1 Posa:n. štev. Din -’75, | četrtkova in sobotna 1 številka Din 1.50
S
gj J***. iihajft vsak dan, rax»c^ §
3 tcJ,‘c,J »n praznikov, ob 10 == a‘Ur>?om naslednje«
S ^V^no po r»o*t» It) g ».ISDin, a, g 115,1 D,n, n.
g »Mzcpni ust‘«j*£ -
§ »Tabora*4) se naroča	\uoi»ik
5 jo **unc mesečno 2v’Din, četrt-3	6	Din, polletno 12 Din,
t* ^ celoletno 22*50 Din " .
g Sare ■> .se plaiuje v
©$r PosinTflžl pTačatlct v gpiOVlill; -gg'
BOR
(NARODNI LIST)
J Posam. štev. Din--75, g četrtkova In sobotna I številka Din 1-50 :-:
fe OKEDNIŠTVO .Tabor.* is ,N«.
I	!<«*«*	I«	*	Mviboru,	J.r-
I S*™ “h* \1 n.dotropic. -p Telefon loterurban »ey. 276. —
E *= RokopUi M ne vračajo, me
1 “JAT* i* * Jurčičevi »t «. 4, g er.U10!* Se.no. — Telefon It J4.
= ..	n(l*	**	.Tnbor*
g 11.787, n »Narodni HM* 12.853.
jp K« naročil« brez denarja «« ne g oiira. In.er.ta« cm. po dogovom.
iiiiiuiiiHiiiiniinttiiiiiiiuNiiiiniiiiifliitiiiiiiiiiiMiii
Uto: iV (11).
Maribor, četrtek 11. januarja 1923.
Stev: 7 (2).
Beseda o naši kmečki politiki.
Štiri leta so delovali v Beogradu poslanci klerikalne kmečke zveze, dve .0li Pa samostojne krnske stranke. De-oval° je jz mariborskega volilnega o-vr°^a tamkaj 7 poslancev klerikalno Kmečke zvezo gn 4 poslanci samostojne motijske stranke. Gotovo ni noopravi-,Uo zahtevati od njih pojasnilo, ka-zakoni za kmetijstvo so bili v teh letih v narodni skupščini sprejeti. ® bi se pa reklo, da so razmere bile a'ke, da taki zakoni niso prišli na dnov-.1 red, vprašati bi bilo g. dr. Korošca Puclja, ki sta bila oba po dve leti 1‘ni str a, zakaj se ni sklenil noben za-’°n haš o poljedelstvu, ko je socijalno 5«onodavstvo in ureditev delavnega i v obrti vendarle zakonito ureje-Po pa ministra nista zmagala s . y°jim prizadevanjem, naj pa povejo kfikalni in samostojni kmetijski po-lanci, katere predloge o kmetijskih akonih so izdelali in predložili? Ge ak'oni niso na vrsto prišli, zakaj niso Poslanci vsej v proračunski razpravi yrtali kmetijskega programa’ Zakaj v1 Idi podpredsednik skupščino kmet rek celo leto dni v skupščini? Co jo , d bolan, zakaj ni niti enega govora /"*ll kvalificirani poslanec snmostoine l^obnak? Ce jo tudi on bil bolan, kje 0']ili oni poslanci, ki so bili zdravi? ■'$8'delavnih sil, zakaj se je od-U sporazum z napredno kmetsko obrt-,° zvezo? Gospod Josip Drofenik piše ^ V. Kukovcu 3. jan. 1323:	»Vele-
v^-ieni gospod minister! Jaz Vam ni-ničesar obljubil obveznega, izrabi sem samo in oje mnenje, ko nisem še ^Žel p rogi oda ti politične situacije. Ko list pa Pisank da hočete biti nosilec te> pa niti odgovoriti iisem hotel, ker ??to bi ne mogel pod nikakim pogo-^ Pristati. Kakor Vam znano, je pa j^lanka sploh vsak kompromis osobito tat^a Vaše pismo, ki naznanjate Vašo ^stojno kandidaturo, odklohila.«
g. ^Taša javnost ima pravico zvedeti resnico. Zato bi kazalo, da objavi Drofenik tudi pismo, ki ga je prejel i dr. Kukovca, da se vidi iz celote belila, ali je dr. Kukovec tako zahte-4?	b>ne	29.	decembra zvečer je
G- Kukovec nasprotno stavil g. Dobnika hredlog, naj bode kmet Štefan Kii-kar Nosilec liste, dr. Kukovec pa erezki v»^at v Murski Soboti. To je odigo-Bov'1 vPrecllogu g. Drofenika v nje-'kift '01	objavljenem pismu 27. dec.,
j>r ^. Priznava g. Drofenik JDS itak bj ^^urje in še en siguren okraj, kjer °brt .8fjran^a mokia kandidirati enega Sat*L^a. Dva kandidata, ki odgovar-Posestnemu stanju, izmed 15 ni
Volilno gibanje v polnem razmahu.
Volilna seja ministrskega sveta. — Prehrana pasivnih krajev in radikalski
mandati.	i
Beograd, 10. jan. Včeraj zvečer mod 5. in 8. uro se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji ne ni raz-
m
hjjv^°* Po®pod Dobnik naj je ljubez-jko ln Potrdi pred javnostjo, da je dr. ^ .°Vec Predlagal ta izhod iz položaja, eosP°d Dobnik izjavil, da Prek-tH0rec na listi samostojnih' kmetov ne biti nosilec, kjer je sploh še boj ^ucbicm in našim okrožjem Jt*- ,°sobe nosilca, Kaj se to pTavi, da ni hotela? Ali Drofenik in ms svoji stranki nič ne pomenita?
. Politik demokratske stranke % i Pripravljenost kot srezki kandi-"0	klor	hmetijci	itak	niti
t6 bj a<Sov Piinaio pričakovati, zakaj j, J^ogel g. Drofenik v Šmarju in ■ fcrt^aTL<^ i<iira,ti ?
^bo^pbitni krogi so v Celju in Ma-J^iirri ^ 7. t. m. sklenili zahtevati spo-naprednjaki! Cas je še v »kx Kukovec je tam izjavil, da ‘ h sporazur^? .oplo priprav-
za bodoče volitve. Vedo sicer, da jim bodo oblasti delale težkoče, prepričani pa so, da jim po zakonu ne more nikdo zabraniti, da bi postavili pri volitvah svojo lastno listo. Ustanovitev te stranke se v radikalnih vrstah ne pozdravlja ravno najsrčnejše. Zadnji dve številki »Rudnika« sta bili na podlagi zakona za zaščito države konfiscirani.
Volilno gibanje Madžarov v Vojvodini.
Beograd, 10. jan. (Izv.) Glavni odbor madžarske stranke je poslal v Novi Sad dxa pooblaščenca za delegata, da se pogajata s tamošnjimi Madžari glede ustanovitve madžarske stranice v Novem Sadu, kjer doslej še ne obstoja. Kakor pa se poroča, delegata v tem oziru doslej se nista ničesar ukrenila. Predsednik madžarske stranko v Vojvodini je izjavil, da io svoj-čas pozval v posebni okrožnici vse vojvodinske Madžare, naj pošljejo delegate v svnhiO ustanovitve krajevnih organizacij. Iz Novega Sada je sprejel odgovor, da tamošnji Madžari nimajo nilcoga.r, ki bi jih zastopal. Dozdevalo se je, da bo ostala madžarska 6tranka z ozirom na kratki rok za vpis v volilne imenike pan volitvah pasivna. Sedaj pa je objavilo vodstvo madžarske stranke, da je dobilo od vlade v Beogradu zagotovilo, da ee morajo vsi Madžari naknadno vpisati v volilne imenike.
G. Pašič na agitaciji. Beograd, 10. jan. (Izv.) Pašič odpotuje dame« v Novi Sad, kjer bo imel svoj prvi veliki agitacijski govor.
Pašičeva kandidatura. Beograd, 10. jan. (Izv.) 'Glavni odbor radikalne stranke je na predlog kra jevnega odbora v Beogradu sklenil, da bo nosilec liste v Beogradu Pašič. Kot drugi kandidat bo fungiral finančni minister dr. Stojadinovič.
Splošno zanimanje za volitve. ' Beograd, 10. jan. (Izv.) S prvim dnem pravoslavnih božičnih praznikov je potekel rok za vlaganje reklamacij za vpis v volilne imenike. Zanimanje za vpis je bilo tokrat izredno veliko in živahno. Bodikalci so posebno aktivno nastopali v Vojvodini in Bosni, kjer so bile najagilnejše muslimanske skupine. V Sloveniji in Dalmaciji se je posebno trudila radikalna stranka, ki je samo v Ljubljani vložila nad 500 reklamacij.
Demokratska konferenca.
Novi S a d, 10. jan. (Izv.) Včeraj .	se je vršila tukaj ožja konferenoa de-
radikaloe bar najugodnejši. Po njiho- mofetatske stranke, na kateri je posla-vem mišljenju je od vseh meščanskih nec dr. Boksam v velikih potezah ori-strank radikalna najkompaktnejša in sal politični položaj. Sklenilo se je, da se. ji bo posrečilo, vloviti največ glasov, gg skliče dne 27. jan. velika konferenca Ni sioer dvoma, da. bo tudi v Ttaddka.ini oel>o novosadsko volilno okrožje, na stranki prišlo do nesoglasja s posebnim kateri se bo definitivno določila kan-oairom na to, da je v Vojvodini Protič didatna lista, močnejši kakor Pašič. Radikalni vodi-	 n—	'IV
pravljalo o zunanjem položaju kakor je bilo pričakovati, to pa vsled tega, ker nista bila prisotna zunanji in vojni minister. Pravzaprav je bil ministrski svet sklican zaradi volilne agitacije in je imel glavno besedo minister notranjih zadev, ki je podal obširno situacijsko poročilo.
Na to so ministri razpravljali o politični situaciji v Macedoniji, zlasti pa glede razdelitve uradniških mest v tej pokrajini. Ob tej prilika je prišlo v razpravo tudi vprašanje si rakih načelnikov v Besni, kjer bo treba nekoliko mest odstopiti muslimanom. Sprožila so je tudi diskusija o prehrani pasivnih krajev. Dr. Laza Markovič, ki so je včeraj vrnil z agitacijskega potovanja po Hercegovini, je poročal o položaju v tem delu države in opozarjal zlasti na prehranjevalne težkoče. Dr. Markoviča so v Mostarju neprijazno sprejeli, kor se kot mostarski poslanec ni pobrigal za ureditev razmer v Hercegovini. Ker pa radikalna vlada polaga veliko važnost na, to, da dT. Markovič ohrani svoj mostarski mandat, je ministrski svet z vso pozcmostjbposlri-šal Markovičev referat o prehrani Hercegovine in po kratki diskusiji sklenil, da izda za prehrano pasivnih kra.iev vse kredite, ld so 'mu v ta namen na razpolago (pa samo zaradi mandata dr. Markoviča! Op. ured). Vlada bo dala ljudstvu brezplačna živila in je poverila pravosodnemu, finančnemu in socialnemu ministru, da sporazumno u-krenejo potrebne kornke, zlasti pa da uredijo zadevo tako, da vlada he bo prišla na vek,riž z obstoječimi zakoni (t. j. da se ne bo zamerila raznim špekulantom z živili. Op. ured.).
Končno je ministrski svet razpravljal o govoricah, ki so zadnje dni razširjene po BeogTadu, češ, da bo vlada z ozirom na resnost zunanjepolitičnega položaja sklicala narodno skupščino k izredni sedi in jo potem znova razpustila. Ministrski svet se je 5ut.il prisiljenega, da sklene odločen dementl teh govoric, ki 60 jih razširili — demokrati. (O čem vse sklepa ministrski svet v teh' Tesnih časih. Op. ured.).
Radikalci računajo z relativno večino.
Peograd, 10. jan. (Izv.) Radikalni ministri in voditelji radikalne stranke so z ozirom na volitve zelo optimistični ter upajo, da bo izid volitev za
telji pa upajo, da radi tega v stranici ne bo prišlo do resnejšega razdora. —
Trdno so prepričani, da bo radikalna stranka izšla iz volitev z relativno večino.
Kaj pripravljajo komunisti.
Beograd, 10. jan. (Izv.) Komuni- Varšava 0.03, Sofija stični voditelji so še vedno desorijenti- 2.75. rani. Baje čakajo na konferenco nove Zagreb, 10. jan. (Izv.) Pariz 2G— proletarske stranke, ki bi se imela vr- 27, Švica 1780—1785, London 435—437, siti dne 14. januarja. Na tej konfe- Berlin 0.85—0.88, Dunaj 0.1 $5™ 0.33425 renči bo definitivno izdelan program in Praga 2.675—2.695. iVlija 4?<’.50-459.50. statut k- gtraake tea; izdelam1 "v*-odila Newvork 93.50—94.50.	***
BORZA. -~"
CuriH, 10. jan. (Izvirno.) Predbor-za: Pariz 35.50, Beograd 5.55, Lbndon 24.61, Berlin 0.04.78, Praga 14.80, Italija 25.76, Newyork 529.00, Dunaj 0.0075. žigosane krone 0.0076, Budimpešta 0.20, 3.50, Bukarešta
ljen v osebnem o«zaru K vsaki koncesiji, seveda ne k temu, da bi prenehal s političnim delom. To delo je potrebno, ker če pregledamo vspehe klerikalcev in samostojnih v narodni skupščini, vidimo, da niso še vsega opravili.
Demokrati in radikali.
Ko smo bili vollni boj za konstitu-anto smo naglašali, da v tej skupščini ne bodo odločale razne stranke in strančice, ki so omejene le na gotove pokrajine ali na plemena, ampak da bodo merodajni le poslanci onih političnih skupin, ki bodo dovolj močne, da se preko njih in proti njim ne bo dalo iti. Naše prerokovanje se je v celoti uresničilo kar je bil najlepši odgovor vsem onim kričačem, ki so trdili nasprotno. V konstituantl so odločali samo poslanci velikih strank, pred vsem pa demokratske m radikalne. Oni volilci, ki so oddali svoje volilne kroglice za razne liste malih plemenskih strank in strančic so bili takorekoč brez zastopnikov, oziroma bi bilo vseeno, če bi bili volili ali ne. Druga naša trditev) pred volitvami v konstituanto je bila, da se bo v njej bil boj za bodočnost naše države m našega naroda, da bo šlo za biti ali ne biti, ne pa za razna malenkostna partizanska vprašanja. Tudi v tem smo imeli prav. Boj v konstituanti med onimi, ki so bili za narodno edinstvo in za edipstvo države in med raznimi plemenskimi separatisti in Sutonomiteti je absorbiral skoro vse sile in šlo je le za to ali naj bo naša mlada država urejena tako, da bo močna in enotna, ali naj bo razkosana na razne plemenske poddrža-vice ki bodo med seboj v vednem prepiru, ki bo slabil našo celotno državno in nacijonalno moč na korist naših notranjih in še bolj zunanjih sovražnikov. —■ Zmagalo je edino zdravo načelo narodnega in državnega edinstva, odločili pa sta dve najmočnejši stranki: demokratska in radikalna. Skoro vs edruge so se v svoji breznačelnosti in razkosanosti sa<* me izločile iz bojnih vrst, same oropale možnosti dela in soodločevanja. Nekatere teh strank niso igrale le žalostno, ampak celo do skrajnosti sramotno ulogo.
Hud in oster boj pa se ni bil le med
večino, to je med demokratsko in radikalno vladno skupino na en! ter med razdvojeno in breznačelno, često jalovo opozicijo na drugi strani, ampak tudi med obema vladnima, konstruktivnima strankama: med demokrati in med radikali. Obe ti dve veliki stranki sta sicer soglašali v načelu narodnega in državnega edinstva, toda samo v načelu, kajti v podrobnostih in v praktični izvedbi narodnega in državnega edinstva sta stali vsaka na drugem, diametralno nasprotnem stališču. Demokratska stranka je zahtevala narodno in državno edinstvo na bazi širokega in pravičnega jugoslo-venstva, radikalna stranka pa na bazi ozkogrudnega ln hegemonističnega veli-kosrbstva. Demokratski stranki se je mnogo očitalo in to celo s strani njej blizu stoječih ljudi, da se je prodala radikalom in zatajila svoj svetli program, toda to ni bilo res. In da ni bilo res, se vidi najbolj danes, ko ni več v vladi, ko imajo vso moč v rokah izključno radikali. Vidi se, da je bila le ona tista sila, ki je krotila radikalne velikosrbske in hege-monistične instinkte; da se imamo le njej in ne morda obema vladnima strankama zahvaliti za to, da smo dobili vsaj kompromisno ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ne kraljevine Velike Srlve. Danes se tudi jasno vidi, da jc lila samo demokratska stranka tista,
fe( je y neprestanem boju na dveh frontah! zgodovinarji bodočih' pokolenj. Zvesta I deve priti z nekoliko analfabetskimi proti opozicijj in proti radikalom, — tej svoji veliki nalogi — družiti kot edina J praznimi besedami; pozivamo pa vse dosegla vsaj nekaj temeljnih sopijainihj konstruktivna sila .vsa naša plemena in intelektualce naroda, da se ne zaradi pravic za naše ljudstvo, da je ščMa u- držati na sebi skupnost naše svete dr- dr. Kukovca, ampak zaradi usodnega radništvo pred radikafsko prakso parti-jžave — ostane demokratska stranka tu- razvoja, našega .javnega življenja od-zanske protekeje in preganjanja, da je di ,v bodoče. Borba med demokratičnim ločijo kodloonemu koraku, da se izre-febojevala razne ugodnosti glede prehra- in edino zdravim jugoslovenstvom ter če jo, kaj se sme in ne smo tudi v peline, glede invalidov, dobrovoljcev, delav- med despotičnim in absolutističnim ve- tičnem bojn. Tak ®bor intelektualcev o ske zaščite in zavarovanja itd. itd., saj lesrbstvom, kakor tudi plemenskim se- vseli nezdravih pojavih v našem iav-ae ivseh njenih uspehov in zaslug niti ne paratizmom in autonomizmom, še ni do- nem življenju treba kmalu sklicati, da našteti. Ce pa ni dosegla vsega, kar bojevana; odloatev bo padla komaj po * ^ klorikakcm s]abo. K1eri-io hotela in ne docela tako, kakor b. bilo prcdstojeoih volitvah. Zato se bo ob teh ^ ^	^	wlo	^eganii	ker
želeti, ni kriva ona sama, ampak so krt- volitvah bil bpj le med dve ,	'..1	stoje njihove šauce za prihodnje volit-
m oni,kričači, ki so jo zaradi svojih o- med demokratičnim širokim jugosloven- ye ^ ^ y ljuWjaMki oWasti so sebnih in partizanskih ambicij v njenem stvom ter med reakcijonarnim in oz*°- itai sla1>; ^ ipa,nastopi še dr. Šušteršič velikem boju z reakcionarnimi radikali grudnnn vebkosrbstvom - med demo-l	^odo zopet iBgubili
ne Je puščali samo, ampak jo celo ovirah, krati in med radikali! Veljale bodo le veliko §tev;:lo R]as0Vi Malo lx>lie stoje S strani teh kričačev sc je demokrat-1 one kroglice ki bodo padle za eno teh| y m	oMasti. toia tudi tu ne
ski stranki tndi zamerilo, da je sploh sla dveh strank; vse ostale bodo takorekoc, yeg t&k kot	red dvema ]etoma> ^
v -koalicijo z radikalci. Tudi to očitanje vržene prec. Tega sc danes ^vedajo l ol>no ^ ^	Prekmu,riu siltt0 naza-
je bilo napačno. Demokratska stranka m | prav dobro skoro vsi vohlci v Južnejših dovalj ^	Pretraiirc| vsaj ^ ve.
