Kitajska - republika. General - predsednik.
—o-
Poveljnik upornih čet, general Li Yuen Heng je bil proglašen za predsednika kitajske republike.
—o—
VLADA IN UPORNIKI.
—o—
Kitajska vlada se pogaja z voditelji revolucijonarnega gibanja in skuša doseči kompromis.
-o-
27. nVt. Oenpr.il TJ j Yueii Heng, poveljnilč revolucionarnih' čet, Je obvestil inozemske fconzule T Hankowu, da 5P tu* proglašen za predsednika kitaj-
■iht- rejjuollKe.	^
1 !iu/.«'!uski poslaniki v IVkiugti so menjali /. generalom Li razne i note, ki se na na šii j o na carinska j vprašanja. Poslaniki so protesti-! rali proti generalovi odredbi, tla l»ode tla! zapleniti vs«* ladje, ki vo/.ijo kontrabando. Tudi so protestirali proti temu, <la bi uporniki pobirali eoliiino v mestih ol>. rvki Vantse, ker so earinski <W>-, hodki po kitajski vladi zastavljeni za najeta ino/.t-mska posojila • in se morajo izplaeati angleške-1 mu geiieialnemii carinskemu inšpektorju.
Vesti, da je bil vojni minister general Ying Chang umorjen, soj došle .v-mkaj. Vlaua nima nobenega uradnega potrdila teh ve-j Mi.
Shanghai. -T. okt. Poročila prav ijo, da uporniki zasedli j h'ooeliow iu vzeli v |M>s«-st carin-' >ke urade.
l-'ooeho\v le/i v provinci Folienj in ima s predmestjem Nantai 7(H)} tisoe prebivalcev.
Canton. "21. okt. Pričakuje se. da bode mesto Canton prestopilo! v tabor upornikov. Ako dobijo) uporniki Canton v svoje roke. t potem bode tudi mestu Peking, kmalu padlo.
I
Pogajanja z uporniki.
Shanghai, 27. okt. Vlada je po-j nudila upornikom kompromis. Voditelji upornikov so priprav- j I jeni skleniti mir pod pogojeni., da postane Yuan Shi Kai mini-' strski predsednik, da se skliče, narodna skupščina iu da se izve-, dejo reforme provineialne vlade, j Ngan-Kiang v provinci Ngan » Whei. ki je kakih 164» milj dale«'-' od Nankinga, je bilo po uporni-1 kih zasedeno.
Yuan Shi Kai — vrhovni poveljnik.
Peking. 27. okt. Yuan Shi Kai je bil imenovan za vrhovnega poveljnika kitajske cesarske arma-i de in pojde v Sinyaugehow, kjer j prevzame poveljstvo. Vojni mini-' sier general Yin Chang ni bil u-morjeii. pač pa ranjen. Vlada gsi je poklicala v Peking.
Cesarske čete so si zopet osvojile Cheng-tu. Med vlado in uporniki se nadaljujejo pogajanja za-j radi miru.
-o-
Protialkoholično gibanje v Ohio.
Porthsmouth, O., 27. okt. — V Scioto in Lawrence County so dobili pri včerajšnjih volitvah na -1 sprotuiki alkoholičnih pijač večino in zdaj bo vladala v teh okrajih suša. V mestu Portsmouth je znašala večina 1425 glasov.
MOHORJEVE KNJIGE
ZA LETO 1912
so dospele in jih dobimo v par dneh iz eolninskega urada.
Ako se je kdo naročnikov v tem času preselil, naj nam to takoj naznani, da ne bodemo imeli dvojnih ekspresnih stroškov.
Kdor želi Mohorjeve knjige imeti, dobi vseh 6 knjig poštnine prosto za $1.30; to velja le, dokler zaloga zadostuje.
Upravništvo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
SLIKA Z AMERIKANSKS VOJNE LADJE.
Simpafijs'ti štrajk stavbnih delavcev.
—o—
V Bronx Bcrcugh v New Yorku so stavbni delavci ustavili delo na vseh stavbah, kjer delajG neunijski kamnoseki.
—o—
STARO SPORNO VPRAŠANJE.
—o—
Železninarji v New Yorku nadaljujejo štrajk pri tvidkah Lie-berman, Sanfcrcl in Rubin & Rubin.
Med stavbnimi delavci v New Yorku vlada veiika nezadovoljnost, ker se delodajalci že vef-mesecev upirajo zahtevam kamnoseških delavcev. V sredo bi bil moral izbruhniti simpat ijski štrajk. ali štrajk je i/.ost al. ker so se menda bila pričela nova pogajanja za poravnavo štrajka kamnosekov. Zdaj je nepričakovano izbruhnil simpat ijski štrajk stavbnih delavcev v lironxu v Ne v Yorku. Vsi organizirani delavci so ustavili delo na stavbah, kjer delajo neunijski kamnoseki.
Spor med mizarji in kleparji.
Med mizarji in kleparji obstoji že star spor glede vprašanja, kdo j sme nabijati vrata in okna. Mi-j zarji pravijo, da je to njih delo, i d asi so je dozdaj opravljali kle-Iparji. Vprašanje bode rešilo posebno razsodišče in sklepu tega razsodišča se bosta stranki podvrgli.
Štrajk železninarjev v New
Yorku.
Železninarji pri tvrdkah Lie-berman Sanford. f>*27 zapadna ~u. cesta, in Rubin & Rubin. 448 iztočna 1(57. cesta. I »ronx, so sklenili nadaljevati štrajk. ki že traja od 1. julija t. 1. Strajkarji se potegujejo za boljše plače, za krajši delovni čas in za priznanje unije.
Premogarski štrajk končan.
Winnipeg, Man., Canada, 27. Jokt. Premogarski štrajk v Alber-
Jekleni trust
in zvezna vlada.
United States Steel Corporation bode najela najboljše advo -Kate, da jo bodo zastopali v procesu, ki ca je naperila zvezna vlada proti njej.
—o—
PANIKA NA BORZI.
—o—
Na newyorski borzi je nastala vče-
I
raj vsied procesa proti jeklene-!
mu trustu velika panika.
°
Jekleni trust bode najel naj - j boljše advokate v Ameriki, da ga j bodo zastopali v proeesu. ki ga je ; napei i!a zvezna vlada proti nje - j m 11, da izposluje razpust. .Med! pravnimi zastopniki t rast a bode] Kianeis Lviide Stetson ali glavni j zastopnik bode K rank !'>. Kellog, J ki ga je bila vlada »vnj čas naje-1 ta. da je vodil proces proti Standard Oil Co. tiovori sr. i la je »1. I'ierpont Morgan izvolil Kelloga zi! zastopnika, ker pozna zelo do-bro slabosti vlade v Waslnnglo-j nu. Oticijclni zastopnik jeklenega Irusia je Francis :-\ i:d• Sietson.
V knjižnici d. P. Morgana je bi-l;i včeraj zvečer dolga konferenca med interesenti. Posvetovanja so ostala tajna.
Washington. liT. oktobra. Vlada je odločena, da čim preje kon-I ča proves proti jeklenemu trustu. | Zastopstvo trust a bode imelo šliri j mesece časa. da odgovori na to-
l žbe.
\Viekershatn. načelnik justične-j ga depart menta je izjavil, ila bo-i de proees jiroti I "nited States i Steel Corporation hitreje končan, kakor ji' bil proces proti Standard j Oil družbi.
Panika na borzi.
Na ne\vvoiški borzi je vladala j včeraj velika panika zaradi pro-■cesa proti jeklenemu trustu. Vse je hitelo prodajati delnice trusta. Vrednost delnic j.- takoj padla. V (prvih urah je bilo prodanih 142 iisoč delnic.
Razjarjena množica grozi z linaanjem.
—	o-
V Gloversviile, N. Y., je množica naskočila bolnišnico, v kateri leži Charles E. Baker, ki je u-moril Normana Briggsa.
—o—
VELIKO RAZBURJENJE.
—	o -
Baker je pri zasledovanju ranil policista Polloka tako nevarno, da je včeraj na zadobljcnih ranah umrl.
-o-
Oloversville. N. V.. 27. okt. Po-licist -lohn Pollock, ki je v sredo z oboroženo množico zasledoval Charles K. Bakerja. morilca Normana liriggsa in je bil pri zasledovanju od liakerja ranjen, je danes umrl na zadobljenih ranah.
Uaker. ki je bil ludi ranjen iu ujet. se nahaja zdaj v tukajšnji bolnišnici. Ko se je v mestu raznesla vest o Pollockovi smri i. j" šla razjarjena množica pred bolnišnico in zahtevala. <ia se jej izloči l&akrrja. Množica ni bila gotovo linčala morilca, ako bi ga i bila dobila v roke. Bolniško vodstvo je bilo pripravljeno na na -pad in je bolnišnico zastražilo. kar pa bi bilo malo pomagalo, ako !>i bila množica imela voditelja. Oblasti se boje. da bode množica napad obnovila in hočejo liakerja odpeljati v Johnstown.
Gloversviile, LIS. okt. Danes po noči so prepeljali morilca Bakerja v vozu za mrliče iz bolnišnice v zapore v Johnstown, ker so se oblasti bale. da množica napade bolnišnico iu ga linča.
--o--
Štiri milijone za tlak v New Yorku.
A' proračunu za leto 1912 je dovoljenih	><>.000 za poprav-
ljanja tlaka v mestu New Yorku.
ti in British Colurnbiji, ki je 1 rajal šest mesecev in katerega se
I je udeležilo 7000 premogarjev, je ^končan.
i
Pomorska bitka
! v Dardanetati.
i _o_ V London so došla iz Turina poročila o veliki pomorski bitki med turškim in italijanskim i vojnim brodovjem. i
PORAZ ITALIJANOV.
-o-
I
! Italijani morajo prevažati ranjence v Italijo, ker v Tripoli-su nimajo pripravnih poslopij 1 za bolnišnice.
-o-
London. 27. okt. 1/. Turina v Italiji so došla poročila, da je bila huda pomorska bitka med italijanskim in turškim vojnim bro-l dovjeni blizu Dardanel. Turki so bili napadli italijansko vojno la-! <lijo "Napoli". kar je dalo po-1 vod bitki. Italijani so potopili1 ••no turško vojno ladjo.
Položaj v Tripolisu je zelo kri-1 ; ličen. Italijani so v ponedeljek in v torek izgubili 400 mož. Turki ; ,in Arabci groze pomoriti vse kri-! jstijane v Tripolisu.
Kim. 27. okt. Italija uvideva, ! da si ne bode tako lahko osvojila i Tripolisu. kakor je mislila. Velike težave ima zdaj z ranjenci, ki ' jih in* more v Tripolisu spraviti pod streho. Vsi ranjenci se zdaj prevažajo s parniki v Italijo. Volja k i in častniki, ki so h* lahko ra-: njeni, niso zadovoljni, da morajo |iti nazaj v Italijo in protestirajo I proti prevažanju.
Ljudstvo je razburjeno in odločno oporeka proti temu. da bi Italija plačala kako odkupnino Turčiji za Tripolis ali priznala sultanovo sil veren iteto v verskih zadevah.
Šestdeset tisoč Turkov in Arabcev pred Tripolisom.
Malta. 27. okt. Poročila iz Tripolisa. ki niso bila cenzurirana, ! pravijo, da vlada v mestu velika | panika med Italijani. Nad 60,000 I Turkov in Arabcev je pred Tripolisom in bodo prej ali slej napadli , mesto. Turki so dobro oboroženi. Ako bi v ponedeljek ne bil oddelek Turkov prehitro napadel Italijanov. bi bili li prišli v zasedo in i bi bili obkoljeni. Turki in Arabci l so bili v premoči.
Pri revolt i. ki je bila nastala v mestu, so Italijani izgubili 150 mož. Italijani so bili presenečeni. | ker so upornike vodili Arabci, ki' j so se bili že prvi dan po zasedanju j : mesta uda I i Italijanom. Vsaki dani I post rele Italijani v Tripolisu 401 !do .">0 Arabcev.
Italijani ne bodo prodirali v no-j tranje kraje Tripolisa, dokler nr i dobijo pomoči. Turki so zastru-Ipili vodnjake.
Italijanska vlada je ukreala v Napulju 15,000 vojakov, da jih pošlje v Tripolis. Angleški podaniki v Tripolisu so zahtevali. da| pošlje Anglija v njih varstvo vojne ladje v pristanišče.
En ver bej je proglasil sveto j vojno v Tripolisu in bode vodil j Turke v boju proti Italijanom.
_
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ........ 50 kron,
!za 20.45 ........ 100 kron,
|za 40.90 ........ 200 kron,
za 102.25 ........ 500 kron,
za 204.00 ........ 1000 kron,
za 1015.00 ........ 5000 kron.
Poitarlna J« všteta pri teh ivotak. ■ Doma *e nakazan« rrot« popolnoma j izplačajo brez vinarja odbitka.
N&ae denarna pošiljat*« izplačuj« I c. kr. poitni kranilni urad ▼ 11. le IS dno.
Denu*J« nam podati j« lajprlHi-naja do $50.00 ▼ gotovini v priporo-(čenem ali r«fistrlranam pismu, vačj« J metke po Domestic Foetal Money Order all Pa Kav Toil: Bank Draft
FRANK SAJUES IS Cortland t St, New York, N, Y •104 St Clair Are., X. Olavalftsd, Ohio.
Cesar in nadvojvoda. Ministrska kriza.
i
i
: Cesar Fran Josip ni dovolil v poroko nadvojvode Ferdinanda Karla z Berto Čuberjevo. -o-ČEHI IN VLADA. —o—
Cehi odločno zahtevajo, da so v ministrstvu zastopani po dveh rezortnih ministrih.
---o-
Dunaj, 27. okt. Prvotno se je trdilo, da je eesar Fran Josip privolil v poroko nadvojvode Ferdinanda Karla s profesorjevo hčer-jjo lierto Čuberjevo i/. Prage. Dvorni krogi so to vest zanikali, j Nad vojvoda ni v«-č član ee«arske j rodovine iu ne dobiva več apa-jnaže.
Kriza v ministrstvu in v parlamentu.
Ministrski predsednik baron <Jautseb je nameraval poklicati v ministrstvo dva Čeha. Nemci !so se temu uprli in tako je na-jstala kriza v ministrstvu in v par-! lamentu.
j <'el)i so po svojem voditelju j dr. Kramarju v poslanski zborni-jei izjavili, da odločno zahtevajo j zastopstva v kabinetu iu da parlament ne bode posloval, ako se I tej njihovi zahtevi ne ugodi.
