SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto J arg. 6.—; za pol leta 3.60; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. lteigistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Be. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 12. DE JUNIO (JUNIJA) DE 1937 No. (Štev- 23 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Kulturna prizadevanja naših društev Naša tukajšnja izseljenska društva, so — lahko rečemo brez izjeme — kulturne organizacije, v 'vsem podobne onim, ki smo jih imeli t starih, krajih, kjer je .skoro ni bilo vasi, ki ne bi imela pevskega zbo-' ra in skupine odrskih diletantov. Na zunaj, t. j. pred očmi kolonije se delovanje naših društev najbolj kaže v prireditvah, katerih sporedi obsegajo pevske točke, deklama-cije in eno gledališko delo. Svoj jezik in druge svoje narodne posebnosti gojimo v igrah in ob zvokih naših lepih pesmi se nam obuja spo-mn na domovino in se poživlja naša ljubezen do naroda, ki v prelepih melodijah izraža svoja čuvstva, •svoje veselje in svojo bol. Lahko s ponosom trdimo, da so v petju in gledaliških predstavah naša društva že marsikaj lepega pokazala in z dosedanjimi uspehi ne moremo biti nezadovoljni, če pomislimo, da so nosilci naše kulture v izseljeništvu preprosti delavci, ki se s požrtvovalnostjo, porojeno iz ljubezni do stvari, tedne in mesece učijo, da naši koloniji na prireditvah nekaj našega in lepega nudijo. Res pa je, da se v vsakem društvu bavi s tem kulturnim delom le omejeno število članov, dočim prihaja, večina ostalega članstva v društvene prostore bolj radi kozarca, radi plesa ter podobnih nekulturnih vab in pa morda tudi radi kakšne v izseljeništvu nesmiselne politike. Tu zija v delovanju naših društev še velika vrzel, ki jo je lani ena izmed organizacij skušala izpolniti s predavanji in bi bilo za kulturni napredek naše kolonije gotovo koristno, ko bi se ta akcija ne opustila, marveč bi se obnovila ter bi se ji po dogovoru med društvi zagotovili večji uspeh. Sedaj so se prilike v koloniji že toliko izboljšale, da bi na tak način vsak ne preveč dolgočasen predavatelj lahko imel prav lep krog poslušalcev. Marsikoga bi mogli v društva pritegniti tudi recitacijski večeri, združeni s prav kratkimi podatki o življenju in delu naših pesnikov in pisateljev, posebno iz našega novejšega slovstva, s katerim smo izseljenci izgubili skoro vse stike. Tako bi se zanimanje za našo kulturo večalo in se raztegnilo tudi na kroge onih izseljencev, ki so doslej iskali v društvih skoro samo zabavo. Predavanja in kulturni večeri bi, tako vsaj upamo, privabljali v društva tudi take rojakinje in rojake, ki niso v nobeni organizaciji, kar bi bilo velikega pomena za kulturno vzgajanje našega izseljeništva. V tem pogledu bo treba še mnogo dela, preden bomo mogli videti aa-dovoljive uspehe. Splošno mnenje »ied nami je na pr., da bi niti ene 'gre ne mogli spraviti na oder, če, bi kulturna prireditev ne bila združena u plesom, ker bi bilo premalo udeležencev ter bi se z vstopninami ne krili stroški. Če je to mnenje upravičeno, potem moramo pač sklepati, da je ples tista vaba, ki ljudi prikliče v dvortne. In to jo kaj žalostno dejstvo. Na ducate je Nov senzacionalen proces v Moskvi MARŠAL TUHAČEVSKI, POMOŽNI VOJNI MINISTER, TER RAZNI DRUGI VPLIVNI VOJAŠKI POVELJNIKI SO OBDOLŽENI VELEIZDAJE IN SODELOVANJA Z NEKO TUJO KAPITALISTIČNO DRŽAVO Nova senzacija prihaja iz Rusije, ko čitajoče občinstvo še ni popolnoma pozabilo na procese proti Ka-menevu, Zinovjevu, proti Radeku in celi vrsti takšnih mož iz Sovjetske Rusije, o katerih si mogel še pred nedavnim časom citati v poročilih iz Rusije, da so tam imeli veliko besedo in velik vpliv. Tako-rekoč čez noč so ti veljaki prišli pred sodnike in so priznali, da so izvršili celo vrsto hudih zločinov proti državi, v kateri so imeli vpli vna mesta. ¡Sedaj se je spet dogodilo irekaj podobnega| Ni še dolgo tega, ko se je iz Moskve razširila vest, da so bili razni višji poveljniki rdeče vojske premeščeni na nižja in manj pomembna mesta, ker da ne uživajo več zaupanja ¡Stalina in njegovih ožjih prijteljev, ter da je med takšnimi nezaupnimi tudi Tuhačevski, sovjetski maršal, eden izmed najbolj popularnih ruskih poveljnikov iu pomočnik komisarja za vojno. Ta vest je sedaj potrjena in izpopolnjena): Tuhačevski in sedem drugih višjih oficirjev rdeče vojske so res dobili ukaze o premestitvah, a še preden so odšli na svoja. nova službena mesta, jih je tajna policija aretirala ter spravila v ječe. Obdolženi so veleizdaje, ker da so vohunili za "neko tujo državo", ter da so pripravljali vojaški upor proti sedanjemu Stalinovemu režimu. Včeraj se je v Moskvi pričel proces pred posebnim .vojaškim sodiščem, pred katerim bodo najbrž vse razprave tajne, ker se gre za važna vprašanja, ki so v zvezi z obrambo države. Poleg Tuhačevskega so bili aretirani in stoje sedaj pred vojaškim sodiščem še poveljniki Jakir in Pu-tna, poveljnik beloruskega vojnega okrožja Uborevič, komandant moskovske posadke Kork, poveljnik garnizije v Osaviakhimu, Esdeman, tukaj gledališč, pa nobenemu im-pz-esariu ne pride na um, da bi k gledališki predstavi dodal plesi Seveda se je naše občinstvo v dolgih letih že tako razvadilo v tem pogledu, da bi gotovo bilo zelo težko — če bi bilo sploh mogoče — izločiti ples iz programov kulturnih prireditev . A lepo in za vse nas častno bi bilo, ko bi to dosegli. Saj bi se tudi za same plesne prireditve, namenjene gojitvi družabnosti in razvedrilu, našel čas in prostor. Tudi za podpiranje naše šole, te temeljne naše kulturne ustanove, bodo morala naša društva skrbeti, da bo iz te, ki jo sedaj imamo, «raslo seme tudi za druge šole v krajih, kjer živi zadostno število naših ljudi. In "Slovenski list" bo moral vzgajanje naše mladine tudi podpreti z mladinsko prilogo, ki bo prišla tudi do tistih naših otrok, ki radi prevelike oddaljenosti ne morejo obiskovati naše učne zavode. ter še višja oficirja Feldman in Preimakov. {Poročila, zagotavljajo, da so vsi navedeni obtoženci priznali, da so sistematično dostavljali "neki tuji vlasti" podrobne podatke o ruski vojski, o njenem orožju, o raznih mobilizacijskih načrtih, o utrdah, itd. ter da so pripravljali vojaško vstajo, ki naj bi pomenila konec sovjetskega režima v Rusiji ter zo-petno obnovitev kapitalističnega gospodarskega reda. Ob teh novih poročilih se človek začuden vprašuje, kaj se dogaja v sovjetski deželi; bivši revolucionarni voditelji postajajo najhujši sovražniki sedanjega režima, bivši Leninovi učenci in sodelavci se sami obdolžujejo, da so skušali uni- čiti ono, kar so sami pomagali graditi, novinariji kakor Radek, ki so s peresom na vso moč vodili boj proti kapitalističnim državam, priznavajo pred celim svetom, da so bili v stikih s fašističnimi silami, ki rovarijo proti edini sovjetski državi na svetu, in sedaj pa celo izvemo, da so višji vojaški dostojanstveniki ter med njimi celo en sovjetski maršal in pomočnik vojnega ministra opravljali vohunsko službo za neko tujo, Rusiji sovražno državo, izdajali ji sovjetske vojaške tajnosti ter skušali zrušiti oni sovjetski red, čigar čuvanje jim je bilo poverjeno pred zunanjimi ii^ notranjimi sovražniki. Kaj se tedaj dogaja v Rusiji? Pot do resničnega blagostanja Gospodarske prilike so se zadnja leta po vsem svetu nekoliko izboljšale. Tako prihajajo poročila tudi iz Jugoslavije o izboljšanju položaja. Kot že rečeno, je k temu pripomoglo splošno gospodarsko napredovanje in pa. nove zunanje smernice jugoslovanske 'vlade, ki hoče z vsemi državami, brez ozira političnih tendenc, vzpostaviti kar najboljše trgovske stike. * * * Današnja gospodarska konjunktura pa po mnenju mnogih ni povsem naravna, marveč umetno ustvarjena z oboroževalno tekmo. Vsa skrb posameznih držav je posvečena v glavnem oboroževanju, kot da so topovi, vojne ladje, letala, strojne puške in strupeni plini najbolj potrebni človeštvu. Mnogo uglenih članov človeške družbe kliče po miru in razarože-vanju, a njih glas je glas .vpijočih v puščavi. Francoski ministrski predsednik je te dni ponovno izrazil mnenje, da je mogoče ustaviti blazno ozoroževanje. Istega mnenja je tudi predsednik Združenih držav lloosevelt, tudi Anglija in Rusija pravita, da ne želita vojne, in isto trdita Mussolini in Hitler. Z eno besedo, vse države so proti vojni, a vse se kot za stavo oborožujejo. * * * Zakaj državniki govorijo o miru, delajo pa drugače? Mussolini pravi: dajte nam vse tisto kar želimo, pa bo mir. Če nam pa ne daste, bomo z orožjem skušali vzeti. Ravno tako pravi Hitler: Pomagajte mi zlomiti boljševizem, ki od severa ogroža nemško cesarstvo in mir vam je zagotovljen., V Angliji so ravnotako prišli do prepričanja, da samo če bodo zadostno oboroženi, bo mir zagotovljen, * * * Če bi bil fašizem v Evropi dovolj močan, bi že bila izbruhnila vojna. Vendar Mussolini iti Hitler še nista obupala, maryec sta se vrgla z vso silo in z vsemi sredstvi na delo, da dobiva čim 'več držav in pristašev na svojo stran. Velike politične in gospodarske načrte imata glede Podonavja in Balkana. Malo antan-to, ki je (vsled Češkoslovaške, katera stoji radi svojega narodnega in gospodarskega obstoja odločno na strani Francije in Rusije) fašističnim najm^enom v nafjvečje na-potje, skušata Nemčija in Italija' zlomiti s tem, da ločita Jugoslavijo in Romunijo od Češkoslovaške ter vrineta na njeno mesto Bolgarijo, Avstrijo in Madžarsko. * * * Če bi se ta načrt posrečil, bi lahko fašizem beležil lep uspeh; pa se ne bo. Rominija je že izjavila, da se ne bo postavila na stran fašističnega bloka in ravno tako je izjavilo beograjsko "Vreme", ki izraža mnenje ministerskega predsednika in zunanjega ministra Sto-jadinovica, da je Jugoslavija sicer prijateljica Nemčije in Italije, a ravno tako tudi Francije in Anglije. Ta izjava je dovolj jasna. Jugoslavija hoče biti v dobrih odnošajih z vsemi državami, ne glede na njihovo notranjo uredbo, katero smatra za njih izključno notranje politično zadevo. Čeprav je jugoslovanski narod že po svoji tradiciji globoko demokratičen in zase odklanja nasilne režime (kakor se je izkazalo tudi te dni, ko je ljudstvo v Ljubljani in Celju raabilo dva shoda, na katerih je imel govoriti bivši ministrski predsednik gen. Živ-kovic, katerega smatrajo za 'vodjo jugoslovanskih fašističnih elementov), je vlada vendarle pripravljena sodelovati na gospodarskem polju tudi s takšnimi državami, ki so proti demokraciji, kakor z Italijo in Nemčijo. Od gospodarskega sodelovanja morejo imeti narodi samo koristi in takšnega sodelovanj« je tudi Jugoslavija potrebna. Tega nekateri nočejo razumeti, ker v svoji strankarski zagrizenosti ne vidijo niti za meter daleč prod svojim RAZNE VESTI Nemčija in Italija, ki sta bili odrekli sodelovanje pri mednarodnem .nadzorovanju španska obale, ker da njune vojme ladje nino varne pred napadi španskih vladnih letal, se bosta spet vrnili v londonski odbor za nevmešavanje. Ladjam bodo priznali pravico, da se branijo če bi bile rmpadene, preprečiti pa hočejo maščevalne čine, kot je bilo obstreljevanje Almeria. Nemški vojni minister general Blom-berg se je mudil pretekle dni v Italiji, kjer mu je Mussolini