§la v koalicijo z radikali radi partizan-lin vzhodnejših delih naše države, le pri. ]M ve£k). p]asovaiH ,iisto dr. Ku-slcih koristi, še manj radi ministrskih nas v Sloveniji se vodi volilna borba v kovoa> Na TJrvatskem so i,zgledi tako portfeljev al celo iz vladohlepja, šla je .v blesku brezplodnih fraz in malenkostnih sIabi da ne lx>do dohi!i veg kakor dva. koalicijo, da se je v svojo lastno stran- prepirov še bolj malenkostnih strank, kij ,posianca y Datomdj} izgube mnogo, karsko škodo žrtvovala za naš celokupni bodo tudi v bodoči skupščini j istotako I gotovo skoro	drugod pa sploh
.tugoslovenski narod in za našo celokup- brezpomembne kakor so bile v dosedanji. I n;,mam uspeh. V bodočem no jugoslovensko državo, ker je vedela, Pameten in trezen mož je rekel te dm,l	Iarnentll bodo klerikalci torej isto-
da le na ta način prepreči radikalske ve- da je skoro vsak Slovenec sposoben za tafe) brezpomembna strančica, kakor Hkosrbske načrte na eni strani ter razne ministra, prav malo pa je onih, ki so spo-l m	v zadrri jern. Kdor bo glasoval za
separatistične namere, ki so stremele za sobni za volilce. Imel je prav. Toda hiše ^ Branko, ki vse obljublja a nič ne razkosanjem naše s toliko krvjo zgraje- se ne prično graditi pri strehi, ampak priL^ n(g n<> da> ker n{g	^
ne svobodne države. Če bi ne bila storila temelju in tako bo treba, da bo tudi naše vrge1 sv0j0 volilno’kroglico preč in se tega bi danes morda sploh več no bilo e- ljudstvo začelo misliti trezno in kar je |>f) gaim okradfk| svo;je pravice biti za-dmstvene Jugoslavije. Da je to res, do- glavno, da se bo brigalo za volitve in I stopan ipTi vladi. Toda počasi se bodo kazuje dovolj tudi dejstvo, da so gojili ne za ministrske posle. Boj, ki objema Undi naši ljudje spametovali, in uvide-radikali ves čas samo eno veliko željo, naš jug in vzhod, boj med jugosloven- ^ da nima ^.sla voliti klerikalne po-iznebiti se demokratske kontrole. Danes stvom in med velikosrbstvom mora ob- s]anoo> v parlamentu samo v kotu so dosegli to in zato čitamo v njihovem jeti tudi naše ožje slovensko ozemlje in Lede in molče, če pa govore, jih nihče Časopisju, da je treba prepovedati vse ker smo bili ravno mi Slovenci vedno | ne pogina, liste ki so tiskani .v latinici, zatreti ,v silo najbolj jugoslovenski, se nam ne bo tež-ŠJovenščino itd.	ko odločiti:	Naše	mesto	je	na strani	ju-
Mnogo in često se je očitalo	demo-	goslovenske	ideje,	na	strani demokrat-
kratski stranki tudi centralizem.	Demo-I	s^e stranke!
kratska stranka je v načelu bila in	je tudi
& vedno za centralizem, toda le za cen-fcraJjzem v smislu narodnega in državne ga edinstva, za unitarizem, ne pa za u-pravni cetralizem, kar je pokazala najlepše s svojo borbo za upravno razdelite** države v samoupravne edmice, ka-
Politične vesti.
* Gospod Drofenik pred javnostjo.
■Ko se .ie objavilo pismo g. Drofenika 27. dec., brzojavil je vsem zaupnikom,
Radikali snnbijo narodne manjšine. Radikali se poslužujejo vseh sredstev in vseh trikov, samo da bi zmagali pri volitvah. Najhujšo borbo vodijo v Vojvodini, ker vejo, da bo izid volitev v tej pokrajini pravzaprav odločilnega pomena, ker so tudi sami uverjeni, da bodo v Srbiji dobili večino demokrati. V Vojvodini pa. ni 'le nešteto strank, ampak je tudi več narodnih manjšin. Tam eo poleg Sribov, Bnnjeveev in Šok-cev tudi. še Slovaki, Nemci, Madžari in
temm je dana vsa možnost, da se po sVo-l ?'a je Pimno neresnimo in da pride po L . . . ■■	•„	jasnilo v »Slov. NaTooni« in »Kmetij-
^EL. ■	mnvnr-	nn,rvnhi(v5.«	in	skem listu«. To je popolnoma v redu.!• Romuni. In nad te so se sedaj spravili
iV&ejo do najva.jc, možne poix>l osti I »Slov. Narod« je eedaj od^govor objavil. I radikali. Te dni prirede shod v naj-
in nebesa, če glasujejo zanje, ti pa stoje^ odločno na stališču, da se ne pridružijo nikomur, ampak da gredo v volilno borbo samostojno. Zanimivo je, kakšnih sredstev se radikali poslužujejo pri Romunih; tem pravijo, da so oni »oženili kralja Aleksandra z romunsko princeso« in naj zato pri volitvah volijo radikalne poslance. Ro-* muni pa jih predobro poznajo in naj’ brže tudi pri njih ne bodo dosegli uspe* ha. Iz vseh teh radikalnih naporov pa je razvidno, da jim trda prede. Kakor stoje stvari danes, je izven vsakega dvoma, da bo izšla iz sedanjih državnozborskih volitev demokratska stranka kot najmočnejša in da bo ona tista, ki bo sestavila prihodnjo novo vlado.
Radikalci se poslužujejo tudi vol« ske. Znano je, da stoji za radikalno stranko tudi takozvana »bela roka«, to jo organizacija oficirjev, ki so za, Veliko Srbijo in proti Jugoslaviji. Zadnje čase pa je bila ta bela roka z radikali nezadovoljna, ker ji ti, dokler so imeli nad seboj demokratsko kontrolo, niso mogli izpolniti vseh želj, posebno pa n® glede imenovanj polkovnikov za gen^ ale itd. Seda j, ko so se radikali na. na" silen način otresli demokratske kon-role, so hitro ugodili »beli roki« ter i® bilo te dni imenovanih IG polkovnikom članov te oficirsko organizacije za P* nerale. Vsled teli imenovanj so sed^J belorokci« zopet docela naklonjeni radikalom in delajo, kar ti žele. Tako s® se radikali sedaj domislili, da bi s® najlažje iznebili svojih političnih' na5,' protnikov volilce v na ta način, da ^ jih za časa volilne borbe i^ volitev ipO' klicali na orožne vaje. Beloroki ofioif' i, ki imajo v tem oziru v rokah v*# oblast, so jim seveda taikoj ugodili iU začeli pošiljati pozivnice na orožne vaje vsem vojaškim obvezancem nasproti nih stranik. Ker pa je to po postavi n<v dopustno in so demokratski voditelji zagrozili z represalijami, so se radikali in belorokci vendarle ©bali in pričeli umikati pozivnice. Zanimivo pa je vse1 eno to postopanje, ker kaže, kako po* dlib' sredstev se hoče posluževati t* stranka, samo da bi zmagala.
-blagostanja. Ta demokratski centrali-
Ocena vsebine je stvar javnosti, ki ima večjem.' slovaškem selu, v Petrovem, na
narodu in naši enotni in ravnopravni dr-.žavi. Ta centralizem je ravno radi nave-denib svojstev temeljito nasproten radi-ggatnemu centralizmu, ki je v. svojem bi-•sfcvu deepotičen in reakcijonaren, ker
.	■*	(	,.V	•	_	£	UWim VW*7UTIW .1« »tvtvi Vilmin, JVl IUIOp l	oiyya^iwui	OTT/J ui. v a vuivvvii, na
38Btn-je aemokraticen m ©di pr a “ za t0 pravico in dolžnost, ker jc ob vo-1 J^aterom Ix>clo snubili slovaške volilce, njaj ka omogoča ne ^e o soj, ampa u 1 i^vah arijentacija potrebna. Glede naj oddajo svoje kroglice za radikalno mmem razvoj nišemu ravmopravnemu[	železnice	pa	zagotavljamo,	listo. Uspeha, pri Slovakih najbvže ne
da je bila prvikrat zasignrana ob pri- bodo imeli, ker so se ti takorekoc že liki 500 milijonskega notranjega poso- definitivno odločili, da oddajo svoje ji!la dogovorno med slovenskimi demo- glasove demokratom. Hudo se bore tu-kirati in ministrom financ. Dopolnitev di za glasove katoliških Bunjevcev in
.	"..	.	   .	.	,____i potrebne svote je vlada tudi iz dolar- Šokcev, ki so bili doslej v klerikalnem
.favorizira ^ gotov del drza n got »fcega posojila sama {predvidela in prek- taborni. Baje je tudi sam dr. Korošec ”a	ostalin	aciov	mursko železnišlco vprašam je sploh ni privolil v to, da bi Bumjevci in Šokei
ostalih plemen.	bilo sporno. Glede kredita za železnico J glasovali za radikale, ker še hoče na ta
RaziKka med demokrati in med radi-j Kočevje-Brod in Sevnico-St. Janž so pa način prikupiti Pašicu, da bi ga vzel v lealj čeprav na zunaj skoro nevidna, jej kmeti jci sami iz takti onih obizirov, na-1 vlado. Toda. niti njegove besede niso •na; znotraj velikanska in demokratska 1 šli so pa oporo v demokratih. To je či- nič izdale; Bumjevci in Šokei bodo po-•stramka je y dobi zadnjih dveh let vršila st,a resnica. Z ozirom na način, kako stavili svoje lastne liste. Enako smolo jvdfkansko in neprecenljivo misijo, ka-l g_ Drofenik v »Slov. Narodu« skuša imajo radikali pri Nemcih in Madža-tero bodo znate pravilno oceniti komaj preko cele za naš narod tako važne za- rili, katerim obljubljajo zlate gradove
Beograd.
$!T CNekajj o naši prestolnici.) T Bilo je poznojesenskojutro, ko
Beograd leži na hribu, najlepše uli- tralni uradi itd. Kje so časi, ko so v Beo oe so podobne hrbtenici in postranske gradu ležale razdrte hiše in sesute stre ulice se vijejo kot rebra na telesu o- he? Saj še niso daleč, komaj so minuila smol gi*omnega velikana. Lega Beogirada je štiri leta, pa že etežka najdeš sledi hu-se vozili čez nedogledne sremske rav- že sama na sebi vredna zavidanja. Od dega trpljenja, ki je zadelo takratno ndce. Ftruška gora je ostala daleč za balkanskih mest ima naša prestolnica srbsko prestolnico kot obmejno mesto, nami, pustili smo zadaj Indjijo, zdrčalil najlepšo lego — če izvzamemo C8-ri- Vse je zabrisa<la pridna, delavna roka smo mimo Pazove, in ko smo se usta- grad. Ko se mu bližaš od Zemuna, ae ti Med nizkimi in preprostimi hišami ..vili ,v Zemuunju, nam je diimilo jutranje oko ustavlja na Kaliimegdanu. visoko starega Beograda. so zrasli amerikan aoHmoe topel poadrav Donave im Save. obzidani trdnjavi, ki čepi nad Donavo, ski velikani — štiri, pet in več nad Tam cmstram zelenkastomodire vode je Potem se pogledi razlezejo po savski stropne hiše. Polagoma izginjajo maj ležal kraljevi Beograd, srce ujedinjene obali z njenimi pristanišči in objamejo ime, pritlične hišice, ki so bile tako Joigeelavije . Cim bolj smo se bližali, visoki stolp saborske cerkve, ki moli t«m večja je bila naša radovednost, nad neštetimi strehami hiš in palač.
Kolikokrat smo pač mislili nanj, koli- Od te strani je Beograd najlepši, mno-kokrot si ga je slikala naša domišljija! go lepši kot iagleda z okoliških brd na Beli grad — belo mesto, pod njim teče vzhodni strani. Tu dobiš pregled čez rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne njegovo razsežnost, in če si se kedaj tri. Tako poje naša narodna pesem o podrobneje pečal z zgodovino, lahko Lavtdonju, ki se je tu nekoč tepel s Tur- poiščeš obrise, kako se je to mesto v ki. V tistih časih je tudii. marsikdo iz raznih dobah razvijalo in rastlo. naših krajev padel pred Beogradom, Ce se vozimo s tramvajem križem ... trikrat visoko obzidano turško trdnjavo, kražem po mestu, bomo povsod opazili ‘e. Popolnoma vojaško zunanjost. Ci-Mi, ki smo prvikrat prihajali v Beo- kaj zanimivega. Mene je najbolj zani- vilnega prebivalstva ni bilo mnogo, grad, nismo mislili na La vdorna in na malo staro mesto, to se pravi, ostanki R°	80 se "vrstila sama vojaška
davne čase. Pred nami je ležala seda- minulih dob, ko je bil Beograd draga- »konačišta«, ulice so bile blatne in ne-«50e$.' Prišli smo v posete našemu Beo- žen, kakor je danes.. Drugega so zani- snažne. Iz nizkih, zanemarjenih hiš so gradu, prestolnici prve ju goslovenske male nove hiše. Koliko se je tu zi<Jalo J ipokuikavali surovi obra zi turških vo države. Zato smo foili veseli in čili. Kaj v zadnjih letih po osvobojen ju, je na- jakov. Med hišami so vstajali mohame-enolična ponočna vožnja čez Slavoni- ravnost čudež! Beograjčanom ne manj- danski minareti, stolpi molilnic, kakor jo, kaj utmjenost! Vse se je razblinilo ka podjetnosti in energije. — Tretjega k ie daleč v vzhodnih mestih. Tako pra-y. ti eomtkm, ko smo sedli pred beograj- so zaninmle mamenite stavbe. Stari ©en in mrtev je bil Beograd še par de sikim kolodvorom na voz in se peljali v dvor, novi dvor — obe stavbi sta zani- setletij po osvobojenjm. Srbija, je stala gvejžem jutranjem solnem po bjbneči mivi po svoji ne ravno razkošni, a mir- pod turško suverenostjo; njene državne »kakimi« (kamenlti cesti) gori na Te- no in lepo učinkujoči izvedbi. Tam so potrebe so bile dokaj uboge. Knez je raidj©, središče mesta, ^	lX9sna	miiusta&tva, tu zopet d^ugi sem-1 živel tako jk&hkn&i živjjesaje, feofc ga
stari Beograd1 in za pa^ejš
njo Srbijo,
Mala je bila ta država, zato je ime la tudi skromne potrebe. Pred sto leti so še stražili pri vhodu v Beograd turški vojaki. Opisi iz tega časa nam pri povedujejo, kako čudno je Beograc ogledal v tistih časih. — Kot važna vojaška postojanka je dobil tekom sto
»Jadranska Straža**-
V Splitu je pričela izhajati vzoru® urejena in od pravega svobodoljubij^ čisto prežeta revija »Jadranska Straža*' Program revije je obsežen v uvod' nem članku »Prva beseda«, delavne.?® glavnega sekretera »Jadranske Stv^ že« — Alfireviča. Na globokih beseda^ nepozabnega kralja osvoboditelja ® svobodi je ®grajen ta članek in zato 111 čuda, da ga preveva tako globoka 13^ bežen do naroda in svobode, da xnora osvojiti srce vsakega patriota.
»Da doseženo svobodo ohranimo« % namen našega dela, »Na vseh sv©j$ mejah mora biti naša država silna, P® tudi na morskih obalah, na. naši zapa^ ni meji, ki je danes odprta in izsta^'
H-----SJ....	.	!S&
danes živi navaden beograjski mes> -a«-Sele v drugi polovici preteklega letja se je začel Beograd dramiti J?! vstajati k novemu življenju. NaseU'1 so se trgovci, obrtniki in drugi prid°j bitni sloji, državni ai>arat je dobiv0 vedno večje naloge, državna meja & je na jugu razširila. Od tistega časa / Beograd dolnval vedno večji pomen & ž njdm vred je raslo blagostanje Pr^ bivalstva. Stare, odurne bajte so nile in na njihovem mestu so zgradi'1 lične, a večinoma preproste hiše. ski meščan — bodisi trgovec bodisi Uri niilc — se je čutil ozko vezanega s kn1® skim življenjem in je hotel tudi v ^ stu stanova.ti v manjših poslopji^ solnčnimi okni, po možnosti z vrtom J« drevesi okoli hiše. Tak je bil Beog^.. do zadnjega desetletja, Seda.j Mginj^ tudi te hišice, znamenje prave slo^a® ske preprostosti in naravnosti, in ^ njihovem mestu rasto velikomestne P ; 'laže.
