Politika sile
fM asedba Češkoslovaške je
i že privedla do resnih poti sledic po vsem svetu in upravičeno se bojimo, da se bo svetovni položaj še zaostril. Moskovski sporazum med češkoslovaškimi voditelji in predstavniki Sovjetske zveze je sicer realnost, ki dopušča določene možnosti in upanja, vendar pa Je prav tako tudi dejstvo, da je ta sporazum zelo malo sporazum, ker je bil sklenjen pod pritiskom.
Položaj v CSSR je zapleten in ne moremo predvidevati, kako se bo nadalje razvijal. Po eni plati imamo opravka s še vedno neporušeno enotnostjo v češkoslovaški komunistični partiji, z veliko enotnostjo med partijo in ljudstvom. Po drugi pa beremo vsak dan o novih pritiskih, o napadih «Pravde» in drugih sovjetskih listov in o sedaj celo nekoliko prefinjenih poskusih, da bi ali Dubčka in sodelavce odstranili ali kompromitirali, tako da bi Jih odtrgali od ljudstva in jim odvzeli zaupanje.
čuje se, da so Sovjeti z zasedbo Češkoslovaške mobilizirali čete harkovskega in kijevskega vojaškega okoliša in da so v CSSR poslali le del teh čet, del pa jih je ostal na romunski meji. Istočasno niso u-porabili niti enega vojaka čet, ki so stalno v Bolgariji, Madžarski, na Poljskem in v Vzh. Nemčiji. Tako je prišlo do prave koncentracije novih čet, kar vse ustvarja vtis stalne napetosti in nevarnosti.
Maršal Jakubovski pa ves teden kroži iz prestolnice v prestolnico in je bil poveljnik čet varšavskega pakta ta teden najprej v Sofiji, nato v Berlinu, Varšavi, Budimpešti, Pragi in končno v romunski prestolnici.
Kje so resnični razlogi za tako politiko, ki je na videz nerazumljiva in ki je nikakor ne moremo obrazložiti samo z golimi vojaškimi potrebami in vojaško logiko?
Zunanja politika je vedno o-draz notranje politike in njeno nadaljevanje in zato tudi lahko rečemo, da je bistvo v vzdrževanju hegemonije v »taboru)) in to v taboru držav, ki so povezane in odvisne od Sovjetske zveze, predvsem pa gre za vzdrževanje hegemonije v Sovjetski 'tvezi sami
Po 20. kongresu sovjetske partije smo vsi upali, da je prišlo do «odjuge», da se je v SZ sami nekaj spremenilo, da je bil zadan udarec stalinističnim konceptom. Žal pa ni bilo tako. Takrat je bila SZ res na razpotju in mnogo znakov je bilo, da bo šla po napredni poti. Razvoj pa se je usmeril drugam, v notranje zaostrovanje, v še tesnejši birokratski objem in dejansko v neostalini-stično centralistično pot. Istočasno ni uspel poskus, da bi se pomirili s Kitajsko, in je prišlo do odpora do starega sistema v vseh socialističnih državah sovjetskega tabora.
Verjetno je treba iskati v teh notranjih nasprotjih začasni izhod v udaru, ki naj ta nasprotja na videz odstrani, ali točneje potlači in skrije.
V takih okoliščinah je prišlo do okupacije Češkoslovaške, pri čemer pa je novost groba in odkrita uporaba sile, odkrita politika siie
Vse to pa je nujno povzročilo, da se je splošni položaj na svetu zaostril, saj ameriški imperializem ni postal nič »boljši)), temveč bo lahko sedaj izkoristil politiko sile Sovjetske zveze za lastne hegemonistične namene. Zato tudi ni slučajno kričanje zahodnonemškega kane lerja Kiesingerja, da je treba o-krepiti NATO, češ da se je spre menilo razmerje sil v Evropi.
Tudi na našem področju smo nekaj podobnega že doživeli pred dvajsetimi leti in smo vsi upali, da se podobne metode v mednarodnem delavskem gibanju, da se politika sile v odnosih med socialističnimi državami in med komunističnimi partijami nikoli več ne bo u-porabila. Upali smo, da gre samo za žalostne spomine, ki jih nikoli več ne bomo obnovili.
Žal pa moramo ugotoviti, da prihajajo iz podzemlja stari strahovi v skoro enaki obliki in z enakimi nevarnostmi in si ne moremo delati nobenih u-tvar, da se bodo stvari «v družini)) med komunističnimi partijami nekako rešile same po sebi. Politika sile ne razume
I namreč razlogov, argumentov, obrazložitev, je ne zanima teorija, temveč vidi samo silo in se samo sili podreja.
Vendar pa istočasno obstajajo tudi bistvene razlike. Pred dvajsetimi leti je bila Moskva svetišče in središče, bila je nekak »nezmotljivi Rim», katerega ukaze so ubogale skoro vse delavske partije, ki so videle v SZ prvo deželo, ki je pričela graditi revolucijo, ki so v njej videle visoke ideale oktobrske revolucije.
To se sedaj ni ponovilo. Dejansko je velika večina komunističnih in delavskih partij po svetu zavzela avtonomno stališče, so napad na CSSR obsodile in zahtevajo umik čet. Karkoli se bo odslej v delavskem gibanju po svetu zgodilo, nikoli več ne bo Moskva ukazovala in vedno bolj bo nujno prodiralo mnenje o pravilnosti stališča, da ima vsak narod in vsaka partija pravico ter dolžnost, da si izbira lastno pot razvoja, po lastnih specifičnih okoliščinah in potrebah in da proletarski internacionalizem pomeni resnično bratsko pomoč ter sodelovanje med enakimi, ne pa nasilno vmešavanje v notranje zadeve drugih.
Prav to pa nam daje tudi poguma in vero v bodočnost. V bodočnost resnično humanega socialističnega razvoja, ko bo «nastopila družba, v kateri bo svobodni razvoj posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh» kot je to preroško napisal Marx decembra 1847 v »manifestu komunistične partije)).
Bogo Samsa
V mehiški prestolnici so se 26. julija začele velike študentovske demonstracije, ki so se nato venomer ponavljale in so te dni dosegle vrhunec. Vlada je dala ukaz vojski, naj zasede univerzo, kar je izzvalo še hujše spopade med študenti in vojsko ter policijo, tako da je v nevarnosti začetek bližnjih olimpijskih iger
Kulturni praznik na Opčinah
V četrtek se je v Prosvetnem domu na Opčinah začela proslava stote obletnice u-stanovitve čitalnice in 25-let-nice vstaje proti fašizmu. V tem okviru so v Prosvetnem domu uprizorili Cijakovo ljudsko igro »Slana voda». Slika kaže del občinstva v dvorani in prizor na odru. Proslava se danes nadaljuje in spored objavljamo na tržaški strani.
Opčine so bile v času, ko so ustanovili slovensko čitalnico, to je jeseni 1868, še majhno naselje. Tipične kraške hiše s kolonami so se tiščale ob cerkvi ter okoli vaškega kala na
Brdini. Vaščani so bili povečini kmetje in svoje pridelke so prodajali v Trst. Openci so bili zelo družabni. Shajali so se v stari gostilni pri Malalanu, a po ustanovitvi »Čitalnice« tudi v njej. Na »Čitalnico« so bili zelo ponosni, saj je bilo njihovo prosvetno društvo eno prvih na Tržaškem.
Ob letošnji stoletnici »Čitalnice« so Openci želeli prikazati košček nekdanjega kra-škega sveta z današnjo uprizoritvijo dvodejanke «Pepče se ženi«, ki jo bodo igrali v domačem narečju, da bi bila čim vemejši izraz nekdanjih dni.
.....""".""".""'""I1.""..................................................................................,.....
Slovesne »roslave v Pazinu
jk
ob 25-Ietnici osvoboditve Istre
Na sinočnji slovesni seji sta o boju istrskega ljudstva govorila Jakov Blaževič in Ante Drndič, v imenu Italijanov pa Giacomo Urbins
PAZIN, 28. — V okviru proslave 25. obletnice osvoboditve Istre, Reke in Zadra ter otokov je bila danes v Pazinu v istih prostorih, kjer je bilo 28. septembra 1943 zasedanje istrskega parlamenta, slovesna seja častnega odbora za proslavo te pomembne obletnice v zgodovini istrskega ljudstva. Slovesne seje so se med drugimi udeležili predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak, predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič, predsednik zveznega odbora Zveze borcev NOB Djuro Pucar, predsednik izvršnega sveta sabora Hrvaške dr. Savka Dab-čevič Kučar, preživeli člani začasnega pokrajinskega izvršnega narodnoosvobodilnega odbora za Istro, delegacija zvezne skupščine, delegacija zvezne konference SZDL Jugoslavije, delegacije vseh šestih socialističnih republik, delegacije občin Primorske, delegacija občine Titovo Užice, Leskovca, predstavniki JLA in številni drugi gosti.
Na slovesni seji je o borbi istrskega ljudstva za svobodo, posebno o pomenu zgodovinskega sklepa 28. septembra 1943, govoril predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič. Blaževič je poudaril, da ima vstaja ljudstva Istre svoje posebne značilnosti. Poudaril je, da je pri tej vstaji prišel do polnega izraza antifašistični značaj borbe, ki je na skupnem področju politične in socialne borbe združil Hrvate in istrske Italijane antifašiste. Prav v Istri, je poudaril Blaževič, je triumfiral internacionalistični značaj borbe proti fašizmu, za svobodo in bratstvo narodov, za boljše življenje in za novo družbo.
Po govoru Jakova Blaževiča je o pomenu 25. obletnice priključitve Istre Jugoslaviji govoril prvoborec tega kraja Ante Drndič, ki je poudaril, da se z nobeno narodnostjo v Evropi ni tako brezdušno ravnalo kot s pol milijona Hrvatov in Slovencev v Mussolinijevi Italiji, in prav zato je v dobi okupacije in terorja ljudstvo tega kraja dajalo izredne primere zavesti in borbene solidarnosti. Drndič je posebno govoril o vplivu, ki ga je na delavski razred Julijske krajine i-mela oktobrska revolucija. Vseljudski upor so fašistične oblasti dušile s silo.
Ante Drndič je izrekel posebno priznanje komi;.istični partiji Italije, ki je v it ko težkih pogojih vodila v Istri odločno borbo proti fašizmu in stala na čelu revolucionarnega gibanja med dvema vojnama. «Mi Hrvat. Istre in Reke, je rekel Drndič, smo lahko ponosni, da naši italijanski tovariši danes ob 25. obletnici naše
svobode lahko skupno z nami u-gotovijo, da so naši in njihovi sklepi, sprejeti tu v Pazinu, bili upravičeni in pravilni in so nam omogočili, da skupno in uspešno nadaljujemo borbo za zgraditev človeške samoupravne socialistične družbe. Naša želja in namen sta, da tudi proslava letošnjega jubileja še bolj razširi področje obojestranske koristi in vsestranskega sodelovanja, razumevanja in zaupanja med republiko Italijo in socialistično republiko Jugoslavijo. Tako bo sodelovanje tudi naprej prepričljiv primer praktične uporabe politike aktivne koeksistence, pomemben čini-telj in velik prispevek stabilnosti in miru na tem delu Sredozemlja in Evrope.
V imenu pripadnikov italijanske narodnosti je prisotne pozdravil istrski prvoborec Giacomo Urbins. «Pazinski sklep leta 1943 je bil sprejet od naših ljudi z velikim olajšanjem, je rekel med drugim Urbins. Ta je bil dolgo pričakovan in predstavlja prvo dejanje popolne osvoboditve od fašizma. Pripadniki italijanske narodnosti, prisotni na tej zgodovinski seji, so sprejeli brez pridržkov vse sklepe, zavedajoč se, da s tem zvesto tolmačijo stremljenja vseh poštenih delavcev.
Na seji je bil sprejet sklep o ustanovitvi sklada za zidanje spominskega doma «28. september« v Pazinu, kot spomin na zgodovinski sklep, ki je bil pred 25 leti sprejet v Pazinu.
Posebna delegacija istrskih prvoborcev, ki je bila na slovesni seji, je položila zatem vence na spomenik padlih borcev in na grob Vladimira Gortana.
V Kopru odkrili spomenik Premrlu-Vojku
KOPER, 28. - Ob 25. obletnici smrti narodnega heroja Janka Premrla - Vojka so danes v Kopru pred osemletko, ki nosi njegovo ime, odkrili poprsje tega slavnega partizanskega poveljnika s Primorske. V okviru proslave je bil pionirskemu odredu šole izročen miniaturni kip «Kurir Vujiča«, ki se vsako leto podeljuje najboljšemu pionirskemu odredu Jugoslavije. Slovesnemu odkritju poprsja, ki ga je izdelal akademski kipar Jože Pohlen iz Kopra, so bili navzoči tudi starši Janka Premrla Vojka. O liku in revolucionarni poti narodnega heroja pa je govoril njegov soborec Ivan Renko, tajnik oblastnega komiteja Zveze komunistov.
OB NA VZOČNOSTI PREDSEDNIKA VLADE LEONEJA
V Neaplju proslava 25. obletnice
vstaje proti nacistom
Določbe ministrskega sveta o programiranju - Gospodarsko stanje in načrti vlade, o katerih je poročal Colom bo
NEAPELJ, 28. — Ob 25. obletnici štiridnevne vstaje Neao-Ija proti nacistom je predsednik vlade Leone imel daljši govor v mestnem gledališču «San Carlo«. V svojem govoru je spomnil na vrednote, ki jih je mesto enodušno branilo brez organizacije, brez vodilne misli, ki bi ne bila »vrednota človeškega življenja in svobode«. Zato so se dvignili maloštevilni a vendar pogumni junaki, kakor štirje neapeljski «scugnizzi», lni so padlfi pod nemškimi streli.
Leone, ki se je tedaj tudi sam udeležil teh tragičnih dogodkov, je zadnji del svojega govora posvetil današnjim dogodkom. Tako je opozoril na zavezništva, katerim «se Italija ni odpovedala, ker so potrebna in nezavržna«.
Omenil je stanje, v katerem deluje njegova vlada, ki je začasna in ki «hoče samo zapolniti politično vrzel, ki bi se sicer odprla v družbi, ki zahteva takojšnjega ukrepanja«. Prav zato pa je potrebno, po mnenju predsed-
nika vlade, da se stranke levega centra čimprej dogovorijo in da se ustvari nova parlamentarna večina in nova vlada, katere predhodnica hoče biti prav njegova.
Ministrski svet je danes odobril letno poročilo in gospodarske smernice vlade za prihodnje leto. O tem je poročal minister Colombo.
Vlada je odobrila tudi zakonski predlog, ki uzakonjuje gospodarsko programiranje in način, kako bo prišlo do izdelave posameznih petletnih načrtov Po mnenju vlade ne more biti načrt prisilnega značaja. Gospodarske smernice
morajo skupno določati vlada in zasebni gospodarstveniki. Načrt bo morala vlada po teh posvetovanjih predložiti parlamentu januarja četrtega leta. Vlada se bo med drugimi posvetovala tudi s sindikati.
Iz poročila ministra Colomba izhaja, da mera vlada, da je italijansko gospodarstvo v obdobju rasti, a da ta ras. še ni povsem zadovoljiva.
Letos je bil porast narodnega dohodka v skladu s predvidevanji petletnega gospodarskega načrta 5%. Brez dvoma je k temu prispevala predvsem aktivnost izvozne dejavnosti, medtem ko ni opaziti širjenja notranje potrošnje.
Tudi v bodoče se bo vlada držala ustaljene politike, ki teži po ustvarjanju povpraševanja po vlogah predvsem na osnovi držav-
Na nedavni poziv plenuma centralnega komiteja ZK J ugoslavije se veliko število mladih iz šol, fakultet in tovarn pripravlja s prošnjo za sprejem v komunistično stranko. Partijske organizacije v podjetjih prirejajo svečane sprejeme, na katerih
starejši člani čestitajo mladim
nih gradenj in javnih del. Kar se pa zasebnih vlog tiče, jih namerava vlada usmerjati s posebnimi olajšavami v nerazvita področja, kot je italijanski jug. Olajšave bodo oprostitev davščin in obremenitev države za stroške socialnih dajatev na delovno silo, ki jo sicer plačujejo podjetniki. O vlogah meni vlada, da morajo doseči 22% vsega narodnega dohodka, zato da bo v bodočem porast narodnega dohodka, za katerega vlada upa, da bo dosegel 6-7%, zagotovil trdnost gospodarstva.
Znano je, da vztrajajo sindikalne organizacije pri stališču, da je mogoče današnje težave premostiti z razširitvijo notranje potrošnje, tudi v tisti smeri, kamor se italijansko gospodarstvo ni zatekalo: notranjemu množičnemu trgu. Razširitev notranjega trga zahteva takojšnje zvišanje plač in tako preusmeritev gospodarstva, ki naj upošteva notranje potrebe, ne pa potreb izvoza.
Štirje pripadniai radikalne stranke, ki so pred dnevi delili v bolgarski prestolnici letake proti zasedbi Češkoslovaške, so se vrnili v Italijo, kjer so imeli predvideno tiskovno konferenco. Tajnik radikalne stranke Marco Pan-nella je povedal novinarjem, da so v Sofiji delili letake ves dan, v tramvajih, po ulicah in trgih ter javnih lokalih, šele proti večeru, ko so razdelili skoraj tisoč letakov, ki so jih Bolgari sprejemali z radovednostjo, jih je ustavila in zaslišala policija. Televizija jim je organizirala nastop v neki oddaji, končno pa so jih prepeljali do jugoslovanske meje in jih izgnali. Panella je še posebej poudaril, da je bolgarska policija z njimi ravnala zelo vljudno.
Bolgarija in odnosi s SFRJ
BEOGRAD, 28. — Prispela je vest, da je bila bolgarska agencija BTA pooblaščena Izjaviti, da bolgarska vlada ni nikoli imela teritorialnih zahtev v odnosu do neke druge države Bolgarija je priznala nespre menljivost meja po drugi svetovni vojni in je odločena, da ne bo opustila te politike ter bo «tudi v bodočnosti naredila vse napore za izboljšanje odnosov med balkanskimi državami vključno s socialistično Jugoslavijo, da se utrdi mir in varnost«.
Naš Kras
Vsem nam je še živo v spominu veliki ljudski praznik v Repnu, ki je bil praznik vseh naših ljudi, katerim je pri srcu usoda našega Krasa, našega slovenskega Krasa. Prav z oživljanjem starih običajev in z ohranitvijo naravnega okolja, v katerem so se ti običaji porajali ter ostali neločljivi del življenja in dela tu živečih ljudi, bomo znali še bolj ceniti naše kulturne dobrine, ki so jih naši predniki, trdno vraščeni v to zemljo, ustvarjali in skrbno hranili.
Kakor smo že večkrat poudarili. se je o Krasu, njegovih lepotah in njegovih značilnostih mnogo pisalo, toda prav nič o ljudeh, ki so duša Krasa. V nedeljo pa se je v Repnu o-glasil tudi naš Kraševec, ki ga nekateri prav nič radi ne orne njajo. To se je pokazalo tudi ob tej priložnosti. V vsem poročanju italijanskega tiska in radia se je tudi to pot očitno kazala težnja in skrb, da ne bi bralcem in poslušalcem prikazali Krasa v njegovi pravi luči, to je kot zemlje, na kateri živi in dela slovenski človek, ki je s svojim trdim delom in z veliko ljubeznijo skozi stoletja vraščal v lepote kraške zemlje tudi svojo bitnost, del samega sebe. Zato pomeni naša skrb za zavarovanje Krasa predvsem prizadevanje, da se ohrani vse, kar spominja na življenje in delo naših ljudi na tej zemlji, in prizadevanje, da se domače obličje m slovenski značaj te zemlje ne uniči.
Obnovitev stare kraške hiše v Repnu naj bo v zgled in v spodbudo našim ljudem v vseh kraških in drugih slovenskih vaseh, ko se lotijo obnavljanja svojih domačij. Marsikatera značilnost kraške arhitekture bi se lahko ohranila, če bi se temu posvečala večja pozornost. Koliko starih «kalonj» z domačimi napisi in letnicami, drugih dragocenih okraskov na domačijah, starih kamnitih miz m vodnjakov po naših vaseh in raznovrstnih ljudskih u-metnin je izginilo v roke brezvestnih špekulantov, ali pa so bile zaradi nevednosti uničene. Koliko lepih značilnih pročelij kraških domači i so zamenjale grde cementne škatle!
Kar pišemo o Krasu, velja seveda za vse naše vasi. Saj opažamo vedno bolj. da se v naše vasi pri obnavljanju domačij in javnih lokalov vnaša tuj slog, ki jemlje tisto prijetno, privlačno domačnost in briše, kar je za naše kraje značilno.
Ne bomo ponavljali, kar je bilo glede tega že napisano prejšnjo nedeljo. Poudarjamo pa, da bi se morala temu vprašanju posvetiti posebna pozornost. Pri etnografskem muzeju v Ljubljani že več časa deluje poseben oddelek, kjer skupina strokovnjakov proučuje arhitekturo in značilnosti slovenskih krajev. Dobro in priporočljivo bi bilo. da bi se naši ljudje, ki nameravajo zida-
n?v°. Hišo ali jo preurediti, m tudi gostilničarji in drugi ki preurejajo svoje lokale, o-Zj1}11 Prel na ta odsek, kjer bodo dobili potrebne elemen-
načrtovaSVete glecie ustreznih
Skrbimo, da bodo naše sodobno opremljene domačije in njih okolje priča, da tod od davnine živijo ljudje, ki so s svojim življenjem in delom vdihnili tej zemlji svojo dušo in postali z njo neločljiva enota.
M. B.
«Boljunska zemlja.
Pripravljalna dela za ureditev gradbišča pri Bolj unciu, kjer bodo zgradili tovarno GMT, precej hitro napredujejo, kljub slabemu vremenu. Iz dneva v dan se spreminja zunanje lice pokrajine. Pre-oej ae Jim mudi, zato uporabljajo samo nove stroje, za odvoz materiala • tovornjaki pa so poklicali prevomike tudi iz oddaljenih italijanskih pokrajin, ker jih v Trstu niso mogli dobiti.
Kakor smo že poročali, so prizadeti lastniki zemljišč pTejeH polsti odloke o začasni zasedbi zemljišč, še prej pa jim Je vodstvo ustanove EPIT poslalo pismene ponudbe cen za zemljišča, s katerimi se Boljunčani niso strinjali, ker so bile znatno prenizke. Tokrat se prizadeti kmetje niso obrnili nikamor na pomoč, ampak so raje izvolili vaški odbor, v prepričanju, da bodo sami, brez sumničenj in prepirov, kot smo Jim bili priča v primeru naftovoda, uredili zadevo in zaščitili svoje pravice. Kolikor nam je znano, so se prizadeti kmetje večkrat sestali in člani odbora so jim podrobno poročali o poteku pogajanj. Sklenili pa so, da bo zaključna pogajanja in dogovor sklenil vsak zase. Odbor ni mogel sklepati pogodb, ker ni za to Imel pooblastila. Odbor je prenehal s pogajanji in posredovanji, ko Je ugotovil, da ne more doseči več. Prizadeti so priznali, da je odbor napravil, kar je le mogel.
Nezadovoljstva zaradi cen za zemljišča, trte, oljke Itd. nihče ne more odpraviti, ker odškodnina nikdar ne ustreza škodi in izgubi zemlje. Prišlo je še do večjega nezadovoljstva, ker z deli niso počakali vsaj še dva tedna, da bi kmetje lahko potrgali grozdje, ln tudi zaradi tega, ker prizadeti lastniki niso še prejeli vsote, ki Jim pritiče za zemljišča, trte itd. Ih za izgubljeni pridelek.
Javni protesti s strani našega prebivalstva »glede lokacije nove tovarne »Veliki motorji«, kakor piše list «<3ospodarstvo» v članku z dne 27. septembra v članku «Bo-ljunska zemlja Je šla Izpod UTad-ne oene», so bili v začetku zelo odločni itd. Kakor ob vsaki pretiram razširitvi področja ustanove BPIT in ob vsakem razlaščeva-nju so stranke in slovenske organizacije, slovenski tisk ln seveda tudi naš list odločno nastopili v obrambo našega življa in prizadetih lastnikov. Tako je tudi odločno nastopila proti razlastitvam Slovenska kulturno gospodarska zveza in zahtevala od pristojnih organov ter strank potrebna jamstva za zaščito interesov prizadetih posameznikov in naše narodne skupnosti. Nastopila Je Kmečka zveza, in to ne samo enkrat, pri vodstvu EPIT in strankah. Kljub temu je prišlo do razširitve področja EPIT in začetka gradnje tovarne GMT. Javnih protestov res ni bilo več, ni pa res, da Je zanimanje za to vprašanje v naši Javnosti povsem popustilo, kakor trdi omenjeni članek »Gospodarstva«. To nam potrjujejo tudi zadnji nastopi ob začetku del ob koncu avgusta.
Nekatere trditve v omenjenem članku so nekoliko presenetile Bo-ljunčane. Nihče ni doslej še slišal o visokih «uradnih cenah«, ki jih navaja omenjeni članek »Gospodarstva«. če Je to res, pravijo Bo-i.junčanl, zakaj se pisec članka nd oglasil prej. V Boljunou bi ga vljudno sprejeli in bi mu bili zelo hvaležni, če bi jim pravočasno dal dober nasvet. To bi bilo bolj ' koristno ln učinkovito kot omenjeni članek, objavljen, ko so vse kupno-prodajne pogodbe že podpisane. —
OB OBISKIH MARŠALA JAKUBOVSKEGA
O reformi varšavskega pakta in manevrih v Romuniji
V ponedeljek posvetovalna konferenca partij v Budimpešti - V Prago je prispela sindikalna delegacija CGIL
Odpraviti se mora vsaka uporaba sile
ŽENEVA, 28. — Prva konferenca nejedrskih držav, na kateri je sodelovalo 96 delegacij in je zasedala od 29. avgusta, se je danes zaključila s sprejemom sklepne izjave. Na konferenci so kot opazovalke bile zastopane tudi štiri jedrske velesile: ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. Vendar pa ni nobena od štirih delegacij imela za umestno izkoristiti pravico do besede, ki so jim jo dali.
Končna izjava poudarja bistvena načela: prihodnost človeštva se ne more zagotoviti brez popolne odprave uporabe sile; mir in napredek ne moreta biti zajamčena na nobeno državo brez kolektivne varnosti
Udeleženci konference pozivajo vse države sveta, naj spoštujejo načela listine OZN in na splošno sprejete določbe mednarodnega prava, ki urejajo odnose med državami Konferenca meni, da se mir, varnost na svetu, neodvisnost in gospodarski napredek lahko uresničijo samo s splošno in popolno razorožitvijo, Nato vsebuje dokument predloge za sporazume na tem sektorju, začenši s sporazumom o neuporabi jedrskega orožja.
Kar se tiče gospodarske in znanstvene plati mirnodobske u-porabe atoma, so nejedrske države mnenja, da je potrebno spodbujati mednarodno sodelovanje, s tem da se zagotovi neovirano dobavljanje atomskega materiala in izmenjava znanstvenih informacij brez vsakih razlik. Hkrati se poudarja važnost uporabe jedrskih eksplozij v mirnodobske namene v okviru primernih mednarodnih sporazumov.
Nejedrske države menijo poleg tega, da morajo vse države, in še zlasti nejedrske, olajšati tako sodelovanje in dajati vso po trebno pomoč za razvoj nerazvitih dežel.