osebno razkazoval italijansko vojno silo. Pred Neapljem ja gen. Blomberg prisostvoval tudi manevrom vojne mornarice, največjim od vseh kar jih je doslej imela Italija. Baška katoliška duhovščina je poslala papežu spomenico, v kateri izjavlja, da so Durango in božjepotno mesto Guerni-co razdejala revolucionarna letala, pa obenem odločno protestira proti navedbam revolucionarcev, ki trde, da so obe mesti uničili "rdeči Baski". čez 6.000.000.000 dolarjev so porabile države tekom lanskega leta samo za oboroževanje Tako je povedal ameriški de legat na Mednarodni konfrenci dla v Ženevi, g. McGrady. nosom. Takšni so na pr. beograjski komunistični študentje, ki so v torek skušali uprizoriti demonstracije proti nemškemu zunanjemu mi-uistru von Neurathu, ko je prispel v jugoslovansko prestolnico. Po njihovem mnejnu bi Jugoslavija ne smela imeti nobenih stikov — tudi gospodarskih ne — z Nemčijo, ker je liitlerjevska. Isti študentje pa se prav nič ne razburjajo, ko čitajo in vidijo, kako z isto fašistično Nemčijo vzdržuje gospodarske stike sovjetska Rusija. * * * Samo v brzdanju političnih strasti in v treznem gospodarskem sodelovanju med narodi bo človeštvo moglo najti pot do resničnega in trajnega blagostanja, ki ga sedaj še nima. Če se bo oboroževalno tekmovanje nadaljevalo, bo morala prej ali slej izbruhniti vojna, ki je zmerom nositeljica bede. i * * * Rekli smo že zgoraj, da je fašizem nevaren za mir, ker goji napram drugim zavojevalne imperialistične načrte. A fašizem ni večen in prej ali slej bo ljudstvo prišlo do spoznanja in besede tudi v takšnih državah, kjer tava še v zmoti ali pa mora molčati. Pot do takšne rešitve iz sedanjih političnih zmed in nasprotij je v izobraževanju ljudstev, v "odpiranju oči". In dobro znamenje je, da se oglašajo ugledni državniki, kakor Roo-sevelt, Blum in drugi, ki ljudstvom razlagajo, da bi bilo mogoče lepo in lepše živeti tudi z manj kanoni, tanki in drugim morilnim orožjem in če bi se produktivne sile človeštva usmerile tako, da bi delale za mir in blagostanje, ne za vojno in rušenje. Polagoma bodo to spoznali tudi takšni narodi, ki jih sedaj še navdušujejo hude besede raznih duce-jev, razkazovanje sile in žvenket orožja, Takrat bo za svet napočila doba resničnega blagostanja. J. K. Konservativci se ne morejo domeniti glede podpredsediškega kandidata Neverjetne težave imajo "concor-daneisti" in v prvi vrsti konservativci, ki so glavni sestavni del sedanjega "vladnega sporazuma", glede določitve kandidata na podpredsedniško mesto za bodoče državne 'volitve. Glavni izvršni odboj-, ki je bil sklican pretekli te den, da določi datum za glavno skupščino konservativne stranke, ki naj bi končno proglasila svoja kan didata, ni mogel priti do nobenega zaključka, ker do takrat še ni bilo mogoče doseči nobenega, sporazuma med skupinama, katerih ena se poteguje za sedanjega poljedelskega ministra dr. Carcaná, druga pa za konservativnega prvaka Pa-trona Costasa. Vršile so se pozneje še mnoge konference, vendar pa vedno z istim negativnim uspebom. Sicer pa izgleda, da bo končno le prodrl dr. Careano ter da se bodo morali pristaši P. Costasa vdati, kajti čas beži in volitve so vsak dan bližje. Mnogo pozornosti je vzbudilo dejstvo, da je pred nedavnim sklical posebno zborovanje dr. Melo, bivši notranji minister zvezne vlade, ki so ga še pred nekoliko meseci smatrali za sigurnega kandidata "concordancije" za predsedniško mesto republike. Iz še ne pojasnje-n;ijh, 'oziroma vsaj javnosti še ne znanih vzrokov, je ta njegova kandidatura padla v vodo in baje ne po njegovem prizadevanju. Širi se glas, da je dr. Melo hudo zameril sedanji vladajoči skupini, da ga je kar tako le, čez noč, izločila iz kombinacije, pa da se bo skušal maščevati s tem, da zbere okrog sebe vse one "concordanciste", ki s kandidaturo dr. Ortiza, sedanjega, finančnega ministra niso zadovoljni. Tako nekako je zvenel tudi njegov govor na onem zgoraj omenjenem zborovanju, kjer je dr. Melo energično na.glašal, da se bo argentinski narod postavil po robu, če se bo spet skušal določiti izid volitev z nasiljem. Opozicijski listi, ki te njegove "ustavne" izjave komentirajo, pripominjajo seveda s pikro ironijo, da je bivši gospod notranji Veliki zavod "RAMOS MEJIA" VENEREAS ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI ANALIZE urina brezplažno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vBeh oblikah. Popolno zdrav ljenje na podlagi krvne analizo (914) KOŽA: Kronični izpqfci, mozoljiki. Izpadanje las. Ultraviojetni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Oiearelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraster-ia, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-iSkem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, tet-ka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: brei operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod g svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECOIJALISTI jo edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 minister že pozabil, kakšne so bile na pr. zadnje volitve v pokrajini Buenos Aires, ki so se izvršile tedaj, ko je bil še on na vladi. Vsekakor se 'v konservativnih in sploh v "concordancijskih" vrstah opaža neka čudna nervoznost, katere vzroki utegnejo morda biti tudi v tem, da se sedaj udeleži predsedniških volitev spet tudi radikalna stranka, ki utegne biti hud tekmec že zaradi tega, ker je veliko bolj edina, saj si je svoje andidate izbrala v prav kratkem času in, kar je tudi važno, soglasno. NOBELOVA NAGRADA IZROČENA Dr. SAAVEDROVI LAMASU Tukajšnji norveški opolnomočeni minister Dr. Rolf Otto Andvord je v sredo izročil argentinskemu zunanjemu ministru, v imenu Nobelovega komiteta, nagrado za mir, ki si jo je dr. Saa.vedra Lamas zaslužil s svojimi prizadevanji za utrditev sloge med narodi in za rešitev chacovsltega. vprašanja. Ob tej priliki je dr. Andvord proslavljal zasluge, ki si jih je dr. Saavedra Lamas stekel v tem pogledu ter se mu je za njegove prijazne besede vljudno zahvalil odliko'vanec. istega dne zvečer je bilo pri zunanjem ministru veliko sprejemanje ter so njegovi prijatelji, člani di-piomatskega zbora in pa razni drugi predstavniki oblasti izrekli odli-kovancu svoje čestitke. Dr ALVEAR NA PROPAGANDNEM POTOVANJU Vodja radikalske stranke in njen kandidat za prihodnje predsedniške volit ve dr. Marcelo T. de Alvear je pretekli četrtek odpotoval na propagandno potovanje v pokrajine San Luis, Mendoza, San Juan, Rio-ja, Catamarca, Salta in Santiago del Estero; spx-emlja ga več uglednih radikalskih politikov. ZADNJE POPOTOVANJE PREDSEDNIKA JUSTA Kakor smo bili že javili, je predsednik republike otvoril preteklo soboto novo cesto, ki veže Buenos Airáis., preko Rosaría, s Cordobo. Odpeljal se je iz Olivosa v avtomobilu, katremu je sledila kar cela karavana drugih vozil. Povsod so najvišjega zastopnika oblasti sprejeli z velikimi častmi. V Rosariu na pr. je defiliralo pred njim 40.000 šolarjev in tudi v Cordobi ga je radikalski guverner dr. Sa-battini sprejel izredno lepo na čelu civilnih, vojaških in drugih oblasti. Predsednik Justo je iz Cordo-be krenil v Catamarco, kamor je Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se _ dospel v pondeljek, in od tam v La. liioja, odkoder se je nato spet vrnil v Buenos Aires. Tu so ga posebno konservativci željno pričakovali, ker upajo, da bo on rešil spor, ki je nastal med njimi zaradi določitve podpredsedniškega kandidata za bodoče volitve. ČEŠKA SLIKA ZA BUENOSAI REŠKO KATEDRALO .V nedeljo je prispela v Buenos Aires posebna deputacija iz Češkoslovaške, ki je prinesla s seboj podobo praškega Jezusa, namenjeno buenosaireški katedrali. Podobo je darovalo praško društvo sv. Rafaela. LADJA SE JE POTOPILA Blizu uruguayskega pristanišča Colonia se je pretekli teden potopila ladja "Viena", last paroplovne družbe Mihanovieh. V gosti megli, ko se je skušala izgoniti neki drugi ladji, je zavozila na čeri ter se na njih poškodovala tako, da je ni bilo več mogoče rešiti. Ker poveljnik ni izgubil hladne krvi in se je tudi moštvo dobro držalo, se je posrečilo srečno izkraca.ti vse osebe, ki so se na ladji nahajale in torej ni obžalovati nobene človeške šrtve. ARGENTINSKO SADJE IMA VEDNO VEČ PRIJATELJEV Ni še mnogo let od tega, ko je Argentina še uvažala, sadje, ki ga sama ni pridelalal dovolj niti za lastno porabo. Sadjarstvo pa se je v zadnji dobi tako močno razvilo, da krije Argentina ne samo lastno potrebo, marveč da. tudi izvaža velike količine raznovrstnega sadja. Ker je argentinsko sadje lepo in sočno, pridobiva tudi zmerom ,več prijateljev, kakor dokazuje tudi letošnja statistika. V prvih 5 mesecih tek. leta je Argentina izvozila 1,958.422 zabojev sadja, t. j. za dober četrt milijona zabojev več nego Ioni v istem času. SMRTNI SKOK Z AVTOM V VODO ¡Raúl Resta, star 27 let, Ricardo F. Olmedo, 26 let star, ter 31-letna plesalka, neka Francozinja, so se v torek zjutraj vozili v avtu po ul. Viamonte, kjer je bil premakljivi most odstranjen. Tega. pa voznik ni zapazil in tako se je zgodilo, da je avto padel 'v reko. Vsi trije so utonili. Pozneje so z dvigalom potegnili avto iz vode ter ugotovili identičnost žrtev. NESREČA NA DELKU V ul. Esmeralda, višina 450 kopljejo delavci za novo zgradbo. Med zaposlenimi je bil tudi 59-letni Ga-etano Artese, ki ga je pri kopanju zasul plaz zemlje. Tovariši -so brž prihiteli pomagat, a ko so prišli do njega, je bil revež že mrtev. Mladi gozdar je povest, ki se je .godila na Goriškem in jo bo dn® 4. julija predstavilo S.P.D, L v živih slikah v ul. AL SINA 2832 Ne zamudite prilike Kako bodo žebrali? Mnogim nevernim Tomažem kajne gre v glavo, da se bodo na prihodnji Taborovi prireditvi res žrebali tako dragoceni dobitki, kakor smo javili v zadnji številki našega lista in še prav posebno se im zdi neverjetno, da bi tudi imeli, seveda če kupijo srečke, prav toliko verjetnosti, da dobe dragoceni radio-apa-rat na osem žarnic ter za dolge in kratke valove, kakor katerikoli dru gi človek, ki je tudi kupil srečko. "Eh, so gotovo že tako ukrenili, da bo "mula" — tako modrujejo nekateri, ki takšno nečedno reč rajši s tukajšnjo besedo imenujejo. Pa se varajo. Nobene 'mule', nobene sleparije ne bo. Dobitki se bodo 'žrebali na sledeči način: v treh vrečicah bodo v vsaki številke od 0 do 9; številka iz prve vrečice bo za stotine, iz druge desetine, iz tretje pa za ednice. O tem se bo lahko vsak prepričal v dvorani sami, če ho to želel. Tri deklice, ki jih bo občinstvo samo izbralo, pa bodo žrebale. Če bo na primer prva potegnila kroglico s štev. O, druga kroglico s štev. 7, tretja kroglico s štev, 9, bo dobitek pripadal srečki, ki nosi številko 0070, ker prva ničla ne šteje. Kroglice bodo potem prišle spet vsaka v svojo vrečico in na isti način se bo žrebala druga številka za drugi dobitek itd. Za 'mulo' no bo torej v teh vrečicah nobenega prostora in če bi kakšen neverni Tomaž imel še kak pomislek, naj se kar na prire- POSLANIK dr. CANKAR ODPOTUJE V MONTEVIDEO Naš tukajšnji poslanik g. dr. Izidor Cankar odpotuje ta teden v Montevideo, da izroči tam svoja akreditivna pisma predsedniku u-ruguayske repubilke. Jugoslovanski