Mene je zelo zanimal ta skromni* u ;j mikajoči se Beograd s svojimi	I
stimi uradniškimi hišami, nizkimi M igovinami in primitivnimi delfl'VnjC' mi. V tem skoraj kmečkem ozračja je pripravljalo, tu je dozorevalo .u ono, kar je bilo potrebno, da je premagala dva večstoletna sovu'ažni^ Turka in Avstrijca ter končno ujedi®-' Slovence in Hrvate v močno jug°* 9; ,vjmsko državo. Beograd še ima voA06
^[bor, n jamarja 1923.
»TABOR« ^STARODNI UST*)'.
Stran ft
jr a'? Morsko obal pa moramo zava-&«'••• Z VO'ino mornarico in s I.idro-vnr°ni *Q ^a ^ t° uresniči, hoče delo-sila *' • rans^a Straža«. »Naša kopna , j® izvršena, toda pomorska ni in ladi tega smo doživeli od dnevov o-iDrtn	težke	^n80>	neopravičeno
^jfanjo in neugodne udarce«, e, ® v glavnem ideja »Jadranske raže«. Lepa in divna ideja je to, dasi za slabše, kise kar stresajo, če samo besedo oboroževanje. Toda ne |°^aga nobeno varanje, življenje je ali bog tako, da je vsakdo kaznovan, g o* je nepripravljen, kajti ne dobri osedi, temveč hudobni sovražniki so
nagi
mejaši in to zlasti na zapadu.
.Rtasti Slovenci čutimo to ob vsaki Minici in dosledni delavci svoje sreče če se poprimemo misli »Jadranske raže«. Pa še iz drugega vzroka mo-ai£o storiti. Milijoni našega narodne-®a Premoženja, našega dela gredo letno , zS?ubo, ker nimamo izhoda na morje 3 *er smo brez svoje trgovske morna-**°e. Drug najvažnejši namen »Jadran-■5® Straže« pa je ravno razviti našo “■govsko mornarico in zato imamo ^°k več, da smo pristaši »Jadranske traže« in naročniki njenega lepega ®*8sila. ’
.Poleg miselno bogatega uvodnika ?rinaša prva številka »Jadranske Stra-ve* množino zanimivih in poučnih _'^nkov, lepo število zelo informaiiv-. a notic ter serijo lepih slik. Kdor ho-6 Poznati naše stanje na morju, kdor s® hoče seznaniti z vestnim delom, ki ®® Vrši, da bomo suvereni tudi na svoji pbali, ta naj čita »Jadransko Stražo«, ^iti vse tozadevne vesti so v njej.
Naj bo pa tudi njen naročnik, zakaj Vestno delo naših čuvarjev morske o-zasluži to. r,. * Jadranska Straža« velja letno 80 inar jev in se naroča v Splitu ali pa pri -^krajinskem odboru »Jugoslovanske tatice« v Ljubljani.
Povdarili bi pa pri tej priliki še eno. Ki častno za Ljubljano, da še nima 5Y°je podružnice »Jadranske Straže«.
^ibor jo ima — bela Ljubljana ne 6111R biti brez nje!
o, kitajte in razširjajte »Jadransko j-tražo«, ki Vašo podporo v polni meri ^služi.
Dnevna kronika.
Ob
— Z jutrišnjim dnem pričnemo z
Javo cele serije interesantnih članov našega, posebnega dopisnika o raz-_ erah na Madžarskem, ki se mrzlično »^navija na vojno z nami. Objavili doka.to o tem, da ima Madžarska ^es 1 milijon ljudi pod orožjem, do-o madžarsko-italijanski zvezi itd. jjv*®®jke piše strokovnjak, ki je mnogo Ža \n Ka^n^°^a ca®a živel na Mad-ci| ?m- Opozarjamo na to naše cen j.
atelje.
te dobe, — dobe Mihajla in Mi* dobe Obrenovičev in dobe Petra jp^adjordjeviča Velikega. V tej pre-. °stosti in skromnosti je 'ležala zdra-p ristnoslovanska duša srbskega ®°kega ljudstva.
^ •*J8po se je sprehajati po Kalimeg->eV?’ be?^rajskem. mestnem parku z ul. vojaško trdnjavo v ospredju. Na V	zelenkasta Sava in se izliva
M !Po
•^eairo, širokoprso Donavo, po kateri Y®jo parniki daleč v srednjo Evro-^^tja na vzhod v Romunijo in k
tSoD-T4*11 moi’-'u' na desnici pa se odpira ibj5 ®d na daljne banatske ravnice. 0-smo tudi trdnjavo; že stari so tu zgradili močne utrdbe, kljubovale tisočletjem. Raz trd-.°* tik na robu Kalimegdana se 'WTa ®™*°vitjO lepi razgled čez Voj-in '^°. Srem in proti vzhodiu na Avalo k°Hlko hribovje. Na tem razgledi-X jv.51}10 opazili tudi mramorni stolec 5l®°m, da je tu sedel Viljem II., ^r Nemčije in kralj Pruske. Ironi-®mehljaj nam je šinil čez obraze. avno cesar in — sedaj ?!
V j °> 8yet se vedno izpreminja; minici	Rimljanov, iki so gospodovali
oi??31! lepimi ravnicami; za večno i tt^li zadnji turški jezdeci; ni ^ ^^tro-Ogrske, mogočne in nasil-80 ^'a7° Sava, hči slovenskih planin, 5*3	lažje izliva pred Beogradom,
36 ^a tik nje utriplje srce osvobo-V s«whostae jugosiaveuake domo-
’	'	"D
— Odlikovan je z redom sv. Save V. razreda g. nadpožtnr Vladimir Fabiani v Rog. Slatini.
— Klerikalna politika v naši šoli. Od Sv. Petra piri Mariboru nam pišejo; Preteklo nedeljo je priredil Zebot v dekliški šoli p. Sv. Petru p. M. političen shod ter po svoji stari katoliški navadi udrihal po vseh nasprotnikih, voditelje bivših vladnih strank pa ie v svoji znani surovosti primerjali s prašiči bivše županje. Take in slične netaktnosti so piri Žebotu sicer na dnevnem Tedu, protestiramo pa, da prodaja ta človek svoje neslanosti v prostorih naše sa' moetanske ljudske šole. Oblast, ki je <!«?-volila ta shod v šoli, je bila gotovo varana. Kajti ne moremo si misliti, da bi dovolila prireditev političnega shoda v sicer zasebni šoli, ki jo vzdržujemo občani sami. Šolskim sestram pa, ki uganjajo na ta način klerikalno politiko in so sokrive, da se je priredil političen shod v šoli, pa bomo posvečali odslej več pozornosti. Od oblasti pričakujemo, da krivce kaznuje. — Poslušalci.
— O dr. Novačanovem glasilu »Republikancu« piše ljubljanski »Naprej«, da je last nekega bivšega »samostoj-neža«, velikega nasprotnika delavskega razreda. Iz maščevanja, ker ni postal poslanec, je izstopil iz SKB. Sedaj je pristaš Novačana, ker upa, da pride na dru£2> mesto kot kandidat ter bo sigurno izvoljen za poslanca. Ne zmeni se, če prispeva kakih 60.000 K za konzorcij, ki izdaja list »Republikanec«. Takih pomočnikov rabi Novačanov republikanizem še več; Tabi pa tudi take, ki nimajo denarja. Zadnji bodo dobili vlogo »Stimmvieh«, da bodo Zglasovali prevzetne diplomate in skrahirane sa-mostojneže v parlamentu. — Tako sodi o Novačanov! republikanski akciji socialistično glasilo. Obema — Novačanu in Mahnu — diši parlament, zato naj pa kmečko ljudstvo glasuje za republiko, dasi ie vsakemu slepeu jasno, da bo v Jugoslaviji še dolga desetletja ostala monarhistična večina in je tako cepljenje kmetskih glasov najbolj škodljivo ravno kmetskemu ljudstvu. Da, »Stimmvieh« potrebujejo naši »republikanci«!
— O zboru narodnih socijalistov v Ljubljani dne 7. t. m. prinašajo zagrebški tribunaški listi poročilo, da je bila sprejeta resolucija, da gre stranka odločno na levo, da prekine zveze z meščanskimi strankami in da udari na republikansko plat.
— Glavna skupščina Jugoslov. Matice. Dne 27. januarja t. 1. se vrši ob 17. uri popoldne v Ljubljani na mestnem magistratu I. glavna skupščina Jugoslovenske Matice. Dnevni Ted: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. Sprejem pravil. 3. Volitev novega načelstva. 4. Slučajnosti.
— Poziv rekrutov L 1902. Poveijsvvo mariborskega vojnega okrožja nam sporoča: Rekruti rojeni leta 1902 in starejši, kateri še niso služili v stalnem kadru, bodo vpoklicani na odslužen je kadrovskega roka v sledečih terminih:	Dne 5. februarja 1923 oni rekruti, ki so določeni za artilerijo, konjenico, konjenico kr. garde, aiarveno bolnico, remontski depo, vo®J>ski eskadron, neboraički bataljon in bolničarsko četo. — Dne 20. februarja 1923 rekruti, Id so določeni za pešadijsko gardo, pešadijo (približno 500 mož), zrakoplove«, pijonirski bataljon, pon-tonirski bataljon in telegrafsko četo. Ostali del pešadije bo vpoklican oozne-je — termin še ni znan. — Vojna mornarica bo vpoklicana deloma koncem meseca marca 1923 doVima messea oktobra 1923. — Dne 15. aprila 1923 oni mladeniči, kateri so določeni za anto-mobiliste. — Železničarju bodo vpoklicani deloma 15. julija 1923 deloma 15. oktobra 1923. — Rekruti, ki bodo vpoklicani v zimskem času, naj so toplo oblečejo.
— Čira Kamenarovič prvič obsojen.
Znani klevetnik, ravnatelj Jadranske banke, Čira Kamenarovič, je stal dne 9. t. m. pred sodiščem vsled tožbe dr. Kramerja, ki mu je v nekem »Poslanem« očital, da je nepošteno postopal z dajanjem izvoznic. Kamenarovid obljubljenega dokaza Teenice seveda ni doprinesel in je bil obsojen na 2500 D gWbe ozir. 3 dni zapora. Tej obsodbi obrekovalca bodo sledile še nadaljne.
— Kako se godi našim bratom med Grki. Pri nas je vsakomur znano, da MnaiffljO onkraj koroške in primorske
meje več stotisoč bratov, ki trpe radi svojega jugoslo venskega	pokoljenja
najhujša preganjanja; malokomu pa je pri nas znano, da imamo tudi na skrajnem jugu neodrešene brate, katere naši narodni sovražniki istotako preganjajo in zatirajo. To so naši jugoslo venski bratje v Grčiji, ki so naseljeni v spodnjem delu vardarske nižine od naše državne meje pri Gjevgjeliju, Bi-tolju in Ohridu do Soluna in Egejskega morja. Teh neodrešenih bratov je tristo do štiristotisoč. Po narodni zavesti so Srbi, po veri pravoslavni, govore pa dijalekt, ki je mešanica srbščine, bolgarščine in staroslovanščine, v svojo govorico pa vmešavajo tudi mnogo grških in turških izrazov. Grkom so ti naši bratje na potu, radi bi jih potujčili, pogrčili, kakor so hoteli nekoč Nemci nas tu ponemčiti, ker so naši tamkajšnji bratje preveč zavedni, se jim ne bo posrečilo zlepa in skušajo doseči svoj cilj zgirda. Tako preganjajo Grki naše ljudi povsod, kjerkoli in kadarkoli jih morejo. O teh preganjanjih poroča često naš list »Južna zvezda«, ki izhaja v Bitolju v naši Maeedoniji in tako posnemamo iz ene zadniih številk tega lista tudi sledeča poročila o mučenju naših biratov, ki ni nič milejše, kakor je bilo nek6č turško. V vasi Tumenec so te dni neki grški agenti pobirali darove za grške begunce iz Male Azije, toda to na tak način, da so vsakemu kmetu enostavno zaukazali, koliko mora dati. Zahtevali so seveda v prvi vrsti zdat denar, a kdor jim ga ni hotel ali mogel dati, so ga enostavno oropali in povrh še pretepli. Župana, ki se je zavzel za svoje sovaščane, so tako pretepli da je moral več dni ležati. — V neki drugi vasi, ki se zove Gorica, se je imelo poročiti neko mlado in lepo kmečko dekle z nekim kmečkim fantom iz sosedtnje vasi. To dekle pa je u-gajalo komandantu grške žandarmerij-ske postaje. Ono noč pred poroko je prišel ta komandant s svojimi žandar-ji k staTišem dekleta ter zahteval, da mu jo dajo, da se ž njo »oženi«. Starši so se seveda branili, toda pomagalo ni nič, žandar je vzel dekle s silo ter jo odvedel k sebi na dom, kjer jo je zlorabil. V več drugih vaseh so Grki aretirali, pretepli in zaprli več naših družin, katerih člani so radi preganjanj zbežali v našo državo. V Lerinu so are* tirali osemdesetletno Stojano Prodano-videvo ter jo v zaporu do krvi pretepli in to samo zato, ker je pisala svojemu sinu, ki je pobegnil v našo državo, da bi tudi ona rada prišla za njim. Take in enake muke morajo prenašati naši jugoslovenski bratje pod Grki. Kaj bi rekli naši Nemci, ki vedno tožijo, da jih mi Slovenci zapostavljamo, če bi mi postopali ž njimi tako, kakor postopajo Grki z našimi brati v Macedoni-jit Razen naših ljudi na Koroškem in v Primorju bomo morali prej ali slej osvoboditi grške® jarma tudi naše brate na skrajnem jugu ob obalah Egejskega morja.
— 16 novih generalov je imenovanih v naši armadi: Barjaktarovič, Nikolajevič, Pešič, Kusakovič, Milovanovič, Uzun-Markovič, Ristič, Kostič, Filipovič, Miletič, Mitrovič, Stojičič, Kala-fatovič, Jovanovič, Olcanovič, Vsi imenovani so člani »belo roke«.
— Novinarske sindikalne organizacije so bile te dni osnovane v Beogradu im v Subotici. V Beogradu je predsednik Voja Jovanovič, v Subotici pa dr. Jova Dert.
— Mrtvi otrok v vlak«. V petek' so našli v vlaku, ki je dospel v Zagreb iz Broda, tri mesečo starega mrtvega o-troka.
— Iz našega novinarstva. V Zagrebu je začel izhajati novi tednik »Der Morgen«, pisan v nemškem jeziku. Na-menSon je v prvi vrsti inozemstvu kot informator o jugoslov. gospodarskih razmerah. — V Zagrebu bo nadalje izhajal volilni organ radikalske stranke »Hrvatski Radikal«.
— Potrjena obsodba dra Sime Markoviča, Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo beograjskega sodišča 1. stopnje, ki je bivšega komunističnega poslanca dra Simo Markoviča obsodilo zaradi veleizdaje na dveletno ječo. Dr. Markovič bo presedel kazen v mitrov-ški kaznilnici, kjer so zaprti tudi ostali obsojenci komunistični poslanci.
— Vzpostava direktnega prometa med Jugoslavijo in Nemčijo. Naše pro-ffietoo •mindetrBt.v.o je uvedlo pogajanja
z nemškim prometnim ministrstvom v g vrbo vzpostavitve direktnega prometa med Nemčijo in Jugoslavijo.
— Morilec poljskega prezidenta Nie-\viadomski, ki je bil — kakor znano — obsojen na smrt, piše noč in dan svoje spomine, ki bi jih rad še pred smrtjo objavil v listih. Atentator je tudi odklonil priziv proti smrtni obsodbi. Hoče pač za vsako ceno postati »mučenec« in doseči z atentatom večjo slavo kot so mu jo prinesle njegove slike.
— Zdravje češkoslovaškega ministrskega predsednika Švehle se je izboljšalo in mu najbrže ne bo treba se za daljšo dobo umakniti iz javnega življenja, kot se je poročalo pod vtisom prvih vesti o bolezni. Svehla je bolan na ledvicah.
— Češkoslovaški kmetje bodo vrnili obisk, ki so ga napravili naši poslanci, med njimi več kmetov, pred par meseci Čehom, ter pridejo meseca maja ali junija v večjem številu v Jugoslavijo.
— Učiteljeva žena nmrla od lakote. Razen številnih drugih naših ljudi so pregnali Grki v zadnjem času iz grške vardarske doline tudi več učiteljev. Iz bliziu naše meje ležečega mesteca Vodena so pregnali učitelja Gregorja Nu-šiča z ženo in peterico nedoraslih otrok, med katerimi je najetarejša hčerka stara komaj 11 let. Učitelj se je s svojo družino zatekel seveda v našo državo, v Bitolj, kjer se je za silo nastanil v neki kolibi ter zaprosil našo oblast, da: bi ga sprejela v učiteljsko službo. Radikali pa, ki imajo tam šolstvo v rokah, se za njegovo prošnjo niso zmenili. U-čitelj je iskal druge službe, toda ker jo ni mogel najti in so mu pošla še ona skromna sredstva, katera je prinesel na begu s seboj, je moral e celo družino stradati in zmrzovati v napol podrti baraki. Vsled stradanja in zmrzovanja mu je te dni umrla žena, otroci in on pa so zboleli, Ta slučaj kaže najlepše, kakšni so radikali, e katerimi se hočejo v zadnjem času bratiti naši klerikalci. Če bi oni zmagali pri sedanjih’ volitvah, bi tudi pri nas moral marsikdo, ki ni ljub klerikalcem, poginiti od lakote.
— Madžari vtihotapljajo orožje iz Avstrije. »Prager Presse« poroča*® Duna ja, da so Madžari že ponovno prepeljali čez mejo večje množine orožje, zlasti strojnih pušk. Pri tem so ee posluževali avtomobilov madžarskega poslaništva na Dunaju.
■— Previdni topničarji, Francosko vojno ministrstvo je posodilo vefllki vojvodinji luksenburški, M pričakuje porod, 75-milimeterski top, da odda predpisane pozdrave ob rojstvu •princa ali princese. Topničarji, ki so šli s topom, pa so vzeli s seboj marnkrije za 202 strela, dasi je za. porod princa predpisan 101 strel; očividno pričakujejo ipo-rod dvojčkov...