Velika ljudska posojilnica propadla.
j V Velikih Topolčanah na Ogr-jskem je propadla ljudska posojilnica. Izgube je dva milijona kron. Vložniki so kmetje in mali , obrtniki- Zdaj že ljudske posojilnice niso več varne.
Amerikanski poslanik na Dunaju.
Richard C. Kerens, amerikanski poslanik v Avstro-Ogrski, se j je po veetedenski odsotnosti vrnil na Dunaj in povzel uradne posle poslaništva.
Slovenske vesti.
—o— Smrtna kosa. —o—
j V Forest City. Pa., je umrla | dne 22. t. m. Marija (Vrne, stara j40 let, žena g. John f'eineta. Do-I ma ji- bila i/. Št. Lovrenca na Do-| lenjsketn.
i Dne 2o. t. m. je pobrala smrt j rodbini Frank Severja v istem | mestu sinčka. Žalujočima rodbi-inama izrekamo naše sožalie.
(Poulična kara povozila Slovenca.
Dne 2:5. t. m. zvečer je v Forest
j City, Pa., poulična kara povozila
slovenskega rojaka .John <Trdino
iz St. Lovrenca na Dolenjskem.
V Forest City je zapustil sestro, v
stari domovini pa sta riše. Hodi
i mu lahka tuja zemlja, i
-o-
Kitajski minister pod amerikan -skim varstvom.
Peking, 27. okt. Odstavljeni ki-!tajski poštni iu prometni minister Slieng Hsuan Huai je iskal zave-jtja v amerikanskem poslaništvu, i ker so {>a hoteli umoriti. Ameri -kanski vojaki so ga spravili v jTien-Tsiu.
Blaznikova velika
PRATIKA
za leto 1912
je dobiti iztls po 10c.t 100 izti-sov $5.00, 50 i zli so v $2.75.
Upravništvo "Glas Naroda*',
i '
. 82 Cortlandt St., New York City.
ali pa:
» 6104 St! Clair Ave. N. E., j	Cleveland, O.
1
Razne novosti
iz inozemstva.
—o—
Maroški dogovor med Nemčijo j in Francijo bode tekom enega
tedna podpisan.
-o-
NEMŠKI CESAR. —o—
Blizu Cuxhftven sta kolidirala
vlačilni parnik in torpedovka
nemške mornarice.
-o-
Berolin, 27. okt. Ala roški dogovor med Francijo in Nemčijo bo dne :{. ali 4. novembra podpisan. Vlada je razglasila, da ni resnično, da bi bila prvi del maroškega dogovora poslala vladi na Dunaj in v Rim v pogled. To se bo zgodilo šele po podpisu pogodbe.
Cnvorice, da bode državni tajnik pi. Kiderlen-Waohter odsto-pil. krr je nastalo nesporazum-Ijenje med njim in cesarjem, so neutemeljene.
I2java nemškega cesarja.
Berolin, 27. okt. Vlada je ener-gieno dementirala vest, da ne je nemški cesar v Danzigu nasproti častnikom izrazil, da je on v vsakem hipu pripravljen na vojno in da naj častniki skrbe, da bode napaden.
Mornarji so itonili.
Kiel, Nemčija, 27. okt. Pri spuščanju majhnega čolna s križar-ke "Miinchen" se je čoln prevrnil in sedem mornarjev je padlo v vodo in utonilo. Pomoč je bila prišla prepozno.
Kolizija na morju.
Blizu Cuxhaven sta trčila skupaj vlačilni parnik "Atlilet" in torpedovka nemške mornarice 8. 16f>. Obe ladji sta bili poškodovani.
Vojaški zrakoplovec se ubil.
Rheims. Francija, 27. okt. Vojaški zrakoplovec Jean Despar-met je na poizkusnem poletu padel s svojim strojem iz visočine G00 čevljev in se ubil.
-o-
Taft — zidar.
Hiicago, lil., 27. okt. Predsed. nik Taft bode postal člau zidarske unije. Prihodnji ponedeljek, Uo bode s srebrno zidarsko lopatico položil temeljni kamen za poslopje Hamilton Cluba, bode imenovan za "'dobro stoječega" člana zidarske unije v Chicagi.. ^prejemnica mu bode vročena v soboto.
Podzemeljske železnice v New Yorku.
Mestni razdelitveni svet je o-dobril načrte za podzemeljske železnice v Queens Borough, L. L Odobril je Woodside, Astoria in Roosevelt Avenue progo. Koneč-no besedo ima župan Gaynor.
Japonske čete v Mukdenu.
Tokio, 27. okt. Japonska vlada, je dementirala, da je Japonska poslala vojne čete v Mukden v Mandžuriji in da ima v tem mestu zbranih 10,000 mož.
Za dolge zimske večere
naročite se na
"GLAS NARODA"
edini slovenski dnevnik v Združenih državah.
List velja za pol leta, torej ravno za zimo, $1.50; naročite ga lahko tudi za 4 mesece, velja $1, ali za 3 mesece samo 75 centov.
Vsakdo najde v Glasu Naroda, kaj zanimivega in mu bode sleherni dan krajšal dolge zimske večere.
Naročiti je pri upravništvu
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York City.
Edini stotaufc^^tuk t Zjediujenib I | iA l^T jL JJ £ % y^	| The only aoyeniaD daitr ® 6fe 1
Velja zi ym leto ■ ■ «3.00 | VXJ-JXjLO J.1 liV/l/il.	1 t~ed J^t^i fa*. I
Ima nad 7000 naročnikov. 8	| and Holidays. -
[Mjuu4jM4j»»jtii>j»MjnMail Li s t slovenskih delavcev v Ameriki,	o
TSLEFOM PISARNE: 4«87 CORTLANDT. . Enter«! m Second-Clan Matter. September 21, 1901, it tke Port Office at New York, N. Y., wider tk» Act of Congres. of Muck S, 187«.	* TELET ON PISARITE- 4C87 COSTLAIF^3
NO. 253. - ŠTEV. 253.___NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 28, 1911. - SOBOTA, 28. VINOTOKA, 1911.	VOLUME XIX. - LETNIK XI2L
Photos by Am<?ri< •an I^rf-rfs Associa.tion.
t


■ ■•mm



H G t. A S NARODA. 28. OKTOBRA 1911.
MARK TWAIN.
Ljndožrci aa železnici.
%
fi Za "GL N." priredil B. P. L. —O-
Pred kratkim sem obiskal St. Ixmis, in na poti proti zapadu, po premenjavi vozov v Terre Ilaute, Indiana, je vstopil na neki mali postaji dobrodušno izgledajoč gospod, star kakih petinštirideset ali petdeset let, ter se vsedel poleg meue. Prav dobro sva se zabavala nad eno uro o različnih stvareh, in tekom pregovora sem se prepričal, da imam opraviti s prav pametnim in zabavnim človekom. Ko je izvedel, da sem iz Washing-tona, je takoj stavil nebroj vprašanj o raznih znanih možeh in o delu kongresa, in kmalu sem uvidel, da govorim z možem, kateremu je znano politično življenje v glavnem mestu. da. eelo navade senatorjev in poslancev. Tu sta se vstavila dva moža poleg naju, in prvi je rekel drugemu:
"Harris, če storiš to zame, ti tega nikdar ne pozabim!"
Oči mojega prijatelja so se veselo posvetile. Te besede so mu morale vzbuditi spomin na nekaj prijetnega. Potem pa se mu je naenkrat zmračil obraz. Obrnil se je k meni, rekoč:
"Dovolite, da vam povem neko povest o sebi, tajno poglavje iz svojega življenja — poglavje, katerega se še nisem dotaknil, odkar so se zgodili oni dogodki. Poslušajte me, prosim, in obljubite, da me ne prekinete."
Obljubil sem mu, in začel mi je pripovedovati sledeči dogolek. časih razburjeno, časih melanholično, toda vedno resno in milosrčno :	,
"Dne 19. marca 1853 sem potoval z večernim vlakom iz St. Louisa v Chicago. Vsega skupaj nas je bilo štiriindvajset potnikov, brez žen in brez otrok. Nahajali smo se v najboljšem razpolože-' nju, in kmalu smo sklenili prijetna znanstva. Vse je kazalo, da bode potovanje srečno, in mislim, da ni imel nikdo izmed nas neprijetnega občutka, da nas zadene kaka nesreča.
Ob enajstih dopoldne je začelo hudo snežiti. Kmalu, ko smo osta-vili vasico Welden, nas je objela prerijska samota, ki se razteza na milje daleč proti Jubilee naselbini. Veter, katerega ni zadrževalo drevje ali hiše, je žvižgal po zapuščeni ravnini, ter podil pred seboj padajoči sneg kakor pene valov razburkanega morja. Sneg se je vedno bolj kupičil, in kmalu smo opazili vsled počasnejše vožnje, da si mora delati železniški stroj z vedno večjimi težko-čami pot. Časih smo se skoraj vstavili sredi velikih snežnih kupov. ki so s«* nagrmadili na progi kakor velikanski grobovi. Pogovor je začel zastajafi. Veselosti je sledila poparjenost. Možnost da bi obtičali v snegu, iih pusti preriji, petdeset milj daleč od člo-_ veških naselbin, je stopila vsakomur pred oči.
Ob dveh zjutraj sem se vzbudil iz nemirnega spanja. Vlak je stal. Takoj se mi je predočila strašna resnica — ujetniki smo bili v snežnem viharju. 'Vsi možje na pomoč!' Vsi smo priskočili, da pomagamo. Vuii v divjo noč, v črno temo, v sneg smo hiteli vsi, v zavesti, da nam more prinesti sedaj zamujeni trenutek pogubo Lopate, roke, deske — vsega, kar more odstraniti sneg, smo se po-8lužili. Pogled na malo četo vsled strahu napol otrplih ljudij, ki sr so borili proti snežnim zametom napol v največji temi, napol v močni luči reflektorja, je bil naravnost vzgrozljiv.
Pol ure je zadostovalo, da sme ac prepričali o nekoristi našega truda. Vihar je nanesel desetkrat toliko snega na progo, kolikor Bmo ga odstranili. In kar je bilo še hujše, pronajdli smo, da se je pri zadnjih naporih, katere je napravil stroj proti sovražniku, strto eno sprednje in eno zadnje kolo. C'e tudi bi bila proga prosta si ne hi mogli pomagati. Trudni v«led dela in vsi v skrbeh smo zopet vstopili. Zbrali smo se okoli peči in razmotrivali naš položaj. Jedil ni bilo — to je bilo še naj-sitnejše. Zmrzniti nismo mogli, ker smo imeli dovolj lesa. To je bila naša edina tolažba. Posvetovanje se je končalo s sprevodni-kovo razsodbo, ki je rekel, da ne Itoore nikdo priti živ do bližnjega človeškega bivališča. Torej tudi toismo mogli nikogar poslati po pomoč. Udati smo se morali v •vojo usodo in potrpežljivo čakati na pomoč ali pa na smrt vsled lakote! Mislim, da je za trenutek vsakomur zledenelo sree, ko so I Jttle izgovorjene te besede.	I
Od te ure naprej je zamrl pogovor do tihega mrmranja, katero je bilo slišati tupatam med tuljenjem vetra. Luči so motno svetile, in večina se nas je vsedla k plapolači luči, da premišljujemo — pozabimo sedanjost, in če le mogoče — zaspimo.
Dolga noč — zdela se nam je 'brezkončna — se je vendar kon-jčala. in mrko ter sivo se je začelo svetiti na vzhodu. Ko je postalo svetlejše, so začeli dajati potniki drug za drugim znake življenja , od sebe, in drug za drugim je ! potisnil širokokrajen klobuk nazaj, pretegnil otrple ude in opazoval skozi okno žalostno pokra-ijino. V resnici je bila žalostna — ! nikjer ni bilo videti kakega živega bitja, nikjer nobenega človeškega bivališča; kakor neskon-jčna. bela puščava; veter je podil semintja snežinke, ki so zakrivale I obzorje našim očem.
Ves dan smo polegali okoli, ma-] lo govorili in veliko mislili. Se ' ena dolga in žalostna noč in potem — lakota ! Zopet jutranji svit ]— zopet en dan z molkom, žalo-| stjo. hudo lakoto, brezupnim ča-j kanjem na pomoč, ki ni hotela ' priti. Noč z nemirnim spancem, s j sanjami o bogatih pojedinah — žalostno vzbujen je vsled lakote.
Četrti dan je prišel — peti! Pet dni strašnega ujetništva! La-; kota nam je gledala iz oči. V njih j je bilo brati nekaj strašnega. , grožnja pred nečem, ki se je sicer i še nejasno oglašalo v naših srcih, pred nečem, česar še nikdo ni hotel izgovoriti.
Sesti dan je potekel, sedmi se je svit al nad kopo mož, ki so stali bledi in brezupni v senci smrti. Sedaj je moralo priti do izjave! Vse. kar je klilo v srcu vsakogar, je postalo končno zrelo, prišlo vsakemu na jezik. Narava je bila napeta do skrajnosti — morala se je podati.
Riehrd 15. Gaston iz Minneso-te, velik mož bledega obraza, je vstal. Vsi so vedeli, kaj pride. Vsi so bili pripravljeni — vsak gib — vsako znamenje razburjenja je bil udušen — samo mirno resnost je bilo brati v prej tako divjih očeh.
Gospoda moja, odlašanje ne pomaga nič. Sila je! Domeniti se moramo, kdo izmed nas naj umre, da da za druge hrano!'
Mr. John J. Williams iz Illi-noisa je vstal in rekel: 'Gospoda inoja, jaz predlagam njega blagorodje Jamesa Sawyerja iz Tennessee.'
Mr. Wra. R. Adams iz Indiane je rekel: 'Glasujem za Mr. Dani-ela Sloterja iz New Yorka.'
Mr. Charles J. Longdon: ' Imenujem Mr. Samuel A. Bowena iz St. Louisa."
Mr. Slot p: 'Gospoda moja želim se odpovedati v prid Mr. John A. Van Nostranda jun. iz New Jer-seya.'
Mr: Gaston: 'Ako ni nobenega ugovora, naj se zgodi po želji tega gospoda.'
Ker je Mr. Van Nostrand ugovarjal, je bila zavržena odpoved Mr. Sloteja. Odpoved gospodov Sawerja in Bowena je bila sprejeta in zavržena iz istih vzrokov.
Mr. A. L. Bascom iz Ohio je rekel: 'Predlagam, da se predlogi zaključijo in dajo na glasovanje.'
Mr. Saw ver: 'Gospoda moja. resno moram protestovati proti takemu postopanju. V vseh ozi-rih je protipostavno in nedostojno. Predlagam, da se takoj opusti ter izvoli predsednika zborovanja in uradnike v pomoč, in potem moremo prelstoječo zadevo rešiti kakor se spodobi.'