BUKAREŠTA, 28. — Poveljnik sil varšavskega pakta maršal Ja-kubovski se je danes sestal s tajnikom romunske partije Ceausescu-jem, pri razgovoru pa sta bila tudi prisotna predsednik vlade Maurer in načelnik generalnega štaba varšavskega pakta general Stemen-ko. Romunska agencija pravi, da so razpravljali o skupnih vprašanjih obrambe.
Maršal Jakubovski je ta teden obiskal vse prestolnice držav članic varšavskega pakta in o razgovorih ni bilo izdano nobeno sporočilo. ki bi objasnilo, zakaj je v resnici šlo. Iz moskovskih krogov pa prihajajo komentarji, da gre v bistvu za reorganizacijo varšavskega pakta in zlasti poveljstva, kar je bilo baje ze dalj časa na dnevnem redu in kar so še zlasti odkrito zahtevali Romuni. Do sedaj je bilo poveljstvo namreč izključno v sovjetskih rokah in so se zahteve nanašale, da bi tudi v štabu bili neposredno prisotni častniki ostalih članic.
Zato je tudi razumljivo, da je imel Jakubovski razgovore predvsem s političnimi tajniki prizadetih partij in da je verjetno razpravljal predvsem o tej reorganizaciji. Bistveni sestavni del tega vprašanja pa predstavlja tudi sodelovanje Romunije, tako da je najbrž bil tudi govor o novih skupnih manevrih, ki pa naj bi po teh vesteh bili šele spomladi in katerih bi se udeležile čete vseh držav članic. V tem primeru pa bi se manevrov neposredno udeležila tudi Romunija s svojimi četami in bi dala na razpolago svoje ozemlje, kar vse bi imelo nedvomno tudi resne politične posledice.
V	ponedeljek se bodo v Budimpešti sestali predstavniki komunističnih partij in delavskih gibanj na posvetovalnem razgovoru, ki bi moral določiti podrobnosti o moskovski konferenci partij, ki bi morala biti že letošnjega novembra. Kot je znano, so številne partije in med njimi italijanska ter francoska zahtevale, da se konferenca odloži, ker je nemogoče njeno sklicanje v sedanjem ozračju češkoslovaških dogodkov. Kaže, da namerava sovjetska deelgacija sicer privoliti v tak odlog, vendar pa istočasno vztrajati, naj bi bil čim krajši.
PRAGA, 28. — Po raznih vesteh in med drugim tudi po pisanju poljskega tiska, vse kaže, da konference «na vrhu« med predstavniki SZ in CSSR ne bo tako kmalu, ker so stališča zelo oddaljena in ker prihaja tudi to teženj, naj bi se sklicala konferenca, ki bi imela širši okvir, tako da bi bili prisotni tudi predstavniki partij ostalih držav članic varšavskega pakta.
V	bistvu pa gre za nadaljnje trenje med sedanjim češkoslovaškim vodstvom in za sovjetske poskuse, da ga «ukrote», ali da ga kompromitirajo. V tej zvezi je zanimiva vest, da se je danes vrnil iz Moskve Indra, katerega je na letališču v Pragi pozdravil sovjetski veleposlanik Cervonenko Indra je bil določen za predsednika vlade namesto Cemika in so ga dolžili kot glavnega kolaboracionista. Sodeloval je na pogajanjih v Moskvi, kjer ga je zadel infarkt in se je do sedaj zdravil.
V	Prago je prispela delegacija italijanske sindikalne organizacije OGIL, ki Jo vodi tajnik Lama, v delegaciji pa so še Foa, Montagna-ni in Dido. Delegacija bo v Pragi tri dni in se bo pogovarjala s češkoslovaškimi sindikalnimi voditelji ter s predstavniki svetovne sindikalne organizacije.
ko jim je rektor obljubil, da bodo lahko, brž ko se bo položaj normaliziral, nadaljevali z gibanjem, in sicer v okviru demokratičnih načel v notranjosti avtonomne univerze.
Nekemu časnikarju, ki ga je spraševal o pogojih prenehanja vojaške zasedbe univerze, je držav ni tajnik za notranje zadeve Luis Echeverria odgovoril, da je bil že izdan ukaz o izpraznitvi. Ni pa omenil datuma, pač pa je priponi nil, da se bo to zgodilo, brž ko se bodo predstavile osebe, ki so pristojne za prevzem stavbe.
RIO DE JANEIRO, 28. — Sinoči se je zaključila osma letna konferenca glavnih štabov ameriških oboroženih sil. Kot je znano, so se ZDA obvezale pomagati latin-sko-ameriškim vojaškim silam v borbi proti komunizmu.
Zaključkov sestanka niso javili. Ve se samo, da so se konferenco udeležili vojaški predstavniki 15 držav, med katerimi je bil tudi bivši vrhovni poveljnik ameriških čet v Vietnamu gen. Westmore-land. Prihodnja konferenca bo 1969. leta v ZDA.
ROSARIO, 28. — Peronistično mladinsko gibanje je obtožilo argentinske oblasti, da so zaprosile pomoč CIA za borbo proti gverilski vojni v Argentini. To gibanje, ki še vedno podpira bivšega predsednika Juana Perona, sedaj v izgnanstvu, je izrazilo solidarnost s skupino gverilcev, ki so jih aretirali prejšnji teden.
Sprejet dnevni red skupščine OZN
NEW YORK, 28. — Glavna skup ščina Združenih narodov je danes dokončno sprejela svoj dnevni red, ki vsebuje 95 točk. Sedanje zase danje se bo končalo 20. decembra Na dnevnem redu so povečini naj važnejša mednarodna vprašanja, ki so na dnevnem redu že več let, kakor n. pr. razorožitev, kitajsko predstavništvo v OZN itd. So pa tudi nekatera nova vprašanja,
Češkoslovaški delegat Jan Mužik je zahteval, naj glavna skupščina ne razpravlja o Češkoslovaški. Poudaril je, da zadevna razprava ne bi prispevala k normalizaciji v CSSR.
Skupščina je nato odložila delo do srede, ko se bo začela splošna debata. Eden prvih vpisanih govornikov je ameriški državni tajnik Dean Rusk.
Glavni tajnik OZN U Tant je danes Izjavil, da ni mislil, da bi ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama mogla pripeljati od enega dneva do drugega k miru, temveč da je prepričan, da bi to lahko bil prvi korak, ki bi mogel pripelja. ti do mirovnih pogajanj. U Tant je pripomnil, da se mnoge države, med katerimi nekatere članice NATO, strinjajo z njegovim stališčem in je dodal, da je zadovoljen, ker se glede tega z njimi strinjajo,.
Jonas o odnosih m«d Avstrijo in Jugoslavijo
DUNAJ, 28. — «V tem zapletenem in nemirnem političnem položaju na svetu odhajam na uraden obisk v Jugoslavijo z iskreno željo, da manifestiram in poudarim prijateljske in dobrososedske odnose, ki obstajajo kljub različnim političnim in ideološkim pogledom med Avstrijo in Jugoslavijo. Prepričan sem, da sta Avstrija in Jugoslavija življenjsko zainteresirani za ohranitev evropskega in svetovnega miru, kar v ostalem ustreza političnim tendencam obeh naših držav,« je izjavil predsednik avstrijske republike Franc Jonas v razgovoru z dopisnikom Tanjuga na Dunaju pred svojim odhodom v Jugoslavijo, kamor bo prispel v ponedeljek dopoldne.
Jonas je pozitivno ocenil avstrij-sko-jugoslovanske odnose posebno zadnja leta in pri tern posebno poudaril uspešen razvoj gospodarskih odnosov in turističnega prometa, ki se lahko poleg gospodarskega učinka pozitivno odraža na krepitev in napredek mediljudskih odnosov in stikov. Avstrijski predsednik je izrazil posebno zadovoljstvo, da se bo lahko v stikih s Titom in z ostalimi jugoslovanskimi
ZAKLJUČEK KONGRESA 0 PROIZVODNIH STROŠKIH
Razprava o nadzorstvu proizvodnje s pomočjo elektronskih računalnikov
V kongresni dvorani trgovinske zbornice se je sinoči zaključilo dvodnevno zasedanje o ugotavljanju proizvodnih stroškov v podjetjih. O petkovem poteku zasedanja smo poročali v včerajšnji številki, zaključni del pa je bil v glavnem posvečen nadzorovanju stroškov s pomočjo elektronskih računalnikov_
Milanski izvedenec dr. G. Gian-nattasio je prikazal pripravljalno delo, ki je potrebno pred uvedbo nadzorstva s pomočjo elektronskih računalnikov, nato pa so spregovorili F. Fiorino (Honeywell-Milan), ing. S. Madirola (IBM Milan), ing. Autelli (General Electric - Milan), P. Corbella (Sperry Rand . Univac-Milan), ki so prikazali iz raznih zornih kotov obrat v obratovanju in porabo elektronskih strojev pri ugotavljanju in manjšanju proizvodnih stroškov.
Drugo vprašanje, kateremu je bil posvečen obsežen del včerajšnjega zasedanja, se je nanašalo na ugotavljanje višine stroškov, v prihodnosti. V tem okviru so bila seveda v ospredju vprašanja finančnih in-
vesticij, od katerih je v veliki meri odvisna celotna tehnologija ugotavljanja stroškov, zlasti ko gre za načrtovanje proizvodnih faz, ki so predmet pri poslovanju v prihodnosti. O tem so govorili: ing. M. C. Tamagno (RIC - RIV SKF -Turin), ing. M. Fesante (ista družba), ing. P. Gallia (Mednarodni center za strokovno in poklicno izpopolnjevanje - Turin).
Na koncu zasedanja je predsednik Tržaškega centra za gospodarski razvoj, ki je organiziral srečanje, pozdravil predavatelje in slušatelje ter se jim zahvalil za sodelovanje ter izrazil željo po ponovnem snidenju na kongresu o stroškovni tematiki v prihodnjem letu.
Grška mladina proti burkastemu referendumu
Sinoči je bila v Trstu solidarnostna manifestacija z grškim ljudstvom. ki se bo moralo danes z
burkastim referendumom »izreči« za «novo ustavo«. Manifestacije, ki so jo organizirali grški antifašistični študentje v tujini, so se ude. ležili mladinci, ki pripadajo krožkoma »Atsrolabio« in «P. Tomažič«, zvezi komunistične mladine, gibanju «Movdmento Studentesco« in socialističnima mladinskima zvezama PSU in PSIUP ter številni tržaški grški antifašisti.
Na zborovanju na Trgu S. Giaco-mo je množici spregovoril grški študent, ki je obsodil današnjo farso v zvezi z referendumom v Grčiji, in vzdušje militarističnega fašizma, v katerem se ta farsa danes odigrava.
Nato je mladina v sprevodu.odkorakala po Korzu. Na transparentih, ki jih je nosila, smo brali pozive grškemu antifašističnemu ljudstvu. .naj se, združi, in vzklike solidarnosti z grškimi demokrati.
V zvezi z manifestacijo je pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja italijanskih partizanov sinoči izdalo komunike, v katerem pozdravlja grške rodoljube, ki se borijo proti fašističnemu režimu v trenutku, ko skuša vojaška diktatura okrepiti svojo moč z lažnim referendumom. Komunike poziva antifašiste, naj dvignejo glas proti udušitvi svobode in demokracije v Grčiji, ter obsoja tiste, ki sodelujejo z grško diktaturo v Atlantski zvezi in izven nje, češ da je to potrebno za obrambo tako imenovane zahodne civilizacije.
h1^'Cj>ugoslovanskegaČU^gMpodarsbva J .....................................................................................................................mimimiMiiimiiiiiiiiiiniiiiiimfniiiiiiinm»iiiiiN
katerega uspehe zadnja ieta spremlja s posebnim zanimanjem in pozornostjo. Posebnega pomena za nadaljnjo uspešno krepitev meddržavnega sodelovanja je po mnenju Jonasa dejstvo, da na avetrij-sko-jugoslovanski meji vlada mir, da se ljudje z obeh strani meje lahko svobodno srrečujejo in s polnim zaupanjem med seboj sodelujejo. Gledano v celoti, je poudaril na koncu predsednik Jonas, naši državi lahko vsemu svetu služita kot primer, kako medsebojno zaupanje in obojestransko razumevanje 'lahko prispevata k gospodarskemu in socialnemu napredku in ohranitvi miru na svetu.
■m.......umu....um.......m.........................................................................................minul
DE GAULLE ZAKLJUČIL OBISK V BONNU
Ostala so nesoglasja o NATO in o razširitvi skupnega trga
De Gaullc je poudaril potrebo nadaljevanja politike pomirjevanja
V okviru te sindikalne organizacije so italijanski in francoski sin-
D2AKARTA. 28. - Indonezijski general Suharto Je sporočil, da b‘všega predsednika Sukarna sedaj zaslišujejo, ni pa povedal, na pckI-lagi kakšne dejavnosti so uvedli
dikalisti opravili pomembno vlogo saj je že grozila nevarnost, da se bo organizacija razklala, kei je obsodila sovjetsko zasedbo CSSR. O tem je dal danes glasilu češkoslovaških sindikatov «Prace» izjavo tajnik francoske sindikalne organi zacije CGT Andre Berthelot, ki je imel razgovore s sovjetskimi in češkoslovaškimi sindikalisti. Berthe
lot pravi, da so ugotovili, da je bilo njih stališče do češkoslova-
nj:
ških dogodkov povsem pravilno. Dejal je, da so jim češkoslovaški tovariši zagotovili, da sta imela vlada in partija položaj trdno v rokah in da tudi v primeru, da so obstajale protisocialistične sile, ni bilo nobene nevarnosti, ki bi zahtevala tujo intervencijo. Odločno je zavrnil, da je stališče francoskih sindikatov samo taktična poteza, da ne bi izgubil članov in glasov, temveč odraža načelno stališče, saj predstavlja pot delavskega razreda CSSR od januarja dalje poskus iskanja socialistične oblike, ki bo v skiadu z gospodarskimi, socialnimi in drugimi tradicijami v de želi. Za to pa so francoski socialisti še zlasti zainteresirani, ker bodo morali reševati ista vprašanja, ko bodo ustvarila pogoje za graditev socializma v Franciji.
BONN, 28. — Framcosko-nemšika posvetovanja, ki so se bila začela včeraj, so se davi nadaljevala in se končala s plenarno sejo ob u-deležbi vseh članov obeh delegacij. Uradni predstavnik bonske vlade Diehi je izjavil, da je kancler Kie-singer na tej seji podal poročilo o stanju, zatem pa je govoril de Gaulle. Oba državnika sta ugotovila važnost sestanka po izredno važnih dogodkih, kakor so češkoslovaški.
Tako kancler kakor general de Gaulle sta se strinjala v mneaju, da S'mo priča povratku k politiki sile in da so se znova uporabila vojaška sredstva v okviru evropske politike. Diehi je dalje izjavil, da je kancler Kieslnger poudaril, da Bonn noče dramatizirati, kar dokazuje dejstvo, da do sedaj ni bil njegov vojaški proračun povečan. Nemško stališče pa se lahko spremeni v skladu z razvojem stanja v CSSR. De Gaulle je izjavil, da bi v primeru razširitve spopada bili Francija in Zahodna Nemčija v enaki meri prizadeti. Toda med to skrajnostjo in normalizacijo je široko področje, na katerem morata imeti besedo politika in diplomacija.
Med razgovori pa so ugotovili bistveno razliko med francoskim In nemškim stališčem glede NATO. Bonn je namreč mnenja, da je potrebna vojaška integracija in o-hranitev navzočnosti ameriških čet v Evropi, de Gaulle pa se s tem ne strinja.
Obe strani pa se strinjata, da je treba poživeti politiko evropske e-notnosti ln da bosta skušali premagati vse težave v zvezi s tem.
Kar se tiče evropskega skupnega tržišča, je bilo rečeno, da bosta zunanja ministra Debre in Brandt morala v prihodnosti iskati neposredne rešitve. Diehi je izjavil, da se stanje ni poslabšalo in da se Bonn ne odreka namenu, vztrajati pri načrtu o razširitvi skupnega tržišča na države, ki so zahtevale vstop. Seveda pa bo treba nemške predloge spopolnltl z novimi elementi med posvetovanji s Francijo.
Po mnenju opazovalcev je moč rezultate razgovorov takole sintetizirati: de Gaulle Je zagotovil, da bi bila Francija ob strani Zahodne Nemčije, če bi sedanji razvoj v sovjetskem taboru zajel tudi Zahodno Evropo. De Gaulle je poudaril, da Sovjetska zveza nima nobene pravice enostransko nastopati proti Zahodni Nemčiji, Zato bi vsak korak v tem smislu veljal kot napad na neko državo atlantskega zavezništva.
Glede skupnega tržišča Je de Gaulle ponovil svoje nasprotovanje vstopu Velike Britanije. Poudaril Je tudi, da v primeru spremembe
ne bi bilo nobene skupnosti več.
Z drugo besedo to pomeni, da bi se ta skupnost razkrojila, če bi se gradila z drugimi državami. Kie-singer je izjavil, da nikakor ne misli na možnost ne ozirati ee na Francijo ali pa graditi Evropo brez nje.
Kar se tiče francosko-namških odnosov sta obe strani poudarili, da bosta «najtesneje sodelovali v korist miru in ustvaritve enotne Evrope«.
Med pogovori je de Gaulle poudaril različen zemljepisni položaj obeh držav in različno vlogo
vsake od njih v okviru atlantskega
zavezništva. Pri tem pa je poudaril, da je francosko stališče drugačno od stališča bonske vlade, ki zahteva okrepitev NATO.
Zvedelo se je, da je De Gaulle med pogovori tudi poudaril: »Po našem mnenju je potrebno nadaljevati politiko pomirjen j a in, ko bo to mogoče, sporazumevanja. To je pravilno stališče za rešitev vprašanja razdeljene Nemčije in ni drugega mirnega sredstva za to.» De Gaulle se je iz Bonna vrnil naravnost v svojo rezidenco v Co-lomibey-les-deux-Eglises.
iiiiiiiiiiiiiuiHimmHminiiiHiiniiniiiiiiiiiniiniiimniiimnmmmiuiimimummiiimimiiiiiimiiiiiiiiii



ODBOJKA
PREDPRVENSTVENI TURNIR V TRSTU
V izredno napetem srečanju
Bor premagal ekipo Gasilcev
Po tem uspehu si je Bor praktično že zagotovil prvo mesto V drugi tekmi zmaga Libertasa nad šesterko CRDA
Mehiški študenti zahtevajo prenehanje policijskega nasilja
Portugalski diktator Salazar je zaključil svojo dolgoletno diktatorsko kariero in leži hudo bolan ter čaka smrti. Imenovali so mu že naslednika. Vedno bolj se pojavlja vprašanje, ali bo opozicija znala in mogla izkoristiti sedanji trenutek za odločen nastop da zruši diktatorski režim. V sedanjem trenutku se spomin vedno pogosteje vrača k voditelju Del gadu, ki ga je Salazarjeva policija ubila. Slika -kaže Salazarja v družbi španskega diktatorja Franca, ko je ta obiskal Lizbono
Na predprvenstvenem moškem odbojkarskem turnirju v Trstu je sinoči vladalo veliko zanimanje za tekmo Bor — Gasilci. To je povsem razumljivo: Bor je bil v lanskem prvenstvu najboljša šesterica med tremi tržaškimi dru-goiigaši in ker so Gasilci nazadovali iz prve lige v drugo, je bilo sinočnje srečanje pač prvi pokazatelj razmerja sil med obema najmočnejšima ekipama B lige v Trstu.
Končni rezultat sinočnje tekme sicer na to vprašanje še ni dal povsem čistega odgovora, saj sta bili obe moštvi do- neke mere enakovredni. Kljub temu pa je treba priznati, da je šesterka Bora bolj obetajoča, bolje pripravljena in »nastavljena« kot Gasilci. Zmaga «plavih» je bila zato povsem zaslužena.
Bor — Gasilci 2 : 1 (12:15, 16:14, 15:9).
Bor: Jurkič, Uršič, Mijot, Starc Orel, Fučka, Plesničar.
Gasilci: Pavlica, Grilanc, Veljak, Svetlič, Cipolla, Manzin, Ražman, Sgomba, De Pinguente, Dragan.
Sodniki:	Brezigar, Ziani, Fac-
chettin.
Srečanje Je sicer trajalo tri sete. vendar je imelo dve lici: v prvem setu se borovci nikakor niso znašli, igrali so razmeroma mlačno, a kljub temu ne slabo. V drugem setu je nastopil preobrat, ekipa je pokazala borbeno igro in je s stisnjenimi zobmi iztrgala set na sprotni ku.
V tretjem nizu pa so Gasilci za spoznanje popustili, borovci so vsilili svoj ritem igre in gladko zmagali.
Kot celota Je srečanje pokazalo, da bo moštvo Bora, ko bo »ute čeno«, zaigralo povsem drugače kot lani. Igra je mnogo bolj pestra, taktično čistejša, posamezni ele men ti bolje osvojeni.
Med posamezniki sta se kot gra ditelja (kot vedno) izkazala Orel m Jurkič, slednji pa tudi na mreži, kjer je bil s svojo veliko izku šenostjo izredno koristen. V Uršiču odkrivamo tolkača specialista. Njegovi streli so (ob dobri podaji) neubranljivi, žal pa je preveč statičen v obrambi, kjer večkrat ne starta na stranske žoge. Velik nar predek v primerjavi z lanskim letom je pokazal Fučka, Plesničar pa še vedno ni našel dobre forme. Mladi Starc je še premalo izkušen za težja srečanja, pridobiti bo moral tudi nekoliko hitrosti, vendar
Z zmago nad Gasilci si je Bor praktično že zagotovil prvo mesto na turnirju. To mu namreč ne bi smelo uiti, če seveda danes v tekmi z Libertasom ne bo prišlo do ne-previdenega spotikljaja.
LIBERTAS — CRDA 2:1 (9:15, 15:11, 15:13)
LIBERTAS: Frison A. in G., Neubauer, Giacomelli, Puzzi, Micolli, Cerna, Scolaro, Herbatin, Bearzi, Marsich.
CRDA: Untervveger, Sorgo, Mise-rocehi, Matteuccd, Cedolini, Fogato. I SODNIKA: Callin, Bonan.
Izid tega srečanja predstavlja pravzaprav majhno presenečenje. Libertas, ki je izpadel iz B lige je premagal CRDA, ki si je obstanek zagotovila v zaključnem delu lanskega prvenstva. Razen tega Li-
bertas letos ne more dobiti telovadnice za treninge in je prišel na ta turnir brez enega samega treninga.
Kljub temu pa ne bi mogli reči, da je eno ali drugo moštvo v tem srečanju pokazalo izrazito premoč. Da sta bili zelo enakovredni poka že ne le razmeroma tesen rezul tat, v posameznih setih, ampak tu di točke v setih samih: obe šester-ki sta namreč osvojili in izgubili po 39 točk.
LESTVICA
1.	Bor	2	2 0	4—1	73—60	6
2.	Gasilci	2	11	9—2	69—69	2
3.	Libertas	2	1 1	2—3	65—70	3
4.	CRDA	2	0 1	1—4	61—69	0
Danes ob 9. uri zjutraj se bo turnir zaključil s srečanjlma Bor-Libertas in Gasilci • CRDA.
lllUlIllllIlllllUllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiH
A EL E TIKA
V CIUDAD MEXICU
evropske skupnosti brez Francije
..............................................................................................
POD MOČNIM PRITISKOM POLICIJSKIH SIL
proti njemu preisaavu. n« vlaganje časnikarjev, ali le bil Sukar-no vmešan v nedavno politično de-
MEKSIKO, 28. — Vsedržavni študentovski stavkovni odbor je zavrnil vsakršno posredovanje v sporu z vlado. To so voditelji odbora javili 10.000 študentom, ki so se zbrali v središču glavnega mesta Mehike. Ti so potrdili, da se ne bodo posluževali nasilja, če bo prenehalo zatiranje s strani policijskih sil.
Popoldnevnik »Ultimas Noticias« objavlja vest, da so se študenti obvezali pred rektorjem univerze da bodo, če se bo policija odpovedala nasilju, prekinili demonstra dje po mestnih ulicah.
Rektor Barros Sderra se je vče-
Danes v Grčiji farsa z referendumom o ustavi
Zaradi nasilja in zatiranja ni nobenega dvoma o «pozitivnem» izidu referenduma
ATENE, 28. — Cez nekaj ur se bo začela farsa z referendu mom o novi ustavi, ki jo je se stavila vlada grških polkovnikov. Policijske sile dan in noč nadzorujejo prebivalce in prav gotovo hočejo pritisk na volivce. Volilna kampanja se je v prejšnjih dneh stopnjevala in je danes dosegla višek s proglasom ministrskega predsednika Papadopulosa, katerega je radio v presledkih ves dan od dajal Papadopulos je ostro grajal osebnosti prejšnjih režimov in je
ral sestal z vodstvom stavkovne vabil Grke, naj glasujejo za ustavo, ga' odbora. Med sestankom so ki bo ustvarila »demokracijo brez sprejeli nekaj važnih sklepov Slu sramote«.
javnost, le Suharto odgovoru aa	£££«. dTne bodo j Grki bodo lahko izbirali med vo-
p?eXva koS '	ovirah	na ^iverzi, medtem 1 lilmcami z že natiskanima bese-
dama da ali ne. Udeležba na vo litvah Je obvezna. V nasprotnem primeru bodo osebe, ki s svojimi razlogi ne bodo prepričali sodišča, strogo kaznovali. Med drugim jim bodo odvzeli potne liste in šoferske izkHznico
Režim polkovnikov je že javil, da bo sestavil, v primeru, da bo prebivalstvo zavrnilo sedanji načrt, novo ustavo.
V	Atenah so prejšnjo noč pri padniki «Demokratične obrambe » trosili letake, s katerimi so pozivali Grke, naj glasujejo proti.
V	Rimu je tajnik grške Zveze centra Nikolaidis izjavil tisku, da pomeni referendum, ki ga organi žira fašistična vlada uveljavitev si-
stema, ki se ga totalitarni režimi poslužujejo, v poskusu dokaza, da slonijo na ljudski podpori«. Zaradi nasilja in zatiranja ni nobenega dvoma, da bodo izidi referenduma presenetili. Nikolaidis je predlagal sklicanje evropske konference z udeležbo vlad in demokratičnih vo diteljev, ki bi koordinirala akcije proti provokatorskemu povratku to talitarizma na evropsko celino.
Zaradi številnih posegov mednarodnega Rdečega križa je bila grška vlada prisiljena sprejeti nekaj ukrepov v prid političnim pripor nikom. Nekatere so morali premestiti, vsem pa bodo morali dovoliti obisk sorodnikov ter večjo svobodo v dopisovanju tudi s tujino.
Izenačen svetovni rekord na progi 4x100 m (ženske)
Ekipa Sovjetske zveze je pretekla to progo v 43 ”6 - Vrsta drugih dobrih dosežkov
CIUDAD MEXICO, 28. — Na predlog sovjetske olimpijske reprezentance so organizirali danes v mehiški prestolnici mednarodno atletsko prireditev, na kateri so dosegli vrsto odličnih rezultatov.
Najboljšega so postavile Sovjeti-nje v ženski štafeti 4x100 m, kjer so izenačile svetovni rekord poljske reprezentance s tokijskih olimpijskih iger s časom 43”6. V sovjetski četverki so tekle: Ljudmila Zarkova, Vera Popkova, Ljudmila Samotjašova in Gallna Buharina. Na 2. mesto se je uvrstila Kuba (44”8), 3. je bila Avstralija (45”4) in 4. Mehika (46”8).