— Lenin zopet bolan. Ruski listi prinašajo poročila o Leninovi bolezni. Zadnje mesece je nastopilo zboljšanje, a po najnovejših vesteh je Lenin zopet težko bolan. BoljševiSka vlada je poklicala berlinskega profesorja Klern-pererja.	*
— Ruska če—Ka še vedno na deln. Teroristična »črezvičajmaja komisija« je odredila aretacijo moskovskega knjigarnarja V. G. Čertkova, ki je znan kot’ založnik in osebni prijatelj Leva Tolstoja.
—- Pod proletarsko diktaturo •— delavska brezposelnost. Uradna poročila sovjetske vlade izkazujejo naraščanje brezposelnosti v Rusiji. Dne 1. novembra je bilo 420.000 delavcev brez dela, med njimi 2500 izborno kvalificiranih tehničnih delavcev in 2000 inženerjev.
— Težek, gospodarski položaj Gradca, Kakor poročajo graški listi, se nahaja graška mestna občina v vrlo kritičnem gospodarskem položaju. Ker je zvezna vlnda na Dunaju ustavila dosedtunje subvencioniranje mestne občine, je njeno denarno stanje tako, da v bodoče najbrže ne bo mogla kriti niti izdatkov za svoje uradništvo in za ostale nameščence. Deficit v roku od 27. dečem. do 31. januarja letošnjega leta bo, kot se predvideva, kljub temu, da je za to dobo bila že iznlpčana državna subvencija, Tmašal nad 3000 milijonov avstrijskih kron.	$
— Povsod ista pesem. Bilo bi nepotrebno naglaša ti neprestano kričanj« naših' Nemcev o zatiranju in zapostavljanju s strani naše države, čeprav jo nasprotno znano, da uživajo pri na« vse one tprayioe, kakor vsi dragi držav-
tetom fr.	    ?«NrROBNl	X3SS»V.	  Maribor;	11.	januarja	1922.^
Ijami, oziroma, da imajo osobito pri nas v Mariboru še celo več ugodnosti, kakor mi Slovenci. Hudi v šolskem oziru je peščica naših Nemcev več bo dovolj preskrbljena. Tako je pri nas, drugače pa seveda na Koroškem, klor so Slovenci manjšina in Nemci večina. Tam so Slovenci brezpravna raja, o šolah na sploh ne more hiti govora. Enako pa je ratzmerje tudi med Nemci na Poljskem ter med Poljaki v Nemči ji, Na Poljskem jo bilo lansko leto 1549 javnih nemških osnovnih šol, katere je obiskovalo 100.000 otrok, poučevalo pa je na njih 2900 učiteljev in učiteljic. Istočasno je bilo v Nemčiji tudi okrog 100.000 šoloobveznih otrok — za vso skupaj pa 17 poljskih ljudskih šol! Povsod ista pesem in vendar so vedno lo Nemci tisti, ki so zatirani.
  Zaroka angleškega prestolonasl.
S Italijansko princeso. Kakor poročajo1 »Dailv News«, se bo angleški prestolo-natjednik, vateški princ, v kratkem aagočil z eno hčerk italijanske kraljevske dvojice.
— Prepoved plesa v Kolnu. V Kol-nu ob Benu, ki je na glasu kot naj veselejše mesto v Nemčiji, so letos prepovedali plese. Izostane tudi sloviti karnevalski sprevod (Rosenmontag.) Sklep se sklicuje na to, da so časi preresni za plesne zabave in za maškerade.
— Pred smrtjo Sare Bernhardt. Iz Pariza poročajo, da ne ho mogoče rešiti težko olmlele Sare Bernhardt, naj-■večje umetnice francoskega odra. —
. Igralka je stara 77 let. Zadnjič je nastopila pred 14 dnevi, a ji je na odru .postalo slabo in je od tega časa na tortni postelji.
— Strašna eksplozija v Sofiji se je ^godila dne 6. t. m. krog 6. ure zvečer. Eksplozi ja je nastala v mehanični delavnici Galiokega, kjer so izpraznjeva-li šrapnele, poslane iz arzenala. Vnel se je najbrže riooksilin. Razrušenih je v dotični ulici 10 hiš, 20 oseb ubitih, nad 100 ranjenih.
— A tla NieJsen, ena izmed prvih kino-igualk sveta, je že večkrat menjala svoje može, ekono bi lahko • reki i,_ pri vsaki večji filmski ulogi. Sedaj je v Berlinu. Izgloda še vedno kot dekle. Stanuje v hotelu Esplanade. Zaljubljenci z vseh strani sveta prihajajo jo gledat. Ko je nedavno študirala novo uilogo, se je seznanila, z nekim Sima.ro. članom znanih Hndožestveniikov. Igral je v Berlinu glavno ulogo za film »Raskolniikov«. Zaljubila, se je v, njega in zahtev*, ločitev zakona, s svojim do-adajnim možem. Kako dolgo ho Šmara •»Srečen mož«, se seveda ne ve.
— Zborovanje alkoholikov. V Mona-kovem se je vršilo zborovanje alkoholi jikov v protest zoper protialkoholno gibanje. Prijavilo se ie 23 govornikov, ka pa seveda niso prišli k besedi, ker so prvi govpmiki pod uplivom praktičnih Vkdrišti* alkohola kvasili brez kraja in konca......
Dopisi.
T ■; Iz ormoške okolice. (Frankovci pri Ormožu.) V nedeljo 7. t. m. ob 18. uri *y«čer zgorelo je,tukaj g. Martinu Ivanuša, županu, staro gospodarsko poslopje. Ogenj ie podstavila zlobna roka. Škoda je velika, ker je zgorela vsa krma, (dama, vozovi itd.'Bobra srca, pomagajte!.— V Ormožu je v nedeljo dne 7. t. m. zvečer v hotelu Bauer, kakor navadno, tukaj tarok iral meščan in kolenski mojster g. Kreps prav dobre volje. Nenadoma ga je zadela kap, napovedal je ultimo ter izdihnil,, N. v m. p.\ — Bri sv. Miklavžu blizu Ormoža so dobili 6. t. m. noTO zvonove. Bili so dne 7. t. m. blagoslovljeni in v zvonik spravljeni na veselje vseh župljanov.
Šoštanj. Pogreb Frana Rajšter ja je :pp obilni udeležbi vseh slojev iz Sa-vinjsko-Šaleškega okraja živo pričal o čutu hvaležnosti do moža, ki je zraste! iz težav in skrbi v čistem značaju, moža, nenavadne -požrtvovalnosti, marljivosti in vztrajnosti, prežetega idealne ’ ljubezni do Slovenstva in Jugoslovanstva, temelječe v trdnem zaupanju v njih zmago, ki je morala priti. Spre-" vold so otvorili pod, častitljivo zastavo Sokolskega društva v Mozirju pokojnikovi ljubljenci-Sokoli iz Slovenje-grarica. Petrovč, Št. Pavla, Žalca, Braslovč. Polzele, Velenja, in Šoštanja. Združeni pevci iz Velenja in Šoštanja so pod vodstvom br. učit. Tajnika ganljivo odpeli žalostinki »Vigred se po-
vrne« in »Blagor mu«, br. notar župan Marinček pa se je pred hišo žalosti v krasnem, globokem govoru poslovil od pokojnika imenom, mestno občine Šoštanj in vseh narodnih društev, zlasti pa Sokolskega društva v Šošt anju.. Slavil je v pokojniku zagovornika vsakega napredka, njegove zasluge aa mesto Šoštanj, za šolstvo in društveno življenje, njegovo gorečnost in vsestransko •podporo nameri, da se zgradi prepotrebni Sokolski Dom v Šoštanju. Studenec se je izčrpal, da okrepi in napoji druge, zato glodajmo v pokojniku svoj vzor in zgradimo svoj notranji svet na temelju idealov, za katere je živel in trpel pokojni Pran Rajšter, katerega spomin naj pusti v naših dušah globoke sledove kreposti, za seboj! Zadnjo čast so izkazala, pokojnemu tudi Gasilna društva iz Velenja, Družmirja jn Šoštanja poleg mnogobrojnega števila njegovih znancev in prijateljev od daleč in blizu. Velik v ljubezni do domovine so je nerad 'ločil od življenja, ker še ni dokončal vsega dela, ki ga je hotel izvršiti, iz njegovega groba pa se dviga svetel zgled, kako »sveto služimo sveti domovini«! Z ustvarjanjem novih dobrin hočemo nadomestiti izgubo — vzor-na rodu jaku pa oh ranimo v svojih srcih ne veni ji v spomin...
Zidan imost. Tukajšnjo orožništvo je na kolodvoru aroti ralo nekega Andreja Markel.ie-a. ki je ukradel g. Maksu Dolencu na Ganski pri Novem mestu 1300 K, suknjo, lovsko puško, dve uri, v skupni vrednosti 10.000 K, ter g. Lampetu v Novem mestu dva kolesa, vredna 9200 K. — Železničarju Filipu Pintariču iz Siska jo bila ukradena ponoči iz sobe, kjer železničarji prenočujejo, nova železničarska suknja, vredna 2000 K. — Včeraj smo pokopali železničarja v p. Bogomira Retingerja. Služil je 32 let pri železnici v braovoz-nem oddelku, ter je bil priljubljen mož. N. v m. p.! — N-a naših cestah je taka obilica blata, da čloak tava do gležnjev v njem. Cas bi bil, da bi ceste posuli s prodcem.
Celjske vesti.
Proračunska seja celjskega občinskega sveta.
Prvotni proračun, predložen od mest. urada je izkazoval potrebščin okrog 3 milijone dinarjev, kritja okrog 1,100.000 dinarjev, torej primanjkljaja okroglo
1.900.000 din. Finančni odsek je skuša! v več sejah doseči med dohodki in izdatki ravnotežje, ker se mora pri dobrem gospodarstvu iskati za redne izdatke tudi rednega kritja. Po temeljiti redukciji potrebščin in uvedbi novih davščin, izkazuje proračun, kakor je bil v seji dne 4. t. m. od vseh strank sprejet soglasno, celo majhen prelhtek.
Zelo obremenjuje občinske finance preobsežni upravni aparat. Radi tega je občinski odbor sklenil reducirati u-radništvo na magistratu za 2 pisarniška pomočnika, 1 pisarniško pomočnico in 2 slugi. V knjigovodstvu se je sklenilo uvesti modemi sistem, ki bo omogočil, da se bo vsak čas lahko kontroliralo, koliko je za posamezne l>o-stavke proračuna razpoložljivih sredstev. Obča uprava zahteva potrebščin 564.209 Din.
Za ulice, trge, mostove, brvi in kanale določena vsota se je skrčila za 40 tisoč dinarjev, tako da je potrebščin 460.850 D. Stari Kapucinski most se za silo popravi, ulice in trgi so v precej dobrem stanju, tudi kanalizacija se izvede samo tam, kjer je nujno potrebna.
Mestna vprega izkazuje potrebščin
90.000 D, dohodkov 23.000 D, torej je primanjkljaja 67.000 D. Mestnemu b-skrbništvu se naroča, da vodi odslej v vseh pridelkih in vožnjah natančno knjigovodstvo, kolibo je faktičnega primanjkljaja. Sklene se nadalje prodati dva pan a konj, ker dosedanja vprega ne odgovarja obsežnosti občinskega gospodarstva.
Za mestne ubožce in šolstvo se stavijo v proračun primerni zneski. Za licence, ki so v šolani v mestni osnovni šoli iz okolice, naj prispeva okoliška občina primeren znesek,
Hiše in posestva izkazujejo primanjkljaja 5607 Din. Ker nalaga vzdrževanje poslopij mestni občini velika bremena, se obnovi lanski sklep, da se predajo takoj vsi mestni objekti, razun onih, ki so za upravo potrebni, x~i
Glede parnega kopališča, ki ga ima mestna občina le v zakupu, se nalaga mestnemu uradu, da preštudira vprašanje, li ne kaže za zgradbo novega zimskega in letnega kopališča ustanoviti mešano družbo, v kateri bi zasigural mestu odločilni vpliv.
Mestna podjetja so razun plinarne sicer aktivna, a bi morala izkazovati več dohodkov. Klavnica za silo izhaja: vodovod izkazuje prebitka krog 50.000 D, ni pa doslej še nobenega rezervnega fonda za razna popravila ter za obnovo in razširjenje omrežja. Občinski odbor pristane na predlog poročevalca dr. Rožiča, da se ustanovita za elektrifikacijo celjske okolice dve delniški družbi, ena za dovod elektr. toka iz Laškega, druga za konsum. Pri tej naj ima mestna občina odločilni vpliv. O podrobnostih bo sklepal obč. odbor po predložitvi podrobnega načrta. Plinarna naj se proda, pri tem pa vanuje tarifna politika, zlasti za manjši konsum.
7ia kritje sc obdržijo, oziroma uvedejo sledeče davščine: 260% najemnina, 160% zemljarina, 250% obča in posebna pridohnina ter rentnina, progresivna davščina na najemnino za zidanje stanovanjskih hiš. najemninski novčič, užitnima na vino 1 1.25 D, na pivo 75 p, na žganje 1 5 D in na meso, davek na prenočišča, davek na ponočni obisk kavarn in gostiln, davek na vstopnice pri veselicah ter na vozila.
Debata ie bila stvarna, brez vsakega demagoštva in je lahko celjski občinski zastop vzgled marsikaterim večjim mestom. Vse postavke proračuna in vse resolucije so bile sprejeto soglasno.
Volilno gibanje v celjskem okrajn.
Republikanska stranka za Slovenijo je zborovala v Celju dne 7. t. m„ da postavi svoje kandidate. Očividmo postajajo za Radiča tla na Hrvatskem prevroča, ker bi si rad zasigural mandat v Sloveniji. Na zbor zaupnikov ga sicer ni bilo, vendar je poslal na sestanek dva odposlanca, ki sta delala za njega razpoloženje. Prišlo je pa tekom zborovanja do očitnega preloma med slovenskimi republikanci in Radičevci, ker je dr. Novačan med zborovanjem odkrito apostrofiral dr. Perjarja iz Zagreba kot gosta, ki nima ničesar predlagati. Ozlovoljena, sta oba Radičeva odposlanca zapustila sestanek, ki je na to proglasil soglasno dr. Novačana kot nosilca republikanske liste v mariborskem in 'ljubljanskem okrožju.
Socija Idemokratska stranka za Slo. venijo je imela v nedeljo, dne 7. t. m. v Colju svojo strankino konferenco, ki je razpravljala o postavitvi kandidatov. Kaže, da so si posampzne frakcije v ostrem nasprotju in da bo le težko prišlo do škuipnega nastopa.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v CeLiu. Ne da bi se spuščali v podrobnejšo kritiko posameznih točk programa, moram ugotoviti, da se je koncert v soboto, dno 6. t. m. razvil v sijajno manifestacijo celjskega in okoliškega občinstva »a slovensko pesem.
sprejem milih gostov iz Ljubljane je bil nad vse prisrčen. Pozdravil je drage Matičarje celjski župan dr. Krašovec. Pri koncert-u je bila velika dvorana hotela Union zasedena do zadnjega kotička. Burnega aklamiranja ni bilo konca. Vse je obžalovalo, da so dragi gostje iz Ljubljane tako hitro zetpet zapustili Celje. Še na kolodvoru je priredilo občinstvo odhajajočim burne o-vacije.
Protestni shod stanovanjskih najemnikov in javnih nameščencev v Celju proti zvišanju najemnine je 'doživel popoleu fiasko, ker je sociialistična stranka izrabila beden položaj najemnikov zoret v svoje strankarske namene, Vsled tega je izostal globoko učinkujoč efekt, ki so ga imeli ti protestni »hodi drugod. Po Celju se agitira za izstop iz političnih in kulturnih društev, ki naj bo obvezen za vse javne nameščence. Faktično pa se hoče zopet zlorabljati pristaše 'demokratsko stranke, dečim člani drugih strank' točno prezirajo tozadevne sklepe. Koliko je demagoštva na svetu in naši ljudje mu tako radi nasedejo!
:	:	Naročajta	in kupujte :	:
edino pri obrtnikih in trgovcih, ki jih najdete v seznamu »MARIBORSKEGA KOLEDARJA«!
J DS.
TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE ; STRANKE V MARIBORU za oblast, no organizacijo stranke in za Maribor je odslej stalno v Cankarjevi ul. št, 1* pritlično. Tam so tudi klubski lokali za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tam naj oddajejo člani stranke vso svojo želje, zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne ure j so od 8.—12. ure dopold. ter od 16.—18. ! uro popoldne.
