Planiška velikanka pa bo sredi marca prizorišče petega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Tako bo kvalitetno in živahno kar na treh frontah. ZGODOVINA POKALA VITRANC Kranjskogorci se vneto pripravljajo za izvedbo moškega svetovnega pokala. To bo hkrati najkvalitetnejša tekma doslej, saj bosta na sporedu veleslalom in slalom. Prav zato je organizacijski komite in častno predsedstvo, vodi ga predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, z vso resnostjo pristopil k delu, ki je hkrati tudi porok za dobro organizacijo. In še nekaj. Kranjska gora je še vedno kandidat za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju ter kandidat za zaključek moškega svetovnega pokala. Leta 1950 je bilo tu prvo tekmovanje z mednarodno udeležbo. Bu-kovniški smuk je bil tako oče in predhodnik današnjih tekmovanj za svetovni in evropski pokal na V i t -rancu. Mednarodni krst je bil torej »krivec«, da so K ranjskogorci začeli organizirati vsakoletna tekmovanja in v dosedanjih osemindvajsetih letih sta zaradi pomanjkanja snega odpadli le dve. Ta Bukovniški smuk je po letu 1960 prerasel v mednarodna tekmovanja FIS A in FIS B. Leta 1968 je bil pri mednarodni smučarski organizaciji FIS ustanovljen svetovni pokal in pozneje še evropski pokal. Vitranska smučišča so tako rasla in prerasla s temi tekmovanji, saj so vsako leto dobili izmenično slalom ali veleslalom. Na decembrskem pa bosta tu kar veleslalom in slalom. Poleg tekmovanj v smučarskih poletih v Planici so tekmovanja na Vitrancu ena najstarejših zimsko-športnih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Te pa prirejajo vsako zim- sko sezono. To dokazuje, da je v Kranjski gori in v občini -Jesenice in v širšem slovenskem prostoru veliko izredno sposobnih organizatorjev in smučarskih delavcev. I.e-ti pa že skoraj trideset let vlagajo nemajhno namire za organizacijo takih in podobnih zimskih prireditev. TEKMOVANJA SO OKNO V SVET Taka tekmovanja na evropski in svetovni ravni v zimskošportnih središčih, in to Kranjska gora nedvomno je, niso samemu sebi namen. Poleg udejstvovanja na /ini-skošportneni področju so take prireditve močna popestritev zimske turistične ponudbe kTaja. Hkrati pa afirmira kraj ter celotno slovensko alpsko regijo kot prostor in se vključuje močneje v evropsko-turistično ponudbo. Pred tem je imela Kranjska gora kot letno alpsko klimatsko letovišče v času prvega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici leta 19.14 od takratnih 30.000 prenočitev samo dvanajst odstotkov zimske sezone. Ko je bilo leta 1975 v Planici prvo svetovno prvenstvo v poletih, je imela Kranjska gora že 3(M).(K)<> prenočitev. Od teh jih je bilo štirideset odstotkov v zimski sezoni, letošnja pa že presega pol milijona. Tako je razmerje med letno in zimsko sezono skoraj enako. Ta vzpon prenočitev v zimski sezoni je rezultat zim- V gostinstvu žarišče izgub Radovljiško gospodarstvo je v povprečju doseglo slabše rezultate kot gorenjsko gospodarstvo — Največ izgub ima gostinstvo RADOVLJICA - V devetih mesecih letošnjega leta se je vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 16 odstotkov. Vsa industrija je plan proizvodnje za devet mesecev presegla za odstotek. Plana proizvodnje nista dosegli le kovinska industrija in Elan. Vzroki za to, da nista dosegli plana, so deloma v zmanjšanju naročil in deloma v tem, da gre za izdelke izrazito sezonskega značaja. Do konca leta bosta Veriga in Elan prav gotovo dosegla plan proizvodnje. Ugotavljajo, da je bila prodaja na domačem tržišču ugodna in tudi vključevanje radovljiškega gospodarstva v mednarodno menjavo v devetih mesecih letos je zadovoljivo. Radovljiška industrija je izvozila za 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, vendar je še vedno opazno zaostajanje v produktivnosti dela ter razmeroma prepočasno uveljavljanje sodobne tehnologije in organizacije, kar zmanjšuje že tako skromno konkurenčno sposobnost organizacij združenega dela za nastop na tujih tržiščih. Razveseljivo pa je, da se industrija le počasi preusmerja na porabo domačih surovin, saj narašča industrijska proizvodnja precej hitreje kot uvoz reprodukcijskega materiala. Tudi v devetih mesecih je gospodarstvo v občini ^razdelilo več dohodka kot ga je ustvarilo in nastale so izgube, ki no v primerjavi / enakim lanskim obdobjem še enkrat večje, v primerjavi s prvim polletjem letos pa skoraj enake. Osnovno žarišče izgub predstavlja gostinstvo, ki bo le težko do konca leta spremenilo neugodne poslovne rezultate. Sredstva za razširitev in za izboljšanje materialne osnove dela so v primerjavi z lani porasla za 17 odstotkov, vendar pa ta rast precej zaostaja za rastjo osebnih dohodkov, rezervnega sklada in sklada skupne porabe. Manj sredstev za razširitev materialne osnove dela so dosegli v kmetijstvu, v gozdarstvu, v gradbeništvu in v družbeni obrti. Število zaposlenih se je povečalo za več kot 3 odstotke, kar ni v skladu z resolucijskimi načeli in več kot v zadnjih nekaj letih. Največ so povečali število zaposlenih v lesni, tekstilni, živilski in drugi industriji ter v gradbeništvu, gostinstvu in stanovanj-sko-komunalni dejavnosti. Na Gorenjskem znaša ta odstotek 2,5 odstotka. V zaposlovanju ne beležijo sprememb, ki jih predvideva resolucija o družbenoekonomskem razvoju. Struktura zahtevnosti dela se v gospodarstvu počasi spreminja, kar je med drugim povezano z zaostajanjem modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov ter slabe in pogosto neustrezne organizacije dela. Tako v devetih mesecih v občini ugotavljajo, da se resolu-cijska prizadevanja ne uresničujejo predvsem pri rasti dohodka kot družbenega proizvoda, da so dosežena razmerja na področju zunanjetrgovinske menjave pod planiranimi, podatki pa tudi kažejo nižjo rast produktivnosti dela od realne rasti poprečnih osebnih dohodkov. Planske naloge je doseglo gospodarstvo le na področju povečanja industrijske proizvodnje in rasti osebnih dohodkov. |> Sede j Svetovno znani hang v Kranjski gori bo 21. in 22. derrtsmkf prenovljen sprejel najboljše slalomiste in veleslalomiste na svetu. Ost tekmi bosta šteli za točke moškega svetovnega pokala. - Foto: J. Zaplotnik skošportnih tekmovanj. Le-ta so imela vpliv na turistično propagando kraja. Prirejanje zimskošportnih tekmovanj na svetovni in evropski ravni je zgornjesavski dolini pripomoglo v vseh teh tridesetih letih tudi pri izgradnji prenočitvenih zmogljivosti. Žičnice v Kranjski gori so rentabilne in nimajo izgub. Hoteli imajo eno od najvišjih stopenj zasedenosti v Sloveniji — šestdeset odstotkov — in to kaže. da je zimskošportno središče Kranjska gora zaradi svojih naravnih pogojev in afirmacije optimalno izkoriščala vložena dosedanja sredstva in da je bila izgradnja v vseh obdobjih prepočasna glede na interes. Ta pa je za hivanje in športno udejstvovanje v kraju obstajal. TUDI DELO ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA Organizacijski komite se je zavedal svojega poslanstva. Ni držal križem rok pri razvijanju turističnega gospodarstva. Aktivno se je vključeval zlasti pri izgradnji zimsko-športne infrastrukture in popestrit* ve turistične ponudbe. Z zbiranjem sredstev je prišel tako daleč, da ima obstoječo FIS slalomišče in proge za veleslalom in slalom na pobočju Vit-ranca. Ko na njih ni tekmovanj, lete služijo športni rekreaciji in turističnemu smučanju. Aktivno se je udeleževal pri projektih za izgradnjo smučišč na Vrši- ču in Kurjem vrhu. Svojega naloženega polanstva se organizacijski komite še kako zaveda tudi v najšinesmislu. Vključuje se v organizam sindikalnih in drugih tekmovani \ zadnji sezoni je bil organiziran le četrti Vršiški tek in nudil je vso pomoč pri tekmovanju prostega smučarskega sloga - Hot-dog. ki je SH za svetovni pokal. To pa še ni v* Pripravlja se organizacija prve«* Gornjesavskega tekaškega mara:." na. Ta naj bi bil na progi Kranisk* gora-Tamar v dolžini tridesetih b-lometrov. V veliko pomoč pa je bil ti komite tudi pri izvedbi evropske** mladinskega prvenstva v alpskih c-sciplinah leta 197H in svetovne** ženskega pokala za Zlato lisico Tj je bil v sezoni 1975/76 zaradi m manjkanja snega na Pohorju prr . stavljen na Vitranc. To dokazuje, da organizaei jsk mite Pokal Vitranc še kako d vodi politiko v širokem smislu p* budnika in soorganizatorja pr, gradnji turistične infrastrukture »F popestritev turistične ponudbe. Kranjskogorci imajo pri š*.v: dvajsetih organizacijskih tekmo« njih obilo izkušenj in volje. Tini letošnji svetovni decembrski pokal naj bi njihovo dobro organizaei . enkrat potrdil. Le tako bodo hi uspeli pri kandidaturi za finale s«e tovnega pokala in kandidaturi f pridobitev in izvedbo svetovne«« prvenstva v alpskem smučanju. D. Hume- Zapisana prednost še ne zagotavlja razvoja Jugoslavija posveča razvoju turizma veliko pozornosti in smo zt' dosegli velike uspehe pri turistični ponudbi. Vendar pa z razvojem turistične dejavnosti ne moremo biti povsem zadovoljni. V srednjeročnem planu smo turizem opredelili kot prednostno panogo tako V Jugoslaviji kot v Sloveniji, vendar pa ta plan zelo slabo uresničujemo in ponudba naše države V tujskem prometu nazaduje. Hkrati pa turizem nazaduje kot panoga. Družbeni proizvod gostinstva in turizma se je leta 1977 sicer povečal za 12 odstotkov, vendar pa II Turistični dolgovi Razvoj turizma in gostinstva v Sloveniji v prvih treh letih uresničevanja družbenega plana poteka le delno v skladu s predvidevanji. Udeležba Slovenije in tudi Jugoslavije v svetovnem turističnem prometu že nekaj let zaostaja. V letošnji turistični sezoni je nafte turistično gospodarstvo doseglo dobre poslovne rezultate, saj je bilo število prenočitev od januarja do julija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večje za 9 odstotkov tako pri domačih kot tudi pri tujih nočitvah. Vendar pa bo v prvih treh letih skupaj zaradi zaostajanja inozemskega turizma prvih dveh let turistično gospodarstvo doseglo le okoli 86 odstotkov predvidenih tujih prenočitev, medtem ko bodo načrtovane nočitve domačih turistov večje za okoli 4 odstotke. Ocenjujejo, da se bo devizni priliv povečal za 12 odstotkov več kot lani. Gradnja gostinskih in turističnih zmogljivosti občutno zaostaja za predvidevanji, saj je bil večji del ležiftč zgrajen v prejšnjem planskem obdobju. Vzroki za odstopanje od ciljev in nalog so deloma objektivni in se kažejo v nizki akumulativnosti in visoki zadolženosti turističnega gospodarstva, v premajhni devizni stimulaciji, v slabem sistemu oblikovanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, precej pa je tudi subjektivnih ovir. Se vedno se marsikje kaže neustrezna poslovna organiziranost, neustrezna kvaliteta in struktura strokovnih kadrov, kar je prav gotovo povezano s posebnimi težkimi pogoji v tej dejavnosti in z nizkimi osebnimi dohodki. I) Sedet se je hkrati zmanjšal delež družic nega proizvoda te panoge v družbenem proizvodu gospodarstva. Ugotovljeno je, da ima poleg kmetijstvi in ribištva turizem pri nas naislabš: položaj. Leta 1976 je dosegel za H odstotkov nižji čisti dohodek od poprečnega v gospodarstvu, lani pa s? je nazadovanje povečalo še za odst• tek. Razvoj tega področja ilustr.r* tudi število organizacij združene** dela in število zaposlenih. Čeprav >* število zaposlenih stalno povečaj1, se kvalifikacijska struktura štab* slabša. Na počasen razvoj turizma in p.v stinstva kaže tudi rast turističi* zmogljivosti, ki je vsako leto msšf ša, v Sloveniji pa smo Že več let I* isti višini. Največ turističnih zmof Ijivosti imajo obmorski kraji in sk*f kar tri četrtine, v Sloveniji pa ji* ninski kraji in sicer 35 odstotke* medtem ko je v naši republiki odste-tek zmogljivosti ob obali za nek*1 odstotkov manjši. Podobno sliko dajo tudi podatki0 investicijah. Naložbe v turizma '* gostinstvu so bile namreč leta t& že za tretjino manjše kot leta Posledica tega pa je manjše narašč* nje deviznega priliva, kot bi ga moralo »prinesti« povečevanje šteri« nočitev, tako domačih kot tujih Brstov. Največji porast števila tujih *v stov in nočitev smo zabeležili let* 1973. V letih od 1970 do 1975 se M močno povečalo število domačih ^ stov. kar kaže na hiter portV življenjskega standarda. V prim? javi z rastjo nočitev tujih gostov I Število nočitev domačih gostov pj raslo za 11 odstotkov. V Jugoslaviji je v teh letih devi** priliv naraščal vsako leto mani. j Sloveniji pa je naraščal do leta H* t! Vnedeljo, 19. novembra, je praznoval 90- letnico življenja Janez Pintar iz Zgornjih Bitenj pri Kranju. Janez se je sicer rodil v kmečki družini, v kateri je bilo šest otrok, v Rimskih toplicah na Štajerskem. Ze pred prvo svetovno vojno pa se je preselil v Kranj kjer se je zaposlil na železnici kot premikač. Ker je delal na železnici, se prve svetovne vojne ni neposredno udeležil, pač pa meje leta 1915 poročil. V zakonu se mu je rodilo sedem otrok. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci odpeljali kot železničarja delat v Nemčijo, vendar je vsa njegova družina, še posebno njegov najstarejši sin Ivan, sodelovala z partizani. Po vojni je Mleta 1946 upokojen in si še danes ne more predstavljati, daje mokojen že celih 32 let. In kako mu je uspelo dočakati 90 let? Njegov »recept* je zelo preprost. Treba je le resnično delati in varčevati, in se ne ukvarjati samo s športom, kot to počenja današnja mladina. In Janez je delal vse svoje življenje. Najprej kot ielezničar, poleg službe je še obdeloval zemljo na svoji majhni kmetiii oozneje je vsem svojim otrokom pomagal pri gradnji kil Še sedaj pa postori vse malenkosti okoli hiše. Janez še Mdno benTvaV časopise, revije in knjige (naročen je tudi na Glasi brez očal. V časopisih najraje prebira politične vesti, medtem ko ta šport ne zanima. Da pa rojstne Štajerske ne more pozabiti se kaže v tem, da pije le štajerska vina in poje le ttaierske pesmi. Vsak dan pa najstarejši mož v Bitnjah obvezno pVkadi tudi cigaro. Kljub starosti Janez zelo rad potuje. Ko je Tredkratkim obiskal Bled, je ugotovil, da »eBledm veliko spre-Psumil, h'dekleta so bila v njegovih časih lepša. (- fp) Foto: F. Perdan J OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR Škofja Loka, Frankovo naselje 51 objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge 1. KUHINJSKE POMOČNICE za nedoločen čas s polnim delovnim časom; 2. KUHARICE s polovičnim delovnim rasom in SNAŽILKE s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas za podružnično šolo Retece; 3. SNAŽILKE na centralni šoli za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — za vsa objavljena delovna mesta je določeno poskusno delo. ki bo trajalo dva meseca. Usmene prijave je treba poslati v lf> dneh po objavi delovnih fiest na naslov: Osnovna šola Cvetko Golar Skorja Loka. Fran-Wo naselje 51. k)ira kandidata bo opravljena najpozneje v 10 dneh po Poteku objavljenega roka. Kandidati bodo pismeno obvezni o izbiri. ogoj: KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, C. JLA 2 — z n. sol. o. TOZD Kooperacija Radovljica objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas PRODAJALKE ŽIVILSKE ALI MEŠANE STROKE v Poslovalnici v Radovljici <,|eg splošnih se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: fcV prodajalka živilske ali mešane stroke poskusno del.. J m«., t*. snovanja ni. kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti i-- nhifivc SDlosno kadrovskemu sektorju K ZK v || dneh od objave Splosn ^ranj, v Kranju, C. JLA 2. POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ SREDNJA VAS — V okviru pionirske folklorne skupine v Srednji vasi prizadevno deluje tudi recitatorska skupina, ki se zelo rada predstavi in ob svojem nastopu je vedno prisrčno sprejeta. Med mladimi recitatorji sta zelo prizadevna Katrca Erlah in Janez Mikel. Pionirje vodi Minka Kocjane. — B. B. (54. zapis) V tesni povezavi z Ravbarjevim gradom Krumperkom je kmečka trdnjavica Tabor nad Ihanom. Le pol ure poti skozi gozd je od Krum-perka do cerkvice sv. Kunigunde. ki je bila za turških časov obdana z obzidjem. Cerkvica je pripadala Krum-perškim — očitno je bila tudi zadnje počivališče njenih družinskih članov. Se dandanes sta ohranjena v notranjo cerkveno steno vzidana dva nagrobnika nekdanjih grašča-kov z bližnjega gradu: Janez Ludvik Rasp (umrl 1946. leta) in Jožef Sigis-mund Thurn — Valsassina (umrl 1830. leta). Sicer pa je dostop na Tabor (Nm 377) kaj lahak: po 1 km dolgem kolovozu smo od Ihana do Tabora v pičlih 20 minutah — peš seveda! N RATEČE - Delavci enote Elek-tro iz Žirovnice so pred nedavnim napeljali električni daljnovod za visoko napetost od Rateč do tromeje. Ta vod bo služil za potrebe televizijskega pretvornika na Peči, ki s signalom pokriva področje, kjer v Avstriji žive koroški Slovenci. Delavci so pred postavitvijo daljnovoda morali posekati precej gozda in traso speljati po zelo težavnem terenu. — A. K. Na sejmu spet družabne prireditve Kranj — Gorenjski sejem iz Kranja na sejmišču vedno pogo šteje organizira v izvensejem skem času najrazličnejše dru žab ne prireditve. Izredno uspel je bil zadnji koncert Avsenikov. na sej mišču pa so tudi že bile nekatere športne prireditve, med katerimi velja še posebej omeniti namizno-toniški dvoboj med Jugoslavijo in K itajsko. Tretjega in devetega decembra med 18. in 23. uro bomo na sejmišču spet priča zanimivi prireditvi. Prvič v Jugoslaviji bosta nastopili priznani skupini Manila Sound Shovv gnips s Filipinov in Fantastic shovv grupa. Nastopa bosta združena s plesom Sejem pa prav tako pripravlja veliko silvestrovanje, na katerem bo igral ansambel Lojzeta Slaka. Vstopnina /naša KM) dinarjev na osebo, -jk KMEČKA UTRDBA atanko tako bi lahko rekli našim »turškim taborom«, ki so jih našteli na Slovenskem kar več kot 250! Samo na Gorenjskem jih je nad 30! Seveda so najbolje ohranjeni »turški tabori« na Koroškem, predvsem oni na Djekšah in na Knezi. Oba visoko na sloviti Svinjski planini — na severnem robu koroškega Slovenstva. (Hote opustim iskanje izvora imena »tabor« — najbrž se res naslanja na ime gore Tabor v nekdanji Sveti deželi. Ime je omenjeno tudi v Bibliji.). No. naši tabori so bili izrazite kmečke utrdbe pred turško nevarnostjo. Bile so trdnjavice, pribežališča ubogih v stiski — kajti gradovi so s svojimi utrdbami varovali le imetje in življenje gospode . . . Kmet si je pomagal pač sam. S skromnimi sredstvi, dostikrat tudi brez strokovnega znanja (a ne vselej!), si je okrog cerkvic na vzpetinah sezidal visoko obzidje, navadno brez vogalnah stolpov. Razumljivo je posebno pozornost posvetil vhodnim vratom v trdnjavico — večkrat je vodil do vhoda celo dvižni most. Teže je bilo z jarki, saj so na vzpetinah, kjer ni bilo vode. ostajali brez pomena. Le za čistino (posek drevja in grmovja) v razdalji vsaj enega streljaja. od obzidja pa so le poskrbeli. Tako se sovražnik ni mogel neopazen približati obzidju. Seveda je bil pred vhodom obzidja obrambni mostovž. s katerega so brambovci skozi strelne line ciljali v sovražnika. Imela pa je taka »kmečka utrdba« še drugo važno nalogo: ne le da je nudila zavetje vsemu prebivalstvu iz bližnjih naselij, tudi svojo najnujnejšo imovino, hrano in živino so pripeljali v utrdbo. Se dandanes so ponekod vidne provizorične »kašče« na notranji strani obzidja. Grajska gospoda je kaj pisano gledala to kmetovo samopomoč — saj so bili tabori že nekak glasnik kmečkih uporov! — no. prav zato je res škoda, da je bilo toliko taborskih obzidij zrušenih ali znižanih. Vsaj iz nacionalnih in socialnih (tabori so bili avtohtona arhitektura, slovenska kmečka arhitektura — vrh tega pa simbol ljudske samopomoči, vzajemnosti in sloge!) razlogov bi morali bolj obnavljati stare tabore — zdaj pa posvečamo toliko moči. truda in denarja fevdalnim spomenikom, spomenikom trpkih tlačanskih časov. Pri ihanskem Taboru je k sreči še toliko zidu ohranjenega, da je bila mogoča vsaj rekonstrukcija, ki jo je napravil profesor dr. ing. arh. Peter Fister. — Ponekod je zid še vedno visok polpeti meter (4,50 m). Ohranjene so delno tudi konzole obrambnega mostovža in nekaj strelnih lin. Vidni so tuda ostanki shramb za živež. — Taborski prostor je obsegal . pravokotnik 24 m X 30 m. — Domiselnost naših prednikov se kaže tudi v izbiri kritine za streho nad obzidjem. Četudi so bile kmečke hiše tedaj krite s slamo ali skodlami, je taborsko obzidje moralo biti krito z nevnetljivimi skrilastimi ploščicami. Puščice z ognjem so bile za branilce taborov zelo nevarne ... V notranjščini stare (iz 1. 1410) cerkvice, podružnice ihanske fare. posvečeni sv. Kunigundi. so vidne številne prezidave: od prvotne žlahtne gotike do neokusnega neoklasi-cizma. Cerkvica ima kar 4 oltarje, glavni sodi med takoimenovane »zlate« oltarje. Na nastavku oltarja sv. Florjana je na levi grb Ravbar-jev. na desni Raspov dveh krumper-ških grajskih rodov. TABOR LJUDSKE FRONTE NAD TABOROM TABOR NAD IHANOM o sem omenil razmeroma dobro ohranjena »turška« tabora na Koroškem, bi moral vsaj opozoriti še na Hrastovi je. kjer je obzidje ohranjeno še v prvotni višini — iz bližine celo cerkvico v ospredju docela skrije. K ako bo vse v najlepšem sklad-ju: na Taboru, starem zbirališču slovenskih kmetov, je bilo tudi dne 23. maja 1937 zbirališče kmetov — delavskih množic združenih v Ljudski fronti (poznejši Osvobodilni fronti!), ki so se tu sestale, da bi manifestirale svojo voljo o zmagi proletariata in naprednih idej. — Zborovanje je organiziral Tomo Brejc, glavni govornik pa je bil domačin Polde Miš. Primaškov z Gorjuše. V spomin na to mogočno zborovanje je bil po osvoboditvi postavljen kamnit pomnik z vklesanim napisom: »Na tem mestu je bil 23. maja 1937 velik shod Ljudske fronte, ki ga je v boju za nacionalne in socialne pravice delovnih ljudi in proti fašističnim nevarnostim organizirala KPS.