Sovjetski atleti so dosegli še več drugih izvrstnih rezultatov. Januš Lusis je tako zalučal kopje 89,62 metra, Antonina Okirokova je skočila v višino 1,82 m, Ingrid Verbe-ne je pretekla 400 m v 54”4, Vla-
Desctcroboj v Gorici
je svojo nalogo izpolnil brez večjih dislav Sapeja pa je pretekel 100 m spodrsljajev	I v 10”2.
liiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiuiiHiiiiiitiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiMimiM
NOGOMET
c*
Danes prijateljska tekma Sovodnje-CRDA Tržič
V okviru priprav na začetek rednega tekmovanja v tretji deželni kategoriji bodo odigrali nogometaši iz Sovodenj danes popoldne z začetkom ob 15. uri na domačem igrišču prijateljsko nogometno tekmo z ekipo CRDA iz Tržiča. Gostje so dobri igralci saj so že napol profesionalci in igrajo v vsedržavni C kategoriji. Zato bodo morali domačini napeti vse sile, da bodo rešili čast domačega igrišča in tudi domači navijači bodo gotovo prišli v lepem številu bodrit svoje igralce, da bi se dobre izkazali. Domačini so v zadnjih tednih že precej vadili in lahko rečemo, da so se pripravili na to srečanje, ki jim bo vsekakor dober trening in dobra šola.
Trener Manin vabi, naj se danes
ob 14.30 javijo na igrišču naslednji domači igralci: S. Ferfolja, B. Ferfolja, A. Ferfolja, Cijak, B. Kuzmin, Prinčič, Gulin, Bizaj, Že-zlin, Marinič, Černe, Brumat, Sfiligoj in R. Černič.
BALINANJE
Jugoslavija izločena
TORINO, 28. — V četrtfinale svetovnega balinarskega prvenstva v Turinu se je uvrstilo 8 ekip: Italija
A,	Italija B, Francrija A, Francija
B,	Monaco A, Monaco B, švioa B in Luksemburg.
Na prvenstvu je sodelovala tudi Jugoslavija vendar jo je v osmini finala premagala Švica s 13:11.
Po prvem dnevu mednarodnega atletskega tekmovanja v deseteroboju, ki ga prireja Unione Ginna-stica Goriziana na šolskem športnem igrišču «Fabretto» v Gorici ln katerega se udeležujejo atleti iz Italije, Jugoslavije in Nemčije, je na prvem mestu Zahodni Nemec Grolman s 3907 točkami, na drugem mestu Je njegov rojak Krnit s 3605 točkami, na tretjem je Ivo Makarovič (Jugoslav.) 3535, na četrtem pa Musulin 3516 točk.
DOMAČI ŠPORT
DANES
Nedelja, 29. 9.
ODBOJKA
Predprvenstveni moški turnir ekip B lige
V Trstu, Ul. della Valle 9.00 Bor — Libertas
NOGOMET
2. amaterska liga 15.00 v Štandrežu
Juvcntina — Pro Farra
MLADINSKO PRVENSTVO
13.00 v Trstu, stadion »Prvi maj« Breg — S. Sergio
10.15 v Miljah Fortitudo — Vesna
11.00 na igrišču pri Sv. Sergiju Esperia — Gaja
9.15 v Gorica (Baiamonti) Pro Gorizia — Juventina * * *
Prijateljska, srečanja 14.30 v Trstu, stadion «1. maj«
Zarja — Union
* * •
15.00 v Sovodnjah
Sovodnje — CRDA (Tržič)
NAMIZNI TENIS
Državni turnir v Parabdagu Nastop dvojice Sokola
PninorštaTfiieMiik;
j ožita Obrni alt:
Med beneškimi partizani
© onstran Matajurja
Jožko Ošnjak in Marino Bodigoj preti odhodom v šolo v Metliko
V	višjo oficirsko šolo
(ali 1000 km
prehojene poti)
V	novembru 1944. leta sem bil poklican na Operativni štab, kjer mi je komisar Zorko povedal novico, da sem določen za Višjo oficirsko šolo pri Glavnem štabu. Istočasno je bil poklican na štab tudi Marino Bodigoj, ki mu je Zorko povedal, da je določen za nižji oficirski tečaj, prav taiko pri Glavnem štabu. Oba sva z veseljem sprejela to vest in se takoj začela pripravljati za dolgo pot v Metliko, kamor sva moraila peš. Na pot sva se odpravila s kurirjem, ki je moral na štab IX. korpusa.
Komisar Zorko nama je izročil spremna pisma in dal nekatere napotke. Pred odhodom nama je kakor oče zaželel veliko uspehov v šoli, pa tudi, da se čimprej vrneva kot dobra oficirja, politično in vojaško dobro podkovana. Preden pa sva odšla, mi je osebno izročil še eno pismo s prošnjo, da ga izročim njegovi sestri Micki v Boldrožu pri Metliki. Iz tega pisma je potem njegova sestra prvič zvedela, da je brat še živ in da je komisar Operativnega štaba za Zapadno Primorsko. Ko mi je pismo izročil, me je zaprosil, naj gledam, da ga vsekakor izročim. To sem mu tudi obljubil, nakar sva se po krepkem stisku rok in po prijateljskem objemu ločila, prvič po dolgem času najinega sodelovanja v beneških enotah. Poslovila sva se tudi od Marjana Zdravljica, Zorkove-ga namestnika, nato še od komandanta štaba, tovariša Branka. Nato sva se poslovila tudi od ostalih članov štaba in borcev. Vse sva pozdravila z dvignjeno pestjo, s partizanskim pozdravom.
Doma sva si v nahrbtnike naložila najnujnejšega volnenega perila, vsak po eno rezervno obleko, nekaj hrane za pot, tobak in po dva kilograma soli. To sva vzela s seboj zaradi tega, ker sva zvedela, da soli na osvobojenem ozemlju ni mogoče dobiti.
Poslovila sva se od staršev, ki so bili zadovoljni s priznanjem, kd nama ga je štab s tem izkazal. Materi sta nama toplo priporočili, naj se spomniva na poti tudi Matere božje in naj se varujeva. Pozdravila sva se tudi z domačini. V popoldanskih urah sva tako zakorakala iz domače vasi po glavni cesti, ki vodi v Klo-dič, skozi vasi Hrastovjč, Po-štak, Dolenjanje, Kosco, Vo-dopivac, Ljeso, Klobučar, Praprotnica in navprek do vrha Kolovrata. Tu naj bi bila nekakšna naravna meja med Benečijo in Soško dolino. Že precej utrujena od naporne poti sva se ustavila na nekem grebenu in gledala nazaj proti domu, proti Benečiji.
Tudi kurir, ki je korakal vedno pred nama,, in je bil že vajen poti, se je ustavil in občudoval razgled. Cez kakšnih 15 minut smo se podali naprej, saj je bila pred nami dolga, za naju neznana pot. Z Marinom sva se pogledala molče, kot bi hotela nekaj reči, a glas nama je obtičal v grlu. Tako smo vsi trije molče nadaljevali pot čez greben navzdol v dolino. Ko smo prišli do zaselka Foni pod Kolovratom, smo se ponovno u-stavili za nekaj miut in občudovali prelepo reko Sočo, plavo kot nebo, ki se je vila pod nami v dolini kot dolga, široka kača. S take višine je bila še lepša.
Pohiteli smo navzdol, kurirju se i e očitno mudilo, prišli smo do asfaltne ceste Koba-rid-Gorica, jo prečkali pri vasi Kamno in se približali vodi. Tedaj je bila že malce narasla, kajti visoko v hribih je v tistem času ležal že sneg. Ni kazalo drugega, kakor sezuti se in na mestu, kjer je bila najbolj plitva, prebresti jo. Tako smo z nahrbtniki na hrbtih, držeč v eni roki
čevlje, v drugi puško, bredli do levega brega Soče.
V mesecu novembru prebresti Sočo je že junaštvo, še poleti je mrzla, kaj šele sedaj! V vodo smo šli skoraj do pasu in zdi se mi, da nismo niti toliko občutili njene mrzlo-te. Ko smo dosegli levi breg, smo od daleč v mraku že zagledali mežikave luči sovražnikove postojanke. Šli smo dalje, brez postanka, da smo se s hojo ogreli.
Ko smo bili že precej daleč, smo se ustavili, malce počivali in nekaj pojedli.
Obšli smo vas Zatolmin in Poljubin, dalje Ljubin, Knežo in Grahovo ter nadaljevali pot v smeri proti vasi Stcp-nik v dolini Idrijce. Začudil sem se: tudi tu je bila reka Idrijca, kot pri nas.
Kurir Cveto, ki naju je spremljal že od Operativnega štaba in ki je s seboj nosil pošto za štab IX. Korpusa v Cepovanu, je dobro poznal pot in teren do Cepova-na. Hodili smo naprej brez daljšega počitka. Od časa do časa je posijala luna izza oblakov, tako nam je bila lažja pot.
Pred Stopnikom smo morali prečkati glavno cesto Idri-ja-Most na Soči in preko visečega mostu prispeti na levi breg reke Idrijce. Cveto naju je opozoril, naj hodiva v največji tišini, ker je v bližini postojanka italijanskih repu-blikinov. Z največjo previdnostjo smo se pomikali proti cesti, jo z nekaj skoki preskočili in se že znašli na visečem mostu čez Idrijco. Ko pa smo stali že na sredini mostu, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Z naše desne strani se je oglasila strojnica in usmerila rafal proti nam, Cveto, ki je stopal pred nama, je uspel z enim skokom doseči levi breg in medtem nama zaklical: «Brž v vodo« ter izginil v temo.
Z Marinom sva se bliskovito pognala z višine kakih dveh metrov v reko. Naglo sva bredla vodo, pri čemer naju je zaradi hitrosti močno izpodnašalo in sva se večkrat znašla s celim telesom v reki. Vendar sva uspela kar hitro doseči levi breg, kjer sva se skrila pod neko veliko korenino, iznad katere je rasla košata vrba. Tako sva stala še vedno do pasu v vodi in čakala. Marino, ne da bi mi kaj rekel, je iz puške tedaj izstrelil naboj v smeri, odkoder je regljal mitraljez. Brž sem ga sunil v hrbet: «Kaj delaš za boga. Zdaj sva se odkrila in bo po naju. Marš, hitro ven iz vode!»
Pomagal sem mu, da se je povzpel na breg, nakar mi je podal roko in tako sva spet Gba stala na suhem, pod neprestanimi rafali strojnice. S hitrimi skoki sva pretekla goli teren in se zatekla v gozd ter vsa premočena bežala navzgor po hribu. Ko sva se nekje na sredini vzpetine u-stavila, od zadihanosti dolgo nisva mogla spregovoriti. Ko sva prišla malo k sebi, sem najprej vprašal Marina, če ni morda ranjen.
«Nisem. Pa ti?», je vprašal on. Tudi jaz sem odkimal. Z ramen sva snela vsak svoj nahrbtnik in sva se lotila preoblačenja. Tako nama je že takoj prvo noč koristila rezervna obleka. Potem sva čakala da se od nekod prikaže kurir Cveto. Med tem časom sem Marina ošteval, čemu se je s strelom odkril sovražniku. Rekel je: «Hudiča, najprej moraš zaradi njih skakati v mrzlo vodo, potem pa naj bi jim še prizanašal in jim rekel bravo!«
Nimam besed, s katerimi bi lahko opisal hrabrost tega mladeniča. Verjamem, če bi mu tedaj rekel, naj naskoči njihovo postojanko, da bi planil s samo golo puško na strojnico. Dejal mi je: «Ko se bo prikazal Cveto, bomo vsi trije planili po njih. Videl boš «che li facciamo fuori« (da jih bomo pospravili). Dejal sem, naj bo sedaj razsoden in naj me uboga.
Čakala sva več kot pol ure, a Cveta ni bilo od nikoder. Zato sva se z Marinom odločila, da ga poiščeva. Spustila sva se navzdol v smeri proti Stopniku ter ga potihoma kli-. cala. Vendar nisva slišala nobenega odziva. Čakala sva v gozdu do zore, a Cveto se še vedno ni pojavil. Tako neprespana naju je začel spreletavati mraz. Naposled sva sklenila, da bova sama nadaljevala pot proti Cepovanu in da se bomo gotovo videli tam, če se ne bomo našli že nekje spotoma.
Previdna sva bila 0b vsakem najmanjšem šumu. Večkrat se je pripetilo, da je strah, ki sva ga skušala pregnati, učinkoval tako močno, da je vzbudil domišljijo do takih me.ia, da si si že kar predstavljal kakšen bo konec s teboj. Hotel sem pregnati črne 'misli. Večkrat sem pogledal proti vzhajajočemu soncu, čisto nebo je naznanjalo lep, sončen jesenski dan. Tla so bila mokra od slane, a mehka, listje je že odpadlo in jih prekri-
lo z rumenorjavo preprogo. Sončni žarki so se bleščali še v tistih borih ostankih listja na drevesih. Zdelo se je, kot da se vse koplje v zlatu. Trenutno sem pozabil na utrujenost, na nevarnost, na vojno, celo na kurirja Cveta.
Videl sem samo gozd pred seboj in zdel se mi je čudovito lep. In ne samo meni. Ozrl sem se proti Marinu, ki je stopal kakih deset korakov za menoj in se oziral proti visokim bukovim drevesom, kot da bi si jih hotel nagledati za vedno. Gotovo sva imela iste misli: vsa lepota, ta gozd, naju je spominjal na najin rodni kraj, na dom. Marino je naenkrat pretrgal te misli in vzkliknil:
«Poglej, tukaj rastejo bukve, pri nas pa kostanji, a sedaj, ko je brez listja, je ta gozd podoben našim.«
«Da», sem potrdil, «toda sedaj sva daleč od njih«. Postala sva za trenutek. Vse je bilo tiho. Ta tišina je postala še moreča, ko sva zaslišala prijeten glas kosa. Srce mi je začelo hitreje biti. Cisto tiho se je oglasil, ozrla sva se proti njemu s hvaležnim nasmeškom. Občutek sva imela, kot da naju je rešil iz te neprijetne tišine, ki naju je obdajala že precej časa. Sedaj sva hodila navzgor, se vzpenjala po rebri, slišala sva samo šelest listja pod lastnimi koraki. Povzpela sva se do neke ravnine, ozrla na vse strani, a kurirja še ni bilo videti. Kar naenkrat me Marino prime za roko in mi reče: «Slišiš?» Obtičala sva ob grmu in prisluhnila. Res, rahel šum je prihajal vse bliže. Pomislil sem na Cveta, a iz previdnosti ga nisem klical, šum je bil vedno razločnedši in bližji. Zaseda! Sva oba pomislila in se spogledala. Sama sva... to je pa konec sem pomislil. Toda ne, ne sme biti. Marino me je prijel za rokav in me potegnil globlje v grmovje, kjer bi izza vej laže prežala na sovražnika. Šum se je še vedno in močneje slišal, toda nič ni bilo videti. Čakala sva, da se že od nekod prikaže kakšna čelada.
V grmu sva tičala kake četrt ure. Prav po tiho sva zašepetala, da so kurirja gotovo že ujeli, a vendar strelov ni bilo slišati. Bilo je mučno in oba je oblival pot. Ker ni bilo videti nič, ampak samo slišati, sva se prav počasi drug poleg drugega začela plaziti iz grma. Plazila sva se naprej s puško ob kobu, pripravljena na spopad. Najine mišice so bile napete v pričakovanju tistega, po najinem mišljenju, naj hujšega.
Vse sva ostro opazovala. To naj bi bilo že drugo srečanje s sovražnikom in to v nekaj urah. Ko sva se približala cilju, sva prav po tiho vstala in skočila vsak k svojemu drevesu. Pritisnila sva se k deblu in pripravila puško za strel. Po nekaj trenutkih sem namignil Marinu naj miruje, jaz pa sem odskočil naprej k drugemu deblu, na preglednejšo opazovalno točko.
Toda kakšno presenečenje! Sovražnik se je spustil v beg proti hosti, a jaz sem se široko nasmejal proti Marinu in vzkliknil: «Cingjal» je bil, Marino! «Cingjal» (divji prašič). Nato je tudi on skočil naproti in mi planil za vrat v znak veselja. Usedla sva se pod drevo, si obrisala čelo z umazano roko in segla po nahrbtniku, da bi kaj pojedla. Pogovarjala sva se glasneje in se smejala.
Dobre volje sva se odpravila naprej, ure nisva imela, zato sva se ravnala le po soncu. Pohitela sva in mislila samo na Cveta. Sklenila sva, da bova zamolčala najino doživetje s prašičem, da se ne bi osmešila in tako sva tudi kasneje storila.
Že po približno pol ure hoda sva končno le opazila kurirja, kako sedi ob potu na nekem panju. Od daleč sva klicala: «Cveto, kje pa si bil toliko časa?« Odvrnil nama je, da naju je čakal in vsepovsod iskal. Marino ga je vprašal, če je bil ranjen ob napadu pri Idrijci. Ko pa je tudi on povedal, da ni bil, smo spet vsi skupaj srečni in zadovoljni nadaljevali pot proti Cepova nu. Tu naju je Cveto pripeljal na štab tamkajšnje, men da kurirske enote in od tistega dne se nisva nikoli več srečala. Marsikdaj kasneje sem ga iskal in povpraševal po njem, a sledu za njim nisem mogel najti.
Po enodnevnem počitku v Cepovanu sva z Marinom naslednji dan popoldne nadaljevala pot na Lokve, do kurirske karavle, od koder sva se v spremstvu novega kurirja napotila čez Predmejo in Col ob vasi Razdrto, preko glav ne ceste Pivka-Postojna, do kurirske karavle v bližini Piv ke. Tja smo prispeli ponoči. Po naporni poti sva bila z Marinom prepričana, da nam bo do na tej postaji ponudili o krepčilo, saj so najine rezerve že pošle, in pa počitek.
(Nadaljevanje sledi)
PRED SOBOTNIM PRVIM KONCERTOM NOVE SEZONE
Nastopili bodo Pihalni trio sopranistka Bratuž-Kacjan in spremljevalec Pavel Šivic
Predvsem študijski značaj knjige
ILEANA BRATUŽ -KACJAN
Rodila se je 23. 12. 1932 v Trstu. šolala se je pri prof. Jelki Stergar v Ljubljani. Leta 1959 je dosegla II. mesto na Jugoslovanskem tekmovanju v Zagrebu, 1. 1960 je v Toulousu (Franclja) na mednarodnem tekmovanju zasedla III. mesto ln leta 1961 v Ženevi (švioa) I. mesto. Gostovala je na koncertih v Švici in v vseh glavnih mestih Jugoslavije. Stalno snema na RTV Ljubljana, na radiu v Trstu in v Celovcu.
dji In Avstriji.
Danes Je solist orkestra Slovenske filharmonije in profesor za klarinet ter za komorno glasbo.

impulz — zrela interpretacija — izhodišč« v klasiki in usmerjenost v bodočnost.
Primož Ramovž
LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO, ki ga sestavljajo Fedja Rupel (flavta), Igor Karlin (klarinet) in Vlado Černe (fagot), bo nastopil v soboto 5. oktobra v Kulturnem domu. Sodeluje tudi Ileana Bratuž - Kacjan, ki je po rodu Tržačanka. Soliste spremlja pri klavirju prof. Pa-
vel
FEDJA RUPEL
Rodil se je v Ljubljani, študiral flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral 1. 1960. Kasneje je nadaljeval študije v Parizu na Ecole normal de mušic, kjer je prejel odlično priznanje za svoj uspešen zaključek študijev z ((Licence de Con-cert«.
Koncertiral Je z velikim uspehom v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji, Franciji in Nemčiji in je prejel odlično priznanje na glasbenem tekmovanju jugoslovanskih glasbenih umetnikov. Danes je
Šivic
solo flavtist orkestra Slovenske filharmonije in profesor komorne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
IGOR KARLIN
Rodil se je v Ljubljani 1. 1936 ter je diplomiral kot klarinetist na Akademiji za glasbo v Ljubljani 1. 1960. Tudi on je nadaljeval postdiplomski študij v Parizu na «Ecole normal de mušic« in 1. 1962 dosegel ((Licence de Concert«.
Konoertiral je z velikim uspehom v Jugoslaviji, Italiji, Fran-
VLADO ČERNE
Rodil se je v Prvačdni 1. 1932. študiral je fagot na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kasneje pa nadaljeval študij pri prof. Rudolfu Klepaču na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je diplomiral.
Prejel je priznanje na tekmovanju mladih jugoslovanskih glasbenikov ter uspešno nastopal v radijskih postajah Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčije.
Danes je solo fagotist orkestra Slovenske filharmonije.
Iz ocen in kritik:
Pihalni trio, katerega člani mo Fedja Rupel - flavta, Igor Karlin - klarinet, Vlado čeme -fagot, je odličen komorni ansambel, katerega značilnosti so prvovrstna tehnika , brezhibna skupna igra ter sonoren, plemenit zvok. Omenjene odlike omogočajo ansamblu avtentično interpretacijo izvajanih skladb. Ta svojevrstna komorna sestava, ki se trudi za dosego čim višje kvalitete svojih izvedb, ima vse možnosti, da se uveljavi v koncertnem glasbenem živl,jenju in da avtentično predstavi glasbena dela domačih in tujih avtorjev.
dr. Dragotin Cvetko
Ljubljanski pihalni trio lahko ocenim z naslednjimi besedami: Trije mojstrski solisti — homogena skupna igra — mladosten
Ob 25-letnici Partizanskega dnevnika
V	mesecu decembru poteče 25 let, odkar je začel izhajati na osvobojenem o-zemlju Slovenskega primorja slavni Partizanski dnevnik, katerega naslednik je naš Primorski dnevnik. Zato je naše uredništvo sklenilo, da bo v mesecu decembru letos izdalo ob tej 25-letnici posebno jubilejno številko Primorskega dnevnika, ki bo hkrati naš prispevek k proslavi 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem.
Uredništvo vabi k sodelovanju v tej slavnostni številki vse svoje dosedanje sotrudnike, zlasti mladince in mladinke, ki so v dosedanjih naših jubilejnih številkah že sodelovali, vse udeležence NOB na Primorskem in vse tiste, ki se ukvarjajo z vprašanji naše manjšine in njenega boja za enakopravnost.
Naprošamo vse, naj svoje prispevke pošljejo v naše uredništvo po možnosti do 1. decembra letos, ker bo številka zelo obširna in je treba rokopise oddati pravočasno v tisk.
Vsi prispevki bodo u-strezno honorirani, tehtnejše razprave in članki pa bodo še posebej nagrajeni.
V	Trstu, konec septembra 1968
UREDNIŠTVO
PREBUJENJE - nova antologija partizanske proze
Pravzaprav nam kljub vsakolet- I ni obilni knjižni žetvi, s katero se večkrat radi postavljamo, še marsikaj manjka. Namreč knjig z deli domače književnosti, za katero bi v prvi vrsti morali poskrbeti. In če bd hoteli domačemu ali tujemu človeku prikazati izbor del partizanske proze, bd bili v zadregi. Tako knjigo bi že težko dobili. Kajti neposredno po osvoboditvi je izšla že na osvobojenem ozemlju pripravljena knjižica Beseda naše borbe. Potem je izšla knjiga z naslovom Upor, ki je pa že zdavnaj ni dobiti, in še isti izbor v izdaji Kondorja. To pa je menda tudi vse.
Zato ne moremo reči nič drugega kot pohvalno besedo založbi Borec, ki je poskrbela za novo antologijo partizanske proze. Saj je res, da so antologije le antologije, da so to bolj ali manj reprezentativne izdaje, ki naj bolj na zunaj predstavijo neko obdobje, neko tematiko ali kaj drugega. Za branje pa antologije niso tako pomembne temveč so primernejše za reprezentiranje in študij. Toda tudi brez takih antologijskih izborov ne gre. Imeti jih je treba. Biti morajo vedno
pri roki. Antologije partizanske proze nismo imeli pri roki. Nova izdaja bo torej predvsem zapolnila vrzel. Izdaja tudi sicer nima kakega posebnega jubilejnega o-beležja in je torej namenjena bolj spoznavanju slovenske partizanske proze, manj reprezenti-ranju, morda še najmanj branju. Kajti dela, objavljena v antologiji poznamo pravzaprav že iz drugih izdaj, iz drugih knjig in zbirk. Pomen antologij pa je tudi v tem, da imajo uvod in podatke o avtorjih objavljenih del. Tudi nova antologija partizanske proze ima vse to in tako je njen značaj še toliko bolj študijski.
Nova antologija partizanske proze z naslovom Prebujenje, torej proze, ki je nastala v času osvobodilnega boja, je delo Emila Cesarja. Ta je antologijo uredil, napisal opombe in uvod. Iz njegove spremne besede spoznamo koncept te izdaje. Predvsem prinaša knjiga dela, ki so nastala med osvobodilnim bojem, ne pa tudi dela, ki sicer govore o našem boju za svobodo, so pa nastala kasneje. V tem se ta antologija razlikuje od drugih podobnih del in se po svojem konceptu pribli-
žuje izdaji, ki je neposredno po vojni izšla pod naslovom ((Beseda naše borbe«, če primerjamo to antologijo z zbirko' partizanske proze, ki je izšla pod naslovom «Upor», pa je seveda opazna precejšnja razlika. Tako je Upor predvsem knjiga, ki pripoveduje o vojni neglede na to, kdaj so ta dela nastala. Precej avtorjev je iz nove antologije izpadlo, drugi, sicer morda umetniško manj močni, pa zato bolj partizansko pristni avtorji, pa so v njej zastopani. Tako najdemo v sedanji antologiji Ferda Godino, Jožeta Javorška, Karla Grabeijška, Vitomila Zupana, Miho Klinarja, Danila Lokarja, pa Klusovega Jožo, Mirana Jarca, Maksa šnuderla. Seveda bi še marsikateri drug avtor sodil mednje, kajti skoraj bi ne verjeli, da drugi pisatelji niso v času osvobodilnega boja, katerega so se udeleževali, napisali ničesar. Zakaj ni bil v antologijo sprejet Prežihov Voranc pa sploh ni jasno. Razumljivo je, da so lahko pripombe utemeljene glede izbora tekstov, kajti antologij je pač toliko, kot je njih sestavljal cev. Toda da naj taka antologija predstavi vse kvalitetne
predstavnike slovenske partizanske in revolucionarne proze, pa je seveda nujno.
Knjiga ima uvodno besedo, ki je seveda bistveni sestavni del antologije. Avtor antologije in uvoda v njem razčlenjuje posamezna obdobja v razvoju osvob. boja in s tem tudi v razvoju partizanske proze, nato pa v kronološkem redu prikazuje posamezne avtorje in njih literarno snovanje. Pri tem se še posebej zaustavlja ob tistih pisateljih, ki jih je rodila pravzaprav šele narodnoosvobodilna borba kot je na primer Klusov Joža. Pisec tudi karakterizira značaj posameznih del in sploh proze, nastale v osvobodilnem boju. Pri tem sicer ne dela kakih globokih analiz, vendar jasno ugotavlja, da pomenijo vojna leta velik prelom v umetniški rasti vsakega posameznika, sama literatura, ki je takrat nastajala pa zavzema pomembno mesto v okviru vse slovenske književnosti ter predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj povojne slovenske književnosti. Sicer pa je značaj uvoda predvsem informativen, kot so informativne beležke o posameznih avtorjih
Sl. Ru.