izseljenci v Montevideu, kjer jih živi kakšnih 8.000, se že pripravljajo, da dostojno sprejmejo zastopnika naše domovine. G poslanik odpotuje najbrž v torek zvečer z ladjo Mihanoviceve družbe ter bo ostal v Montevideu nekoliko dni, da naveže stike s ta-mošnjimi oblastmi in se tudi seznani z življenjem, delovanjem, željami in potrebami naše tamošnje kolonije. G. poslaniku želimo srečno bivanje med rojaki v Montevideu. TRAGIČEN DOGODEK V ROSARIU V Rosariu, ul. Sarmiento 1120, sta se pri delu v trgovini Bernazza y Cía. sprla 21-letna Amalia Bel-tran in ravno toliko let stari Alberto Juárez. Po kratkem prerekanju je Amalia potegnila revolver ter ustrelila Juareza, nato pa si je še sama vzela življenje. Kaj je bil vzrok spora, ki je imel tako tragično posledice, policija še ni mogla dognati. ditvi oglasi, pa bo imel priliko, da se pred žrebanjem z lastnimi očmi in z lastnimi prsti prepriča, da je res vse v redu in pošteno. * Restavrant - Pariila In pivo za družine (familiar) F/ORDELLl [Pripravno za bankete — Pose-' > Iben pokrit prostor na dvorišču.' ¡ Odprto čez dan in ponoči Av. SAN MARTIN 2688 U. T. 59-1656 KROJflcNICP MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastian Mozetič 5019 - OSORIO ■ 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da b03te tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO S0CURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica : CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA POSTA (Postrestan VSEM TREZNIM IN PAMETNIM V RAZ-MIŠLJANJE Pravijo, da nas je Slovencev v Buenos Airesu čez 10.000. Ne vtem, koliko je v tem resnice, vem pa to, da med tolikimi Slovenci se jih ne najde 300, ki bi prispevali po EN PES na mesec za vzdrževanje šole. Pa pravijo, da smo KULTURNI in NAPREDNI. Imamo kulturna društva, kulturne ljudi vseh vrst, pa na mesto, da bi podprli šolo s kakim darilom in moralno, rajši ro-varijo in kritizirajo, na skrivaj seveda in zahrbtno. Veliko jih je bilo takih, ki so vedno godrnjali, da je šola potrebna, ker da brez nje bo naš narod takoj zgubljen, oz. se bo vtopil v tem tujem morju v Ameriki, posebno pa v Buenos Airesu. Sedaj, ko je šola, ki že posluje tretji mesec, kakor tudi otroški vrtec, pa ravno istih oseb nikjer ni. Mi, ki smo kulturni kakor pravimo, se posmehuj-emo ostalim narodom, da so zaostali in zatele-bani. Pa kaj vidimo? RavnO tukaj, v Buenos Airesu?! Arabci, Armenci, Sirijci, Ukrajinci, Poljaki, Židje in ostali, ki jim niti imena ne vem, vsi ti imajo že dolgo časa svoje domove, lastne šole, bolnišnice, sana-torije in druge ustanove. A mi? Koliko denarja so baš Slovenci znosili tujcem za najemnine dvoran? Ne pretiravam, če rečem, da čez 50.000 pesov. In imeli smo lepe prilike, da hi lahko nekaj ustvarili. Trdno sem prepričan, da so nekatere prireditve, seveda v boljših časih, prinesle čez 2.000 pesos čistega. Iz izkušenj, ki jih imam v mojih 13 letih izseljenskega življenja, sem spoznal, da, ko se spustiš v pogovor z večino tistih, ki pravijo, da so kulturni, uvidiš, da smo vsi skupaj nevredni, da nosimo lepo ime: Slovenec. če pogledamo nazaj na borbe naših očetov in dedov, na borbe, ki so jih imeli s pohlepnimi tujci za svoj obstanek na lastni grudi^pa bili to Nemci ali Italijani, vidimo, da je preteklost našega naroda žalostna, a častna, saj nismo mi krivi, če tujec sega po naši zemlji. Borbenost je naš narod ohranila in obvarovala do današnjih dni. Tudi mi tu v tujini ste moramo strniti v trdne vrste, da ohranimo našim otrokom vsaj to, da jih ne bo sram materinega jezika marveč, da bodo ponosni na narod, iz katerega HIMEN Dne 30. maja sta se poročila Franc Brecelj, doma iz Malovš na Vipavskem in Milka Besednjak, doma od istotam. Svadba se je vršila ob velikem številu povabljenih sorodnikov in prijateljev na domu ženina. Nevesta je tudi naročnica Slovenskega lista in članica SPD. Bilo srečno! izhajajo. Ni se nam treba sramovati domovine, ki je lepa in krasna, čudno je, da mi tako hitro pozabimo na njo, dočim lačni tujci vedno izteguj«jo svoje,kremplje po njej. V šoli se poleg ostalega, seveda starejši učenci, uče, odkod so njih starši in kje je rod, ki govori naš jezik. Kdor se hoče prepričati osebno o tem, to lahko stori vsak dan; naj sfef oglasi v šoli, pa bo iz nevernega Tomaža postal verni Tomaž. Enkrat sem Se bil v šoli med poukom, pa kako me je razveselilo, ko sem slišal naše male, kako lepo že govorijo naš jezik. In od staršev sem izvedel, da tudi v argentinski šoli sedaj lepše napredujejo. Zato, predragi rojaki, podprimo našo šolo; vpišimo se v šolsko društvo'kot redni člani ali pa na kak drug način pomagajmo šoli. Naši mali nam bodo hvaležni zato. Kdor je Slovenec, ta mora biti član šolskega društva! To bodi naše geslo! F. Hudejjski Slovenski starši pošljite svoje otroke v slovensko šolo in priglasite jih za otroško kuhinjo, ki že posluje. Za hrano se plačuje 30 centavos. Otroci so v najboljši oskrbi in na gorkem, ker so prostori zakurjeni. Dobra oseba nam je podarila veliko peč, tako da ni strahu, da se otroci prehlade v šoli. za par siromašnih otrok, ki ne zmorejo 30 cts. dnevno, se je dobila dobra duša, ki jim bo priskočila na pomoč. Slovenski starši» ne odlašajte! Vaši mali Vam bodo hvaležni. Šolsko društvo. JUTRI VSI ZAVEDNI SLOVENCI NA DOMAČO ZABAVO Z IGRO, PETJEM IN PLESOM, KI JO PRIREDI SLOV. ŠOLSKO DRUŠTVO, S SODELOVANJEM "PROSVETE I." IN "TABORA", V ULICI PAZ SOLDAN 4924, (LA PATERNAL). ZAČETEK TOČNO OB 4. URI POPOLDNE. ČISTI DOBIČEK JE NAMENJEN ZA VZDRŽEVANJE NAŠE EDINE SLOVENSKE ŠOLE. Prihodnja prireditev Kaj takega pa res še ni bilo! — Tako pravijo vsi, ki se menijo o prihodnji "Taborovi" prireditvi, o kateri smo prinesli nekaj podrobnosti v zadnji številki 'Slovenskega lista". Kaj takega res še ni bilo, da bi se, poleg mnogih drugih lepih dobitkov, žrebal na prireditvi tudi nov, dragocen radio-aparat na osem žarnic, za dolgi in tudi za kratki val, tako da bo srečni dobitnik mogel poslušti ne samo programe tukajšnjih oddajnih postaj, marveč tudi one iz drugih krajev sveta in — seveda — tudi jugoslovanske programe, ki jih beograjski pres-biro od(laja| zai naše izseljence v Ameriki. In žrebanje teh dobitkov je samo en del pestrega in bogatega programa prireditve, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, t j. 20. junija t.l. v znani dvoraini ul Alsdna 2832 in na kateri sodelujejo moški in mešani zbor Slovenskega prosvetnega društva, ki je naši javnosti prav dobro znan, in pa radio-kvartet Jadran ("Arion"-, ki žanje na tuakjšnjih oddajnih postajah že dolgo laskave uspehe ter bo odpel eno našo, eno rusko in eno meksikansko pesem. Glavna točka sporeda pa nam bo razgalila na odru Španijo. V globoki drami-trodejanki, "V nižavi", ki jo uprizori "Tabor", trčita drug ob drugega dva človeka ki predstavljata dva svetova: preprosti in "kakor bel kruh dobri" pastir Ma-nelik ter samovoljni, pokvarjeni in oblastni posestnik Sebastijan, mo-gočnik, ki je navajen, da so mu vsi brezpogojno poslušni in ki terja po korščino tudi tedaj, ko si izmisli grd načrt, da bi mogel nemoteno zadoščati svoji strasti, a naleti tedaj na nepričakovan odpor pri svojem najnižjem hlapcu, pri preprostem pastirju, ki se gospodarju ne samo upre, marveč ga tudi ubije. Mnogo problemov, ki se danes na tako tragičen način rešujejo v nesrečni španski deželi, nam kaže ig- DRUŠTVO "TABOR" Faz Soldán 4924 BUENOS AIRES (La Paternal) VABI CENJENE ROJAKE IN ROJAKINJE NA SVOJO LETOŠNJO PRVO Veliko Prireditev Vršila se bo v nedeljo, 20. junija 1937 V DVORANI UL. ALSINA 2832 SPORED 1. Otvoritev, svira orkester. 2. Mile Klopcič: "Mary se predstavi", deklamacija . 3. F. T.: "Nezvesti ljubici", poje moški zbor SPD I. 4. "Dalmatinski šajkaš", poje kvartet Jadran (Arion) 5. "Ej, uknjem!", ruska pesem, poje kvartet Jadran (Arion) 6. "Čakanje", pleše Irena Vidmar jeva, naša. Shirley Temple. 7. Aljaž: "Ujetega ptiča tožba", poje mešani zbor SPD I. 8. "Rival", meksikanska pesem, poje kvartet Jadran (Arion-. ODMOR 9. Don Angelo Guimiera: "V NIŽAVI" Španija, za katero Igra, ki bo gotovo Pretresljiva španska drama v treh dejanjih. -se danes ves svet zanima, na našem odru. -vzbudila največje zanimanje. Kakor je iz sporeda razvidno, sodelujeta na tej veliki prireditvi "Slovensko prosvetno društvo I" in priznani kvartet Jadran (Arion), ki je žel že velike uspehe, in jih še žanje, na tukajšnjem radiu. PO SPOREDU PROSTA ZABAVA, PLES IN VELIKO ŽREBANJE karkršnega gotovo še ni bilo na nobeni naši prireditvi, kakor doka zujejo naslednji glavni dobitki: 1) Radio-aparat na 8 žarnic na dolge in kratke valove. 2) Moška zapestna ura. 3) Fina ženska torbica. 4) Fotografični aparat. 5) Nalivno pero. 6) "Bebé malcriado". — Poleg teh. dragocenih predmetov še 10 drugih, dobitkov. — ZAOETEK TOČNO OB 4.15 POPOLDNE 10% čistega dobička te prireditve gre za slovensko šolo na Paternalu. ■^ft-nJSL ra, ki je bomo prihodnjo nedeljo videli na našem odru. Spričo velikega zanimanja, ki vlada danes po-vjsod za Španijo, ni čudno, če je tudi v naši naselbini vzbudilo maj-veči pozornosti oznanilo, da se v kratkem uprizori španska igra v našem jeziku. Zato je pričakovati, da bo tudi udeležba na prireditvi 20 t.m. naravnost izredna. IŠČE SE Jugoslovansko kr. poslanstvo išče g. Valentina Sterle in njegovo ženo Štefanijo Sterle. » ODPOTOVAL JE Radi družinskih razmer je v sredo nenadoma odpotoval v Macken-^ no v provinco Cordoba, tajnik SPD. Mirko Peljhan. Ali bo ostal tam začasno ali trajno, je odvisno od družinskih prilik. V ,vsakem slučaf ju ga med nami pogrešamo. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUQ.' L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T DOCK SUD LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znižala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. /ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluiená. Obiščite nas in prepričali se boate! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1|2 do 12 1|2. IZ VILLE DEVOTO NAZNANILO GPDS. v Villa Devoto naznanja vsem rojakom v B. A. in okolici, da se bodo vršile prihodnje društvena prireditve in zabave te le dneve: 11. julija otroška prireditev, katere čisti dobiček gre za nabavo otroških predmetev za njih razvedrilo na društvenem dvorišču. 