Tajništvo demokratske stranke t. i Mariboru ima telefonsko štev. 337.	[
Mariborske vesti. •
Maribor 10. januarja 1923.
m Imenovanje. Za nadzornika risa* nja na srednjih šolah v Sloveniji j® imenovan podpredsednik našega mari' oorskega umetniškega kluba »Grohar* g. akademični slikar, profesor Ant0531' Gvajc. Častitamo!
m Odlikovanje. Poštni ranatelj & Jakob Novak v Mariboru je odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Častitamo!
rn Nevzdržne razmere v maribof* skem društvu hišnih posestnikov. Poročali smo že o nemškem duhu, ki vi** da v društvu mariborskih hišnih posestnikov. Na zadnjem njihovem pr®' testnem zborovanju jo celo delega* ljubljanskih hišnih posestnikov referi'1 ral v nemščini in šele na protest slo* venskih zborovalcev ponovil na krat* ko svoje poročilo v slovenskem jezik1®-Pri zadnji občinski seji pa je društvo predložilo večinoma nemške člane z* stanovanjski urad. Iz poročila, ki smo ga te dni prinesli o prvi seji stanovanj* skega urada je razvidno, da je to dir®* štvo tudi v razsodišče volilo 9 Nemcev, j torej dve tretjini. To postopanje dr®* j štva hišnih posestnikov poostruje vsled ; zvišanja najemnine nastala naspvot* st ra napram najemnikom, ki so po ve- i čini Slovenci. Absolutnega gospoda®* j stva Nemcev v društvu pa je kriva tH” f di ‘brezbrižnost slovenskih hišnih j sestnikov, ki se za, društvo ne brigaj®- I
m Kvante. Za današnji žmedemi ča« j .ie značilno, s kako naglico se širijo ra* i me izmišljene, silno kričeče vesti. Prc® J par dnevi jo govoril ves Maribor o ve*
1 ihanski nesreči, ki se je ha jo zgodila ^ i Gradcu, kjer jo tamošnja plinarna elj* 1 ca la v zrak', ž njo vred pa tudi 16 ali j več Okoliških poslopij. Navsezadnje s® je izvedelo, da je ta vest od kraja <1® konca izmišljena; neznani lažnjivec i® prav pošteno potegnil ljudi za nos. 1» S vendar je ves Maribor živel en celi do® pod sugestijo to laži! Zanimivo je, d® se je ravno ista. laž razširila tudi V° Ljubljani. Vsa Ljubljana je govorila 0 nji in velik dol ljudi je bil prepričanj' 1 da res leži polovica Gradca v razvad' j nnh. Kljub temu, da imamo danes t®!®* fon in organizirano poročevalsko slu* žbo, kljub temu, da je človeštvo že. ta^ ( daleč, da se lahko v par minutah izv®- j kako vreme je v Ne\vyorku — s®/ nenavadno lahkoto širijo kvante, & vzdržujejo tako dolgo, da se ljudje Pr*,'f j temeljito prepričajo, da. ni »nič f Pripomnimo. da .ie nek Ljubljana}11 i dnevnik nasedel tem kvantam in oh ' javil lakonično poročilo o strašni k®* tastrofi, ki je zadela Gradec: n atam noje poročilo je obljubil. Če kateri obljubo, te obljube ne bo mogel izvrši' ti — Ako viš.ie sile res ne ustreže)® t »ljudskemu glasu« in vržejo v. zr® s. kako plinarno,..
m »Japonska noč«. Naš agilni um®*' | niški klub »Grohar« priredi, kalim* *? znano, dne 20. t. m. v Gbtzovi dvori®1 | velezaniinivo plesnp prireditev »Jap®®.* f ska noč«. »Japonska noč« bo za M<arl bor senzacija, kakršne še ni bilo ne 1®’ ’J Mariboru, ampak tudi sploh v naši o? šavi. Vstopnina l>o 20 D, kar je za Vir | reditev, katera bo stala klub ogroffl® tisočake, zelo malo. Obleka ne bo prer” pisana. Vabila so že gotova in so bod® te dna dostavila, prosimo pa vse °ne'-ki bi eventualno po tej ali oni poni®1, f ne dobili vabila, naj se zglase zaenk’-a pri predsedniku kluba g. prof. Cotič’® ■ i Maistrovi ulici št. 17., II. nadstropje-
m Vdova s 3 nepreskrbljenimi °^r0l J ci, brez sredstev, prosi dobra srca f pomoč, da obleče otroke. Darove &!$&■' S jema' uredništvo »Tabora«
.Maribor; lLJliufrJa M2to	VrABtrFf/T^ARODNT'LIST»7>	»	s;
- "ti—■■«■■■...—........ '-	  •■••••	—	■	i.i	■	i	———	n;	"	■■—■wnii«iw^
ki; 1 usnjata šolska pušica; 1 denarnica
m Akademski ples. Iz občinstva smo Prejeli: V petek zvečer eo naši akademiki priredili v Nar. domu ples, ki je 'bil v vsakem oziru na višku. Veselili ,®iio se, gledajoč številne plesalce v sijajno razsvetljeni dvorani; originalno dekorirana dvorana pa nam je nudila vsega, kar »mo si želeli. Bvotrano je napolnila. do dobra mladina, pogrevali pa smo mnogo narodnih obirtelji. Videli smo, da je v Nar. domu, če je lopo urejen, prav ugodno, in ni treba, da naša narodna društva, podpirajo sovražnega Ham Nemca. Želimo le. da bi tudi gmo-m Trgovski ples. Naša notica v sobotni štvilki »Tabora« se v toliko popravlja, da se ne vrši ples dne 18. t. m., kot je liilo .pomotoma objavljeno, temveč v soboto dne 13. t. m. Vabila so se vsem onim, katerih imena so bila grelni ju na razpolago* razposlala. Ker je Še nekaj vabil tukaj, se slavno občinstvo opozarja, da jih še lahko dobi, ako fe želi udeležiti te prireditve in naj na-snani svoj naslov gremiju ali pa trgovcem.
m V informacijo gostilničar jem nas
Polici jski komisarijat naproša za objavo: V bodoče se za plesne zabave in druge prireditve v gostilnah ne bo pori nobenim pogojeni dovoljevalo podaljšanje policijske ure preko ene ure popol-noči. Prošnjam gostilničarjev za podaljšanje policijske ure preko tega časa se ne bo pod nobenim pogojem ugodilo.
m Obrtniki-n«.iemniki imajo jutri v četrtek ob 20. uri zvečer v restavraciji Maribor sestanek, na katerem se ho razpravljalo o novem stanovanjsk. zakonu. Pričakovati je, da se udeleže "Vsi prizadeti.
m Starešinska zveza »Triglava« Prosi vse dame. ki so obljubile sodelovati pri plesu dne 3. februarja 1923, da Pridejo v petek dne 12. t. m. v čitalni-ško sobo Narod, doma na razgovor.
ra Društvo Jugoslovanskih dobro-voljcev ima v četrtek 11. jan. ob 'A9. (pol 21.) urri v restavraciji Narod, doma svoje redno letno zborovanje. Spored:
1.	poročila. 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Vabljenj so vsi člani iz mesta in okolice. — Odbor.
m Policijska statistika za loto 1922. Mariborski, policijski komisarjat je rešil v minulem letu 1922 35.113 pismenih vlog. Od teh otlpada na oddelek za. potne liste 7897, na zgla silni urad 1702, ter Ha oddelek za pobijanje draginje 128. Prijav za izgubljene in najdene predmete je 'bilo oddanih 1310. Število rešenih dopisov presega 45.500. V policijskih zaporih je »prebivalo« 2392 oseb. Odgonskim potom je bilo oddanih 850 oseb. Policija je izvršila v celem letu 153 hišnih preiskav. Radi pijančevala in ra^jgrajanja je bilo policijsko kaznovanih 525 oseb. Radi prekoračenja Policijske ure je bilo kaznovanih 59 krčmarjev in kavamarjev. Na denarnih globah je bilo vplačano v državni fond 5.177 dinarjev. V mestnem okolišu se je vršilo 455 društvenih in 22 javnih Zborovanj. Koncertov in drugih ^selic je bilo 1323, razen tega pa še ^2 plesnih venčkov. V obeh kinogledi-spih se je vršilo 1520 predstav. V hotelih je prenočilo 28.208 oseb, v zasebnih Prenočiščih pa 11.520. Odjavljenih .je fc&o 8520 oseb. Celokupni tujski promet v minulem letu znaša 48.248 oseb. Za Potni list je prosilo 7897 oseb. Našim državljanom je bilo izdanih 2263 pot-ndi listov. V Ameriko je odpotovalo 5 podaljšanih je billo 1579 potnih listov. Vidiranih je bilo nadailje 5430 jugoslovanskih in 1146 avstrijskih, 337 j^koslovaških, 258 itali janskih, 37 maorskih, 12 poljskih, 14 miških, 3 ru-S^Mljski, 38 nemških, 3 grški, 2 angle-in' 31 švicarskih potnih listov. V /tfožju tukajšnjega policijskega komi-,arijata je bil izvršen 1 umor, 1 cer-rop in dve veliki nesreči (požar » Fmnaovem mlinn in eksplozija pri ^Uču).
j- m Priporočljiva Ijnbica. Nek moža-8e'r ie v torek spoznal neko »dekle«, ki je ponudilo, da mu pri obloženi 1T1 v toplo zakurjeni sobi dela dru-j”?* Možakar je ponudbo sprejel ter ^dekletom« v gostilno Orovioz, po-Pa v gostilno »Maribor«. Po do-kosilu in obilnem zamakanju se ^ ?^a^car.ia polotil spanec in kmalu ^j^dremal. Ko pa se je čez nekaj časa je zapazil, da je pirijetna dru-listh'Ca iasiniila, žnjo pa, tudi njegova g 200.000 aK in 200 dinarji ter
raznimi listinami Seveda je takoj hitel na policijo in tam prosil pomoči. No, upajmo, da bo 'kmalu zopet našel ljubico, če že denarja ne.
m Tatvina. V javni bolnici1 je neznan storilec ukradel zeleno "barvan ročni voziček. Voz je last bolnice. Pred nakupom se svari!
m Med kupovanjem okradena. Neka gospa je kupovala, te dni pri Biidefeldu v Gosposki ulici. Kupila je kos bele koten i no in svilen šal v skupni vrednosti 101S K. Medtem ko je pri blagajni plačevala. je zavoj, ki j?a je pustila na prodajalni mizi, izginil. Tatvine sta osumljeni dve ženski, ki sta. bili istočasno v trgovini, a sta md tem izginili.
m Čudna zabava. Neki mladi gospodiči najbrž nimajo druzega posla, pa se zabavajo s pobijanjem cestnih svetilk. Minulo nedeljo so ubili zopet dve. S takim početjem ne le, da kažejo svojo pomanjkljivo vzgojo, delajo tudi občutno škodo mestni občini, ki mora nabavljati drag materija!, ki ga doma niti ne pridelujemo, iz inozemstva. Pozivamo vsakogar, ki zasači storilca, da ga nemudoma izroči oblasti.
m Seznam prijavljenih in odjavljenih obrtov ter koncesij v mestu Maribor meseca decembra 1922. Prijavljene obrti: Hilda Kovač, Krekova ul. št. 6, izpošojevanje pisalnih strojev. Kosta Krstič, Krekova ul. št. 4, trgovina z deželnimi pridelki in agentura. Anton Požar, Gosposka ul. št. 4. trgovina z mešanim blagom, Karol Saria. Gosp. ul. 19, izdelovanje žganja, likerjev, ruma, esenca, eter. olj in marmelade, Fr. Babič, Aškerčeva ul. 5, družba za zaklepanje in stražeuje, Jugoslovanski Lloyd, Ruška c. 45, trgovina z manuf. blagom. Franc Romih. Pod mostom S, mesarska obrt, Boštjan Filipančič, Glavni trg. mesarska obrt, Boštjan Filipančič. Glavni trg, prodaja mesa, Antonija Simonič, Koroška c. 35, šivilja; Minka Polak, Meljska c. 15, izvoz čipk, Franc Vodišek, Vojašniška ul. 2, krojaška Obr.t, Ljudska preskrbovalnima, d. d. z o. z., Gosposka uj. 20, trfeovina z manufakturnim blagom, čevlji in klobuki. Izbrisane obrti: Ivan Kovva-techek, Koroška cesta, podkovgka. obrt, Maks Kovač. Krekova ul. št. 6, izpos. strojev; Marija Struga. Glavni trg, bra njarija, Alojz Baško, Prešernova ulica 18, čevljar, Jakob Prejac, Gosposka ui. 4, trgovina z meš. blagom, Marko Kar-dinar, Frankopanova 7, zavod za zaklepanje, Servat Makotter, Slov. ul. 2, trgovina z mešanim blagom, Amon Novak, Vrbanova ul. 15. trgovina z deželnimi pridelki in mlinskimi produkti, Kral Oton, Smetanova ul. 46. godec, Ana Vračko, Glavni, trg. branjari ja.
m Izgubljeni predmeti. Od 1. do 31. decembra 1922 so bili priglašen i pri policijskem komisarijatu v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni: manjšo svoto, denarja 108 B z enim računom; pet mesecev stari pes; usnjata denarnica z 100 D in eno sliko; ena španska lasnica; usnjata denarnica z 183 D; 1 zlati prstan z malim brilan-tom; ena damska, zlata enokrovna ura; 1 usnjata listnica z 84 B in en trak z žigom elektr. podjetja; 1 zastavljalni list tuik. zastavljalnico št. 7800; 1 želvno črepimo sive vmrve s srebrom okovano; 1 usnjata roona torbica z 300 B in 10 dolarjev; 1 usnjata denarnica z 10 B; 1 usnjata rokavica; 1 usnjata rumena listnica z 2000 B; 1 40-kronsko novčani-co (10 B); 1 pletena ročna torbica « 4 ključi; 1 črna šolska pušica s 3 svinčniki in peresniki; 1 usnjata rajava denarnica z 28 B in železniško legitimacijo; 2 potna lista: 1 nožnica z dve-mi mesarskimi noži in jekleni brusač; 1 enokrovna zlata ženska ura, usnjata ličnica z 268.50 B ; usn jata, listnica z 110 B in železniško legitimacijo; ena zapestnica (srebrna) in ena zlata ženska ura; ena črna usnjata listnica z 10 B, potni list in izkaznica požarne brambe.
m Najdeni predmeti. Od 1. do 31. decembra.1922 so bili oddani pri policijskem komisarIja.tu v Mariboru sledeči predmeti kot najdeni in se zamorejo od izgubi,telja dvigniti: 2 ključa; 1 ovratnik za psa; ena ženska ročna torbica; 1 matica k vijaku motornega kolesa; 1 blok z raznimi rečmi; 2 manšeti; 1 vreča s čevljarskimi predmeti; 1 železna 1.30 m dolga veriga; 2 ovratnici (svilnati); I prazna denarnica; 1. denarnica z manjšo svoto denarja; 2 denarnici z manjšo svoto denarja; 1 naočiii-
z manjšo svoto deaiarja; 1 ročna torbica z manjšo svoto denarja. tni uspeh veselice bil radosten, da se olajša položaj naših5 akademikov.
Narodno gtedaSišče.
Repertolre:
Sreda, 10. Užitka rji. A.
Četrtek. 11. Faust. B.
Petek, 1?. Zaprto.
Sobota, 13. Obicam čovek. C.
Nedelja, 14. Faust. Izven.
—□—
»Bnevi našega življenja«. Iz občinstva smo prejeli: Najlepše dramsko delo, ki smo ga leto« videli na našem odru, je bila drama L. Andrejeva: »Bnevi našega življenja«. Lepa je po vsebini in dramatski resničnosti, ns>>e-la pa je tudi v režijskem oziru. Čudimo se, da je ta drama prišla, menda le trikrat na oder: sodeč po zanimanju, ki vlada za njo, bi gotovo še enkrat ali dvakrat napolnila gledališče najmanj tako, kot ga napolnijo umetniško manjvredni komadi. — Predlog stavimo gledališki upravi v morebitno uvaže-vanje.
Kultura in umetnost
x Ljudski oder. Sestanek vseh v zadnjem času na novo priglašenih se vrši v petek dne 12. t. m. točno ob 19. uri v Narodnem domu. Istotam se lahko ta večer še priglase novi člani in članice.
x Novo delo Hermanna Wendla, Znani nemški publicist Hermann Wendel je izdal v založbi berlinske družbe »Verlag fiir Sozialwissenech&ft« svoje novo delo: »Aus drei Kulturen. Lite-rarische und andere Essay«:<. Knjiga je razdeljena v tri dele:	v	prvem so
•zbrani eseji o nekaterih nemških kulturnih pojavih in smereh, v drugem obravnava Baudelaire-a, Barbussea, Napoleona in Flauberta, tretji del pa je posvečen jugoslovanskim pojavom. Tu sta esej o Nikoli črnogorskem, pa o Anastaziju Griinu in Jugoslovanih, študije o Petru Preradoviču, o srbski pesnici Milici Stoja dinovič, o začetnici jugoslovanskega žensk, gibanja Bragi Bejanovič in o pesniku Antonu Aškercu.
x Historična slovnica slovenskega jezika. S.msal dr. K. Štrekel.i. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Te dni je izšel HI. zvezek, s katerim je končan prvi del Štrekljeve slovnice. Uredništvo sporoča, da se iz gmotnih razlogov za sedaj ustavi nadaljnje izdajanje. Zgodovinsko društvo je od
I. novembra 1922 prejelo za slovnico podpore i.n naročnine v vsem 18.780.35 kron, izdalo pa je 50.771 K. — Te številke govore dovolj jasno. Tudi značilno za današnje kulturne razmere.
x Prerod. Glasnik za nravno so-vzdigo naroda. Izšla, je H—12 številka znanega lista., ki je posvečen predvsem protialkoholnemu gibanju. Vsebina je pestra in aktuelna.
x Slovenska Matica. Ravnokar je izšlo »Kazalo krajev na •zemljevidu slovenskega ozemlja«, sestavil Rikard Svetlič. Knjiga, obsega enajst tiskanih pol maJe osmerke ter vsebuje v abecednem redu imena vseh krajev, mest, rek, gora itd., oanačenrh’ na zemljevidu, s kratko navedbo, kje se na njem najdejo. Na kazalo opozarjamo vse naročnike zemljevida in jih vabimo, da si ga naroče. Naročnino sprejpma »Slovenska Matica«, Ljubljana, Kongresni trg 7-1.
x Karl Schenbon*: Otroška tragedija, drama v treh dejanjih. Ljudski oder vprizoo:i to obče priljubljeno Schon-herrjevo delo v nedeljo dne 14. t. m. 'ob pol 16. uri v Narodnem domu. Pred/ jprodaja vstopnic v trgovini ge, Zlate [Brišnik, Slovenska ulica.
Sokolstvo.
o Sokolskega društva v Mariboru
redni lefcni občni zbor .se vrši v četrtek
II. januarja 1923 ob 19. (7.) uri zvečer. Dolžnost slehernega člana je, da se občnega zbora udeleži in dokazuje g tem zanimanje za društvo in Sokolsko disciplino.
o Seja odbora JSS se vrši' dne 2S. januarja-1923 ob 9. uri dopoldne v Ljubljani na mestnem magistratu. Dnevni
red: 1. Poročilo starešinstva. 2. Poročilo T. O. o prireditvi Saveznega teča* ja. 3. Poročilo prosvetnega odseka. 4, Poročilo o delu Sokolstva v letu 1SS3, 5. Poročilo o prošnji glede olajšav pri' vojaški službi. 6. Poročilo organizacij« skega odseka, o pravilniku paškodbens-ga fonda. 7. Slučajnosti. — Z ozirom na; važnosti seje naj pošlje vsaka žuj» svojega zastopnika._______________ ;■	>•,
izored sodišča.
Tatfnska služkinja. '.