PAVEL ŠIVIC
Rojen v Radovljici 1. 1908. Končal srednješolske študije v Ljubljani, nato nadaljeval nekaj časa študij jezikov in hkrati obiskoval drž. konservatorij v Ljubljani. Mentor v klavirskem pouku — Janko Ravnik, v kompoziciji — Slavko Osterc, v dirigiranju in teoretičnih predmetih —L. M. Škerjanc. Po diplomi koncertnega oddelka na drž. konservatoriju je nadaljeval študij na mojstrski šoli drž. konservatorija v Pragi (ČSSR) in jih končal pri pianistu V. Kurzu in skladatelju J. Suku.
Od 1. 1943 s presledki nastavljen na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od 1941 do 1943 v vojnem ujetništvu, od 1944 do 1945 v NOB.
Dejavnost: kot pianist-koncer-tant, koncertni spremljevalec in komorni pianist; kot skladatelj (solistične in komorne instrumentalne skladbe, mnogo a cap-pella • zborov, samospevi, simfonične in kantatne komooziciie, baletna in scenska glasba itd. — ((Altemacije« 1963 nagrajene od Prešernovega sklada v Ljubljani); kot esejist, predavatelj, pronagator sodobne glasbe, radijski komentator, kritik...; kot pedagog, profesor Akademije za glasbo v Ljubljani
"lunini.........................................................1111.11111111111m1111111n11m111111111111111111111.nl.....................................iiiimm........................................................................................
(Nadaljev. iz prejšnje ned. štev.)
V obsežni knjigi — 252 strani— udarja precej v prazno z naivnim dokazovanjem o raznih latinskih in italijanskih vplivih na Prešernovo poezijo. Pri tem je Calvi prezrl dejstvo, da gre le za neizbežno pesniško medsebojno vplivanje, ki v ničemer ne zmanjšuje umetniške veljave Prešernove poezije. Glede tega ugotavlja naš največji prešernoslovec France Kidrič, da je Prešeren, čeprav je pogosto jemal v roke Petrarkove «Rime», zlasti v letih 1828-1833 zaradi oblike soneta, kar je pustilo otipljive sledove tudi pri vsebini Prešernove ljubezenske pesmi, zajemal iz Petrarkove lirike in sploh iz italijanske umetnosti le nekaj več pojmov in primer v okrasje pri upodabljanju lastnega doživetja in občutja kakor iz drugih pesnikov.
Arturo Cronia je bil profesor srbohrvaščine na padovski univer zi. Smrt ga je pokosila predlanskim. Napisal je leta 1933 važno delo «Per la storia della slavisti-ca in Italia. Appunti storico-bi-bliografici — O zgodovini slavistike v Italiji. Zgodovinsko-biblio-grafski zapiski«, ki je izšla pri zadrski založbi Schonfeld. S prevajanjem iz slovenščine naj bi bil po sodbi nekaterih začel leta 1924, ko je s siglo A. C. pripravil za mesečnik «Europa Orientale« prevod šest Župančičevih, dveh Kettejevih in ene Murnove pesmi kot ilustracijo h Grafenauerjevemu članku o novem slovenskem slovstvu, ki je izšel v istem mesečniku. Cronia pa to zanika in to siglo, ki je verjetno popačena po sigli B. C., pripisuje Calviju. O tem hranim zanimivo Croniovo pismo.
Ob 50-letnici Otona Župančiča je Cronia napisal leta 1927 monografijo, ki so jo objavili v časopisu «Rivista di letterature slave« in leto kasneje v zbirki »In-štituta za vzliodno Evropo« v Ri mu. «La fortuna del Petrarca fra gli Slavi meridionaii — Pe-
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
Manje stanje italijanistilie pri Slovencih
trarcova priljubljenost med južnimi Slovani« — je naslov dela, ki je izšlo leta 1933 v Arezzu in ki je važno tudi za Slovence. Leta 1947 je izšlo pri založbi Za-nocco v Padovi Croniovo delo »Poesia popolare degli Slavi meridionaii. Corso di filologia slava per 1’anno accademico 1946-47 — Narodna pesem pri južnih Slovanih. Tečaj slovanske filologije za akademsko leto 19411-47». V počastitev mojstra slovenske lingvistike Frana Ramovša je Cronia objavil nekaj paberkov o terskem, nadiškem in kraškem narečju iz arhiva svojega inštituta za slovansko filologijo na padovski u-niverzi z naslovom «Contributi al-la dialettologia slovena«. Ti paberki so bili objavljeni v Ramovševem zborniku, ki ga je izdala Slavistična revija leta 1950 v Ljubljani.
V XVI. zborniku revije «Studi Goriziani« je Cronia objavil tehtno študijo: «Un inedito e grande dizionario sloveno-tedesco di Ste-fano Kocijančič«. Študija je izšla tudi v posebnem odtisu.
Krono vsemu svojemu slavističnemu znanstvenemu prizadevanju pa si je Arturo Cronia postavil z zajetno knjigo velikega formata: «La conoscenza del mondo slavo in Italia — Bilancio storico-biblio-grafico di un millennio«. Knjigo, ki je izšla leta 1958, je založil »I-stituto di Studi Adriatici« v Benetkah.
| Enrico Damiani, ki je prerano
I umrl leta 1953, je bil strokovnjak
za bolgarščino, katero je poučeval na rimski univerzi in na Vzhodnem zavodu v Neaplju. S slovenščino se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno. V njegovem ogromnem opusu so zastopani vsi Slovani, naravnost razkošno pa Bolgari. Na področju slovenistike so njegova dela naslednja: Za zbirko «Novellieri slavi«, ki je izšla leta 1946 v Rimu! v De Carlovi založbi, je z mojol pomočjo pripravil prevod Jurči-1 čeve »Telečje pečenke«, Erjavčeve povesti «Ni vse zlato, kar sel sveti«, Finžgarjevega' dela «Naš| vsakdanji kruh«, Cankarjeve »Tu-I je učenosti« in Pregljevih «Runj».| Anonimni prevod Tavčarjevega1 «Mojega sina« je dal založniku! Damiani, ki ga je našel med svojimi spisi, ni mi pa znal povedati, ker se tega ni več sporni-1 njal, kdo mu ga je bil izročil. VI zbirki «Romanticismo«, ki jo jej prav tako izdal De Carlo leta | 1944 v Rimu, je izšel Jurčičev «Sosedov sin« skupaj s prevodom j drugih 11 mojstrovin svetovne romantike. V tem zborniku je bilo prostora samo za enega južnoslovanskega avtorja. Damiani se je seveda odločil za Bolgara. Preprosil sem ga, da je to mesto odstopil Jurčiču zaradi stoletnice njegovega rojstva. Damiani je to prav rad storil. Delo sva prevedla skupaj in prav tako skupaj napisala obširen uvod, kjer so omenjeni tudi Stritar, Tavčar, Kersnik, Detela, Meško, Cankar in Finžgar. Leta 1945 je izšel pri
založniku Del Romano v Perugi najin prevod izbranih Cankarjevih črtic o materi. Na objavo čakajo še Cankarjevi «Hiapci», ki sva jih prav tako skupaj prevedla. Odlomek je objavljen v avgustovi številki 1957 tržaške re-ije «Umana». Naj še dodam, da e Damiani prepesnii Gregorčičevo «Hajdukovo oporoko« in jo objavil v rimski reviji «Bulgaria», (in sodeloval s Salvinijem in Ur-Ibanijem s prevodi iz slovenske j poezije, ki so izšli v antologiji (svetovne lirike «Orfeo» florentinskega založnika Sansonija, ki je j izšla leta 1955 že v IV. izdaji. V ; tej antologiji so 4 Prešernove, 2 Aškerčevi, 2 Kettejevi, 2 Murno-j vi, 6 Župančičevih in 3 Gradniko-! ve pesmi. Za III. letnik 1939 časopisa »Rivista italiana del Dram-ma« pa je napisal članek »Rap-presentazioni italiane a Lubiana dal XVn al XIX secolo« (Italijanske predstave v Ljubljani od 17. do 19. stoletja), seveda v zvezi z zadevnim škerljevim delom.
Ettore Lo Gatto se za slovenščino ni zanimal. Strokovnjak je za češčino in ruščino. Omeniti pa moramo njegovo razpravo »Gli studi slavi in Italia« (Slovanske študije v Italiji), objavljeno leta 1927 v Rimu v časopisu »Rivista di letterature slave« in ponatisnjeno isto leto v londonski «The Slavonic Review» in praški »Volja Rossii«.
Wolfango Giusti se je posvetil v glavnem ruščini, ki jo zdaj poučuje na rimski univerzi. Omeni-
ti moram naslednji njegovi deli s splošnega slavističnega področja: »Mazzini e gli Slavi« (izšlo leta
1940	pri milanski založbi I.S.P.I.) in «11 Panslavismo« (izšlo leto kasneje pri isti založbi). Prevedel je Cankarjevo delo »Povest o Simnu Sirotniku — 11 racconto di šimen Sirotnik« (izdal ga je leta 1926 v Rimu «Istituto per TEuropa Orientale«) in »Hiša Marije Pomočnice — La časa di Maria Ausiliatrice« (izšlo leta 1931 v Lancianu pri Carabbi). Prevajal je tudi Župančiča.
V začetku meseca junija 1957 je umrl v Rimu prof. Luigi Sal-vini. Bil je velik prijatelj Slovencev, ki jim je posvetil važno mesto v svojem znanstvenem opusu. Že leta 1938 je izšla pri »Akademski založbi« v Ljubljani in istočasno v neapeljskem »Istituto superiore orientale« knjiga s prevodom izbranih de! 34 slovenskih pesnikov od Ketteja in Murna pa do Klopčiča in Faturja. Med vojno je vključil nekaj svojih prevodov v zbirko splošne slovanske lirike, ki je bila natisnjena leta
1941	v Rimu z naslovom «Le can-dide vile« (Snežnobele vile). Po vojni, in sicer leta 1951, pa je Salvini daroval stvari italijansko-slovenskega kulturnega sodelovanja delo, ki se more na slovenski strani primerjati po pomenu le z Resovim Dantejevim zbornikom. Pri rimskem založniku Carlu Co-lombu je izšla njegova knjiga »Poeti sloveni moderni — Sem-preverde e Rosmarino« (Moderni slovenski pesniki — Zimzelen in rožmarin) z obširnim in temeljitim uvodnim prispevkom o Slo-venih in njihovi poeziji. To pot je začel pri Prešernu. Dodal je Levstika, Stritarja. Jenka, Gregorčiča, Aškerca, Golarja, Bora, Kajuha in Kosmača ter odstranil Debeljaka in Glaserja. Razen tega je za ohranjene pesnike izbor pregledal in zelo razširil.
Janko Jež
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31, naj nižja 14.6, ob 19. uri 18.6 stop , zračni tlak 1018,6 stanoviten, vlaga 80%, brez vetra, nebo 5/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 29. septembra
MIIHAEL
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 17.50 — Dolžina dneva 11.49 — Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 22.30 Jutri, PONEDELJEK, 30. septembra JELKA
PO ODSTRANITVI DVOJEZIČNIH NAPISOV V DOLINI
Svetovalec Lovriha zahteva ukrepe za obrambo pravic Slovencev
S TISKOVNE KONFERENCE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
Za začetek sezone režira Stupica TRI SESTRE Čehova
SPD « T A B O R » — OPČINE
priredi danes, 29. domu (v dvorani in
I V repertoarju dve krstni predstavi (Tavčarjevega in Mahničevega j dela), Plautov Amfitruo prvič v slovenščini, gostovanje Drame iz Dolinski župan in svetovalec Bacicchi zahtevata od deželne uprave tudi pojasnila O ! Ljubljane in Reke, ljubljanskega Mestnega gledališča in zagrebške Opere slovenskih Strokovnih Šoloh ■ Zaščita kmetijstva na področju osapske doline Vodstvo Slovenskega gledališča je začela — prvi sad tega dela pa bo
Dolinski župan Dušan Lovriha je naslovil na predsednika deželnega sveta tri vprašanja, v katerih zahteva pojasnila v zvezi s tremi važnimi vprašanji, ki zadevajo posredno ali neposredno življenjske koristi Slovencev na Tržaškem ozemlju v celoti.
Dolinski župan zahteva v prvi vrsti pojasnila o ukrepih, ki jih namerava sprejeti predsedstvo deželnega sveta v zvezi z nekim zoprnim in nedopustnim dogodkom, ki se je pred dnevi odigral v dolinski občini. Tamkajšnja občinska uprava je namreč na večkratne zahteve dolinskih karabinjerjev postavila v začetku junija tri smerne table z napisom «Carabinieri» ter v slovenščini «Orožniki», in sicer pri treh glavnih vhodih v naselje. Pred dnevi so te table izginile brez sledu, Občinska uprava se je obrnila na krajevno poveljstvo karabinjerjev, če mu je morda kaj znano o dogodku. Orožniki so odgovorili, da ne vedo nič.
Ugotovljeno pa je, na podlagi pričevanja očividcev, da so omenjene table sneli z drogov neki pripadniki zbora karabinjerjev, jih naložili na vojaško vozilo, ki se je pozneje odpeljalo iz Doline proti Trstu.
Ta dogodek, ki nima primera v preteklosti, je povzročil med prebivalstvom veliko presenečenje, ker smatra to dejanje za kršitev najosnovnejših pravic slovenske manj šine, ki. predstavlja veliko večino prebivalstva v dolinski občini.
V drugem vprašanju, ki sta ga podpisala župan Lovriha in svetovalec Silvano Baciochi, se govori o ustanovitvi slovenskih strokovnih šol. Komunistična deželna svetovalca omenjata, da se je to vprašanje večkrat obravnavalo v teku prve zakonodajne dobe deželnega sveta, ln sicer na podlagi vprašanj, interpelacij ter resolucij, ki so bile predložene v tej zvezi. Na vse te posege se je odgovorilo zagotavljajoč. da se bo poskrbelo za pozitivno rešitev vprašanja. Podpisnika pa ga ponovno postavljata deželnemu odboru, ker do sedaj še ni ne duha ne sluha, niti v Trstu in niti v Gorici, da bi te strokovne šole začele delovati s šolskim letom 1968-69.
Podpisnika menita celo, da je zadeva še bolj resna, ker je šolski skrbnik prot. G. Angioletti v razgovoru z delegacijo sindikata slovenske šole izjavil, da je vprašanje ustanovitve slovenskih strokovnih šol podrejeno ministrstvu za zunanje zadeve. Ustanovitev take šole v Trstu se namreč spravlja v • zvezo z morebitno ustanovitvijo italijanske gimnazije v- Bujah, ki bi bila nekakšna protiutež za ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu Podpisnika vprašanja sta posnela zadevne podatke iz pisanja našega časopisa 24. septembra letos, kjer se je poročalo o srečanju med delegacijo sindikata in šolskim skrbnikom.
Ker je sedaj stanje tako, pravita podpisnika vprašanja, se .je treba vprašati, kakšna je vrednost vseh pozitivnih zagotovitev, ki jih je podal deželni odbor v teku prve zakonodajne dobe. Vprašati se je tre ba namreč, kaj pomenijo pozitivne zagotovitve tržaške občine, da bo ta sprejela nase vse obveznosti glede sedeža in sredstev za delovanje strokovne šole industrijskega tipa v Trstu. Vsakdo, ki pazljivo zasleduje te zadeve, se lahko namreč vpraša, če niso bile vse te zagotovitve nič drugega kot poskus, da se odloži ustanovitev te šole ali teh
strokovnih šol, ter da se istočasno pomiri duhove in zaskrbljenost slo venskih staršev, slovenskega in tudi italijanskega javnega mnenja, ki je bilo sprejelo in podprlo te zahteve To vprašanje je upravičeno spričo dejstva, da so bale te zagotovitve podane na deželni in občinski ravni, kljub temu, da so v pristojnih krogih verjetno vedeli za stališče osrednje vlade o prehodu tega vprašanja s pristojnosti ministrstva za prosveto na pristojnost ministrstva za zunanje zadeve.
Kot je bilo že često poudarjeno, ta zadeva ni važna samo s šolskega stališča, temveč je sestavni del politike do slovenske narodne manjšine. Majhna ali velika skupnost, ki ne razpolaga s šolo, katera ustreza potrebam in zahtevam sodobne družbe, je obsojena na propast Slovenska narodna skupnost, ki ne razpolaga z možnostmi in ustreznimi sredstvi za vzgojo kvalificiranih in specializiranih delavcev ter tehnikov na podlagi poučevanja v materinščini, se tako znajde pred nemogočo alternativo: ali naj se odpove kvalificiranim delavcem in tehnikom, ali pa naj jih pridobiva v šolah z italijanskim učnim jezikom, kar pa pomeni nadaljnjo fazo raznarodovanja in asimilacije.
Odgovor šolskega skrbnika prof. G. Angiolettija je Izredno resen zaradi vrste vprašanj. S Slovenci se predvsem ne ravna kot z državljani republike, temveč kot s talci, katerim se lahko odreka najosnovnejše pravice, kajti uživanje teh pravic se podreja mednarodnim in ne no tran.jim dogajanjem, kar pomeni omalovaževanje ustave in posebnega deželnega statuta. Nadalje se iz teh izjav Izlušči, da gre za usta novitev le ene same strokovne šole v Trstu. Tretjič: ne zna se, kakšna ho usoda drugih strokovnih šol zunaj Trsta.
Zato podpisnika vprašanja zahte vata, naj deželni odbor pojasni svoje stališče do vprašanja ustano vit.ve strokovnih šol s slovenskim učnim jezikom v deželi, izčrpno po roča o vprašanju slovenske strokovne šole industrijskega tipa v Trstu, pojasnila, kaj namerava ukreniti, da bi se čimprej odstranile vse o-vire tako za ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu, za katere obstajajo vsi praktični pogoji za njeno delovanje, kakor tudi drugih slovenskih šol v deželi. Končno naj pove, če so bili storjeni koraki v okviru zagotovil, ki jih je dal sam odbor, da se priredijo tečaji, pre davanja in seminarji v slovenskem jeziku v okviru strokovnih združenj, ki jih podpira dežela.
Tretje vprašanje, ki ga je postavil župan Lovriha zadeva ukrepe, ki bi jih moral sprejeti deželni odbor za zaščito vrtnih nasadov in vinogradov na področju Ospa. Ze nekaj let se namreč dogaja, da je višina korita tega hudournika precej nad ostalo obdelovano pokrajino. Kljub temu, da je hudournik že večl«at preplavil omenjena področja in da so bile o tem obveščene razne uprave javnih ustanov (civilni tehnični urad in drugi) do sedaj še ni bil sprejet noben ukrep. Stanje v dolini Ospa se bo še poslabšalo spričo obnovitve In ureditve nove ceste Zato svetovalec Lovriha zahteva, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zaščito kmetijstva na tem področju. Taka zaščita je še posebno nujna spričo številnih razlastitev kmetijskih zemljišč v korist industrije in mestnih naselij, ker se lahko samo na ta način zagotovijo kmetijstvu potrebni pogoji.
.............................................."•■'n1"""""""1"
Ob petinsedemdesetletnici dr. Franeta Tončiča
ustvarjalno moč in tvornost Slovencev na domači zemlji.
Starejša generacija pa zre na prehojeno pot, na svoje uspehe in na svoje neuspele poizkuse in dejanja, pretehtava opravljeno delo in se zamisli na svoja razočaranja, presoja svoje napore in izbojevane bitke.	, .
Taka razmišljanja se porajajo ob 75-letnici dr. Franeta Tončiča, slovenskega odvetnika in javnega delavca v Trstu. Prav je, da se je spomnimo in ob njej take in podobne misli razpletamo. Iz njih črpajmo spodbude in samozavest za napore in delo, da na eni strani kot člani splošnega občestva_ le temu damo svoj delež in pečat, na drugi strani pa s tem delom in s temi napori očuvamo svojo narodnost in jo materialno in duhovno okrepimo i.i poglobimo.
Ko je naš dnevnik pred petimi leti posvetil dr. Tončiču in njegovi osebnosti nekaj priložnostnih besed, smo mu iskreno želeli, da bi njegova življenjska pot bila še dolga ob svežini duha in čilosti telesa. Te želje so se doslej izpolnile. Dr. Tončiču, pripadniku naše najstarejše generacije, se njegova leta res ne poznajo. Ukanil je starost. Želimo mu, da bi jo še dolgo vrsto let. Ko se spomnimo njega, spomnimo se njegovih vrstnikov, ki jih ni več med nami. Tako počastimo njega in vse, ki so dali pred njim svoj delež, da smo, kakršni smo.
Pozdravljene in zahvaljene vse slovenske matere, ki ste rodile, redile in zredile naše prejšnje in sedanje rodove. Blagor našim materam, ki niso nikdar klonile, niti v najhujših viharjih, ki so divjali preko naše zemlje; ki so živo prenašale lepoto in duha svoje sladke govorice in svoj sad; ki so se za svoje otroke tiho, a neustrašeno ob velikem samozatajevanju in neizmerno ljubeznijo borile.
Blagor in hvala vsem slovenskim materam, ki še danes isto delajo in rdimo tako trpijo, upajo in se radujejo ter tako uresničujejo Župančičeve besede: Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot.
Kmalu se bodo šole zopet odprle. Najmlajši rod bo stopil v prvi razred osnovne šole, kjer bo v materinem jeziku hlastno vpijal začetno znanje in se srečal s prvimi spoznanji ter ugotovil, da je občestvo, ki mu pripada, večje od družinskega kroga, v katerem je dotlej živel.
V srednje šole bodo stopili novi učenci. Maturanti se bodo po o-pravljenih srednješolskih izpitih vpisali na univerzo in si bo vsak od njih izbral tisto vedo, do katere čuti nagnjenje in se čuti zanjo sposobnega. Marsikdo pa si bo poiskal zaposlitev in se tako znašel v proizvajajoči dobi svojega življenja. Mnogi bodo to jese,: končali visokošolske nauke in pridobljeno si znanje praktično uporabljali na izbranem si torišču.
Te dni je naš narod v tkraški ohceth izpričal svoje stare navade in običaje, se radoval ob vsem lepem in dobrem, kar sla naš človek in naša zemlja ustvarila v daljni in bližnji preteklost: v dokaz svoje samobitnosti in uteho svojemu ne-mirnemu iskanju.
Srednja generacija pa je v polnem razmahu svojih sil in dejavnosti. Njeni nastopi se uvrščajo v 'nastope njenih prednikov, njeno delo se pridružuje delu in naporom njenih predhodnikov, zlivajoč se v
Kongres združenja priletnih nameščencev
V Avditoriju se je včeraj pričel kongres Vsedržavnega združenja priletnih nameščencev v podjetjih (Associazione Nazionale La-voratori Anziani di Azienda), ki se je letos v nasprotju s tem, kar določa statut organizacije, odločil za to, da zbere za sedež kongresa naše mesto. To. da bi se tako vključilo v praznovanje v zvezi s petdesetletnico italijanske vzpostavitve italijanske uprave na našem področju.
Kongres, ki bo trajal še danes dopoldne, obsega naslednji dnevni red: otvoritvena razprava na tema «ANLA v socialnem ustroju države« — predavatelj predsednik organizacije senator L. Rubinacci; finančno poročilo — poročevalec tajnik u-pravnega sveta ANLA M. d. L. Cia-netti; poročilo z naslovom «ANLA za mirno starost«, v večernih uran pa sprejem pri županu ing. Spac-ciniju na občini.
včeraj priredilo tiskovno konferenco, da s časnikarji naveže običajen stik in razgovor o novi gledališki sezoni. Po pozdravu predsednika upravnega sveta gledališča Rada Rauberja je ravnatelj Filibert Be-nedetdč podal nekaj podatkov o pretekli sezoni ter razgrnil načrt za delovanje v novi sezoni, umetniški vodja prof. Josip Tavčar pa je po daljšem uvodu prikazal letošnji repertoar.
V	pretekli sezoni je SG v delov nem razdobju 243 dni naštudiralo sedem predstav (Med štirimi stenami, Anarhist, Pepelka, Kako važno je biti resen, Zenova izpoved, Kongres, Jajce), obnovilo je tri dela (Moje dete, Saj ni zares, Pasijoni, organiziralo gostovanje ljubljanske Opere, Mestnega ljubljanskega gle dališča, baleta reške Opere, muzejske gledališke razstave, Miklove Za. le iz Koroške, sodelovalo je na osrednji Prešernovi proslavi, skrbelo za delovanje Studia. V 210 dneh je imelo 141 predstav, ki si jih je ogledalo 38.755 obiskovalcev. Na našem italijanskem ozemlju se je obisk dvignil za več kot 2000 obiskovalcev.
Tl podatki pa še zdaleč ne zadovoljujejo in treba bo še marsikaj narediti, da bo gledališče še bolj zraslo v vsakdanjo nujnost vseh pripadnikov slovenske manjšine.
V	sezoni, ki se je z delom Je
mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiMMiiiii
V	ponedeljek umestitev deželnega socialno-gospodarskega odbora
V	odboru imenovan samo en Slovenec kot izvedenec
Zadruga «Naš Kras« obvešča, da je «kmečka hiša« v Velikem Repnu štev. 31 odprta vsako nedeljo od 10. do 18. ure.
Jutri ob 16.30 bo na sedežu deželnega odbora v Trstu ob prisotnosti predsednika dr. Berzantija umestitev deželnega gosipodarsko-sooialne-ga odbora, ki je bil nedavno ustanovljen na osnovi deželnega zaku-
ri tudi po eno odporniško pesem.
Zmagovalec tekmovanja prejme «Zlato anforo*. ki pa jo mora izročili do prihodnjega leta v varstvo občinski upravi v kraju, iz katere
viden v začetku druge polovice oktobra — ima gledališče na programu čez 160 predstav. Gledališče se bo tudi letos potrudilo, da bo vča sih navzoče v manjših dvoranah na našem ozemlju in v Gorici. Upati je, da bodo tudi v letošnji sezoni deležni slovenske gledališke besede Slovenci v Benečiji, in to večkrat. Gostovanje SG po vsej Primorski na jugoslovanski strani pa spada že zdavnaj v redno dejavnost našega gledališča. Sicer pa se namerava SG udeležiti mariborskega «tedna najboljših predstav« (s Kako važno je biti resen), gostovalo bo na Reki (s Tremi sestrami Čehova in z Zares čudnim parom). V Mestnem ljubljanskem gledališču bo nastopilo z Red mora biti. Pozneje je na sporedu še večja turneja po Jugoslaviji.
Z večeri umetniške besede na merava gledališče prodreti v vse kotičke našega javnega življenja. Večeri bodo posvečeni Cankarju, potem Gregorčiču in še posebej slovenskim baladam in romancam. Prof. Mirko Mahnič bo vodil Studio SG s posebno pažnjo na slovenski jezik ter s tečajem slovenskega pravoreč.ja za širši krog.