Mr. Bell iz I owe:.'Gospoda moja, jaz sem proti temu. Sedaj ni časa, da se oziramo na vnanjo o-Miko. Že več kakor sedem dni smo brez brane. Vsak trenutek, katerega izgubimo z nepotrebnim govorjenjem nam poveča muke in trpljenje. Zadovoljen sem z dosedanjimi imenovanji — mislim, da tudi drugi — in res ne uvidim, za-naj ne bi izvolili takoj drugega za drugim. Vložil bi resolucijo — '
Mr. Gaston: 'Zadela bi na ugovore in bi morala čakati po dnevnem redu en dan, s Čimur bi ravno nastalo zavlačevanje, katerega se hočete ogniti. Gospod iz New Jerseya — '
Mr. Van Nostrand: 'Gospoda moja, tujec sem med vami, nisem iskal odlikovanja, ki me je doletelo, in prirojena ponižnost me sili do — '
Mr. Morgan iz Alabame (ga prekine): 'Predlagam, da ostane pri prvem predlogu!'
Predlog je bil sprejet in s tem je bila seveda tudi končana vsaka nadaljna debata. Tudi predlag da se izvoli predsednika, je bil sprejet, in tako je bil imenovan Mr. Gaston predsednikom, Mr. Black zapisnikarjem, gospodje Holcomb Dyer in Baldwin so tvorili volilni
odbor, in 3Ir. L. M. Howland naj bi podpiral volilni odbor pri voli-tvi kot provijantni mojster.
Po polurnem odmoru je sledilo nekaj posebnih posvetovanj. Na dano znamenje se je nato zbornica zopet sešla. in odbor je naznanil ! gospode George Fergusona iz Co-lorade, Lucien Hermana iz Louisi-ane in W. Messicka iz Kentucky j kot kandidate. Poročilo se je vze-j lo na znanje.
Mr. Rogers iz Missouri: 'Go-i spod predsednik, ker nam je poročilo sedaj znano, predlagam sle-■ dečo izpremembo: na mesto iine-! na Mr. Hermana postavimo ono Mr. Lucius Harrisa iz St. Louisa, ki je vsem nam znan kot pošte-< ffjak. Seveda nočem, da bi me kdo I razumel tako. češ. da bi mogel le ! kaj oporekati gospodu iz Loui-siane — nikakor ne. Spoštujem ga, kakor le kdo med nami; toda nikdo navzočih ne more oporekati dejstvu, da je tekom tedna, ko : smo tukaj, izgubil več mesa. kakor katerikoli drugi — nikdo ne inore oporekati dejstvu, da je postopal odbor brez glave, ali iz za-nikarnosti, ali iz še hujših nagibov, ko nam je dal na glasovanje gospoda, ki iina. dasi mu drugače ni ugovarjati, manj redilnih snovi — '
Predsednik: 'Gospodu iz Misso-urija moram vzeti besedo. Odboru se ne sme ničesar očitati, ako se hočemo držati dnevnega reda. Kako stališče zavzemajo zboroved-ei napram predlogu tega gospoda?'
Mr. Halliday iz Virginije: 'Predlagam kot nadaljuo izpremembo k predlogu, da se postavi za Mr. Messicka Mr. Harvey Davis iz Oregona. Gospodje bi sicer lahko ugovarjali, da je napravilo življenje Mr. Davisa ob meji trdega ; toda, gospoda moja, sedaj ni časa, kritikovati kakovosti! Ali i-mamo li čas, da bi se pričkali o tem ? Ne, gospoda moja, kar potrebujemo, je masa — snov, teža. velikost — to je sedaj glavna stvar — ne razum, modrost in olika. Nujno prosim, da se sprejme moj predlog.'
Mr. Morgan: 'Gospod predsednik — temu predlogu moram na vsak način ugovarjati. Gospod iz Oregona je star, in razven tega obstoji njegova snov le iz kosti, ne iz mesa. Vprašam gospoda iz Virginije, ali rabimo juho ali čvrsto jed? ali nas hoče premotiti s sencami? ali hoče povečati naše muke z oregonskih duhom? Ali res nima oči, da bi videl, kako smo sestradani? In sedaj nam hoče podtakniti koščenega, nesočnega. izžitega človeka iz negostoljubne-ga Oregona ? In s tem naj se zadovoljimo? Nikdar!' (Pritrjevanje.)
Izprememba je prišla na glasovanje in je bila po daljši burni debati odklonjena. Na podlagi prve predlagane izpremembe je bil postavljen Mr. Harris na listo. Potem se je pričela volitev. Petkrat se je končala brezvspešno, šestič pa je bil izvoljen Mr. Harris z vsemi glasovi razun svojega. Potem je bilo predlagano, da se potrdi njegova izvolitev z enoglasnim vzklikom, toda to se je ponesrečilo, ker je zopet glasoval proti sebi.
Mr. Rad way je predlagal, naj se tri asu je sedaj za ostale kandidate da bi bilo mogoče preiti k vol it vi I za zajutrek. Njegov predlog je bil podpiran.
Prvo glasovanje je podalo enakost glasov, ker je glasovala polovica članov za prvega kandidata radi njegove mladosti, druga polovica pa za drugega, ker je bil večji. Predsednikov glas je odločil za zadnjega, namreč Mr. Messicka. Ta izid je vzbudil veliko ne-voljo med prijatelji podleglega kandidata Mr. Fergusona. in nekaj glasov je zahtevalo novo glasovanje. Toda medtem je bil sprejet predlog za preložitev zasedanja, in zborovalci so se razšli.
Priprave za kosilo so odvrnile pozornost Fergusonove stranke za nekaj časa od pomenka o doživelem porazu, in potem, ko bi zopet mogli spraviti to zadevo na dan, so se odrekli temu vsled razveseljivega naznanila, da je Mr. Harris gotov. Iz naslonjal stolov smo napravili mize za silo ter se s hvaležnim srcem vsedli k večerji, kakoršne nismo imeli niti v sanjah tekom sedmih trpljenja polnih dni.. Vse drugače smo se počutili, kakor nekaj ur poprej! Takrat smo bili brezupni, lačni, prestrašeni do smrti, obupani — sedaj hvaležni, veseli in siti. Vem. da je bila to najsrečnejša ura mojega življenja. Veter je tulil in zaganjal sneg proti naši ječi. toda sedaj se za to še zmenili nismo. — Harris mi je dišal. Samo nekoliko bolj bi moral biti prepečen toda smelo smem trditi, da se mi ni še noben človek tako i dopadel kakor Harris. Massick je >
bil zelo dober, dksi je imel nekaj haut gout, toda kar se tiče redil-nosti in nežnosti vlaken, je bil Harris nedosegliv. Tudi Messick je imel nekaj dobrega na sebi. tega ne morem tajiti, toda za zajutrek res ni bil — suh. da se bogu smili, ter trd in žilav! Ne morete si niti predstavljati kaj podobnega."
"Sj vendar nočete reči, da —"
'*Ne prekinite me. prosim. Po zajutrku smo izvolili nekega mo ža po imenu "Walker iz Detroita za večerjo. Izvrsten je biL To sem pisal pozneje njegovi ženi. Zaslužil je pohvalo. Vedno bom moral misliti na Walkerja. Sicer ni bil popolnoma prepečen, pa vendar dober. Potem, naslednje jutro, smo imeli Morgana iz Alabame za zajutrek. To je bil eden najboljših ljudi, katere sem še jedel, lep. z dobro vzgojo, visoko izobražen, govoril je več jezikov — skratka — gentleman, res gentleman i:; :e!o sočen! Za večerjo smo imeli očaka iz Oregona. toda pri tem smo se itrezali — star je bil. suh, trd, da ni mogoče povedati. Končno sem rekel, gospoda moja. vsak po svoji volji — jaz počakam do druge volitve. In Grimes iz II-linoisa je rekel, 'gospoda moja. tudi jaz čakam. Ako izvolite moža. na katerem je kaj pohvale vrednega, se vam zopet pridni-
V	J
zim.
Kmalu se je izkazalo, da je nezadovoljstvo nad Davisom iz O-regona splošno, in tako smo. da nas ne bi pustilo dobro razpoloženje. ki se nas je polastilo po za-vžitju Harrisa, volili še enkrat, in izid volitve je bilo imenovanje Bakerja iz Georgije. Izvrsten je bil! No. potem smo imeli Doolitt-leja in Hawkinsa in McElroya. (MeElrov je bil izredno majhen in suh, vsled česar so se ljudje pri toževali) in Penroda in dva Smi-tha in Bayleya (Bavlev je imel leseno nogo, kar je bila seveda izguba. toda drugače je bil dober) in enega Indijanca in enega godca in nekega gospoda po imenu Bukminster — nekega postopača, katerega v družbi ni bilo porabiti in ki je prišel kot zajutrek komaj v poštev. Veseli smo bili. da smo ga izvolili, predno je prišla po-
v )*
moc.
"Torej je končno vendar prišla?"
."Da, nekega svetlega, solnčnega dne, ravno po volit vi. Izvoljen je bil John Murphy, in nikdar ne bi mogli izbrati boljšega, to tam povem, toda John Murphy se je vrnil domov z vlakom, ki nam je prišel na pomoč, in je pozneje oženil vdovo Harrisa —"
"Vdovo po — ?"
"Vdovo po onem, ki je bil izvoljen prvi. Oženil jo je in še danes živi srečno in zadovoljno. O. to vam je bil cel roman, veste, kakor v kaki pravljici. Tu je moja postaja. gospod, posloviti se moram. Če imate kdaj kaj časa, obiščite me; veselilo bi me, ako bi vas videl pri sebi. Dopadete se mi: zdi se mi. da bi vas mogel imeti tako rad. kakor Harrisa. Zbogom, gospod, in srečno potovanje!"
Odšel je. Nikdar v svojem življenju nisem bil tako omamljen, tako osupel! Toda veselil sem se. da je odšel. Kljub njegovi navidezni dobrodušnosti in prijetnemu glasu sem se zgrozil, kadar je u-prl svoje laene oči vame, in ko sem cul, da se mu dopadem, in da bi me skoraj postavil na isto stopnjo s pokojnim Harrisom. mi je kar srce obstalo. Zmešan sem bil. da ne morem povedati, kako. Verjel sem mu — vse njegove besede so izražale popolno resnico; toda strašne podrobnosti so me premagale in spravile moje misli v zmešnjavo. Tu sem opazil, da ine je sprevodnik pogledal.
"Kdo je to mož?" sem ga vprašal.
"Nekdaj je bil član kongresa, in celo zelo ugleden. Toda na potovanju pred leti je zajel njegov vlak snežni vihar, in takrat bi skoraj umrl lakote. Napol je bil zmrznjen in vsled pomanjkanja potrebne hrane tako slab, da se ga je lotila bolezen in da več* mesecev ni prišel k zavesti. Sedaj je zopet čisto zdrav, samo neka fiksna ideja se ga je lotila; če začne govoriti, ne miruje prej. dokler ne poje vseh potnikov. Tudi danes bi se bilo zgodilo tako, če ne bi moral tu izstopiti. Imena i-ma pri roki kakor abecedo. Ko" poje vse do samega sebe, reče navadno: 'Ko je prišla ura k volitvi za zajutrek. in ni bilo nikakega ugovora, sem bil izvoljen jaz. toda odrekel sem se. proti čemur ni nikdo prolestoval. Tako sem torej tu.'
V neizrekljivo olajšavo mi je bilo vedeti, da sem poslušal nedolžno fantaziranje blaznika. in da se opisani dogodki niso zgodili v resnici.
* ■
_ ^___ ^
Avstr, Slovensko "Eg Bol, Pod, Društvo,
Ustanovljeno	16. januvarja 1892.
Sedež: Fronterac, Kans
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72. Mineral, Kans. Podpreds: FRANK AUGUSTIN. Box ;JGO. W. Mineral Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill. Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR. L. Box :J8 Frontenac, Kan
NADZORNIKI:
PONGRAC JURSE, Box 357, W. .Mineral, Kans. FRANK PRELOGAR. Box 420. W. Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac. Kans.
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO. Woodward. Iowa.
JAKOB MLAKAR. Box 320. W. Mineral. Kans.
JULIJ BOGNAR, Box 6, Breevz Hill, Mulberry, Kans.
™Ipf f-Zgodovina Blackwell's Isianda v New Yorku.
Komisar r.ewvorskega dobro- j delnega departments Drummond,! se poteguje za to. da se izpremeni ime Blackwell's Isianda v Hospital Island, ker bi moglo imeti po njegovem mnenju ime Black-well" neprijetne spomine., ter napraviti slab utis na vse one, ki bi se hoteli zdraviti odslej naprej v zdraviščnem zavodu na tem otoku. Dosedaj so se namreč nahajale na onem otoku kaznilnice in prisilne delavnice, katere hočejo premestiti, in vstanoviti na otoku samo zdraviščne zavode. Odtod .zahteva po izpremembi imena v [Hospital Island.
Na proračunski razstavi mesta New York se je vršilo glasovanje j v smislu te predloge in za izpre-I memebo je bilo oddanih 20.000 glasov, proti po 000. Ta izjava močne ponlarne zahteve bode nedvomno sprejeta kot končni argument za ovrženjc imena vsem Xewyorčanom znanega otoka, oni pa. ki hi se drznili protestovati proti tej akciji, bodo obsojeni kot reakeijonarji.
In vendar ima ime Black well mnogo zanimivega na sebi. Otok, !;i se nahaja v East Riverju. in se razteza od -1?». do 87. ulice, je bi! last in dom kapitana James Man-'iinga. katerega je tožil leta 1074 guverner Andros, češ. da je na izdajalski način predal trdnjavo holadnskima admiraloma Benke-su in Evertsenu in sicer 21). julija 1673. Kapitan Manning je pojasnil neutemeljitost obtožbe kralju : harlesu, ki se je po zaslišanju izrazil napram vojvodi York: "Brate, ta tla niso mogla biti za nas vzdržljiva z ono malo četo vo-jakov. ki se je nahajala tamkaj."
In kralj je dal Manningu "»(i iuntov st( rlingov, da se prepelje >z New Yorka v London. No, kljub kraljevi odredbi ga je guverner Andros pridržal ter postavil pred sodišče, in sicer vsled pritiska Angležev, kojih žepi so zelo trpeli radi holaudske okupacije. Sodišče je spoznalo kapitana Man- 1 ninga krivim izdajstva, in razsodba se je glasila, da mu zlomi krv-, nik pred City Hall njegov meč uul glavo, in da se mu odvzame a vedno pravica, izvrševati kak j rad. bodisi občinski ali pa voja-ki. in če mu bi ga podelil sam kralj. Ali so mu štrli meč nad .davo, kronika ne pove, toda iz zgodovinskih zapiskov je razvide-' i. da je storil kapitan Manning mnogo dobrega tudi še po svoji obsodbi. Znan je bil kot dobrodelen in gostoljuben človek.