Ih-aindvajsetletna, v Ruše pristojna služikiiija Resrina Polanec, ki- j« ŽA 4-krat rjfdi tatvine prerlkazmovana, .je prišla dne 27. oktobra 1. 1. k svoji znatEb ki, stanovnici Ani Gorjak v Kume®, okraj Marilior, in dekla, nekaj dni pri njej. Dne 3. novembra pa je izvabija svoji delodajalki 3 kg suhih «ob y vrednosti 750 K pod pretvezo, da bo gobe v Mariboru prodala in njej kupila za izkupiček nmnufakiturno bLago. Po njenem odhodu1 pa je Gorriak opazila, da ji je Polanec ukradla veliko volneron ruto in par nogavic v skupni vredna sti 700 K. — Tereziji Fekonja v Poore-žju pri Mariboru, pri kateri je stopil« v službo, pa je dne 17. novembma odnesla 2 ženski obleki, par čevljev, staro jopo in ročno torbico v skupni vrednosti 5450 K. Nadalje je ukradla še isti dan Tereziji Greifoner v Novi vasi volneno žensko obleko in nar čevljev, sipa« paj vredno 1300 K. Sodišče je nerffco-' ‘boljšljivo tatico nagradilo s šesttitiS me.«eci težke ječe.
Priče je žalil.	”.'•
Posestnik Matija Gojkovič i,a'Pobrežja pri Ptuju, je dne 27. junija L I. pri neki sporni raapran*i na licu mest* v Pobrežju razžalil priči Jerneja Sveor šek in Jožefa Artenjak. Obema ipri&a-ma je očital, da sta po krivem pričala. Proti Svenšelai se je izrazil: >Se nobio* jiš smrti, ker ix» krivem pričašti«'■&& tenjaku pa je rekel: »Si neumen, kaj m ne bojiš smrti, da -po krivem pričaš!« Gojkovič je bil obsojen radi pregreSča po § 104 srb. k. z. na 300 dinarjev denarne kazni.	.	*•:	i
Tuiistika in šport
: Smučarski tečaj v Bohinjski Bistrici. Vsled neugodnih snežirilil nu> mer po dolinah in slabe vremendk« prognoze za bližnji čas »e preloži stan-čarski tečaj v Bohinjski Bistrici cm jx>znejši čas. (TPR.)	•!
     —
Tedenski pregled
za naročnike »Narodnega lista«. H
Četrtek, 4. januarja: Pričetek .vojtift’
ne borbe. — Muslimani sprejeli Fa*v< čeve {»ogoje m, vstop v vlado. — Sija*
• .jen demokratski shod v Osijeku. Ogm* mna udeležba — Začetek pariški® fena* fereaice.	4
Petek. 5. januarja: Seja gbwm«cal odlx>ra demokratske stranke o tfkočiS volilnih poslih, -r- Vojvodinski Nemei sklenili samostojen nastop pri volitvami.
— Na parišlvi konferenci nastanejo ns» soglasja med Anglijo in zaveanjki, k£ so odklonili angleški predlog za režite v repairacijskega vprašanja	•,
Sobota, 6. januarja: Madžarsfia fintt-centrirala čete ob jugoslovenAi meai
— V Pragi izvršen atentat na financ čnega ministra dr. Rašina, 'ki Je teifia ranjen. — Konec pariške konfanreuBRi Pog®,.jan,ia razšli ta, delegatje se vrnejo domov. — Koniferenca glavnega odbocm demokratske sti-anke v Novem Sackt -i* Minister dr. Zupanič v Maribora^}** Morilec poljskega predsednika Naru&*» vicza obsojen na smrt.
Nedelja. 7. januarja:	Pravoslavni
božič. — Brez posebnih dogodkov, .
Pondeljek, 8. januarja; Pričetki? w libiega gibanja v mariborskem neni okrožju. Na zboru delegatovi* Prekmurja m^oklamirana kandidataim g. Štefana Kiihnrja na listi dr, KuJČav-ca. — V Oelju ,ie določen za, kandidaia za celjsko-vranjski volilni okraj g* bek. — Muslimani stopili v vlad<x 0-merovič prevzame, trgovinsko jnjn&fer* st v o. _
Toj-ek, 9. januarja; Br. Su*>iH tiister brez portfelja imenovau_ as Ijedelskcga ministra. — Francis* merava zasesti nemško ozemlje. — čija lx> sodila vojne kirivce in
stavila pred izredno sodišče.
* •;'-r i• r
Stran BL
s »TA ROT?« 7«NA"P0T)TsTT LIST'!
■ | -   ■ ■ 1 ■ ■
Gospodarstvo.
Iz statistike v »Narodnem Gospodarju« povzamemo še nastopne podatke o slovenskih zadružnih zvezah za leto 1921.: še končni podatki niso
KMETIJSTVO.
, j- Naše kmetijstvo v letu 1922.
Letošnja letina poljskih pridelkov in’(za ieto i922.
Krme v dTŽavi je bila komaj povprečna,1 zbrani.) pri nas v Sloveniji sami celo izredno j Zadružna zveza v Ljubljani: Ustanov-slaba Le sadna in vinska letina v Slo-ino jet0 1899; število članov 481; število veniji je zadovoljila. Vinska letina je [vpisanih deležev 37.280; stanje vlog pri bila celo izredno bogata, le v kakovosti' zvezj 270,157.707; stanje kredita članov je zaostala za lansko. V splošnem je ^ 114,608.843; celokupni promet 1 milijarda letina v Sloveniji, kakor moremo pre- j 744.583.492. — Zadružna zveza v Celju soditi po privatnih virih, mogoče več. Ustanovno leto 1883., reorganizirana kot za polovico slabša od letine v 1. 1921., 1905,. število članov 158; število vpisa-Uradrii podatki o letini doslej še niso [ njh deležev 18.959; stanje vlog pri zvezi
sestavljeni.
130,698.154; stanje kredita članov 16 mili-
Istotako tudi uradni pregled posejane jono.v 23 tisoč 575; celokupni promet površine v Sloveniji v 1. 1922. še ni ugo- 364,047.860. — Zveza slovenskih zadrug tovljen. Razmerje napram leta 1921. se v Ljubljani: Ustanovno leto 1907.; štev!
bržčas ni zelo izpremenilo, zato bo nu dila približen pojem uradna statistika stanja kulturnih rastlin v Sloveniji za leto 1921.:
Žitarice:
Pšenica ozimna 49 376 55 ha pšenica jara.1.975.77 ha, ječmen oz. 13.871.68 ha, ’ ječmen jari 5.990.28 ha* rž ozimna 26,551.70 ha, rž jara 2-125.31 ha, soržjca Ozirima 1.289.89 ha, soržica jara 54.80 ha, oves 25.246.41 ha, koruza 38.406.60 ha, pjpa . 409-13 ha, ajda 24.370:61 ha, proso 7.297.80 ha sirk 115.13 ha, vse ostalo 355.32 ha. Skupaj 197.446 ha.
Sočivje:
Fižol 10.424.75 ha grah 182-74 ha,
lo članov 75; število vpisanih deležev 3282; stanje vlog pri zvezi 20,299.170; stanje kredita članov 2,922.145; celokupni promet 133135.177.
Preizkusi z umetnimi gnojili spomladi leta 1923.
9
Kmetijska družba je sklenila spomladi 1923. 1. nadaljevati preizkuse z umetnimi gnojili, ki jih je že v tekočem letu zapo-čela, na podlagi katerih bi se zbrali podatki, ki naj pokažejo potrebo naše zemlje v različnih delih' Slovenije po hranilnih snoveh. Letošnji gnojilni preizkusi so navzlic suši ugodno uspeli. Pričakovati
leča 155.92 ha, bob 348. 54 ha, graščicalje torej, da bo učinek tudi v prihodnjem 325.66 ha, vse ostalo 242.61 ha. Skupaj letu zadovoljiv.
11.680.22 ha.
Okopavine
Na temelju letošnjih preizkusov smo prišli do izkustev, ki jih bo pri prihod-
Krompir 40.675.34 ha, korenje 3*7*5 ^ISTz umelnti SiTleta L	Jt-f™	x!.	•	1921	se	bodo	izvedli	na	nastopni	način:
in repa 19.009.02 ha zelje 3-673.36 ha, če bula in česen 172.53 ha, vse ostalo 322.91 ha. Skupaj 67.587.12 ha.
, .	, Trgovinske rastline:
Repica 573.21 ha, lan 1-387.15 ha, ko-
{	1.	Pri izvedbi teh poizkusov se bodo
najprej upoštevale delovne podružnice, absolventi kmetijskih šol in potem vsi umni kmetovalci, ki sc za to zanimajo.
2. Vseh preizkusov bo približno 200,
noplje 292-72 ha, tobak 17.91 ha, mak od katerih bo 50 Izvedenih v demon 74.24 ha, hmelj 657.43 ha, cikorija . 13.66 tivne s vrhe, da se ž njimi sploh pokaže ha, solnčnice 16.75 ha. Skupaj 2.983-09 učinek umetnih gnojil. Ti bodo izvedeni ha.	i na površini od 2000 m5, razdeljeni na šti-
Rastline In krmo:	iri zemljišča po 500 m*. Ostalih 150 pre-
.	.	'	, jizkusov bo pa imelo namen pokazati ne
Crna detelja 18.691.06 ha. rdeča de-jsamo Sp]0gcn učinek umetnih gnojil, am-telja 6.839.54 ha, lucerna 4.583-49 ha, es-.p^ £uejj ugotoviti, katera vrsta umetnih
f*01-®., ha’ ™	vse osta‘°' gnojil je v enem ali drugem kraju učin-
?1;655.94 ha; Skupaj 31.972.90 ha.
Sadje:
- Češplje 3239.47 ha (število 1,(776.572), jabolka 5642.81	ha
2,226:503), hruške 2819-21 ha
! kovitejša; izvedeni bodo na površini od ;.60o m1 s 6 preizkusnimi zemljišči
1.
Na podlagi došlih prijav bo družba določila, koliko in katere vrste preizkusov se izvedejo v posameznih krajih. Vsak
dreves j 3. Od vseh 200 preizkusov se bo iz-(število ve^° 80 na na travnikih, 40 na raznem (število ^Itu, ^ na koruzi, 40 na krompirju in 893,479), orehi 668.28 ha (število 184.463), Pesi,
vse ostalo sadje 507.89. ha (število',, 4 Rruave za te preizkuse sprejema 149.841). Skupaj 12,877.66 ha (Število 1 KmetUska družba do 30. decembra _t 'dreves 4,530-858).
Število živine:
• v. .. Zanimala bo gotovo tudi statistika priglasilec rnpra natančno navesti ime in živine v Sloveniji. Po uradnem popisu: naslov posestnika, ki bo izvedel preiz-živine dne 15. maja 1922. je bilo stanje kus, vrsto kulture, za katero se je odlo-nasiopno: Konji 51.613 komadov, osli. čil, in površino prostora, ki ga v ta na-.^180 komadov, mezgi in mule 124	koma-'men da na razpolaganje.
komadov,	prašiči j 5. Vsi preizkusi naj se po	možnosti	iz-
l.	1,699 komadov ovce 67.834 komadov, | vedejo ob cestah in potih, da lahko vsak ■koze 18. 73 komadov, perotnina 8O7.003 mimoidoči opazuje učinek umetnih gnojil, komadov, čebelni panji 49.355 komadov.} V posameznih krajih, kjer se Oglasi po Vinogradi v Sloveniji so merili 1. 1021. več posestnikov, se bodo preizkusi iz-r^tipaj„25.809. 9 na (od tega 6375.74 ha vedli na eni kulturi (na pr. vsi preizkusi uničenih in	zapuščenih), praha	3353-59 j na travnikih, ali vsi na žitu	itd.), da	se
7^ ,r5yri .	-34-730.91 ha, pašniki	208 ti-/lažje da kontrolirati uspeh	na podlagi
šoč I3O.75 ha, ribniki in drugo 2901.73 ha
. jfm’V
.*%: ' Naše zadružništvo v letu 1922.
V zadružniškem registru ljubljanske
enakih vremenskih vplivov
7. Vsi ti preizkusi se izvedejo pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov, ki jih določi Kmetijska družba.
8. Vsi preizkuševatelji se bodo morali
trgovske in obrtniške zbornice je bilo ’ zavezati, da se bodo točno držali navo-vpisanlh 5. oktobra 1922. 9.40 zadrug in. dil, ki jih bodo pri tem delu dobili, poseb-3 zveze, ki so: 1. Zadružna zveza v Ljub-J no pa, da bodo pridelek natančno iztehta-Ijani, r-z. z o. z., 2. Zveza slovenskih za-: Ii, določili učinek posameznih umetnih drug v Ljubljani, r. z. z 0. z. in 3. Za-! gnojil in o tem svoječasno poročali Kme-družna zveza v Celju, r. z. z o. z. Od 940. tijski družbi,
zadrug je: kreditnih zadrug 436, gospodarskih zadrug 129, živinorejskih zadrug 80, konzumnih društev 74, produktivnih Zadrug 56 mlekarskih zadrug 46, stavbnih zadrug 22, elektrarn 15, pašnih zadrug,1,3, strojnih zadrug 11, tiskovnih zadrug 8, vinarskih zadrug 8, električno strojnih zadrug 8, raznih zadrug 34, sku-.paj 940.
Pred vojno, v letu 1924. je Mo . na Kranjskem 441 zadrug, od teh 219 z omejeno zavezo in 224 z neomejeno zavezo. Dalje, je bilo od 443 kranjskih zadrug 228 hranilnic in posojilnic. Sedaj ima Kranjska 539 zadrug, Spodnja Štajerska pa 401 zadrugo, torej skupno 940 zadrug.
9. Prijave za preizkuse z umetnimi gnojili je doposlati družbi najkasneje do 30. dec. t. 1. Do konca jan. 1023. leta se bodo določili preizkuševalci in način preizkusov ter se bodo brezplačno dopo-slala za to določena umetna gnojila. Začetek dela pri preizkusih bo pa koncem februarja oziroma ob začetku spomladanskega obdelovanja.
Poživljajo se podružnice., absolventi kmetijskih Šol in sploh vsi umni gospodarji, da, se čim prej priglasijo za te preizkuse pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.	•., L
  >□- '
Kaj nas uči letošnja sadna letina?
Letos smo imeli splošno ugodno sadno letino. Vsak sadjerejec so je lahko prepričal, koliko je vredno sadno drevo in koliko posamezne vrste sadja. Letos je lahko spoznal, katere vrste so bolj rodovitne, katere manj itd. Sploh je moral priti do jasnega, kolike vrednosti je njegovo sadno drevje.
Sadjarji! Iz tega je treba sedaj_ izvajati posledice! Za nas ne sme biti vseeno, kakšno drevje raste po naših vrtovih in drugih zemljiščih. Za nas ne sme biti vseeno, ali je drevje rodovitno in daje dobro sadje ali ne. če bomo mirno trpeli, da raste tudi mnogo slabega drevja po' naših nasadih, potem smo sami krivi, če nimamo boljših uspehov v sadje-reji. Zaveden sadjar to ni. komur je vseeno, kaj raste na vrtu. če vidimo, da so slabe vrste vmes, vrste, ki malo rode in dajejo še slab sad, potem je treba, da take vrste precepimo. V precepljenju manj vrednih vrst imamo važen pripomoček, da se počasi znebimo slabih vrst in da se poprimerho le tistih vrst, ki nam obetajo več uspeha.
Lotimo se tudi v naši sadjereji napredka! Slabe vrste naj izginejo in naj napravijo prostor dobrim in priporočila vrednim vrstam. To preccpljevanje se mora opraviti v najzgodnejši spomladi, predno postane drevje sočno, tedaj pred' no se prebudi k novemu življenju. Potrebni cepiči naj se jemljejo od najbol rodovitnega drevja tistih vrst, ki so vredne, da jih razširimo. Ako bi vsako leto nekaj slabega drevja precepili, bi že davno imeli bolj enotno in za trgovino bolj pripravno sadje kakor ga imamo da nes.
V (em pogledu nas čaka še veliko in hvaležnega dela. Prav taka letina, kakor je- bila letošnja, nas mora priganjati k prccepljevanju, Pri nas je mnogo vrst ki jih je treba nadomestiti z boljšimi in enotnimi vrstami, da bo več uspeha sadno, trgovino. Naj se pomnožujejo poglavitno maloštevilne dobre vrste, ki se iščejo v trgovini.
Vrste pa, ki so same na sebi dobre, ki so pa v svoji rasti in rodovitnosti one šale naj se pomlajujejo, da ilh prinravimo zopet do krepke rasti in do prejšnje rO' dovitnosti.
Zavarujte sadno drevje pred zajcem!
Zajec rad ogloda mlado sadno drevje Posebno so mu všeč jablane, ki so cep liene že pri tleh in imajo žlahtno kožo Divjakov se ne loti rad. Gledati začne ta' koj v pozni jeseni, četudi še. ni snega. To dela iz sladkosnednosti, ker mu je ko ža žlahtnih jabolk za posladek. Ko pa zapade sneg in začne pritiskati mraz, pa zajec ne gloda drevja za posladek, am pak za potrebo, ker težko dobi druge hrane. Takrat so mu pa včasih tudi div jaki dobri. — Gloda tako v živo, da dre vo popolnoma uniči, zato je pa drevje pred njim zavarovati.
Nekateri zavijajo drevje v slamo. A ta ne drži v hudih zimah. Nekaj boljša koruzna slama. Drugi zopet obdajajo drevje s trnjem. Na Koroškem obdaiajo drevje s konopljo, ki zajcu smrdi. Zato puščajo tudi pri nas v zelnikih par rast lin konoplje, da ne zahaja zajec vanje Zopet drugi namažejo drevje z močn kom iz apna krvi in kravjeka. Ako de ževje to odpere, potem je seveda treba drevje nanovo mazati. Samo apnen belež ne odganja zajca. Dež ga lahko odpere in potem je drevo zopet golo. Kri in kravjek imata pa v sebi klej, ki se bolje prime kože in dlje drži. Poleg tega se pa zajec ogiblje take maže, ker mu pre' več diši po živalih. Dobro je med to ma žo pomešati nekaj dendrlna, karbola petroleja. Če se pa vsemu temu primeša še živalske dlake, ki se dobi ob snaženju krav in konj, potem pa to še posebno va' ruje drevo pred zajcem.