Kot v prejšnjih letih bodo prišli v Trst v goste razni ansambli. že sredi novembra bo v Kulturnem domu gostovala zagrebška Opera s Katarino Izmajlovo Dimitrija Šostakoviča. Zagrebška Opera je s tem delom žela velik uspeh v gledališču San Carlo v Neaplju in Genovi. Pri tej predstavi bomo slišali Tomislava Neraliča, Klaričevo in Tržačana Pilippija poleg vrste drugih pevcev in pevk. Decembra bo tu drama z Reke z Držičevim Skopuhom. Na koncu sezone bo v Trstu gostovalo največje jugoslovansko gledališče, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda, ki bo pri nas odigralo tri predstave. Ravnatelj tega gledališča je režiser
na št. 29. V preteklih dneh je de- ", S raznisane še druae nagrade želni -predsednik dr. Berzanti iz- znore ra2pLS(me se arnge ay a e
dal dekret o imenovanju 46 elanov odbora. Predsednik deželnega odbora si je pridržal pravico, da bo imenoval v odbor tudi predsednika pokrajinske uprave in predsednika trgovinske zbornice v Pordenonu, ko bosta ti dve ustanovi u-stanovljeni.
Za predsednika odbora je bil imenovan bivši podpredsednik deželnega odbora dr. Giacomt-Ui. Za člane pa so bili imenovani: predsednik tržaške pokrajine Savona, videmske pokrajine Turello, goriške pokrajine Ohientaroli; predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, videmske trgovinske zbornice Maniago in goriške trgovnske zbornice Bres-san; tržaški župan Spaccini. videmski župan Cadetto, goriškj župan Martina, pordenonski župan Ros in predsednik Karnijske skupnosti Ta-lotti.
Sindikalne organizacije delavcev zastopajo sledeči člani: CGIL: Giu-liani, Burlo, Migliori-ni, Franz in Marizza: CISL: Marinello. Battel-lini, Dotti, Padovan in Molinari; UIL: Marchesan, Fabricci, Zucal-li in Del Piero; CISNAL: Lonciari.
Delodajalci in neodvisni delavci so takole zastopali: za koordinacijski odbor deželnih industrijskih združenj Doria in Grillo; za združenje male industrije v deželi Bur-ba; za Intersind Morganti; za deželni odbor združenja trgovcev in turističnih delavcev Geppi in Sca-rano; za deželno federacijo zveze kmetov Scorzon; za deželni koordinacijski urad «Coltivatorl diretti« Trevi-san, Bot-tos in Monsubti; za «AUeanza coltivatorl« Simslg; za zvezo obrtnikov Maroadi in Alesa-ni; za konfederacijo italijanskih zadrug Fioretti; za deželni odbor vsed-rržavne zveze zadrug Poletto.
Kot izvedenci pa so bili imenovani v odbor: ravnatelj fakultete za gospodarstvo in trgovino tržaške univerze prof. Calzolai, predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Franzi] in prof. Lokar (ki je pristojen tudi za vprašanja, ki zanimajo skupnost s posebnimi interesi) in Stavro di Santarosa.
ga prihaja. Seveda so za najboljše j Boian Stupica, ki je prav sedaj na ■	■	delu v tržaškem SG, kjer režira Tri
Našim pevcem želimo, da bi tudi na tem tekmovanju častno zastopali našo slovensko zborovsko pesem.
Umetniška razstava v Skednju
sestre Antona Pavloviča Čehova S tem delom se bo sezona pričela.
Sledila bo komedija Zares čuden par Neila Simona,, nato Red mora biti Josipa Tavčarja, Prekrščevaici -Fi Diirnenmatta.- (izmenjava- z ljubljanskim MG), Plautov Amfitruo, Martin Krpan Mirka Mahniča in Krst pri Savici Dominika Smoleta Proslavljanje pomembnega jubile- (gostovanje ljubljanske Drame). , 100-letnice ustanovitve iKmečke Male obiskovalce bo razveselila Rde-
čitalnice» so si škedenjci zamislili zelo široko. V svoj program niso vključili le ljudsko-prosvetno dejavnost, temveč hočejo v okviru jubilejnih prireditev prikazati tudi delež Skednja pri slovenskem kultur- igralskem ansamblu ni novosti, nem snovanju. Pomlad je bila z J“	TW,r' 10 ru"’
mladinskim glasbeno-literarnim večerom in z uprizoritvijo Ribičič-Grb-čeve otroške igre «V kraljestvu palčkov* posvečena predvsem mladini, medtem ko bodo v oktobru prišli na vrsto šlcedenjski kulturniki Prihodnjo soboto, t.j. 5. oktobra bo v prostorih škedenjslcega prosvetnega društva odprta likovna
ča kapica. Na koncu sezone pa je v programu obnovitev Primorskih zdrah. Režirali bodo poleg Stupice še Jože Babič, Mirko Mahnič, Jožko Lukeš in žarko Petan. V
razen da je angažiran Livio Bogateč.
Gledališče je tudi za letošnjo sezono razpisalo abonma z nekaterimi novimi, izrednimi ugodnostmi. (Opozarjamo na objavljeni oglasil
Zbor «Vasilij Mirk» na tekmovanje v Adrio
Pevski zbor «Vasilij Mirto s Pro-seka-Kontovela je danes zgodaj zjutraj odpotoval z avtobusom v A-drio pri Rovigu, kjer bo nastopil na 7. državnem tekmovanju pevskih zborov, ki jih Italijani uvrščajo v kategorijo planinskih zborov teori di montagnax.
Na tem tradicionalnem tekmovanju, ki ga pod pokroviteljstvom ministrstva za turizem in predstave prireja «Pro Loco* iz Adrie skupno s krajevnim planinskim društvom in še drugimi ustanova mi, bo letos nastopilo 30 zborov, v glavnem iz Veneta m naše dežele. Zbor iVasilij Mirk* nastopa na tem tekmovanju prvič, obenem pa bo to prvi nastop kakšnega slovenskega zbora sploh na tej prireditvi.
Naš zbor bo v dopoldanskem tekmovalnem delu, ki poteka brez občinstva in le v prisotnosti žirije ter pevcev vseh sodelujočih zborov. zapel dve italijanski planinski pe srni «Montanara» in *Slelutis alpi-nis» nato pa še štiri slovenske: Tomčevo «Rezijankico», Devovo «Čej so tiste stezice*. Foersterjem eGorenjci* ter Rozmanovo ^Planinsko*.
Za primer uvrstitve v finalni del tekmovanja, v katerem bo nastopilo 8 zborov, ima zbor «Vasilij Mirto pripravljen poseben program pesmi, med katerimi sta tudi Ribniška in Matetič-Ronjgova «Pjes-ma slobodi*, ker razpis tekmovanja predvideva, da lahko v finalnem delu tekmovanja zapojejo zbo-
Opozorilo fotoamaterjem
, Fotoamaterje, ki se nameravajo razstava, na kateri bodo škedenjski udeležiti fotografskega natečaja, ki rojaki Silvester Godina, Avrelij Lu- ga priredi Prosvetno društvo ške-kežič in Marjan Černe prikazali svo- \ denj v počastitev stoletnice doma-je umetniške stvaritve. Tem že pri-1 če čitalnice, opozarjamo, da pote-
septembra 1968 v Prosvetnem
na prostem) proslavo
ICC^letnicG
ustanovitve čitalnice na Opčinah in
25*letnico
vstaje proti fašizmu.
Ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik padlih na openskem pokopališču, ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice;
openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko «PEPČE SE ŽENI* v openskem narečju; združeni moški pevski zbor Divača-Sežana; godba Parma iz Trebč.
Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel Kras. Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni!
Šolske vesti
znanim umetnikom
svojimi deli priključila še dva mla- žitev slik.
se bosta s; če 15. oktobra t.l. rok za predlo-
da ustvarjalca: Marjan Kravos in Edo Martinuzzi mlajši. Medtem ko je Kravos znan v ožjem krogu (razstava v Slovenskem kulturnem klubu, ex tempore v Tupelčah, v Bazovici in v Skednju), bo Martinuzzi kot likovni umetnik za našo javnost odkritje.
Razstava bo odprta do nedelje, 20. oktobra. Že v naslednjem tednu pa bodo imeli «besedo» škedenjski glasbeni umetniki, ki bodo priredili poseben koncert v okviru jubilejnih prireditev za stoletnico.
Pozivamo vse, ki se nameravajo udeležiti natečaja, da do tega dne izročijo svoje fotografije o-premljene v smislu razpisa na sedežu P.d. v Skednju, škedenjska ulica 124 (po pošti s poštnim kodeksom 34146) ali v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška, 20.
Prosvetno društvo Skedenj
£ Poštna utirava sporoča, da se bo jutri podružnica poštnega urada št. 7 preselila iz sedanjih prostorov v Ul. Battisti 23 v nove prostore v Ul. Francesco Crisp-i št. 30.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. septembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 6 oseb.
UMRlLI SO: 78-letnl Giuseppe De-martin, 74-let-na Santa Nardin por. Devetta, 75jletna Giusepplna Solvi, 27Jetna Maria Marsettl por. Cigar, 67-letn 1 Antonio Fernetlc-h, 66.le.tnl Oreste Cafflerl.
OKLICI:	trg. pomočnik Teodoro
Maver ln prodajalka Luisa De Gior-gi, električar Pulvio Grego In delavka Pi-enina Šansone, slaščičar Mario Radi lin gospodinja Pierina Menga.
URARNA ZLATARNA
LAURENTI
TRST - Lar go Santorio 4 — Tel. 723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
zlol, natakar Glancanlo D’Este -in go. spodbija El ide Perettl, kapetan Franco Balbl in gospodinja Aebes Bra-daschla, natakar Augusto Contrl in uradnica Llllana Curto, oficir Rocco Tatangelo in učiteljica Caterina Gen. nari, trg. pomočnik Edoardo Kjuder in uradnica Elena Tropper, industrij, ski tehnik Paolo Bettio In prodajal, ka Giuliana Rovls, operater plastičnih strojev Valentino Opattl in trgovka Maria Bonomo, delavec Mario Da Rin Polen-ton in delavka L Man a Basaldelia, univ. docent Dario Co. lombera ln univ. asistentka I .-ana Lazzaretto, mehanik Gianfranco Pa. gan in Ji-kaika Marisa Babic, obrtnik
Emilio Cerniava in gospodinja Noemi Zardi, upokojenec Vittorio Coronica in gospodinja Egle Carestiato, nogo. metaš Ciaudio Dumam in gospodinja Natal ln a Fabiani, finančnik Giuseppe Salmaggi in gospodinja Patrlzia Foohesafo, univ, študent Marco Ven-d-ramln in gospodinja Anna Maria CarabMSb, dekorater Micheie Pinto in uradnica Nadla Deluchi, uradnik Giuseppe Vigna in študentka Iris De Hippol.yt.is, pek Carlo Ota in frizer, ka Maria Pečar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AU’Ange-10 d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolia, Ul. Belpoggio 4. M-archio, Ul. Gi-n-nastica 44. Mianl, Mira-marsk-i dre. vored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
(od	18.30	do	8.30)		
Dr. Gmeiner, Ul		Giulia 14,		Manzo.	
ni, Trg Sonnino 4		INAM Al		Cedro,	
Trg Oberdan	2. D’Ambrosi,			Ul.	Zo-
ruttl 19-c.					
lotterija					
BARI	51	26	60	66	30
CAGLIARI	16	64	44	1	65
FIRENCE	36	84	65	5	90
GENOVA	24	51	66	23	81
MILAN	22	45	10	81	25
NEAPEL!	3	58	73	80	41
PALERMO	58	49	79	71	18
RIM	45	24	87	81	20
TURIN	85	86	4	20	72
BENETKE	47	25	23	31	21
ENALOTTO 111 X X 2
XXI
XIX
Kvote:	Dvanajstice — 10,244.000
lir; enajstice — 182.900 lir; deseti-oe — 11.400 lir.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku obvešča,
da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila.
Ravnateljstvo Državne srednje šole «sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8.45.
Ravnateljstvo srednje šole »Ivan Cankar« (Sv. Jakob) sporoča, da se bo začel pouk v torek, 1. oktobra.
Učenci naj se zberejo v šoli, v dru. gem nadstropju, Ul. Frnusin 12, ob 10. uri.
Ob 11. url bo sv. maša v Ul, Bese n ghi.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, ob 9. uri v Nabrežini. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Začetna sv. meša za dijake učite, ilišča »A. M. Slomšek« bo v torek, dne l. oktobra 1968 v cerkvi pri Sv. Ivanu, Začetek ob 9.30. Naslednji dan se prične redni pouk
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič« v Dolini obvešča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra ob 11. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši bodo šli učenci v šolo. kjer bodo dobili, urnik in druga navodila.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Erjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8 (Rojan) sporoča, da bo začet, ra šolska maša v torek, 1. oktobra ob 10.45, Učenci in učenke naj se zberejo pred šolo ob 10.30
Začetna sv. maša za dijake znan. stvenega liceja bo v torek l. okto. bra 1968 ob 9.30 v cerkvi pri Sv. 1. vanu. Naslednji dan se začne redni pouk.
Državni tehnični zavod »Carli«
sporoča, da bo šolska maša ob začetku šolskega leta 1968/69 v torek ob 9. unj v cerkvi na Montuzei. V torek ob 8.30 naj pridejo dijaki v šolo.
Državni strokovni trgovski zavod v Trstu sporoča, da bo šolska maša ob začetku letošnjega leta v torek ob 10. uri v cerkvi na Montuzz-i. V sredo 2. oktobra pa naj pridejo d:)a.ki prvih In drugih razredov v šolo, v Ul. Diaiz 20. ob 9.30, dijaki tretjih razredov pa ob 11.30.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. Košir,
bo imel v sredo, 2. oktobra t.l. red. ni sestanek od 19. do 20. ure v pro. štorih kluba, Ul. del Montecchi 6. Sestanki so redno vsako prvo In tretjo sredo v mesecu. Ola-ni bodo prejeli vse zadnje novosti. Na vsa. kem sestanku se sprejemajo novi člani in dobrodošli vsi filatelisti.
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda «Ziga Zois« obvešča vse dijake, da se bo začelo novo šolsko leto 1. oktobra 1968. Vsi dijaki morajo biti pred 8. uro na zavodu zaradi potrebnih navodil, nato bodo odšli k otvoritveni šolski maši, ki bo ob 9:30 v cerkvi pni Sv, Ivanu.
Športna zveza Bor priredi v nede. ljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Kranj. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu (stadion Prvi maj) vsak torek, sredo in četrtek od 20,30 do 22, ure ln na občinskem stadionu «P. Grezar« vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 16. ure dalje
Prosvetno društvo v Skednju orga. nizl-ra 13. oktobra 1968 izlet v Ilirsko Bistrico in Rakov Škocjan. Vpisovanje vsak dan od 20.30 do 21.30, ra. zen v sobotah in nedeljah, na sedežu društva. Ul. Servola 124.
» * *
SPDT priredi 13. oktobra izlet v Rezijo. Izhodišče bo Solbica, od koder se bodo planinci povzpeli na Zrd (Monte Sard 2324 m) turisti pa v zanimivo rezijsko vasico Korita. Vpisovanje v Ul, Geppa 9.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina gospoda Mi-lana Senčarja daruje družina Ferlu-ga iz Nabrežine 5000 lir za športno društvo »Sokol«,
V	Isti namen daruje družina Josl. pa Logarja, lekarnarja v Nabrežini, 10.000 lir za SD «Sokol».
Namesto honorarja za neobjavljeni sestavek daruje «-/šd» 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev pok. Milana Senčar. Ja daruje za ((Finžgarjev dom« na Opčinah: družina Peterlin 5000, družina Artač 5000 lir.
Ob spominu 78. obletnice moje soproge pokojne Mihele Kalin, daru. Jem 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
GLASBENA MATICA - TRST
ZAČETEK KONCERTNE SEZONE 1968-69
V soboto 5. oktobra 1968 ob 21. uri Mala dvorana Kulturnega doma
LJUBLJANSKI PIHALNI TRIO
Pedja Rupel - flavta Igor Karlin - klarinet Vlado Černe - fagot ILEANA BRATUŽ - KACJAN sopran
pri klavirju prof. Pavel šivic Spored obsega dela skladateljev:
Bozza, Fortner, Haydn, Hue, Lajovic, Mirk, Mozart, Merku, Osterc, Saint - Saens. Schubert, ščekova in Sivic Rezervacija vstopnic pri Glasbeni matici Ul. R. Manna 29, tel. 29-779
PD SLAVEC IZ RICMANJ
bo imelo prihodnjo nedeljo, 6. oktobra prireditev ob
RAZVITJU NOVEGA DRUŠTVENEGA PRAPORA
in 25-letnici vstaje proti fašizmu.
Podroben spored bomo objavili v torek.
Poletne prireditve
PARK MIHAMAHSKEGA GRADU: predstave »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «Der Kaisertra-um von Miratnare« v nemščini; ob 22.45 ((Ma-sslmiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz BarkovelJ, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. ln 22.15 ter od parka proti Barkovljam po pred. stavah.
Nazionale 14.00 »Due volte Gl uda«. A. Sa-bato, Klaus Klnskl. Techni-calor.
Grattaclelo 14.00 »Les Blches«. j. Saa-sa-rd, Stephan Audran. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Playtlme». Najnovejia mojstrovina J. Tatija. Teohnicotor.
Fenlce 14.30 (dnehiesta perlcoloOM. F. Sinatra. Panavlsion Deluxe.
Excelsior 14.00 «U-na strana capplgt. Jack Lemon, Walter Mathan. Te-ohnicolor.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.00 »Berettl verdl«. John Wayne. Technlcolor.
Alabarda 14.30 ((Commandos ln a<zto. ne». A, Murphy, Marlamne Koch.
Moderno 14.00 (cKlng Kong, 11 gigante della foresta«. Technlcolor.
Fllodrammatico 14.30 «11 planeta deli« sclmmie«. Charlton Heston. Techni. color.
Aurora 14.00 «A1 di la della leg.ge«.
Cristallo 14.00 »Dolce novembre«. Te-chnicolor. Sandy Dennis,
Capitol 14.00 «Seqiuesbro di persona«. Franco Neco.
Impero 14.30 »Barabi«. Walt Disney. Technlcolor.
Vittorio Venelo 14,00 »Impiccalo pid in aito«, Technlcolor.
Garibaldi 14.00 «007 si vive solo due volte«. Sean Connery.
Astra 14.30 »Violenza per una mona-ca». R. Schiaffino.
Ideale 14.30 «G1 i amorl e le avventu-re di Casanova. Horst Bucholz, Gi. na LoHobrigida. Technlcolor.
Abbazia 14.00 »I giorni dell’ira». G. Gemma, Lee Van Cleef. Technico. lor.
Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul Geppa 9, tel. 31-119.
Mali oglasi
»CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Mičen ln prodaja nado. mestnih delov. Ulica Rittmayer 4-a.
IŠČEMO izkušene radlotehnike pro. ste vojaščine. Sprejemamo v ponedeljek 30. od 18. do 19. ure. Iret — Via Petrarca 8.
Dr. SLAVKO KRANJEC
ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST
ordinij-a dnevno od 16. do 20. ure v Ulici Lavatoio 4/1. (pri Trgu Oberdan) v prenovljenem studiu dr. Hlavatyja Telefon 29-248
Kvi
s
Kasta priredi v nedeljo, 6. oktobra izlet z osebnimi avtomobili na Lokve in Čaven. Odhod ob 7.30 s Trga Oberdan (Palača Telve) ob vsalkem vremenu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Sezona 1968 - 69
PREDSTAVE V ABONMAJU:
A. P. Cehov:	TRI SESTRE
Neil Simon:	ZARES ČUDEN PAR
Josip Tavčar:	RED MORA BITI
—	krstna predstava
F. DUrrenmatt:	PREKRŠCEVALCI
—	gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Titus Macdus Plautus:	ANFITRUO
—	prvič v slovenščini
Mirko Mahnič:	MARTIN KRPAN
—	krstna predstava
Dominik Smole:	KRST PRI SAVICI
—	gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA:
Goldoni - Rupel:	PRIMORSKE ZDRAHE
Gorinšek:	RDEČA KAPICA
D. Šostakovič:	KATARINA IZMAJLOVA
—	gostovanje Opere iz Zagreba
Marin Držič:	SKOPUH
—	gostovanje Drame reškega gledališča »I. Zajc« GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA POZORISTA
IZ BEOGRADA UMETNIŠKI VEČERI
CENE ZA POSAMEZNE PREDSTAVE
Parter A (sred. sedeži)
Parter B (ostali)
Balkon
CENE ZA ABONENTE
(7 predstav)
Parter A (sred. sedeži)
Parter B (ostali)
Balkon
VRSTE ABONMAJEV
Premierski
Red A (prva sobota po premieri)
Red B (prva nedelja po premieri)
Red Dijaški (sreda)
Bed Športni
Red Okoliški (druga nedelja po premieri)
Red C (druga sobota po premieri)
Red D (tretja predstava na predpražnik)
Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir Dijaški abonma velja za vse vrste sedežev in stane 2.000 lir. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz.
ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE.
Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec.
ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI Id V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50% POPUST.
premiere	ponovitve
3.000,—	1.500,—
2.000,—	1.000,—
1.000,—	500,—
premiere	ponovitve
13.000,—	6.000,—
7.000.—	5.000.—
5.000,—	3.000,—
LAN! PREMALO, LETOS PA PREVEČ DEŽJA
Letošnja trgatev ni razveselila vinogradnika Gniloba je ponekod pobrala do 30 odst. pridelka
Skoraj povsod pa kmetje ugotavljajo, da bo letošnje vino boljše od lanskega, ko je suša močno prizadela grozdje ■ V mnogih kleteh se mošt že spreminja v vino
mim
Zadnje črne grozde obira
Jesen je In čas trgatve. Letošnja trgatev pa je nekaj posebnega. Naši kmetje že dolgo ne pomnijo takega vremena In take trgatve. Po dolgem deževju spet zasije sonce. Kaže, da bo lepo, toda čez noč se spet pooblači in dežuje. Plladno postaja, potem spet zasije sonce. Bo lepo vreme, ati ga ne bo?
Dež, vlaga, hladno vreme, kako naj grozdje dozori?
Lepo je kazalo, zdaj pa gnije ln gnije. Kmet zbira gnile jagode, vedno več jih je. Kar čez noč, se mu zdi, gnijejo grozdi. Počakal bi, da dobro dozori, pa vidi fazane, ptice in ose. Kaj bo ostalo na trti? In tako se je začela letošnja trgatev. Začel je prvi, potem drugi, bolj zgodaj kot druga leta, tako da so ponekod že končali, drugod pa bodo te dni.
Izkoristili smo kolikor toliko lep dan in obiskali nekatere vinogradnike v Miljskih hribih, Bregu ln na Krasu.
V Miljskih hribih, na sončnem pobočju, od koder je krasen razgled na Šentjernej sko dolino in na morje, • imajo zadnji dan trgatve. Začeli so že pred dvema tednoma. Najprej so potrgali belo, zcKj' pa zadnje grozde črnega. Fetpl, ki se ukvarja samo s kmetijstvom, ima lepe vinograde vse okrog hiše. Poprečno pridela letno od 100 do 120 hi vina.
«Koliko ga bo letos ln kakšno bo?»
«Preveč dežja Je bilo. Poleti je nekaj oklestila toča. Gniloba ga je precej pobrala. Računam, da ga bo za približno 30 odst. manj kot lani. Zlasti črnega bo manj kot lani, bo pa boljše.«
Po Miljskih hribih so skoraj vsi že potrgali. Pravijo, da je letos, kljub dežju, grozdje prej dozorelo.
Iz Miljskih hribov krenemo po Osaoski dolini. Pokrajinsko cesto, ki pelje od Krmenke čez Mačkov-lje po Osapski dolini do Oreha, so razširili in temeljito popravili. Kmalu bodo dela dokončana. V treh vinogradih nabirajo grozdje, drugod so že potrgali. Ustavim se pri zadnjem vinogradu ob ovinku,
kjer iz doline krene cesta proti Mačkovljam. Ko je bilo pred nekaj leti hudo neurje, je na ta vinograd naneslo vse polno kamenja in materiala. Z velikim trudom in naporom je kmet očistil vinograd, ki ga je lepo videti, toda letos so grozdi redki in drobne jagode. Trgatev gre hitro od rok; malo bo vina.
V	Mačko vi j ah že diši po moštu. Skoraj vsi so že potrgali. S ceste od Mačkovelj proti Dolini je lep razgled na Trst in Breg. Tu vidiš, kako se mesto širi v to smer.
V	dolini od Domja do Doline so izginili vinogradi in njive. Tu ni. več trgatve. Buldožerji so izruvali trte in oljke. Močni stroji brnijo, kopljejo, zravnavajo zemljo, pripravljajo gradbišče za veliko tovarno.
Na trgu sredi Boljunoa so nalepljeni plakati, ki vabijo na «Praznik grozdja« v nedeljo, 29. septembra. Nastopili bodo domača godba, pevski zbor iz Tržiča, pevski zbor ((France Prešeren« iz Bo-ljunca in narodni zabavni ansambel ((Slak« iz Ljubljane. Za goste bo dovolj zabave, točili bodo sladek mošt in prodajali grozdje, marsikateremu Boljunčanu pa bo bolj tesno pri srou, zaradi trt, ki jih nima več.
V	Dolini so tudi že vsi potrgali. Pepi Sancinov, oče, sin in sosed imajo opravka s stiskalnico, iz katere teče sladek sok. Iz sodov že brklja, mošt se spreminja v vino.
Lani je bilo premalo dežja, letos pa preveč. Vina bo precej manj. Pepi pa pravi, da bo boljše.
V	vasi se s kmetijstvom zdaj u-kvarja samo njegova družina. Do-
bro, da ima razne stroje, ker ni dovolj delovne sile. Pri trgatvi si sosedi medsebojno pomagajo. Najprej vsi pomagajo enemu, nato drugemu. Tako hitreje in z manjšimi stroški opravijo delo, ki ga ena sama družina ne bi zmogla. Ob kozarcu dobre domače kapljice se razvija pogovor o letini, o vinskih razstavah, o živinoreji, o strojih in o razlastitvah. Iz hiše ni šel še nihče delat v tovarno, pravi Repetova mati, toda težko je vztrajati v takih razmerah in s takimi perspektivami, če človek nima velikega veselja do kmetijstva in ljubezni do zemlje.
Na Proseku so že precej potrgali, glavno pa bo danes in jutri. Tudi tod enake pritožbe kot drugod in še ena več. Stara pritožba in prošnja, ki naleti na gluha ušesa. Najboljše grozdje je v «pašt-nih« na sončnem bregu nad morjem, toda poti ni ali so zelo slabe. Vse je treba znositi na glavi in ramenih, od gnoja do kolov in grozdja. Za nobeno delo ne moreš
soč leti. Zato je vedno manj vinogradnikov in bo vedno manj grozdja tam nad morjem, kjer ni nikdar mraza in burje. Tudi drugod po Krasu je letošnja trgatev že pri kraju. Letos ni razveselila kmeta.
A. B.
Nova imenovanja na Radiu Trst
Zvedeli smo. da je na mesto preminulega dipl. knjigovodje Gio-vannija Giacomellija s 1. oktobrom .1968 imenovan za podravnatelja tržaškega RAI - Radiotelevisione Ita-liana dr. Aldo Giannini, sedanji šef odsekov za umetniške sporede v italijanskem in slovenskem jeziku, kateri bo še nadalje odgovoren za to področje dejavnosti tržaške radijske postaje.
Istočasno je bil iz produkcijskega središča v Milanu premeščen na tržaški sedež RAL geom. Gian-franco Massai, kateremu bo po-,	.	verjena naloga šefa administrativ-
uporabitl stroja. Vse kot pred ti* * nega odseka.