29. avgusta bo večja prireditev s petjem in veseloigro "Tri sestre". Tem potom opozarjamo članstvo naj se točno udeležuje pevskih in dramatičnih vaj. Vsi, ki imate veselje za petja ali dramatiko, javite se v društvu. Društvo se lepo zahvaljuje članu A. Ušaju za posojenih 36 knjig in ravno tako M. Kralju za posojenih 26. Vsi ljubitelji čtiva poslužite se društvenih knjig; izposojnina znaša pet ctvs. in gre za nabavo novih knjig. Kdor ima kako knjigo doma, naj posnema zgoraj imeeao-vana; s tem bo veliko koristil društvu in splošni kulturi obenem. Odbor SMRTNA KOSA Dne 30. maja je umrla Jožefa Rustija, doma iz Dornberga. Podlegla je težki operaciji v bolnici Pi-rovano. (Zapušča žalostnega, soproga in štiri' že odrasle otroke ter tri sestre in enega brata, ki se ,vsi nahajajo v Argentini. Preostalim naše najiskrenejše so-žalje, pokojni pa naj bo lahka tuja zemlja. V BOLNIŠNICI SE NAHAJAJO Nadležna bolezen na slepiču je začela naše rojake pogosto nadlegovati. Ta teden so odšli kar trije naši sosedje na operacijo in sicer: članica GPDS, Merica Zorževa iz P je. Wagner, dalje trgovec z jest-vinami Emil Bat v Pje. Alta Gracia in gostilničar Pepe Pahor v Av. Tres Cruces. Vsi trije se nahajajo v bolnišnici Alvear. NAŠI NOVINARJI V ITALIJI V soboto 8. maja je prispela v Rim skupina jugoslovenskih novinarjev iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, ki jih j« italijanska vlada povabila, na obisk v Italijo. Na postaji so jih pozdravili jugoslovenski poslanik Jovan Dučic z osebljem poslaništva in tiskovnim atašejem Zajeiéem, italijanski tiskovni in propagandni minister Alfieri z več uradniki mini-sterstva in podkonzul Tiberi, ki je bil prideljen jugosl. novinarjem med njihovim obiskom v Italiji. V pondeljek dopoldne so prisostvovali veliki proslavi obletnice, odkar je proglašeno cesarstvo. Zanje so preskrbeli mesta na tribuni v Via del Impero zraven kraljeve lože in tribune diplomatskega zbora. Opoldne so jim priredili obed v hotelu "Excelsior", popoldne pa so si ogledali mesto in razne rimske spomenike. Prejšnji večer so prisostvovali v kraljevski operi slavnostni predstavi Verdijeve opere "Aide", v kateri je nastopil tudi slavni tenorist Gigli. V torek ob 10. je jugoslovenske novinarje sprejel minister za tisk in propagando Alfieri, ob 10.30 pa zunanji minister grof Ciano, ki je v svojem govoru poudarjal, da je obisk jugoslovenskih novinarjev srečna posledica beograjskega dogovora in najugodnejša priložnost za medsebojno spoznavanje obeh državi in nai*odeciia- liiti za pljučne. srčne, živ veumatifine bolezni ŽARKT X - DTATERMIA — ANALIZE Spreiemn. se od 9. do 12 in od 15 do 21. ríOVORI SE ST OVENSKO CALLE rttiGALLO 1542 LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah CA.CENTRAL EUROPEA 469 S AN MARTIN 469 NEVIHTA NAD BOSANSKO KRAJINO Nad velikim delom vrbaske banovine je besnela silna nevihta, ki je povzročila v srezih Bosanske Gradiške, Dubice, Prijedora, Dobr-ljina in Dvora ob Uni milijonsko škodo. Zaradi nalivov je potok Dra gočaj blizu Banje Luke tako narasel, da je porušil veliko skladišče podjetnika Kostiča. Hudournik je pri Klašnici porušil tudi most in je bil zaradi tega promet dalje časa prekinjen. Poškodovana je bila. tudi železniška proga blizu Prijedora . IZ SLOVENSKE KOROŠKE V Zavrhu namerava letos Sud-marka zidati lastno šolo. To je nekatere Nemce tako podžgalo, da pri povedujejo kako bo slovenski jezik kmalu izginil na Koroškem. To se slabo ujema s pozivom, ki ga je ne- m- davno objavil dunajski list "Reichs post": Nemci, učite se slovanskih jezikov, zakaj Slovanov je trikrat več kakor Nemcev! VAŽNO ZA NAŠE IZSELJENCE IN NJIH SORODNIKE V uredništvu "Jutra" se je zgla-sil g. E. J. Zamboni, direktor francoskega društva za zračni promet "Air Francés", ki je opozoril na velike ugodnosti, ki jih posebej našim izseljencem in njih rojakom in sorodnikom v domovini nudi navedeno društvo za poštni promet, ako se pri svojih poštnih pošiljkah v Ameriko in narobe poslužijo zračne pošte. Pismo, ki ga, primerno frankirano, oddaš v Ljubljani najkasneje v petek ob 19 uri, odnese s seboj avlon navedene družbe iz Beograda v soboto in ga izroči pošti v Natalu že v ponedeljke, v Rio de Janeiru v torek, v Buenos Airesu in Montevideu v sredo, v četrtek POSEBNE UGODNOSTI za JUGOSLAVIJO in ITALIJO DENARNE POŠILJKE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO: odgovorno, gotovo, hitro in poceni. HRANILNICA: Popolna garancija z vsem našim imetjem. i LADIJSKI LISTKI ZA V JUGOSLAVIJO IN ITA LIJO: za odhod in prihod po najnižjih cenah. Obiščite naš JUGOSLOVENSKI ODDEEK Postregli Vam bodo vljudno uradniki Vašte, narodnosti od 9. do 18. ure vsak dan in ob sobotah od 8y2 do 11. ure. V slučaju da ne morete priti osebno, pošljite nam pismeni nalog, ki bo izvršen še istega dne. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA! pa je že v Santiago v republiki sednik g. Markelj. Dve deklici v čile. V dobrih treh, štifihj dneh narodnih nošah sta mu izročili lep preroma potemtaken vso dolgo raz- šopek cvetja. daljo iz Ljubljane do Južne Amerike, kar je v posebno nujnih slučajih izredno velikega pomena za vse one, ki imajo svojce v Ameriki. O tarifi, ki ni visoka, se vsak lahko informira pri poštnem uradu. Razen ob sobotah odhaja avion iz Beo grada tudi ob sredah, pisma za ta avion pa morajo biti oddana v Ljubljani najkasneje v torek do 19. ure Podrobna obvestila o vsem tem si -lahko 'vsak preskrbi v poštnih uradih ali agencijah družbe "Air Frange", kij jo v Jugoslaviji zastopa Aeroput. Za vse informacije pa je vljudno na razpolago tudi g. direktor Zamboni Beograd, Kralja Petra 36. KOROŠKI BRATJE S PESMIJO NA DOLENJSKEM Prisrčen sprejem in velik uspeh v Novem mestu Novo mesto, 3. maja. Dolenjska metropola je spet enkrat dokazala, da znani ceniti in dostojno sperjeti v svoji sredi svoje goste, ki so bili to pot naši koroški Slovenci od Žile in ki so nam prinesli svojo narodno pesem. Že v soboto ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 16.45, s katerim so se pripeljali koroški pevci, so jim Novomeščani priredili na kolodvora lep in dostojen sprejem. Pri sprejemu so bila po deputacijah zastopana vsa novomeška kulturna in na rodno - ozrambna društva, šolska mladina, pod vodstvom profesorjev in učiteljev predstavniki vseli,' tukajšnjih uradov, sreski načelnik g. Magič, dalje predstavniki raznih cerkvenih in drugih civilnih obla.sn ter številno občinstvo. Ob prihodu vlaka, kakor tudi pozneje pri po-vorki skozi mesto, je igrala godba novomeškega godbenega društva. "Goste je najprej nagovoril v imenu obeli podružnic CMD notar g. Matija Marinček, v imenu prosvetnega društva prof. Bajuk, dalje g. Mrak, itd., a v imenu pevskega društva "Dobrač", se je za prisrčen sprejem zahvalil njegov agilni pred Povorka z gosti v sredini je krenila nato v mesto, kjer je bil pred magistratom oficijelni sprejem. V imenu mestne občine, je pevce pozdravil in jim želel iskreno dobrodošlico predsednik občine dr. Ma rjan Polenšek. V družbi domačinov so nato pevce povedli v kmetijsko šolo na Grmu, kjer jim je bila prirejena zakuska. Ob tej priliki je goste nagovoril ravnatelj zavoda inž. Absec. Po zakuski jim je pa inž. Kotlovšek razkazal lepo u-rejeno šolsko ekonomijo, o kateri so se pevci zelo pohvalno izrazili. Zvečer ob 20. je "Dobrač" priredil v veliki dvorani osnovne šole svoj koncert, ki je bil pravi triumf koroške narodne pesmi. Nastopilo je 24 pevcev, samih zanosnih fantov, krepkih grl in postav. Obširna dvorana osnovne šole ni mogla sprejeti pod svojo streho vseh onih, ki so hoteli biti na- koncertu. Mnogo ljudi je moralo oditi. Obisk je bil rekorden in koncert se je pretvoril v pravo kulturno manifestacijo. Pred koncertom je pozdravil občinstvo in se mu zalivlalil za prisrčen sprejem v imenu Slovenske prosvetne zveze in v imenu društva gosp. T run k iz Celovca, nato pa so pevci začeli izvajati svoj program. Občinstvo je ob zvokih lepe koroške narodne pesmi navdušeno ploskalo. Sledil je nato pozdrav zastopnikov novomeških krajevnih društev in razdelitev slovenskih knjig, ki so jih poklonila našim KROJAČITCA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleke in povr-nike po najnižjih cenah Delo pivcfitno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warnce 2191 Buenos Aires bratom posamezna društva in šole, zlasti železničarska in sokolska knjižnica. Po kratkem odmol'u je sledil drugi del programa. Pevci so morali tri pesmi, in sicer "Pojdem v Rute", "Mrzel veter" in "Juhej,, poj-dam mau u Škufee" ponoviti. Pohvaliti je treba zlasti agilnega pe-vo,vod¡jo g. Kropi,vnika. Zbor je dosegel velik moralni uspeh. Po koncertu je bil družabni večer pri Košaku, kjer so gostom postregle novomeške dame. V nedeljo zvečer so si gostje razgledali mesto in okolico. Bili so zelo navdušeni in niso mogi prehvaliti sprejema in gostoljuba Novomeščanov. Ob 9. so peli pri maši v kapiteljski cerkvi, nato so pa šli na novomeško pokopališče, kjer so položili venca na grob Trdine in Hladnika in kjer so zapeli koroško narodno "Gor čez Izaro". Pri Hladnikovem grobu je govoril novomeški prošt Karel Če-rin, a pri Trdinovem prof. Logar. Z opoldanskim vlakom so se koroški pevci odpeljali v Trebnje, kjer so priredili ob ló. svoj koncert, z večernim vlakom pa so odpotovali v Ljubljano. . % ROCKEFELLER JE UMRL Rockefeler, vsegamogočni petro-lejski kralj ameriške "Standard Oil Co.", star 93 let, je pred kratkem umrl. Bil je eden najbogatejših ljudi na svetu, dasi je bil začel svojo karijero kot preprost- trgovski vajenec, ki je služil borih 25 dolarjev na mesec. Svoje ogromno bogastvo si je Rockefelelr nakopičil s petrolejem. Imel je dober nos, ker je veliko vlogo, ki jo je imel igrati petrolej v moderni tehniki, zaslutil že tedaj, ko so mnogi učenjaki menili o novem kamenem olju, da bo dobro kvečjemu za mazanje koles. Preračunal je možnosti trgovine s petrolejem ter se potem ravnal po svojih dveh nadaljnjih načelih: organiziral je to trgovino na izredno spreten način in na osnovi delniške družbe, zgoraj imenovane "Standard Co.", ter si potem vse svoje življenje prizadeval, da to trgovino monopolizira. Očitali so mu, da se je v dosego tega namena posluževal ne samo vseh dovoljenih, marveč tudi vseh nedovoljenih sredstev; zoper konkurenco je vodil neizprosen boj in se pri tem ni bal nobenega še tako nasilnega sred stva. Ameriška sodišča so ga neštetokrat klicala na odgovor ter mu v približno 4000 slučajih dokazala goljufijo, izsiljevanje in poneverbo. Obsodba se je glasila na 29 milijonov dolarjev, vendar pa ni Rocke-feller nikdar plačal niti enega centa te globe. V bistvu pa je bil Rockefeller velik čudak. Kakor je s skopuško strastjo gromadil bogastvo, tako je tudi z največjo radodarnostjo to bogastvo spet razdeljeval: ustanovil je nešteto zavodov, bolnišnic, učilnic itd.; zbral je okrog sebe poseben zbor svetovalcev, ki so proučevali prošnje, prihajajoče iz vseh mogočni krajev sveta, ter pomagal kjerkoli so mu ti svetovalci zagotovili. da je pomoč potrebna. Tako je na primer v enem samem letu razdal kar 27 milijonov dolarjev v dobrodelne namene. Svoje čudaštvo je k a? al tudi v tem, da je vsakemu človeku, ki je z njim govoril, daroval S centov. Teh pet centov je bil nekoč deležen celo sam predsednik Združenih držav Mr. Hoo-ver, ko se je nekoč srečal s petro-lejskim magnatom... Zadnja leta je živel seveda daleč proč od vseh trgovskih skrbi in ljudje, ki so ga obdajali, so skrbeli, da ni nič nev-šečnega prišlo starcu na uho. Tako na pr. zatrjujejo, da so "New York Times" tiskali vsak dan za Rocke-felelrja en poseben izvod, v katerem ni bilo nobene nevšečne novice, nobenih poročil o 'vojnah, zločinih, (samomorih, stavkah itd. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 U. T. 88 Mayo S182 F A VST A •dolgin trdo spi, je Belgoder srdito pograbil krepelec iu je zlezel z njim na Podstrešje, da bi ga premikastil- Toda ležišče je bilo p; fczno. O Croassu ne duha ne sluha! Cigau je zaradi lepšega dvakrat, trikrat udaril po senu; nato se je sprijaznil z neizogibnostjo in je vzel na znanje, da jo je malopridnež odkuril. Tudi v okolici hiše »i -bilo sledu o njem. Bolgodor se zaradi tega ni bogvekaj vznemirjal. P,.av za prav je bilo umevno, da je čutil Croasse po nedavnih batinab potrebo, umakniti se iz bližine opasnega kre-Pelca- Cigan se je potolažil z mislijo, da mu jetnica tudi tako me more uiti, lu se je vrnil it Favstinlm konjenikom. £ez pičlo uro je stopil v tajinstveni dvorec, kamor Je dan po svojem dospetju v Pa Iz privel Violotto, meneč, da jo predaja vojvodi Guiškemu. XXX"- lielgoiderova skrivnost. Favsta je pričakovala cigana v sobi, ki jo nači čitatelji že poznajo- Myr-this ln l.ea sta ji pripravljali krepil-pijačo Videč, da Belgoderu uhaja l>ogled za temi pripravami, jo ukazala, naj s ineso vina. Nekaj trenutkov nato je vstopil «luga z mizico, ma kateri Je stala obilna steklenika s kra-"iio čušo od suliegft srebra. Vse to so Postavili pred Belgodora, ki ga je Favsta povabila, naj sede. "Krasna čašica", je rekol cigan, da bi začel pogovor1 "Pijte, mojster, nič so ne ceremo-nlte <"'ušo pa vzemite s seboj v spomin •ta nocojSnji veče V' Belgodorovo. oči so se lakomno za- bleščale. Nalil si je, položil levico tia . srce, dvignil kozarec i-u zvrnil njegovo vsebino vase. "Imenitna kapljica!" je dejal, mla-skaje z jezikom, čeprav se mu je zdelo vino nekam preblago za njegov ustrojeni goltanec. "Lacrimae Christi so'', «e je nasmehnila Favsta; "K, Jlstove solze... Nu," je nadaljevala, omočivši ustnice v kristalni kupi, katero ji je podala Myrthis, "rekel si, da mi poveš zanimivo zgodbo.'' "Hm!" je začel cigan, "tako zgodbo imamo do malega vsi, kar 'nas je našega nesrečnega plemena. Kdo ve, ali se vam bo zdela vredna poslušanja. Morda ste slišali že sto podobnih pa vam niso ganile srca" Kako bi, ko je šlo samo za ubogega nejevernika cigana !" "Ali ti nisem rekla, da štejem cigane p av tako za ljudi kakor kristjane?" je resno dejala Favsta. "I« da spoštujem tudi njih vero in običaje?" "Da rekli ste. . . In to, vidite, še najbolj to Je vzrok, da sem vam vdan kakor pes.'' Favsta se je spet 'nasmehnila. "Pripoveduj brez strahu", je povzela' "Ako se ti je zgodila krivica, jo nemara lahko popravim..." "F)»pozno!'' j;; zamrmral eBlgoder. C "Ako to skeli v srcu neozdravljiva bol, te morda lahko potolažim!" "Raje naj me ubije strela, kakor da bi se dal potolažiti!'' je zaSkrtal Belgoder. "Ako te peče sovraštvo do njih, ki so ti storili zlo, ti lahko pomorem, da se osvetiš." t'l);i!" .jo rokel Bolgodo. "Do osve-te mi lahko pripomorete. .Močni ste in mogočni. Vi lahko pripravite Claudu de- Klika lcneza Farneškega, Violetti- hujše trpljenje od mene samega..." "Claude je tedaj edini, ki se mu želiš osvetiti?" Belgoderova steklenica je bila pralna. Pobesil je glavo ter jo je naslonil v ogromne dlani- Favsta je. mignila in p lažno steklenico je zamenila polna. "Jelite," je naposled izpregovoril Belgoder, "jelite, da sem podoben zveri? Kaj bi rokli, če vam povem, da bije tudi v mojih prsih človeško srce?'' Favsta ni rekla ničesar, čakala je. "■Naj se vam vidi še tako malo ver- nega oeta, je šla mimo njenih oči. "že spet je prazna", je rekel Belgoder, nagnivši steklenico. Bila je druga. Na Favstino znamenje so mu prinesli tj 'etjo. "V sedmem in poslednjem letu svoje sreče sva prišla v Francijo", je nadaljeval cigan- "V Pariz... Flori je bilo takrat šest let, a Stelli dve. Vzlic prezlranju i« sovraštvu pariškega ljudstva smo niaruo živeli, dokler se ni nekega jutra raznesla vest, da so zločinci vlomili v cerkev Sv. Evstoliija jetno", je povzel Belgoder, "v mojem i i,, ukrali zlato posado, ki jo rabijo življenju je bil vendale čas, ko nisem kršanski svečeniki pri svojih obredih. mislil na na sovraštvo 'ne ua osveto. .. čas, ko sem ljubil!..." Belgoder je pranuilknil, kakor da ga je strah odgrniti zastor prošjosti- "NbdaUuj!" j|e zapovedujoče velela Favsta. "Takrat še ni som bil to, kar se zdim dandanašnji. Da sefli bil jagnje, ne trdim, a tig$> gotovo nisem bil. Imel In ker so 'okovnjači in drugi razbojniki, nad jih bo še tako malo prida, vendarte kirstjani, to je, nezmožni takega grozodejstva, so obdolžili cigana. Nekega jutra so polovili kakih dvanajst ljudi našega plemena, moških in /eask in otrok brez razlike, in so jih v igli v ječo' laz, ki sem bil tudi med njimi, sem spotoma ušel. Morda bi jem ženo, Magdo, najlepšo našega ple- , bilo bolje, da sem se dal obesiti; za-liiena ki sem jo z nožem v roki iz- I l(aj pet moških in šest žensk je bilo trgal tekmecem, šest let sem bil z njo j obsojenih na veša'la. Med ženskami je .-rečen človek- Hodila mi je dve hčerki, najprej Floro in štiri leta pozneje Ste-llo. Ljudje so govorili, da je Flora lepa kakor cvetka v jut auji zarji, kadar se upogiblje pod težo rosnih de-mantov, Stella pa kakor zvezda ve-čcruicn, kadar nujsvetleje sije z neba. bila tudi Magda... Uboga Magda!.." Belgodij" je na dušok izpil kozarec. Njegov obraz je bil beld in debele znojile kaplje so mu stale na čelu- "Zvečer pred tistim dnom, ko je bilo Magdi in ostalim umreti, sem šel h krvniku. Dva meseca so jih sodili in Kadar geni ju gledal, mi je šlo na j dva meseca stili pripravljal denar, ne-smeh, ne da bi vedol zakaj, in kadar j kaj s te,m, da sem prodal vse, kar smo ju nls em videl, mi j® bilo do solz hu- i imeli, nekaj b tem, da sem zvečer zafio. Morda se mi v Srcu smejotu. Ta | lezoval meščane po oddaljenih ulicah, čuvstva razume pač V tisti, kdor jo, Ta denar sem vzel in sem ga nesel krofe..." jj jvniku..." "Kdor je očo!" FaVsto je izprelete-j "K je je stanoval krvnik?" ga je pre-lo, ko je mi m ra je ponovila te bese- , k'arHa Favsta. "V Starem mestu", je zamolklo rekel Belgoder "V Calandrski ulici". "In kako mu je bilo ime?" "Claude!" jé zamrmral Belgoder še bolj nitko. 'Zakaj me silite, da moram izgovarjati njegovo ime?'' "Nadaljuj!" je velela Favsta. "šel sem k njemu. Ponudil sem mu svoje zlato. Klečal sem pred njim in pltikal. Zaklinjal som ga. naj vzame za Magdo obrabljeno vrv: vrv- bi se utrgala in Magda bi bila pomiloščena. Tega, da je potlej ne bi rešil iz ječe, me ni bilo skrb..." "In kaj je storil Olaude?" "Vzel je mojo mošnjo z zlatniki in in jo je vrgel na ulico. Pogrfabil je še mene in me vrgel za njo. Nato se je zaprl v hišo in je zapahnil vrata. Vso noč sem presedel nedaleč od ondod ua praznem kraju, ki. so ga kasneje zazidali; jokal sem kakor iz uma- Drugo jutro sem videl krvnika, ko se je odstavil z doma, in sem "šH za njim na mdntíaucoij^ko moriSče. Dvajset ' minut po tem, ko sva prispela, 'sem videl Magdo, kako se je zibala na Vrvi med drugimi obešenci, med tem ko je ljudstvo tulilo od veselja..." Cigan si je zatisnil ušesa, kakor da ga še zdaj preganja rjovenje množico, plešoče pod truplom njegove obešene ž-eno. . . 'In otr<|ka?" je vprašala Favsta. "Kaj se je zgodilo z otrokoma?" Belgodo se je zdrznil. Stisnil je orjaške pesti in oči so se mu krvavo zableščale. . "Nu?" je povzela princesa1 "Kaj je bilo s Floro in Stello?... Ali sta bili tudi onidve obešeni?" "No". je zaliropel Bolgodor, "obesili ju niso: krstili so ju!...'' V Wilde na obisk Ta me je pa narihtala! Pesjan ti grdi- Prav za res, da je pesjan! Ne rečem, glavo ima človeško, toda srce pa res ne vem, če je prav... No ja, takele so naše človeške navade, da hitro koga obsodimo, ne da bi dobro presodili, če po pravici ali po krivici. Pa za kaj to klatim!... I, tako! z.akaj ima pa kovač klešče?. .. Tako lepo sem se prepeljal čez avellanedski most s tramvajem 22, z namenom, da obiščem spet Wilde, ali bolj prav: naše ljudi v Wilde. Saj jih je tudi tam za celo vas. če imamo tam mežnarja čudno, kaj! Pa je le res. Avellanedski mežnar, tiha, skromna, poštena duša! Naj bo solnce ali dež. Kakor ura, tako gotov je. In če je mežnar tam, kako ne bi bilo tudi drugih ljudi, ki poslušajo zvon, na katerega zvoni. In če zvoni na-špeh!... kot na Med vedjem brdu... kjer je ura poldne takrat, kadar mačka prinese v kuhinjo rep pokonci... No, to so burke. Ni zvona, ne turna, ne ure, mežnar pa je in Slovenci so. In te ,sem se namenil obiskati oni dan. Ali gre do Gral. Mansilla? tako sem povprašal sprevodnika. Ne vem, ne vem... Lepa reč. Ne, vzemite zeleni voz iste številke ! Hvala lepa! In čakam in čakam. Zelenca pa od nikoder. Pa vem da mora biti. Saj sem ga oni dan videl doli na Pavonu in Mitre. Pa ga le ni in ni. , T'a¡ko bi lahko sodnjega dneva čakal. Pa se mi še ne mudi zanj, dokler nisem nebes zaslužil in sem "spet skočil na tramvaj 22. "In General Mansilla in Villa Gonet?... kako pridem tja", sem pozvedoval. Tale voz, ki zadaj, prihaja, tako mi je razložil in ko sem si stvar bolje ogledal, sem videl, da res nosi zeleno progo pod številko 22. Lepa reč! Jaz pa sem čakal, kdaj bo prišel cel zelen... Tako je. Zelena barva je lepa, posebno tista na dobri solati... in tista na travnkiih. S .tramvaji je pa drugače! Posebno pa s tistimi, ki vozijo v Wilde. No vsaka stvar ima svoj prav. In tudi moja pomota ni bila nesreča. Saj sem že davno mislil, da po-iščem gospoda Jerneja. In odkar sem zvedel, da so ga obiskali "dobri prijatelji" takrat ko ga ni bilo doma... ker so imeli v hiši opravke, ki se so dali prav izvršiti le v njegovi odostnosti... No saj veste, kakršni opravki so to! Zvedel sem, da so ga do golega okradli. Vso obleko, ure, vse pač, kar se jim je dopadlo... zlikavci grdi, kar prosto brez vsakega, gospodarjevega dovolenja... kakor pač znajo tatovi! Celo denar so vzeli. Pa bi ga radi 'več, če bi ga bilo. In prav to je bilo, kar je gospodu Jerneju od vsega v lepem spominu ostalo: da ni denarja skoraj nič imel! Pač špasna stvar to, kajne! Pa so vendarle res v življenju slučaji, da je človek vesel, če je denarja malo... V tem so si pač različne misli tatu in poštenega človeka... Prav! Torej kaj je v Jernejcem. Če niso morda tudi njega tatovi odnesli. Lepa hšiica, zares prikupna me je pozdravila. Saj kar ne bi verjel, da bo naš fant lastnik tako ljubkega doma. Saj je kakor vila "pomlad". Številka je točna! Vsé lepo! Samo Jernejca od nikoder. Pa je kmalu prišel izza vogla z obličem. "Lepa reč!" Čakam in čakam, in vas ni od nikoder. Tatov pa nisem ne čakal ne želel, pa so prišli in po meni niti vprašali niso!" tako je menil Jernejec in že hitel, da mi odpre. Vse prazno je, tako se je izgo.vo rjal. No pa stola in mize mu tato vi k sreči niso odnesli in tako sva kmalu lahko prišla do besede v miru. In sem ugotovil, da sva si znanca že dolgo in še davno odprej! Saj sva skoro krave skup pasla. Samo en grič in dve dolini sta vmes. Od Petkovca do Horjula pač res ni da- leč. In skupnih znancev tam doma imava nebroj. Saj se je on mizarstva učil s Poldetom in Stankotom. Ej to smo znali brusiti podplate... bolj kot slovensko slovnico. Samo, tega je že 25 let. Da, Polde mež-narjev! Če bi se spet srečala, bi se domislila še kaj bolj navihanega, kot so bile "kljukcove" zgodbe! In Stanko mežninski... ki me je za-tožil, in sem bil tepen... zato ker sem rekel, da je učiteljica tudi umazana... No takole se obnove človeku stari spomini. Zares, gospod, vedno sem vas pričakoval in že kar hud sem postal, da vas tako dolgo ni. Sam pa malo kam grem... Saj veste, da imajo tatovi tako navado, da pridejo, kadar ni koga doma. Takih obiskov si pa ne želim. Saj pravim, da bi bilo treba poiskati kako nevesto. Pa imam kar malo korajže. So vam muhaste, te moderne ženske! Tukaj jo je dobiti teško, iz Europe se pa tudi ne more "prištelati kot vzorec brez vrednosti" Tako sva bila oba vesela najinega srečanja in bi se še kaj dolgo zadržala. Toda treba je bilo dalje. In na nadaljnem potu sem našel še celo vrsto slovenskih družin, največ od Ptuja. Lične hišice so njihovi domovi. Mal vrtiček! Le kako bo Slovenec iz "zelene Štajerske" in še tam iz ptujskega polja, kjer so "lükarji" doma, kjer je vsaka ped zemlje zelenjadni ,vrt... kako bi mogli brez zelenja... In še mandarince rasto v vrtičku... samo jablan in hrušk ni! In breskev in marelic tudi ne. To nam bo pa zrastlo v "Deti" gori nad Tigre, kjer skušajo naši štajerski sadjarji začeti s slovenskim sadjarstvom. Še dalje v Villo Gonet. Tam se je tudi nesreča oglasila v hiši, za- to som že dolgo namenjen, da pogledam, kako je. Pri popravljanju doma se je podrl oder. In takole brez vse zavarovalnine na bolniški postelji! Tako sem pokukal skozi vrtni vhod k Šemoletovim. "Sama mama doma?" Dobro znamenje ! Torej ni nobenega bolnika več. Srečno se je spet vrnilo zdravje. 