Manning je podaril končno o-tok Mariji, hčerki svoje žene iz prvega zakona, in ga dal prepisa-'i na njo. Le-ta se je pozneje omo-žila z nekim Robertom Blackwel-lom, in otoV je l>il Gj tedaj napije imenovan po njem. Iz tega je ; ledaj razvidno, da je ime otoka že jako staro.
In mogoče je ravno ta starost ! vzrok, da si žele nekateri ljudje j v New Yorku izpremembo imena otoka v East Riverju. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da v nocemu imenu ni ničesar, kar bi j "vleklo". Ime "Hospital" ni nitij lepo. niti primerno. Znano nam pa je ime, do katerega bi imel popolno pravico. To je "Mimiaho-j noek". kakor so svojedobno imenovali Indijanci ta kos zemlje v | East Riverju. V indijanskem jeziku pomeni ime "Minna" dober,1 "honock" pa otok; ako mora že biti na vsak način izpremenjeno ime Black well, bi bilo umestno. I da hi ga imenovali v prihodnje po imenu, katero so mu dali domači Indijanci, ki so edino pravi Ame-rikanei, mesto mračnega in navadnega imena "Hospital". -o-
I
TOŽBA ZARADI DVEH BESED.
—o—
Ruski veletržee Vladimir Lubo-vič je obiskal slovečega pariškega kirurga profesorja Theryja ter mu je razložil bolezen svoje žene. Iz tega opisa je profesor razvidel, da je nujno potrebno bolnico operirati in dogovorila sta se, da bo Lu- i bovič brzojavil iz Petrograda, ko ; se vrne domov, kdaj naj pride pariški kirurg tja.
Prišedši domov je našel Lubovič ženo tako oslabelo, da je umrla in ; brzojavil je zdravniku v Pariz:' 'Ne pridite, prepozno!"
Therv je bral brzojavko: ne pridite prepozno, ter se takoj podal na dolgo pot v Petrograd.
Ker so pa med tem že pokopali! Lubičevo ženo, je prišel seveda za- j man in zahteval je za pot deset; tisoč frankov, katerih mu pa Lu- i bovič ni hotel dati, češ, da je brzojavil, da'naj profesor ne hodi na pot, ker je že prepozno.
Zdravnik pa je nasprotno trdil,! I da je dobil brzojavko, da naj ne pride prepozno, to ji*, da naj takoj pride.
Stvar je prišla pred sodišče, katero je razsodilo, d;i je pomoto za-, krivil Lubovič in tako mom zaradi dveh besed plačati 10,0U0 frankov in še sodne stroške. Brzojav-i-1 li bi hi! moral: Ne pridite, k e r j e prepozno!
KRITIČNA STAROST PAPEŠTVA.
• - o—
Nezaslišane škandale so uprizo-;. rili katoličani, v metodistovski < cerkvi v Rimu. Pred kakimi 2000; osebami j<- tam govoril profesor j Taquilatela o "kritični starosti papeštva". Ker se je bilo pa v t i - j hotapilo v metodistovsko cerkev 1 tudi več klerikalcev in so ti začeli proti govoru profesorja Taquila-j tela demonstrirati z žvižganjem.;! •■o Metodisti prisiljeuee pretepli . ni vrgli iz cerkve. Mnogo jih je i
Lilo tudi aretiranih. --------
Iščem svojega brata FRANA j ROŽ.-Doma je iz Domžal. Pred odhodom v staro domovino je. | bival nekje v New Yorku in sedaj sem poizvedel, da je zopet prišel iz Starega jgraja. t'e kateri rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar bodem zelo hvaležen, ali pa če sam ta oglas bere, naj se javi. — John Rož, Box 127. Durbin, W. Va. (28-30—10)
Iščem svojega očeta FRAN/ t'ERNE, po domače Boltuc i; (lorenjega Kašelja štev. 12, ob čina Device Marije Polje pr Ljubljani, ter svojega brata istim imenom. lT Zedinjenih drž bivata že nad .S let in preteki* je že 7 let, odkar nimamo no f henegn poročila od njiju. Pro si m eenjene rojake, če kdo v h\ nju naslov, da mi blagovol sporočiti, za kar bodem zel hvaležen. — Andrej Čerm Planinska cesta št. 17G. Spod nja Šiška pri Ljubljani, Kranj sko, Austria.	(2H 1—10
^aatK^ESISESEbBlBBSaB^^BSeR
■ THE LACKAWANNA.
i I MajpripravnejSa železnica za j>ottiike namenjene v Evropo. ' V neposre<lnej bližini transatlanukih parnikov.
Pievo?. potnikov in prtljage zt-lo po ceni.
j THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pr>t v tiutfalo '	Direktna pot v Scranton
in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo von j vsski tlan v vsakej smc-ri j»o pet vlakov; Met New Yorkoni. Chicaponi i.. zapadom vsaki dan štirje vlafcr
Med New Yorkoin, Sc. L,ouisom t» 1 jngozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vo*-| njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., *e dobe pr: "okalnih agentih a!i pa pri
|ig|Bjjgij| fiecrgs A. Cullen,
* glavni potniški ajjeot
gjjgJ^jP 90 West Street,
I	"	New York.
Kaj naredi kavo ^^^^
S Fr?ANCKf	* j.	I FRANCKjj
; I 0 |1 o o b r o P| o-- J
TRADE-KARX.	TRADE-MARK.
Franckova Cikorija
/ar.yaffW 7	agBBMBMBMBHI
glajoviia primes kave
napravi VSAKO kuro nnogo b >!>, da ji prijeten okus in vonj.
FRANCKO V A CiKOillJA v štirivoglatih zavitkih ja prava skrivnost
pripraviiania debre kave.
j	Najboljši hoteli in krčme rabijo isio brezizjemno.
f	POSKUSITI, kadar pi-ipi avljat« kavo v Vašej lastni hiši
i in prepričali bodeto koliko jo .ioboijša. Vaš grocer ijna isto tudi za Vas. Prepričajte so, da je na vsakem zavitim naša varstvena znam-
ŠHeinr. Franck Soehne &
FLUSHING, NEW YORK. jjj_ ^ jl
TRADE-MARK.	TRADE-MARK.
^———■	I J——^^»	—I—.
W i	A J LEPŠE, najcenejše ^ ^ >
in najbolj trpežne tis-^^ ^^	kovine dobijo slavna ^^
- društva vseh Jednot v
unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop-
M/ Vf/ nice in vse druge tiskovine. _Vf/ W
************* SLOVENCI, PODPIRAJTE SI.0VENCA!
Clevelahdska Amerika -—— *************
SHHSISH 61,9 St. Clair Ave., Cleveland, 0. ******** _
tiililiiliii***!*****?**********"	J5J1J
I* *.* * * *i* vf*?**^***********************«*********!
t -i
nije, da jih človek našega časa, če je zdrave pameti, kar ne more | razumeti.
Za spoznanje španske etiketo i naj navedemo le en sam predpis I in sieer po pismih, ki jih je pisala % knegiuja Ursius, ki je bila "cama- 1 rera mayor", to se pravi doslov- | no: "velika hišina", v resnici pa J seveda prva dvorna dama na dvo- J ru kralja Filipa V.
Knegiuja 1'rsius je bila politi- 5 ena dama prve vrste in vplivala je v največji meri na vse držav- \ ne in politične razmere. Ko je bi- i la kraljica Marija Lujiza v odsot-nosti ki-alja regentinja, je njena "velika liišina" sedela poleg nje v ministrskem svetu. Govoriti sieer "velika hišina" med sejo ni smela — toliko več pa je govorila po seji in menda prav pametno'. V političnem spletkarenju je bila i vredna svoje prijateljice madame de Maitenou. ljubice francoskega kralja. Razloček je bil le ta, da je madaine de Maitenou imela le kralja za ljubimca, kneginja Ursius pa je svoje ljubimce jako po-gostoma menjavala.
Ta kneginja Ursius, ena politično najvplivnejših žena svoje dobe. ki je umstveno kralja Filipa in kraljico Marijo Lujizo visoko nadkriljevala, pa kot prva dvorna dama ni imela samo reprezentativne dolžnosti, marveč ji je španska etiketa nalagala tudi dolžnosti, ki jih danes tudi na največjih dvorih opravljajo le posli.
Po španski etiketi si kraljica ni smela sama sleči nogavic, marveč je to morala storiti eamarera mayor: kraljica se ni smela sama razpraviti in v postelji pokriti, marveč je morala tudi to storiti -amerera mayor.
Kneginja 1'rsius je imela vsaj humor in se je znala sama norca delati iz dolžnosti, ki jih jej je španska etiketa nalagala. Svoji pariški prijateljici maršalici No-ailles je pisala pismo, v katerem je rečeno:
"Gospa de Maitenou. bi se gotovo smejala, če bi spoznala posameznosti mojega poklica. Prosim vas. recite ji. da sem jaz tista, ki sprejme ponočno suknjo, kadar gre kralj v posteljo in da mu jaz podam copate, kadar vstane iss-postelje. A preneumno je, kar se zgodi, kadar hoče kralj pri svoji i ženi spati. Take večere mi izroči grof de Bene vent kralja meč. svetilko in nočno posodo in tako oborožena moram iti naprej in spremiti kralja do postelje njegove soproge ......
To je moral biti res prizor za bogove, ko je šla prva dvorna dama. oborožena s kraljevim mečem, svetilko in ponočno posodo pred I njegovim veličanstvom iu ga 'spremila v postelja kraljice ....
Ta slučaj menda zadostuje za spoznanje španske etikete in ve-|like važnosti, ki jo je imela služ-jba "velike kamerjere".
začela zamahovati z rokami, češ, naj ne hodim bliže. Toda moja puška je bila nabita z dvema krog-ljama in znovič sem ustrelil gozdnega moža naravnost v prsi. On je zakričal tako glasno, da se je odmev razlegal po celem gozdu, in v tistem hipu je izdihnil dušo. Tedaj me je začela deklica zahvaljevati. da sem jo rešil, in je dejala, da je doma iz našega sela ter da jo je ugrabil gozdni mož. Na dekličino prošnjo sem jo odpeljal v l naše selo. Ona je še sedaj živa in more potrditi, da je vse to. kar sem pripovedoval, resnica.
Ko je kabardinec končal, je začel pripovedovati balkarec.
—	Nekoč, — tako je pričel svojo zgodbo, — sem se vračal domov in neseni na plečih ubito žival Nenadoma pa se je spustil nad mene velikanski orel. zgrabil s kremplji žival, ki je bila priveza-1 na na mojem hrbtu in me je. pre-dno sem se mogel zavesti, dvignil v zrak ter me odnesel na vrh ne-pristopne skale.. Tu je použil mojo divjačino in nato zaspal. Zjutraj je orel odletel in se kmalu vrnil z novim plenom. Ko je letel, je vzdigoval s svojimi perutnicami strašen vihar. Izkoristil sem or-lo\ 'o odsotnost ogledal njegovo ležišče ter zapazil veliko množino orožja. Nisem dolgo premišljal, ampak pregledal vse stvari in izbral najlepšo krimsko puško, nabil jo z dvema krogljama in začel pričakovati ptico. Ko je orel priletel. sem pomeril in ga zadel ravno v prsi. Ptica je strašno zakričala. nekolikokrat zamahnila s perutmi in umolknila. Dolgo sem
j premišljeval, kako bi se spustil • raz skale in naposled sem si izmislil. Pri val if sem truplo do roba skale, razpel peruti, privezal pod nje puško, natovoril na orla najlepše orožje, sedel mu na hrbet, sunil se od roba skale in se srečno , spustil na zemljo, ("e ne verja-jmeš moji povesti, pojdiva na moj j dom. Tam ti pokažem orožje, ki j sem ga prinesel iz orlovega leži-! šča : ša danes visi v moji koči.
—	Čigava naj bo torej jelenova , glava? — !e vprašal kabardinec. I — To se razume, da tvoja. — je I odgovoril balkarec, — zato ker si j se ti podal v nevarnos* iz lirabro-1 sti. a jaz proti svoji volji.
i	—o—:
"Camarera mayor".
—o—
Španska etiketa — to je pojem, o katerem imajo dandanes ljudje precej humoristične pojme. Sicer se je pa tekom stoletij tudi španska etiketa prav znatno modernizirala in se bistveno premenila. a v veljavi je kolikor toliko še j dandanes na različnih dvorih.
V minulih časih pa je bila španske etiketa nekaj naravnost groznega. Sloneč na načelu, da je vladar nekako polbožanstvo, je španska etiketa uvedla take ceremo-
Dva lovca.
—o—
Kabardinska pripovedka.
Nekoč sta se sešla v ozki soteski med strmimi gorami dva lovca, balkarec (Balkarci tvorijo eno izmed gorskih rodov Kabarde. Žive ob izviru reke Malke in so bili preje podložni kabardineem.) in kabardinec. Prvi je stal na eni strani soteske, drugi"— na drugi,1 toda tako, da nista mogla videti drug drugega.
V dolini se je pasel jelen. Oba lovca sta ustrelila nanj v isti trenutek. tako da se je jek strelov zlil v en sam zvok. Jelen je padel, in oba strelca sta stekla k njemu. Tedaj sta se zadela z licem v lice in se začela prepirati, kdo izmed njiju ima pravico razrezati jelena. Po adatu (Kavkaški gorci i-majo dve vrsti zakonov, po katerih se ravnajo: "šariat" —- običajno pravo, ki se ustno prenaša od zaroda do zaroda.) je moral razrezati divjačino oni. ki jo je ubil. Lovca sta začela ogledovati jelena in sta uvidela, da ima na vsaki strani rano. Tedaj sta ga razrezala skupno. Po adatu je glava divjačine kot častni del spadala tistemu, ki jo je ubil. Zopet sta se pričela lovca prepirati. kdo_ bo vzel jelenovo glavo. Naposled sta se po dolgem prerekanju odločila, da jo bo vzel oni. ki po povedal najbolj čuden in nevaren dogodek iz svojega življenja.
Prvi je začel pripovedovati kabardinec.