Temeljito je očistil vinograd, letos pa je malo grozdja
Te dni na Sancinovem dvorišču v DoHnd

PRIHODNJO NEDELJO V KOZINI
Proslava 25-letnice vstaje Pivke, Brkinov in Slov. Istre
Prireditelji vabijo na proslavo tudi prebivalstvo s Tržaškega in Goriškega
Sl.BOKI.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIA1 Irst Ul Mazzini 53 l'e! 733-3S1
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
Prispevajte za
DIJAŠKA MA Uril!
Ob robu razširjene in obnovljene ceste v Osapski dolini — voz z grozdjem in buldožer
iiiiiiiiiiinnnaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Prizivni sodniki spremenili razsodbo sodišča prve stopnje
Ugotovili so, da se obtoženci niso udeležili pretepa, ter so jih zato oprostili
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravd-nik Mayer, zapisnikar Mosca Ria-tel, obramba Padovani) se je morala zagovarjati skupina štirih oseb, ki so bile obtožene, da so se udeležile pretepa, do katerega je pri šlo 3. novembra predlani v Ul. Cel-lini.
Dogodek, ki je pripeljal te osebe najprej pred kazensko sodišče in sedaj pred prizivno,_ se je odigral nekaj čez polnoč že omenjenega dne. 40-letni Nicola Semeraro iz. Ul. Galatti 14 je bil tedaj zapustil bar v Ul. Cellini skupaj s 34-letno Mario Grazio Turchetti, ki živi skupaj z njim v istem stanovanju v Ul. Galatti. Zdi se, da je bil v njuni družbi tudi 21-letni Giuliano Cro-sta iz Ul. Frescobaldi 10. Mladenič je baje izustil nekaj pikrih opazk na račun Turchettijeve, kar je imelo za posledico splošen prepir in potem fizično obračunavanje. Tur-
14 I M O «1 HIS» P KOS E K
predvaja danes, 29. t. m. s pričetkom ob 16. uri najboljši letošnji wcstem v Cinemascopu in v barvah:
/ giorni delTira
Igrata: GIULIANO GEMMA in LEE VAN CLEEF
chettijeva je moškemu primazala zaušnico, a ta je primerno odgovoril. Na kraju ga je menda Tur-chettijeva še udarila s čevljem po glavi. V prepir se je vmešal tudi 59-letni Dario Zoch, toda baje le z namenom, da bi pomiril duhove.
Policija je pozneje ugotovila, da so skoraj vsi udeleženci pretepa dobili razne telesne poškodbe. Ranjen ni bil samo Zoch. Agenti so prišli na sled udeležencem pretepa na podlagi zapiskov v splošni bolnišnici, kajti nihče ni poklical predstavnikov javnih organov, ko je bil pretep v teku.
Policijski organi so obdolžili Cro-sto tudi prekrška vinjenosti
V začetku letošnjega leta je tržaško kazensko sodišče spoznalo Cro-sto, Turchettijevo in Semerara za krive ter je obsodilo prvega na 2 meseca zapora in 10.000 lir denarne kazni (denarna kazen zadeva prekršek pijanosti), Turchettijevo in Semerara vsakega na 2 meseca zapora, medtem ko je oprostilo Zocha zaradi pomanjkanja dokazov.
Proti tej razsodbi so se pritožili Crosta, Turchettijeva in Semeraro. Prvi priziva ni utemeljil ter je zato generalni pravdni« zahteval na obravnavi, da se ga odbije. Sprejet pa je bil priziv Turchettijeve in Semerara.
Tržaško prizivno sodišče je sedaj menilo, da ni šlo za pretep ter je oprostilo oba obtoženca, katerih priziv je bil polnomočen. Skladno s 1 to odločitvijo pa je seveda oprostilo I tudi Crosto in prav tako Zocha, ki | se ni bil pritožil.
V okviru proslav 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem bo v nedeljo, 6. oktobra, veliko partizansko slavje na Kozini, ki ga organizira Odbor za proslavo vseljudske vstaje na področju Pivke, Brkinov in Slovenske Istre. Proslava se bo začela že v petek ob 11. uri z otvoritvijo razstave v mladinskem klubu, ob 20. bodo v osnovni šoli borci pripovedovali odrasli mladini, v soboto ob 10. pa šolski mladini. V soboto ob 19. uri bo nastop Goriškega gledališča, ob 20. pa bo srečanje borcev in tabornikov ob tabornem ognju na Kozini in na Slavniku.
Osrednja proslava bo v nedeljo, 6. oktobra. Ob 7. uri bo budnica, ob lli pa slavnostno zborovanje z govorom in odkritje spomenika padlim. Podelili bodo odlikovanja Istrskemu odredu, nato bo kulturni spored in srečanje borcev Istrskega odreda ter drugih enot in aktivistov, ki so med vojno delovali na tem področju. Ob 13. uri bo koncert združenih godb na pihala, ob 15. pa se bo začela prosta zabava.
Odbor za proslavo vabi prebivalce Primorske in Trsta ter bivše borce Istrskega odreda in vojnega področja ter drugih enot, ki so se borile v Brkinih, Slovenski Istri, na Krasu ter na Pivki, da se udeleže proslave.
Odbor Istrskega odreda še posebej vabi vse borce in aktiviste Brkinske in Pivške čete, Istrskega odreda in vojnega področja, V. bataljona VDV in «Alme Vivode«, mornariškega odreda, kurirskih zvez in političnih organizacij, ki so delovale na območju Brkinov, Ilirske Bdstrioe, Krasa, Pivke in Slovenske Istre.
V Slovenski Istri, v Brkinih, na Pivki in na Krasu se je borilo mnogo Slovencev In Italijanov s Tržaškega. Partizansko slavje na Kozini bo lepa priložnost, da se srečajo s svojimi tovariši Iz teh krajev.
OBVESTILO ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL
Sporočamo staršem otrok osnovnih šol, ki hodijo v slovensko šolo, da so knjige za pouk italijanščine brezplačno na razpolago tudi brez «bona-knjiga» pri
CARTOLIBRERIE
BERNARDI
v ROJANU: Ul. Ermacora, 2 NA OPČINAH: Ul. Nazionale, 87
STARŠI LAHKO DOBIJO KNJIGE TAKOJ, BREZ VSAKE FORMALNOSTI
Jugoslovanski lesni izvedenci obiščejo Trst
Prihodnji četrtek bo v naše mesto dopotovalo večje odposlanstvo jugoslovanskih izvedencev z lesnega področja. V njem bodo zastopniki reškega poslovnega združenja «Drvo» in številnih žagarskih in drugih obratov Iz reškega okraja, ki bodo tako vrnili nedavni obisk lesnih proizvajalcev iz dežele Furlanije - Julijske krajine na Reki Jugoslovansko odposlanstvo, ki ga bosta vodila tajnik reške gospodarske zbornice Vidulič in pred stavnik združenja «Drvo» Toma ševskd si bo. > med tridnevnim obi skom v naši deželi ogledalo ne kaj lesnih obratov v Trstu, Gori ci, Vidmu in Pordenonu. Sprem ljali ga bodo zastopniki trgovinske zbornice, tukajšnjega združenja lesnih trgovcev in novoustanovljenega Centra za les.
do, ko je patrulja letečega oddelka na telefonski poziv prihitela na Trg Ponterošo. Tu je pri stojnica 25-letnega potujočega prodajalca Giannija Leporte iz Bazovice 186 zagledala nekega mestnega stražnika, ki je držal za rameni omenjenega Djiniča. Pozneje se je izkazalo, da je Djinič malo prej u-kradel iz omenjene stojnice neko aktovko v vrednosti približno 2500 Ur. Vendar sreča mu ni bila preveč naklonjena, saj ga je prav v trenutku, ko je se^el po aktovki, zapazil 51-letni Attilio Perticchio iz Ul. S. Martiri 8, ki je stal v bližini stojnice in ga hotel ustaviti. Tatič pa se mu je spretno izmaknil in se podal v uren beg. Moški pa se je podal za njim, dokler ga ni v bližini kavarne «Stella Polaren pri Ponterošu dohitel. Djinič, ki ja .»islil.. .da., je .izgubljen.
hitro segel v žep in izvlekel nož ter mu grozil, da ga ubije, če se ne umakne. Perticchio pa -je hladnokrvno zagrabil za stolico, z namenom, da bi ga držal čim bolj oddaljenega. Dinjič se je medtem podal ponovno v beg, vendar, ko je prišel do Ul. San Lazzaro, ga je na klice Ferticchda ustavil mestni stražnik
V okviru prekrasne zbirke
SODOBNA
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
je sedaj na volj'o tudi že peta knjiga:
ZGODOVINA
Gre za izčrpen pregled nad zgodovinskim dogajanjem od najstarejših civilizacij
pa do današnjih dni. Knjiga je opremljena s slikarskimi in risarskimi deli sodobnih umetnikov, pa tudi z izdatnim številom lepih, mestoma presunljivih fotografskih posnetkov.
Končno so le ukrotili mladega nepridiprava
Včeraj je leteči oddelek kvesture pod obtožbo tatvine in groženj z orožjem prijavil sodnim oblastem 29-letnega jugoslovanskega državljana Ilijo Djiniča iz Novega Sada.
Do aretacije jugoslovanskega nepridiprava je prišlo prejšnjo sre-
Oproščena šoferka obtožena povzročitve telesnih poškodb
Včeraj je bila pred okrajnim sod nikom Losapiom (tožilec Masucci, obramba Poillucci) kazenska obravnava proti Nadji Bullo por. Košane iz Ul. Carpineto, ki je bila obtožena, da je povzročila hude telesne poškodbe Dorotei Brun iz Kjadina štev. 65.
Gre za prometno nesrečo, ki se je pripetila 21. januarja letos na Trgu Rotonda del Boschetto. Tožiteljica, se pravi Brunova, se je peljala tedaj z avtom znamke «fiat 500», ki ga je upravljal Giuliano Giacchelli. Na križišču je trčil v njuno vozilo avto znamke «giulia TV», ki ga je upravljala Košančeva. «Giulia» je zadela «fiat 500» v sprednji levi del.
Na videz se zdi, da je bila za nesrečo kriva prav voznica «giulie TV», kajti avto, ki ga je upravljal Giacchelli, ji je prihajal z desne strani. Na obravnavi pa se je ta domnevna prednostna pravica nekoliko omajala, kajti zdi se, da je bil Giacchelli zavozil tik pred križiščem skoraj popolnoma na levo stran ceste, po kateri je prihajal.
Posledice trčenja šo bile precej hude. Brunova se je morala zdraviti okoli pet mesecev zaradi raznih poškodb na glavi in na drugih delih telesa. Nasprotna stranka je poravnala vse gmotne obveznosti.
Na včerajšnji obravnavi je odv. Poillucci zahteval, naj sodnik oprosti njegovo varovanko, ker dejanje, ki ga je zagrešila, ni kaznivo, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik Losapio je sprejel to zadnjo zahtevo.
-v'-
Ilc
LIIMEšA
:	' . IŠH
•VH.\V'F ;N VfcNSKE nfULK:	'S' PF.RILO iN LPORTNE OBLEK.t.
VIA CAR0UCCI. 4 - TfcL. 31.1.88 - TRIESTE
JESEN 19*8
... Iz najboljših zbirk Italijanske - francoska visoke mode smo izbrali in nabavili najlep-ia in najbolj elegantne vzorce za gospode in dame . ..
ZA:
MESTO
HRIBE
PARTY
Hotel «PARK> Rovinj
* Od 1. oktobra dalje bo zimski poslovni urnik veljal tudi za prodajalne barv in lakov, potrebščin za slikarje in podobnimi izdelki. Kakor znano, poslujejo ostale trgovine po zimskem urniku že od 16. t. m. dalje.
Tel. 81122
Moderen gostinski objekt v borovem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni.
SUPER MARKET
V SEŽANI
N
U
D
I
Najkvalitetnejše prehrambene potrebščine - Tobačne izdelke * Tekstil ln konfekcijo • Obutev - Galanterijo in igrače - Kozmetiko - Izdelke domače obrti.
PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači, Lokvi, Senožečah, Dutovljah, Komnu in Brestovici.
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA
NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI
Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov
MODNE
NOVOSTI

za c^revnr1
‘ickc c crorivo
KEROSHELL
ej za ogrevanje do u
TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA
Hi FURLAN GIUSEPPE _ Rtu prt«inHo 2 — TEST
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792
KRZNARSTVO - PELLICCERIA
NINO FE R LUG A
VISCO — 3 km od Palmanove TEL. 99-626
VSE VRSTE KRZNA IZVRŠUJEMO NAROČILA PO MERI SPECIALIZIRANI V IZDELAVI KRZNA «CINCILLA» RAZNOVRSTNA POPRAVILA
NAJUGODNEJŠE CEN El
PDA
SOLKAN
»T	nrrxrix
NOVA GORICA
1 Tj rnS	rl3l4
11 nfšliMTOki	
NEDEUA, 29. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA
RADIO TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Skladbe za kitaro - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj -
13.30	Glasba po željah - 15.30 Ca-stelli: Nepopoln zločin - 16.45 Orkestri - 17.30 Vabilo na ples -
18.30	Iz pesniških gajev - 18.45 Musorgski in Gershvvin - 19.30 Zbor V. Vodopivec - 20.00 Šport -
20.30	Pratika - 21.00 Operetne melodije - 21.45 Sodobna glasba -
22.00	Šport.
- TRST
9.30	Kmetijska oddaja - 11.00 Skladbe za orgle - 11.15 Tržaški motivi - 11.30 Za prijatelje cvetja.
KOPER
7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila
-	7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Z borci istrskega odreda - 9.45 Ansambel Sepe - 10.00 Prenos RL
10.30	Orkester RTV - 11.00 Dogodki in odmevi 11.20 Južnoameriški ritmi - 11.30 Današnji pevci -11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 16.00 Prenos RL - 18.30 in 19.00 Na športnih igriščih -
19.30	Prenos RL - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila
-	8.30 Jutranja glasba - 10.45 Ura glasbe - 11.40 Roditeljski krožek -
12.00	Kontrapunkt - 13.15 »Rumeno in črno* - 13.35 Pevci lahke glasbe - 15.10 Glasba pod vedrim nebom - 15.30 Popoldne z Mino -
16.00	Nogomet od minute do minute - 18.00 Simf. koncert - 20.20 Glasbeni variete - 21.10 Športne vesti - 21.25 Beethovnova komorna glasba - 22.15 Zbori.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila
8.45	Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.05 Nedeljske pesmi - 12.00 Športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 13.35 P. De Filip-po: Paese mio - 14.10 Ch. Azna-vour in O. Vanoni 15.00 Popoldanski spored - 16.20 Preizkušajo se diletanti 17.05 Športne vesti
18.45	Plošče in skeči - 21.00 Literarna oddaja - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.35	Skladbe za orgle - 11.10 Simf. koncert - 12.20 Turina in Dvorak - 12.55 Velike interpretacije - 15.30 Buechner-Spaini: Lena e Leonce 16.35 Simf. koncert -
18.30	Orlando Furioso - 19.00 Dal-lapiccola: Odisej.
FILODIFUZIJA
8.00	Schubertove skladbe - 10.10 Na sporedu Pergolesi - 10.20 Beethoven in Britten - 12.30 Bocche-rinijeva komorna glasba - 15.30 Simfonična glasba.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 13.00, 19.30 Poročila
-	7.20 Inform. oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 C. Aveline: »Oni drugi pri gusarjih*
10.00	Še pomnite, tovariši: dr.
F. Ferenc: Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju - 10.45 Lepe melodije 12.00 Na današnji dan 13.15 Operetna glasba -
13.40	Nedeljska reportaža - 14.00 Čez hrib in dol 14.30 R. Schnei-ier Schelde:	»Literarni večer*,
lumor. 14.45 Orkester H. Božena • 15.05 Zabavna glasba -16.0'J Športno popoldne ■ 17.30 K. Eeher: »Krona stvarstva* - 13.26 Melodije 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice
20.00	»V nedeljo zvečer* - 22.15 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Nabožna oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Moderne olimpiade - 14.35 Avtomobilske in kolesarske dirke - 16.45 Spored za najmlajše - 17.45 Včeraj_ in danes 19.00 Registriran polčas nogometne tekme - 19.50 ŠDort - 20.30 Dnevnik 21.00 Krištof Kolumb -22.15 športna nedelja - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
16.45	Konjske in motociklistične dirke - 21.00 Dnevnik 21.15 Ritmo do Brasil - 22.15 TV film »D figlio deirindiana*.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -
11.35	Narodne - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Kvartet D. Lavrenčiča - 17.20 Za mlade poslušalce -
18.15	Umetnost in prireditve -18.30 Rimski-Korsakov in Busoni - 19.30 S Plečnikom po Italiji - 20.00 športna tribuna - 20.35 Zborovsko petje - 20.55 Zgodbe prve svetovne vojne - 21.15 Popevke - 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Pesmi - 12.25 Tretja stran
-	13.15 Orkester Casamassima -
14.10	Praški zbor - 14.35 Krtačni odtisi.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00,
19.15	Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester in zbor - 10.35 Prisluhnimo jim skupaj - 11.00 Otroški kotiček
-	11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za oddih in razvedrilo 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 športni ponedeljek -
16.40	Mozaik glasov 17.10 Prijetna glasba - 17.40 Godalni orkester
-	18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Orkester Martin - 22.10 Motivi za vsakogar - 22.35 Večerni koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Zvočni trak - 10.05 in 11.08 Ura glasbe
-	12.05 Kontrapunkt - 14.45 Ital. pesmi - 16.30 Moderne melodije -
17.05	Program za mladino - 18.38 Slovstvo in umetnost - 19.15 Roman - 20.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert - 22.30 Glasbeno-govorni spored.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.09 Poljudna znanost - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Jazz 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Športni pregled -
14.05	Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.35 Neapeljske pesmi -
16.35	Mendelssohn, koncert št. 2 -
18.20	Enciklopedija 19.00 Leteči krožniki 20.00 Operna glasba -
21.10	Orkestri - 22.45 Francoske plošče.
III. PROGRAM
10.00	Na sporedu C. Merulo -
10.25	Brahmsova sonata št. 3 -
12.20	Weber, tri sonate 12.40 Antologija interpretov - 14.50 Vivaldi in Beethoven - 15.30 De Fal-la, El sombrero - 16.05 Schubertov kvintet opus 163 - 17.45 Cece: Suita - 18.15 Gospodarska rubrika
-	18.45 Literarna oddaja - 20.10 R. Roversi in B. Nicolai: Unterden linden.
FILODIFUZIJA
8.00	Haendel in Bach - 9.00 Na sporedu Turina - 10.10 Geminiani-jeve skladbe - 11.50 Janaček in Milhaud - 13.30 Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	10.00,	13.00, 15.00,
19.30 Poročila - 7.25 Inform. odda ja 8.08 Glasbena matineja 9.10 P. šivic: Ko sem bil še majhen -
9.25	Z operetnih odrov - 10.15 Pri vas doma - 12.00 Na današnji dan
-	12.10 Pianist Cortot igra Chopina - 12.30 Kmetijsk nasveti -12.40 Pihalni orkestri 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba -
15.40	Poje zbor »Slavček* iz Trbovelj - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Operni koncert - 18.00 Aktualnosti
-	18.15 »Signali* - 18.35 Mladinska
»Interna 469»	19.00 Lahko noč,
otroci! - 19.15 Nino Robič - 20.00 Zagrebška filharmonija 22.10 Radi ste jih poslušali - 23.05 Iz starogrške lirike.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Poljudna znanost: človeško telo - 13.00 »I figli del lago», dokumentarec - 13.30 in 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Dokumentarec -19.30 Četrt ure z M. Secherjem -19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: Umberto D. -
22.35	Zaključek filmskega festivala v Sorrentu - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Prva stran
-	22.15 Simfonični koncert - 23.10 Potopisi.
JUG. TELEVIZIJA OD 29.-IX. DO 5.-X. 1968
NEDELJA, 29. septembra
20.00	in 22.20 Poročila - 9.30 Dobro nedeljo voščimo - 10.00 imetijska oddaja - 10.55 Veliko judsko zborovanje v Pazinu -2.00 Baletna oddaja za otroke 5 00 Zbor Zarja 15.30 Športna eportaža - 16.30 Košarka Treš-ljevka Crvena zvezda 18.00 TV cažipot 18.20 Satirično humori-iticna oddaja 19.05 Pot v zače-ek — film - 20.50 Ob tednu otro-ca - 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 30. septembra
17.00,	20.00 in 22.10 Poročila -
1.35	in 14.45 TV v šoli 10.30 in
15.40	Ruščina - 11.00 Osnove sploš-1C izobrazbe - 16.10 Angleščina -L7.05 Oddaja za otroke 17.30 S joti po Mehiki - 17.55 Po Sloveniji 18.25 Niti dva otroka nista ena-<a - 18.50 Reportaža - 19.20 Spre-nod skozi filme Črta Skodlarja ->0.30 S plenuma CK ZK Slovenije 20.50 Z. Skowronski: Uredba — Trama 21.45 Weber: Koncert za klarinet in orkester.
TOREK, 1. oktobra
9.35	in 14.45 TV v šoli - 10.30 in
15.40	Angleščina 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.40 Francoščina - 17.50 Risanka - 18.05 Znanost in mi - 18.35 Torkov večer - 19.05 Afriški vrh - 20.00 Dnevnik - 20.40 Smo ljudje, ali kaplarji — ital. film. nato Benny Bailey kvartet, ob koncu poročila.
SREDA, 2. oktobra
17.20, 20.00 in 22.45 Poročila -
RAZPLET KRVAVE TRAGEDIJE V MIRNI IN DELOVNI BRIŠKI VASI
Ogromna množica z Oslavja in iz vseh Brd spremila na zadnji poti Mileno Kristančič
•sr
Štiri ure pred pogrebom so nedaleč od kraja umora našli neprištevnega Alberta Mikluša • Sodelovanje policije in domačinov - «Tako je bilo usojeno» - Primarij Basaglia brani sodobno terapijo umobolnih
9.35	TV v šoli - 17.25 in 18.30 Prenos športnega dogodka 19.15 Zabavnoglasbena oddaja - 19.45 Cikcak - 20.35 Ob 25-letnici zasedanja zbora odposlancev v Kočevju - 21.30 M. Kozina: Bela krajina - 21.45 Ekran na ekranu.
ČETRTEK, 3. oktobra 17.10, 20.00 in 22.50 Poročila -
9.35	in 14.45 TV v šoli - 10.30 in
15.40	Nemščina - 11.00 Angleščina
-	16.10 Osnove splošne izobrazbe
-	17.15 Sanjica - 17.30 Cirkus -film - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Zbor iz Postojne - 18.45 Kaleido-skop 19.05 Pri »Londonu* — humoristična oddaja 20.20 Ob 25-letnici zasedanja zbora odposlancev v Kočevju - 21.05 Saga o For-sytih — film 21.55 Kulturne diagonale - 22.55 Opatija 68.
PETEK, 4. oktobra
9.35	in 14.45 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -
11.30	Francoščina - 17.55 Buffalo Bill — film 18.20 Glasbena oddaja - 19.05 Mladinska oddaja •
19.35	Niso samo rože rdeče 20.00 Dnevnik - 20.30 Ljutomer pred slavjem - 20.45 Raztegljive rešetke — film, nato poročila, ob koncu simfonični koncert.
SOBOTA, 5. oktobra 18.20 in 20.00 Poročila - 9.35 TV v šoli - 18.25 Kotalkarska revija v Velenju - 19.20 Šport - 19.45 Cikcak - 20.35 in 23.20 Opatija 68 -prenos 22.05 Maksim naših dni — humor, oddaja - 23.00 Propagandna oddaja, ob koncu poročila.
Tragedija na Oslavju je v razpletu. Včeraj sta se odigrali še poslednji dejanji, ki držita v napetosti briško prebivalstvo: nekaj pred poldnem so naSli	i.covanega,
Alberta Mikluša, popoldne pa so ob veliki množici pogrebcev položili k počitku na pevmskem pokopališču žrtev napada Mileno Kristančič, staro 58 let. Za večji del prebivalstva bo dogodek vedno bolj tonil v pozabo, umaknil se bo drugim skrbem, zlasti težavam s trgatvijo, ki jih zaposluje te dni, nikakor pa ne bo ostal skrit pristojnim sodnim organom, ki Miklušu sicer zaradi njegove neprištevnosti ne bodo mogli soditi, pač pa bodo skušali zadevo pregledati s pravega stališča, zakaj umor je bil konec koncev le izvršen.
POGREB
Mileno Mikluš so včeraj popoldne spremili od njenega zadnjega domovanja na zgornjem Oslavju na pevmsko pokopališče. Dogodku je prisostvovalo domala okoli dva tisoč ljudi. Pogreba so se bili udeležili vsi domačini ter vaščani iz Steverjana in Pevme. Izredno veliko Jih je prišlo iz jugoslovanskih Brd, zlasti iz Višnjevika, od koder se Je pokojnica po vojni primožila na Oslavje, v hišo številka 2, kjer se Je njen mož tudi rodil. Žalni sprevod je bil že «pri Pepiju», ko so poslednji pogrebci zapuščali hišo žalosti. V sprevodu so najprej hodili trije otroci, ki so dejansko osiroteli, najožji sorodniki pokojnice, znanci in drugi. Izredno je bilo vencev. Bil je zares nepozaben pogreb skrbne matere, ki je v svojem življenju pokazala izredno silo. Vzredila in vzgojila je tri otroke. Od 1953. leta dalje je bila dejansko sama s svojimi nedoraslimi otroki. Zmanjkala jim je v trenutku, ko bi jo zares še potrebovali. In tudi ta okoliščina dela tragedijo še hujšo. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik iz Pevme.
ARETACIJA
Albert Mikluš je sedaj v sodnih zaporih v Gorici. Aretirali so ga včeraj dopoldne ob 11.30 ob sodelovanju kriminalne policije ter prebivalstva. Akcijo je vodil načelnik kriminalne policije dr. Martorana, Mikluša pa je v skrivališču «v run-ku» prijel brigadir Lini skupno z marešalom Straghjem.
Ko so ga na kvesturi vprašali, zakaj je storil takšno dejanje, je odgovoril: «Tako je bilo usojeno.* Nič ni prikrival, nič dodajal. Ko so ga pripeljali na kraj umora, je povedal, kako ga je izvršil in tudi s kakšnim predmetom. Policaje je peljal k jarku blizu vinograda, kjer je odvrgel zidarsko kladivo, s katerim je zamahnil po ženi. Našli so ga prav tam, kjer ga je nekaj minut po dogodku odvrgel. Toda najbolje je, če gremo od kraja ter opišemo dogodke tako, kot so se postopoma razvijali.