'Sem zvedel, da se je mož ponesrečil, pa menda ni bilo hudega?" "Dosti liudo. Hvala Bogu je že minilo. Sedaj je spet dober. Tako je. človek bi rad kaj prigospodaril s svojim delom, pa se nesreča zgodi. Dolgo že vas čakamo. Na Veliko noč po maši na Avellanedi so naši čakali na vas. Pa vas je kar veter nesel." Tako je menila mama. "In danes me je pa sem prinesel, pa je vaše odnesel... Pa se bomo že kako spet našli. Samo danes ne vtegnem ostati predolgo." "Kaj pa obletnica na Avellanedi ? Upamo, da bo nekaj lepega. Tudi mi se zanimamo zanjo." "Prav je tako in veste, da sem jaz"-mislil tudi na to, da bi prišla tudi vaša hčerkica in nam kaj zapela. Saj vas je polna hiša pevcev in petja. Brez skrbi, gospod, kar se bo dalo ! Kar počakajte nocoj, da mož pride." še marsikaj bi se pogovorili, žal čas gre svojo pot brezobzirno dalje,-in tako sem moral stopiti dalje. Toda kmalu se spet vidimo! Da se pogovorimo, kako in kaj z obletnico. 13. junija bo v cerkvi, ne zamudite! 27. junija se bomo pa postavili v dvorani! Tedaj nam boste pa že pomagali in seveda vsi prišli. Tako torej na veselo svidenje na Avellanedi v nedeljo 13. junija in še bolj gotovo pa 27. junija, ko bomo zapeli litanije v sami veliki a.ve-žanedski cerkvi na av. Mitre in potem pa proslavili dogodek tudi v dvorani na ulici Frencli, 2 kvadri v strani Hla cinik Janez. KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJA NO VIČ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure 'Nu, gotovo si ju brž razkrstill" "Nikoli več nisem slišal o njiju," je zastokal Belgoder. "Nikoli več ju nisem videl. .. Takrat, ko so nas prijeli, so odgnali vse, moške, ženske in otroke, med temi tudi Floro in Stello. Drugi dan po Magdini smrti sem zve iel, da je imel krvnik naročilo, naj razdá otroke usmiljenim ljudem, ki bi jih hoteli odgojiti. Tri mesece sem pre-tikal Po Parizu; o mojih deklicah ni bilo sledu." "Kaj si storil potlej?" "Spet sem šel h krvniku in sem mu dejal: .Umoril si mi njo, ki sem jo ljubil- Prisegel sem, da te ubijem zato. Ce pa mi odgovoriš po pravici, ti odpustim. Dam ti zlato, ki sem ga bil nahranil, da bi odkupil Magdo. Se več: v tvojo službo stopim in postanem tvoj zvesti hlapec, varuh tvoje hiše in tvojega življenja. Reci, ali ml odgovoriš?....' — .Vprašaj!' je dejal krvnik... In sem zb'hl ves pogum in sem ga vprašal: ,Ali veš, kje sta moji hčerki?...' ,Toliko da nisem zblaznel od radosti, ko je odgovoril: ,KaJ ne bi vedel, saj sem ju sam oddal! Brez skrbi bodi, cigan, tvojima otrokoma se dobro godi: imeniten meščan ju je vzel za svoja...' Te besede so bile zame 'brez pomena, toda rekel sem si: .Prijazno gova'i krvnik in ne bo se branil povedati, kjei sta hčerki* Ren je usmrtil Magdo, a to je storil po poslu, ne sam iz sebe; ne smem ga sovražiti zato. Njegov posel mu ne veleva, da bi . moral pahniti ubogega očeta v obup; gotovo mi pove'. .. " Belgoder je težko zasopel in prepa-deno pogledal Favsto. "Kako mislite: ali mi je povedal?" je vprašal z divjim grohotom. "Gotovo da", je micno odgovorila Favsta "Ne morem si predstaviti o-krutneža, ki bi odbil tako prošnjo-" 'Motite se!" je povzel Belgoder. "Krvnik je zmajal z glavo. Pokleknil sem predenj kakor prvič, in sem ga prosil, naj mi dá, da ju vidim vsaj še enkrat; zaklel sem sem se, da ju ne bom poizkušal odvesti. Ves odgovo.y je bil ta, da me je prijel za ramena in me je postavil na noge. ,Znaj, cigan', je dejal, ,da bi te moral prijeti in predati sodniku' S tem, da te tadi to pot še izpnstim, grešim že v drugo zoper svojo dolžnost. Pojdi svojo pot in ne izkušaj moje potrpežljivosti.' — Kričal sem in butal z glavo v zid; vse zaman. V njegovem srcu ni bilo usmiljenja. Naposled me je zgrabil kakor prvikrat in me je vrgel iz hiše' Spel sem sedel do jutra tam kakor tisto noč pred Magdino smrtjo in sem jokitje premišljeval svoj« gorje. Zaklel sem se, da moi )a Claude pretrpeti vse, kar Jaz trpim zaradi nJega." "Zakletev ni bila napačna", je mr-elo pripomnila Favsta. "Samo izpolniti jo Je treba!" "O, videli boste!" je rekel Belgoder s svojim strašnim smehom. "Ob-visel sem Glaudu kakor senca na petah in sem ga zasledoval, koderkoli je hodil- Tako sem zvedel, da ima hdor i« da jo obožuje takisto, kako"» sem Jaz oboževal Stello in Floro. Malo je manjkalo, gospa, da se mi ni »mešalo od veselja, ko sem dobil to gotovost. . . Claude je po tem takom ljubil nekoga in Je bil zmožen trpeti, kakor Jaz trpim! Bil je zmožen plakati ob misli, da mu iivi hči pri tujcih, ki niso njegove krvi Im njegove rere... Njegova hči, gospa, je bila Violetta. . ." "Claudova hči?" je vzkliknila Favsta. "Da." je potrdil Belgoder, čudeč s« temu vprašanju. "Violetta je Claudova hči?'' "Menda! čemu bi jo sovražil, da ni njegova hči? Zakaj vprašujete?" "Da bi z gotovostjo vedela, ali je Violetta res Claudova hči- Nu, če si ti uverjen..." "Nikakega dvoma ni o tem!... Iti tako sem sklenil, da udarim otroka namestu očeta, in sem se jel pripravljati na osveto. Baš tedaj pa sem v svojo žalost opazil, da so mi spet za petami. Moral sem pobegniti iz Francije. Toda cigani smo potrpežljivi, v sovraštvu prav tako kakoi^ v ljubezni-čakal sem, dokler se ml ni zazdelo, da so pozabili tisto istorijo. čez nekaj let sem se vrnil; moje sovraštvo si je med čakanjem le nabrusilo zobe in moje srce je vpilo po maščevanju." Belgoder je drgetal. Favsta ga Je opazovala z mrko radovednostjo- '"Tedaj nem ug;rabil Violeto'', j« nadaljeval cigan. "Neko noč sem šel z dvema ali tremi tovariši v Meudon i« sem vdrl v hišico, kamor je prihajal k njej v pósete. Violetto je čuvala ženska z imenom Simona. Da me ta ženska ne bi mogla ovaditi, sem odvel tudi njo- Nato sem ju spravil v Bur-gonjo. Sam serni ostal šo nekaj časa v Parizu, da bi videl učinek svojega u-darca. BU je »tsiahovlt!. . . " "Kakšne namene si imel z Violetto?" je vprašala Favsta. "Hotel sem Jo vzgojiti po svoje in jo spečati s kakim vellkašem- Namenil sem se, da »topim tedaj pred Clau- da in mu porečem: ,Ukral sem ti hčer, kakor si ti ukral moja otroka. Ti si storil Floro in Stello M ttstjanki, jaz sem storil Violetto vlačugo.' Nato bi ga bil ubil... Ko se mi je zdela Violetta dorasla in njena" lepota dovolj zapeljiva, da izvršim svoj mamen, sem se odpravil proti Parizu- V Orléansu esm opazil, da se klati okoli dekline imeniten in zal gospod. Zvedel sem, da je vojvoda Guiški. . . Zato sem ne-utegoma krenil v Pat (iz; dobra zvezda mi je naklonila, da sem srečal vojvodo tik pred mestnimi vrati. Videl sem ga zaljubljenega, da še nikoli ne tako; zmenila sva se za dobro ceno in predal sem mu Violetto... V tistem trenutku pa se je začela zmešnjava: ineneč, da jo vodim k vojvodi Guiške-mu, sem Jo pripeljal k vam!. . ," "Ali ti je žal?..." "Ne vem", je rekel Belgoder z ne-N gotovim glasom- "Doslej mi Je Se vse nejasno... Taka je moja zgodba, gospa. Upam, da izpolnite dano besedo. Obljubili ste mi maščevanje..." "Nu, poslušaj- Kaj pdllečeš, ako dam obesiti Violetto v Claudovi prisotnosti, kakor Je on obesil Magdo pred tvojimi očmi?" Cigan se Je divje zarežal. "Obesiti ln sežgatll'' tje poudarila Favsta. "Oho! In Claude bo videl?..." "Videl bo-" "In Jaz bom lahko govoril z njim? Lahko ga prisilim, da vidi? Lahko mu povem, da sem jaz ugrabil njegovo hčer ira sem jo poslal na grmado?" "Lahko boš p,l nJem. Porečeš mu, kar ti drago.'' "I^ako mi v»eh peklenščkov!" je vzkriknil Belgoder- "Lepše osvote si niti jaz ne bi mogel Izmisliti!" "Poslušaj: jutri dopoldne ob desetih bosta na Grévskem trgu dve de-vojki obešeni in sežgani na grmadi. Njiju zločin je to, da sta hčeri očeta, ki se je izneveri rimski Cerkvi in je postal protestant. Ime mu je bilo Fourcaud- Umrl jff v ječi. Jutri bo' ljudstvo obesilo in sežgalo njegovi hčeri. . . Veš 11, zakaj sem bila pravkar v Bastilji? Izpustila, sem eno izmed obsojenk i« sem daU zapreti..." "Violetto!'' je zarjul Belgoder. "Violetto, da bo obešena in sežgana namestu nje!..." Vrgel se je nazaj in pogledal Favsto s takim občudovanjem, da jo je zamrazilo od studa. "Ali je mogoče?" je povzel z zverskim grohotom- "Jutri ob desetih bO' Violetta vpričo svojega očeta obešena in sežgana na Grévskem trgu?..." "Vpričo očeta!'' je potrdila Favsta. 'Violetta, pravite... in kdo še? Ka-tea je drugia?..." "Obsojeni sta Magdalena Fourcau-dova in Ivana Fourcaudova. Magdalena bo usmrčena, Ivana je izpuščena. Namestu nje umre Violetta." Belgoder je skočil na noge in jel od' navdušenja begati sem ter tja, nerazumljivo mrmraje v svojem ciganskem jeziku- Zdajci pa je obstal. "Toda Claude?" ¡je zaškrtal. "Kaj, naj storim, da bo videl f Kako naj ga, obvestim?" (Nadaljevanje) KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERNIČ DORREOO 1583, — Bs. Aires Matej Hubad, oče slovenske pesmi, umrl Po štiriletnem bolehanju je v nedeljo, 2. maja, ob 4 uri zjutraj preminul v svojem stanovanju Pred škofijo 18 koncertni vodja Glasbene Matice in ravnatelj državnega konservatorija v p. g. Matej Hubad. V soboto ga je zadela kap, ■čemur se je pridružila še pljučnica, ki mu je pretrgala nit življenja. Pokojnik, čigar zasluge za slovensko glasbo so neprecenljive, zapušča soprogo in sina, gojenca ljubljanskega konservatorija. Matej Hubad se je rodil 28. avgusta 1. 1866. v Povodju pri Ska-ručni blizu Ljubljane. Po dovršeni gimnazijski maturi leta 1886. se je vpisal na juridično fakulteto univerze v Gradcu, kjer je isto leto •odslužil enoletno vojaško službovanje. Zatem je šel na dunajski kon-servatorij za glasbeno in igralsko umetnost, kjer je študiral štiri leta harmonijo, kontrapunkt, orgle, so-lopetje in klavir. Po dovršenih študijah je nastopil 1. decembra 1. 1891. svoje mesto pri Glasbeni Matici v Ljubljani kot učitelj solističnega petja, klavirja, glasbene teorije, harmonije, kontrapunkta in glasbene zgodovine; bil je pa tudi zborovodja novo ustanovljenega pevskega zbora Glasbene Matice, vodja društvenih koncertov in artis-tično-pedagoški vodja glasbene šo- le. V dobi od 15. septembra 1. 