— Nekoč. — je dejal. — se mi ; je pripetilo, da sem moral preno- ' čevati v gozdu. Meso ubite zveri sem obesil na drevo, odrezal sebi košček za šašlik, (Šašlik — meso. narezano na majhne koščke in pečeno na ražnju.) zakuril ogenj, spekel meso, pojužinal in legel j spat. Toliko, da sem se pokril z ! burko (halja iz klobučevine). kar j zaslišim nenadoma za seboj šum j korakov. Skočil sem pokoncu. vr- • gel burko na porušeno drevo in ! sam zlezel pod njega. Odtod gle-, dam in vidim. — bliža se gozdni | mož s sekiro na prsih. Ko je za-1 pazil burko, se je vrgel nanjo, s! sekiro razsekal drevo in burko na ! dvoje. Mene sekira ni dosegla in ostal sem nepoškodovan. Nato je gozdni mož snel z drevesa meso. nasadil ga na raženj, spekel in začel jesti. Ko sem se nekoliko otre-sel strahu, sem potihoma nabil puško in ustrelili svojega gosta naravnost v prsi. On je skočil pokoncu in zbežal s strašnim krikom. Ko se je zdanilo, sem zapazil sledove krvi in pošel za njimi. Kmalu sem dospel do velike dupline sredi gozdne goščave. Nisem dolgo premišljeval, ampak sem kar krenil vanjo in. ko sem se o-gledal. sem zapazil notri ranjenega gozdnega moža, a pri vzglav-ju poleg njega mlado deklieo. Ko me je ona zaeula. je prestrašeno
I
kakor je tudi že rekel neki duhoven velikega duha, ki so ga pa za to njegovi sobratje preganjali s sovraštvom; pomni: Bog. to je v vsemiru naravna postava, pri človeku pa njegova vest. Vpra-1 šaj svojo vest, toda ono pravo vest. ki še ni okužena po tvoji prvi vzgoji; čuj glas svojega srca, kadar na priliko objameš svojo hčer, in priznaj, da očitki j vesti ne morejo biti opravičeni glede zakona, i katerem si prejemala in delila samo srečo. O-primlje se te neka duševna bolezen. obljubi mi. da se ji ne boš I vdajala. Ako bi jo še naprej pa-isla. zadela bi tebe vsa krivda..."
Gabriel le zmaje z glavo, rekoč: "Ti govoriš z menoj kakor z nekim bolnikom, a jaz nisem bolna. Kaj meniš, da nisem jaz mislila že na vse razloge /.a najin zakon, na katere sploh ti moreš muditi. Ali meniš, tla nisem (vselej, ko sem začutila tako očitanje. odločno temu v duši ugovarjala ter se spominjala, kako j si mi bil ti dober. vdan. plemenit, i kako opravičeno sva skupno ži-Jvela, kako pošteno je bilo najino i skupno življenje. i:i tudi na malo ;Jeanne sem mislila?... Ah. to so bile radosti, prijetne radosti, toda bile so za naju prepovedane..."
j "Po postavi katoliške vere. to je res", opomni Darras, ki je |sklenil govoriti popolno mirno in kakor bi razpravljal o kaki stva-• l i. ki njega popolno nič ne zade-1 ne. "Proučiva to postavo! Kedo ;jo je dal? Ljudje. In drugi ljud-; je- so dali drugo postavo in tako ! je razporoka dovoljena po našem zakoniku, kakor skoro pri I vseh izobraženihx narodih. Zakaj j bi morala več veljati prepoved.! ; ki jo eden razglasi, nego ilovo- i ; Ijenje. ki je drug proglasi l Odgovori mi. pa nikar se ne vznemirjaj. vsaj vidiš, da sem jaz po-; polno miren in pripravljen tvoje [nazore proučevati in proumeva-l [ti. Odgovori!"	,
"Zakaj da ima cerkvena po-j (stava več veljave?" reče Gabriel-j le. "Pač zato. ker te postave niso izdali ljudje."
"Kdo pa jo je izdal?"
"Bog... Ah. oprosti mi. da te spomnim evangeljskih besed, ki me speko, kadar si jih ponovim. In ponovim si jih vsak dan. vsa-jko uro že več mesecev: "Mož, ki odslovi svojo ženo in vzame drugo, prešestuje. in vsaka žena, ki zapusti moža in vzame drugega, prešestuje." Dokazi mi, da ni to zapisano! Tega ne boš mogel..."
!	(Dalje prihodnjič.)
PRIPOROČILO.
j Slovencem in Hrvatom, kateri pv j tnjejo v AQUILAR, COLO., priporo :čamo
SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE
g. J. MUSGRAVE. 1 Poslovodja: rojak Frank PozerL (v sob 20-12-'10—20-12-'11)
I	I
vek. ta neznatna stvarca, ki se skoraj izgubi v kaki skriti razpoki te zemeljske skorje, je veu-.darle proučil večne postave, po (katerih se gibljejo ti svetli svetovi. ki so bili zanj kakor zlate krogljice na temnem zastoru!1 Kedo bi ne občudoval človeka zaradi takega dela! In za to ni imel drugih sredstev, kakor svo-ije slabe oči in svoj razum. Ven-,dar to je zadostovalo..."
"In kako mora šele občudova-! ti Boga apostolske vere, ki je vstvaril to nebo in to zemljo!"' reči' Oabrielle Darras. V teh besedah moževih ni sicer videla, da i bi on ne bil držal svoje dane be- i sede. pač pa je videla drug na- j |men. ki jo je zelo vznemirjal. Spominjamo se še. s kakim začudenjem je ona poslušala, ko ji je govoril oče Euvrard o veri in vedi kakor o dveh svetovih drugi | poleg drugega, ki sta sicer različna. vendar v bistvu identična. I Preveč pa je zašla v teku let poti ! vpliv idej svojega moža iu zato je bila v tem ona nasprotnega mnenja. Ko ga je pa zopet sedaj 1 slišala govoriti o tem. začutila je] takoj nevarnost. katere poprej ni videla, namreč, da hoče mož; od sedaj zanaprej tudi pri najbolj navadnih pogovorih napa- j dati hčerkinega duha z znanstvenimi idejami. In sicer zato. ker j je upal. da se bo končno odločila za njegove ideje, ki zanikujejo | vse nadnaravno in ne za nadua-i ravno vero. v kateri jo sedaj po-! učujejo pri vzgoji. Strah pred tem nevarnim poskusom je prisi-' lil mater, tla mu je slovesno ugo- j valjala in oče ni smel nato nič! reči. ker je uprav četrt ure po-; prej dal zopet besedo, da v tem' pogledu ostane nevtralen. Iu oni je res to ostal ter ni več silil, tla ; !>i se o tem nadalje razgovarjalL j Precej pa. ko so pokosili — in | kosili so slabe volje — in ko je bil sam /, ženo, je zopet tam pri-] čel svoj razgovor. kjer sta ga | poprej pretrgala. Vendar pa je. ona takoj spoznala ginjena. pa j Vendar še v skrbeh, tla ne govori! več tako trdo. Odkar je izpovedala svojo vero. čutila je v sebi dovolj moči. da prenese vse napade. Bala se je samo. da bi oslabela. ako bi ji mož začel milo in žalostno tožiti. Hčerka poljubi' očeta in mater ter odhiti. Darras pa takoj prične:
"In ti misliš, tla isti Bog, o ka-i tereni si ravnokar govorila. Bog.; ki je vst varil nebo in zemljo in vse neštete miriade zvezd, vsemo-gočni. neskončno dobri in pravični Bog preganja kakor mašče-j valeč dvoje bitij, ki sta krivi, j eesa ? Da sla si napravili skupno i domače ognjišče. In to naj bi bilo k a/.njivo, ker sta pri tem pre-: zrli nekaj brezpomembnih obredov; zaradi tega naj sta prokle- j ta.'... Jaz, kakor vidiš, sem se postavil na tvoje stališče, ker za-i me je osebni Bog zadnji malik,
re, prijatelj, zaradi tega. kar sem ti povedala... Ah, obljubi mi
to!..."
"Jaz ne dam dvakrat svoje be-' sede", reče Darras. "To je na-, čelo, ki me je veljalo zelo drago. Toda jaz nisem izmed onih. kate-1 rim vnanji vfiski vodijo njih ide-j je. Jaz sem vezan iu delal bom tako. kakor sem delal vedno do sedaj..."	i
Kazalci na majhni stenski uri i Louis XVI. so res kazali poldne.! čas za kosilo. Solnce tega lepega /godnje-pomladanskega dne. to toplo sol net* je s svojo vabljivo svetlobo objemalo isto jutro zaročenca Leciena in Berthe. ki sta sedela na samotni klopi v parku j I des Areiies: sedaj pa je sijalo v j . močnih žarkih v mali salon poro-1 j renče m a. ki sta bila nedavno tako jedina. a jima sedaj grozi naj-1 bolj kruti razpor. ki se najtežje poravna, namreč razpor glede j vere. Solnee se je igralo s cvet-1 kaiiii preprog ob oknu. prodrlo j je na pisano svilene tapete, tuj odsevalo na svetli, s finimi raz-j novrstno vdelanimi okraski iu u-j ■ netim izrezljanimi nastavki o-i krašeiii hišni opravi. Vse je bilo veže okrašeno, seveda ne od včeraj, in je kazalo, s kako po-J /jornosljo v vseh posameznost ill iu s kako finim okusom je bila urejena vsa dvorana. Sreča pa. ki je dolgo časa cvetela v tej skupini prikupnih stvaii. poslovila se je sedaj odtod in kakor ironija tej dražestni lepoti v sobi je bila oložnost. ki je odsevala <»abrielle in Alberta raz obra-/,ov. To nasprotje je bilo še bolj oči t o. ko j«* vstopila v sobo Jeanne, vesela, s smehljajem na "ustnicah. brezskrbnih očij iu za njo rt sna Nemka Mile Sehultze bolj mirno in trdo. s tem pa je ravno opozoi ila mater, da prihajata. Darras takoj opazi, da je mati imela prav. ko je pravila, kako bistro tla vse pregleda njeno de-t". Ker je obljubil, da hoče zakriti svojo razburjenost, zato vzame easnik v roke in se kaže. kakor da bi bil kar zatopljen v branje, žena pa je hitro nekaj pospravljala po sobi. Dekle pa je samo pogledalo iu precej uganilo. tla sta si oče in mati samo radi nje razdelila svoji navidezni ulogi.
Hitro opazi, da sta izredno razdražena. Na njenih očeh hipoma zaigra neka zbeganost. Brezskrbne besede, ki so bil«' otroško veseli hčerki na jeziku, so kakor okamtnele na plašnih ustnicah; hčerka poljubi starše, nato pa se tudi ona vsede in začne listati v knjigi s podobami, ki je ležala na mizi. Hitro pa vzdigne lepo glavico, ko je Mile Sehultze vpraša nekaj prav navadnega in iz tega spozna Mine Darras. da vsega dekle vendar ni pregledala •er da sluti le 0110 dramo, ki se zaradi Luciena razvija pod očetovo streho.
"Kam pa je šel Lueien?" vpraša neprevidna vzgojiteljica; "zdelo se mi je, da j<* ravnokar prišel domov?"
"Moral je zopet takoj oditi po opravkih", odgovori Darras. Zo-perna mu je bila sicer tudi laž vi sili. vendar se mu je v tem slu-i čaju zdelo potrebno, da s tem o-praviei odsotnost Lucienovo. Videlo se mu je pa. kako težko 11111
je izgovoriti neresnico, ker nje-!
I
•rova beseda je bila resna in trda. | Vzgojiteljica je bila v zadregi. V sedli so se k mizi in oče, hoteč onemogočiti vsako nadaljno vprašanje 0 t«'"1- poboža hčerko'
po laseh, rekoč: "Kaj pa, ali bo : gospodična Jeanne ta teden do-1 bila v lice ju kako odliko? Iz katerega predmeta pa ste imeli nalogo?"
"Iz zemljcpisja. papa", odgovori dekle.
"Njena karta se mi je zdela zelo h pa ", reče Mile Sehultze, "in tembolj zasluži pohvalo, ker i ne ljubi posebno tega predme-1 t..-
"Pa Vendar je to lepa veda. skoro tla najlepša..." odgovoril Darras in se obrne k Jeanne:; "Vsaj ste se že učili tudi o mito-j logiji. kaj ne da ? Kako siromašk i je Olimp s svojim Jupitrom, A-! polom in Diano. ako se primerjaj s tei«. kar nam resničnega kaže j j naše opazovanje: Zemlja, vržena! j v prostor, se suče okrog solnca | ! in mi to njeno pot zračunarao naj ! milje, tudi druge zvezde se suče-.
jo v okrožju istega solnea z na-; glieo, ki jo pa tudi lahko preme-j 111110: tO solnce. sredi svojih šte- j vilnih zvezd, se tudi giblje v svo-' jih solnčuih praških, ki imajo zo-j pet svoje satelite kot spremljevalce, razvrščene drug poleg drugega in tako dalje neskončno v
Razporoka.
—O—
V Spisal Pavel Bourget.
(Nadaljevanje.)
"Nikogar ne dolži, Albert..." prosi ga žena, *4za to nimaš nobene pravice. Pri kom hočeš, »la ti prisežein, da nobeden duhoven ni vplival ua-me? Ali pri našem detetu? Morda mi vendar verjameš, ako ti prisežein pri njem! Jaz ti prisežein pri njegovi glavi. Našla sem vero v sebi edino sama. Kako in kedaj! Tega skoro ne vein. Videla sem, kako Jeami« moli, videla sein, kako živo veruje. Po hčerki se mi je vrnila vsa pohožiiost mojih otroških iu uila-j dinskih let. Iu sedaj jaz verujem j na Boga in na evangelij. Verujem v cerkev in zakramente. In te vere si ne morem iztrgati iz svoje duše. kakor si ne morem luči iztrgati iz oči. Za-me je vera resnična, jasna, kakor beli dan. Duhoven? Da, če bi bila morala še enkrat izgubiti vero. tedaj bi bili duhovni, ki bi mi jo bili iztrgali iz duše. V eneiu letu. odkar j se je pričela ta kriza, govoril« I sem samo z dvema, z vsakim kake pol ure. Bila sta strašno odurna. brezsrčna, celo najboljši! Ko bi bila jaz sploh mogla nazaj, go tovo bi me bila ta dva sprijaznila zopet s tvojimi idejami. Eden izmed teh pa je velik učenjak, ki ga tudi ti občuduješ: Oče Ku-vra rd..."
"('lan akademije?" vpraša Albert. in razdražen vsled tega novega odkritja, nadaljuje:
"Torej oče Kuvrard se je ponudil. da je vspreje! ženo brez vednosti njenega moža? I11 jaz sem mislil, da je 011 vendar kaj drugega, kakor so drugovi njegove vrste, ter sem ga skoraj mi-loval. da so tudi njega zadele zadnje postave. O. te postave so pravične, modre! Oče Kuvrard! Ah, sramota!..."