MANIJA PREGANJANJA
Na račun Alberta Mikluša je slišati različne ooene njegovega medvojnega življenja. Vsekakor se zdi, da so dogodki hude živčne napetosti ter stalnega strahu v medvojnem življenju ranili njegovo morda nekoliko občutljivo duševnost. Zdi se, da je naoad tolpe v letu 1947 ki je od njesja izsiljevala de-nar ’ter streljala za njegovim bratrancem (dogodek je imel svoj odmev tudi na sodišču), ustvaril v niem preoričanje o stalnem prega-nlanju. Zaradi nekih neuravnovešenih dejanj so ea trikrat odoellali v umobolnico, 28. julija 1953. leta pa so ga v njej za stalno pridržali. Iz nie je večkrat zbežal ter skrivaj odšel celo v Jugoslavijo in se vrnil. Tudi domov je prihajal. Fred leti pa so v umobolnici podrli ograjo in z novo zdravstveno metodo začeli dovoljevati bolnikom obiske na domu. Od tistega časa Mikluš ni več bežal iz bolnice. Prihajal je domov in domači so ga radi sprejemali. Le žena, ta se ga je vedno nekoliko bala, ker ji je grozil s smrtjo. Prejšnji dan ga je bolničar dopoldne pripeljal domov ter ga domačim izročil v varstvo. Po podpisu je ta bolničar, doma !z Steverjana odšel v bolnico, da bi se vrnil ob 20. uri po Mikluša Po hiši so imeli domači dosti de la; ne le da so hišo popravljali, tudi s trgatvijo so bili prezaposleni Po kosilu se je pričela prazni ti. Ko je mlajši sin odšel na avtobus, je Mikluš šel za njim, da bi ga videl odpotovati. Zdi se, kot da je hotel biti sam s svojo ženo. Takrat pa se je zgodilo najhujše. Kdo ve zavoljo kakšnih razlogov, morda tudi zaradi prepira, zaradi kakšne odveč izrečene besede Je bolnik pograbil zidarsko kladivo ter na kuhinjskem pragu zamahnil po ženi, ko je le-ta obrnjena proti zidu pometala. Žrtev je omahnila v kuhinjo. Kakor je Mikluš pozneje povedal, ni mislil, da jo je ubil Vzel je suknjič ter se odpravil v vinograd pred hišo. Odvrgel je kladivo ter se prek pokrajinske ceste nameril proti državni meji. Dva dneva se je klatil po okolici ter spal, kakor je naneslo. Hranil se je z grozdjem. Policijska psa, ki so ju včeraj pripeljali iz oddelka «oel«re» is Padove ter
vonjati odejo in robec, ki so ju prinesli iz bolnišnice, sta šla po isti sledi v smeri proti meji ter jo na nekem kraju tudi prečkala. Pozneje sta sled izgubila. Onkraj meje so Jugoslovanski miličniki za-stražili cesto v Podsabotinu, da bi Mikluša prijeli. Po pregledu severnega pobočja, ki se je začelo okoli 9. ure, ko se je rosa osušila in dovoljevala psoma zasledovanje, so začeli pregledovati še južnejše. Medtem je policija že zbrala vrsto izpovedi domačinov, ki so ga prejšnje dneve videvali v okolici. V petek zvečer okoli 20. ure ga je na Oslavju videl Angel Mikluš, ko je s ceste krenil v vinograd, ter mu zakričal, naj se ustavi. V soboto zjutraj, ko se je komaj danilo, ga je okoli 5.30, kmalu po pasjem laježu videla Džinca (kot po domače rečejo) Sošteršdčeva; šel je tik zida pokrajinske ceste.
Okoli 11.30 sta dekleti, ki pri Drufovki trgata grozdje, videli nekega moškega, ki je bil po opisu podoben Miklušu. Takoj je na kraj odšla skupina agentov, pa Milko Klanjšček in Karllč Drufovka. Preiskali so že vse grme in vse je kazalo, da ga ni. Kraj je namreč poln lukenj in robidovja. Na vsem lepem je Klanjšček z rokama razmaknil veje v nekem grmu ter ga našel čepečega na tleh. »Albert, pojdi ven,» mu je rekel. Vtem je skočil nanj brigadir Lini ter ga vklenil. Ni se upiral, zakaj bi tudi se, saj ni gojil nikakršnega sovraštva do nobenega izmed njih. V trenutku svoje poslabšane neprištevnosti je storil dejanje proti osebi, ki je v zadnjih letih njegovega življenja postala tarča bolne duše. Odpeljali so ga na kvesturo, ga zaslišali in izročili paznikom v zaporu. Morda bodo v prihodnjih dneh prišle na dan še razne nadrobnosti, ki kažejo da je Miklu-ševo nasilstvo bilo naperjeno tudi proti drugim. Baje je pred dnevi skoraj zadušil nekega bolnika.
PRIMARIJ DR. BASAGLIA
Vse to pa odpira drugo vprašanje, ki zadeva samo psihiatrično bolnišnico. Takoj v začetku naj bo jasno, da dogodek, ki smo ga ravnokar obravnavali, ne sme, odnosno ne bd smel vplivati na nadaljevanje dosedanjega načina zdravlje
niči, ki sodi med najbolj napredne v državi ter za vzgled, ki mu postopoma sledijo tudi drugi za moderno in humanejše zdravljenje odprti zdravniki. Kakor je sam primarij dr. Basaglia rekel, se lahko hitro opraviči smrt bolnika na operacijski postelji. «Umrl je pod nožem,* se izgovarjajo, ljudje pa ne morejo doumeti, da se lahko takšne stvari dogajajo tudi v terapiji umobolnih. «Osebno sočustvujem s prizadetimi. Kot ravnatelj umobolnice takšnih primerov v zdravljenju ne morem predvidevati, včasih pa je moč na njih i delati metodo zdravljenja kot p: vseh ostalih boleznih. Vsekakor doseženi rezultati dajejo prav.» In dalje: «MoJa bolnica ni zapor, nimam namena in želje zdraviti zapornikov, ampak samo bolnike, ki
p3
— kot vsi ostali bolniki — želijo povratek v družbo. Md iščemo to njihovo potrebo v stalnem pogovoru s svojci. Fogostoma bolnik pasivno spremlja izmenjavo idej; sodi, da ga obkroža sovražni milje in da so proti njemu tako zdravniki kot tisti, ki so ga spravili v bolnioo. V tem je iskati razloge za četrtkov dogodek, ki sodi v negativni odstotek znanstvenega napredka in študija vsakega zdravnika.« Navedli smo nekaj misli, ki jih je primarij Basaglia nanizal ob vrnitvi z mednarodnega kongresa na Dunaju. Gre za izjave zdravnika, ki se zaveda svoje odgovornosti v tem primeru in ki je obenem odločen nadaljevati s svojo metodo zdravljenja, ki je za Italijo skorajda edinstvena, ne pa za ostali napredni svet.
ZAKLJUČEK SEPTEMBRSKIH PRIREDITEV
Češki pevci zopet v Gorici
Ut	f”* <’
Pevke akademskega pevskega zbora iz
Brna
Jutri, 30. sept. se bodo pevke in pevci akademskega pevskega zbora iz Brna na Cehoslovaškem zopet predstavili gonškemu občinstvu s celovečernim koncertom. Po turneji in koncertih po raznih mestih v Italiji se sedaj vračajo domov ter bodo jutri zvečer ob 21.

PO POŽARU NA OSLAVJU
Dve kolonski družini sta izgubili streho in imetje
Zaradi pomanjkanja denarja niso plačali obroka zavarovalnine - Nevestino balo so požrli plameni
V zvezi s požarom, ki je v četrtek popoldne popolnoma uničil dve kolonski hiši, ki sta last barona Teuffenbacha na Zgornjem Oslavju ter sta v njih živeli slovenski kolonski družini 57 letnega Avgusta Ipavca in 58-letnega Alojzija Prinčiča, moramo k našemu prvemu poročilu dodati, da je škoda še mnogo večja, kot so jo v začetku ocenili, ter znaša preko osem milijonov lir. Hiša je bila zavarovana in prav tako sta oili zavarovani obe kolonski družini za svoje blago, ki sta ga imeli v njej. Nesreča pa je hotela, da zadnjega obroka zavarovalnine za blago niso plačali, ker pač niso imeli denarja in sedaj morajo računati le na negotovo pomoč od zunaj, potem ko so nad trideset let plačevali zavarovalnino.
Družina Ipavec šteje tri ljudi, poleg očeta Avgusta in žene Ane
nja neprištevnih v goriški bolniš-
ŠOLSKE VESTI
Začetek šolskega leta bo v torek z mašo
Vpisovanje v vrtce ONAIRC jutri in v torek - Pouk se začne v sredo
Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah v Gorici in po drugih občinah na Goriškem se bo pričelo novo šolsko leto s šolsko mašo v torek 1. oktobra. Otroci osnovnih šol v Gorici Ul. Croce in Ran-daccio naj se zberejo v torek zjutraj ob 8.30 na dvorišču svoje šole odkoder bodo šli k šolski maši v cerkev Sv. Ivana. Otroci po drugih krajih se bodo prav tako zbrali po šolah in skupno odšli k maši v tamkajšnjo cerkev.
Za enotno nižjo srednjo šolo in višje slovenske srednje šole v Gorici bo skupna šolska maša ob 10 uri v stolnici. Dijaki naj se zbe rejo ob 9.30 na dvorišču svoje šole
Vpisovanje v slovenske otroške vrtce ONAIRC. V Standrežu, Pod gori, Povrni, v Sovodnjah, Rupi in Doberdobu s* bo vršilo jutri, v ponedeljek in v torek, po posameznih otroških vrtcih; reden pouk v teh vrtcih pa se bo začel v sredo 2. oktobra dopoldne. Pri vpisu je treba plačati tudi prvi mesečni prispevek za hrano, ki je enak kot je bil lani.
Otroci za vrtec v Vrha. Opozarjamo tiste matere z Vrha, ki so vpisale svoje otroke za prevoz v vrtec v Sovodnjah, da bo jutri in v torek vpisovanje otrok v ta vrtec in morajo tudi one poskrbeti za vpis svojih otrok. Reden pouk se bo pričel v sredo, 2. oktobra in takrat se bo začel tudi prevoz z občinskim prevoznim sredstvom.
peljali v splošno bolnišnico v Gorici 9-letnega Fabija Stacula iz Gorice, Ul. Cascino 18. Zdravniki so mu ugotovili udarec v obraz z zlomom kosti ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Mati, ki je
tudi 20-letnega sina Jordana. Družina Prinčič je številnejša in ima šest ljudi. Gospodar Alojz Prinčič, žena Zora, sinova Albert in Jožef, hčerka Stanislava in nevesta Mirjam. Živino in nekaj malega pohištva so sicer rešili, vse drugo, vključno obleko in razne dokumente, pa jim je uničil ogenj.
Prvi, ki je opazil požar, domači so bili v vinogradu pri trgatvi, je bil sosed Jožef Gravnar, ki se je na traktorju vračal proti hiši s tovorom grozdja.
Brata Albert in Jožef Prinčič sta pred kratkim po večmesečnem trdem delu popravila streho in dozidala lopo, kjer so hranili krompir in del drugih pridelkov. Tudi to njuno delo je sedhj uničeno. Njuna sestra je v ognju izgubila vso svojo balo, ki jo je po večletnem marljivem zbiranju in delu pripravila za svojo bližnjo poroko. Sedaj je vse uničeno in obe družini nimata več strehe nad glavo. Prvo noč so spali pod zasilno streho, pozneje so za silo našli zavetišče pri sosedih. Pred njimi pa ostaja skrbi polna prihodnost, saj so izgubili poleg skoro vsega svojega imetja, vključno obleko, tudi večino letošnjega pridelka.
žaj tekstilne industrije, vendar so obljubili svoj odgovor v najkrajšem času na prvem sestanku, kd ga bodo sklicali v oktobru.
Gibanje pleskarjev, ki so včeraj napovedali ponovno stavko, se je začelo pozitivno razvijati. Podjetje Guido Benes iz Tržiča je namreč pristalo na posredovalne pogoje direktorja urada za delo iz Gorice ter je določalo svojim pleskarjem in dekoraterjem povišek 15 od sto na sporazum od 11. julija 1963 ter vse druge poviške, ki jih ta predlog predvideva. Podjetje ima okrog 15 delavcev te kategorije, ki jim sedaj ne bo treba več stavkati. Sporazum je dokaz, da so sindikalne zahteve sprejemljive tudi za druga tovrstna podjetja. Stavka za ostale delavce te kategorije bo trajala do četrtka 3. oktobra do polnoči.
Sindikalne vesti
Na sedežu zveze industrijoev v Gorici so se včeraj dopoldne sestali predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in ULI ter predstavniki vodstva tekstilne tovarne v Podgori da bi proučili mezdne izboljšave za delavce pri statvah. Sedanja čista mesečna plača takih delavoev znaša okrog 65 tisoč lir. Sindikalni predstavniki so podrob
Zaradi kanalizacije zaprte ceste
Goriška občinska uprava sporoča, da so začeli gradnjo kanalizacijskih zbiralnikov v Podgori in Podturnom.
Za to bodo za ves čas trajanja teh del zaprte za promet naslednje ceste:
V Podgori Ul. Attimis in Brigata Treviso. V Podturnu Ul. Oipria-ni (od Ul. Ristori do II. dela gTa-denj IACP), Ul. Trieste (od Ul d’Aosta do Ul. ded Magazzini), Ul. Marzia in Mattioli (od Trga Julia do Ul. Canova).
Deček )e prišel pod avto
Včeraj nekaj pred poldnem so z Jima dali rešilnim vozom Zelenega križa pri-
dečka spremljala, je izjavila, da je i nc orisali položaj in utemeljili svo-otroka podrl avto fiat 124, ki ga jo zahtevo po povišku, ki naj bi je vozil pomorščak 31-letni Giorgio omogočil delavoem vsaj 90 tisoč lir Salustio iz Gorice, Ul. D’Aosta 162 mesečnih dohodkov. Predstavniki po Ul. Cascino v smeri proti Korzu. tovarne so predočdll kritičen polo-
niiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKI FANTJE PRI VOJAKIH
Iz Pavie pošiljajo pozdravne
* '	'j' rt v’ .
/*■*/:
i <
Natečaj
za službo bolničarke
Pokrajinski protijetični konzorcij v Gorica namerava vzeti v službo za dobo do 30. junija 1969 za delo pri protijetičnem cepljenju in za splošno delo v dispanzerju še eno bolničarko.
Prosilke naj vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir na tajništvu konzorcija do 15. oktobra do 12. ure. Vse podrobnejše informacije na tajništvu konzorcija, (Gorioa, Korzo Italija 55).
Urejevanje grobov na mestnih pokopališčih
Oddelek za pokopališča pri občanski upravi v Gorici sporoča, da morajo svojci vsa dela za ureditev grobov pred praznikom vseh mrtvih opraviti najkasneje do 25. oktobra. Po tem roku ne bodo dovoljena taka urejevanja, ker bo morala občinska uprava poskrbeti za običajno vsakoletno splošno čiščenje in ureditev pokopališč, To velja za glavno mestno In za pokopališča v Standrežu, Pevmd, Podgori in Ločniku.
uri nastopili v dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu.
Za jutrišnji koncert imajo na sporedu polifonske skladbe stare in moderne ter vrsto čehoslova-ških narodnih pesmi. Po uspelem nastopu na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Gorici preteklo soboto in nedeljo, kjer so češki pevci odnesli dve prvi nagradi, se goriško občinstvo zelo zanima tudi za jutrišnji nastop. Vstopnina za koncert je določen^ po 500 lir na osebo.
Po koncertu bodo češki akademiki gostje Goriškega krožka akademikov (CUG), kjer se bodo podrobneje seznanili in pogovorili z goriškimi kolegi, kateri jim bodo ob tej priliki poklonili tudi nekaj simboličnih daril.
S tem se bodo zaključile prireditve gorlškega septembra, ki so bile letos izredno pestre in zanimive. Mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi, mednarodna folklorna revija, ki jo je pripravila Pro loco s sodelovanjem EPT ln go niške občinske uprave, kulturno srečanje predstavnikov držav Srednje Evrope in vrsta drugih prireditev je pokazala, da je Gorica kot poklioana za taka kulturna srečanja s sosedi, za utrjevanje miru in prijateljstva.
Gorica
CORSO. 14.30:	«La souola della
violenza«, S. Pitler In J. Geeeon. Ameriški barvni film.
VERDI. 15.15:	»Bendoleroa«, J.
Stewart in R. Weloh. Kinema-skope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30 —18 M ki 21.30: »Guerra e paoe« (Nataša), Ljudmila Saveljeva in Sergej Bondarčuk. Ruski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 16.00:	»Dolce veleno«,
A. Perkins in T. Weld. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 15.30: «Odda 11 pr|5-simo tuo», G. Gardner in N. Machiavelli. Italijanski kinemaskope v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14.00: »Caroline Cherie«, F. Anglade in J. Claude. Barvni film.
EXCELSIOR. 14.00:	»Bandolero«,
J. Stewart, D. Martin in R. Welsh.
PRINCIPE. 14.00:	«Doloe novem-
bre«, A. Newsley in L. Dennis. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 14.00:	»Pattuglia
anti gang«, R. Hossein. Kinemaskope v barvah. Sledi »Stanlio • Olio in vacanza«.
Ob 11. uri dopoldne so včeraj poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Lunghisonzo v Gorici, kjer se je pri delu ponesrečil 39-letni Jordan Mauri iz Štandreža, Ulica Monte Festa 16. V splošni bolnišnici so mu ugotovili rano na levi
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, na Korzu Italija 89 — tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «ATLA SALUTE«, Ul. Cosulich št. 117 - tel. 72480.
RONKE
Danes je odprta lekarna ALLA STAZIONE, dr. Matitti, Vermeglia-no, Vlale Garibaldi 3— tel. 77446.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 29. septembra bo v Gorici nogi ter so ga pridržali za nekaj j odprta cvetličarna VOIGTLANDER dni na zdravljenju.	I — Ul. IX agosto 3 — tel. 24-33.
iimimiiiuiiiiiiiiiiiHiiHHHiiiMiimiMiiHiiniitHHMmuuuummimiiimmimmMiHiiiiiiitniHiiiiiMMMiHi
Vceraj-danes

Pri inženirskemu polku v Pavli (genio pionieri) služi vojaški rok tudi skupina slovenskih fantov, ki jih vidimo na sliki. Od leve proti desni so na sliki: Karel Ferletič iz Doberdoba, Ivo Tomažič iz Rupe, Mitja Jalen iz Trbiža, Adrijan Vižintin iz Dola ter Edvin Marušič iz Štandreža; v ozadju stoji Danilo Peterlin iz Štandreža Kot vidimo prebirajo fantje Pri-
morski dnevnik, ki jim prinaša ve-; na Goriškem.
sti iz domačih krajev ter jim je vsak dan dobrodošel. «Sele v tujih krajih, daleč od doma znamo ceniti časopis, ki nam v naši besedi posreduje novice iz domačih krajev,« nam je dejal eden od teh vojakov, ko se Je vračal z dopusta nazaj v Pavlo. Naročil nam je še naj izročimo še enkrat njihove pozdrave preko Primorskega dnevnika vsem znancem in prijateljem
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 22. do 28. septembra je bilo v goriški občini rojenih 28 otrok, umrlo je 10 oseb, poročilo se je 6 parov in 7 parov so oklicali.
ROJSTVA: Manrico Croci, Cristi-na Sumelli, Stefano Greco, Giulio Cargnel, Igor Ozbot, Mitja Ozbot, Valentina Colussi, Federico Dessa-bo, Annamaria Vetta, Claudio Ughi, Roberto Mio, Andrea Del Bianco, Paolo Mauri, Roberta Marra, Sere-na Furlan, Paola Varin, Sabrina Pinat, Claudia Visintin, Roberta Toso, Paola Visintin, Fabio Zorat-to, Barbara Scolaris, Paolo Sgubin, Fabio Morsut, Mauro Pontremolesi, Patrizia Canali.
UMRLI: Upokojenec 72-letni Giuseppe Cionci, upokojenec 65-letni Olinto Pinaussig, poljedelec 59-let-ni Giuseppe Sirk, upokojenec 70-letni Luigi Voltini, Ida Carli, 92-letni Giobatta Della Rovere, upokojenec 79 letni Antonio Blasizza, gospodinja 81-letna Maria Battistitut-'• ta vd. Terpin, poljedelec 79-letni
Giovanni Bressan, gospodinja 58-letna Milena Kristančič por. Miku-lus, gospodinja 771etna Rosa Pintar vd. Doliani, 3 ure star Mauro Pontremoli.
POROKE: Zidar Silvano Cecchet in postrežnica Bruna Prinčič, uradnik Giuseppe Giacomini in uradnica Giuliana Anselmi, trgovec Romano Culot in uradnica Antonia Figelj, vratar Candido Speccher in uradnica Bruna Bensa, tekstilni delavec Umberto Pinello in učiteljica Lore-dana Perco.
OKLICI: Uradnik Luciano Rus-sian in bolničarka Agnese Gaspa-retto, kovač Alfredo Tiberio in vajenka Luisa Simonig, trgovski zastopnik Piacentino Petterin in delavka Giuseppina Graunar, bančni uradnik Vincenzo Russo in študentka Annamaria Marini, elektrotehnik Enzo CocnelL in pletilja Zmagoslava Mucic, uradnik Francesco To-riggia in uradnica Jolanda Scgla-ris, električar Mario Grusovin ki študentka Laura Pelizon.
LAPONSKA, DALJNA DEŽELA NA EVROPSKEM SEVERU
Na poročno potovanje gresta ženin in nevesta s čredami severnih jelenov na nove pašnike
Civilizacija prihaja tudi med Laponce, sinove mrzle narave,
V arktičnih predelih Norveške je lahko zgodnja pomlad polna sonca, je pa tudi mogoče, da zamrzne dih, ki ti prihaja iz ust in je sneg tako za-mrzel, da za seboj ne puščaš sledov. Ledeni bloki se gromovito vale po rekah. Pokrajina je še vsa odeta v snežno-belo odejo in zemlja je še vsa zahirzla.
Star Laponec je segnal svojo čredo severnih jelenov (ran-gifer tarandus) v ledeno mrzlo morje. Da so jeleni raje šli- v vodo, je pred čredo vodil drugi Laponec jelena vodnika m mlad Laponček je močno udarjal ob zvonec starega jelena, da se živali niso razpršile. Vodili so čredo na pomladanske pašnike na otok Arnoy oddaljen tri kilometre od zimskega domovanja. Čreda in pastirji so hodili počasi po tihih samotnih dolinah in prebreli so mnogo voda. Ponoči so jim psi varovali črede. Na otoku so si uredili svoje taborišče, ker so pričakovali, da pridejo za njimi žene in o-troci. Nastopala je topla pomlad.
Laponska ne obstaja, niti nima stalnih meja in vendar je ozemlje, domovina Laponcev, večje od Italije in se razteza od severne obale Norveške, preko Švedske, Finske do ruske Karelije. Nič se ne ve, od kod je prišel ta narod.
Okrog leta 900 po našem štetiu je neki skandinavski profesor potoval po severni Norveški in naletel na neke tuje ljudi, ki so živeli v tej malo prikupni pokrajini. Njihovo edino bogastvo so bili divji severni jeleni, ki so jih pasli in z njimi potovali po
TUDI PREDSEDNIK NACISTIČNE STRANKE NE SME VOZITI PIJAN
Ni rečeno, da sme kdo, če je nacist in še predsednik nacistične stranke povrhu, voziti avto pijan. Niti v Nemčiji ne. Ker pa ei je predsednik za.hodnonemške neonacistične stranke Adolf von Thadden nekaj takega dovolil, ga je sodišče obsodilo na mesec dni zapora. Kazen je sicer pogojna in v veljavi za tri leta. Ker so ugotovili, da je imel v krvi 1,51 promile alkohola, so dosodili, da bo plačeval 15 mesecev po 151 mark (kako točno na stotinke promile!) globe «Zvezi za boj proti alkoholu v prometu«.
Dve Laponki — mati in hči
novih pašnikih, in videl je, da se ves narod hrani ob teh živalih. Pričeli so severne jelene udomačevati, tako da danes živi na Norveškem nekaj tisoč živali in 36.000 Laponcev, ki se ukvarjajo tudi s poljedelstvom in ribolovom. Vsako leto pa pol milijona jelenov iz vse Laponije (Norveške, Švedske, Finske in Rusije) potuje z družinami na sveže pašnike.
Laponec je majhne postave in meri največ 165 cm, ampak po vzdržnosti je trden in neverjetno železnega zdravja. Spi pod snegom tudi pri 40 stopinjah pod ničlo, pokrit samo s kožo severnega jelena. Ko potuje, hodi dneve in dneve skozi tundro in le tu pa tam počiva, da se nahrani. Pravijo, da so Laponci izumitelji smučk. Pred mnogimi leti je šla laponska ekspedicija po Groenlandiji — na smučkah in dva Laponca sta v 57 urah preiskala neraziskan 500 kilometrov širok ledenik. Ekspedicija je odšla na tako nevarno pot brez zemljevida, brez kompasa, ne da bi se ravnala po zvezdah zaradi oblačnega neba in brez zatočišča. Vedeli so le, da se je po tej puščobi izgubila čreda severnih jelenov.
Laponci imajo neverjetno občutljiva , čutila. Pastir takoj spozna svoje živali v čredi. Že na 20 metrov daljave spozna znamenja v ušesih svojih živali. Tudi sluh ima zelo oster in na daljavo sliši in spozna razne glasove.
miiiiiiiiiiii....
KRIŽANKA
A B C D E F G H I J K L M N
1
2
3
4
5
6
7
8 9
mm		—											
ir													
			■										
				■									
													
													
■	■			—									
													
													
													
													
			Z	_____						_	—	—		
To severno ljudstvo Je silno barvito srednjeveško oblečeno, kakor so bili njih starši pred sto leti. Na klobukih imajo polno trakov in pentelj, dolge in svetlomodre suknje jim visijo do kolen, vse prepletene z bogatimi raznobarvnimi čipkami, obuti so v zarobljene opanke, kakor jih i-majo palčki, iz jelenjega usnja in za pasom jim visi polno malih obeskov. Vsi deli o-bleke imajo svojo posebnost, ki nekaj pomeni v njihovem življenju. Njih jezik pripada ugro-finski jezikovni skupini, ki se med posameznimi nomadskimi plemeni zelo spreminja ter vsebuje mnogo besed iz norveščine, švedščine, finščine in ruščine. Severni jelen je vzrok, da so se Laponci v štirih državah etnično obdržali in ohranili svoje šege in navade. Laponec pravi: ((Severni jelen je za nas vse, ta žival je osrednja točka našega življenja.« Ko imajo v družini krst, darujejo botri malemu severnega jelena, ki postane pbzričje Vodič črede. Z desetimi leti otroci že smučajo in znajo metati laso ter se popolnoma priučijo, da samostojno služijo čredi in La-ponija je zemlja, ki ne prizanaša nikomur in mora biti tak fantek že dobro razgledan, da se zna vesti v tako trdi in kruti naravi. Ženske so močno zaposlene, da pripravijo vse potrebno za potovanje s čredami na nove paše. Jelen jim daje vsega: kožo za obleke, mleko, mesa in kosti. Meso posuše, celo mleko v prahu delajo z neko kiselkasto travo, pomešano z jelenovo diobovino.
Čeprav je tu pa tam posegla v to patriarhalno družbo moderna doba z elektriko in higienskimi predmeti, je življenje Laponcev ostalo le pri starem. Zenske ne šivajo kož s sukancem, čevlji so taki, kot so jih nosili pradedje in kožuhi enaki tistim, kot so jih imeli pred desetletji. Za nit jim služi črevesje, živci in ki-
te, ki popolnoma zapro luknjice ostre koščice. Zenske tudi same strojijo kože in doma napravijo tudi do 40 parov čevljev-opank na leto. Saj jih Luponec porabi tudi do 10 parov v eni sezoni. V času dolge zime se nomadski pastirji neprestano borijo z viharji, z nevihtami, snegom in hudo u-ro. Ce se hoče laponska družina preživeti, mora imeti najmanj 200 glav, ki vse zahtevajo mnogo nege, če hočejo člani družine obdržati vse pri življenju.