Kdor ima čresla, naj ga nabere na srobot, vrvico ali. nit in ovije okoli dre vesa; to drži. Kdor ima dosti krajnikov, pa malo drevja, naredi lahko iz njih dre vesu hlače, kdor ima pa dosti denarja, pa lahko drevesu naredi hlače iz žičaste mreže.' .. 1. •	r'.i
Drevo je veliko vredno, zato ga je •tre l>a zavarovati tako ali tako, kakor je komu bolj priročno.	J. Žirovnik,
Travnlštvo.
V tej in v par naslednjih številkah' Nar. lista«: podamo nekatere glavne točke o tej danes skoro najvažnejši, v resnici pa najbolj zanemarjeni panogi kmetijskega obrata, in sicer nekaj o osuševanju in oskrbi, o gnojenju in namakanju er o obnovi travnikov in pridelovanju za to potrebnega travnega semena.
Travniki so poleg gozda, ako tega sploh imamo, glavni domači vir za pridobivanje gnoja za naša polja, tako da, ako so travniki slabi, nimamo le slabe živine, marveč tudi slabo zagnojena in zato tudi ne dosti vredna polja- A poglejmo si samo travnike tod okrog. Po ohorju so večinoma izčrpani, na apnu evni, vlažni travniki, katerih skoro edina trava je baloh (volk-nardus stricta), pusta, komaj za ovčjo pašo vporabljiva trava, po nekod pa niti ta ne more izpod za ped debelega mahu na dan. Vendar tdo se briga za to, koder je pač malo bolje, se pokosi a nabere se komaj toli-co, da se splača delo, in to na travnikih z močno težko zemljo, ki bi mogli dajati zvrstne košnje. Isti baleh, isti mah in zčrpana zemlja prevladuje po velikih ravnili travnikih od Poljskave in Slov.
Bistrice doli do Dravinje in Haloških hrl-iov, in vendar vse to tudi na debeli, močni glinasti zemlji. Največ imamo tod travnikov, razširjena bi morala biti prvovrstna živina, a kakšno živinico vidimo ravno po tej ravnini. Vsaj nekoliko bolji so travniki ob vznožju Slov. goric in po njihovih dolinah, vendar tudi tod prevladuje skoro povsod prevelika vlagaj a jarci, katere je kak pridnejši prednik izko-paj za odvod preobile vode, so zapuščeni in zaraščeni in nikogar ni, ki bi si vsaj toliko časa vzel, da bi izčistil te. Gotovo je, da so mnogo krive Dravinja s pritoki, ^esnica i. dr., ki niso regulirane, vendar vsega ne, kajti one že davno upadejo, a travniki ob njih ostanejo še vedno mokri, ker ni jarkov, da bi tudi iz teli odtekla voda in vpadla. Toda tudi če je suša, kakor je bila lani .in letos, ni mnogo poma-gano, ker te z mahom pokrite, izčrpane zemlje nimajo dati iz česa. V splošnem so pa skoro vsi travniki tudi v suhih legah pokriti večina s samimi rožami in plevel-nimi rastlinami, dočim je dobrih trav na njih le malo. Vse to pa sedaj, ko je največja potreba po senu, ko so šle cene sena od vseh pridelkov najviše, saj stane seno sedaj 400—50o krat toliko kot pred vojno, dočim krompir le 200—800 krat in koruza 100—,200 krat, in vendar gnojimo tem rastlinam, za travnike se pa nihče ne zmeni, če bi se gospodarji postavili vsaj na stališče južnjakov. ter bi vsaj toliko travnikov vzeli v oskrbo, da bi pridelali sena za lastno rabo, če jim že za denar ni, imeli bi mi vsaj nekaj travnikov že zboljšanih. Na vsak način je velika gospodarska škoda, da se pri nas travniki tako zanemarjajo.
Prvo in glavno delo je vrediti talne vodne razmere na travniku; vsako gnojenje in delo, predno ni odstranjena prevelika vlaga, je brez pozitivnega rezultata; zato si oglejmo najprej vodno vprašanje;
Travniki rabijo veliko vlage, zato razmeroma višjo talno ali podzemno vodo, kot pa njive ali pašniki, zato je tudi njih lega najugodnejša na težki, delno propustni zemlji v ravnini ob potokih jn rekah. Najbolje je za travnik, ako stoji talna voda 60—80 cm pod povšjem. to se pravi, ako skopljemo na travniku jamo Ob ne presuhem, a tudi ne premokrem času ter počakamo, da se v njej nabere voda, upliva najugodnejše na razvoj trav, ako obstane v tej višini pod površjem. —; Ako pa stoji talna voda više je v zemlji preveč vlage in prevladujejo le kisle trave, ker se zemlja vsled pomanjkanja zri*' ka ne more dovolj razkisati, če Je pa niŽ' ja n. pr. 1—150 m, oziroma je sploh m', ne dobe trave dovolj vlage in zlasti ob suši zelo trpe. Taka zemljišča odgovarjajo bolje za njive, ker poljske rastli°e ne rabijo toliko vlage in ker s trajnim rahljanjem zemlje na površju ohranim0 več vlage v njej. V višjih legah in bolj na propustni zemlji si vsaj deloma pomagamo pred prevelikim izhlapevanjem z °b' senčenjem zemlje s sadnim drevjem tef tudi z boljšim gnojenjem, ako nočemo raje uporabiti zemljišča za njive. Pri osuševanju moramo torej paziti, da ne grem° predaleč, da ne pade talna voda prenizk0 ter da se ravna vrsta in način osuševanja' j>o vzrokih preobilne vlage. V nižinah je navadno vzrok vlage zastajam® .vode po rekah, potokih in kanalih, ki
»Hniuui, ii. jdfluaija
Wr
t-uaa
Majo dovoljnega padca, ob Kiznožju hre-Rt>v in po njih pa zastaja tV.oda .vsled pretežke, nepropustne zemlje, kakor to zla-®ti vidimo na Pohorju. V prvem slučaju i° 'id popolno vreditev .vodnih razmer Potrebno reguliranje in poglobitev rek in Potokov, kar more v večjem obsegu izvršiti sicer le država, vendar bi pa mogle tudi v tem oziru mnogo napraviti dobro organizirane vodne zadruge, ki bi kot take dobile precej podpor od države, dočim bo treba na državno izvršitev najbrž? še silno dolgo čakati. A tudi posameznik lahko na svoji zemlji mnogo naredi, ako prepreže svoj travnik z jarki, da vsaj potem, ko uteče voda .v. potokih, more upasti tudi voda na njegovem travniku, ker glavno škoduje le ona voda, ki Vsled naše malomarnosti ne more odteči ter zamočviri svet in je glavni vzrok 'kislih trav in mahu. Tu so na mestu odprti jarki, a ne samo 20—30 cm globoki in istotoliko široki, marveč vsaj 80—100 cm globine in širine, da more čim hitreje odteči voda ter upasti do pravilne višine, izkopana zemlja pa naj se ne pusti poleg krka, da s tem jarek popolnoma svoj pomen izgubi, ne le, da zaostala voda ne more odteči v jarek, marveč, ker se zemlja vsled teže na obeh straneh jarka še bolj stisne, ne more podzemna voda v iarek in mesta za temi vzvišinami ostanejo še bolj zamočvirjena kot prej. Ta zemlja naj se spelje na kupe, pomeša z gnojem ter vporabi za napravo komposta ki je, kot bomo slišali, najboljši gnoj za travnike. Kako gosti naj bodo ti jarki, se ravna po množini vode in teži zemlje, najbolje nam to pač pokažejo kisle trave, šari, srpice, ločje in bičje, koder se še drže, tudi ne ovirajo preveč košnje s strojem, če so dobro urejeni.
Na vlažnih travnikih v podnožju in po Pohorju ter po Slov. goricah bi pa bila zlasti na mestu, koder je dovolj nagnjen svet, dobro izpeljana drenaža. Le tam, kjer so samo posamezna mesta travnika vlažna, zadostuje, če napravimo več malih, plitvih jarkov, ki zbero vodo, katero s skupnim jarkom odvodimo, vendar pa tudi taka mesta mnogo bolje osušimo z enostavno drenažo, ki nam vlago bolje zbere. Zlasti sedaj, ko je ravno v teh krajih preostalo nekoliko več denarnih sredstev od vina in lesa, bi lahko marsi-kak gospodar mislil na to ter osušil mar-sikak vlažen travnik ter ga napravil z drenažo sposobnega tudi za njive. Upamo da ne, Vendar je pa lahko, da se zopet povrnejo slabi časi, in takrat bi se rad marsikdo, z veseljem spominjal, da si je iv onih boljših časih popravil svoje travnike, katerih bi zdaj ne mogel več. Tu 3e pa zopet najbolj na mestu zadružno delo za drenažiranje večjih površin, kot n. pr. napravili to gospodarji v. Ivajn-'kovcih, ker pride vse delo ceneje, se bo-?ie rentira in država podpira le zadružno delo. Koliko takega sveta še čaka pri nas na zboljšanje. Male drenaže na majhnih Površinah, zlasti ako je treba osušiti le 'Vlažna mesta, lahko izvede vsak gospodar sam, ako je le dovolj nagnjen svet. Dobro sicer delujejo tudi priproste drenaže iz šibja, vejevja aH kamenja, vendar je bolje vporabljati glinaste drenažne cevi, ker je drenaža trajnejša 5n gre delo mtreje izpod rok. Tudi pri drenaži je "eba paziti, da talne vode na travniku Preveč ne znižamo, zato ne smemo cevi .Jjižje položiti kot 80—100 cm v zemljo, dočim so lahko na polju 130—150 cm Rloboko. Te cevi pa ne sesajo vode zla-na težki zemlji, dalje kot na 5—7 m, Zato ne smejo biti sesalne cevi .več kot m narazen. Da lahko v sesalnih ”eveh uporabimo samo drenažne cevi z P^manjšim premerom, t. j. 35—40 mm, 1 so najceneje, naj ne bodo te nad 100 dolge. Za odvajalne cevi, v katere ^Peljemo sesalne cevi pa moramo vzeti tlCC)i Premer, t. j. 45—60 mm. kar se rav-j.5 P° množini vode in številu vanje (v . k^ih se sesalnih cevi. Drenažne - v‘ se dobe pri večjih opekarnah, tako
lahk 5n na Pra2erskem- Kdor želi, dobi izčrpne podatke za izvedbo iwaže Pri Kmetijski družbi, pri okraj-ekonomu ali na kmetijskih šolah, ni^?T se mu je treba obrniti samo z do-
ir, ^ffoodnfič podamo nekaj o gnojenju skrbovanju travnikov.
vinarsko nadzorništvo v Mariih v.n*s naproša opouoriti naročnike dfl, ij®*ke trte iz drž. trtnih nasadov °d® vsled velikega števila oaiofe
•ndllfiov, ta se morajo upoštevati, dobili dodeljene de znatno znižana števila naročenih trt, in sicer posamezni po naj-,več 500 komadov^ cepljenk, 400 komad, korenjakov in 800 komadov ključev. Priporoča ae jim, da si primanjkljaj dmgod pariskrbe!
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek aa kmetijstvo priredi v parvi polovici meseca januarja 1923 sledeče poučne tečaje in predavanja na štajerskem: 1. y četrtek, dne U. jan. v Dolnji Lendavi (tečaj o ravnanju z vinom, okir. ekonom Vojsk); 2. v nedeljo TA. jan. v Črni na Koroškem (o pospeševanju živinoreje, oikr. ekonom Wemig, v Gančaniih v Prekmurju .(o živinoreji, zboljšanju hlevov, ofcr. ekonom Vojsk) in v Do-morincih v Prekmurjr ob 13. uri (o zboljšanju travnikov, pomočnik oikr. e-tkonoma Pavlica).
Kako In kje se uporablja tekoči gnoj (gnojnica)? Tekoči gnoj je jedek in oster, rumeni zelene bilke ter se sme uporabljati le v razredčenem stanju. Tudi če ee uporablja piri drvenastih rastlinah, kakor n. pr. pri vinski trti v času ko raste, lahko isti škoduje. Če se pa to ©noj Ivo rabi za vinsko trto po zimi, se lahko rabi nerazredčeno in zelo ugodno upliva. Za zelene rastline pa treba gnojnico razredčiti za 4—5-krat, pri čem nikoli ne škoduje, marveč zelo pospešuje rast. Glede količine, ka-tero je uporabiti, si je zapomniti, da vsebuje en hektoliter gnojnice okoli X fcg dušika in 'A k.g kalija, kar je danes vredno najmanj 10—12 K. Posebno učinkovita je gnojnica na travnikih. — Po »Težaku«.
g Žetev hmelja na Bavarskem. Glasom podatkov bavarskega statističnega urada se je pridelalo v minulem letu na Bavarskem 50.345 meterskih stotov hmelja, t. j. dvakrat več, kot v letu 1921.
OBRT IN TRGOVINA.
Naše obrtništvo v letn 1922.
Število priglašenih in odglošenih roko delskih obrtov od 1. julija 1921. do 31. julija 1922: prijav 2815 in odjav 2191 (prirastek 624).
Največji prirastek, to je 198, zaznamujejo čevljarji s 551 prijavami in 351 odjavami. Njim sledijo krojači z 295 prijavami in 192 odjavami (prirastek 103), šivilje s 181 prijavami in 116 odjavami (prirastek 65), mizarji z 232 prijavami in 176 odjavami (prirastek 56), podkovni kovači s 163 prijavami in 61 odjavami in 81 odjavami (prirastek 38), tesarji z 32 (prirastek 42), mesarji s 119 prijavami prijavami brez odjav (torej prirastek 32), kovači s 141 prijavami in 115 odjavami (prirastek 26), zidarji s 47 prijavami in 28 odjavami (prirastek 24). sodarji z 41 prijavami in 23 odjavami (prirastek 18), žage s 95 priiavami in 80 odjavami (prirastek 15) itd.
Po številu so najbolj padli peki s 55 prijavami in 103 odjavami, padec »naša torej 48. Njim sledijo milini 6 199 prijavami in 230 odjavami in 49 odjavami (padec za 27), izdelovanje žganja s 13 prijavami in 39 odjavami (padec za 26), sedlarji s 26 prijavami in 36 odjavami (padec za 10) itd.
V obrtnem katastru je bilo torej skupno prijavljenih 7637 in odjavljenih 5549 rokodelskih obrtov in trgovskih obratov.
ziia Češkoslovaška 20.000 fil portugalskega vina; Portugalska pa dovoli zato carinske olajšale pri izvoau blaga iz Češkoslovaške.	i	i	i*t
g Koliko se plača taks na vžigalice? Kakor poročajo iz Osijeka, je plačala tamošuja tovarna za vžigalice »Drava« za mesec december nič manj kot 13 milijonov 116 tisoč kron državne takse na vžigalice. Za vse leto 1922 je plačala ta tovarna na taksi 143,623.600 K. Tudi lepa svota.
g Štedenje pri carinarnicah. Novi finančni minister se je odločil, da bo u-vedel sistem štedenja v našo državno upravo. Razen odpusta uradništva namerava revidirati vse carinarnice ter one, ki imajo večje izdatke za vzdrževanje, kot pa znašajo carinski dohodki, ukiniti. Razen teh bo ukinil tudi vse one carinarnice, ki nimajo primernih' prostorov, da bi 'lahko brezhibno vršile svojo službo. Upati je torej, da bo tudi mariborska carinarnica diele-žna temeljite, že davno potrebne reme-dtrre.
g Češkoslovaška nvoz! portugalsko vino. Glasom pogodbe, sklenjeno med Csšjsoelosašiko ia, Portugalsko, bo uvso-
uuujuoaxuxj □ □
tržne cene.
Tržne cene v Maribora
dne 1. januarja 1923. (C*ne t dinarjih).
1. Meso: Govedina I—III 14—10, sveži jezik 12’—, vampi 7’—, pljuča S’—, ledvice 12*—, gobec —, možgani 10-—, parklji 6-—, vime
9—10, loj 5—14. — Teletina I—II 15—14. jetra 14»*—, pljuča 14’—, ledvice —. — Svinjetina prašičje meso 20—22, salo 30'—, črevna mast 2S50. pljuča 9-—, jetra 10'—, ledvice 15-—, glava 13-—, noge 9*—, Manina sveža 28—30, papricirana 35 —, prekajena 33.—, mast 31 do 33-75, prekajeno meso 28—30, prekajene noge •*—, prekajen jeiik 30-—, prekajena glava 16—, amerik. mast 31*—. — Drobnica: KoStrunovo meso —'—, jagnetina —•—, kozje meso —, kozlički —.
2. Klobase: krakovske 35'—, debrecinske
24-—, brunšviSke 17'—, pariške 18-—, posebne 18'—, safalade 18*—, hrenovke 23’—, kranjske sveže —, prekajene 4—5, meseni sir 18 —, poljske salame —, pretisnjene klobase 18—.
3. Konjsko meso: I 4—5, II 3—4.
4. Kože: konjske, komad 100—, gore e
10—12.50, telege 15*—, svinjske 4-75, usnje gornje 90—120, podplati 100-—.
5. Perutnina: Piščanec majhen 16—, večji 30-—, koko* 32—36. raca 15—90, gos 50 do 55, golob —, zajec domač (majhen) 10-—, zajec domač (večji) 16'—.
6. Divjačina: Zajec komad 60—, srne
kg
7. Ribe: Karpi 17*—, belice —, Ičuke —•—. iabe (komad) —•—, raki (komad) — —.
8. Mlečni izdelki: mleko (liter) S'50 do 4, surovo maslo (kg) 40*—, smetane 15 do 16, čajno maslo 52’—, maslo —•—, sir ementalski 110—, polementalski 50—57, tra-pistni 30—35, grojrerski 40-—, tilsitski 40'—, parmezan 100'—, sirček (komad) 6—7, jajca komad) 1*75—2'—.
9. Pijača: Vino novo 7—9, vino staro 12—14, pivo S'50, stekL pive 2'75, žganje
25-30.
10. Kruh: Bel (kg) 7*—, črn 6*—, ržen —, žemlja 5 dkg) komad 050, mlečni kruh —•—.
11. Sadje: Jabolka 1 3 50, II 2 50, slive suhe 5—7. marelice —■—, breskve —•—, kostanj surovi —•—, kostanj pečeni —•—, hruške 1 3—4, II —•—, limone (komad) 0*75—1'50, oranže
I —l o0, rožice 7-—, fig 15 —, dateljni 30 —, mandeljni 40.—, orehi —•—. orehi luSčeni 35 —.