"Se enkrat ti povem, tla sem govorila z njim samo enkrat, in to le kake pol ure. Iu 011 je ravno! tako čutil, da ni prav. ker sem prišla brez tvoje vednosti k njemu in zato me je prosil, ne priti več k njemu, razven ako o tem tebi sporočim."
"Torej si mu povedala, da si prišla k njemu, ne tla bi jaz vedel za to? Treba je torej bilo. tla si mu razložila, zakaj... Ti s! mu torej iztlala tajnost našega družinskega življenja ?... "
"Prijatelj". prekine ga žalostna. "ne misli tako! Niti tvojega imena mu nisem povedala; rajši bi bila umrla..."
"Kaj zato. če pozna moje ime!" zakriči Darras. "Toda gre se za to. da si ti lahko s tujimi človekom govorila o stvareh, ka-j t ere si meni zamolčala. Ti si šla lia obisk, o katerem jaz niti sa-; njati nisem mogel... Kedaj si to storila?... Povej!..." "Pred dvema dnevoma." "Tako tedaj!" vzdihne. Jazi sem se trudil s toliko požrtvoval-j nostjo zaradi tebe za tvojega si-i na. očital sem si. da ti prikrivam svoje skrbi zaradi njega, da bi te ne vznemiril, ti pa si me takrat! izdajala. Da. to se pravi izdati moža. ako se ruje skrivaj za nje-j govim hrbtom. Ti si govorila, kako glasna ti je vest. ali j.- takrat I nisi nič slišala ? Iu ali nisi čutila j nobenega očitanja ob tej laži?"!
"Tudi jaz te nisem hotela | vznemirjati", odgovori Gabriel-i le, "vedela sem, kako silno boš' nesrečen, če se jaz spreobrnem, j Toda Želela sem tako silno skup-1 no s hč.rko iti k sv. obhajilu... Ilotela sem iti k spovedi..."
"Ti si bila pri spovedi?..." vpraša Darras. To vprašanje je' Darras povdarii strupeno-so-vražno kakor soprog, kateremu j spovednik ni brezimni in brez-j osebni namestnik nevidnega Sodnika, ampak človek, ki se i vsili med ženo iu med moža.
"Ne oče Kuvrard. ne oni drugi duhoven, nobeden me ni hotel i K|H>vedati", odgovori Gabriel le, "ko sta zvedela, da seiu razporo-čena in zopet omožena."
"Torej vendar priznaš! Rekla sta ti. da tvoj zakon ni zakon", zavrne jo Darras. "In ti si ju poslušala? Ti si jima verovala? Ti
jima Se sedaj ver Vš ?...**
"Vtif to. kar g.h mi povedala i glede najinega zakona, vedela j sem Že i/, katekizma... Lepo te! pranim. Albert, počakaj, preden me obsodiš, da zopet nadaljujeva svoj razgovor. Sedaj si ves razbili jeu in jaz tudi___ Čujeni pa„
da gre Jeanne k nama. Ona ne sine ničesar slutiti, za ki in jam te! Ona je silno bistra ; zato n" sme
Najboljši odjemnik bogatega dragn-ljarja je bil burgundski vojvoda Karol Drzni. Le ta je v neki bitki zaplenil demant, kateremu v velikosti ni bilo para. Soproga Karol Drznega je pa bila jako razvajena gospa, in ker bi imela rada demant brušen, je obljubila onemu, ki bi ga znal zbrusiti, veliko svoto denarja kot nagrado. Takrat so namreč že vedeli, kako izgleda brušen demant. ker so prišli že v prejšnjih časih iz Indije brušeni de-mariti. ne pa z njimi skrivnost umetnosti brušenj*.
Karol Drzni je oddal kamen svojemu draguljarju, ki mu je povedal v naprej, da ne more izvršiti naročila. Kako veliko je pa bilo njegovo začudenje, ko je prišel naslednji dan v njegovo sobo Berquem in mu povedal, da je iznašel skrivnost umetnosti brušenja. V tihi noči je namreč prišlo zadnjemu na misel, da se da obdelovati tudi železo z jeklom, ki ni drugega, kakor okaljeno železo, in tako je poizkusil, če ne bi rezal demant tudi demanta. Poizku^ se je posrečil, Berquem je dobil v nagrado tri tisoč cekinov in je oženil hčer svojega mojstra. Od tega je dobil tudi vso kupčijo in kmalu je zaslovel daleč naokoli kot najboljši draguljar.
-°- -:W ;
Iskrice.
F	__— -1
-o—■	_
C'c je človek siromak, pravijo sosedje. da je nesposoben; ee je pa bogat, pravijo, da je goljuf.
Ravno zato, ker dela mož tako, kakor hoče njegova žena, ne more reči, da
hoče on sam tako delati!
- *
Nepričakovano gorje je hujše vsled
tega. ker se česče dogaja.
■ |j£f• * " * "' \
Ne cisti tujega vrta, ker se ti za lo nikdo ne zahvali. _ ______
cem, ki je bil poslan kot državni komisar v Avstralijo, v svrho natačnega proračuna pričakovane produktivitete državnega plavža. Z dalekosežnimi načrti so se ba-vili v Sydneyu. namreč da bi pridobivali v tem državnem plavžu dovolj železa za vse avstralske države.
Zvezna vlada se bavi z načrtom vsta-novitve državne banke. Predpriprave so že gotove. Ministrskega predsednika Fisherja je spremljal na njegovem potovanju na Angleškem zvedeuec, ki je proučeval tozadevno vprašanje v Angliji in Franciji. O11 sam se je pa posvetoval v Londonu z mnogimi finančnimi mogočni-ki. Angleški in avstralski kapitalisti se seveda proti vi jo uresničili tega načrta, in zatrjujejo, da bi zmanjšala taka banka avstralski kredit. To so pa seveda prazni izgovori in pobožne želje kapitalistov. 11a katere se pa delavska vlada umevno ne ozira, ampak hodi vedno naprej po začrtani poti.
-o-
Iznajdba brušenja demantov.
—o—
Do začetka petnajstega stoletja je bila umetnost brušenja demantov v Evropi popolnoma neznana. Nek flemski delavec. Louis de Berquem, ki je živel okoli leta 1470. je bil baje prvi, ki je iznašel način brušenja demantov. Berpuem je bil pomočnik pri bogatem draguljarju v Antwerpnu in se je zaljubil v hčer svojega mojstra. Ker pa ni imel nič premoženja. le-ta ni hotel o ženitvi nič slišati, in tako ni preostajalo revnemu zaljubljencu drugega, kakor iskati sredstva, da si napravi premoženje, če je hotel doseči svoj cilj.
Večkrat je slišal praviti Berquem svojega mojstra, da bi moral postati bogat 0111, ki bi znal brusiti demante. Takrat so jih namreč samo očistili, drugače jih pa pustili v prvotni obliki. Niti z ognjem, niti z brusilnim kamnom ali pilo ni bilo mogoče zbrusiti trdega kamna.
Tu se je pripetilo, da se je Grk sam izdal, potem, ko se je tako dolgo previdno držal v zatišju. Nameraval se je podati s svojim ropom v Carigrad, v pristanišču je že bila pripravljena ladja za odhod. Pretl-110 se je pa odpeljal, je še hotel objeti svojega starega prijatelja, ki mu je bil vedno naklonjen, in se od njega posloviti. Ta se je imenoval Zaccaria Grimo.
"Ne morem ti povrniti vseh dobrot, katero vi mi izkazal", mu je rekel; "sedaj odpotujem mogoče za vedno; nosi. torej ta prstan v spomin name".
Zaccaria Grimo je sprejel darilo. Ko je pa bil sam in ogledoval dragocen kamen. ki je bi! delan v prstanu, se je takoj prepričal, da ima veliko vrednost. Tako darilo ni bilo v uikakem soglasju z premoženjskimi razmerami njegovega prijatelja. Tu mu je prišla 11a misel tatvina v cerkvi sv. Marka ; bal se je sam zase, če obdrži prstan. Hitel je k prokuratorju in mu pokazal dragotino. Le-ta jo je takoj spoznal, in eno uro pozneje se je nahajal tat v rokah pravice. Obsojen je bil na smrt. Vendar si je izprosil Stamathi še neko nenavadno milost. Želel je namreč, da ga obesijo s zlato verižico, katero je tudi ukral, in ki jo je posebno cenil. Tn res so ustregli njegovi prošnji.
-o—--
Delavska vlada v Avstraliji.
Z vedno večjim razširjevanjein upli-va in moči delavske stranke v Avstraliji, se umevno množe tudi stremljenja.^ da bi prešla zasebna podjetja pod državno natl-zorstvo, in sieer se kaže to stremljenje tako v posameznih dtžavah, kakor v narodni zvezi, ' commonwealthuV državi New South Wales, kjer že pridobivajo opeko in kamen za stavbe iz državnih naprav, nameravajo podržaviti tudi pre-mogove rove-in industrijo železa. Vlada se je ha vil a v preteklem letu z načrtom, da vstanovi državne plavže. Posvetovala se je s nekim angleškim veleindustrijal-
Zaklad v cerkvi sv. Marka.
-o—
Za časa benečanske republike se je nahajala v cerkvi sv. Marka v Benetkah zbirka slavnih svetinj, zlatih svetilk, dragocenih posod, kraljevskih kron, draguljev in več enakega; vse to je bilo sprav-j ljeno v skrbno zaprtem prostoru. Drago-line so razstavili štirikrat na leto, in sicer , o Božiču, Veliki noči, na dan sv. Marka I in 11a Vnebohod. Ključe k zakladu je hranil prvi prokurator. in le, kadar so si hoteli ogledati dragocenosti zelo odlični ptujci. so smeli priti tudi doinačinci v zakladnico.
Dasi so pa zaklad zelo skrbno čuvali, in dasi je bila shramba, v katerem se je nahajal, zastražena, je bil vendar pod dožem Francesco Foscari ukraden del istega.
V cerkveni ladiji je stal namreč v temnem kotu altar, tesno ob zidu, ki je obdajal zaklad. Nek Grk, po imenu Sta-mathi, se je hotel od tu polastiti zaklada. Zvečer, ko so zaprli cerkev, se je skril za altar, in ponoči je lomil mramornate kamne zida s pomočjo vtihotapljenega železnega orodja. Tako se mu je polagoma ! posrečilo napraviti odprtino, skozi katero i se je mogel preriti. To delo mu je vzelo ; več nočij. Zjutraj je odkrušeno tvarino i spravil v vrečo, katero je skril, postavil kamen zopet na svoje mesto in zamazal ; razpoke. Nazadnje je napolnil vrečo z j dragimi kamni, in jo popihal.
Prišel je večer'pred Veliko noejo, na I kateri dan bi morale biti razstavljene dragotine pred ljudstvom; prokurator se je podal s svojimi uradniki v zakladnico, i in lahko si predstavljamo, kako so bili j presenečeni, ko so zapazili v zidu luknjo, j katere iz cerkve ni bilo videti. Se bolj so pa bili presenečeni, ko so se prepričali o ropu najdragocenejših zakladov.
Seveda so začeli poizvedovati po tatu. toda brezvspešno. Preteklo je že skoraj eno leto, ne da bi prišlo kaj na dan,; . vsi so izgubili upanje, da bi bila drzna tatvina kdaj odkrita.	_ __ ._____
glas naeoda, 28. oktobra 1911.
Slovensko katoliško
Ii1	vi ,
podp. društvo svefeBarbare
.0
/a Zjedinjene države Severne Amerik«* Sedež i Forest City. Pa. ls3torporirano dne 31. Januarja v držav] Penns?tvaaifl.
ODBORNIKI:	T****??*
v	"«* J*
J?re<lae<lnllc: MARTIN GERCMAN, Box 681. Forest City, P* F" -- _ Podpredsednik: JOSEP PETERNEL, Box 95 Willock, Fa. I" 'Vv %
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.	I	. • "H
II.	tajnik: STEFAN ZABRIC, Box B08, Conemau«h, Pa» 3	* Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 637, Forest City, Fa. ? V.
;; o
NADZORNIKU	* ^ i
4
Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZAT^AR, Box 547, Forest City, Pa«
I.	nadzornik: IGNAC PODVASNUv, 4734 Hatfield St-, Pittsburg, Pa.	!
II.	nadzornik: FRANK ŠUNK, 50 Mill St. Luzerne, Pa.
11L nadzornik: ALOJZ TAVČAR. 239 Cor. N. — 3rd 8t., Rock Springs, JTy*
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, Kaa* i. porotnik: MARTIN OBER2AN, Box 51, Mineral, Kane. £L porotnik: ANDREJ SLAK,, 771» Issler St., Cleveland. Ohio.
I _ Ji
VRHOVNI ZDRAVNIK:	u.V N s
Dr. J. M- BELlSKLAR, «127 St. CLalr Ave., Cleveland, Ohio.
Doplal naj ■« poiUJajo L t-.jniku IVAN TELBAN, p. O. Boa TOT V Foratl City, Pa,	,	__;
Društveno glasilo Je "GLAS NARODA".
slučaju, da bi ne mogel plačati ' pel obe. bi moral za vsak dolar sedeti en dan v ječi tako, da bi trajala vsa njegova zaporna kazen 34 let.
Roparji napadli mesto McComb
Shawnee, Okla., 27. okt. Danes ponoči so roparji napadli mesto McComb. porezali telefonske in j brzojavne žice in razstrelili bla-Igajno mestne banke, na kar so po-I begnili.
Iz blagajne so pobrali ves denar. Šerifi jih zasledujejo z oboroženo množico.
Eksport jajc iz Ruskega.
Rusija je lanskega leta ekspor-tirala 3,000.000,000 jajc.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
•
J. Č., Forest City, Pa. Ker je
dotičnik že odpotoval v staro domovino. pač nima nobenega smisla, da bi priobčili Vaš dopis, posebno še, ker se je bavil s to zadevo že drug list.
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa svojo rodbino v Flemingu, Kansas, ter brata ravnotam, sestro v Pleasing, Colo., ter vse so-brate K. S. K. J. in društva sv. Barbare.
New York, 26. vinotoka.
Ivan Cukljati.
Na obali Atlantika pozdravljam svoje brate in svake v Chi-eagi, kakor tudi njih soproge, ter vse sobrate Slov. Svobodomiselne Podp. Zveze, posebno pa svaka, ki je prišel na kolodvor.
New York, 26. vinotoka.
Josip Medic.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam še enkrat svojega soproga Frana Fon, sestro in njenega soproga ter botra v India-napolisu, Ind.