V	obljudenih laponskih naseljih plačujejo tudi z denarjem. V mesnicah prodajajo jelenje meso. živ jelen stane do 22.000 lir. Od njega uporabijo vse od mesa, rogov, kosti do parkljev.
Laponci so goreči in zelo verni protestanti. Ob nedeljah je cerkev v Kautokeinu polna pobožnega naroda. Pastor, ki ima ob strani laponskega tolmača, pridiga v norveščini, tolmač prevaja pridigo v laponščino. Civilizacija prodira proti severu. Severna visoka ravan med mestoma Kautokeino in Karasjokom, ki sta med seboj oddaljeni 140 kilometrov, sta bili do pred kratkim obljudeni samo z Laponci, danes je tu vojaška baza in tudi turisti so zašli v ta lep košček severne zemlje.
Za veliko noč se ves narod praznično obleče, praznujejo prihod pomladi in prirejajo jelenje dirke. Osrednja proslava za ta praznik pa so mnoge poroke, tudi do 10 na dan. Obred poroke je vezan na stare običaje. Na poročno potovanje pa gresta ženin in nevesta s čredami na nova pa-sišča z novimi šotori.
Na pomlad se iz prezimovališč premaknejo stari in mladi z otroki, ki so končali šolsko leto, v fjorde, na pašnike" k obali ob morju....
V	prejšnjih časih so v sani vpregali le severnega jele-
na in vodnik na čelu kolone tako imenovani «vappus» je bil najvažnejša oseba tevprež ne karavane. Danes uporabljajo za delo povečini traktorje. Delo, ki ga opravlja traktor, je prej opravljalo 40 jelenov in Laponci se čudijo temu modernemu stroju nove dobe, ki polagoma prodira v njih deželo.
In vendar pravijo stari Laponci, da njih rojaki le ne bodo opustili starih šeg in navad svojih očetov. Laponec v hiši ni več Laponec. Laponec je sin mrzle narave, prepihan od vetra in snežnih metežev. Laponec se ne sme pomehkužiti, ampak mora ostati pastir svojih čred.
M. P.
šotor na severu Laponske
iiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l||||iti||||||||||||||l||||||||||||iiiiiiiiiii||U||N||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||,||||
Razsipni kitajski pogrebi v Hong Kongu
Pogrebov sem videl po svetu nič koliko: skromnih in bogatih, tihih in svečanih, toda ceremonije kakršne so pri pogrebih v Hong Kongu, prekašajo za naše evropske pojme vse, še tako slavnostne pogrebe.
V kitajski četrti Hong Konga je več moderno zgrajenih mrtvašnic. Mimo ene sem hodil skoraj vsak dan, zato sem videl mnogo kitajskih pogrebov. Sicer ne stikam rad okrog mrtvašnic, vendar me je vanjo privabil strašen pisk trobent in piščali in huronsko u-darjanje po bobnih, ki se iz mrliške veže eno uro pred vsakim pogrebom razlega daleč naokrog. Okoli hiše je bilo na plbčiiiRu'’pMštonJeftt> 'ob 'Zidnešteto vencev iz pravega in u-metrifega cvetja. Bili so ogrom-
Lesena cerkev v Kiruni, ki je glavno mesto na Laponskem
(Slike: foto M. Magajna)
ni, visoki po dva metra in več. Večinoma so pravokotnih oblik in le zgoraj dekorativno zaokroženi. Pričvrščeni so na dva ali tri kole, da jih morejo nosači nositi kot bandera. V sredini so napisi s kitajskimi črkami, med cvetjem pa papirnati trupi in glave zmajev s še drugimi kitajskimi simboli.
Mrliška veža je prostorna dvorana z dohodom do mrtvaškega odra, ki je podoben oltarju. Ob straneh so razvrščeni sedeži za pokojnikove sorodnike in prijatelje, po zidovih pa visijo svileni trakovi s kitajskimi napisi, ki so jih darovali sorodniki in znanci. Oltar je okrašen z veliko podobo pokojnika, pred katero gore. sveče. Šele za oltarjem je pod baldahinom zaprta krsta prekrita s preprogo. Od spredaj krsta sploh ni vidna, do nje lahko prideš samo od strani. Na levi strani krste kleče in sede na preprogi pokojnikovi najbližji, odeti v bele halje in čelo jim je obvezano z belimi ovijačami. Eni drže v rokah paličice, ki jih uporabljajo pri molitvah v templju in z njimi udarjajo po tleh, drugi spet o-krašeno palico, podobno mi-klavževkam, z na vrhu lampio-nu podobno krono, s katero se klanjajo proti krsti. Navada je, da žalujoči medtem strašno tulijo in jadikujejo. Pri tem se zvijajo, premetavajo in spuščajo iz sebe prave živalske glasove. Najamejo si celo ljudi, da jim pomagajo tuliti in kričati, kajti to ni jok žalosti, to je divje vpitje. Z njim skušajo preganjati hudobnega duha, ki «lazi» okrog krste in skuša ukrasti pokojnikovo dušo. Kdaj pa kdaj kdo vstane
# # #
TIHOTAPCI
# XI*
MEDTEM 90 MILIČNIKI ŽE PRIBRZELI , A NAMESTO USTREZNE RESNOSTI...
M HA'
VODORAVNO: 1. drobna ptica ■vita. imenovana tudi kraljiček dekor, 2. popularna Verdijeva ,era — mehak sir, 3. glavno me-n ob Tiberi - soseska, občina ime angleškega komediografa msona, 4. eden od čutov — pi^d-dnik republike na Balkanu — vinska krma, 5. znanstvenik, ki iziskuje prvine — srečanje, shod, kemični znak za aktinij — trd :1 telesa — Mascagnijeva opera, samospev — slovnični pojem ;enus) — začetnici velikega pi-itelja (»Saga o Forsytih»). 8. -iprava za merjenje takta v glas-, — moški pevski glas, 9. Avari • tuje moško ime — telesna po-codba, 10. ležišče divjadi — mori v pozni življenjski dobi — longolslu vladarski naslov, 11. )1 oljne kisline — pristaš Lenino-ega nauka, 12. ime slovenskega likarja in grafika Smrekarja — srni del kroga.
NAVPIČNO: A. iver — pri sta ih Feničanih bog sonca, ognja in ojne, B. del svinjske glave — resto v italijanski pokrajini Sa-»rno, C. vroč in suh puščavski eter _ jedro rastline, srčika, D. ratica televizije — severnoame-iški les za smuči — kratica za akademski klub«, E. zver iz ro-lu mačk . — bicikel — število z
dvema ničlama, F del stopala — stalna pesniška oblika, G. brezverec — plug, H. največji italijanski pesnik, avtor nesmrtne «Bo-žanske komedije« — droben prah različka korunda, I. ime slovenskega pesnika in pisatelja Stritarja — grofija v južni Angliji, J. žuželka, ki boleče piči — čebelji samec — državna obveščevalna služba v ZDA, K. kratica za «košarkarski klub« — doslej najuspešnejši alpski smučar na zimskih olimpiadah (Toni) — o-znaka za neznanca, L. znameniti flamski slikar (Peter Paul, 1577-1640) — dragoceno lepotičje, M. glavno mesto balkanske države — avstrijski premier, N. mesto na Poljskem ob reki San — popularni ameriški filmski igralec starejše generacije (Cary).
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO- 1. jaspis, 7. curek, 12. aktovka, 14. Jerala, 15. stepa, 16. Slana, 16. V(alentin) V(odnik), 19. Mira, 20. Stina, 21. bik, 22. Inn, 23. Čarne, 24. Sara, 25. Ni, 26. Titan, 27. seja, 28. jurta, 30. edikt, 32. piano, 34. oleat, 36. snet, 37. kaval, 39. RK, 41. emir, 42. Čapek, 43. par, 44. rok, 45. kapar, 466. Saba, 47. KK, 48. Vršič, 49. cekas, 50. Evropa, 52. element, 54. Lanza, 55. AreUa.
MILIČNIK 5E JE SKLONIL IK> MU ZAŠEPETAL na uho...


LE KAKO SEM _ MOGEL POZABITI ?
-'.r. , ■ :
-•	.-‘V*! *» *
in stopi k oltarju, se zazre v pokojnikovo podobo in pri tem tuli in udarja s palicami in pestmi po oltarju. Vsa ta ceremonija traja dobro uro ob nenehnem igranju godbenikov, da te začne že pošteno ščerrle-ti v ušesih. Žalujoči so od vsega tega tako izmučeni, da jihi morajo pogrebci podpirati, če ne skoraj nositi za pogrebom.
Pogrebni sprevod je v pravem pomenu besede procesija. Za vsakim igra več godb. Najmanj godb, in sicer pet, sem naštel na nekem skromnem pogrebu, večinoma pa jih igra po deset, petnajst. Največ, kar sem jih videl, jih je bilo 27. Gjodbe štejejo po dvanajst do petnajst um ih. m tipično kitajske inštrumente igraje tudi na spflpjma pihq'a.uNa čelu sprevoda nosijo dva o-gromna lampiona. Takoj za njima gre godba. Nato nosači nosijo ali vozijo vence. Sledi godba, transparenti, venci, godba, nosači simbolov, godba, venci, godba, kamion z razo-bešenimi trakovi, ki so viseli v mrtvašnici in tako naprej vse do avtofurgona s krsto. Med simboli so značilne nosilnice v obliki oltarjev. V eni nosijo pokojnikovo podobo, druga pa je prazna, oziroma ni prazna, ker po njihovem mišljenju nosijo v njej pokojnikovo dušo. Nosači vencev in simbolov so po navadi kuliji in ženske s sampanov z otroki na hrbtu. Med seboj se pogovarjajo in smejijo s Cigareto v ustih, ali luščijo peške in jih veselo grizkajo. Sicer pa ves sprevod ne učinkuje pravnih žalostno. Kulija, ki nosita oltar s pokojnikovo ((dušo»‘, ves čas pogreba poskakujeta v veselju, ker so hudobnim duhovom oteli pokojnikovo dušo. Tudi pogrebci v čisto belih oblačilih se med seboj pogovarjajo, kot da so na sprehodu in jedo medtem pomaranče, banane in kadijo.
Voz s krsto je okrašen s cvetjem in z veliko pokojnikovo podobo. Za njim stopajo najeti kričači, ki so prav po cirkuško našemljeni. Njihovo tuljenje je podobno razsajanju in često histeričnč brcajo o-krog sebe zaradi hudobnih duhov, ki jim skušajo spet ukrasti pokojnikovo dušo. Nato se zvrste bližnji in daljni sorodniki in znanci z obvezanimi glavami in oviti z belimi pentljami okoli pasu, katerega konci jim bingljajo ob nogah. Vsi pogrebci v sprevodu imajo v gumbnicah cvetove, kot bi šli na svatbo.
Kadarkoli sem gledal pogrebne sprevode v Hong Kon gu, se nisem rtiogel znebiti občutka, kot da pokopavajo pusta. Pisani venci, kričeče barve transparentov, bander in drugih simbolov, veseli kuliji in razigrane ženske s sampanov največkrat z otroki na hrbtu, bele obleke in kot maškare našemljeni svojci in najeti kričači, ki se klovnsko silijo k joku, med vsem tem pa strašno piskanje godb, daje pogrebom značaj zabavnega spektakla. Tako hongkonški Kitajci na najbolj svečan način proslave slovo Človeka š tega sveta, ki se odseli tj a, kjer bo lahko presrečer gledal v obličje vsemogočnega Bude.
Emil Frelih
SKOP
Veljaven od 29. septembra do S. oktobra 1968
__ OVEN (od 21. 3. do (C\ ~(l' 4.) Ne prepuščaj -j	1 te naključju rešitve
) nekega vprašanja, ki vam je zelo pri sr-^ cu. Napravite potrebne korake, toda ravnajte previdno. Čaka vas uspeh pri delu in v poslovnem življenju. Spričo neke nepričakovane okoliščine boste uresničili neki načrt.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Položaj bo precej nejasen. Potegnite zaključke in skušajte ugotoviti, ali se vam splača, da še dalje norite za to osebo.
V	poslovnem življenju bodite odločni in delujte ter se ne zibajte v praznih sanjah. Srečna dneva sreda in petek, neugodna sobota.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Odkri-žali se boste nekega razmerja, ki vas začenja težiti. Čaka vas neka prilika, v katero ste že dolgo upali. Usmerite vse napore k Istemu smotru in uspeh vam je zagotovljen. Prejeli boste neko obvestilo, ki bo razblinilo vse dvome.
RAK (od 22. 6. do
22. 7.) Teden je pri-L-\\ meren za obiske pri JA ] prijateljih in sorodnikih, ki se že niso dolgo videli. Potrebni ste družbe, toda pokažite ljudem svojo boljšo stran in ne bodite vedno nasproti vsem čemerni. Tudi drugi ljudje potrebujejo vašega razumevanja in bodril. Srečna sreda.
LEV (od 23. 7. do
r	22. 8.) Ta teden bo-
'	\ ste bolj slabe volje,
J toda morate se bolj brzdati, sicer boste zapravili neko lepo priliko. Skušajte biti nepristranski, kajti s tem boste okrepili odnose s svojimi bližnjimi. Kar se čustvenih odnosov tiče, je čas zelo primeren. Srečna dneva petek in sobota, neugoden torek.
x X DEVICA (od 23. 8. f a L\ do 22. 9.) Sedaj je I (rt, \ vaš zasebni položaj
V	J	nekoliko zapleten. To
[/ je morda odvisno od
vaše nestrpnosti in vaše potrebe, da se osamite Skušajte doseči, da ne bodo nastali iz tega vašega razpoloženja nesporazumi, ki utegnejo kvarno vplivati na vašo bodočnost. Pojdite v družbo s prijatelji.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zaljubljenci na.) pazijo, da se ne osmešijo zaradi neumne ljubi sumnosti ali pre-osladnega obnašanja. Lotila se vas bo skušnjava po uresničenju nekega načrta, vendar bodite previdni ter ga skušajte uresničiti s pomočjo drugih. Srečna sreda.
AKORPMON (od 21
10.	do 21. 11.) Prilik za ljubezenske dogodivščine in za «na-sitenje srca« vam ne bo manjkalo. Težave
bodo v tem preobMju le v izbiri. V poslovnem življenju vas čakajo nove prilike in tudi potovali boste. Izogibajte se nepotrebnim razpravam. Srečen torek.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) V ljubezenskih zadevah se boste morali spoprijeti z ljubosumnostjo, toda vse se
bo poravnalo, *e boste vse stvar iskreno pojasnili. Ta teden boste zelo obremenjeni z delom, tako da si ne boste morali privoščiti počitka.
___ KOZOROG (od 22.
f 7\ 12- do 20. 1.) Neka j oseba vam bo poka-J zala simpatijo, če-V	prav ne boste tega
pričakovali. Ta simpatija se bo pozneje poglobila in se spremenila v pravo ljubezen. Zabredli boste v nekatere gmotne težave, vendar se boste s svojo spretnostjo prav dobro izmazali

©
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) Ce ljubite pustolovščine ne izzivajte preveč usode. Preti vam namreč nevarnost neprijetnih srečanj in neljubih dogodkov. Izboljšali pa boste svoj gmotni položaj Utegne se vam tudi dogoditi neka nevšečnost, toda ne izgubite poguma.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Teden je ugoden za vse, česar se Boste lotili, vendar pa boste nekoliko neodločni. Ce ne boste preveč trmasti, boste izravnali neki spor, ki se bo tikal interesov. V diskusijah ohranite hladno kri ln mirne živce.
O
Hotel
LEV
LEV Ijnbljana
VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe • Apartmaji - Restavracije -Restavracijske terase - Dan-cing kavama - Zabavni In artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar -Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica • Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajallšče za helikopterje - Boksi za pse ■ Kadilnica za divjačino.
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI
[n] MI EMI
LJUBLJANA
v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon)
POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO
— V PRITLIČJU:
USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE
P |
mm-
IVI
— V II. NADSTROPJU:
EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE:	PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA —
ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO
LJUBLJANA _
LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA

m
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROVLETTE CHEM1N DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE
ODPRTO VSE LETO
//o/e/«Grad Mokrice?
ob avto cesti Ljubljana - Zagreb
32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Hotel «Krn» Tolmin
'•••• ■' VKf ."•••
Hotel «S0ČA»
MOST NA SOCI tel. 7
Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
\
KUPUJTE
KNJIGE
llllllllllllllllllllllllllllll v
UiaM htftgaiiu
TRST — Ul. sv. Frančišča 20 Telefon 61-792
O b I i t11 e
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
Modernizirani hotel B Kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039.
RESTAVRACIJA
A LB E R 6 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
žtcrfe

lil Bi Ul ilMll Mil H iiržuS
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
PARK HOTEL na bledu
Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in VVC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družah-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAS HOTEL
'CENTRAL-RIVIERA
POPTODOŽ
Modeme sobe, mednarodna kuhinja,
«GIRL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
iefiatami
'Vat v-a&l
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
Ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAJI NUDI
PREKO SVOJIH TRGOVIN
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
doueevee • mccma
EHEtttf/V DE E ED
OPATIJA
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo <LA CLESSIDRA* Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
1MPORT '’r0<lilla ,la veliko in drobno
Velika itl.ira zlatnine po tovarniških cenah! E A POR T Izreden popust — Garancija —
COSTISCE PRI
ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.)	Konkurenčne cene
HOTKI. Sl,ON LlllOUA(IIA
UTO V A UL IO 1 LL 20641-43
1111100
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA « SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
HOTEL in MOTEL «QflOL£l 0t€%hjOC»
OTOCEC OB KRKI - Telef. 068 - 21512 - 21321
z 8g sobami in 174 ležišči
C Vriinana mednarodna in narodna restavracija in bije. S Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV. ih' XVIII.
—— Restavracija MARINELLA ——
TRST, Viale Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36866
Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna «Pri hrastu -gostilna «Ivezda»
telefon 21-239
AVT0PR0MET GORICA
NOVA GORICA
TEL 21443
priporoča zimovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči tn restavracijo z domačo hrano, vinom !n drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe.
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorne* potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOŠNA PLOVBA., Piran, ZuDančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi:	341 23 ;	341-22 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon; 73-470 do 73-477
NOVO G0STISCE
«PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne cene prepričajte se!
48.
( B. TRAVEN )
General iz džungle
«Škoda da nimaš zdaj s seboj svojega revolverja, si misliš, kajne?» je vprašal General. «Nisl prvi oficir, ki sem ga mahnil po gobcu. Zato sem zdaj general muchachosov, ki niso tako bedni hlapci kot tisti, ki jih ti lahko tolčeš po gobcu in se ne morejo braniti. Kaj si jaz o tvojem šefu in o tebi in o vajinih materah mislim, zdaj veš. In če tvoj divisionario ne bo tukaj v štirih dneh in se ne bo dal od nas ušivih in usra-nih indijanskih svinj ubiti, me ne bo več našel tukaj. Potem bom odkorakal v širokem loku okrog Balun Canana in se napotil proti Shimoyolu. Tudi to je lepo, bogato mestece, kjer bomo imeli dosti špasa. Potem naprej na Huninquibal, potem bom zavzel Yalanchen, potem Tsobtajal, potem Acayan, potem Nihich in naposled Socton. Sledil bo napad na Tullum, kjer bomo obiskali guvernerja, če morda ne bo odpotoval zaradi kake svatbe. Morda bomo tudi spremenili načrt. Toda to ti povem tukaj le zato,, da boš vedel, da ne bom šel na La Pena Aha, kjer je nastavljena past. To je vse, kar imaš sporočiti svojemu šefu. In če pozabiš eno samo besedo in te spet uja meinu, ti odrežemo še ostali dve polovici ušes. In ne pozabi ponovno sporočiti divisionariu, kar sem ti pripovedoval o njegovi kurbirski materi.«
General je izpil svojo skodelico in iztresel usedlino.
«Kdo ima zvito zame debelo cigaro?« je vprašal in se ozrl okrog sebe.
cDa mi ne zaideš, bom poslal s teboj dva naša muchacho-
sa, ki te bosta spremila do bližine ranchita, kjer čakajo vaši konji.«
Poročnik je vstal. «Kje so moji compafieros?« je vprašal.
«Ti si še ogledujejo naše skladišče orožja. Najprej so si ogledali zaklade od zgoraj, zdaj si ogledujejo lepote od spodaj. Zato bodo začasno ostali še tukaj. Verjetno bodo za zmeraj ostali tukaj. Nihče izmed nas jih ni povabil. Saj ti bo jutri zjutraj pri zajtrku tvoj divisionario povedal, če jih bo prišel s svojima bataljonoma iskat sem, ali pa nas bo pustil iti po ovinku. In preden odideš, ne pozabi reči «muchas gracias!« za fižol, tortille in kavo. Saj ste se tukaj dobro najedli, mar ne?«
Ne da bi odgovoril, se je poročnik obrnil in sledil obema muchachosoma, ki naj bi ga pripeljala do steze.
9
Komaj so ti trije izginili v noči, so se muchachosi pri ognju že razvneli. «Toda, človek, General, od kod veš vse to? Ali je res, da čakajo federalesi na nas za pečinami? Od kod si vedel, kdo so ti štirje?«
«To je povsem lahko,« je odvrnil General, si spet prižgal cigaro in si ponovno natočil v skodelico vroče kave. «Mnogo laže, kot si lahko mislite. Prav nič nisem sam prispeval. Kar tako lepo po naključju mi je prišlo v roke. Danes so v resnici prišli peoni v taborišče. Trije. Toda ne s fince Las Margaritas, z druge fince. Toda to so bili pravi peoni in ne vohuni. V minuti sem vedel, da so pristni muchachosi. Zato jih niste videli. Sem na sredo taborišča ni prišel nihče. Tičali so zunaj v grmovju, daleč proč od naših zunanjih patrulj. Kake tri ali štiri ure so se tako skrivali v grmovju, dokler niso bili prepričani, da sem jaz tleti, ki ga iščejo. Bil sem tam pri vajah in urjenju v grmovju. Ko sem za hip ostal sam, in so muchachosi skokoma odšli naprej, sem zaslišal, ko so me potiho klicali: «Oye, čuj, bratec, radi bi govorili s teboj!«
Pustil sem muchachose tam zunaj naprej teči in streljati v cilj, in šel s peoni globlje v grmovje.. Prišli so me opozorit o prihodu čet in mi pripovedovali o soteski, v katero naj bi se zapeljali na veselje federalesov. Vedeli so tudi za štiri preoblečene oficirje.«
Coronel se je glasno zasmejal. «Vsak lahko dela načrte, če ima tako dobre obveščevalce.«
«K tebi najbrž ne bi prišli, Coronel,« je menil General in se zarežal, ko si ga je od strani ogledal.
«Zakaj ne bi prav tako prišli k meni?«
«Ti ne delaš takega zaupanje vzbujajočega vtisa kot jaz. Kar me je najbolj razveselilo, ni bilo dobro sporočilo, ki so mi ga prinesli. Ta, kar je mojemu srcu godilo, je dejstvo, da so prvič med našim uporom peoni prostovoljno prišli k nam in nam nudili nenadejano, a zato tembolj dobrodošlo pomoč. To je dobro znamenje, ki dokazuje, da je začela revolucija zdaj počasi razsajati celo v glavah teh prestrašenih in boječih peonov. Kadar bodo sto tisoči peonov prišli k nam, ko se bodo popolnoma sami začeli puntati na svojih finčah, bo zmaga revolucije zagotovljena, četudi bi se boj nadaljeval še dve ali tri leta.«
«Tega ne bi mogel niti z eno besedo bolje razložiti, kot si ti storil, General,« je dejal Profesor in na široko zazehal. Vstal je, si poiskal svojo rogoznico in odejo in se zavlekel za grm, da bi tam prespal noč.
«Doslej se nisem dosti razumel na vojskovanje,« je naposled menil Matias, ko je kazalo, da ni nikomur do razgovora, «mislim pa, General, da si tukaj naredil oslarijo.«
«Kakšno oslarijo vendar?« je vprašal General, ki je na pol zaspal, a je še vedno čepel pri ognju in žulil svojo cigaro. Vprašal je tako, kakor da ne pričakuje odgovora, kakor da se mu je vprašanje samo ob sebi izmuznilo iz ust.
«Ne bi smel pripovedovati poročniku, kaj imaš za bregom.«
((Oslarijo? Jaz da sem oslarijo napravil? No, zakaj ne
bi smel tudi jaz enkrat narediti oslarije, ko sami počenjamo toliko oslarij, še več pa jih delajo tisti prekleti cabrones, ki tičijo za La Pena Alta in čepijo v soteski. Oslarije. Moral sem mu nekaj povedati, da se ne bi sploh več spoznal, kaj bomo storili. Ko mu ne bi bil nič povedal o njihovih načrtih, ki jih poznam, ne bi imel nobenih skrbi in bi se nas lotil. Zdaj pa ni več gotov, kaj naj stori. In kaj bo storil stari debeluhar? Pognal bo en bataljon sem in en bataljon tja, ker ne ve natanko, kje se bomo pojavili. In te uboge peone, ki so tako pogumno prišli semkaj, da bi mi vse povedali, bodo prav gotovo do vratu zagrebli v zemljo in jih nato pohodili, če ne bodo znali pametno razložiti, kje so bili podnevi. Upam, da imajo še dovolj pameti v glavi, da bodo znali kaj povedati. Prav lahko da so iskali pobeglo kravo. Sto hudičev, muchachosi, kako sem utrujen!«
Takoj nato so ga slišali muchachosi smrčati. Fidel je vstal, poiskal odejo, s katero ga je pokril, in mu nato porinil sedlo pod glavo. General je blaženo iztegnil noge. Nekaj golih prstov je štrlelo ven, zakaj škornji, ki so bili nekoč last nekega ca-pitana, so mu bili pretesni in jih je moral ob straneh prerezati in si še izvrtati nekaj lukenj, da bi bilo prostora za prste.
Muchachosi so naglo odrinili ogenj, ker je General porinil škornje, ki so bili na debelo pokriti s posušenim blatom, v ogenj in se je usnje že začelo smoditi.
DESETO POGLAVJE
Don Petronio Bringas, divizijski general in komandant armade, ki jo je poslala vlada, da bi uničila upornike, je sedel pri zajtrku. Zajtrk je bil vreden divisionaria, čeprav so mu postregli v gosposki hiši na majhnem ranču, v katerem si je general postavil glavni stan. Cim dlje je bi! glavni stan na ranču, tem bolj mršav in užaloščen je posta,ial obraz obžalovanja vrednega moža, ki je bil njegov lastnik.
(Nadatievanje sledi)
NAROČNINA: mese^n*
I HHINKI VO TRSI -	UL	MONTECCH1	b	£1 rELEFON	93-80« in 4-638 — Poštni predal	559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — TelefOD 37-33H, 95-823
uTTanr«! 'četrtletna 2 250	Ur	ouUetna 1400	ur	celoletna 8 100	Ur SFRJ posamezna številka »	tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni teko«	račun:	Založništvo tržaškega tiska
Tv.tii S374 Za SFRJ ADI! DZS Uubltana stan trg 3/1., telefon 22-207, teko« račun pri Narodn! banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpoa: trgovski 150, flnančno-upravro 2.-.J, osmriaa-t i- Ut Mali or los, m lit beseda _ oglasi'za tržaško ta go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk PubbUcItk rtallana« - Odgovorni urednik: S lANISt.AV RENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst________________________________________