12. Sp ecerij sko blago: Kava I 52’—
II 42'—. kava pražena 1 60-—, II 40—50, rii 10—12, sol 3*75, poper cel 30—35, poper mlet 35-—, paprika 40—50, testenine 12—14, sladkor v prahu 22 —, sladkor v kristalu 18'50, sladkor v kockah 21*00, kvas 17*50, Škrob pftenitfen 15*—, rižev 25 —, kis navadni (liter) 1‘50, vinski 3*—, olje namiznog 25—28, bučno 34'— Špirit denat. —, milo 14—17.
13. Žito? Pšenica 4‘50, rž 4'—, ječmen 4'—, oves 3*50, koruza 4*—, proso 4*—, ajda 3'50, fižol navadni 4—5, fižol rajčni—*—, grah —*—, leča 12*—.
14. Mlevski izdelki: Pšenična moka 0 7—, 1 6 %0, 4 6 —, « 5—o'50, kaSa —, je-Sprenj 6*25, otrobi 2'50, koruzna moka 4'60, koruzni zdrob 5'50— 6'50, pšenični zdrob 7'50 jef-menova moka —, ajdova moka 1 9'—, 2 7-40, ajdova kala (liter) 7-8, ržena kava 10-15, cikorija 50—.
15. Krma: Seno sladko 185— 240, seno kislo —, otava —detelja —, ovsena slama 125—150'—, pSenična slama —*—, ržena slama —(za 100 kg).
16. Kurivo: Drva trda 175*—, mehka 120*— (za m*), premog, trboveljski 40 50, ve-lenjski 25-50(za 100 kg) oglje 2 —, koks 1*40 (** kg), liter petrolej 6-50. liter bencina 26'— kg karbida 5 00, kg sveč 15*—.
17. Zelenjava in podzemljice: salata glavnata (kg) —, struonata —, endivija kom. 1—1*26, ielje pozno (kg) 2*50, karfijola (komad) 4—5, Spargtljni Šopek —, kupček špinače —*—, kumare komad —•—, jedilne bače komad —*— grah luSčen (liter) — *— fižol stročja kapček —, pet ar Sil Šopek 0*25, zeleni Šopek 0-25, čebule 4—7, česen 10*—, pora (komad 0'50, korenje vrtno 0-25, korenja navadna 0*25. zelenjava ta kuho (Šopek) —*26, rdeča pesa (kernad) 0-60, repa 0‘25, koleraba podzmljica (komad) 0*50, krompir zgodnji fkilegr.) —, krompir pozni (kg) 1-25-1*50, hren 5-—, zelje kislo 4 50, repa kisla 2*—.
g Mariborsko sej ni sko poročilo. Na
sejem dne 9. januarja se je prignalo: 1 konj, 110 volov, 306 krav in 5 telet; skupaj 422 glav. Povprečne cene so bi-.
le sledeče: debeli voli I kg žive teše <£ 33—36 K; poldebeli voli 29—32; plemenski voli 25—28; klavne krave debele 24—28; plemenske krave 17—23; krave za klobasarje 10—16; molzne krave 1£~— 24; breje krave 18—24; mlada živin* 15 —30; teleta 34—36; svinje plemenske 5o—60; svinje poldebele za zakol 1 kg mrtve teže 65—80. Mesne cene: volov-ko meso I. vrste 56 K, druge vrste 48; meso od bikov, krav telic 40—44; telečje meso I vrste 60, II. vrste 56; evinjr sko meso sveže 80—88 K.
Vrednost našega denarj« 9. t. m. Za
100 naših dinarjev se je dobilo v Cdri.« hu 5.65 švicarskih frankov, aa 100 avst. kron 0.0075 švic. frankov, 100 nemških mark 0.0625 švic. fr., za 100 čeških kron 14.75 švic. fr., za 100 laških lir 25.86 švic. fr., za 100 ipoljakih naarfc 0,08 švicarskih frankov.
Tržne ccne v Celju dne L jan. 19A&
Govedina; v mesnicah L vrste 56 K, H. 48 K, na tngu I. 48 K, H. 36 K, 1 k« vampov 24 K, pljuč 24 K, jeter 48 K. lodje 48 K, loja 56 K, topljenega loj#, 70 K. Teletina: I. vmsfe 60 K, H. 56 Ki 1 kg jeter 56 K, pljuč 28 K. Svinjina; l. virete 88 K, D. 76 K, 1 kg pljuč 26 K* jeter 60 K, slanine I. 128 K, H. 120 K, na debelo 116 K masti 136 K, šunke 136— 156 K, prekajenega mesa I. 120—>152 K, n. 136 K, parikljev 30 K, glave 56 K« jezika 100 K, 1 kg koštnunovega 40 K. Klobase; 1 kg krakovskih 100 K, bran nšviških 50 K, hrenovk 100 K, safalad 80 K, posebnih 80 K, tlačenk 50 K, sunkov® 110 K, suhih kranjskih 120 —160 K, 1 komad 17—18 K, salami fine 340 K. — Perutnina: 1 majhen piščaneo
K, večji 80 K, kokoš 100—140 K. petelin 140 K, raca 140 K, pitana gos '400 K, puran 450 K, domač zajec Timn jšj M K, večji 70 K, 1 divji za jec 160—200 Kj 1 kg sme 60—70 K. 1 liter mleka K, 1 kg surovega masla 160 K, čajnega masla 240 K, sirčka 46 K, eno jjajce- $ K 1 liter starega vina 40—56 K, nekega 28—40 K, piva 24 K žganja 100 K. — 1 kg belega kruha 28 K, črnega.' !* K, Zemlje 2 K kom, tfabplka 10—16 R kg orehov24 K, luščenih orehov 96 , K, suhih češpelj 32—44 K, hrušk 24—30 K, Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 240 K, Santos 200 K, Rio 152 K. Pražene kave I, 240 K, II. 200 K, UL 180 OEC, * kg kristalnega sladkorja 80 K, v, boe« katri88 K kavne primesi 80—88 K, rite
I. 48 K. H. 32—44 K, 1 liter namiasnegM olja olja 96—100 K, bučnega Ufc—SSB vinskega kisa 16 K, navadnega 12 JC, petroleja 24—26 K, špirita den. 48 K« 1 kg soli 14 K, celega popra 120 K, mfes« tega 130 K, paprike 240 K, sladke pa* Ptrike 340 K, riževega škroba 88 K, ničnega škroba 56 K, testenin L, 68
II. 56 K, mila 64—72 K, karbida 20-K. IVIleivski izdelki: moka št. 00 27^60 št. 0 27.20, št. 2 25.80. št. 4 24.40, št 21.60, ržena moka 23.20, kaše 27 K, ||^ šprenja 21 K, otrobov 9 K, foroan# moke 17 K, korutmega zdroba &1K, pša> ničnega 28 K, ajdove moke 30 K. " debelo 40 vin. pri kg več. iKto: q ce 1820 K, rži 1700 K, ječmena i400 ovsa 1400 K, prosa 1500 K, nove, šaša-ne koruze 1350 K, fižola ribničana 22&Q K. prepeli čar j a 1800 K, graba 4000 K. leče 6000 K. Kurivo; premog črni 354 K, rrijavi 80 K, kub. m trdih dinv SOB K, 100 kg 150 K, mehkih 400 K, 100 k« 100 K. Kirma; q sladkega sena 900 K« pol sladkega 800 K, kislega 700 K, sla* me 500 K. Zelen java: 1 kom. endivij# 2—6 K, 1 krožnik' motovilca 7 K, 1' Vsr radiča 80 K 1 kg poznega asi ja 18 R kislega zelja 20 K, 1 glava obirovta 4—7 K, 1 lqp 16 K. 1 kg karfijoja '40 KL 1 krožnik špinače 6—8 K, 1 kg čebuiU 20 K, česna 40 K, krompirja na debnh» 6 K, na drobno 7 K, 1 komad repe 1
1 krožnik 5 K, suhe gobe 1 kg 60 E, j
Razno.
Proti atletiziranju žene. Fmtoov
ski zdra vnik dr. Fuiidherbe pile v pavi* škem zdravniškem listu proti nanrajftr joči maniji francoskih žen aa atletifip^ vzgojo svojega telesa. Po njegovem mnenju ni ženski atletični pokretjb* raz njihovega psihološkega stania* mora vsled tega pokvariti njihovih fizičnih izrazov. Ženi pravi on, da postane mati a me ženski Dempsey, ker »močne ooirajo na mateaino torilo« (Na No, kedaj bode yaU>mirjal ada®.yBištv»l
Mala oznanila
GUMENE PETE .n GUMENE POTPLATE
ceno je in trajnija bo kakor usnontl Najbolje varstvo prsti vlegl i mraza t
gumijevi podplati in podpotnlk! pr hranijo VaSi obutvi nad polovica popravil. — Glarna zalega:
Dragotin Roglič, Maribor
Korožka cesta 19. Telffon 157.
Izdelovslnica KAR O-čevljev.
Montaža brezplačna.	3575
Maribor
Stran 8.
»tabots« 7atat!odnt ltst.T
Maribor. 11, ?antt*rp 1023.
Iz življenja in sveta.
Kapitulacije.
Spričo sedanjih dogodkov v Turčiji čujemo vsak hip besedo »kapitulacije*. Kapitulacije so pogodbe ms d krščanskimi in nekrščanskimi državami. Na podlagi teh pogodb so pripadniki krščanskih držav, bivajoči v nekrščenskih državah V policijskem, civilnem in kazenskopravnem pogledu podrejenim Isstnim konzulom (jurisdikcijskim konzulatom). Odtegnjeni so torej sodstvu države, v kateri bivajo.
S Turčijo so bile opetovano sklenjene take pogodbe. Prva taka pogodba je bila sklenjena med Benetkami in Turčijo v letu 1479. Druga med Francem I., vladarjem Francije, in Selimanom II. v letu 1535. Po zgledu te pogodbe so bile sklenjene tudi številne nadaljne, ki so določale pravice jurisdikcijskih konzulov. Te pravice so:
1.	V kolikor imajo pooblastilo od zakonodaje lastne države, imsjo izključno policijsko nfircdbeno in kazensko oblast
nad pripadniki lastne drfcave. Morejo jih tudi izgnati iz svojega oiv-rra.
2. Imajo civilno in kazensko sodstvo v vseh sporih, če sta oba dela (tožitelj in toženec, tožitelj in poškodovanec) pripadnika niih držav.
3. Uživsjo s svojimi rodbinami In s svojim pcslovnim osebjem isto ekste-ritorijalnost kekor poslaniki (niso podrejeni zakonu in pravu drug'? dtžnve), morejo imeti svojo častno straž«} njih zaščitna oblast se razteza često čez cela mestna okrožja, kjer bivajo s pripadniki svoje države.
Razen t?ga vživajo pravico eksteri-toriialnosti v Turčiji tudi pripadniki krščanskih držav. Kapitulacije določajo torej 2 eno besedo, da so pripadniki krščanskih držav v Turčiji popolnoma j odtegnjeni državni oblasti slednje, da j velja zanie načelo osebnosti, dočim so j v krščanskih državah po terrtorijalnem | načelu vse osebe, bivajoče v njih, pod-t rejene zakonom državp. To krčenje svoje jt«ritorijalne suverenosti po kapitulacijah je Turčija dovoljevala začetkom le zato, ker je hotela številnim trgovcem in
obrtnikom i? krščanskih držav olajSsti' bivanje v Turčiji, da tako deloma pr-ravna gospodarsko pisivnost Turkov. V naravnem razvoju države pa je bilo, da je začel naraščati odpor proti takemu krčenju državne vrhovne oblasti. V letu: i846. so se ustanovile takozvane „mešane trgovske sodnije*, ki so precej omejile Konzularno sodstvo. Te sodnije so bile sestavljene po. polovici Turkov, po polovici pa iz priradnikov krščanskih držav. Neki zakon iz leta 3867. je dovolil tujcem pridobivanje turške zemlje-knjižne lastnine, n je vce tozadevne stvarne in osebne tožbe odkazal turškm sodnijam. S tern' se ie še bolj skrčilo konzularno sodstvo. Slfd.ijič so se tudi r.a razne kazenskopravne stvari ustanovil' mešane sodnije.
Ali vsp to krčenje konzularnega sodstva vendsr ni Odpravilo načelnega iz-j :emnega položaja pripadnikov krščarskih, držav v Turčiji.
V letu -1914. ie proglasila Turčija' odoravo kapitulacij. Krščanske države,! tudi Nemčija in Avstrija, so oporekale.1 V sevreški mirovni pogodbi pa je Tur-:
čija zopet privolila y nadaljno veljavo kapitulacij.
: Nemčija : Italija 1:3. Na novega leta dan se je odigrala’ v Milanu pred 28.000 gledalci imenovana mednarodna nogometna tej-cma, katero je Italija odločila z 3:1 v svojo korist.
5 Dunaj : Rapid: Slovan 5:3 (4:2). »Slovan«( prvak drugega razreda ie podal »Rapidu« .zelo resnega nasprotnika.
: Eliminiranje politike iz športa. Mednarodni bicildisticni savez (sedež v Pa-ri'7ni) je pozval na svoj slodeči medu at. kongres vsa nemška bicikl. udruženia. • i Hitrostni rekord .5c do^osel v Ma.r-sdnieu pilot Sadi Locointe. Prevozil ie v eni uri 348.02 km.
: Podpiranje športa v Franelj!. Iz letošnjega budžeta za vojsko se izplača vsem športnim društvom Francije (7-266 klubov) po 1.100 frankov. Sicer skromna podpora, priča pa o umevanju športa drugod. Pri nas bi gotovo tozadevne želje padle v zamašena ušesa.
Sluškln.ja, pridna in poiteno, veSia kuhanju, se »prejme. Pr«dnoU imajo Primork*. — VpraSati je v parni pekarni
na Glavnem trgn.
46
ZmoSan viničar z vefciimi ile-lam mi nio nu *<> s 1. februarjem spre.im«. Vprnša «u pri Viljemu Ei bache:-, Ptuj. 49
Pohištvo lastnega izdelka, spalna jedilne sohe, kuhinjske oprave po znižanih cenah, fo-•varnn pchlSUa Koroška oe<ta *t 4«.	48	5—1
Svln|ska mast, garantirano f,. prvovrstna, euljtno tlaniiio o:l debelih srbikih pra>.feev prodaja tvrdka D. S. Markovič, Beogrrad, ?a«topnik *a Slovenije : Božidar Jeranovič Maribor, Alekaand ova cesta 66.
2678
Za bodoSe pustne veselico j
je iu pro lai: Primerne pte«ne j obl»ke kostumi za maske, bi a,-e, traki, zelo lep kimono, prvovrstne pahljate, lak čevl i. pozln?eni in barvani plesni čsvlii, nor kltik, fina salonska obleka, moiki čevlji, *elo )oi:i >imski plaž'. (*e predvojno bl*i?o) ttr railiine stvari, vse ?do pa ceni. Csnkarieva ulica (R'iier*tra*se1 9t 2, II. n lstr., na levo, vrela 8.	47 2—1
Gonilni Jarmenl v vseh dimenzijah, kakor tudi žival, in vozal. jermeni se dobe pri KANU KRAVOS, Aleksandrova cesta 1 \	61 10 1
HlgljenlSna brivnic« se vsem priporoča. Prvovrstn.i postrežba Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva olt«a 9.	1850
Proda se reč lepega papirja Prodam harmonij s 6 registri p« K 10*— kg. Vpmiati: Aie- • za 8000 K. Kje, pove uprav-kaandreva 8-J, trgovina. 40 ; niitvo.	33	2-2
Prostovoljna javna dražba
moške in žensk* obleke in malenkosti po Viadimiru Soloiškov se vrši po sodnijskem naročilu v potek, dne 12. januarja 1922 ob 14. (2.) url popoldne v Frankopanovi ulici Št. 23.	45 2-1
Notar dr. Franc Firbas, kot sodni poverjenik.
Veletrgovina z železnino
Pinter & Lenard
Telefon St. 282
Telefon St. 282
Bnojuvni naslov; PInien Maribor
V 7&logi a« nahaj«;
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žifiniki, putnpe, rsžne cevi, kovanja za zgradbo in pohištvo, kuhinjska posoda vlita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni knmni in vsi v želenninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne. Postrežba točna, cena solidna I 257«
2595 78-8
kBobMe
pBašče,
čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri mm® s»m, Maribor, Glavni trg 2
Manufakturna trgovina
FRANJO MAJER, -MARIBOR
Glavni trg štev. 9
O
Zaloga raznovr3tnoga češkega sukna, ševijota in kam-garna za mc^ške iri žensko obleke, platna, perila, no-gavicr sešitih odej, pirotskih preprog itd, 2559
LOKAL
za sedlarsko in jermenarsko delavnico se išče na primernem kraju za tako obrt, t. j. da se lahko vozniki s konji mimogrede ustavijo. Ustmene ali pismene ponudbe na tvrdko Ivan!i Kravos, Aleksandrova ce-! 1 sta 13 ali pa Koroška ce-! sta 17.	50	10-1
Kupimo vsakovrsten
stavbeni les
kakor tudi deske, kole,j, drva in oglje. Ponudbe ’ na Toth d. d., Bačka To- j pola.	42	3—2	i
Najbolj varno naložite Vaše prihranke
pri
Mesini hranilnici v Mariboru
ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. — MESTNA HRANILNICA j* pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Istotako tudi morebitne pologe okrajnih glavarstev. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata usrastle od 38,000.0000*— na 75,000.000-— kron.
Od 1. januarja dalje bode obrestovala vloge po 5%. večje In stalnejše pa po dogovoru tudi višje. 2574 6-4
Agraria, družba z o. z. v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 26
kupuje:	|	prodaja:	"6_*
po dnevnih cenah orehe in I čebulo, krompir in Jabolka po
fižol.
najnižjih cenah.
i, najcenejše
pa tudi najlepSe btarrp za obleke, kakor sukno, hlačevlna, volneno blago, plavina, eefir, čifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13. tsri
Lagtuik is izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, — Tiska: Mariborska tiskarna d. d