« V zvezi s Poldetom Mišem (omahnil je v smrt kot talec v Dragi dne 14. novembra 1941) velja še povedati, da je prav on predlagal domačijo med Žeja mi in Vin jem. kjer je bila v noči od 29. na 30. junij 1940 III. konferenca KPS. ki se jo je udeležilo kar 45 delegatov. CK KPJ je na njej zastopal sam Josip Broz-Tito. Polde Miš sicer ni bil delegat, pač pa je sodeloval kot vodnik skupinam, ki so prihajale do Ihana oziroma Domžal z vlakom — brez Miša. domačina, bi v noči le stežka našli visokogorsko domačijo pod grebeni 740 m visoke Murovice. KRANJ projektira proizvaja instalira prodaja servisira Elektrotehniško podjetje p. o. Kranj, Koroška c. 53 c Obveščamo vas, da smo razširili svojo dejavnost. Odslej vam hitro in kvalitetno odpravimo vse okvare tudi na elektromotorjih proizvodnje SEVER iz Subotice in to v garancijski dobi in izven garancijske dobe. Nudimo vam tudi vse potrebne rezervne dele. Tabor deza. \ <1 / nad Ihanom, dr. Fistrov poskus rekonstrukcije prvotnega vi- Obisk v krajevni skupnosti Lesce Prednost komunali V Lescah so uredili vse pločnike ob cesti, tako, da je pešcem omogočena varna hoja, na vseh cestah pa so ob prizadevanjih krajevne skupnosti in samih krajanov položili asfalt. - Foto: J. Zaplotnik lahko prošla na celodnevni pouk. V šoli je dvoi/.meiiski pouk. starši pa hi vsekakor želeli, da hi učenci čimprej obiskovali celodnevno osnovno šolo. Probleme s prostori imajo tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Zdaj organizirajo sestanke v domu družbenih organizacij, ki pa ponuja le tesne in pretesne prostore. tako. da ob zborih občanov ali ob drugih večjih shodih krajani nimajo kam iti. V prihod njem obdobju nameravajo družbeni center razširiti in tako pridobiti nekaj prostora. se zalijejo do Jesenic. Vsekakor k» potrebno ustrezneje rešiti pove/a* Lesc z magistralno cesto. Kritična postaja že povezava Kropo. Lancovim in Radovljica U tos je samoupravna interesna ■> munalna skupnost Radovljica ss-menila denar za asfalt pri iefc škem prehodu zraven Žita i železnica zagotovila prehod pn*» proge. Zdaj pa se že pojavljat, misleki. da hi bilo treba prehod preti, nove povezave s Krop, ni. P* Lesce — V krajevni skupnosti Lesce so se krajani že pred leti odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za ureditev vseh tistih komunalnih problemov, ki so bili najbolj pereči in nad katerimi so se krajani najbolj pritoževali. A niso le s samoprispevkom krajanov vsa zadnja leta prizadevno uresničevali svoj program nadaljnjega razvoja krajevne skupnosti, večkrat so priskočili na pomoč občani s prostovoljnimi deli ter tudi z materialom, ko so asfaltirali ceste ali urejevali cestišča. Razumlji- vo je, da je pomagala tudi krajevna skupnost ter samoupravne interesne skupnosti, a brez volje in prizadevanja vseh tistih, ki v krajevni skupnosti živijo in za njen razvoj skrbijo, nikakor ne bi šlo. V Lescah ni redek primer in pravzaprav ničesar posebnega, če se nekaj sosedov, krajanov, odloči, da bodo z združenimi močmi kar sami napeljali do svojih domov kanalizacijo ali asfalt in pri tem izdatno prihranili, obenem pa poskrbeli za soliden pristop in za lepši izgled okolice. Končno bodo tudi v Lescah dobili nov vrtec, v katerem bo prostora za 120 otrok. Vrtec bodo postavili za družbenim centrom. Vsak dan je pred zapornicami v Lescah dolga vrsta motornih vozil, kar povzroča precejšnje zastoje v že tako ozkem prometnem leščanskem grlu. (r tržiška tovarni: in srpov • tržič Proizvaja: kose, srpe, mačete, grahljc. pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače. japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopat«-, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose /a kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, repore/ne nože, /e-larske nože, zobe /a brane, zobe /a grablje. Kože /a kombajne, okopače /a k uit i v a tor je. kline /a sla more/nico. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovenim prijateljem za dan republike — 29. november V krajevni skupnosti zaposluje delavce Veriga, trgovsko podjetje Murka. Gorenjka. delovna organizacija Zito-Triglav. Merkur in več drugih manjših delovnih organizacij. Lešča-ni pa so zaposleni tudi v jeseniški železarni, v radovljiški Almiri. v Klanu in drugod. Ker se v kraju precej gradi, postajajo trgovine premajhne in šepa tako preskrba, veliko zato pričakujejo od gradnje Murkinega trgovskega centra na Hraški gmajni, ki bo pomembna pridobitev za vso radovljiško občino. Leščane. še posebno voznike motornih vozil pa v zadnjem času jezi neurejenost samih dostopov v Lesce, na dolge vrste pred zapornicami preko železniškega prehoda pa so se že navadili. Seveda se včasih zgodi. ALBIN KOMAN, predsednik knrS jevne konference SZDL Krajevna skupnost Lesce je ena izmed redkih krajevnih skupnosti , ki dosledno uresničuje svoj srednjeročni razvojni program — Problemi z otroškim varstvom, s prometno ureditvijo ter z gradnjo novih objektov V minulih letih je krajevna skup- §s nost investirala v komunalno dejavnost za več kot 1(1 milijonov dinarjev in do danes so uresničili že 90 odstotkov nalog iz srednjeročnega razvojnega programa. Tako bodo ob koncu leta 1980 napravili celo več kot so predvidevali, napravili pa so že ogromno in so sadovi njihovega dela tudi vidni na vsakem koraku. Posebej je tudi pri financiranju treba omeniti Turistično društvo Lesce.« ki skrbi in vzdržuje kanip So-bec in ki se vsa leta zaveda krajevnih potreb in želja, zato vsako leto tudi nameni za ureditev kraja izdatna sredstva. Danes v krajevni skupnosti Lesce ni ceste, ki ne bi imela asfalta, večinoma imajo urejeno kanalizacijo, zdaj v središču urejajo še nekaj pločnikov. Krajevna skupnost, ki se je tako prizadevno lotila uresničevanja obširnega srednjeročnega načrta, tudi ni brez težav in problemov, ki bodo ostali za naslednjih pet let. V Lescah so bili pred leti domala brez telefonov, imeli so jih le delovne organizacije in nekaj zasebnikov. Zdaj do leta 1980 predvidevajo Se .{(KI novih telefonskih številk zato. ker se je krajevna skupnost / akcijo odločila za zbiranje sredstev in so zato zbrali dve tretjini potrebnega denarja. Ko bodo povečali telefonsko centralo v Radovljici, bodo še številni. R'i potrpežljivo ali nestrpno čakajo na priključek, dobili telefon Rdeti izmed najbolj perečih problemov je gradnja Otroškega vrtca, ki so ga že začeli graditi za družbenim centrom v Lescah V starem je bilo prostora za 10 otrok, prošenj za sprejem pa je bilo vedno več. Skupnost otroškega varstva Radovljica je gradnjo vrtca v Lescah vključila v svoj srednjeročni program in ob nekaj pomislekih za lokacijo so se odločili za gradnjo za družbenim centrom, Čeprav bo v vrtcu prostora za 120 otrok, že zdaj ugotavljajo, da bo kmalu pretesen, saj je v Lescah vedno več novih stanovanjskih hiš z mladimi družinami, predvidevajo pa tudi gradnjo novega stanovanjskega naselja. Osnovna šola v Lescah je bila zgrajena kot ena izmed prvih osnov nih šol v radovljiški občini in je sodobna in funkcionalna, h očitno že pretesna. Nima jedilnice in ostalih prostorov, ki bi ji omogočili, da bi FRANC MEZE, predsednik sveta krajevne skupnosti Lesce da na je čakanje pred zapornicami izredno dolgo, a rešitev lega proble-ma je prej kot ne dolgoročna m izredne« zahtevna investicija. Ze resen problem te povezava Lesc z. magistralno cesto, saj je iz sinerr Kranja v Lesce težko priii. Posebno, veliki tovornjaki, ki ne morejo zavijati v ovinku na cesti proti Bledu, morajo kozi Radovljico, zgodi pa se vozniki, ki so prvič name-Verigo ali V eno izmed d« voziti s tudi. da njeni v u leni \ v ei i^;o nn * « _ ......... lovnih organizacij, zgrešijo Lesce in Skozi Lesce je vedno več pr,.--motornih vozil, kajti prebivalci vozniki vozil iz. okoliških krartV < kar nekako navadili, da potujrj*! Radovljico ali iz nje vedno Lesce, čeprav se zavedajo, da uh poti morda čakajo spuščene ce. Stvar vsesplošne navade t Bleda voznik zavije skozi I.esvr * Radovljice, čeprav mu u magistralne ceste krajša n manj prometa. Skratka. Les* r -stale prav ozko prometno grfa Krajevna skupnost I^»s drom. Letos je bil kamp dob iskan, velja pa tudi za encg.i bolje vzdrževanih in urejenih k.c-pov v Sloveniji nasploh l.ešč.v imajo godbo na pihala, prizadeva* šahovsko društvo, nogometni kb*. aktiven radio klub. klub za vzreja* vzgojo športnih in službenih p* Vsa društva in organizacije se p***" Ijajo na občinskih in drugih tavanjih ter dosegajo lepe uspehe V krajevni skupnosti pa so \ tu Socialistične zveze delov« ljudstva že evidentirali delegate volitve, organizirali uspešen krajanov. Socialistična zveza pa nasploh vedno sodelovala pn ra» sevanju pomembnih vprašan ro delajo tudi ostale družben^ tične organizacije v krajevni sx nosti ter sveti in odbori. V krajevni skupnosti kjer bodo v prihodnje ob stanovanjski gradnji morali rešiti se vrsto problemov, torej lahko pohvalijo z int« nim reševanjem komui. problematike - ostane še ui tev kanalizacije iz Hraš na k gce _ in s sprotnim obravn njem najbolj aktualnih peahle mov. Vseh pomembnih pri4oK tev prav gotovo ne bi imeli, ko bi v krajevni skupnosti (' 1 takšni ljudje kot je priiac-predsednik sveta Franc Mest > drugi, ki znajo z dobro organih cijo doseči vse tisto, kar si km* ni in delovni ljudje v k rs skupnosti želijo. LESCE — Za tovorno Verig v Lescah gradi sp/oAno gradbeno podjetje Gorenje stanovanjski blok za delavce Verige. - Foto: d. Zaplotnik Torek, 28. novembra 1978 Obisk v krajevni skupnosti Komendi VELIKA AKTIVNOST ŽE DAJE REZULTATE 11. stran Krajevna skupnost Komenda je ena izmed večjih krajevnih skupnosti kamniške občine. Meji na kranjsko občino, zato predstavlja element povezovanja dveh občin, pa tudi ljubljanske in gorenjske regije. Zgodovina Komende sega daleč v preteklost, saj pomni že 800 let svojega obstoja. Krajani Komende so v zadnjih letih vnesli v krajevno skupnost veliko aktivnosti in razgibanosti, kar je bil tudi vzrok, da smo jih obiskali pred dnevom republike. Se letos, predvsem pa v začetku prihodnjega leta bo Komenda dobila veliko no vega. KANALIZACIJA S ČISTILNO NAPRAVO Zgrajeno bo primarno kanalizacijsko omrežje z manjšo čistilno napravo, ki bo imela zmogljivost celotnega območja Komende. Graditelj iz Kamnika že gradi tako imenovani kanal S. na katerega bo priključena osnovna šola. otroški vrtec, trgov-sko-stanovan jski blok in stavba PTT. V prihodnjem letu bo kanal podaljšan do novega stanovanjskega naselja, kjer bo spomladi naprodaj še M parcel. S tem bo celotno komendsko novo naselje komunalno opremljeno, na kanalizacijsko omrežje pa se bodo lahko priključile tudi druge stanovanjske hiše. Prispevek za priključek ni visok, saj bo posamezna stanovanjska hiša prispevala .1000 dinarjev, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem pa 5000 di-irjev. Investitor gradnje kanalizacije s čistilno napravo je kamniška samoupravna komunalna skupnost, investicija pa znaša .'1.250.(H)0 dinarjev. REGULACIJA POTOKA REKA Potok Reka. ki ima tudi drugo ime Brnik, teče skozi novo komendsko naselje. Doslej je bilo to področje često poplavljeno, saj je Reka ob večjem deževju prestopila bregove Rejnjlacija potoka v dolžini 400 m je fcv gradnji. Bregovi bodo obloženi s ittinom. kar bo novemu naselju dalo tudi lep izgled. Treba pa ho zgraditi tudi dva mostova, ki bosta povezovala Komendo z glavno cesto proti Brniku. Investitorja gradnje sta območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava in samoupravna komunalna skupnost iz Kamnika, investicija pa znaša I.."100.000 dinar- jev. OTROŠKI VRTEC Velika pridobitev za Komendo bo otroški vrier. m ■ ».. .., kov iz krajevnih skupnosti Komenda. Moste in Križ. V zadnjih treh letih se je Komenda povečala za skoraj 50 novih družin, zato je potreba po otroškem varstvu vse večja. Vrtec montažnega tipa je zgradilo f*>djetje Marles iz Maribora. Organizacijsko in pedagoško bo povezan "-------1; P u ven z osnovno šolo modernih prostorov tmeltudi večjo kuhinjo ki bo, . . • ■■: ____ - ■<(w,\> i In tlim i Komendi. Razen za bivanje bo bo z mali- imel tuoi ve» ji. ..... cami in kosili oskrbovala tudi osnovno šolo. S tem bo delno razbremenjena šola v Komendi, saj je znano, da bo ta šola v naslednjem šolskem letu zasedena dopoldne in popoldne, zaradi pomanjkanja prostora pa ji grozi celo tretja izmena pouka. OBNOVLJEN KULTURNI DOM VeUf* je minilo 40 let. odkar je bil v Komendi pod vodstvom mojstra Belcijana postavljen kulturni dom. Zato je bil vsekakor potreben temeljite obnove in sama obletnica ni bila povod za to. Prenovljena je bila fasada in popravljena ter prekrita streha. Sredstva so bila zbrana s samoupravnim sporazumom, s katerim so četrtinsko udeležbo zagotovili stanovanjska in kulturna samo upravna ski in krajevna stanovanjska in T: V" unravna skupnost, skupščina obe me m krajevna skupnost. V Komendi Se leto* oo ukročen potok Reka, kije dotlej poplavljal zlasti v novem komendskem naselju. ljudje radi prihajajo na predstave in prireditve, prav tako tudi radi sodelujejo na vajah in pripravah prireditev. Zato bo treba še prenoviti dvorano in druge prostore, zlasti potrebne) pa bo napel ja ti centralne) kurjavo, kar be> edina dolge>ročna rešitev. Pe> Oceni be> treba zbrati 95.000 dinarjev. V Komendi pa bo treba e>bnoviti tudi zadružni dom. ki je v c'edalje slabšem stan ju. NOVA STANOVANJA IN TRGOVINA V e>kviru gradnje za trg be> Komenda dobila v začetku prihodnjega leta trgovsko-stanovanjski blok, v katerem be> 14 stanovanj za pedagoški kader osnovne šole Komenda-Moste. nekaj stanovanj pa so kupila kamniška podjetja. Vendar s tem vse potrebe po stanovanjih še ne bodo zadovoljene in na osnovi sprejetega urbanističnega načrta Komende v krajevni skupnosti že načrtujejo nadaljnjo blokovne) gradnjo v središču Komende. V pritličju novega bloka pa bo trgovske) podjetje Kočna odprlo samopostrežne) trgovino z bifejem v skupni površini 400 kvadratnih metrov. Sedanja trgo-vina s površino 48 kvadratnih metrov je za 2000 prebivalcev Komende in za približno 3000 prebivalcev matičnega okoliša že dolgo pretesna. STAVBA PTT IN NOVI PRIKLJUČKI Ob osnovni še>li be> v prihodnjem letu zrasla nova stavba PTT. Pripravljalna dela za izgradnje) so končana. 160 sedanjih telefonskih priključkov je za celotno področje Komende in Most premalo in v prihodnjem letu je za Komendo že rezervirana izgradnja ATC s kapacitete) 600 priključkov. Komendčani pa se) že predlagali, da bi v prostorih stare pe>šte uredili zobozdravstven« am-imlanto. OBNOVA CEST Vaščani Gore se> lani zbrali za asfaltiranje ceste do njihove vasi kar 150.000 dinarjev. Povemo naj. da je* bila udeležba krajanov zares velika, saj ima Gora le 21 gospodinjstev. Zemeljska dela že potekajo tudi na cesti, ki bo povezala Nasovče. Breg. Potok in Komendo. Spomladi bo na njej položen asfalt. V Nasovčah in na Bregu so krajani že zbrali po 110.000 dinarjev, za obnovo e^este. ki bo veljala 1.500.000 dinajrev. pa bodo v krajevni skupnosti namenili sredstva samoprispevka, za ostanek pa bodo pri kamniških krajevnih skupnostih najeli kredit. V letu 1979 bo položena tudi fina plast asfalta in urejena cestno prometna signalizacija na cesti Komenda — Zalog, ki kamniško občino povezuje s kranjsko. IMENOVANJE ULIC IN CEST Kamniški izvršni svet je že potrdil predlog krajevne konference SZDL Komenda, ki je pred tem organizirala javno razpravo, da poimenujejo ulice in ceste v Komendi. Skupaj bo imenovanih i:\ ulic in cest. Glavna cesta, ki poteka skozi Komendo, bo Glavarjeva ulica. Pregl v Odiseju iz Komende opisuje Petra Pavla Glavarja kot največjega dobrotnika preprostega komendskega ljudstva v preteklosti, saj je med drugim zgradil v Komendi tudi bolnico za revne. Cesta dr. Tineta Zajca bo povezovala novo komendsko naselje in smer proti Komendski Dobravi. Ime bo dobila po partizanskem zdravniku, ki je bil ubit v bolnici na Komendski Dobravi. M. Vole" jak Kaj je z radiom Storžič Pred dobrima dvema letoma je občinska konferenca SZDL Tržič posredovala kranjski predlog za povezavo v enotni lokalni radijski program obeh občin, kaže pa, da radia Storžič (vsaj za zdaj) ne bo slišati Mnenja občanov Zakaj ne bi o radiu spregovorili še občani, sem si dejala in se spravila nad »mini anketo«. Malo čudno me je vsak pogledal, ko sem najprej vprašala. eV posluša katero od lokalnih radijskih postaj. Štirje od petih so zatem povedali, da odlično slišijo tržiški radi«), da pa ga v glavnem poslušajo le ob nedeljah, ko so na sporedu čestitke z glasbo. Sicer pa prisluhnimo, o čem so v skopih besedah pripovedovali. Ivan Ravnahrib iz Struževega: »Tudi v naši hiši poslušamo radio Tržič Med tednom ne. le ob nedeljah, ko so čestitke. Večkrat sem tudi sam že katero naročil.« Vera Uzar s Kokrice: »Ob nedeljah poslušam oddaje radia Tržič predvsem zato. ker imam rada zabavno in narodno zabavno glasbo. Novice me ne zanimajo toliko, saj mi kot Kranjčan k i niso blizu. Mislim, da bi tudi v naši občini lahko imeli lokalni radio. Ne samo zaradi glasbe. Z veseljem bi prisluhnila tudi govornim oddajam, saj je poročil iz Kranja premalo tako na ljubljanskem kot tržiškem radiu.« Hermina Martinec iz Naklega: »Med tednom radijskih oddaj -;ploh ne poslušam: ne ljubljanskih, niti katerih drugih. Ob nedeljah pa med gospodin jen jem rada po išče m tržiško postajo. Zanimajo me tudi njihove novice. Kranjski radio. če bi ga imeli, bi zagotovo naletel na ugoden odmev. Občani bi bili sproti obveše'eni o vseh pomembnih dogodkih.v Obveščanje delovnih ljudi in občanov je ena od najpomembnejših nalog naše družbe. Brez utečenega in sprotnega obveščanja si sploh ne moremo zamisliti današnjega delegatskega načina ^dje^ranja. ko dejansko vsi skupaj krojimo sedanjost in prihodnost. Za celotno gorenjsko območje so najpomembnejši viri obveščanja poleg osrednje slovenske RTV hiše časopis Glas pa seveda radio Triglav, ki pokriva jeseniško in večji del ra dovljiške občine ter radio Tržič, ki s svojimi valovi seže tudi prek občinskih meja proti Kranju. Šestnajst let oddajanja Prav te dni mineva šestnajst let. odkar je po etru tržiške lokalne radijske postaje stekla prva oddaja. Iz skromnih začetkov se. je v tem času razvila v sodobno opremljeno organizacijo, ki je s svojimi delavci sposobna izpolnjevati namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. To pa je predvsem obveščanje občanov o aktualnih družbenih dogodkih, da ne zapostavimo niti zabavnih oddaj, ki so zaradi hitrega in živčnega načina žibljenja ljudem enako potrebne. Tržiški radio oddaja na srednjih in UKV valovih. V prvem primeru je treba gumb zavrteti na 189.4 metra oziroma frekvenco 1584 kHz. medtem ko se je UKV oddajniku z 88.9 MHz pred dnevi pridružil še drugi v Kovorju s 95 MHz. ki je usmerjen proti Kranju. Poskus sodelovanja Prav o tem pa so že tekle besede med občinskima konferencama Socialistične zveze v Tržiču in Kranju. Tržičani so namreč jeseni 1976. leta posredovali Kranju ponudbo za sodelovanje oziroma povezavo v enotni radijski lokalni program obeh občin. Ponudba niti ni zahtevala nemogoče. Kranj naj bi zagotovil enega ali dva novinarja, odvisno pač od obsega programa, ki bi ga želel zase. ter poskrbel za dobro organizirano mrežo honorarnih dopisnikov za to območje pa seveda tudi za njihovo nagrajevanje. Poleg sofinanciranja dejavnosti radia sorazmerno s programom in povečanimi materialnimi stroški bi bile vse druge investicije kranjske občine le enkratne. Da bi izboljšali slišnost, bi bilo potrebno postaviti še en UKV oddajnik, za katerega bi bila idealna lokacija na Smarjetp; gori. Zal pa hi tudi v tem primeru še vedno ostal nepokrit jezerski konec. Druga investie-ija. ki pa je komaj omembe vredna, bi bila nakup delovne opreme za »kranjske« novinarje. Prav tako so Tržičani predlagali tudi novo ime: Radio Storžič. občinsko konferenco SZDL Kranj pa za njegovo soustanoviteljice). In kako so se dogovori izpred dveh let razvijali? V Tržiču pravijo le to, da doslej odgovora iz Kranja ni bilo ne takega ne drugačnega. Vse skupaj je obstalo na mrtvi točki. Iva Filipič in Stražišča: »V Glasu zasledimo veliko novic z Gorenjske, precej manj iz Kranja. Zato bi lo .pomanjkljivost' lahko nadomestil lokalni radio. Predvsem želimo ve-č poročil, tudi drobnih, o leni. kakšni so načrti kranjskega gospodarstva, samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine občine in drugih organizacij, vet pa bi na ia naČiii lahko zvedeli tudi o kulturnih in Športnih dogodkih pa zabavnih oddaj seveda (udi ne bi smelo manjkati.« Tomo Čop iz Stražišča: »Ko sein pred časom še stanoval v Kovorju. sem redno poslušal domači radio; kajti njegove oddaje so bile zame tedaj zanimive' in aktualne. Zdaj sem se Tržiču že- nekoliko odtujil. R<>|| me zanimajo novice iz Kranja. Mislim, da bi morali bili njih občani bolje seznanjeni. Razumljivo je. da Glas. ki pokriva celotno Gorenjsko, tega ne zmore. Z;ito bi se kranjskega radia verjetno vsi razveselili.« Poleg tega. da pokriva celotno tržiško občino, namreč Radio Tržič seže tudi daleč v kranjsko območje. Bolj ali manj se ga sliši ppvsod. le pas od Preddvora do Jezerskega ostaja tih. »Po naročilih čestitk sklepamo, da imamo v Kranju veliko poslušalcev, saj kar devetdeset odstotkov vseh prihaja iz te občine,« pravi glavni in odgovorni urednik Radia Tržič .Štefan Brezav-šc'-ek. »Zavedamo se, da po drugi strani tem poslušalcem ne dajemo ničesar razen glasbe. V govornih oddajah namreč z enim novinarjem in honorarnimi sodelavci ne moremo pokrivati še kranjskega konca, čeprav nam fond ur, ki nam ga daje RTV, ostaja neizkoriščen. Tako bi lahko med tednom, če seveda ne bi bilo kadrovskih in finančnih ovir, oddajali osem ur več programa kot ga zdaj. Razen teh dveh pogojev vse druge imamo. Prostori, ki smo jih pred par leti na novo uredili v domu družbenih dejavnosti, so dovolj veliki pa tudi z opremo se lahko pohvalimo. Posebno zdaj, ko smo ojačali srednjevalovni oddajnik in dobili še enega za UKV valove, mislimo, da smo lahko zadovoljni. Kot že rečeno, nas moti edino to, da ne zmoremo spremljati vsaj delno tudi dogajanj v kranjski občini, kar bi našemu programu prineslo novo kvaliteto in več pestrosti.« V Kranju za zdaj še ne Kaj pa v Kranju? Svet za informiranje in propagando pri občinski konferenci SZDL je o tem nekajkrat razpravljal. Mnenja »zae< in »proti« so se kresala tudi v nekaterih drugih organih, dokončnega stališča pa doslej še ni bilo. »Težko je pojasniti, zakaj ne,« pravi predsednik občinske konference Slavko Malgaj. »V zvezi z ustanovitvijo kranjskega radia se namreč noraia kup vprašanj. V Kranj že sedaj posega več radijskih postaj od RTV Ljubljana N do Glasu Ljubljane, radia Tržič in jeseniškega Triglava, v prihodnosti pa se jim zna pridružiti še škofjeloški. Vsi ti vrtijo glasbo, ki je ljudem všeč, in objavljajo novice. Mislim, da bi se morali najprej vprašati, če v Kranju lasten radio sploh potrebujemo, kakšen naj bi bil njegov koncept in kakšne so realne možnosti za ustanovitev. Če naj bi oddajal v pretežni meri glasbo, ni razloga, zakaj Kranjčani ne bi še naprej poslušali drugih postaj, kjer je tega na pretek. Zavedati se namreč moramo, da investicija ne b> . bila poceni — in kje dobiti denar? — tudi če bi se združili z eno od sosednih lokalnih postaj. Treba bo torej res dobro razmisliti (tudi o morebitni povezavi in sodelovanju s časopisom Glas), kajti večkrat se je že pokazalo, da so želje večje od dejanskih potreb in možnosti.