1896 dó 15. septembra 1. 1898. je nadaljeval študije na dunajskem kon-servatoriju, kjer je dobil 19. februarja leta 1898. državno vzpo-sobljenost za samostojno poučevanje in vodstvo glasbenih šol. Od februarja do septembra 1. 1898. je bil na študijskem potovanju v Pragi, Dresdenu, Leipzigu, Berlinu, Varšavi in Krakovu, kjer je študiral glasbeno literaturo, ustroj glas, benih šol, konservatorijev in vodstvo narodnih gledališč. Jeseni leta 1898. je spet nastopil svojo kulturno misijo pri Glasbeni Matici ljubljanski. V dobi Hubadovega. artističnega vodstva Glasbene Matice se je dvignila šola iz nižje na dobro srednjo strokovno šolo, ki se je razvila leta 1919. v prvi jugoslovenski kon-servatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki je bil takrat najvišji glasbeni zavod naše države. Ko je nastopil Hubad svoje mesto pri Galsbeni Matici, je imela šola 120 učencev, v šolskem letu 1919¡20. pa 1200. Glasbena vzgoja je tako napredovala, da je imel konservatorij v prvem letu svojega obstanka že 62 gojeneev. Poleg tega je bil Matej Hubad ves čas svojega delovanja pri Glasbeni Matici tudi glavni urednik njenih muzikaličnih edicij, med katerimi so v letih 1902. do 1905. izšli v tisku prvikrat Mokranjčevi rukoveti srbskih narodnih pesmi. Poleg tega je 15 let deloval v odboru za zbiranje slovenskih narodnih pesmi, ustanavljal in organiziral je podružnice in šole Glasbene Matice na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci in 36 let vodil vse velike zborovske, oratorijske in instru-mentane koncerte Glasbene Matice. I Literarno se je predvsem udej-' stvoval kot odličen prirejevalec slo-! venske narodne pesmi, katero se mu je posrečilo postaviti na koncertni ' oder in doseči z njo vedno odlične umetniške uspehe. Kot profesor solističnega petja v koncertnem in opernem petju izvežbal več priznanih pevk in pevcev, med njimi koncertno pevko Miro Devovo, koncertno in operno pevko Pavlo Lovše-tovo, bivšo članico gledališča v Zagrebu Irmo Polakovo, operno altis-tko Marico Peršlovo (v Bratislavi), operno pevko Reziko Thalerjevo v Ljubljani, dalje znamenitega opernega tenorja Josipa Rijavca, operetnega tenorja Ljubišo Iličica, opernega basista Josipa Križaj a in znane ljubljanske oPerne pevce Betet-ta, Levarjai, Banovca kakor tudi Agencija PUTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, | obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja najmlajši članici opere: Golobovo v Ljubljani in Mezetovo v Beogradu. Poleg tega pa. vrsto glasbenih učiteljev in dirigentov. Kot koncertni vodja pevskega zbora Glasbene Matice je izuril pevski zbor do take stopnje, da velja kot najodličnejši zbor ne le naše kraljevine, temveč tudi za mejami. Na svojih koncertih v Ljubljani, v Jugoslvaiji sploh, v Češkoslovaški in Poljski je bil deležen zbor pod Hubadovim vodstvom najvišjega priznanja. S tem zborom je izvajal Hubad največja dela domače in svetovne literature. Poleg svojega dela v Glasbeni Matici je bil Hubad ponovno v odboru Dramskega društva v Ljubljani. ki je svoječasno vzdrževalo ljubljansko slovensko gledališče. Ponovno je bil intendant slovenskega gledališča in tudi upravnik državnega narodnega, gedališča v Ljubljani. Za svoje delo je prejel Matej Hubad razna odlikovanja, med drugim red sv. Save III. razreda, red belega orla V. razreda, red jugoslovanske krone III. razreda. Dalje ima Hubad češkoslovaški red belega leva IV. razreda in francosko od likovanje akademije. Poleg tega je bil Hubad član Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član Jugoslovenske pevske zveze v Beogradu in vrste društev, ki so včlanjena v Jugoslovenski pevski zvezi. Je častni pevovodja Beograj skega pevskega društva, in to še iz za časov pred svetovno vojno. Hubad je bil tudi častni član skoro vseh slovenskih pevskih zborov in v Priznanje svojega, kulturnega dela je dobil tudi meščansko pismo mesta Ljubljane in častno občan-stvo svoje rojstne občine Vodic nad Ljubljano. Za slovensko glasbo najzaslužnej šemu možK bo ostal večen spomin! Reklamna c-m . J Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.— Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires ¡ MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANčič Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce in slabokrvnost — ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje ŽARKI ULTRAVIOLETIČNI Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón — U. T. 47-7601 — Bs. AIRES Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je Jepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od S 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, trudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires CARIČIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN Nadaljevanje 37 Trenutek se je borila v njem njegova udobnost s pohlepnostjo. Naposled je na celi črti zmagala pohlepnost. — Visokost, kljuboval bom vsaki -nevarnosti! — pravi intendant. — Izbral si bom obleko, ki bo prevalila celo samega PugačeVa, ako me ujame. Visokost;, prosim vas, da prepustite vse meni in mi samo povejte, kam naj odnesem kaseto!" Daškov je razburjen hodil gor in dol po sobi ter razmišljal. Ivomu naj zaupa svoje imetje? Kdo je bil zanesljiv? Naposled se vendar odločil. Nato reče: "Mislim, da bo še najboljše, da izročite vse redovnicam v Moskvi. Vam je H znan moskovski samostani Legrin!" "Da, znan. Toda ko izročim kaset« redvonicam, Visokost," reče Legrin in se lokavo smehlja, "kaj ukazujete, tla potem storim? Ali se naj vrnem v Orenburg?" "To nikakor ne." reče Daškov. "Ostanite v samostanu, dokler se jaz ne vrnem. Ako pa se odtod ne vrnem, potem vedite, da sem tukaj poginil." "lma-li vaša visokost še kake u-kaze?" vpraša Francoz. Ali se lahko takoj odpravim na pot?" "Ukaze?" razmisli Daškov. "Čakajte, da," vprašati sem vas še hotel : če so moji kmetje tudi pobegnili pred Pugačevim in če se nahajajo v trdnjavi. Nobenega od njih ne bi hotel izgubiti. Vsaki od njih mi služi lepe denarje." "Kmetje so vsi pobegnila pred Pugačevim. Vsi so se javili pri meni. Samo iz ene vasi so izostali. "Katera vaš je to?" vpraša Daškov. "To so kmetje na vašem malem posestvu v Uralni." Teh še ni. Mar so ti ljudje ponoreli? Ah, teh ne bomo več videli. Ti so izgubljeni." "To bi bila velika nesreča," reče intendant, čudno se smehljaje. Med njimi se baš nahajajo vaši najvažnejši in najdragocenejši kmetje." "Kateri so to?" "Najprej je stari lovec Perkins, oni Anglež, ki je pobegnil iz Sibirije po petletni ječi. Gotovo je on najboljši strelec v Rusiji. "On je tam?" vpraša Daškov. "A razen njega?" "Potem oni čuden človek, za katerega ne vemo, odkod je in kaj je." "Ali, vi mislite gluhonemega Kolo?" "To ime smo mu dali, toda mi ne vemo, kako se pravzaprav imenuje,' odvrne Francoz. "To je oni, ki smo ga isto tako nekega dne našli v hribih. Najbrž je tudi on pobegnil od transporta v Sibirijo." "Je-li to vse?" vpraša knez. "Razen tega se tam še nahaja, kmetica, visokost." reče Legrin. "Kmetica! Katera, katera?" "Kmetica Olga", odvrne intendant. Daškov jezno zakriči. "Ona. je bila v Uralni? Da, da, prav imate. -Jutri sem nameraval 'iti tja, da jo ukrotim v svojem na-' ročju, a sedaj..." "Visokost, bojim se, da te kmetice ne boste več videli žive. Puga-čev se ravno tako razume v takih rečeh." Daškov poskoči in vzkrikne: "Ona mu ne bo prišla v roke, — ne, to se ne bo zgodilo. Olga je moja in samo moja. Ha, Legrin, najti moramo način, da jo «pravimo sem. O tem morava razmišljati: kako naj to storimo." Intendant zmaje z rameni. "Mogoče Uralna še ni v rokah u-pornikov", reče Daškov. "Mogoče bi jih še mogli rešiti! Perkins jo bo na vsak način varovat!" Nekdo potrka na vrata. "Poglejte, kdo je," reče Daškov. "Za vraga, da človek nikoli nima miru!" Legrin gre k vratom. Odpre jih, toda. preplašen se opoteče nazaj. Na pragu je stal mladenič, izredno lepega obraza, toda bled, žalosten. V roki je držal pismo, ki ga je dvignil, želeč ga izročiti. Daškov vzame pismo in pozove mladeniča, da stopi bližje. Ta. stopi preko praga kakor človek, ki je prehodil dolgo in težko pot. Prišedši pred kneza se zgrudi na kolena. "Kaj pomeni to?" vpraša Daškov in se silno čudi. "Kaj pomeni ta komedija? nimam časa, da čitam to pismo!" "Čitali ga boste!" reče Legrin. "Od koga je" vpraša Daškov. 'Ne vem, visokost,' odvrne Legrin. "Vsaj popolnoma točno ne j vem. Na vsak način pa prihaja to pismo iz Uralne. "Toda kd oje ta človek, ki tu kleči?" Intendant pokaže na mladeniča, rekoč: "To je gluhonemi Kola iz Ural-ne." 40. POGLAVJE Na Uralni Onega jutra, ko je preplašeno mesto Orenburg zvedelo, da se bliža upornik Pugačev, je ležalo malo posestvo Uralna z dvorcem v tihem jesenskem gozdu. Bil je to izredno lep mal dvorec in človek si ne more predstaviti lepše okolice. Na vrtu sta se onega jutra nahajale dve osebi, ki ste marljivo delali. Bil je to lep mladenič in prekrasna žena. Oba sta bila siromašno oblečena. l>ila sta Kola in Olga. Olga postavi na tla posodo z vodo, približa se Koli in se ga dotakne na ramenu. Kola se zdrzne, dvigne se z zem-I ije, kjer je delal in vprašaje pogleda svojo sotrpinjo. i Oua pogleda v daljavo in .skomigne z rameni, kakor da hoče povedati, kako se čudi, da nekdo, ki ga pričanje, še vedno ne pride. Toda v tem trenotu odjekne strel iz puške. "Perkins prihaja i" zakliče Oiga. "Ah, naposled, naposled! Še nikoli nisem tako željno pričakovala njegovega prihoda kakor danes. Bojim se Pugaceva!" Ona je govorila, sama s seboj, ker je vedela, da je gluhonemi mladenič ne more razumeti. Toda tudi ta je, kakor se je zdelo, mislil na ne- varnost, ki jim preti, ker je potegnil iz žepa nož, pokazal v daljavo in .se postavil pred njo, kakor da hoče reči: "Branil te bom, četudi izgubim .svoje življenje!" Zdajci, odjekne drugi strel. — Nato zavlada v gozdu tišina. Olga pritisne roke na prsa in vzklikne: • To ni streljal Perkins. Moj Bog, če se mu je zgodila, kaka nesreča. Ha, evo ga. — On leti k nam! — Maha z rokami— Kaj pomeni to? — Moj Bog, najbrž je že Pugačev v naši bližini!" Dvorcu se je naglo bližal neki človek. Prišedši do hiše, zakliče-. "V hišo! — Hitro v hišo! —- Pri vragu, to je bila dogodivščina. — Pojdita, noter, vama bom že vse povedal !." On prime Olgo za roko in jo popelje v dvorec. "Kaj se je zgodilo?" ga vpraša Olga, ko so dospeli v sobo. "Se nikoli se niste vrnili iz gozda tako razburjeni! — Slišala sem dva strela, od katerih eden ni bil iz vaše puške!," "Slutim nekaj strašnega, pa va& prosim, da mi rečete resnico!" Stari lovec jo žalostno pogleda. "Dobro ste slišali, Olga — odvrne Perkins. — "Jaz sem streljal samo dvakrat." "Toda kdo je izstrelil tretji strel?" vpraša Olga preplašeno. 'Eden, ki ne bo več streljal!" 'Hočete-li s tem reči, da ste ga ubili?" "Ubil sem nekega bradatega ko-zaka, ki me je preganjal na svojem konju!" pravi Perkins. "Baš sem SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 ' CERKVENI VESTNIK To nedeljo se vrši cerkvena, proslava obletnice slov. službe božje na Avellanedi. V skromni, a dovolj pMosftorni kameli Don Orionovega zavetišča v ulici M. Estevez, skoro na pragu "La Blance" se vrši ta naša služba božja. Pridi v nedeljo, da s svojo navzočnostjo povečaš slovesnost. Tudi dežja se ne bomo ustrašili. Maša ob 10. :dop. na M. Estevez št. 630. Večernice so to nedeljo na Pa-ternalu. 