New York, 26. vinotoka.
Josipina Fon.
Predno se podam na parnik, še enkrat pozdravljam svojega bra-! ta Ljudevita in soprogo v Indianapolis. Ind., kakor tudi vse prijatelje in znance, j New York. 26. vinotoka.
Anton Stanič.
Predno se odpeljem v rojstni , kraj, še enkrat pozdravljam Fr. j Stefančiča in soprogo, Fran Vi-eiča in vse rojake in rojakinje v Richwoodu, W. Va.
New York, 26. vinotoka.
Martin Stegelj. ^
Pri odhodu v mili rojstni kraj pozdravljam vse svoje znance in j prijatelje v Richwoodu, "W. Va., želee jim obilo sreče.
New York, 26. vinotoka.
Josip Iiolih.
Predno odpotujem v milo mi I rojstno domovino, še enkrat po-(zdravljam Venceslava Polšaka in j vse znance ter prijatelje v Rich-j woodu, W. Va.
New York, 26. vinotoka.
Albert Polšak.
Iz obali Atlantika, predno se : vkrcam na parnik, pošiljam naj-iskrenejše pozdrave Antonu in Alojziju Stefančieu in vsem prijateljem ter znancem v Richwoodu, W. Va.
New York, 26. vinotoka.
Štefan Stefančie.
Kitajci v San Francisco.
San Francisco, Ca!.. 27. okt. Voditelji kitajskega revolucionarnega gibanja, ki se nahajajo v Združenih državah, nameravajo prirediti dne 5. novembra velike de -monst racije v proslavo zmage lipo rni kov na Kitajskem. Nad 10 tisoč Kitajcev se bode udeležilo slavij a.
Trije novi škofi.
Na "shodu škofov protestantov-: ske episkopalne cerkve, ki se je I vršil v Calvary Church v New Yorku. so bili izvoljeni trije novi škofi.
Rev. T. Trumbull Huntington . je bil imenovan '/.a škofa v Wohu na Kitajskem, Peter Trimble Ro-. ve, misijonarski škof v Alaski j postal škof v South Dakoti in i Ilenry St. George Tucker, pred -. šednik St. Paul College v Tokio, je bil izvoljen za škofa v Kioto na Japonskem.
Fodadmiral Sands umrl.
I "Washington, 27. okt. Podadmi-» ral James H. Sands, ki je bil svoj ► čas poveljnik v lad jedilnicah v
•	New Yorku. Bostonu, Philadel -
■	plii j i in v "Washingtonu, je danes
■	umrl. Bil je star 60 let.
Pomanjkanje pomorskih vojakov 1	v Ameriki.
V Iludsonu je zbrano ameri -, kansko atlantsko vojno brodovje, L vsega skupaj 102 vojni ladji. Prihodnji teden si ogledajo vojno brodovje kongresni poslanci. Go-) vori se, da je pomorski tajnik na-vlašč za poslance priredil revijo j vojnega brodovja, da jim dokaže, da imajo amerikanske vojne ladje premalo moštva.
■	Bankir Kennedy je zapustil nad | $64,000,000.
John S. Kennedy, bankir, ki je umrl 31. oktobra 1008 je zapustil glasom poročila zapuščinskega sodišča $64,605,035. Imel je 160,000 delnic Northern Pacific železnice.
•	Cerkve in šole so dobile znatne legate iz zapuščine.
Amerikanski člani mirovnega kongresa.
Na parniku "Celtic" sta prišla ! včeraj iz Evrope senator Theodo- | ' re K. Burton iz Ohio in kongresni poslanec William B. McKinley iz Illinois, ki sta bila amerikanska i delegata za mirovni kongres v Ri-1 mu. Ivo sta prišla v Rim, je bila ' že izbruhnila italijansko - turška vojna in kongres so vsled tega od-godili.	_
Sreča v nesreči.
Delavec Mihale Filippo je padel včeraj pri Home Life Insurance I Buildingu 28 čevljev globoko v rov, po katerem odpravljajo pepel. Priletel je nekemu drugemu delavcu na hrbet in se je le lahko i , telesno poškodoval.
Novo glavno mesto Avstralije.
Avstralska vlada je pozvala a-merikanske arhitekte, da se udeleže konkurza za napravo načrtov j novega glavnega mesta, ki ga mi-' sli "Cammonwealth" zgraditi.
Trgovec z dekleti obsojen.
Filip Solov v New Yorku je bil obsojen v ječo od 10 do 20 let, ker je pripeljal iz Pittsburga 171etno Eloys "VVendt v New York, da bi jo oddal v tolerančno hišo. Vrh , tega mora plačati $5000 globe. V
] z ne je so vdrli v severno Afriko Vandali s krajem Geiserikom na čelu. Nad sto let so obvladali Vandali Tripolitanijo. Leta 647 pa so Arabci 'zavzeli mesto Tripo-lis in se kmalu polastili vseh ber-berskih državic v severni Afriki. Krščanstvo so Arabci iztrebili in gospodarili tu do leta 1146. Tega leta si je pa normanski kralj lio-ger osvojil Tripolis. Normansko vlado so sledili Turki. Pozneje j«' i bila dežela v španskih rokah, a ; cesar Karol V. jo je podaril malteškemu viteškemu redu. Turški admiral Sinan paša je kmalu prepodil mftit<'ški red.
Pod turško vlado je bila dežela roparskim ladjam varno zavetišče. Pogosto so posegle vmes krščanske države. Osobito v 17. stoletju se je začel sistematičen boj proti morskim roparjem, ki so bili večna nevarnost za sredozemsko trgovino.
V začetku 18. stoletja se je pa arabski poglavar Ilattied Kara-mauli polastil dežele. Turške -vojake je z zvijačo spravil iz mesta. vladne uradnike je povabil k srbi na pojedino in jih pomoril. Turčija je priznala njegovo vlado ter ji je plačeval za to letni jtribut. Karamanlijeva in njego-! vi h naslednikov vlada je vpeljala jnajkrutejši režim v deželo. Pomorsko roparstvo je cvetelo bolj I kot kdaj poprej. Izbruhnili so . notranji nemiri, ki so strmogla-jvili Karamanlije.
Turčija se je tedaj spomnila svoje nadvlade in je poslala v Tripolis Ned jih pašo z močno i vojsko, ki j«> zasedla Tripolis. <>d deta 1835 sem torej je Tripolis s i Fezzanom turški vilajet. Morsko
•	jpiratstvo je pojenjalo. .Mesto Tri-i polls se je kmalu zelo razvilo, o-'jsobito poti upravo Rešid paše. i (Notranja dežela je pa še zelo v ' zaostanku.
>' Po otvoritvi sueškega prekopa > SO dobile severoafriške dežele ■ vnovič važnost. Angleži so se po-
•	j lastili Egipta, Francozi Tuuisa in ' .Maroka in sedaj prihaja vrsta na
L i Tripolis. Kapitalistične države i -j iščejo novih tržišč za svoje izdel-L/ke. novih p; oizvajališč za svojo industrijo, lovili sužnjev in blap-- cev. Kapital zahteva, da mu služi
•	ves svet. Da si olajša delo. pre-
1 stavlja stare mejnike. »
' Drobne novice ?z raznih i	krajev.
—o—• DINAMIT NA
i	ŽELEZNIŠKEM TIRU.
Trije vlaki v nevarnosti.
—o—
1 Santa Barbara. Ca!.. 27. okt. — ' Blizu KI i wood Station so našli na | železniškem tiru Southern Pacific železnice 75 palic dinamita. " Trije vlaki so šli preko njega, ne 1 «la bi se bil razletel. Dinamit je našel uslužbenec Macev, ki je ta-1 koj obvestil šerifa Stewarta v Santa Barbara. Vse poizvedbe po o-' sebali, ki so položile dinamit na 1 progo, so bile brezuspešne. Dinamit je ležal pri premikalnici in se ni razletel, ker je bil navaden dinamit, ki se ga mora vžgati, da se razleti. V vlakih, ki so šli preko dinamita. je bilo najmanj 1000 potnikov in ako bi bil eksplodiral, bi bila nastala grozna nesreča.
[ministrska kriza ~
;	V mehiki
Trije ministri odstopili.
—o—
Mexico City, 27. okt. Vojni minister Jose Gonzales Salves, no -tranji minister Alberto Garcia Granados in naučni minister dr. Francis Vasquez Gomez so odstopili zaradi napadov v parlamentu. Poslanci so jim očitali, da so krivi krvoprelitja v državi Morelos. ker niso dovolj odločno nastopili proti upornemu generalu Zapati. ,
ind prepuvedana. pa se je le zgu-j .lila.
Veja. gspud redaliter. k sin šou od # vajsnvelfa, srn na vogl pr liečkajnerjh kupu tičji lim. poki sm j;f pa pučas lakiru preki pajn-! Ind'. kjer se učasi kašn faju totl ! urajina. K sin pršou tkula na u-| nijmajne na pajnhof, sa bli pa •glih prši i ldje, k s,-t se utpelal u ! Amerika. Kua misija, de sin med j rim zagiedu. Moja prjatlea Tou-:«"ka je bla med nim. Na bot silil, i j hiti* stopm k Tončk, pa ja prašam, ; kua ona spremla. če gre mož u jAmtrika in tku fort. Ona m pa pran, pena auša aušasta. kua se li zastopš. .j«'s1 grom sama u Amerika. drse nrj pa če če duma utro-j ka ziba. •Irst mii zdej lrdk pa frej. kdu pa more krj zatu. No ja. sni ji reku. sej mene nč am na gre-k i^n ga ii špilaš. prou pa sem na vid. dr kr tku |Misliš use u Stih. Tkula sni ji n-Uu, pa ja pustu u štih. kua b se s takala liabnca k nima nč srca še naprej razguvar-j ju. Vidja. gspud redaliter. jia tu ■je tud prepuvedan j)u boži in člu-| vešk pustav. pa se je use en zgudl.
Kedr bom kej novga zvedu, jm • bom pa že spuroču, do takrat pa j ustanite zdrav.
i'a brez zamere!
{
\ aš pukluftan
Žane z Iblane. — - ■ ^ » » ^
Iz tripolitanske preteklosti.
—o—
Ze pred več kot dva tisoč leti so se bojevali za Tripolitanijo tr-! tli boji. ki so bili merodajni za ; ves nadaljni zgodovinski razvoj. V Tripolitaniji so takrat živeli Punci ali Kartaginci, kakor se I jih je imenovalo po njih mestu j iKartagini, ki je stala tam. kjer | stoji danes Tunis. Kartaginci so isi podjarmili celo severno-ai'riško obrežje. Na Sjjausko in še tlalje j so plule njihove trgovske ladje, j del Sicilije jiiii je bil pokor« n in j cela tripolitanska dežela. Oblast, Kartagincev sr je širila proti zapadli in severu, kajti notranjosti Afrike je bila divja in m raziska na. Kakc-r se setlaj italijanska država hoče razširiti na jug. tako je tudi njena prednica — rimska republika — silila na afriško o-brežje. To stremljenje j«4 zadelo i ob najhujši odpor Puncev, ki jim je ekspanzivno:;'i rimske republi-jke šla v živo in jirrtila ugonobiti j samostojnost njihove kotonijulne tdržave.
J \ četrtem stoletju pred Kri-jstoni sta i)iii sarno dve mesti, ki Ista se mogla meriti z Rimom: lvartago in Aleksandrija ob Si e-idozemskem lnoi-ju, kjer stoji dallies mesto Tripolis, je nekdaj bilo staro mesto Oca. To mesto in pa Leptis magna in Sabralia so bila zelo bogata kolonialna afriška mesta. Kralj Massinissa si je z rimsko pomočjo ustanovil močno kraljestvo, ko so se njegovi : potomci hoteli otresti rimske nadvlade, so se Rimljani polastili j dežele. V spomin na takratne bolje stoji v Tripolisu še dandanes j lep slavolok, okrašen z raznimi i vojnimi slikami iz tedanjih časov. Kakor tripoliško pokrajino, tako si je rimska republika podjarmila tudi Kartaginee. V prvi pun-ski vojni so Kartaginci izvojevali ,zmago za zmago; ko bi bil tedaj Ml anibal znal izkoristiti svoje /zmage tako. kakor je bil mojster 'v strategiji, tedaj bi bil lahko u-| ničil rimsko gospodstvo in orien-| talska kultura bi bila gospodovala tudi na zapadli. Tega pa ni j znal. Druga in tretja punska vojna je pa nesrečno iztekla za Punce; podjarmili so jih Rimljani in s tem je bil ustvarjen začetek rimskega svetovnega imperi-pa- — Severna Afrika je odslej I bila rimska provinca, upravljali so jo rimski prokonzuli, pozneje eesarski namestniki. V prvih stoletjih krščanstva se je nova vera razširila po celi severni Afriki. Zgodovinarji pišejo, da je' bilo v, teh krajih okolo 500 škofij. Po- ]
■■»iflilti	■ililUl
j naša regirnga na šuntajne kleri-I kalen dala na dilca. Zdej je na j gum est rat za ta velega nastaula ; regirnga kumesarja Lašaua, ve -j ja. tu je tist ta štajf gspud, k tku i hod kukr.b bin lenir pužrv. Tu je sin tistg;i Lašana, k je.bin enkat nemškutarsk purgermajstr u I -blan. Temu kajone se pa ta dinst tku dupade, de cela liana lohka regira. de se ga n;i burna tku hitr znebi.
Veja, en pranja, de h mogu raji nt purgeemajstr tlohlar Taučer, j nega pa namaraja ne klerikalc. ne nemškutaiji, j>a tud regirnga ne s Švorzaju na špic. Svorcuva nem-: škutarska regirnga 1> i-atla kašn ga | l>enzjuniraiiga pjoutarja na ta j i plač pustaula. klerikalc pa nliuga i Idohtar Zajca, al pa saj Štefeta. Veja. tu je sin tišina Štefeta. ku-jkr pranja, k sa imel preti šuklau-žam štacuna. on pa z»lej ltli uprau-la pu nek cajtng.
K pa nauiore regirnga not ust uit Jsojga pjontarja za purgermajstm.1 klerikah* p:i ne sojga, pa raj vidja. de regirnga kumendira, in tkula l^u ostal še precej ca j ta. Vidja. tu imaja Shivenc. k na tlržej;i ! skp. Rtiirirnga pošle na Krajnsk same nemške pjonterje, naš fanti niorja -a u fremt al pa u Ame-1 rika.