« H. Jelovčan Slike: .1. Zaplotnik Občni zbor smučarjev kranjskega Triglava Prelomnica v delu KRANJ — V delu smučarskega kluha Triglav sta bili zadnji .dve loti razgibani. V delo in organiziranost no uspešno vpeljali vse spremembe, ki smo jih beležili na področju razvoja v telesni kulturi v Sloveniji. Z uvrstitvijo smučanja med prednostne športne panoge v kranjski občini je dobil SK Triglav veliko družbeno priznanje za dosedanje delo, hkrati pa velike obveznosti za Se bolj zavzeto delo v prihodnje. Tekači in skakalci so bili v zadnjih dveh letih obakrat državni ekipni pravki; pa tudi alpinci so po nekajletnem nazadovanju spet na dobri poti k večji kvaliteti. Vsekakor SK Triglav kot združenje treh disciplin predstavlja najmočnejšo osnovno smučarsko organizacijo v državi. Tekači so osvojili kar trinajst posamičnih naslovov državnih in republiških prvakov. K tem uspehom so največ pripomogli prekaljeni tekmovalci Maks Jelene. Ivo Carman, Jeli Jelovčan, Milena Kordez in Marija BeSter. V sam vrh jugoslovanskega smučarskega teka pa posegajo že mlajši tekmovalci kot so Janez Reberšak. Simona Krničar, Ivica Bester in Alenka PovSnar. Razveseljivo je, da se pojavlja čedalje več tekačev — rekreativcev, ki jim športni delavci tekaške sekcije po svojih močeh pomagajo z nasve.ti pri nakupu opreme, treningu, mazanju^itd. Za novo sezono so si zadali glavno nalogo, da bodo ponovili dosedanje uspehe ter nabavili z družbeno pomočjo posebni teptalni stroj za pripravljanje tekaških prog. To bo nova spodbuda tekmovalcem, posebno pa rekreativnem, saj bodo v prihodnje lahko uporabljali številne odlično pripravljene tekaške proge v bližnji in daljni okolici Kranja. Številni kolektiv skakalcev je v preteklih dveh letih zabeležil vrsto lepih uspehov in bil med vsemi klubi v Sloveniji na prvem mestu tudi po številu organiziranih tekem. Sekcija za skoke je izboljšala sodelovanje s solarni, starši, z delovnimi organizacijami in s skupnostmi ter se tako se bolj aktivno vključila v vzgojo mladih tekmovalcev. Vsekakor se je dvignila tudi strokovna raven pri delu s tekmovalci. Lani so dobili profesionalnega trenerja, s čimer je bilo uvedeno v strokovno delo veliko novosti, ki so se dohro pokazale pri tekmovalcih. Razen Bogdana Norčiča so v tem obdobju dosegli najboljše rezultate se Miro Bizjak, Brane Benedik. Bojan Glo-bočnik, Sandi Cimžar ter so cela vrsta odličnih naraščajnikov, saj ima kranjski kolektiv v konkurenci pionirjev in cicibanov med vsemi klubi največ perspektivnih tekmovalcev. S pridobitvijo novega organizacijskega kadra v alpski sekciji so dobro zastavili delo predvsem v zadnji sezoni. Prvi sadovi bolj resnega dela se že kažejo. V klubu imajo vrsto odličnih pionirjev in cicibanov. Številno najmočnejše zastopstvo imajo pri cicibanih, kar je že rezultat organiziranega dela alpske Sole. Dosedanje delo z alpsko Solo je dokazalo, da so pri kranjskem Triglavu na pravi poti, da bodo poskušali z vsemi sredstvi spet dvigniti raven kranjskega alpskega smučanja. V prihodnjem letu je nujno, da tudi alpska in tekaSka sekcija dobita profesionalna trenerja. Triglav je nosilec razvoja smučanja v kranjski občini in ho svojo vlogo odigral le, če bo imel v svojih vrstah tudi primerni strokovni kader in večja sredstva. Z dotacijo TKS pokrivajo komaj polovico letnega programa. Vsekakor bo morala telesnokulturna skupnost oziroma novo ustanovljena ZTKO v prihodnje drugače vrednotiti programe vseh treh sekcij, kot ga je v zadnjih dveh letih, sicer ne ho napredka v taksni meri, kot si ga želijo v klubu in kakrSnega družba od njih pričakuje. Ob koncu so sprejeli dokaj obsežen program dela v vseh sekcijah. Sprejeli pa so tudi sklep, da se zbor sodnikov, ki Šteje 72 članov, v prihodnje registrira pri ZTKO podobno kot sodniki v ostalih Športih. Za predsednika kluha je bil izvoljen Janez Kern, predsednik alpske sekcije je Ivo Triler, Jože Zaletel je Se nadalje predsednik sekcije za skoke, tekaSko sekcijo bo vodil Tine Gregorič, zbor sodnikov pa Borut Pičulin. Posebna zahvala je na občnem zboru veljala tovariSu Kdgarju Vončini. dosedanjemu predsedniku, ki je to pomembno funkcijo opravljal najdaljšo dobo v obstoju kluba. 1 -lavornik Nov tekmovalni sistem v smučarskih skokih LJUBLJANA — Na prvi seji novoizvoljenega odbora za smučarske skoke pri SZS so delegati osnovnih smučarskih organizacij potrdili nov tekmovalni sistem, ki bo veljal že v IctoSnji sezoni. Bistvenasprememba je, da bodo odslej vsi pionirji in cicibani tekmovali za svoja SSD. Učenci osmega in sedmega razreda bodo sestavljali kategorijo starejših pionirjev, učenci Šestega in petega razreda skupino mlajših pionirjev, učenci nižjih razredov osnovne Sole pa bodo tvorili dve skupini cicibanov (A in B). Vsi mladinci bodo tekmovali v eni starostni skupini, torej tekmovalci treh rojstnih letnic. Glede na to spremembo bodo tekmovalci posameznih kategorij nastopali na večjih skakalnicah kot doslej. Večji bo poudarek na tekmovanjih v občinah in regijah. Slovenija je razdeljena na Štiri regije, in sicer gorenjsko, centralno, notranjsko-primor-sko in Stajersko-koroSko. Zato pa bo manj tekmovanj na republiški ravni, saj se bodo npr. cicibani le enkrat srečali na republiški ravni. Odbor za skoke SZS je potrdil koledar prireditev za novo sezono. Skakalci bodo začeli sezono tekmovanj 17. decembra, ko bo na Pokljuki tradicionalno tekmovanje v spomin na padle bore«- PreSernove brigade. Na Gorenjskem bodo v letoSnji zimi naslednja večja tekmovanj«: V Resnici bo prvenstvo Slovenije za cicibane (S, februarja). V Sebenjah se bodo za republiške naslove pomerili 10. februarja mlajši pionirji. Največ prireditev pa bo v Planici. Od 22. do 25. februarja bo na sporedu na 90-m republiško prvenstvo in obe tekmovanji za naslova državnih prvakov v članski konkurenci. Mladinci bodo imeli državno prvenstvo eno nedeljo po V. svetovnem prvenstvu v poletih, in sicer 25. marca na SO-m skakalnici. Na zasedanju so izvolili sekretariat od-bora za skoke. Za predsednika je bil ponovno imenovan inž. Janez GoriSek, podpredsednika bosta Vili Vrhunc in Albert Soba, ki bo hkrati predsednik pododbora za kvaliteto. Za predsednika pododbora za tekmovanja je bil izvoljen Jože Javornik. Z Gorenjske so v posameznih organih Se naslednji Športni delavci in trenerji: Sandi Kotnik. Ambrož Teran. Ivo Konc. Jane/ Bukovnik, Stane Lužnik. Vido Peternel in Franc Legat. .1.-1. C Alpsko smučanje j Odločilna druga vožnja Križaj a, Strel izvrsten deseti 2:32,»:». K. W. Fnmmelt (Liechtenstain) 2:32.94. 9. Prieler (Avstrija) 2:33,OH, 10. Strel (Jugoslavija) 2:33.10. 32. T. Koželj (Jugoslavija) 2:38.23. V slalomskem nastopu je najboljši slalo-mist na svetu Ingemar Stenmark iz Švedske moral prvič priznati premoč Bolgaru Popangelovu. Bojan je moral na progo prvi. dosegel slabši čas. vendar se je v drugem popravil in zasedel solidno trinajsto mesto. Ostali naši niso prišli na cilj. le Strel ji- bil SestinStirideseti. Rezultati — I. Popangelov (Bolgarija) 113,42. 2. Stenmark (Švedska) 113.63. .1. Neureuther (ZRN) 114,41, 13. Križaj II«.45. 4«. StreMoba Jugoslavija) 121.93. illi VKLSKNALKS - V tem znanem italijanskem zimskoSportnem središču je bil prvi letoSnji alpski moSki obračun v tej sezoni. Vsi najboljši slalomisti in veleslalomisti so namreč nastopili na otvoritveni zimski smučarski sezoni v tekmi za svetovno serijo. Junaka prvega obračuna sta Jugoslovan Bojan Križaj, zmagovalec veleslaloma in Bolgar Petar Popangelov, ki je bil prvi v slalomu. Lep mednarodni uspeh je na veleslalomskem obračunu dosegel tudi Lo-čan Boris Strel, ki je bil deseti. Nedeljski obračun najboljših mojstrov veleslaloma je že v prvi vožnji vse postavil na glavo, nastopil ni le oboleli Stenmark, nhi je povedel Italijan Bernardi, Križaj je bil Sesti, Strel pa sedmi. V drugem nastopu je Sel Križaj na vse. In tudi dobil je vse. Z drzno vožnjo je v tem drugem nastopu dosegel najboljši čas. Čeprav so ga ostali napadali z vso silo, mu nihče ni mogel do živega. Tako je Bojan prvič v svoji karieri premagal vse svetovne mojstre tehničnih disciplin veleslaloma in slaloma. Čeprav je Strel v tem drugem nastopu napravil muni Ao napako, pa je vseeno dosegel izvrsten uspeh, deseto mesto. Ostala dva naSa Ku-ralt in Zibler sta v drugem nastopu napravila napaki in sta tako odstopila. Rezultati - I. Križaj (Jugoslavija) 2:29,99. 2. Bernardi (Italija) in Leuthv (Švica) 2:31,35, 4. Fournier (Švica) 2:31,35. I Zeman (ČSSR) 2:31,81. «. Jakobsson (Švedska) 2:32,07. 7. Taucher (Avstrija) C Hokej Derbi Bledu JKSKNICF. — Gorenjski derbi v medrepubliški hokejski ligi med Bledom in Triglavom je potekal po pričakovanju. Igralci Triglava so se borili za zmago do konca srečanja, vendar so zmagali izkušenojši Blejci z H:6 (4:1. 3:2. 1:3). Začetek srečanja je pripadal Blejcem. ki pa so proti koncu popustili in je zadnja tretjina pripadla Kranjčanom. Golo za Bled so dosegli Kun-Sič 3. Skrjane 2 in TiSler. Pirih ter Fartck po enega, za Triglav pa so hi I i uspeSni Sajovic, Gros. Furlan, Vergelj. DormovSek in Pavlica.Blejci tako ostajajo razen Tivolija So vedno kandidati /a prvaka v medrepubliški hokejski ligi. Tivoli je premagal Mladost. Ina pa prevojske igralce. Prihodnjo soboto bo spet redno kolo v I. zvezni hokejski ligi in v medrepubliški ligi. Jeseničani bodo igrali s Celjem, s katerim imajo letos sila neugodno bilanco. Kranjska gora pa bo gost ljubljansko Olim-pije. Triglavani bodo najverjetneje uspeSni v igri s Prevojami. Mladost pa bo gostila Bled. Im'» Osterman Bumbar 6,5:1,5 KRANJ — Po desetdnevnem šahovskem prijateljskem dvoboju med Ostormanom in Bumbarjom so jo v hotelu Creina končalo pripravljalno obdobje Rada Bumharja /a nastop na kadetskem svetovnem prvenstvu. Mojster Osterman jo bil boljši, saj je premagal mojstrskega kandidata Bumharja s 6,5:1,5. Bumbar jo dobil sedmo partijo in v drugi remiziral, v ostalih pa je bil boljši Osterman iz ŠD M urka-Lcscc. -db DOPISNIKI POROČAJO TRZlC - .Šahovsko društ vo Tržič prireja letos prvič občinsko Šahovsko ligo. Po petih kolih je položaj nejasen in imajo štiri moštva Se priložnost poseči po najvišjem naslovu. V zadnjih kolih omenjamo le najbolj zanimive izide. Križe so premagale Kovor, Kovor je bil holjSi od Sebenj, Bistrica in Kovor sta igrala neodločeno. Tržič-mesto pa je premagalo Lom. Vrstni red po petih kolih: 1. Križe 14,5, 2. Kovor 13. 3. Tržič-mesto 12.5, 4. Bistrica 11.5. Se-benje 10, 6.-8. Lom, Lešo in Brezje po 6 točk. .1. Kikel Košarka Žirovke dobile v Mariboru KRANJ — V nadaljevanju prve zvezne košarkarske lige — ženske so košarkarice iz Žirov ponovno slavile. Tokrat so bile uspešne v Mariboru, saj so nadigrale domači Marles. V moSki republiški ligi D so Jeseničani doma morali priznati premoč ljubljanski Iliriji. I.okain vest, ki nastopa zunaj konkurence, pa Fructalu. Izidi - Marles : Alpina 71:88 (23:42). Jesenice : Ilirija 84:99 (27:64). Lokainvest : Fructal 69:87 (32:38), Triglav iz Kranja pa je bil v skupini K prost. -dh Košarkarsko trim tekmovanje TRŽIČ — V organizaciji košarkarsko sekcije pri TVD Partizan Tržič se je pričela druga TRIM liga v košarki. Letos sejo za to zanimivo tekmovanje prijavilo kar 12 ekip, tako da so jih morali razdeliti v dve skupini, kjer bo vsaka ekipa igrala vsako po enkrat, prvi dve ekipi pa se bosta uvrstili v finalni turnir. Odigrali so že vse tekme prvega kola. pokazalo pa se je, da so letos ekipe bolj izenačeno ter da je tudi kvaliteta košarke na višji kvalitetni ravni kot v lanskem tekmovanju. Rezultati l.knla: skupina A: Peko : Koprive 44:26 (14:19): Muppet show : Fabrka United 33:36 (18:18): Storžič : Veterani 44:61 (25:35). Skupina B: Križe . RC 34:35 (13:22): Romantiki : Buldožer 63:51 (25:25): Pur-Peko : Kremenčkovi 22:27 (12:15). Obenem s tekmovanjem za najboljšo ekipo pa poteka tudi tekmovanje za najboljšega strelca. Na lestvici vodi po prvem kolu Jože Štefc (Peko) 24. 2. Urbane (Storžič) 23. 3. Kurnik (Koprive) 20 itd. ■I. Kikel Odbojka Igrale le Blejke LKSCK — Zaradi priprav moSke in žensko republiške odbojkarske reprezentanco za letoSnji turnir republik in pokrajin jo bilo 7. kolo v odbojkarskih ligah močno okrnjeno. Od gorenjskih moštev so nastopile le Blejke. ki tekmujejo v republiški ženski odbojkarski ligi. Njihov nastop v telovadnici OŠ na Bledu je bil uspešen. Igralke Borčič. Štibilj, Ro-pret, Šm«>n, Svaro. Zoreč. Podobnik in Beravs SO s 3: 1 premagale Mežico. To je ž«' peta njihova zmHga v letošnjem prvenstvu. Igra je hila enakovredna le v II. nizu. sicer pa na splošno velja igri dobra ocena. Presenetila je Šmonova. ki jo bila Sel«' to sezono uvrščena v prvo moštvo. Moška mladinska odbojkarska reprezentanca so na turnir v Prilepu pripravlja na Gorenjskem. Turnir bo I. in 2. decembra, reprezentanca pa je v Zabreznici odigrala nekaj prijateljskih tekom. A reprezentanca jo premagala B z 2:0, Bled je premagal reprezentanco z 2:1, Zelezar pa je premagal reprezentanco s 3:0. Reprezentanc«) vodijo selektor P«'t«-r Štor, tren«'r Srečn Verni«; in vodja Fdvard Velkavrh. Od 24 igralcev se je vabilu na priprave odzvalo 21 igralcev. Za našo r«,proz«-ntan«,o bosta v Prilopu igrala tudi Blcjoa Močnik in Fah-jan. It Kritih Nogomet Veliko preobratov KRANJ - SNI.-zahod. DOI.KNJSKA . KRANJ 3:2 (2:0). strelca za Kranj Jakara Jošt. V dokaj zanimivi in z«'lo borbeni tekmi sn domačini zmagali / golom razlik«', čeprav bi bil neodločen izid S«- najbolj pravičen. Dolenjci so povodli / 2:0. Po odmoru so Kranjčani zaigrali bolje in uspeli izenačiti. V obdobju sedmih minut sta Jakara in JoSI zadela mre/o. Se nekaj priložnosti pa j«' ostalo neizkoriščenih Srečnejši domačini so do koma dosegli še on zadetek in zmagali. S to zmago so Dolenjci ujeli Kranjčane, obe ekipi pa ostajata pri ropu l«-st vi«-«\ O igri Kranjčanov lahko rečemo, da je bila solidna in le napako v ožji obrambi so botrovalo porazu. Kljuh temu pa n«' gre zanemarjati dv«>h posebnosti: prvič po /«•!«) dolgem času so prejeli tri zadetke pa tudi dali so dva. Tekma je bila polna preobratov iz katerih so Gros. Legat. Tkalec. Jošt. Vukič o/. Jakara. C«>tman. Osr«-dkar. Titan. Belančič, Robnik. Križaj potegnili krajši konec bolj po zaslugi lastnih napak kot zaradi boljše igro nasprotnika! Zadnpe kolo jesenskega dela bo na dan republiko oh 13. uri. Kranj na stadionu Stanka Mlakarja gosti moštvo Primorja i/ Ajdovščine. M Šiibir \^ Rado Bumbar: Uvrstitev med prvih deset KRANJ - Bankotna dvorana hotela Creine je hila pod pokroviteljstvom Ljubljanske banke - T«-m«-ljn«' bank«-Gorenjske prizorišč«- d«-s«-tdnevnega šahovskega obračuna m«'d šahovskim mojstrom Rudijem Ostormanom iz ŠD Murka-Lesc«- in mojstrskim kandidatom Radom Bumbarj«-m iz šahovske sekcije medobčinskega športno-kultur-n«*ga društva slepih in slabovidnih Tomo Zupan Kranj. Ta dvoboj, ki j«- bil d«-sot dni v središču pozornosti šahovske javnosti, sodi v okvir priprav p«-tnajstletnega kranjskega mojstrskega kandidata Rada Bumharja. dijaka kranjske Gimnazijo, za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu. Le-ta bo od 27. decembra do 6. januarja na Nizozemskem. To svetovno kadetsko prvenstvo, šesto zapored, se je tako po petih letih iz Francije, prvič preselilo na Nizozemsko. Pravico nastopa na tem prvenstvu imajo vsi kadeti do sedemnajst let iz članic mednarodne šahovske organizacije FIDE. To močno svetovno prvenstvo mladih nadarjenih Sahistov na svetu bodo igrali po švicarskem sistemu non-stop. Mladi Kranjčan se bo tako prvič znašel v tako pomembnem mednarodnem turnirju. Med favorite za ta naslov lahko Štejemo predstavnika mlade sovjetske generacije Kasparova, Angleža Shota in ostalih vzhodnih evropskih držav ter šahovskih razvijajočih držav. Rado Bumbar je svojo šahovsko pot začel v šahovskem krožku na OŠ Stane Žagar v Kranju, ki ga je vodil Stane Vidali. Pred dvema letoma je Rado prišel iz šahovske anonimnosti, saj je začel nizati uspehe. Svoj šahovski talent je začel kazati na mladinskih in članskih republiških turnirjih in prvenstvih. Ze leta 1977 je bil peti na pionirskem državnem prvenstvu, to leto pa je v Kiseljaku to prvenstvo kronal z državnim naslovom. Ta najvišji pionirski državni naslov pa ga je pripeljal na svetovno kadetsko prvenstvo. In kako potekajo priprave na to prvenstvo? »Vse gre po načrtu. Igral sem na mednarodnem prvenstvu v Beogradu v močni konkurenci. Sem sodi tudi ta dvoboj z Rudijem. Čaka me pa člansko prvenstvo Gorenjske, ki se prične 1. decembra. Če z izidom z Ostormanom nisem zadovoljen, sem pa z igro. Čeprav sem dopoldne v Soli in pred samim dvobojem opravim Se Šolske naloge in predelam učno snov, me ta dvoboj ne moti. Psihično zdržim. le fizično sem bolj malo podkovan. Čutim utrujenoat po Štirih urah igranja. Izid bi bil lahko ugodnejši, vendar za otvoritev porabim preveč časa. Vedno me priganja čas ob koncu partije. Ob Sahu imam najraje Se matematiko, od Sporta pa se navdušujem za nogomet in košarko. In kaj pričakujem od svetovnega prvenstva? Uvrstitev med prvih deset bi bil te uspeh.« Trener Boris MatjaSič: »Program za priprave izvajava dosledno. Teoretično Rado najbolje igra s črnimi figurami, medtem ko z belimi Se vedno ne igra najbolje. To bova nadoknadila Se v teh preostalih dneh. Čeprav izid dvoboja m najbolj ugoden, sem prepričan, da bo na svetovnem prvenstvu igral bolje. Skrbno se bova pripravljala po tri ure na dan. Osterman je bil vsekakor dober partner za Rada.« D.Hiiam Izredna gimnastična prireditev Jeseničani so v soboto in v nedeljo pripravili izjemno gimnaetične prireditev, na kateri so nastopili vsi najboljši jugoslovanski telovadci. — Foto: J. Zaplotnik JFSF.NICF - V soboto In v n«-deljo so videli Jeseničani v dvorani Železarskega izobraževalnega centra izjemno gimnastič-no prireditev. Železarsko m«»sto je gostilo vho jugoslovansko gimnastično elito, ki se je udeležila 10. pokala Gimnastike. Nast<>-pili so tudi najboljši jugoslovanski pionirji in pionirke. Prireditev v telovadnici Žica >o bila dobro organizirana. Pokroviteljstvo jo prevzela jeseniška Železarna, z orodjem pa je pomagal Klan iz Begunj. Nad 1000 gl«'-dalc«-v je uživalo ob vajah na orodju, v soboto pa je bila na Jesenicah tudi s«\ja gimnastično zvez«'. Poudarili so, da so na (■«>-renjskem in na Jesenicah ponujajo izredno možnosti za razvoj gimnastike. Prijetno je presenetila jeseniška pionirka Lea M«-sa-rič. Do zadnjega orodja se j«' enkovredno kosala z najboljšimi in na koncu osvojila odlično tretje mesto. Stanka Pogačnik pa je bila 15. med šestnajstimi tekmovalkami. Pri članicah je premočno zmagala Novo-meščanka Jasna Doki, pri članih pa Sarajevčan Miro Kezunovič. Pri pionirjih je slavil Igor Šumandl, pri pionirkah pa Z lat-ka Čirič. Ti telovadci so imeli glavno be*e-do tudi v finalih na posameznih orodjih. Izredna je bila Lea Mesaric. V parterja ft zmagala, v preskoku in na gredi pa je bila druga. Jeseniška gimnastična prireditev bo brez dvoma vzpodbuda razvoju gimnastike pri nas. Prav tako pa bodo Jeseničani zanesljivo Se organizatorji takšnih prireditev, kar je zanje izredna pohvala! F. BenedhV Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike _ Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. gozdno gospodarstvo bled Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n. sub. o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n. sub. o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n. sub. o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n. sub. o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n. sub. o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n. sub. o., Bled Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti. resonanci in ravnosti kar je posebnost strukture lesa i/, triglavskih gozdov. J liko TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME Če želite sodobno in ekonomično opremiti garderobne prostore v industriji, obrti, trgovini, ustanovah ipd., vam priporočamo garderobne omare tip GO-1019. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik dneva republike — 29. november in jim želimo veliko delovnih uspehov FAMIZ IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA Mengeš, Blejčeva cesta 46 Čestita prebivalcem Gorenjske za dan republike — 29. november Priporoča svoje izdelke: notranjo opremo poslovnih prostorov, bank. hotelov Izdeluje po individualnih naročilih Kvalitetno in po željah naročnikov izdeluje tudi vsa pa sarska dela. 1 r Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj -*„.»,„. - TOZD Komunala, Kranj -bo - TOZD Obrt, Kranj - b.o. - TOZD Gradnje, Kranj - b.o - TOZD Opekarne, Kranj - b.o. in Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Kranj Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike. e VENfAt Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skliulišrn v Kranju, ( Vsia Staneta Smotri*' ;,i feleioti -2(W in u<>4-2r>-L><>k<-mi;* julija n;i deblu Po potrebi prema/ obnovimo. — Nabavnim sadike in sadimo sadno drevje, če lent|>erattira ne pade pod m< lo — Opravimo zimsko -kmpljenie sadnega drev ja — Nabavljamo škropiva m gnoji la. poprav hamo orodji'. uretdedaiiH in prezračimo shrambe — Z mrežo, koruznico m drugim materiali ovijeni n drevesna debla ii jih t;iko zaščit lino pred «11 \ jati jo — Pregled ti jemo vezi m kole pr mladem sadnem drev m m nadzoru jemo ograje in zaščito okoli ustreznimi pripravki ščitim pred divjadjo. Poškodovan obrežetno smolo. — K rčimo stara in suha otresemo snet; in dvignemo pod snega premažemo debel. Z — Za sajenje sadovnjaka določe- o debla ne površine rigolamo in obrežetno a debla drevesa, namenjena za cepljenje, (»milno _ (V zemlja m zmrznjena in če je kopna, gnojimo s hlevskim gnojem, drevesa. oh enakih pogojih gnojimo tudi s Veje i/- fosfornim i in kalijevimi gnojili ali ust rez.no sad ja rsko mešanico. Če se nos sveti Nadi ogn uspešno preženemo / razredčenim jabolčnim kisom na kosmu vate. ki g;i močno pritisnemo na nos. Razredčeni kis bo razmasiil kožo. ki jo sedaj namažemo z nemastno kremo Kot dodatna pomoč se najbolje obnese medicinski žveplem puder Posnetek prikazuje iz tanjših niti pletena modela moškega športnega puloverja in dvodelnega ženskega kompleta krila in na bokih ohlapno stisnjenega bluzona z vulkanskim ovratnikom v nežni rožnati barvi pudar. Iz debelejše volnene niti je spletena ženska obleka s telovnikom z izstopajočimi vodoravnimi okrasnimi črtami za spoznanje temnejše umazano bele barve in enakimi okrasnimi obrobami ob rokavih in na robu obleke. Malomarno zavezana ženska okrasna ruta in topel šal v temnejši barvi, ki se lepo ujema s temnejšim pletenjem na moškem puloverju, ubrano dopolnjujeta obe oblačili. Priprava testa za ocvrte sladice (miške, vzhajane (lamate, krofe) zahteva od gospodinje veliko znanja in spretnosti Moka mora biti prvovrstna, mehka in pravilno suha. Testo za cvrtje sladic iz kvašenega testa naj ho mehkejše od navadnega vzhajanega testa, za vse drugo veljajo enaki predpisi: prostor, sestavine in potrebščine na i hodo i »grete: prepih testu škod« i • Pri pripravi lovi »;ega lenta ne gre štediti z jajci, pač pa s sladkorjem. Preveč oslajeno testo se pri cvrenju prehitro temno obarva, ostane v sredini neprepečeno in zato izredno težko prebavljivo. Nekateri recepti predpisujejo, naj testo prvikrat ne vzhaja, ampak počiva deset do petnajst minul; Drugo vzhajan je mora biti temeljito, ker premalo vzhajano testo pri < vrenju ne naraste, pač pa ostane nizko in sirasto. Sladice niso dovolj ocvrte m zdrav ju škodljive Pri akutnem in kroničnem črevesnem katarju in težjih jetrnih in žolčnih obolenjih. z jedilnika črtamo vse cv rte sladice.. Priporočamo, da vsakemu kvašenemu testu za rvrenje Že pri mese-nju dodaste na vsakega p<»l kilogra-niii moke po eno kavno žličko peni nega uranka. S tem ukrepom \m\efi drugega dosežete tudi. da se kroti pn »v len iu m naptjejo mtfščobe Za t*vrenje jemljemo mešano maščobo (polovico masti in polovno masla ali oljat. ki naj stoji v kozici tako visoko, da krofi v njej plavajo Testo se tudi ne bo napojilo z m;i-ŠČoImi. če ve \ neiazhel |ello previdno vlijete žlico ruma Ponodji je treba pokriti s pokrovko, ker bo zaradi dodanega alkohola maw '-oba začela cvrčati in se penili Ko W p<'iia poleže, vlnele drugo žlico nuna in posodo spet pokriiele Ocvrile nai-prei poskusni kos sladice da preverite, če je testo dovoli vzhajano m maščoba pravilno ogreta Vanjo pride naiprei vrhnja, bolj vzhajana stran testa Premalo vzhajane sladice se obračajo same od se I ve. zato v tem primeru s čvrenjem še malo počaka i te Maščoba za rvrenje he sme biti tako razbeljena, da hi se i/ nje kadi In Pravšnjo lemperaturo ima takrat, če v vodi omočene vilice za-cvrčiio. ko Hh za [Miskllšnjo pomočite v maščobo Sladice nai se ne tiščijo: spiva se morajo cvreti v pokriti kozici, ki jo je treba rahlo potresati, da testo lepše naraste. K je cvrtje na spodnji strani zapečeno lepo rumeno, ga je treba obrniti in v odkriti posodi ocvreti dokttnca. Testo je popolnoma prepečen, se ne prime pletilke. ki jo za posku-njo zabodete vanj. Iz maščobe pobrane osvrte sladice položite najpre na cedil«) in šele potem na desko. pogrnjeno s papirnatimi prtiči. MARTA ODGOVARJA Darinka — Kranj Iz volnenega tweeda bi imela rada modni jopič, čez pa bi v mrzlih dneh nosila lisičjo kožo. Košček blaga vam prilagam v pismu, vi pa mi. prosim, svetujte model. Stara sem 24 let. visoka 167 cm. tehtam pa ."»!♦ kg. Odgovor Jakna (moški suknjiči, ki n vidite na skici, je trenutno tel« v modi. Ima ožjo daljšo fazo* dvoredno zapenjanje žept1 ^ s poklopci. Prsni šivi so |e lo nakazani od žepov na\ kot pri moškem suknjiču Rame so podložene. Suknjič k» skoraj ravno krojen in daljM Doma sem v Davči Pri Davškem mostu dobi Selška Sora pritok Davščico. Oh potoku se po skalni soteski vije med skalami makadamska centa, l'ez potok so na mnogih krajih speljani betonski mostovi. Ze smo pri Vrhovčevom mlinu, kjer je križišče štirih cest. Odločimo se. da se peljemo do -Icmca. To je edina gostilna v vanj Ko vstopimo, je hiš« polna Vendar Iti niso gostje, ampak so vaščaiu Da vire na »kupnem sestanku Zvedel sem. da hi radi razrešili nekatera žgoča vprašanja »Ho govora tudi o športnih igriščih?« zanima mladinca Marka Predsednik je potrdil, mladinci pa so se veselo nasmehnili Predsednik krajevne skupnosti je kpel povzdignil glas: »Nekateri se pritožujejo /;t radi slabe cente Pravijo, da so centa rji Več dom;« kot na vvsi i • »Sedal je ravno košnja.« se je hitel opravičevati restai' Mirko, ki ima doma kmetijo. »No. sa i ho že kako Kmalu ne bo več toliko, dela na renti; saj mislimo položiti asialt po dolini« je poskušal preiti k drugi točki dnevnega reda tajnik Milan. »Vendar homo morali /a lo zbrati nekaj denarja. Samoprispevek hi kaj prav prišel.« te posegel v besedo blagajnik, naj je skupna blagajna vsak dan revnejša (i lastiva I i so in pretilog je bil sprejet. Predsednik mladincev je nekaj šepnil vodji sestanka. »•la. ja Prej ste me vprašali; če homo naredili tudi kaj za mladimi O. saj hi. če hi bilo dovoli denaija' Malo bodo že še morali počakati li naši športniki.«« je zaključil sestanek predsednik krajevne skupnosti K meni je prišel prijatelj Stane m rekel: »Tako kot vedno: drtlgtč.« Saj so vaški možje dobri ljudje. samo kaj. ko p;) m denarja Med v»j no so p;) marsikai dobrega naredili brez plačila. V v..-, je lM|,, veliko mož v partizanih Doma s« ostali sam«t otroci m žene ki s« se le * težavo prebijali skozi težke dni Sovražnik te večkrat napadel Dav čo, Najhujša je hila buka na Porez mi Veliko vaščanov ie padlo V spo-min name planinsko društvo Cerkno vsako let«. 24 marca organizira -po minski pohod na Porozen S polilo nov lil doživet || -e \ |,t< ;\ mo i/ le hribovske vasice Pridemo p;i -pet. ko b«i do nje peljala rtsfali n;. cesta, -a i prav i|o. d,i bo kin.ihi Ivan Ambrožu. H a i o-n o|< 1're-ernove I > 11 o. i < b - Železniki Punčki Bila sem še majhna. Imela se/// veli k(t punčko. Hi/a mi je zelo všeč. Kupi/o mi jo je mama. Vsak dan sem se z njo igralo. Dalo sem ji ime Natalijo. Vsak dan sem jo klicala, jo previjala in jo vozila na sprehod. Zelo sem si želela dojenčka. Nekega dne mi je mamico rekla, da bomo dobili dojenčka. Res sem dobilti sestrico. Ime smo ji dali Natalija, ludi mojo punčko Natalijo imam še vedno rada. nsenija HoCevar, J. a r. o.s/i. šole Janko in Stanko Mlakar, Šenčur Bliža se dan republike Mamica in očka sta mi pripovedovala o zgodovinskem mentu Jajcu, ki slovi po visokem slapu reke Plive in muzeju aVNOJ. Zelo si želim, da bi to mesto in njegove znamenitosti videla. Vsako leto tudi pionirji praznujemo dan republike. Moj najlepši dan v prvem šolskem letu je bil, ko sem bila skupaj s sošolci sprejeta v pionirsko organizacijo. Na proslavi smo prejeli rutke, kapice z značkami in pionirske izkaznice. Starejši pionirji so nas tudi lepo pogostili. S skupnimi močmi pripravljamo pionirji proslavo za lete šn j i dan republike. 1'čenci našega razreda bomo zaigrali igrico Rojstni dan. drugi pa bodo pripravili pevske, glasbene in recitacijske točke. Nina Vasll. 2 a r osn. šole Peter K HVČič S k olja I .oka Srečanje pionirjev dopisnikov V Ljubljani je od 17. do 19. tega meneča potekalo 10. srečanje pionirjev dopisnikov in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Program, ki nam ga je pripravila Zveza prijateljev mladine, je bil razdeljen na tri dneve. Prvi dan smo se sešli v avli časopisnega podjetja Delo. Ogledali smo si tovarno in s tem najsodobnejšo tehniko v Kvropi. V soboto je Zveza prijateljev mladine prired'la razstavo 1H7 stilskih časopisov, v katerih sodelujemo S ŠOLSKIH KLOPI Moja knjižnica Moja knjižnica ni • tako majhna. Imam triindevetdeset knjig. Veliko imam pravljic. Večja zbirka je Zlata knjiga. Iz zbirke sem prebral knjigi Mali upornik in Čudovite dogodivščine vajenca Hlapi-ča. Zelo mi je všeč Tikcc na kmetiji. Sedaj berem knjigo Tinček in Tonček pisatelja Mirka Kunčiča. Knjige skrbno pazim. V prostem času jih berem in gledam. Zelo sem vesel, da imam tako lepo knjižno zbirko. Marko Bitenc, 2. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Kaj se danes godi? Mamica moja, povej mi, zakaj je povsod toliko ljudi, zakaj danes godba igra. zakaj danes zastava vihra? Tako se mi zdi, kot da nekdo praznik slavi. Hčerkica moja mala, kar prav si opazovala. Pa saj je v letu toliko dni. zakaj prav danes slavi? Prav ta dan seje veliko zgodilo, ta dan seje med ljudstvom zganilo: republika draga seje rodila. Danes republika praznik slavi, 29- novembra bo svoj praznik slavila zato je povsod toliko ljudi, zato danes godba igra, zato danes zastava vihra Sergeja Malovrh, t r osn sole Peter Kavčič Šknfja I.oka predvsem učenci. Po ogledi, razstave smo se v dvorani Gospodarskega razstavišča pogovarjali z uredniki mladinske«« tiska, znanimi novinarji in literati. Zadnji dan srečanja, v nedeljo, pa je imel v dvorani ktn* Šiška slavnostni govor sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. V njem je predvsem poudaril pomen pisanja, branja in učenja slovenskega jezika. Dejal k tudi. da je treba delati in vztrajati, če hočemo postati dobri samoupravi javci in delavci. Govor je sklenil s podeljevanjem nagrad šolskim glasilom in priznanj mentorjem, ki že več kiv 15 let vodijo šolska glasila ter novinarske in literarne kros k ? Med nagrajenkami sta bili tudi Zlata Volarič in Duša Vehovec i» naše osnovne šole. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov. Mladi si želimo še več takih srečanj, kjer bomo lahko izmenjali izkušnje in prispevali, da bo naše delo še bolj ustvarjalno in obogateno z novimi zamislim! in predlogi. Nives Križnar. osn. šola Krame Prešeren K ran j Razlika Sliki se razlikujeta A - v dvajsetih podrobnostih 4 trdi Marjan H - v osemnajstih, pravi Joža C — ne, v desetih, trmasto vjtra-ja Peter D _ kje pa. le v osmih, preglasi vse tri Janez Kdo ima prav? K KSITKV -Otl L| 11.>' • is irp 'i/v l|| JSO(l(JO.||) •> \ it|.i!n>|i|zit.i i.ii.iiis !>f M.»m«| ouii \im,|' Torek, 28. novembra 1978 15. stran O LAS TELEVIZIJA 2. DEC. 8.00 Poročila 8.00 Stare japonske pravljice 8.20 Čarobna žoga 8.35 Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele 8.55 Dan zmage, oddaja TV Zagreb 9.25 Dokumentarna oddaja Izbira študija in poklica: Sociologija A. Dombrovvska: Noči in dnevi, TV nadaljevanka Trimska televizija Poročila 1255 Nogomet Budučnost: Partizan - prenos (do 14.50) v odmoru propagandna oddaja 15.30 Poročila 15.35 Otok srebrnih čapelj - mladinski film 16.55 Košarka Partizan : Bosna - prenos v odmoru propagandna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Muppet show 19.10 Risanka 19..«) TV dnevnik 20. (X) Popi - celovečerni film 21.35 Moda za vas 21.45 .. . Poročila ... 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.50 Narodna glasba 18.20 TV novice 18.35 Apokalipsa živali — dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21. (X) 24 ur 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota (do 21.55) NEDELJA 3. DEC. 8.55 Poročila 9.00 Za nedeljsko dobro jutro 9.30 025 9.50 D. Sušič: Odborniki 10.30 Čebelica Maja 10.55 Skrivnost pletenega koša 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila AVTONEGA KLASlC FRANJO Kranj, Šuceva 17 Menjava gum, uravnoveše-nje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za ZASTAVE in ŠKODE. Delovni čas od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste. Občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike. TA TEDEN NA TV Sobota OTOK SREBRNIH ČAPELJ, V™ *f*?; vzhodnonemške proiz-Zdnje, nas bo popeljal Wleto 1918 v malo ob-r mejno mesto. To je čas, kose v ljudeh pod vplivom novih revolucionarnih idej spreminja stoTetja negovana miselnost. Militarizem, pridnost vojaškemu po-b/iru zdaj niso vec "JZdnote. in to je tu* n.rvdnia tema filma, ni priređuje o ubežnikih sff-onte, ki se s pomočjo otrok skrivajo v močvirju, na otoku srebrnih Ameriški barvni film POPI pripoveduje o rev-\Y.„i Sportoriškem getu .Jedi SeZ Yorka. Zdru-Zne drŽave Amerike so „ Zrn reč za emigrante še "%n?obljubljena dežela V središču pozornosti je Alan Arkin, ki se V iti da bi svojim otro-irnnf' zagotovil boljše življenje zunaj meja getei Film je v svoji zasno-vi' drama, ima na tudi nekaj komedijskih za-nenaj posebej pri- pat0e- Nedelja enWARD IN KARO-\SL\imeiio o mladem VeS3dnia silno bogatela jetnika. Po stn-8° P^lmiuei utegne ne-trudni%l Penisi uspeti i il mladi par povab-na sprejem, kjer naj itEd^ardigral pred iz-*Jnim občinstvom m „ZX le opozoril na-se. • - Ponedeljek oddaji SPEKTER blmo videli - znanstvenikov y današnji PE dosežke z medicinskega področja. Veliko znanstveno raziskovalnega dela je usmerjeno v preučevanje bolezni ožilja in srca, te značilne nadloge našega časa. Visok krvni pritisk je na vodilnem mestu med povzročitelji bolezni in smrti. Švedskemu znanstvenemu fotografu je uspelo s posebej prirejenimi mikroskopi zasledovati vplive pritiska na posamezm organe. Film je prikaz dela tega posebnega fotografa. TV drama TI NISEM REKEL govori o dogodkih po letu 1903, o propadu ilindenskega upora in kruševske republike. Leta 1903 sta bili Makedonija in Albanija Se pod Turki. Agonija osmanske vladavine in samovolja turških in po-turčenih fevdalcev je privedla do osvobodilnega boja, kije na I lijev dan, 2. avgusta 1903, začela z oboroženim uporom. Vporniki so sprva dosegli nekaj uspehov, zasedli so par mest, osnovali kruševsko republiko. Toda Turki so jim vrnili s protiofenzi-vo in konec novembra je prinesel tudi konec vstaje. Sledili so turški maščevalni ukrepi, zaradi katerih je 30.000 Makedoncev odšlo v tujino. Četrtek Alpinistični film MarcelaIchaca PREMAGOVANJE. NEPOTREBNEGA je zastavljen nekoliko drugače kot filmi o vzponih na navidez ne-pristopne vrhove, ki smo jih gledali doslej. Eden najbolj izkušenih alpinistov in plezalec Marcel Ichac je za alpinizem nekaj takega, kar je Harroun Tazzieff za vulkane. V svojem početju išče globlji »misel in dokazuje, da navidezno razsipanje moči in sposobnosti ob delu, ki ga predstavlja plezanje, sploh ni nesmiselno in nekoristno. 17.15 18.20 19.10 19.30 20.00 21.(M) 21.30 21.45 Kaj vemo o . . . Okrogli svel Poročila I )osje našega časa: Leto 1957 Sport na poročila Moda za vas Edvard in Karolma — film (iot t vvaldov: Svetovno rokomet no prvenst vo za ženske — prenos srečanja Jugoslavija . NDH Vesela jesen Risanka TV dnevnik A. Marodič: Na ost rini — oddaja iz cikla Poti in stranpoti Legenda o Perast u TV dnevnik Šport ni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaja za JLA 12.00 Poročila 15.15 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri .'1.00 Celovečerni film PONEDELJEK 4. DEC. 9.00 10.00 11.10 15.00 10.00 17.10 17.15 17.35 18.00 18.10 18.20 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.35 21.40 22.00 TV v šoli: Ritmika. V gozdu. Za prosti čas. Narava TV v šoli: Materinščina Risanka. Zemljepis TV v šoli: Za najmlajše TV v šoli — ponovitev TV v šoli — ponovitev Poročila Vrtec tia obisku: Jesen v dolini ribnikov Kaj vemo o . . . Obzornik ('esta in mi: Promet v mavcu Spekter: Visok krvni pritisk Sola smuča n ja Mladi za mlade Risanka TV dnevnik R. Hogdanovski: Ali t i tušem rekel Propagandna oddaja Kult urne diagonale TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Deček Skok - ot roška odda ja 18.00 Mali šlager 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 2110 ('elovečerni li I m TOREK 5. DEC. 8.45 TV v šoli 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje Risanka. (Ilasbeni pouk 1 1,15 TV v šoli Ki. 15 Šolska TV: Evropsko Sredozemlje, 1 zgradu ja ljudske oblast i. Razvoj neuvrščenost i 17.20 Poročila 1 7.25 Radenci 78. glasbena odda ia 17.55 Obzornik 18.05 Pisani svet 18.40 po sledeh napredka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 1 )iagonale 20.-'k") Stendhal: Lucien I.euvven. TV nadaljevanka 21.35 Razvoj popularne glasbe, serijska oddaja 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: I 7 10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Ko je bil moj oče v koncentracijskem taborišču 18.15 Knjige in misli 18.45 Narmlna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 20.50 21 ur 21.05 Znanost 21.50 Zgodbe za lahko noč 6. DEC. 8.30 TV v šoli; Kultura 10.25 Val d'Isere: Smuk za ženske 15.50 Smuk za ženske — posnetek iz Val d'Isera 10.55 Poročila 17.00 Z besedo in sliko: Pastir 17.25 Londonska narodna galerija 17.50 Obzornik 18.00 Na sedtni stezi - športna oddaja 18.30 Puntarska pesem. II. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Dnevnik nekega delavca 21.35 Miniature: J. Sibelius: Valse Triste in Finska 21.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 1650 Madžarski TV dnevnik 17.10 TV dnevnik 17.25 Daljnogled. otroška oddaja 17.55 Slavnostna akademija ob 100-letnici rojstva Radovana Dragoviča 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik IZBRALI SMO ZA VAS ČETRTEK 7. DEC. 8.55 10.25 13.55 15.20 10.25 17.30 18.20 18.:«) 18.45 19.10 19.30 20.00 20.4o 21.40 22.10 TV v šoli: Matematika. Hektorjeva smrt. V Savin jski dolini do prihl. 12.00 in do pribl. 15.00 Val d'Isere: Ženska veleslaloma Šolska TV Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera Poročila S. Reisner: Saj si vendar punca. L del predstave SNC. Maribor Obzornik Stare japonske pravljice Premagovati je nepotrebnega Risanka TV dnevnik Oči kritike Retrospektiva T V drame — T. Partljič: Mama umrla, stop Na zvezi TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 10.40 KošaVka Bosna : Zhrojevka — prenos 18.30 TV novice 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 21.15 24 ur 21.35 Ženska danes. dokumentarna oddaja 8. DEC. 9.00 TV v šoli: Ruščina. Od petka do petka. Gibanje živih bitij 10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka. Zgodovina 15.00 TV v šoli. ponovitev 16.55 Poročila 17.00 Zverinice iz Rezije: Volk delal za lisico I 7.20 Ko je bil moj oče v končen I raeijskent taborišču I 7.50 Obzornik 18.00 I )oinači ansambli: Frank. K u mer 18.30 Izbira študija: Vojaški poklic — II. de 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 7+ 7. zabav no glasbena oddaja 21.05 Razgledi: Dodaja j m o živi jen ju let oni — II. del 21.50 TV dnevnik 22.00 Harctta - serijski film 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet — ot roška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.UO Včera j. danes, jutri 21.20 Portreti 21.50 Glasbena oddaja No, kadar je stiska za kavo, kot na primer te dni, ko je skoraj z vseh prodajnih polic dobesedno izginila, bo morda prišla prav instant kava. Odličen Nescafe smo videli pri ŽIVILIH v GLOBUSV. (uvoz iz Švice). CENA: 219,80 din Tople in modne kape in šale so za to zimo spletli pri ALMIRI. Mehki, čisto volneni in dvojno pleteni so. Barve: bela, opečna, zelena, rdeča, rumena, črna itd. V njihovi industrijski prodajalni v Radovljici se dobe. CENA: kapa 110din komplet šal in kapa 247 din Pri Jutranjki so sešili tega toplega pajaca za dojenčka od 6 do 18 mesecev. Ves je opremljen z zadrgami in malčka res ne bo težko spraviti vanj. Barva: modra, rdeča. Pri Zarjinem KEKCU na Jesenicah so naprodaj. x CENA: 465 do 480 din Pri Murkinem ELGV v Lescah so dobili od El-me Črnuče odlične cvrt-nike po licenci Rowente, kijih že dolgo iščete. CENA: 1.242,45 din Meso Kamnik Delovni kolektiv čestita za praznik republike. j RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 6.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00. 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00. 3.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00. 20.30 in 23.60. 2. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! H.08 Glasbena matmeia 9.:15 Mladina poje Republiška revija otroških zborov Zagorje 78(81 H>. 16 Kdaj. kani. kako in po evi 13.20 Obvestila in zabavna glasba 14.05 (tremo v kino 14.45 S pevcem Markom Brecljem 15..30 Glasbeni intermezzo 15.45 N knjižnega trga 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.4)5 Od arije do arije 18.30 Glasbena abeceda 19.35 Lahko n«M\ otroci! 19.46 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.01) Zavrtite, uganite in se pogovorite 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddata /a naše izseljence 2 tO") Popularnih dvajset 0.05 Nočni program 8, DKC. Prvi program 4.10 |>f.bro jutru! 8.0" Radijska igra za n| roke 8.37 Skladbe /a mladino MB Še pomnite, tovariši... 10.4)6 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega led M TI OO pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestita to m pozdravita jo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 1.1.45 Obisk pri orkestru Posaarskegn radia 14.05 Nedellsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra 19.35 l.ahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JKT 'ili.HR Literarni nokturno 23.15 1'lesna glasba /a vas 0.05 Nočni program Drugi program MW Nedelja na valu 20_' l i.oo (ocktatl melodij I :t':'l3 I/ roda v rud I i.40 Zvoki iz studia II I I m M o/a i k glasov in ritmov I5.TJ) Mladina sebi in vam 1596 Nafti kraji in ljudje Iti.m Z lahko glasbo po svet u Iti.33 Melodije po pošti 18 40 V ritmu Latinske Amerike PONEDELJEK 4 DKC. Prvi 4.30 81)8 9.05 9 2<> 'I 4«! 10 15 10 45 I 1.0.1 12 »O 12.10 12.60 13 30 14 05 14.10 15.30 15 45 program Dobro julro' (i lasliena matineja K 1 ni'.11 ,1 1.1 l/berile pesmico Vedle melodije Kda|. kam. kako m po čem ' Turist ični napotki /a naše goste 1/ I mine Za vsakogar neka i Veliki revijski orkesl ri Knieti|ski nasveti Pihalne godbe na koncertnem (1(1 rt I Priporočalo vam . . Primorska poje 7n Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni interinezzn Naši znanstveniki pred mikrolononi 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ol> 17 (M» 18(1") Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35. Lahko noč. otroci* 19.45 .Minute / ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Kulturni globus 20.10 Predatavljamo vam opero»Kdgar« 22.20 Po|ievke 1/ jugoslovanskih Kt lldijev 2:1.05 Literarni nokturno 2-1.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.33 Ponedeljkov križenikra/ 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnost i 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 .Jazz na II priigra mu 16.40 Od ena do |>et I 7..'tO Zrcalo dneva I 7.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 5. DKC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.06 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih Sol 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.06 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali I2.-30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.45 Pota sodobne medicine 16.(61 Vrtiljak I 7.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 10(36 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Guenter Noriš 20.00 Slovenska zemlja V pesmi in besedi 20,10 Radijska igra 21.42 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program .JRT — studio Sarajevo •Jugoslova nska glasba 2.1.