20. junija bo maša na. Paternalu, in večernice na Paternalu. 27. jun. maša na Avell. v kapeli na M. Estevez. 27. jun. popoldne pa bo slovesna zunanja proslava obletnice, združena ob enem tudi z vidovdansko slovesnostjo v avežanedski farni cerkvi na Av. Mitre ob pol 4. Ob pol 5 uri se prične veselica v dvorani na ulici French, dve kvadri od cerkve. Sodelujejo tudi društva iz mesta. Hladnik Janez. UBOJ NA KOMIS ARIJI V MAG-GIOLU Nemcu Heinzu Bergerju je policija pred nekaj tedni odvzela razne osebne dokumente, ko ga je u-stavila v Maggiolu. V soboto je prišel Berger na komisarijo, kjer je imel službo pomočnik Lesano. Berger je uradnika nahrulil, zakaj da mu je zaplenil dokumente, nakar je iz žepa potegnil revolver in ustrelil vanj. Lescano je tudi sam utegnil seči po orožju ter sprožiti dva strela v Bergerja tako, da je takoj obležal mrtev. Lescano se zdravi v bolnišnici, pozneje pa bo moral dokazati sodniku, da je res ravnal v silobranu. PROSLAVA 100-LETNICE PUŠKINOVE SMRTI V sredo popoldne so obhajali na tukajšnji univerzi stoletnico smrti i > ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovič de Falicov in Dr. Feliks Falicov *' Sprejemata od 10 do 12 in od < \ 15—20 ure ♦ DONATO ALVAREZ 2181 ¿ U. T. 59 - J723 IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi i noseče v popolno oskrbo. ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. V. T. 23 Bueno Orden 8380 Buenos Aires Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bo- j lezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon- ! zultorijem, kateri se nahaja pod ¡ vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZ AGUIRRE - a. Razpolaga z 10 specializiranimi i zdravniki za razne bolezni | — Imamo zdravnike specia- I listo za bolezni na pljučali, obi. stih jetrah, žaladcu, žičevju itd. j Za bolnike iz notranjosti Imamo ! rezervirane sobe (kakor za ženske, i tako tudi za moške) s posteljami. I Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, | za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 2 8 ii DROBNE VESTI Boj med katoliško cerkvijo in nemškimi nacionalno-socialističnimi oblastmi se je v zadnjem času še poostril in v Mo-nakovem je prišlo célo do spopadov med katoličani in hitlerjevci. Duhovščina dol-ži vlado, da preganja katoliško vero in velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Proslavi so prisostvovali tudi člani raznih kulturjjih udruženj. SMODIŠNICO BODO ZGRADILI Vojno ministrstvo bo dalo zgraditi v okraju Villa María, prov. Cordoba, veliko tovarno smodnika: investiralo b ov ta namen 7 milijonov pesov. te obdolžilve so našle odmev tudi v go- blat. voru, ki ga je imel papež te dni pred skupino romarjev iz Bavarske. Na Nemškem so oblaseti zaprle mnogo Katoliških duhovnikov, katere dolže pohujšanja. Katoličani pa trdijo, da so zgodbe o nc-moralnosti duhovščine izmišljene samo z namenom da se katoliška cerkev spravi ob uglcid. V Bukareštu je bil v obiskih poljskih državni predsednik Moscicki in pripisu-ejo njegovemu obisku velik politični pomen, ker pričakujejo, da se bo sedaj o krepila poljsko-rumunska zveza. PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ ATENTAT NA ANTIFAŠISTIČNE NOVINARJE V FRANCIJI Na cesti, ki pelje skozi gozd, v bližini Bagnolesa a Couterneja so našli umorjena dva italijanska protifašistična novinarja. V enem je policija prepoznala urednika reviste 'Guistizia e Liberta", Cario Ro-sellija, drugi pa je menda njegov Umorjena sta bila najbrže v avtu, ker je avto, ki je bil osfcavljen v gozdu, ves okrvavljen. V avtu so našli tudi sumljiv ovoj, v katerem je menda bila bomba. Pripomnimo, da to revijo prej -sna tudi naš list, ki ; prejemamo v zameno za naš list.. ZA KRATEK ČAS Odkritosrčna služkinja — Marička, ali ste osnažili vse,, kar imamo steklenega v hiši? — Da, gospa, razen vašega na-kitja. Odrezal se je "Janezek," vpraša učitelj, "ali mi lahko poveš, kdaj človek prelomi besedo?" Fantek pomisli, potem pa odgovori : "Kadar jeclja!" Krojacnica "Pri Zvezdi" v ULICITRELES 2642 Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 Bs. A*res (eno kvadro od pcutaje "La Paternal") Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, da ima v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izhero razn vrstnih obliek in površnikov. VOLNENE OBLEKE od $ 48 do S 110 VOLNENE SUKNJE od $ 52 lek! _ ..................V/*.., > m «fes DELO PRVOVRSTNO — BLAGO TRPEŽNO — CENE ZMERNE Obiščite vie tu se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoča Lastnik STANISLAV MAVRIČ ubil dve divji kokoši. Ko sem klečal na zemlji, mi zabrenči mimo ušesa neka dolga ostra stvar. Bilo je kopje, ki ga je nekdo vrgel name. Z bliskovito naglico se obrnem in o-pazim približno sto korakov od mene kozaka na konju. Takoj sem vedel, da pripada Pugačevi tolpi. Nesreča je -bila, da nisem imel nabite puše, ker sem že prej izstrelil obe krogli. Rešitev mi je bila torej samo v begu. Pograbim svoj plen in puško, pa se spustim v dirl — Kozak se požene za menoj in ponovno vrže na mene kopje, ki pa se je zabodlo v drevo poleg mene. Medtem sem jaz zopet nabil svojo puško, sprožim in kozak se zgrudi s konja. Ko sem se mu približal, je bil že mrtev. Moja krogla ga je zadela naravnost v srce." "Perkins, mislite li zares, da smo izgubljeni?" ga vpraša Olga. "Ne 'vem. Vem samo eno, da se bomo kmalu spoznali s Pugačevom in njegovo tolpo." Gluhonemi Kola je stal v sobi, kakor da se njega ta nevarnost prav nič ne tiče. Perkins stopi k njemu in ga pokliče k miri. Nato vzame kredo in zapiše i velikimi črkami: ''Povej mi kaj misliš Kola? Pu-gačev bo skoro tu! Ali naj bežimo, ali pa naj ostanemo?" Gluhonemi mladenič vzame kredo in napiše : "Ostanem tukaj, kjer sta ti in Olga!" Perkins mu gin j en ponudi roko ter reče: "Vem, da se morem v stiski zanašati nato!" "Kaj pa mislite Vi, Olga? Ali je boljše, ako odidemo v Orenburg, ali pa da ostanemo tukaj in počakamo, kaj se bo zgodilo?" , "Prijatelj", reče ona, "mar naj jaz odločim? Jaz sem kmetica kneza Daškova. Vi, Perkins, veste, kaj to pomeni!. Sovražim kneza. Zato ne greni v Orenburg, ker je on tam. Vi lahko odidete s Kolo v trdnjavo ! Mene pa pustite tukaj L" "Vi želite torej ostati tukaj?" •— vpraša Perkins. "Da, to sem sklenila!" reče Olga. Lovec vstane in kratko reče: "Dobro. Tudi jaz ostanem. Kola je že prej izjavil, da želi deliti našo usodo. Čakali bomo torej na Pu-ga,čeva!" Olga mu ginjena ponudi obe roki. "Tudi jaz sem kmet starega kneza", reče Perkins. "Toda sem mož, pa me zato njegovo mučenje ni tako hudo zadelo kakor vas. Toda mar mislite, da ga imam rad, tega starega norca? Sovražim ga." reče Perkins. "Sovražim ga, tembolj, ker sem videl, kako vas trpinči." Če bi se bil obrnil, bi bil opazil, kako se je v očeh gluhonemega Kola zasvetilo. Zdelo se je, kakor da bi Kola razumel te besede. "Sedaj gre za to, da se y naši mali trdnjavici čim bolj utrdimo 1" "Ni nam treba misliti, da nas ko-zaki ne bodo opazili. Zategadelj bomo zadelali vsa vrata. He, — Kola, prijatelj postavila bova pohištvo pred vrata. Na dvirišču se nahaja mnogo posekanih dreves." pez pol ure je bila vse ,v redu. Pred vrata so naložili omare, mize, postelje i t. d. Lovec je zadelal vrata, okna in pustil samo male odprtine za puške. "A kaj je s hrano?" vpraša on Olgo. "Mislim, da je imamo za uekaj dni," odvrne ona. "Potem se nam ni treba torej bati," reče lovec. Olga odide v kuhinjo, da pripravi kosilo in kmalu so sedeli vsi trije za mizo. Olga je pojedla samo nekoliko grižljajev, a tudi Kola ni imel teka. Od časa do časa je pogledal s svojimi žalostnimi očmi Olgo. Po obedu si prižge Perkins svojo pipo. Začel je pripovedovati o svojih lovskih doživljajih, kar naenkrat pa umolkne. Strašno tuljenje in kričanje prekine tišino, ki je do sedaj vladala v dolini Urala. Perkinsu zastane beseda v grlu. Olga pLane prefctrašeina. — Sitati lovec izprazni svojo pipo in reče z neko svečanostjo: "Tukaj so! Pugačev in njegova vojska se nam bliža." "Sedaj nam pa Bog pomagaj!" vzklikne lepa kmetica. 41. POGLAVJE Gluhonemi Kola Bilo je, kot da bi ves gozd oživel. Perkins stopi k oknu in pogleda skozi odprtino. Dolgo je trajalo, dokler se ni zopet obrnil. Obraz mu je bil resen. Prej nego je spregovoril besedico, je Olga že vedela, da je njihov položaj strašen. "Ali jih je mnogo?" ga vpraša Olga. "Zelo mnpgo!" reče Perkins. "O-reuburg, tebi ni več rešitve! — No mi bomo počakali, da bomo videli, kaj nameravajo ti lopovi z nami. Jasno je, da se vsa vojska ne bo tukaj zadrževala radi nas. Pustili bodo tukaj samo majhen oddelek." To se je zares zgodilo. Perkins javi s svoje odprtine .v oknu Olgi, da gre vojska dalje, pred hišo pa je ostalo okrog sto ljudi. 'Zdi se mi, da jim zapoveduje kozak, ki je iz Evrope, sodeč po njegovem jahanju. — Ali ga hočete videti, Olga?" "Ne,— reče ona, — nočem ga videti." V tem trenutku se zaslišijo u-darci s pestjo ob okno. Sirov glas zahteva: "Odprite takoj vrata!" "Kaj hočete tukaj?" vpraša Perkins skozi odprtino. "Kdo ste vi in s kakšno pravico hočete vstopiti?" "Kdo smo?" zakliče surov glas. "To vam hočemo takoj povedati. Mi smo podaniki cesarja Petra III., ki je prišei, da si zopet pridobi svojih pravic! Kdor ne priznava našega carja, mora umreti." "Mi se ne brigamo za tvojega carja," odvrne Perkins. "V tej hiši ne prebivajo Rusi. Vsi smo sami inozemci, pa nam je prav vseeno, če vlada tukaj Peter III. ali Katarina. "Pokažite, da ste pripravljeni priznati carja s tem da nam izročite svoje imetje!" zakliče glas od zunaj. "Naše imetje? Mar ste razbojniki, mar ste lopovi, ki nas hočejo opleniti? Od česa naj živimo, če vam damo svoj denur in zalogo živil?" "Izročite nam imetje 1" zakliče glas od zunaj. "Gorje mu, ki se nam skuša upirati! Ta mora umreti!" "Umre.tai i" zakiiqe Pei'kins jezno. "Ti boš prvi, prokleti kozak!" mu zavpije Perkins. Gre po svojo puško in porine cev skozi odprtino, toda ne sproži, ker ni liotg^ pričeti z ubijanjem. "Kdo je govoril z vami?" ga vpraša Olga. "Kakšen je bil ta človek? Njegov glas je bil oduren!" "Bil je kozak z rdečo brado in je strašno smrdel po žganju." Potem pristopi zopet k oknu in javi Olgi, da so se kozaki umaknili za nekaj korakov od hiše in da se posvetujejo. Naenkrat Perkins zakliče: "Pridejo! — Sedaj moramo streljati in dobro meriti!" On zagrabi svojo puško in stoji pri odprtini. Olga gre s svojo puško k drugemu oknu. Kozaki navale na hišo. Istočasno padejo prvi streli. "Streljajte!" zapove Perkins. Trije streli padejo in trije kozaki se zvale s svojih konjev. Ostali se umaknejo nazaj. "Dobro smo streljali!" zakliče stari lovec. "Čestitam vam Olga! No sedaj nabijte hitro puške 1 So že zopet tukaj 1" Dvesto konjenikov navali na hišo. Ko so prišli v bližino oken, Be razdele v dva oddelka in začno, kot da bi znoreli, naskako.vati vrata. No Perkins je poskrbel za, odprtine v oknih tudi z druge strani. Medtem, ko sta Olga in Kola streljala z okna, je branil on vrata. (Nadaljevanje)