-05 Literarni nokt urno 2.1.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program Drugi program 8.0O Torek na valu 202 l.l.oo I/ pa rt i t ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 I)anes vam izbira I t (ki Radijska šola za višjo stopnjo Kant je in dekleta IA 'to I/ naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 I )iskomentalnosl 17,10 Zrcalo dneva I 7.40 Z ansamblom The Rob Hoeke Bogic VVoogie Ouartet 17 5o Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih a v toriev H. DKC. Prvi program 4,10 I )ohro jut 1 d' 8.118 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapoimo pesem MU Aktualni problemi marksizma 10.1") Kdaj. kam. kako in po čem? 10 I") Turistični napotki za naše goste iz tujine I I (it Po Talijioib poteh 12 10 Veliki zabavni orkestri 12,10 Kmetijski nasveti I2.40 Pihalne godbe 1.120 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kult ure . I 1 KI Naši poslušalci čestitalo m |M)/.dravl|a jo 15,10 (ilasbem interme//i 1 15.45 Spomini 111 pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.161 Studio ob I7IMI I Mi).", ( Klskočna deska 18,10 Koncert za besedo - Zima 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Labkn noč nI m< 1' 19.45 Minute z ansamblom Glinther Sc hemmlci 20.00 Koncert ./ našega --1 udi« 22.20 S festival«.v |a//a 2.'t.05 Literarni nokturno 2.1 15 Revna lilgoslov anskih pevcev /abav ne glasbe (1.05 Nočni program Drugi program H (KI Sreda na valu 202 1.1.00 Iz partitiir velikih zabavnih orkesl rov 13.33 S solisti in ansambli IK T 14.00 Kadilska šola za srednjo stopnio 14.25 Z vami 111 za vas I 4,10 Iz naših sporedov 16,00 Tokovi neuvrščenosti H) 10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva I 7.40 Filmski zasuk I 7,45 Tipke in godala I 8.00 Progresivna glasba 18 to Srečanja melodij ČETRTEK DKC Krvi program t,10 8.08 •1.(1.", 9.35 10.15 I0,l."> I I 0.1 12.10 I2.30 12.40 11.20 l.t.to 14.05 14.40 15,10 15.45 10.(6) 17.00 18 0") 18.55 I 9.35 1 9.45 20.00 21.00 21.40 22.20 2.1.05 2.1.15 0.05 Dobro jutro' (tlasbena matineja Radiiska šola za Vtftjo Stopnjo Tuja in domača zborovska glasim Kila j. kam. kako. * 111 po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine I 'ganile, pa vam zaigramo Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti ()d vasi do vasi Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam Koncert za mlade poslušalce Enajsta šola (Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Z opernih odrov Minule za KP Lahko noč. ot roci! Minute z ansamblom •Jean Jaccpies Perrev Četrtkov večer domačih pesnii in napevov Literarni večer Lepe melodije Srečanja s pihalnim kvintetom RTV Ljubljana Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 Ll.oo Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1.1,1.t Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14 .10 Iz naših sporedov 14,1.1 Z vami in za vas lti.00 Tam ob ognju našem 16,16 Instrumenti v ritmu Hi.40 S popevkami po .Jugoslaviji I 7 10 S popevkami 1 po Jugoslaviji (Nadaljevanje! 17.30 Znalo dneva I7.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana IH.00 popevke 1/ Italije 18 40 Z velikimi zabavnimi orkesl ri 8. DKC Prvi 4.:«» 8O8 9 05 I0 45 I I 0.1 12 lo 12,10 12 40 I. 1,10 13 50 14.05 II. 17 I t :(n M.55 15,10 15.35 15 »."> I0.OO 17.00 18 05 Ml I.", 0» 15 20.(10 21.16 program I )obro jutro! Glasbena mat meta Radijska ftola za nižjo stopnjo I / glasbene I radi« ije mgoslov anskih narodov 111 narodnost i Kdat. kam. kako in |><> čem? Turistični napotki za nase gliste i/ t ujme Znano m priljubljeno Z orkestri m solisti Kmetijski nasveti Pihalne godbe Priporočalo vam ('Idvek in zdrav je (. btahena pravi 11 <.> Naši umetniki mladim poslušali eni Naši poslušalci čestitajo iu pozdrav I ta jo Minute za KP Napotki za turiste (ilaslti-ni ml ermez/o Naš gosi V rfiljak Studio <>l> 17.00 Moment musical I,aliko noč. ot 11 m T Minule z ansamblom Kant le I leb dolin Sli.ppi.ps 20 (>cli l.i ia o morili in pomorščakih . Mesede 111 /vokl iz logov domačih I ,iterami nokt urno •laz/ pred polm>č|o Nočni poigra ni Drugi program 8.00 Petek na valii 202 I IO0 I/ parnim velikih zabavnih orkesl rov 1.1,1.1 Glasba iz socialist 11 111I1 dežel I 1.00 Kadilska šola za mžio stopnjo I 1.25 Z vami 111 za vas 14,10 Iz naših sporedov Ki 40 Top albumov 17.40 (tdnievi / gora 17.50 Priletni zvoki 18.00 Slereo jaZZ 18 40 Glasba za vsakogar Gozdno gospodarstvo Kranj TO gozdarstvo Skofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor in delovna skupnost skupnih služb Kranj r čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike KINO Kranj C K NT K R 1. decembra amer.-panam. barv. stod. drama KRALJKVlC IN BURAG oh 16, in 18. uri. amer barv. akcij. drama GOLI V SEDLU ob 20. uri za Kilmsku gledališče 2. decembra Iran« barv. krmi. GANGSTKR ob •»!(>.. 18. in 20. uri. premiera ho. gkon barv. pust BRUCK IKK PROTI SITKK MANI' ob 22. uri .'(.decembra japon barv. risanka MAČEK NA DIVJEM ZAHODI' ob 10. uri. franc. barv krim CK SKACK SLON ČEZ PLOT oh 21 uri 4. decembra hongkon barv. |)itst. SAOLIN oh Iti.. 18. in 20 uri 5. decembra hongkon. barv. pust. SAOLIN ob 16.. 18. in 20. uri (i. decembra hongkon. barv. pust SAOLIN ob 16.. 18. 111 20 uri 7. decembra lihij.-kuvajt. barv zgod. POD MOHAMEDOVO ZVKZDO ob 10 in 1*1 uri Kranj STOKŽIC 1. decembra it al. barv. AFKI SKA ZVKZA ob 16. in 20. uri. pro-iniera romun barv pust TKDKN NOKCKV oh 18 uri 2. decembra amer. pust. TARZAN IN AMAZONKK oh 16. in 18 Uri, amer.-panam. barv zgini drama KRALJKVlC IN BERAČ trn 20 uri (decembra hongkon barv. pusl. BRUCE IKK l'ROT! SUPKK MANI' ob 14. 16, in 18 uri. premiera lihi 1 - k uv a |l barv zgiwl POD MOHAMKDOVO ZASTAVO ob 20. uri i.decembra ital ■ barv. prut: MALI GRKU oh Mi . 18 m 20 uri 5. decembra amer barv komiil TIŠINA . SMK.IK.MO SK ob 10 . 18 in 20 uri ((.decembra amer-ta|ski barv krim V Zf/.ATKM TRIKOTNIKI MAMIL ob 16.. 18 in JO mi 7. decembra ital barv krim OROZ.IK SM RTI ulj 10 is m 20 Tržič 2 decembra hongkon barv pust SAOLIN oh |t>. uri. amer. barv vestern MoZ IZ VIRGINIJK oh 18 in 20. uri. predprennera Iranc barv MADA M K CI.ACDK ob 22 uri ■ 1 .decembra amer pust 'TARZAN IN AMAZONKK ob 15 uri. amer-ta|ski barv. krim. V ZLA-TKM TRIKOTNIKI1 MAMIL ob 17. in 19. uri. prem. hongkon. barv pust. BRUCK LEE PROTI SI PKRMANC ob 21 uri 4. decembra amer.-tajski barv. V ZLATKM TRIKOTNIKI' MA MIL oh 17. uri. prem. libilj. kuvvait POD MOHAMKDOVO ZASTAVO ob 19 uri amer pati barv KRALJKVlC IN vojn. CKTA oh 17 5. decembra zgod drama BKRAC oh 17. in 1». uri H. decembra franc. barv kom. LE KJE JE in 19. uri 7. decembra hongkon barv. SAOLIN oh 17. in 19 uri Kamnik DOM 2. decembra amer. barv. kom. TIŠINA .. SMKJMO SK ob Ki in 18. uri. (ram. barv. srhlj DRAKULA - OCE IN SIN ob 20 uri ■'(.decembra hongkon barvni SAOLIN ob 15 in 17 uri. amer barv kom TIŠINA... SMEJE-MO SK ob 19. uri. amer. pa nam barv zgod. drama KKALIKVM IN BKRAC ob _'l uri 4. decembra Iranc. barv kom. LK KJK JK 7 CKTA ob 18 in 20 uri II decembra ital barv erot MALI GREH oh I8 uri. prem. hbili kuvvait barv /god spekl POD MOHAMKDOVO KASTA VO ob 20 uri (i. decembra Iranc. barv. kom CK SKAČE SLON CKZ PLOT ob 18 m ?(». uri 7. decembra amer la|ski baiv krim V ZLATKM TRIKOTNIKI MAMIL ob 18 in 20. uri barv. pust VKLIKA GNKCA ob 20. uri 4. decembra amer. barv. krim. ZANKA ZA NKVIDNKGA oh 20. uri 5. decembra ital. barv. VP1L1KA GNEČA ob 20 uri ri decembra amer, barv krim. ZANKA ZA NKVIDNKGA ob 20. uri 7 decembra amer. barv. SRK-ČANJE NA OCKANU oh 18 uri. za kino gledališče ital. barv. pust VELIKA GNEČA ob20. uri Pismonoše so pridobili že 382 novih naročnikov! KA KA-HER-HER- Duplica 2. decembra PREISKAVA ob 20 uri .1. decembra avsiral barv SIN NEVIHTE ob 15. uri. barv vojna kom LK K JK CKTA ob 17 uri (i. decembra ainer barv TIŠINA SMKJKMO S K uri 7. decembra amer pa na m zgod s|M-kt KRAMKVIC IN BK RAC "l> 20, uri ital barv krim POD PRITISKOM mlad Iranc J K 7 >b 20 barv Radovljica 1 decembra šved baiv AKKA ob 20. uri 2 decembra amei barv 'TA CI IKIVITA BITJA ob 18 uri. Man, barv POCESTNICA ob 20 uri .1 decembra amer barv ZANKA ZA NKVIDNKGA oh 18 uri. ital K led I. decembra (rane barv DOK TOR POPAl'L ob 20 uri 2 decembra (rane barv. VIJOLIČASTI TAKSI ob 18 uri. amei barv TRI ZKNK ob 20 uri I), decembra »rane. barv POCESTNICA ob 18 in 20 uri t decembra tram barv PO-CKSTNICA ob 20 uri 5 decembra amer barv krmi. ZANKA ZA NKVIDNKGA ob 20 uri 1. decembra trum barv I o CESTNICA «b 20 uri 7 decembra amer barv. krmi ZANKA ZA NEVIDNEGA ob 20 1111 Skofja Loka SOKA I decembra tram drama SORODNIK - SOR0DNICA ob 18 1111 m 20 uri 2. decembra amer. akcij SKADERJI ob 18. in 20. uri 3. decembra amer. akcij SKADERJI ob 18. in 20. uri 5. decembra franc. krim MAGEDON oh 20. uri H. decembra franc. krim MAGEDON ob 18. in 20. uri 7. decembra ital. zgod REIX">V NIČA - UJETNICA ob 20 nj Železniki OBZORJE I. decembra amer. akcii K A SKADERJI ob 20. uri 2. decembra jug. vojni IZGA.N 1 * LEC ob 20. uri 3. decembra franc. drama »SORODNIK - SORODNICA ob " in 20. uri 6. decembra amer. akcij IMF MIJE GATOR ob 20. uri Jesenice RADIO L decembra ital. barv drama PRITEPENEC ob 17 in 19 un 2. decembra amer. barv POTOVANJE PROKLETIH ob 17. ia 19. uri .1. decembra amer. barv POTOVANJE PROKLETIH oh 17. m 19. uri 4. decembra ital. barv. PROFESOR NUDIST ob 17. in 19 un 5. decembra ital. barv PROFESOR NUDIST oh 17. in 19. un (i. decembra amer. han. KRV MEVSKI FLASCH oh 17 in 19 Jesenice PLAVŽ 1. decembra domači barv POT NIKI TJA IN NAZAJ ob 18 uri 2. decembra ital barv PROFESOR NUDIST oh 18 in 20 un .(.decembra ital barv. PROFESOR NUDIST ob 18. in 20. un 4 decembra amer. barv POTOVANJE PROKLETIH ob 18 IP 20. uri 5. decembra amer. barv. POTOVANJE- PROKLETIH ob M m 20. uri 7. decembra ital. barv PRITF PENKC <>t> 18. in 20. uri Dovje - Mojstrana 2 decembra Švedski ban 11 OBRAZA V OBRAZ ob 19 un .(.decembra amer ital CRV GUSAR ob 19. uri Kranjska gora 2 decembra amer ital. ban. CRNI GUSAR ob 20 uri ti decembra amer. barv POTO VANJE PROKLETIH ob20. un cv VjoUsicl OBVESTILO Cen,ene potroSn.ke obdamo, d«.bodo^v* pre, času do 17 ure _ SCE) OD CDOD LJD i GDengin Poštna ulica 3 Kranj 'i)CM)cmcmcm UJ RING Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, iz-gradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko'za-Sčito ter varstvo okojja čestita za praznik republike -29. november GDCS) TOVARNA BARV •N LAKOV MEDVODE SLOVENIJA JUGOSLAVIJA UNICOL SISTEM - VAM PRIPOROČA premazno sredstvo /b 15. uri se je iih lokalni centi med Naklim in Strahinjem pripetila prometna nezgoda'. Voznik osebnega avtomobila Drago Studen (roj. !<>f)2> i? '"»♦rahinja je dohitel svojo ženo. ki se je na kolesu peljala v isto smer. Predlagal ji je naj se z roko oprime prtljažnika, da jo bo vlekel. Pri srečanju z nekim avtomobilom pa je voznik zavil nekoliko bolj v desno, zaradi tega je kolesarka tudi spustila prtljažnik, izgubila ravnotežje ter padla. Huje ranjeno so prepeljali v Klinični center. Poledenela cesta Skorja Loka — V soboto. 25. novembra, ob 15.45 se je na regionalni cesti od Škofje Loke proti Železnikom pripetila prometna nezgoda. Zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti je zaneslo voznika osebnega avtomobila Franca Kle-menca (roj. 1910) iz Ljubljane, tako da je treščil ob drevo. Huje poškodovanega voznika so prepeljali v Klinični center. S ceste v drevo Gozd Martuljk — V soboto. 25. novembra, ob 1. uri zjutraj se je na lokalni cesti za hotel Špik pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Jože Ozebek (roj. 195o) iz Dovjega je peljal od Mojstrane proti Kranjski gori in zavijal na lokalno cesto proti hotelu. Zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti pa ga je zaneslo s ceste v drevo. Sopotnik Milan Mrak iz Mojstrane je bil pri tem lažje ranjen. L. M. Ogenj v stanovanju Radovljica - V četrtek. 2.1. novembra, nekaj pred 9. uro zjutraj je začelo goreti v stanovanju Vinka •Jagodica na C.radnikovi Cesti. Iz dnevne sobe se je ogenj razširil v predsobo. Oprema je uničena, poškodovane pa so tudi stene in tla. tako da je škode za okoli KH).(KM) dinarjev. Ogenj naj bi zanetil 4-letni sin Aleš, ki je našel v predalu vžigalice, iri ker je bil sam doma. tudi prižigal ogenj Našli mrtvega Kranj — V soboto. 25. novembra, okoli 10. ure so nad tovarno Planika ob železniški progi Kranj—Ljubljana našli mrtvega Franca Malija (1927) z Golnika. Za zdaj še ni znan vzrok smrti, po dosedanjih podatkih, ki jih je lahko ugotovila komisija, pa gre za nesrečo. Družinska tragedija Reteče — V Gorenji vasi pri Ke-tečah se je konec prejšnjega tedna pripetila huda družinska tragedija V začetku tedna je odšla /. doma 26-letna Gabrijela -Jenko s svojima hčerkama, -staruna poldrugo leto in 4 leta. Vse do |>etka so jo iskali, potem pa našli mrtvo, prav tako pa tudi oba otroka. Nesrečna mati se je namreč z otrokoma vrgla z viadukta Peračica. V četrtek. 2.1. novembra, dan preden so našli mrtve, pa si je vzel življenje tudi njen mož. Za zdaj še ni znano, kaj bi bil vzrok tej tragediji. KRANJ — V Struževem pri Kranju seje v soboto, 25. novembra, okoli 9.45 pripetila nesreča na nezavarovanem železniškem prehodu čez lokalno progo Kranj-Naklo. Janez Smid (roj. 1923) iz Struievega je pri prečkanju prehoda, ki je, zavarovan je z znakom »andrejev krti«, gledal le na levo stran, ker je malo pred tem vlak z devetimi vagoni odpeljal proti Naklem. Vendar pa naložena kompozicija ni mogla spe{/ati; tuje vzpon 21 odstotkov, zato je vlak še enkrat zapeljal proti Kranju in znova skušal premagati vzpon. Tako je traktorist nenadoma zagledal vlak, ki je prihajal z desne strani. Zavirač na prvem vagonu je sicer piskal, da bi vlak ustavil, vendar strojevodja ni reagiral, niti ni voznik traktorja kaj slišal. Na prikolici tovornjaka sta se peljala Niko Sladic in Drago Avbelj, oba iz Struževega, ki sta prav tako vozniku zaklicala, naj pazi, toda bilo je že prepozno. Prvi vagon je treščil v traktor, ga prevrnil na bok in potiskal kakih 8 metrov, dokler vagon ni iztiril. Iz razbitega traktorja je Janez Sumi zlezel živ in zdrav, dobil je le udarec v levo ramo, oba fanta pa sta ie poprej skočila s prikolice, prav tako pa tudi zavirač s prvega vagona. Traktorje uničen, saj je škode za okoli 90.000 din, škoda na vagonu pa še ni ocenjena. — L. M. — Foto: A. Žalar Slane zadrege naših cest Soli za ceste ne bo dovolj, vozniki pa bodo morali prenesti tudi kakšno zasneženo in »le« popeskano cesto Od muhavosti letošnje zime je odvisno, če bodo zaloge soli za posipanje cest zadostovale prav do zadnjega dne zime oziroma do takrat, ko je to potrebno. Doslej namreč se ni bilo takšnih zadreg s soljo, kot se letos obetajo. Jugoslovanske ceste so namreč preko zime kar pošteno slane, saj naj bi potrebovale za taljenje zmrzali kar 130.000 ton soli. Vendar pa je tuzlanski kombinat Soda-sol zagotovil le 65.000 ton soli, kar je okoli 40 odstotkov vsega naročila iz letošnje pomladi. Pristojni zvezni organi so bili pravočasno obveščeni, da bodo ceste dobile premalo soli, in da je torej potreben uvoz. Do sedaj pa je bilo iz Romunije odobrenih le 10.000 ton soli in če bi ob sedanji počasnosti računali na še nadaljnji uvoz soli, je pač bolje, da računamo na spomladansko odjugo. Slovenska cestna podjetja bi potrebovala za posipanje eest 18.300 ton soli, sedanji kup pa tehta le 8500 ton. Po neštetih klicih in urgencah je sicer kapnilo še 2000 ton, vendar pa vse skupaj komaj presega polovico načrtovane potrebe. Da je sol v teh dneh najbolj iskan artikel, pač ni kriv tuzlanski kombinat. Tam namreč prehajajo iz mehanskega načina, to je kopanja soli v rudniku, na vodno izluževanje soli, ki pa je zelo čista in jo je seveda škoda posipati po cestah. Rudarsko pridobivanje soli ni več rentabilno za kombinat in praktično letos Tuzla sama sebi koplje izgubo, ker je le na željo cestnih podjetij še nakopala toliko soli. Druge primerne soli kot kaže pri nas ni; tudi tuzlanska sol ima veliko primešanega peska, menda kar četrtino, toda ponudnik soli je le eden in je s soljo treba kupiti tudi pesek. Lietošnja zadrega s soljo pa, čeprav se ve zanjo že od 1. marca, s tem letom ne bo zaključena. Malo je namreč verjetno, da se bomo odločili za uvoz vse potrebne soli; posipanje s peskom pa je še neprimerno dražje. Ne bo nam kazalo drugega, kot da gremo po stopinjah drugih evropskih držav, ki so že zdavnaj pred nami začele omejevati soljenje cest in puščajo preko zime snežno oblogo na sicer spluženih cestah. Snežena cesta pa zahteva od voznikov malo drugačen način vožnje in seveda primerno opremo. Pa tudi nasploh je zimska vožnja drugačna od tiste poleti, kar pa nekateri vozniki opazijo šele, ko jih zanese s ceste. Vse doslej pa so bili vozniki milo rečeno razvajeni, saj so.se po sneženju na primer lahko že v nekaj urah vozili ne samo po spluženi, pač pa po soljenju do asfalta očiščeni cesti skoraj tako kot poleti. Obeti za letošnjo zimo pa ne glede na to »slano« krizo, vsaj kot so na tiskovni konferenci v Ljubljani napovedali predstavniki Cestnih podjetij, sploh niso rožnati. Tudi letos ne bo nič drugače kot prejšnja leta bolje z mehanizacijo oziroma z rezervnimi deli. Mehanizacija je res morda stara poprečno 4 do 5 let, vendar pa se v tem poprečju skrivajo tudi stroji, ki imajo na pločevini že polnih 20 let. Zadnja leta je bilo sicer veliko narejenega glede poenotenja opreme, saj je tako oskrba z rezervnimi deli enostavnejša, kljub temu pa so naši stroji še vedno vezani na 80 odstotkov rezervnih delov iz uvoza. Proizvodnja v Riku iz Ribnice pač še ni tolikšna, da bi lahko zamenjali sedanje stroje z domačimi. L M. m alples ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Priporočamo se za obisk v naši prodajalni v Železnikih Tekmovanje zahteva pripravo zavesti Priprava zavesti, njenih stanj in njenega delovanja je del urjenja in treniranja. Pri tem ne kaže prezreti gibalnih izkušenj iz otroštva, mladostnega aktivnega udejstvovanja v športnih igrah in pravilne opredelitve športnika za najbolj primerno panogo. Začetnik je na prvih tekmovanjih bolj nebogljen, zmeden, pestita ga neprijeten nemir in trema, saj še ni dovolj zanesljiv v tehniki in nima tekmovalnih izkušenj. S pridobivanjem gibalne moči, hitrosti in vztrajnosti mlad športnik utrjuje moč volje, postaja bolj odločen in trdovraten. Z boljša-njem kondicije pridobiva na vzdržljivosti in upornosti. Napredovanje v tehniki mu stopnjuje samozaupanje, postaja bolj pogumen iz zavesti izriva omahovanje, negotovost in skrbi. Športnik se mora vsaki panogi zavestno prilagajati, saj vsaka zahteva določene gibalne in miselne možnosti, te pa z vadbo in treniranjem postajajo bolj ali manj izrazite sposobnosti. Gibalne sposobnosti so bolj očitne, trenerji lahko natančno ugotavljajo njihovo stanje in nadzirajo napredovanje v tehniki. Odkrivanje zavestnih dejavnikov ni tako preprosto. V ta namen so na voljo preskusi, opazovanje in drugi Vidiki ugotavljanja značilnosti temperamenta, pameti, značaja, nagibov in podobno. Trenerji bistre mlade v taktiki, to je v najbolj primernih načinih, ki vodijo do uspeha. Taktični načini delovanja so značilni v vsaki panogi. Skrb- no so izdelani v športnih igrah, v katerih ob izenačenih močeh nasprotnikov odločajo uspešnejše taktične poteze. Preudarno ravnanje se povezuje s taktičnim mišljenjem. Vaditelji navajajo športnike na taktiko že v okviru splošne športne vzgoje. Gre za razvoj taktičnih sposobnosti, ki se posebno uveljavljajo v spremenjenih okoliščinah, ko se je trenutno potrebno pravilno odločiti, oceniti vse okoliščine, predvideti delovanje nasprotnih igralcev in sodelovanje soigralcev. Se dandanes so mnogi pod vplivom zastarele miselnosti prepričani, da v športnem tekmovanju odločajo pretežno ali samo gibalne ali telesne sposobnosti. Vendar so v zmoti. V zadnjem času se je v športnem treniranju in v pripravi na zahtevne preskušnje veliko spremenilo. Uveljavlja se skrbno načrtovanje in predvidevanje športnih storitev. V tem prizadevanju složno sodelujejo izvedenci. Njihov namen je športnikom pokazati pravilno pot do uspehov. Te pa mora doseči ob pravem času in na predvidenih tekmovanjih. Tako kot sta tehnična in taktična popolnost vrhunskih športnikov ogledalo začetnikom in ostalim privržencem športnega udejstvovanja, so tudi značilnosti v njihovi živčni miselni in čustveni pripravi dobra šola vsem, ki se pripravljajo na zahtevne preskušnje. (Nadaljevanje sledi) Jože Ažman V. OD VSEPOVSOD »Razsipanje hrane« Židovska vera prepoveduje, da bi politike, ki so drugači mnenja kot ljudstvo, obmetavali s paradižniki ali jajci. Na nem sestanku so namreč z jajci obmetavali izraelskega premiera Besjina. Veliki rabin v Jeruzalemu Šalom Mašaš pravi, da so demonstranti* s tem kršili versko zapoved, ki prepoveduje, da bi »razsipali hrano ki nam jo je podaril vsemogočni«. Hitlerjeva zapuščina ne bo licitirana V Parizu naj bi 5. decembra na licitaciji razprodati predmete, ki so bili last Adolfa Hitlerja. Vendar so licitacijo jrnrn« vedali. V sporočilu policije je rečeno, da so ta sklep »prejeti rta podlagi odloka prefekture iz leta 1976, ki prepoveduje razstavljanje in prodajo simbolov, uniform in drugih predmetov ki utegnejo obuditi spomin na nacistični režim. »Pomirjevalni» hormoni za jetnike Nekateri medicinski strokovnjaki so protestirali, ko se je razvedrio, da so v britanskih zaporih uporabljali hormon estradiol za brzdanje spolne sle med jetniki. Ta hormon, ki so ga vbrizgali pod kote, je počasi pronical v organizem in učinkoval po več mesecev, hkrati pa še pot rova l feminizaciji moških, soj so jim jele poganjati prsi. Tisti pa, ki so se postavili v bran temu leku, poudarjajo, da so hormon pogosto uporabljati na zahtevo samih zapornikov in da ga je dobiti tudi zunaj jetniških zidov. »ran Švedska atomska bomba Švedska lahko v letu dni izdela atomako bombo, je v intervjuju za liat »Dagens Nvheter« izjavil predsednik preiskovalnega centra za obrambo Nila Gvllden. Švedski parlament je ie leta 1968 naročil tej ustanovi, naj uatavi vae raziskave v zvezi z atomako bombo. Kljub temu pa niao nehali, temveč »o od 1972. leta raziakave nadaljevali pod pretvezo »zaščite Svedake v primeru morebitnega atomakega napada«. Gyll-den je dodal, da jim sedanja dognanja omogočajo, da v šestih mesecih ali letu dni izdelajo atomako bombo. KITAJSKA NAFTA V ZDA Prve količin* kitajske nafte bodo poslali v ZDA v začetku prihodnjega leta. Tako določa nedavno sklenjena pogodba med ameriško družbo in kitajskim združenjem za UVOl in izvoz kemičnih proizvodov S kitajskih naftnih polj v Tančingu na severovzhodu države bodo v ZDA poslali .1,4 mili-|ona sodčkov. V KUBI IZPUSCAJO ZAPORNIKE Kuhanaki predaednik Fidel (astro je dejal, da bo Kuba izpuatila 3000 političnih zapornikov, kar je okoli 80 od-atotkov vseh političnih zapornikov v državi. Poleg teh bodo izpuatili tudi 800 zapornikov, ki so krivi manjših pre-atopkov proti državi. Poudaril pa je, da je pri tem bistveno, da ZDA sprejmejo tiste zapornike, ki želijo oditi tja. Povedal je se, da bo Kuba od januarja prihodnjega leta dovolila oblake vaeh ljudi, ki so zapustili državo, tudi tistJh. ki so odšli h Kube po revoluciji 1959. le- ,H V K 1,1 K A MESTA S K POCASl MANJŠAJO Poročilo wasbinglonskega statistične^ urada navaja da *<■ jv Mevilo i"',,,,v,,l^v„;' prtih največjih ameriških mest v letin IHTO in lf»7li si.cr nmnišjilo. vendar nekoliko počasneje koi * prvih petih I«'"'1 '«'«" "esH." Uja V N.-w Voiku. rhfcagu; phv»'ff • Haltimoni m Detroitu j* bil nekoč letni osip prebivalstva od 'i rtn 'A odstotka «W pa se je zmanjšal na 0.8 odstotka. Hkrati so ugotovili. namreč, kako naj bi organiziral, aa« SS vodik« in kako naj b. g. v vo„Ju hranili J BORUT, NUSk IN HK JESENICE \Vm nslilath republik*' Zahea/;u/em>> se :a i/p ., „ (//„ ■ ■ I ■ I ■ ■ ■ ■ J I a čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike | - M. november m jim želijo še nadaljnjih uspe- S nov pri izgradnji socializma g i /"o /,// 3> Združena lesna, industrija Tržič ■)■■ 10« /AGA - TO/0 ZABOJARNA - W0 POHIŠTVO - MPEMISIVO * n. so/, ti. m ■ ■ ■ ■ ■ ■ Žito Ljubljana čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike - 29. november Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. ■ ■ ■ Vabimo vas na ogled norega salona pohištva v trgovskem J paviljonu Deteljica v Bistrici pri Tržiču čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ : TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka-tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov Sl'KNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske in moške iz 100*2 čiste ronskc volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Za-pužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november ■ ■ S ! m i ■ ■ ■ S ■ t m I ■ ■ ■ ■ ■ s ■ SLOVENSKE ŽELEZARNE tova rna vijakov plamen kropa • P.o. 8 ■ ■ trla?cZaosraPUblike ČeStltam" Poslovnim prijateljem in I I ■ I mf Skupščina občine Radovljica Samoupravne interesne skupnosti Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Združenje rezervnih vojaških starešin KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Kompas hotel Bled TOZD Inozemski turizem, turistična poslovalnica Bled Hotel obratuje v povečanih in obnovljenih prostorih; kavarna, restavracija, konferenčna soba. Obiščite gostišče Ribno. TOZD Inozemski turizem, turistična poslovalnica Bled, vam nudi popolne turistične usluge in storitve. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev. Cenjenim gostom in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Kmetijsko živilski kombinat Kranj čestitajo za dan republike — 29. november vsem svojim poslovnim partnerjem in potrošnikom TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe TOVARNA VERIG LES C E- J U GOS L A VIJ Al Ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in sodelavcem iskreno čestitamo ter želimo veliko delovnih uspehov. 29. NOM Nudimo vam iz širokega proizvodnega progra ma vse vrste verig, odkovke. vijačne izdelke in naprave ter projekte industrijske pnevmatike. I I Kinopodjetje Kranj B poslovnimi enotami: Kino in snack bar Center, Kino Storžič in Bife Storžič, Kranj Kino in Snack bar, Tržič, Kino Dom, Kamnik čestita svojim obiskovalcem predstav in drugim občanom za dan republike — 29. november PROIZVODNO PODJETJE MENGEŠ nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Čestitamo prebivalcem Gorenjske za dan republike — 29. november _ KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november Zdravstveni domovi in Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj ★ čestitajo občanom Gorenjske za dan republike — 29. november 0ZD ★ UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA - SLOVENI čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Kranj ★ čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom . . • . I Še naprej s.- priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska. kleparska, krov ska ključavničarska, pleskarska, električarska in nečarska \VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ CESTA STANETA ŽAGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela. regulacije.vodotokov, obala« protiero/ijske zaščite, vodnogospodarske objekte, ze«eb-ska dela. strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. ★ Čestita občanom Kranja, Jesen* Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za dan republike 25. stran Z otvoritvijo merilno redukcijske postaje v Vodicah je Gorenjska sprejela plin iz Sovjetske zveze. Z njim se bo oskrbovala vsa pomembnejša gorenjska industrija, v prihodnjih letih pa bo namenjen tudi široki potrošnji. — Foto: J. Zaplotnik Zemeljski plin v Sloveniji in na Gorenjskem Prodor zemeljskega plina Zemeljski plin kot energetski vir uvaja vedno več držav - Jugoslavija bi potrebovala leta 1980 okoli 6 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina - Napeljava plinovodnega omrežja se bo nadaljevala po vsej Jugoslaviji - Priključuje se vsa pomembna gorenjska industrija "S država je ena izmed zad-Jl|,t ki uvaja kot energetski vir *voje gospodarstvo naravni peljale,- plin, ki je sicer že od •T*! na svoJem velikem po- > B- V svetovni preskrbi ima celjski plin, ki je brezbarvni fcP«VQnljivi spremljevalec le-i.nafte in premoga, že delež ,* .' 18 odstotkov, vseh zago-JT^J^nih rezerv na svetu pa je JJ* 65.000 milijard kubičnih I 7r*°v. kar je enakovredno 55 2y°tkom ugotovljenih rezerv ^r?v* nafte. Geologi računajo, .J* verjetnih, a še neodkritih j 2**ljnjih 87.000 milijard kubič-/*metrov, najdišča pa so dokaj ,^-^ikomerno posejana po Vsej Oljski površini. ''J£os|avfja bi potrebovala leta ***<»koJi Jjna in sicer za uvoz . Jarrf kuhirnih metrov na leto po "^vodnem omrežju. Vsekakor pa r'i'» morali v prihodnje pre-I ^JPifi t od i na čezmorski frans-*rf- -"a/ ga iz Sovjetske zveze m i/ "v'ih virov ne bo mogoče toliko ^ kot ga bojno potrebovali Slovenija bo potrebovala 1 k-fa 1,5 milijarde kubičnih me-' ' leta 1990 pa skoraj 2 milijardi. 14 Jugoslavija proizvede zdaj okoli Uarde kubičnih metrov plina. y ''r-o<>rt domačega plina pa ima-TT^t okoli 1000 kilometrov plino-/*k na Hrvatskem in v Vojvodini, ves domači plin sami pora J.*-žišča plina v Jugoslaviji še j ^dohro raziskana, zato nam veči-ja le plin. ki prihaja v Slo-Vny° po plinovodnem omrežju iz ^Jfctske zveze. "mbra letos so v Vodicah na Oljskem slovesno ocif>rli zahodni y jugoslovanskega plinovodnega '-'•h - 00 '>ttih\rov in z močjo :i.~> iuili);no vsej Jugoslaviji, saj je v družbenem planu gospodarskega razvoja .Jugoslavije predvideno, da letno narašča potrošnja nafte za H odstotkov, potrošnja plina pa .'!(» odstotkov. V skupni potrošnji energije se je leta 1975 plin predstavljal si odstotki, v letu lf>M<> že predvidevamo II odstotkov. Tako bi do leta IfJMO /gradili Se ver magistralnih plinovodov v dolžini 2(12.1 kilometrov, ob dogovoru republik in pokrajin in ob sodelovanju organizacij združenega dela. PRIKLJUČUJE SE VSA POMEMBNA GORENJSKA INDUSTRIJA Plinovodno omrežje na (Gorenjskem je dolgo 45 kilometrov brez omrežja v Skofji l.oki in v Tržiču in poteka od Vodic do -Jesenic Cevi so polagali na trasi, ki je najbližje infrastrukturnim objektom in po zemljiščih, ki so bila last Milim lastnikov. Ni šlo brc/ težav, ker je to odgovorno in pomembno delo. vendar so plinovod zgradili v roku Trasa poteka vzporedno z na novo načrtovano avtocesto in se vije severno mimo Kranja, mimo Naklega. Mo-šenj. Ljuhnega. Zapuž. Vrbe. Žirovnice do valjarne na Meli l'o sporazumu, ki so ga podpisale gorenjske delovne organizacije, bodo plin lahko koristili I januarja prihodnjega leta. seveda, če so tudi v delovnih organizacijah poskrbeli za ustrezen sprejem, za ustrezno notranje plinovodno omrežje. Skupaj z Medvodami bo letno na Gorenjskem okoli 200 milijonov kubičnih metrov plina, največ — 110 milijonov kubičnih metrov — ga ho sprejela jeseniška železarna. .'lo milijonov ku bičnih metrov kranjska industrija. 5 milijonov kubičnih metrov Veriga Lesce. Tržič okoli 7 milijonov. Škol-ja I,oka !» in Medvode M milijonov kubičnih metrov. Škofja Loka Iti Tržič bosta dobili plinovodno om-rež je in plin leta 19H2. /te zdaj je jasno, da največji goreti iski porabnik, jeseniška železarna, plina ob novem letu ne bo mogla spreleti, saj je imela izredno veliko težav pri nabavi ustrezne inozemske opreme za i/gradnjo notranjega plinovodnega omrežja. Čeprav so se v železarni trudili, da bi plin čimprej sprejeli, je bilo nemogoče obiti vse številne postopke, ki so zavlačevali gradnjo omrežja. Tako bo zdaj plin pred vrati železarne, na Beli. pri novi hladni valjarni. v železarni pa bodo poskušali čimprej z gradnjo notranjega plinovodnega omrežja. TEŽAVE OB NAPELJAVI Nedvomno ho z leti plin namenjen tudi široki potrošnji, saj ji bo tako kot industriji pomemben vir. Ob napeljavi omrežja so tako upoštevali ves naš prihodnji razvoj in načrtovali znatno večjo porabo po letu 1980. Ko so na Gorenjskem gradili plinovod — in še vedno ga gradijo — so naleteli na številne težave in tudi na očitke lastnikov parcel, preko katerih so položili cevi. Najprej so bili problemi oh tem. ker za marsikatera področja še ni bilo sprejetih urbanističnih načrtov, obenem pa plinovoda niso mogli speljati po slabem terenu. V prostor so drugače posegali kot drugi, za plinovod je bilo treba iskati le služnostno pravice*, vendar so bile kljub temu težave Cevi so položene več metrov globoko v zemlji in je na kmetijskih površinah možna nadaljnja obdelava zemlje brez vsakršne nevarnosti, le v gozdovih ostaja pas v širini pet metrov od cevovoda nepogozden. Področja, kjer je plinovodno omrežje, niso zazidljiva, od cevovoda je določen pas. če pa so se že približali hišam, so delavci znatno povečali varnost cevi z večjo debelino. Prizadevali so si. da bi kar najmanj posegali v krajino, vendar je bilo na razgibanem gorenjskem področju večkrat občutno opaziti napeljavo plinovoda. Ponekod se gozdnim površinam. kmetijskim zemljiščem in urbanim naseljem niso mogli izogniti, največje težave pa so ob gradnji predstavljali soteska na Beli, kjer so cevi speljali preko hriba ter območje na Posaveu. Gorenjska je torej z otvoritvijo merilno redukcijske postaje v Vodicah sprejela nov vir energije, naravni zemeljski plin iz Sibirije, ki ga bo koristno uporabila pri svojem industrijskem razvoju. Plin. ki prihaja v Jugoslavijo preko Cehoslovaške in Avstrije, pa obenem pomeni tudi velik uspeh ekonomskega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, sodelovanja, ki se bo ob skupnih gospodarskih interesih obeh drŽav še naprej krepilo. I). Sede j Savski log čaka graditelje Potešile^ številnih želja Predlog graditve gorenjskega prireditvenega, razstavnega in poslovnega središča Savski log predvideva posrečeno združitev sejemske, gospodarske, športne, kulturne in družbenopolitične dejavnosti pod isto streho — Ce se resno lotimo dela, bo večnamenska dvorana z drsališčem prihodnje leto uporabna KHAN-J — Ideja o gradnji večnamenskega objekta na sejmišču v Savskem logu v Kranju ima vedno več privržencev tako v združenem delu kot med športniki in drugimi organizatorji najrazličnejših družbenih dejavnosti. Prepričanje, da z. gradnjo tega objekta ne kaže več odlašati, temelji na rastočih problemih s prostorom pri vsakoletnih sejemskih prireditvah, kar je že zavora sejemski dejavnosti, prav tako pa Kranj vedno bolj zaostaja za drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi središči pri objektih in napravah sp-splošnega pomena za sport, telesno kulturo, kulturo in druge družbene dejavnosti. Omenjene prostorske probleme bi lahko v marsičem rešila večnamenska dvorana na sejmišču. To je za Kranj novost, drugje pa je to že ustaljena praksa. Takšne primere ni treba iskati daleč. Celjani so zgradili športni objekt, pa so bili prisiljeni pod isto streho spraviti tudi sejem. Enako pot ubirajo v Celovcu, v Subotici. Beogradu. Zagrebu. Leipzigu. Parizu in še marsikje drugje. Velik objekt, zgrajen samo za šport in rekreacijo, se sam težko vzdržuje. Lep primer za to je hala Tivoli v Ljubljani in še marsikateri objekt. Tudi slovenska telesnokulturna skupnost vedno bolj spoznava, da nismo tako bogati, da bi gradili takšne objekte samo za en namen. Kreditni odbor skupnosti si pogosto beli glavo najprej ob prošnjah za sredstva za gradnjo, potem pa dodatno še za vzdrževanje. Pri tem je treba imeti ekonomsko računico in odstraniti razna subjektivna gledanja, izvzeta iz splošnega družbenega interesa in usmeritve. Takšen objekt je ekonomičen in polno izkoriščen le v primerih, če nudi streho tako športu, rekreaciji in drugim družbenim dejavnostim ter gospodarstvu in njegovim potrebam. Skrb za vzdrževanje in razporejanje prostora po staja skupna, dogovori med uporabniki in spoštovanje le-teh pa onemogoča nesoglasja. Gorenjski sejem je zaznal te interese in jih skušal na najsprejem-Ijivejši način vključiti v načrt izgradnje gorenjskega prireditvenega, razstavnega in poslovnega središča v Savskem logu. Kolektiv je za izdelavo predloga načrta potrošil precej svojih sredstev, razen tega pa skuša že v sedanjih pogojih dela nuditi gmotno in tudi prostorsko pomoč najrazličnejšim športnim in drugim organizacijam, tako delovnim pri nakupu najrazličnejših naprav iz uvoza, če same nimajo deviz, kot tudi drugim. Sejem bi moral zaradi širjenja prireditev slej ko prej sam poskrbeti za dograditev in posodobitev sedanjih prostorov, za kar ima določena sredstva, vendar bi bila takšna poteza brez upoštevanja širših družbenih interesov manj koristna. Z dodatnim denarjem bi lahko na sejmišču zrastel vsestransko uporaben objekt, ki bo odstranil marsikatere težave. Šestim sejemskim prireditvam letno bi novi prostori omogočali normalni razvoj. Vse prireditve so časovno opredeljene, prav tako pa tudi prostorsko. Sejem bo tako lahko preraščal v pomembno mesto gospodarskega in poslovnega dogovarjanja, urejen na osnovi želja razstavljavcev. Nesmiselno bi bilo njegov razvoj zavirati. Že sedaj dosega letni promet na sejmih skupaj z vrednostjo poslovnih poslov 2,f> milijarde dinarjev! Večji in primernejši prostori pa bi lahko med sejmi in tudi vzporedno z njimi (vsaj tri sejemske prireditve so manjšega obsega) ponujali streho športu, rekreaciji, kulturi, družbenopolitičnim manifestacijam in podobnim prireditvam. Kranj si že leta pogosto beli glavo, kje jih organizirati. Že sedanje sejmišče je bilo nekajkrat edina rešitev! Projekt izgradnje prireditvenega, razstavnega in poslovnega središča Savski log upošteva cenenost, vendar solidnost in racionalnost gradnje. Ponuđene so bile rešitve, vredne le 17 in celo 59 milijonov dinarjev. Najsprejemljivejši je projekt, vreden okrog 40 milijonov dinarjev. V prvi lazi gradnje predvideva postavitev 4.r>00 kvadratnih metrov velike večnamenske hale z vgrajenimi hladilnimi napravami, potrebnimi za umetno drsališče. Pol leta bi bil led uporaben, za sejme pa bi bil ta prostor uporaben le .'SO dni. Druge dneve bi bil na voljo igram z žogo. zabavnim in kulturnim prireditvam. V drugi fazi pa bi postavili nadstropni objekt. Spodnja etaža bi nudila streho razstavljavcem in bi bila urejena za druge spremljajoče potrebe, v prvem nadstropju pa bi bila dodatna dvorana za najrazličnejše prireditve. Takšen projekt se zdi večini najprimernejši, saj bi bila večnamenska dvorana z drsališčem lahko uporabna že v drugi polovici prihodnjega leta. To je želja številnih Kranjčanov. Seveda pa čas priganja in pripravljalni odbor čaka še obilo dela. J. Košnjek o D M Skica projekta izgradnje sejmišča v Savskem logu. Temnejši objekt je večnamenska dvorana, zgrajena v prvi fazi, poslopje proti sedanji hali Pa naj bi zgradili v drugi fazi. si.p.mut.i.f^uju^iek.iv Me-i™*, ceiovita informacija Svetla misel črnih črk^ je delaVCU koristna Informiranje v jeseniški Železarni KRANJ — Slavko Muhič preskuša ob pomoči svojega nekdanjega učitelja prof. ConpZdentija čudovito napravo — optakon, ki zna brati. Na majhni slovesnosti v prostorih Zveze društev slepih in slabovidnih v Kranju sta bila tudi predstavnika sindikalne organizacije Veletrgovskega podjetja Merkur Kranj. — Foto: J. Zaplotnik Kranj — Slavko Muhič. 25-letni slepi telefonist, zaposlen v Vele-trgovskem podjetju Merkur Kranj, bo odslej lahko bral časopise in knjige tako kot vsak drug normalno videč človek. Ne, ni se mu povrnil viri. to na žalost ni mogoče, pač pa je sodobna tehnika danes skoraj neverjetna in zna vračati človeku čute. Na pobudo sindikalne organizacije v Merkurju je Slavko, ki je sicer že sedem let v Merkurjevi telefonski centrali, dobil majhno elektronsko napravo — optakon. Z njo je mogoče v hipu »prevajati« vidne znake, kot so na primer tiskane črke, v tipne znake. Majhna kamera v velikosti žepnega nožička s 144 svetlobnimi releji »bere« črke, naprava pa jih spremeni s pomočjo tipnih relejev, ki vibrirajo, v obliko črk. S to napravo je mogoče prebrati okoli HO besed na minuto, seveda pa je potrebno poprej nekoliko vaje. Zal pa optakon ne more videti tudi slik, risb. saj je naprava občutljiva le za močnejše kontraste. S takšno napravo slepi ni več vezan le na knjige in časopise v Braillovi pisavi, pač pa lahko bere kar dnevni časopis. »Kar ne morem verjeti, da imam jaz optakon,« je bil presrečen Slavko Muhič. »in ne vem, kako naj se zahvalim sodelavcem v Merkurju.« Idejo, da bi na ta način vsaj malo pomagali svojemu telefonistu, je sprožil pravzaprav Jože Homan, šofer v Merkurju: pri prof. Petru Confidentiju. sedaj upokojenem učitelju Centra za slepe in slabovidne v Skofji Loki, je videl optakon in se takoj spomnil, da bi ta čudovita naprava lahko imenitno služila tudi njihovemu Slavku. Sindikalna organizacija je letos februarja sprejela sklep, da za nakup prispeva 2 milijona starih din. še enkrat toliko pa so zbrali delavci s prostovoljnimi prispevki, tretjino pa je dalo podjetje. Pri naročilu jim je veliko pomagal prof. Confidenti. z razumevanjem so v kratkem času opravili formalnosti tudi na carini in zdaj se Slavko že privaja na svoje novo pomagalo. »Aparat je iznašel neki inženir elektronike iz Kalifornije,« je povedal prof. Confidenti. »da bi pomagal pri študiju svoji slepi hčerki. Optakon izdelujejo zdaj le v ZDA, in ker velja 3000 dolarjev, si ga za zdaj res prav vsak slepi še ne more kupiti sam. Prvič sem ga spoznal na razstavi v Haidelbergu in niti sam nisem verjel, da ga bom enkrat še sam lahko uporabljal. Se zdaj se spomnim, da sem z njim prvič prebral črko e in ne morete si misliti, kako sem bil navdušen. Še posebej pa sem vesel, da bo tudi eden mojih učencev, to je Slavko, lahko uporabljal takle aparat. V Sloveniji jih je, kot vem, le malo, trije ali štirje.« Slavko bo odslej lahko bral tudi črni tisk in ne le izbočene črke pisave za slepe. Vedno, kadar se bo dotaknil drobnih nemirnih relejev, mu bodo obenem z branjem črnih črk sporočali tudi toplo misel, da ga je sredina, kjer toliko časa že dela. sprejela takšnega, kot je. da ga razumejo in imajo za takšnega kot so pač vsi drugi: to pa je tudi tisto, kar si Slavko želi. L. M. PLANIŠKI VETERAN Tako kot je Jože Zidar zvest svojemu rodnemu Javorniku in delu v železarni, je z vsem srcem predan tudi smučarskemu, predvsem pa skakalnemu športu. Smisel za šport je pokazal že kot otrok. Privlačila sta ga orodna telovadba in smuča nje. Slednjemu se je posvetil zlasti po vojni. V skokih pa se je prvič poskusil na JO-metrski skakalnici na Kresu. Tam so ga (»pazili tudi nekdanji vaditelji naših skakalcev in ga povabili, da bi začel redno trenirali. »Pokojni Ažman me je vprašal, če bi šel skakat v Planico,« povzame Zidar in nadaljuje s pripovedjo o svoji športni karireri. »Bes sem šel skakat v Planico, čeprav sem bil brez potrebnega znanja in izkušenj. To pove že podatek, da sem na Kresu skočil najdalj 27 metrov, na planiški velikanki pa sem pristal pri 98 metrih. Napredka sem bil vesel, a strah me je tudi bilo. No, strah pa sem pregnal po dobrem letu vadbe v smučarski reprezentanci.« Član naše smučarske reprezentance je bil -lože vse od I9">0. do 1980. leta. V tem časti ie dvakrat osvojil Nekdanji smučarski skakalec in trener Jože Zidar skrbi za pripravo zgornjega dela velikanke v Planici — Skoraj vsako soboto se okrog njega zbere na udarniškem delu v Oblini pod Poncami veliko ljubiteljev zimskega športa — Do svetovnega prvenstva v smučarskih poletih bo 160-metrska skakalnica nared. Vodja Centra Albina Tušar: Delavci znajo ločiti zrna od plev Vsak delavec ima pravico v okviru dogovorjenih norm odločati o delitvi ustvarjene vrednosti in s tem o pogojih svojega dela in življenja in to neposredno ali pa preko delegatov, ki jih voli v različne organe. Prav zaradi tega pa mora biti popolno in razumljivo obveščen o vseh bistvenih vprašanjih o ustvarjanju in delitvi vrednosti, skratka biti mora informiran. To pa včasih ni niti enostavno, niti lahko. Zakon o družbenem informiranju, ki bo sprejet še letos, bo vsekakor pripomogel, da se bodo v sedanji ravzijajoči se sistem informiranja hitreje vključevale tudi organizacije združenega dela. Le-te so vse doslej bolj ali manj iskale svoj lastni način organiziranja za informiranje delavcev in bile pri tem bolj ali manj uspešne. Kna prvih delovnih organizacij, ki je organizirala sistem obveščanja, je bila jeseniška Železarna, kjer so že pred tremi leti ustanovili Center za preučevanje samoupravljanja in informiranje. »Ne bi sicer vedela, kako je v drugih delovnih organizacijah.« je povedala vodja Centra Albina Tuše rje va. »Toda že samo to. da je od 0700 zaposlenih v Železarni kar dve tretjini delegatov, nas je obvezovalo, da skušamo sistem informiranja v delovni organizaciji kar najbolje organizirati in prilagoditi potrebam delavcev. Če so drugje morda še za korak zadaj, je to zaradi tega. ker pač še niso sprejeli dejstva, da je informiranje posebnega družbenega pomena tudi v delovnih organizacijah, ki pa se vse doslej niso mogle enakovredno vključiti v dograjevanje informativnega sistema, kot ga imajo že v krajevnih skupnostih, pa v občinah itd.« Vprašanje statusa takšnega centra bi bilo manj pomembno, če se prav tu ne bi skrivala past: centri obveščanja v delovnih organizacijah morajo biti namreč vezani na samoupravne organe, na delavski svet. Dogaja pa se, da so v velikih delovnih organizacijah področja informiranja v rokah poslovodnih organov, ki pa so lahko včasih »pregost« filter pri odločitvah, katere informacije naj pridejo do delegatov. »Da bi si On ter ne mogel lastiti pravice za usmerjanje informacije, da je ne bi odtujeval delavcu, je delavski svet Železarne imenoval Odbor za imformiranje: ta usmerja delo Centra ter je za politiko obveščanja odgovoren delavskemu svetu. Ob zadnji reorganizaciji,« pravi Tušarjeva, »ima Center status samostojnega sektorja v okviru delovne enote skupnosti za splošne, kadrovske zadeve in informiranje.« Osnovna naloga tako organiziranega centra je zbiranje, urejanje in posredovanje informacij namenjenih samoupravnemu odločanju, to je za samoupravne delovne skupine, samoupravne organe in delegaci- »Razvili smo kar več informacijskih tokov, v katere so vključeni tako časopis Zelezar ali pa oblike kot na primer obveščanje preko oglasnih desk. Informacije pripravljamo za vodje samoupravnih delovnih skupin vedno skupaj z obrazložitvijo, kaj je pomembno za vso delovno organizacijo. da lahko delovna skupina doda še svojo problematiko. Razen za samouprav- ne organe Železarne pripravljamo informacije tudi za samoupravne organe tozdov, saj jih je treba obveščati o skupnih zadevah iz drugih tozdov. Pripravljamo tudi posebne informacije za delegate v centralnem delavskem svetu in v svetih tozdov.« To pa seveda še ni vse: gradivo, ki prihaja za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine je pra\ tako treba dopolniti s podatki, ki se nanašajo na Železarno in ki jih delegat mora imeti: te podatke pa pripravlja za Center strokovna služba Železarne. »Čeprav kaže. da so samouprav Ijavci dobesedno obdani z informacijami vseh vrst. je vendarle še v>r polno pomanjkljivosti: pred kratkim smo napravili analizo, po kateri se je izkazalo, da se v nekaterih tozdih nadvse dobro obnese še staro dobn1 obveščanje preko oglasnih desk Treba je samo pripraviti informacij v primerni obliki, pa je tudi ta način za katerega smo že mislili, da i«? preživel, nadvse koristen. (jgotav Ijali smo tudi, da Železarja. čeprav je eden najpomembnejših virov obveščanja, delavci premalo bero. št posebej pa ne njegovih prilog. Vrsr predlogov za izboljšanje časopisa bomo dopolnili po novem letu. k« bodo o vsebinski zasnovi razprav! ja na delovnih skupinah.« Načela, da mora biti informacija celovita, če naj bo uporabna, se v Centru za preučevanje samouprav lianja in informiranje jeseniške Železarne še kako zavedajo. Vsake informacijo, ki pride »od zunaj« na primer zdaj so bili aktualni aneksi i samoupravnim sporazumom o temeljih planov za družbene deiav nosti. posebej opremijo: z informaV-jami. ki zadevajo delovno organrs cijo ter z izračuni, koliko pomn obveznost, če gre za obveznem Ravno tako opozorijo, katere zadeve so bolj pomembne, katere manj P-tem delu močno pogrešajo Indok center, ki ga jeseniška občina nima. »Morda izgleda, da je teh informa cij kar preveč. Menim pa. da je n.? delavec« pravi Albina TušarjevV »največkrat zelo dobro informiran predvsem pa ni enostransko informiran, če bo poleg vseh vrsr informacij iz Centra in časopis upošteval še neformalno informiranje, lokalni radio in še kaj. K ličinsko se včasih res nabere nudi preveč, vendar pa delavci hočejo tudi več informacij in to dobro pripravljenih informacij. Menim, da smo v sedanjih možnostih naredri: kar precej, na vsakem posebej pa je da si izbere sam po svoji pres. obliko informiranja, ki mu najbo! ustreza. Potrebe po informiranju pa so večje iz dneva v dan in pri tem « sploh ni treba bati, da delavci \r množice informacij ne bi znali ločil zrna od plev.« L. M. naslov državnega prvaka, trikrat pa je postal slovenski prvak. Na zimski olimpiadi v Cortini je bil najuspešnejši Jugoslovan. Po IJIHO. letu se je začel ukvarjati s trenerstvom. Vzgojil je vrsto naših odličnih smučarskih skakalcev, med njimi tudi Ludvika Zajca. Ko je prenehal trenirati skakalce na Koroški Beli. je za tri leta prevzel vodstvo nad skakalci z avstrijske Koroške. Med drugimi je treniral tudi nekdanjega svetovnega prvaka v smuških skokih VValterja Sčhnabla, Planice pravzaprav nikoli ni zapustil. Ostal ji je zvest še potem, ko je sam prenehal skakat i »Že 18 let sem starter na plani ških tekmah, urejam pa tudi odskočno mizo,« pove in doda: »Brez skakalnice ne morem. Okrog 1970. leta sem začel intenzivneje sodelovati pri raznih obnovitvenih delih na planiških športnih objektih. Tudi danes skrbim za pripravljanje velikanke pod Poncami na bližnje svetovno prvenstvo.« •Jože Zidar je član gradbenega odbora, ki so ga ustanovili pri republiški tolesnokultnrni skupnosti za pri pravo 100-inetrske skakalnice v Pla niči. Poskrbeti mora. da bo vse od odskočne mize pa do vrba naleta brezhibno pripravljeno /a največje mednarodno tekmovali je v smuških poletih Njegova glavna zadolžitev pa je izdelava 00 metrov dolge in I metre široke sončne zavese, ki bo zagotovila, da bosta odskočna miza in nalet stalno v senci. Od septembra dalje ga je moč v.-si ko soboto, velikokrat pa tudi ob nedeljah, najti na delu pri skakalnici Pri lem mu mnogo pomagajo sode- lavci iz železarne Na udarniških akcijah pa sodelujejo občani iz vse Slovenije. Ob sobotah v tem mesecu jih je na udarniško delo prišlo tudi od 50 do 80. največ seveda z Gorenjske. »Z udarniškim delom veliko naredimo,« poudari -Jože. ».Postavili smo 26 metrov visok stolp za PLANICA - Na udarniškem delu nri skakalnici pod Poncami /e tudi dobre volje na pretek. - Foto: -lože PreHeren napenjanje sončne zavese, odskočno mizo smo obzidali z opornimi zidovi, očistili nalete, odstranili material, ki se ruši s hriba, uredili stopnice in steze xa dostop od mize do vrha naleta, pripravili nosila za sneg in postorili še precej drugih del.« Kot je zatrdil, bi bilo velikan s Planici skoraj nemogoče priprav: brez udarniškega dela, brez pomoči številnih občanov in delovnih organizacij. Zdaj je že veliko del opm I jenih. Tako ni bojazni, tudi če kmalu zapade sneg. da skakalnica m bila do svetovnega prvenstva na rev: Tako kot je Jože Zidar zagret pri delu na športnem področju, se ra/vnainc tudi ob pripovedovani Še o mnogočem razpreda svoje misi: Na primer o tem. da Planico pozna jo po vsem svetu, vendar je pri at£ ne znamo dovolj povezati s turu mom. To pove Že bežni pogled r Rateče ali Podkoren, ki od nekda nista spremenila svoje zunanje po dobe. Ob koncu pogovora se spet vrneva na Javornik. pravzaprav na Kres Pokaže m i oljno sliko na steni s podobo smučišča in pojasni: »To je slika današnjega Kresa, kjer snio prebivalci krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela uredili rekreacijski center. Tudi razsvetljeno smučarsko progo ina-mo tod in še marsikaj drugega, kar omogoča rekreacijo tako mlajših kot starejših občan Nekaj vsekakor drži. Plan: skakalnemu športu je zapisa« t vsem srcem, vendar pa brez- rodne** .Javornik« in svojega Kresa m „ili .Jože Zidar niti planiski v um s ^ Torek, 28. novembra 1978 2 7. stran »Povejte, kje je moja mucka ...« Va/veta #o«/>* in Afi/era Adlešič že nekaj let odgovarjata na vprašanja ljudi - Foto: J. Zaplotnik Tudi Gorenjci smo radovedneži Vse mogoče reči sprašujejo službo poštnih informacij, od povsem običajnih vprašanj o telefonskih naročnikih, o vremenu, trgovinah, mejnih prehodih, voznih redih do vprašanj strokovne narave, ob katerih bi se zamislil tudi vsevednež — Največ klicev med malico, sicer pa so otroci največji prijatelji telefonov — Pomoč, če se le pomagati da KRANJ — Čeprav je poslopje pošte v starem Kranju redkokdaj popolnoma prazno in brez ljudi, je soba z medkrajevno telefonsko centralo nekaj posebnega. V njej delajo neprekinjeno. Na centrali se prižigajo jn ugašajo signalne lučke. Ijud-fci ki ji s slušalkami v ušesih in mikrofoni pred usti strežejo, delajo l"ez hrupa, umirjeno in f)reuriarno. Najpogosteje je slišati le f)rijetno nišane zvoke in glasove iz radijske-& sprejemnika ter značilno škrt an je telefonski centrali. f^ntrala se oglasi v vsakem tre-nutku. Po želji nas vpraša, če zavrt i- • • • mo 988 in sprašujemo po najrazličnejših informacijah, če pokličemo 900 ali 901 in terjamo medkrajevni telef. pomenek ali pogovor s kom v tujini, ali če obrnemo 904 in prijavljamo telefonski pogovor s pozivnico. Ta centrala ima pomemben posredovalni pomen v primerih pomoči drugim poštam pri vzpostavljanju zvez s telefonskimi naročniki, prav radi pa se ljudje obračajo nanjo v primerih, ko morajo zjutraj zgodaj po opravkih, pa niso zanesljivi, če bo budilka dovolj glasna. Ta centrala in ljudje v njej poskrbijo, da ob določeni uri zazvoni telefon in prej ne Kmetiji niso potrebne besede, ampak motika • W bela, s soncem obsijana, se v ^'rkem jutranjem soncu blešči Kurnrova kmetija. Prislonjena ob Prisojni breg Oahrške gore. obdana s fotorjavimi gozdovi, se praznična dviguje nad meglenim morjem Po-hanske doline. Kozolec toplar. s ste-obložen in z vozovi pod križi. Mogočen hlev z rdečimi vzorci v ok- nih, velika nova hiša in pod njo prislonjena stara s širokimi (Ivermi, majhnimi okni in skalo pred pragom Od nje pa razgled na poljansko hribovje, tja čez dolino na Kovski in Bukov vrb. Polbovec in Pasjo ravan, na cerkvice po vrhovih in osamljene domačije pod njimi. Vse pa pogreznjeno v tihoto zimskega jutra. utihne, dokler naročnik ni zbujen. Izkušnje kažejo, da se pravočasno zdramijo tudi najhujši zaspanci! Marjeta Kozjek. Mileva Adlešič. Ančka Pavlin. Angelca Zupan. Janez Koželj in Pavle Sršen izmenično, dopoldne po trije, popoldne po dva in ponoči po eden. odgovarjajo klicem. Neverjetno je. na kakšna vprašanja morajo kdaj odgovarjati in kakšne informacije posredovati. Ljudje se sicer največ zanimajo za najrazličnejše telefonske številke oziroma naročnike, poprečno ~>00 takšnih vprašanj je na dan. skoraj 200 pozivov dnevno pa terja vzpostavitev medkrajevnega ali mednarodnega telefonskega pogovora. Med turistično sezono se število podvoji, zadnje čase pa je očiten padec, saj je bil del Gorenjske že vključen v mednarodni avtomatski telefonski promet. Poprečno 70 dnevno pa je najrazličnejših vprašanj, naslovljenih na po&tnt.) službo splošnih informacij, za katero so v Kranju za območje vseh petih gorenjskih občin oziroma za omrežno skupino 004 tudi zadolženi ljudje ob telefonski centrali. Večino pomembnejših telefonskih številk vedo že na pamet. Po imenikih jim ni treba vsakič posebej iskati telefonskih številk večjih delovnih organizacij, občinskih organov in organizacij, bolnišnic in zdravstvenih domov, zdravilišč, tujih držav in organov ter ustanov, zanimivih in potrebnih za vsakodnevno življenje ljudi. Tudi vzpostavljanje mednarodnih telefonskih zvez teče uglajeno. Največkrat uporabljajo nemščino, angleščino ali francoščino ozi-roma izrazoslovje, popularno v mednarodnem poštnem prometu. Treba se je znajti Ko obiskovalec vstopi v prostor s telefonsko centralo, ga preseneti urejenost. primerljiva recimo s knjižnico ali dokumentacijskim centrom. Na stenah visijo karte Slovenije. Jugoslavije in sveta, čelno ohišje centrale pa je prekrito s časopisnimi izrezki o vremenskih napovedih, gledališčih in filmskih predstavah na Gorenjskem, deviznem tečaju, najrazličnejših športnih izidih. turobnega in sivega v dolini in nekaj sto metrov nad njo toplega in svetlega. Komaj vstopimo. Kum rovi so te dni že v novi. mi pa smo bili še na obisku v stari hiši. se že pogovarjamo domače, kot bi se poznali že dolgo časa. Brez zadržanosti prijetno tekoče. Gospodar Jože Čadež in gospodinja Slavka pripovedujeta o gospodarjenju, ob peči pa K Uiti rova mama neprestano možuje kako je bilo včasih, lepo in kako ji je lepo sedaj. Še preden se o vsem pogovorimo, je treba obljubiti, da bomo še prišli, da se bomo oglasili, drugič že v novi hiši. kjer bomo lahko ostali tudi za dalj časa. kjer bomo lahko posedeli v kmečki sobi s pečjo ali pa ostali za nekaj dni ali pa tudi ves dopust v eni od prijetnih sončnih sob. lepo urejenih in toplih. Veliko kmetijo imajo, saj je vse zemlje 44 ha, od tega je |Ui ha gozda. Bili so med prvimi osmimi kmeti v občini, ki so se preusmerili v specializirano proizvodnjo in to že leta 1908. Ukvarjajo se z rejo plemenskih telic in pridelovanjem mleka. dežurnih trgovinah itd. V omarah je kartoteka telefonskih naročnikov doma in na tujem, zraven pa leksikoni, almanahi, slovarji in podobne knjige. Kazen tega zaposleni sami dopolnjujejo dokumentacijo, pa se še dogaja, da odgovor ni popoln. Po vsem mogočem namreč sprašujejo ljudje. »Za vse mogoč*. /raze in besede nas sprašujejo reševalci križank, kličejo nas ljudje, ki nameravajo v Italijo ali Avstrijo, pa ne vedo, kdaj so odprte trgovine, večkrat pa pridejo naše informacije prav ob najrazličnejših stavah, recimo, koliko je časovna razlika med Jugoslavijo in Avstralijo,« sta pojasnjevali delo na poštnih informacijah in ob medkrajevni telefonski centrali Marjeta Kozjek in Mileva Adlešič. »Sprašujejo nas po vremenu, avtobusnih voznih redih, letih avionov, kar sicer bolje vedo na informacijah letališča, pogosto pa pomagamo šolarjem, ki pišejo spise o pesnikih in drugih velikih možeh, pa ne vedo o njih glavnih podatkov. Pri odgovorih na takšna vprašanja si pomagamo s svojim znanjem, leksikoni in almanahi, če pa to odpove, kličemo knjižnico, Gimnazijo ali drugo primerno ustanovo. Sploh se moraš ob takšnih vprašanjih znajti.« Posebno živahno je v centrali v nedeljah, ko sprašujejo ljudje po športnih izidih, ali v dneh. ko se odvija kakšno veliko tekmovanje, na katerem sodeluje tudi Jugoslavija. Vprašanja dežujejo, ko igrata hokej Olimpija in Jesenice, najhuje pa je bilo med svetovnim prvenstvom v košarki v Manili..Kna od deklet je bila prisiljena poslušati radio, druga pa je odgovarjala na vprašanja o rezultatu in strelcih. Prav tako ne zmanjka vprašanj o prevoznosti cest. o sejemskih prireditvah v Kranju, o elektriki, če jo zmanjka, in o najrazličnejših naravnih katastrofah. Otroci radi telefonirajo »Prihajajo tudi presenetljiva vprašanja. Belili smo si glavo na primer ob vprašanju, kako z rim- skimi številkami napisati 50.000,« pojasnjujeta Marjeta in Mileva. »Vprašanja dežujejo, kadar igrajo na Gorenjskem ali v bližini Avseniki ali če zmanjka bencina in drugega blaga. Obilo vprašanj je o dobrih gostilnah na Gorenjskem in o možnostih naročila osebnih avtomobilov. V takih primerih se je treba znajti in iskati vire za odgovore na najrazličnejših mestih.« Zgodilo se je. da se je na drugi strani žice oglasil jokajoči otroški glas. Zgubila se je njegova priljubljena mucka. Na informacijah so mu povedali, da se je šla potepat in da se bo vrnila. In se je res. Fantič je ponovno klical in vesel dejal: vi pa res vse veste! Sploh otroci radi kličejo informacije. Mama je pozabila zapreti plin. pa je otrok obupan klical, kako ga zapreti. Po telefonu so mu povedali, kaj naj napravi. Najmlajši se oglašajo, ko dobijo starši obiske. Zapostavljene se čutijo in iščejo družbo z ljudmi na informacijah. Predvajajo jim glasbo, berejo spise itd. Nekdo je na primer vprašal, če so medvedi v živalskem vrtu že prezimili, drugi pa ni vedel, ali imajo na Bledu še tako dobre »krem-šnite«. Obilo vprašanj je bilo ob zadnjih volitvah papežev. Oglašajo pa se tudi nesramneži. Nekdo je delavcem ob centrali svetoval, naj si umijejo roke in noge. ker jih bo zvečer kot zastopnik pogrebnega zavoda prišel iskat! Drugi pa je v slušalko vzkliknil, da je brez denarja in naj ga mu na službah informacij preskrbijo . . . Na srečo so delavci na ifnormaci-jah pripravi jeni na takšna vprašanja in znajo tudi odgovoriti. »Trudimo se, da bi vsako informacijo posredovali čim prej in kar se da popolno. Nekateri so izredno nervozni in nas neupravičeno zmerjajo. Čeprav čakajo na odgovor nekaj minut, se jim razumljivo to zdi dlje. Veliko pa nam pomaga, če je vprašanje čim popolnejše in jasnejše, ker je potem lažje iskati odgovor,« pravijo na službi poštnih informacij. J. Košnjek Redijo od 25 do 30 flav živine. V novi hiši so že pripravljene sobe za goste S ponosom gospodar pove#. da so njegove telic«* v A kontroli, se pravi najboljšega rodovnika, ki zagotavlja, da bodo postale dobre mlekarice in bodo povrgle velika teleta. Poprečno ima v hlevu 2.r> do Mi glav živine, letno pa pridela nekaj čez 20 tisoč litrov mleka. Prednosti usmerjene proizvodnje pravi, so predvsem v tem. da je delo lažje, pravzaprav po starem ne gre več. ker nikjer ni več ljudi za delo na zemlji, pa tudi strojev je potrebno manj. Poleg traktorja potrebuje le kosilnico. samohodni obračalnik, nakladalno prikolico, siloreznico in sušilno oziroma prevetrovalno napravo Tudi dohodek se je zelo povečal, vendar pa so v sodobno kme-t ijo pol rebna tudi velika v laganja. Pomanjkljivost oziroma težava pa je po drugi strani stalno nihanje cen oziroma neusklajenost cen krmil s cenami mleka in mesa O sedanji krizi, ko je cena koruze in s tem krmil prerasla vse razumne meje. najbolj .zgovorno pove podatek, da v mlekarni KZ Školja Loka že odkupijo tretjino manj mleka kot še pred kratkim Mani zato. ker ie ponudba maiijša. Kmetje namreč krave že prodajajo. Posledica sedanjega stanja, pravi K umor, se bo prav kmalu pokazala. Oe ne prej. pa na spomlad, bo mleka in mesa manjkalo. Meni. da so kmetje, predvsem hribovski, še vedno premalo zaščiteni, oziroma se še vedno premalo gleda na prebivalce hribovskih predelov. Hribovske kmetije bi morale biti brez dajatev, v vasi bo potrebno zgraditi boljše ceste, predvsem pa telefone. Le tako bod«) mladi ostali. Na kmetiji je potrebno stalno delo. Kemije se ne da zapustiti za nekaj let. potem pa se vrniti in spet obde-hivati. Če ostane hribovska kmetija prazna, je za vedno izgubljena. Nič preveč pa ne zaupa združevanju kmetov. Pravi, da ho potrebu«) še vse dobro premisliti. Prav zaradi negotovosti in zgoraj omenjenih težav pri reji živine in pridelovanju mleka, so se pri K umru odloČili za dodatno dejavnost, ki je pred prihližpo desetimi leti pognala korenine v Poljanski in Selški dolini — za kmečki turizem. Sedaj, pravijo, ko so zgradili novo hišo. se počasi uvajajo. Pravzaprav imajo s kmečkim turizmom kar velik«' načrte ali bolje rečeno, so dobro zastavili Hiša je urejena tako. Iiim>«. v vseh sobah je Topla voda. povsod po hiši so lepo urejene sanitarij«', gostom bo na voljo posebna čajna kuhinja in po načrtih gospodarja, naj bi v prihodnjih letih zaradili ob hiši še bazen in savno. In če k temu prištejemo še lepote poljanskih hribov, bližino Škofje Loke in glavne in stanovalcem na področju občine Jesenice čestitamo k dnevu republike ^VOD ZA GOJITEV DIVJADI *A M N \+ TOMŠIČEVA 1 TELEFON: (061) 831 162 čestita vsem občanom za praznik republike — 29. november SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ fcdel.va in montaž« opreme za čistilne naprave komadnihfn industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo JCili tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpali*č. KonUia vodovodnih inatalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Delavci TEKSTILINDUSA KRANJ iz TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, TOZD za oddih in prehrano in delovna skupnost skupnih služb čestitajo ob dnevu republike vsem delov- nim ljudem in jim želijo mnogo delovnih zmag. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu — prodaja sredstev za civilno zaščito Ob dnevu republike čestita delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike o exoterm kranj j u go s I a vi j a Kemična tovarna Komunalni servis Jesenice čestita cenjenim strankam za 29. november z zbiralnicami oblek za, kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž. Titova c. 77 a in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog, tapisoma impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. Poslovalnice Bistra: Škofja Loka, Spodnji trg 12 Skorja Loka, Mestni trgi Kranj, Koroška 37 Kranj, Huje 33 Kokrica, Cesta na Rupo 14 Šenčur, Pajerjeva 2 Ljubljana, Titova H:i IJubliana, Kožna 'M Ljubljana. Moše Pijade S Ljubljana. Kimska II Medvode, Medvode 4 7 Kemično ("'iseenje vseh vrsi nhlkeil. usnj;». velurja. prepun in talnih tiltjng (n;i domu), prali i«' in likanje perila |><> konkurenčnih eeuah. Kemična čistilnica in Praffnirn 03iMca Škofja Loka. p. Spodnji frg 27 Vsem cenjenim strankam in občanom čestitamo za orožnik republike. čamoaljUJem° S€ Z° dosedanie zauPanje in se priporo- Industrijski kombinat Kranj i Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo ob dnevu republike, 29. novembru in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. O L AS 30. stran Torek, 28. novembra CCREinfl Hotel Creina Kranj vabi v prazničnih dneh na ples, ki bo v prostorih hotela 29. in 30. novembra od 12. do 24. ure. 4 priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje slaščice konzerve pijače Osnovna šola STANETA ŽAGARJA UPNICA objavlja dela in naloge KVALIFICIRANE KUHARICE za nedoločen ras s polnim delovnim časom. po Pismene prijave s trebnimi dokazili spreje mamo 15 dni po objavi Nastop dela L 1. 1979. /K Delovna organizacija Avtokovinar, Škofja Loka, Kidričeva e. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge I 10 KV KLJUČAVNIČARJEV 2. SKLADIŠČNIKA :\. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 4. VOZNIKA VILIČARJA 5. DELOVODJE b. 5NK DELAVCEV ZA PRIUČITEV Pogoji: Pod 1.: ustrezna kvalifikacija Pod 2.: prodajalec kovinske stroke ali K V ključav-ničar / izpitom /a skladiščnika Pod 3.: ekonomski tehnik ali trgovska šola tehnično smeri /. znanjem strojepisja in knjigovodstva Pod 4.: opravljen tečaj in izpit za voznika viličarja Pod 5.: delovodska šola strojne smeri ali VKV ključavničar Praksa zaželena, odslužen vojaški rok. stanovanj ni. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju m delitvi sredstev za osebne dohodke. Ponudbe pošljite na gornji naslov v H dneh od objave oglasa. Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja dela in naloge 1 VZDRŽEVANJE ODSEKA CESTE 2. ČIŠČENJE UPRAVNIH PROSTOROV Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasledn je pogoje: Pod L: — interno kvalificiran delavec — cestar. — ust rezne delovne i/kušn je. — starejši od I s let Pod 2.: - nekvalificirani delavec, Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pod točko 2 se delo združuje za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. v konfekciji in ■■■■■■■■ BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša na podlagi Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v skladu z 21. členom Zakona o delovnih razmerjih naslednje naloge in opravila: v TOZD konfekcija VODENJE IZMENE KONFEKCIJE 1 oseba za nedoločen čas Pogoj: — srednja si tokovna izobrazba tekstilne smeri. — poznavanje tehnološkega procesa organizacijskega dela OZI). — -\ leta delovnih izkušenj v konfekciji. — družbenopolitična razgledanost in aktivnost. — vodst vene oziroma organizaci jske sposobnost i. — moralne kvalitete in komunikativne sposobnosti VEZENJE 1 oseba za nedoločen čas Pogoj: — industrijska poklicna šola. — I leto delovnih izkušenj. — dokončana osemletka. — ■! leta delovnih izkušen i ŠIVANJE NA OVV STROJI 2 osebi za nedoločen čas Pogoj: - poklicna industrijska šola, — h mesecev delovnih i/k tišen i — dokončana osemletka — 2 leti delovnih izkušen i Pismene prijave z dokazili sprejema Kadrovsko družbeni sektor do vključno 5. 12. 1978. Upravni organ skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi sklepa 7. seje sveta delovne skupnosti z dne 22. novembra 1978 javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 1 5 0(1 /FA M ILI ARE. letnik 1971. Začetna cena 17.90« din. •lavna dražba I"' v sredo n deceinbr;j I97.><> /a zasebni sektoi na dvorišču pred v ho dom v Kino Radovljica, kjer bo vozilo na ogled od i 1 ure dalje (deležem i lavne dražbe moralo |»od prioelkou dražbe položiti 2tl-odstotito kavcijo ud začetne tene pri blagajni upravnega organa. Kupec je v 15 dneh po nakupu vozila dolžan plačati osnovni, republiški in občipski pronn Ini davek /;| motorna vozna v kraju svojega stalnega bivališča j1 i list SFRJ -•"» 7"' l 'pravni organ Skupščine občine Radovljica DO Varnost o. sub. o. TOZD Fizično varovanje premoženja o. sub. DE Škofja Loka in D F Kram vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil VEČ VARNOSTNIKOV Pogoji: za območje Škofja Loka — Medvode in Kranj poleu splošnih. / /jI\oiioip določeni kandidat izpoli+joval i še naslednje po — osnovna šola. — primerne mora I nopol 11it ne lasi i losi i — uspešno opravilen presku- znanja i št. 24/7«) Poskusno delo traja din Osebni dohodek jo d< niku o delitvi sredstev /a ()|) m nadomestil <>l) Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Delovna organizacija ne razpolaga s sta nova 11 ji. Oglas velja /a moške in ženske kandidate Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premožen ja - l)F Škofja Loka, Podlubnik 159/1 - «422« Škofja Loka. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh. pogojev mota le radiu 11 >> i S K S •čei i po Pmvjl KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Kranj, Primskovo — komunalna cona po 51. členu statuta delovne organizacije razpisuje dela in naloge VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje teh del oziroma nalog zahtevamo, da izpolnjuje kandidat poleg v zakonu določenih pogojev še naslednje pogoje - da ima visokošolsko izobrazbo ekonomsko-komereial- ne smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v finančno-računovodski službi, - da ima moralnopolitične kvalifikacije ter-organizacij- ske sposobnosti. Delavca bomo za opravljanje teh del oziroma nalog izbrali ita A leta. Pismeno prijavo z življenjepisom in dokazili o.strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o.. Primskovo komimal cona. s pripisom »Za razpisno komisijo«. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh od sprejetja sklepa o imenovanju kandidata za vodje finančno-računovodskega sektorja. SUKNO Industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže razpisuje naslednje proste naloge in opravila SUKNO ZAPUŽE za TOZD Industrijske prodajalne Zapuže - PRODAJANJE BLAGA Pogoj: končana šola za prodajalce za TOZD Tekstilna tovarna Zapuže - VZDRŽEVANJE STROJNEGA PARKA v predilnici mikane preje Pogoj: K V ključavničar za Delovno skupnost skupnih služb - VODENJE SKLADIŠČA SUROVIN, BARV IN KEMIKALIJ Pogoj: končana šola za prodajalce ali z delom pridobljene izkušnje, izpit za viličarja, eno leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih. Delovna razmerja se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata IVANA LOKARJA se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz Železarne Jesenice, govorniku ob odprtem grobu ZB Črnivec in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Julka, hčerka Zvonka, sin Franci, sin Zdravko z družino ter ostalo sorodstvo posebej Bojanu Zvikartu za besede slovesa ob ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice in tete MARIJE MOLJ cvetje i" P»mo6 ob tej težki uri Posebno zahvalo g. župniku Slabetu in dr. StenSakovi Žalujoči vsi njeni! Sencur, 1». II. 1»'« Torek, 28. novembra 1978 31. stran GLAS OGLASI MALI PRODAM Prodam večjo količino BOHOVIH DRV. Preddvor 10 Prodani mladiče čistokrvne NEM-ŠK K OVČARJE, stan- sest tednov. Vene. Vrha 1 S/a. Žirovnica 8947 Prodani dva mlada PSA čuvaja, šu t na :V>. Zabnica 9035 Prodani nova vhodna VRATA P-l (polna), hrast-niacesen. Bistrica 43/» pri Tržiču 9050 Prodam PRAŠIČA /a zakol. H rase 31, Lesce 9130 Prodam termoakumiilacijsko PKČ 6kW. Žagar, Letence 17. Golnik 9131 Prodam TELICO. brej« pet mesecev. Podljuhelj 62, Tržič 9132 Prodam termoakunuilaci jsko PEČ 3 kW. Kovač Jože, Zminec št. 3. Škofja Loka 9133 Prodam dobro diatonično HARMONIKO. Britof 297 9134 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nase zlate mame SONJE BRINOVEC roj. Kanduč se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali cvetje ali na kakršenkoli način sočustvovali z nami ali nam pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku Bahorju za obred in ganljive besede ob slovesu. Vsi njeni! Kranj, 28. 11.1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica VINKA KERNA iz Potoč • k no zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh bolezni in smrti pomagali. r»6 Ano zahvalo izrekamo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, dr. Žgaj-Fosenn | tno zdravljenje, g. župniku za tolažbo v bolezni in lep pogrebni narju za k obred. r, i_ „e tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli Zahvaljujemo »e ">« sožalje. Žalujoče sestre in nečak Franci! Potoče, Nova vas pri Preddvoru, 16. 11. 1978 ZAHVALA Iskreno se - . žvikartu za besede slovesa ob odprtem grobu, nadalje članom posebej^Bojanu^ drugtva Zgornji Brnik, tov. Zormanu za poslovilni govor. h 1 smo dolžni Stanku Skubicu, sosedom, znancem in sodelavcem za Posebno JjjJJJJjfco pomoč ter gospodu župniku iz Cerkelj za pogrebni obred. lt,im,ir ki ste Ivana imeli radi, mu darovali cvetje in ga spremili Hvala vsem in vsakom , ^ njegovi zfldnji poti Žalujoči: mama, nečak Marijan in ostalo sorodstvo Zg. Brnik, 24. novembra 1978 V sedemintridesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustil sin in stric IVAN ŽARGAJ zahvaljujemo sodelavcem Aerodroma Ljubljana-Pula, OO sindikata, ZAHVALA Ob nenadni smrti našega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka JANEZA KALINŠKA kmeta in borca NOV • a» v«em ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in nam izkazali Zahvaljujemo 8* ™.*mpogeb€j 9e zahvaljujemo kolektivom: KŽK Kranj, Klinične-8VO*cent™ in Medicinski fakulteti Ljubljana, VVU Milana Majcna Ljubljana za izražena sožalja in darovano cvetje. i, .-hvalo smo dolžni sosedom, PGD Sp. Brnik - Vopovlje, organizaciji ZB P?KSbr£rWi«r« pomoć in organizacijo pogreba, govornikoma Janezu Poru in NOV Cerklje za p« po8loviine besede, nadalje č. duhovščini za obredni po- joietu Jen;U Zadar0valcem cvetja in vsem, ki ste ga tako številno spremili na greb ter vse njegovi zadnji poti. Ivana sinova doc. dr. Ivan in Lojze z dmžinami, hčerki Ivanka in M^5^^^^«*« Angela, Antonija, Pavla, Cecilija in Ljudmila z dru-B4a*"lja ^ žinami. o *lr 7 a Brnik, Ljubljana, Vižmarje, Vopovlje, Poženk, Zagorje ob Savi in Sp. Brnik, Zg. Brnia, j ^ ^ n mg Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din Naročniki imajo 25 odstotkov popusta Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddelku« dražji za 1 0 din Prodam PISALNI STROJ, tbn de luxe. Naslov v oglasnem oddelku 9135 Prodam RADIO Grundig 6200 in smuči, dolge 185. Grad 5. Cerklje 9136 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 180 kg. Sp. Brnik «8. Cerklje 9137 Prodam lepega TELETA. Naslov v oglasnem oddelku 9138 Po ugodni ceni prodam cirkularno ZAGO z motorjem. 3 KM. Blaško, K o vačiče va 5, K ra n j 9139 Poceni prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, kuhinjski BOJLER, BOJLER za kopalnico in POMIVALNO MIZO. Petrič. Zupanova 6. Šenčur 9140 Ugodno prodani malo rabljen KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika) znamke Gorenje. Likar Janko. Cesta na Belo 14, Kokrica 9141 Prodam TELICO. križanko, ki ho sredi decembra telila. Hraše 5, Preddvor 9142 Prodam KRAVO po izbiri. Binkelj 18. Škofja Loka 914.} Prodam kombinirani mizarski REZKALNI STROJ (krožna žaga in vrtalna naprava). Prevodnik Maks. Kidričeva cesta 48. Škofja Loka 9054 Ugodno Bfodarn dobro ohranjen TRAKTOR Pasouali TV 18 z obračalnikom in plugom. Ogled popoldan. Mulej. Studenčice 1. Lesce 9144 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vir-maše 42. Škofja Loka 9145 Prodani mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 160kg. Sp. Brnik 23, Cerklje 9T4« Prodam mesnatega PRAŠIČA, težkega 180 kg. za zakol. Sp. Brnik 65, Cerklje 9147 Prodam rabljeno trajnožarečo PEČ Kuppersbusch. Klobovska 7/a. Škofja Loka. tel. 60-512 8950 Prodam KAMERO Chinon 255 x L direct sond. Jezerska c. 42. Kranj 9148 KUPIM Kupim dobro ohranjen mizarski SKOBELNI STROJ Univerzal (kombinirka). delovne širine od 35 do 50 cm. Ponudbe na naslov Mrak Andrej. Lancovo 33 pri Radovljici 8988 Kupim delovnega VOLA do 400 kg in prodam malo KOSILNICO Rapid 101. Rupar Franc. Log 5. Škofja Loka 9161 VOZILA Prodam OPEL KADET. Jesenko. Žirovnica 87/a 8964 Prodam LADO. letnik 1971. Per-ko. Podljuhelj 104 9149 Prodam lažjo AVTO-PRIKOLI-CO. Amhrožič. Ljubno 9150 Prodam TAM 4500 ali zamenjam za TAM 2001 ali kombi. Naslov v oglasnem oddelku 9151 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1972. Sredn ja vas 55, Šenčur 9152 Prodam avto ZASTAVA 750. letnik 1970. registriran do julija 1979. Jama 8 9153 Prodam mini MOPED Beta (italijanski). Zavrl. Vopovlje 22. Cerklje 9154 Prodam FIAT 124. letnik 1969. Pišlar Franko. Podlubnik 153. Škofja Loka 9155 Prodani dve ZIMSKI GUMI sem-perit. za Fiat 126. dimenzije 135X12, cena obeh 1200 din. Oglasite se od 16. ure dalje. Debeljak Janez, Podlubnik 243. Škofja Loka 9150 Prodam RENAULT 4. za 14.000 dinarjev. Ogled vsak dan dopoldan. Radovič Goran. Puštal 64. Škofja Loka 9157 Prodam dobro ohranjen osebni avto RENAULT R-I2TL. Radovljica. Janševa l/a. tel. 75-518 9158 Osebni avto ZASTAVO 750. letnik 1971. registriran do marca 1979 — poceni prodam. Cefarin Ivan. Jazne 27. Sovodenj 9159 Prodam 4 zimske GUME s platišči za VW — »hrošča«. Kepic. Velesov-ska 12. Šenčur, tel. 41-081 9160 STANOVANJA GARSONJERO ali ENOSORNO stanovanje. pO možnosti s telefonom. V Kranju ali proti Brniku, išče stevardesa Inex-Adria. Ponudbe pod Hitro ali po tel. 041-425-526 9109 ENOSORNO STANOVANJE -lahko samo SOBO za dobo petih let. iščem na območju Radovljica-Bled! Cenjene ponudbe po telefonu 77-919 razen nedelje 9]^4 Iščeva sobo s kuhinjo ali sobo z možnostjo kuhanja v Škofji Loki ali v okolici oziroma v Železnikih. Naslov v oglasnem oddelku. 9165 Preskrbim službo in nudim stanovanje ter hrano dekletu ali ženski, ki bi izmenično varovala otroke. Ponudbe pod šifro »Blizu Škofje Loke« 9166 ZAPOSLITVE Zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali priučenega delavca v ključaničar-ski stroki. Ključavničarstvo JA-LEN,Huje23 9102 V varstvo sprejmem več otrok. K ranic Tavčarjeva 16, Kranj 9162 INSTRUIRAM - matematiko, fiziko in elektrotehniko. Ponudbe pod Planina 9163 POSESTI Gospodarsko POSLOPJE, primerno za preureditev v delavnico — kupim. Ponudbe pod Za obrt 9115 V najem vzamem GARAŽO na Planini. Naslov v oglasnem oddelku 9167 .OBVESTILA Lastniki AEG TERMOAKUMU-LACIJSKIH PEČI! Montiram, čistim, popravljam in potrdim garancijski list. če ste peč montirali sami. Če imate kakršenkoli problem z AEG pečmi, javite na št. 21-466, hotel Jelen Kranj, vsak dan. SERVIS AEG 9125 vesela debela brana iskana vsako leto razprodana! .PRIREDITVE Ansambel TRGOVCI igra vsako nedeljo ob 16.30 na plesu na Prim-skovem. V torek. 28. 11.. ob 19. uri na plesu v Komendi in 29. 11. ob 20. uri na prireditvi v Železnikih 9168 KUD Ledine nad Zirmi priredi 28. II. ob 19. uri veliko vrtno veselico v počastitev dneva republike..Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel AMARO. Vabljeni! 9169 OO SZDL Hotavlje priredi 29. 11. ob 19. uri veliko tradicionalno veselico v počastitev dneva republike. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Zabava vasskupinaAMARO 9170 OO ZSMS Poljane nad Škof jo Loko prireja v torek. 28. 11., in vsako soboto ples. Igra skupina ŽAREK. (Med odmori vrtimo filme) 9171 IZGUBLJENO Ušla je mlada SIAMSKA MAČKA. Kdor bi jo kje videl, naj proti nagradi sporoči na naslov: Korošec Stane. Orehovi je 18, Kranj 9172 OSTALOI OPOZARJAM opazovano osebo, ki je iz avtomobilov na parkirnem prostoru pri avtokleparju Štular Alojzu, Britof 15, pobrala ključe osebnih avtomobilov, naj jih vrne na isto mesto. V nasprotnem primeru bom proti njej sodni jsko postopal Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Uredništvo razpisuje za reševalce nagradne križanke deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. in 3. nagrada 100 din 4. do 10. nagrada 50 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do 6. decembra 1978 na naslov ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Lahko so nalepljeni na dopisnici, kuverto pa označite s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Odprti novi tovarni Iskre No vi reSilci Dograjena sta dva izmed ključnih razvojnih projektov — tovarni za proizvodnjo mikroelektro-nike v Stegnah in za proizvodnjo računalnikov na Laborah Novi Iskrini tovarni predstavljata konkreten prispevek k uresničevanju naše razvojne usmeritve na visoko produktivno proizvodnjo, ki temelji na visoki stopnji obdelave z visoko strokovno strukturo delavcev. Njuna posebnost pa je se v tem, da s svojimi proizvodi ustvarjata podlago za porast družbene produktivnosti vsake druge proizvodnje — je med drugim dejal Roman Albreht, predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, v govoru ob slavnostni otvoritvi dveh novih Iskrinih tovarn, ki je bila v petek, 24. novembra. Novi tovarni, prva dva izmed ključnih razvojnih projektov, bosta omogočili posodabljanje in profesionalizacijo celotnega Iskrinega proizvodnega programa. Sta rezultat uspešno izpeljanega združevanja dela in sredstev v okviru SOZD Iskra, kakor tudi združevanja dela s številnimi znanstveno-raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami. To je Iskri omogočilo uspešno poseganje po najnaprednejših tehnologijah in sprejemanje vrhunskih tujih dosežkov. Do konca leta bo zaključena tudi izgradnja razvojnega in proizvodnega centra optoelektronike in Iskra ho tako izpolnila tri ključne naloge, ki so pogoj za uspešno uresničenje zahtevnih srednjeročnih obveznosti. V novi tovarni mikroelektro-nike v Stegnah bodo že prihodnje leto izdelali 700.000 kosov specialnih mikroelektronskih vezij za profesionalne naprave v telekomunikacijah, avtomatizaciji in računalnišktvu, pa tudi za avtoelektriko in izdelke široke potrošnje. V redni proizvodnji načrtujejo za 1980. in 1981. leto 2,5 milijona kosov takih vezij. Za tako proizvodnjo pa bo potrebna tudi modernizacija programov uporabnikov teh izdelkov. V tovarni računalnikov na Laborah že teče proizvodnja računalnikov za telefonske centrale Metaconta, licenčnih računalniških sistemov C-18 in lastnih mikroračunalnikov Iskradata 1680. Tovarno računalnikov bodo postopoma širili in prevzela bo predvsem finalizacijo proizvodnje z integracijo računalniške opreme, z načrtovanjem novih sistemov in izdelavo pripadajoče programske opreme. M. Volčja k Kranj — Reševalna služba Zdravstvenega doma Kranj je v petek dopoldne na manjši slovesnosti prejela štiri nove reševalne avtomobile znamke citroen ('X 2300, s katerimi bodo lahko zamenjali sedanje štiri že povsem iz trošene reševalne avtomobile. Denar za nova vozila je namenila že spomladi občinska zdravstvena skupnost od lanskega; viška sredstev, in sicer 1,60 milijona dinarjev. Avtomobile je bilo seveda treba še poprej predelati in opremiti za prevoze bolnikov in ponesrečen cev. za kar pa so se še posebej potrudili člani reševalne postaje sami ter s tem brez dvoma pokazali svojo visoko delovno zavest. Novi avtomobili, ki jih odlikuje specialno vzmetenje, ki blaži še tako hude sunke naših slabih cest. imajo seveda med opremo še aparat za ročno umetno dihanje, pripravo za infuzijo ter drugo, ker pa so dosti bolj prostorni, bosta spremljevalec in pa zdravnik ali medicinska sestra v nujnih primerih lahko veliko lažje nudila prvo pomoč ponesrečenemu oziroma bolniku. Ne nazadnje bodo dom avtomobili udobnejši tudi za ekipo osmih šoferjev in njihovih štirih spremljevalcev; ki morajo na cesto ob kete-rem koli času in ob kakršnem koli vremenu. Potem ko so simbolično prejeli ključe novih rešilrev iz rok predsednice skupščine zdravstvene skupnosti Kranj dr. Veličkovičeve. so Šoferji obljubili, da bodo prav tako. če ne še bolj leot za stare, skrbeli za nove avtomobile, da bodo lahko vedno pripravljeni /a nujne vožnje in reševanje živi jen i L. M Slavje Alpetour a Na sobotni slovesnosti v počastitev 30. obletnice Alpetour a v novih remontnih halah na Primsko-vem govoril član republiškega izvršnega sveta Štefan Neme — Pismo predsedniku Titu in priznanje članom kolektiva in sodelavcem Kranj — V novih remontnih halah na Primskovem. ki bodo sčasoma postale še večje in modernejše in se bo precejšen del Al pet ou rove dejavnosti preselil v kranjsko komunalno cono. je bil v soboto slovesni zbor delavcev sestavljene organizacije Alpetour iz Škofje Loke. posvečen 30. obletnici obstoja tega delovnega kolektiva. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije, med katerimi je bil tudi član republiškega izvršnega sveta .Štefan Neme. Glavni drektor SOZD Alpetour Roman Teržan je orisal razvojno pot tega velikega kolektiva, pomembnega pri razvoju avtobusnega in tovornega prometa, remontnih dejavnosti in turizma ter proizvodnji kmetijske mehanizacije. Te dejavnosti ostajajo tudi v prihodnje osnova za razvoj tega raznolikega kolektiva. Slavnostni govornik, član republiškega izvršnega sveta Štefan Neme je posebej poudaril pomen uresničevanja zakona o združenem delu, kongresnih dokumentov in še posebno programa sedanjega srednjeročnega obdobja razvoja Slovenije. Pri marsičem zaostajamo, vendar imamo možnosti, da do leta 1980 glavne cilje le uresničimo. Premalo je dohodkovnega povezovanja, resničnega samoupravnega planiranja, večje in boljše proizvodnje na račun sodobnejše tehnologije dela in vključevanja v mednarodno delitev dela. Tem področjem moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti. Tega pa prav tako ne smemo pozabiti pri snovanju prihodnjega srednjeročnega plana. Ko' je Štefan Neme govoril o pomenu sestavljene organizacije Združenega dela Alpetour, je terjal še intenzivnejše vključevanje v graditev prometne infrastrukture in v uresničevanje zastavljenih ciljev pri turizmu. Pri slednjem zaostajamo za planom in za dosežki drugih republik. Naše tustično gospodarstvo je razdrobljeno, poskusi združevanja pa so preveč formalni. Pre- malo smo smeli pri oblikovanju jtun-stičnih poslovnih skupnosti in premalo se še zavedamo, kako pomemben je za Gorenjsko tranzitni promet, ki se bo z gradnjo karavanškega predora in avtomobilske ceste fe povečal. Zbrani na proslavi so pe~ pozdravno pismo predsedniku Titu. nato pa podelili 180 članom kolektiva jubilejne značke, delovnim kolektivom in posameznikom, s katerim; Alpetour že dolgo sodeluje, pa priznanja. Predsedniku Gospodarske zbornice SRS Andreju Verbiču bodo podelili častni znak podjetja. Kulturni program so pripravili kranisk pihalni orkester, recitatorji Prešernovega gledališča in oktet iz Bri-tofa. J Kosnjek DEŽURNI NOVINAR 21-860 BEOGRAD - Ob 25. obletnici izida prve Številke, je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval kolektiv Večernih novosti z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Odlikovanja je dobilo tudi 12 novinarjev. BEOGRAD - Na včerajšnji seji je zvezni zbor zvezne skupščine razpravljal o proračunu federacije za prihodnje leto in rebalansu proračuna za letos. Sprejeli so tudi nekaj novih zakonov. COLOMBO - Ciklon, ki je pusto*il v Sri Lanki, je po prvih podatkih zahteval več kot 360 žrtev. Vendar pa menijo, da je mrtvih veliko več. ker »o mnogi kraji še vedno odrezani od sveta in od tam še nimajo podatkov o škodi in žrtvah. KRANJ - Na UJV so povedali da so vse ceste prevozne, vendar priporočajo previdno vožnjo, ker je na vozišču brozga. Prevozni so tudi vsi mejni prehodi. Slabo vreme je pripomoglo tudi k previdnejši vo*nji, sa, včeraj dopoldne, kljub slabim voznim razmeram, ni bilo nobene nezgode VREME - Za danes vremenos|OVoi še napovedujejo oblačno vreme. Padavine pa naj bi prenehale. TempeVa-tura se ho gibala okoli ničle. Na Primorskem bo še burja, ki je veerai pihala do 80 km na uro. I. Rogat», TEMELJNI KAMEN ZA MOST - V peten, 24. novembra, bo pri tovarni Zvezda v Kranju slovesno vzidali temeljni kamen za nov mast prek Save, ki bo povezoval Labore s Planino. Investicija gradnje velikega objekta sta republika skupnost za ceste in samoupravna komunalna skupnost kranjske občine. Most bo dolg 365 metrov, širok pa 24 metrov. Grajen bo iz betona iz železa, gradbena dela pa naj b* do 1. septembra leta 1980 opravila Gradbinec iz branja in fetalna u Maribora. Most, ki bo odstranil P0™?0™ f™?'*" !?™ * i L nju in bo zbližal bregova Save, bo veljal 17 milV°^"""h£~^ Gradnja mostu je tudi začetek uresničevanja programa desvtletn* izgradnje cestnega omrežja v kranjski občim, (jk) - Foto. J. Zaplot-ni k KRANJ - Ekipa kranjskih rešilnih _ nebrez ponosa - postotni* članov, ki sta bila na nujni voinfh lahko varneje m udobn^e ob povsem nove »žabe*, s vozili obolele. - Foto: J. Zaplotnik