Zadnč s;i naš nemškutari ulprl s«»j nov tjatrr in sa s»* prou pu-štrekal. Študiral sa tud u Ihlana iia ert tiiunga zvalit errhert oga I Vrdinambi. pa t.i pulil iš ksihta sr ijm jr st'crtiirbala. P ta tjater boja diutlil iieinškiitarji. nhne fraue in frajlr. med ta zadum je že velik triku k s;i že za u žlindra, uficirji 27. rogomenta pa M aru. študenti. No. i>e že shaju. če bo dubu še neki unteršt ienge.
Veja. tn tjater je zidala krajn-ska nemskutai*ska šporkasa i/, slu-J v en skin gnarjem in tla na tale turkelc krajnske Nemce rešt. dr b jli Iblanca na udnesla. jm tkula zabila en falar za ta velk must iz ; Belta du Adrije. Kua b bi pametn uštimala, de b dala ta gnar za kašn onnhaiis za stare deluce. iti!-i mest za tjater, al ona da b bi za 1 pulit iš stvari: temu sa pa sami Sluvmc krvi, kua pa guar not spraulat nosja.
Pnbrt sa na Bled al Fekles predal na lectant list Malnarju hutel. i k je biu hdu nemškutarst. No, sej že ime Alalnar puve, tie sa bli tam /. Brlina duma. Za poet! Veja, u tistm hutel ni blu za navadil folk, ■tam sa bli brez žajfe in pulbirarja pulbiral. .Moj prjatu, šušterba-ron. ve en faju štiklc ud tistga huttla: pa je tud sam kriv, za kua ga je pa par dni grofa m;irkiru pr ! M al na rji na Keldes. Škrjann Pe-p" i/, i'levelonta je biu letaš pr .Malnarji u hutel in piv enga ta i kratkega, pa sa mu ga 35 soldu i zarajtal. lieku je. de ga ni blu za en votu zob; kolk tolarju b mogu zapt. de b sr ga mal nalezu.
Zdej jr t,i hutel zlectiru za 180 I taužeiit krone gspud Dolničar, k ima na Jest nieah na pajnhof gust ivna; kukr pravja ldje. je dobr jShivenc in sa na ta fnrin nemšku-tarji na Fcbles zgiibl velika glava.
P l blan p rov pridu Iblanca bi glubok kopleja; Osaisk grabn sa že hdu skupal. Vse tu delaja. de b Murostarji na imel vrč ibrr-[švemnge. Tu je že fajn. sam ldje i na zaslužja dost pr leni upravi!, ; kukr je punavad. kdur velik dela. jinfd diibi. ta volk pjontari. uficirji : in tak, 1; hodia u kanclija cajlnge i brat. pa taužnte ub čeja. Ta revn I Itd k že več živi na more, ta bugat j ga pa i uraja pu foršrift. •
Naš gnadlov first in škof sa se zadn cajt tud mal pubulšal. Zdej isa p reci [uegajnat sam take stare fajniuštre. k se nisa za pulil ka nč brigal in nisa delal zdrahe. Tud j fajnmštra u Trnovm sa študiral tirštbišof udstavt, pa jm ni ratal. Veja. s Trnovčani se ni za špilat, um sa z vsem žaubam namazan; sej se še spuminaja. keku sa ano .48 u Iblanca vrgel firšt Meterniha. 'če tud sam namalanga.
Veja. gspud reda h ter. dons nimam dost cajta, morm hitr jut tiči Hm, tir bom nove limance na-redu, jutr grem na' mu ros t na ta male cipe, rajspaum je že urihtan,, pa tud fejst vablenka sin s sku-' aiendiru. Veja, tole jm pa morm še puvedat, de imaja na svete Uršule dan u hutel Union velik tofl, gsup Šuštaršič ga boja napraul na konta, de boja minister ratal. Za tak tofl je pa treba \xdik cip, ta velkh m ta maleh. Vsi tičarji imamo že prštelenge; men se ta mal smrkuci že naprej smilja k boja mogl tku hitr cipe pubirat.
Poki m šou pa enkat. soja sreea puskust u Log, če bom kej šnefu ujev na zanka, scer je tu prepuvedan, al kua ni vse dons prepuvedan, pa se le zgudi. Tukile vam morm pree ena reč puvedat, k je
j bil obsojen v sedemletuo ječo, ker
i je poneveril bančni denar.
•
I Včeraj je padel v južnih krajih i Ohio sneg.
•
Včeraj ponoči so vdrli roparji |v North Georgia Bank v Daltonu, i Teun., in razstrelili blagajno. Od-i liesli so samo 4*100.
Sramota za Ameriko.
'I	- -O—
I
| Te dni so zopet enega črnca , linčali. Linčanje se je izvršilo v OLiahomi. Črnec je bil ustreljen, ker je neko žensko sunil s h.od-nika. Linčanje v Ameriki je nekaj navadnega in v zadnjem času so bili slučaji linčanja kar na dnevni m redu. V Coatesville. Pa., so zažgali črnca, ki je bil ustrelil policista, na grmadi. Vsi obto-ženci so bili oproščeni. Oproščen je bil celo obtoženec, ki je priznal. da sr je udeležil linčanja. Njrgovo oproščen je je množica v sodni dvorani hrupno pozdravila in ga v triumfu spremila domov.
Istega dne. ko se je zgodilo linčanje v Coatesville, je bil v I>u-rant, okla., nek neznan črnec lin-čau. Njegovo truplo s<» potem privezali na diie in linčarji so sr postavili okoli trupla, nakar so j bili vsi fotografirani. Lokalni list je prin>>el to sliko. List "Plain I Dealer " v Topeki, Kansas, ki je glasilo črncev, je prosil vse druge liste črncev, da prinesejo kopijo te slik«*, da bode svet videl, kaj sr umre v napol barbarični j Ameriki vse dogoditi.
Pred 14 dnevi je b.i! blizu Charlrstona v South Carolini lin-čan črnec, in sicer, kakor piše list "Charleston Kvenilig Post". , na priljubljeni in up-to-date način. Prominentni meščani so gledali prizor iz avtomobilov. Neka-I tel i so vzeli prste liltčunega črniva v spomin.
Komentar je nepotreben. Ka-n.o s,« hočemo povedati, da je o-hnrnjni iist "Pia)n Dealer" iz-| javil, da je smešenje, kulture, ako potuje predsednik Tatt po j država 11 in pridiga o miru med narodi in državami, medtem ko v njegovi državi besni ljudje lin-čajo črnce. Amerikanci kaj radi praxijo, da To ali ono ni ameri-kausko. st»sebno. ako jim ni všeč. (ali linčanje je nekaj specifično a-m« rikanskega. in sicer nekaj, na kar Amerikanci ne morejo biti ponosni. Sramota jr za Ameriko in sramot •» za človeštvo, ki kaj i takega še dandanes trpi.
Žane
Iblane. | M
N»laita. na Vorštat pr znamne. <isjuid redahter!
Zr.dne mu jm p is« i kriiu m ga je j Kamnu Pep«- pulomu, k sm inogu jt na teb»grafeiio;et namrsl na evink, pok! je zač. u pa dež* padat kt b ga iz škafa zliva, tku de iiisin mogu jt nč na fong du dons. Za ta zadit .><»ld siu s kupu Jvc vJra-ma cigarete pa študiru. keku b pršu du gnarja. Kau cm duma j delat, pa douhčas prdaja«. Orka, tu je žajfa, če nimaš nč u varžat.
K sm tkula študiru pa m u glava pade tista: Krajnc gi«j toja zemla je zdrava: k sm pršou du štroflce: Sreča te iše, sm biu j>a že gvišn z moj m prugramain. i'u-poku sm ta letnske hlače pa sm jh nesu u mestna frzoenga al kukr zdej pranja univerza. Dubu sm najne ena flika, tu je dve kronce, pa ja prou mošk ruknu k vajsen-bolf. Kua pa čja, ferker mora bt.
Kumi stopm pr vajsenbolf čez prag, pa m že Ančka nasprut za-upije: Srečne uči. Žane, kje s pa biu tulk cajta! Kua pa mislš, de mam jest tulk časa kt tela pnjzju-nisti k pr vas ceu dan prazna slama mlatja. sm ji udguvoru pa ja u ekstra eiiner pulakiru. Notr sa sedel pr en miz sam star pnzjuni-sti. med njim Rzinu Gustl, pa sa se puguvarjal ud lblanskii raz -mer, k sa use narobe.
Veja, pr nas nimama nč pur-germajstra; p rej šn ga Hribarja je
"SLAS NARODA"
(Slovenlc Daily.;
Owned and pablitbed by the Slovonie Publishing Co.
(•corporation.) FRANK SAKSER, Pref-i.lent. JANKO PLE8KO, Set reUry. LOUIS BKNEDIK, Treasurer.
PUce of Rusi of the corporation and ■ddrawM of above offkvrx : hi C'ortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja lu>t aa Ameriko in
Canado.........«;}.00
" p.lleta.........1.50
l" leto rji mesto New York . . * 4.0(1 i " pol leta za mesto New York . . 2.00
' Evropo za vse leto.....4.50
......pol leta.....2.50
......četrt «?ta .... 1.75
•*ULA8 NARODA" izhaja v>ak .lan iz-
vzemši nedelj in praznikov.
MOUAS NARODA"
("Voice of the People") iavoed every dav, ex<-ept Sundava And
Holiday-. -
Subscription yearly $:>.00.
AUv*rt irtomvutn on agreement.
rK»pi.'-i brez po« 1 pi.-a in osuonoeti re ne ■a tie ne jo.
] lenir naj (»e blacovoli pošiljati po — Money Dni«,
Pri ppremembi kraja narednikov prosimo, da »-e nam to« i i p rejAnj« blvuiiMče naznani, «la hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom iu jio-iljat vam naredite ta na-
"QLAS NARODA"
Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4»;*7 Conlan U.
Koncem tedna.
Nekdo je razglasil v listih, da je našel. kaj provzročuje bitje srca. To je stara stvar. Ljubezen iu vino.
Italija bi bila /.e sklenila mir s Turčijo, pa ne ve, ali bi se pti-gajala z vlado, ali inladoturskim i od bo ron v
Ljudje sovražijo milijonarje, ali bi radi imeli milijone.
* * i Večkratni milijonar John l>. Rockefeller je rekel, da denar sam ne napravi človeka srečnega. Gotovo ne. • Človek mora tudi imeti denarja, in sicer prav mnogo.
Mož, ki je nedavno našel v Nr\v Yorku bankovec za -tk) iu ga nesel na policijo, se nahaja zd;ij na opazovalnici, ker dvomijo, da je pri pravi pa.neti.
3|C
Sufragetke zahtevajo, da se sprejme v poročno formulo odstavek, da morata zakonska spoštovati politična prepričanja drug drugega. Moj Rog. da bi se le Vedno liied seboj spoštovala!
Knjižnice >o pokopališča za knjige.
S kom neki .simpatizirajo lia-reinske dame. ali z Mladoturki, ali s Staroturki?
^ New Yorku so dobri časi. Kdor kupi dvanajst jajc, dobi
vsaj enega piščanca zastonj. *
Na Kitajskem so proglasili republiko. Kitajski prestol jr /e tako star. da ni več za nobeno rabo in zato ga bodo vrgli med staro šaro.
* * ii
Turčija ne more živeti in ne umreti. Miru noče in vojskovati se ne more.
* » *
Pravijo, da je številka 7 židovska številka. Zdaj vemo, zakaj jej avstrijska vlada d:da ravno se-J dem tisoč dolarjev podpore Avstrijski dobrodelni družbi.
Najnovejše vssti.
Predsednik Taft je na svojem potovanju prišel v Chicago, kjer »stane tri dni. V govoru, ki ga je imel v Chieagi, je dejal, da bode nevstrašeno nadaljeval boj proti trustom.
•
Dr. Flexner, zdravnik na Ro -ikefellerjevem zdravniškem za -radii je objavil, da je našel zdramilo proti otrpnenju tilnika. •
V hotelu Buckingham na peti tveniji v New Yorku se je zastru->tl bogati zasebnik Henrik Meyer,
lan tvrdke Passavant & Co. •
C. W, Stewart, bivSi bančni J >redsedxiik V Burnside, Ky., je {
ŽliaiiMirini^itr^f-ailiMfia^ii.ii- i-i T.I' fun ■ »-iT -i~t«r '-aiaL&u.w .i-.^j^j«,-
= Cenik knjig, =
katere se dobe v zalogi
Slovepic Publishing Company
S2 Cortlandt St., New York, N. Y.
FABIOI/A, 60(J. ! FRA DIAVOLO, 30<f. FRIDERIK BARAGA 40*. G FX E KAL LAVDOX, 25?. GEORGE STEPHENSON, oče železnic.
GOLOBČEK IX KANARČEK, 15< GOZDOVNIK, dva izt. skupaj 704 Cr&LZELDA, 10<f GROF RADECKI, 20 GROFICA BEBAOlCA, $4.00. GUY DE MAUPASSANT, NOVELE, •$1.20. HI'LDEGARDA, 20*. H1R LAND A, 2')<\
IICBAD. pripovedke, I., II. po 20c. IZLET V CARIGRAD, 40?. I VAX RESNICOLJUB, 20<<. IZDAJALCA DOMOVINE, 20*. : IZANAMI, MALA JAPOXKA, 20*. IZGUBLJENA SREČA, 20*. IZIDOR, POBOŽNI KMET, 20*. JAMA NAD DOBRUŠO, 20*. JAROMILj 20*.
JURČIČEVI SPISI, 11 zv. umetno
vezano po .$1.00 zvezek. KAKO POSTANEMO START, 40*. j KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15*.
KNEZ ČRNI JURIJ. 20*. KRIŠTOF KOLUMB, 20* KRIŽEM SVETA 40*. KRVAVA NOČ V LJUBLJANI 40* KRVNA OSVETA, 15*. LAŽNJ1VI KL-JUKTCC, 20* LEBAN, 100 boril. 20*. LEPA NAŠA DOMOVINA, 25* i LJUBEZEN IN MAŠČEVANJE,
102 zvezka, $5.00	'jJ
I MAX1MILJAN L. CESAR MEHI-
KANSKI, 20 . MALI ViSEZNALEC, 20*. MARIJA, HČI POLKOVA. 20*. MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50*. MIR BOŽJE $1.00 MIRKO POŠTENJAK O VIČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ, 40* MARRY AT, MORSKI RAZBOJNIK $1.00.
MUČENI bi.I, A. Aškorc, elegantno
rezan, $2.00. MUSOLIXO, 40* NA INDIJSKIH OTOKUI, 25* XAJDEXCRK, 20*	'j
NA KRIVIH POTIH 40*. XA PRERIJI, 20*
NARODNE PRIPOVEDKE za mla-;
<Iino, 20e. NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM, 3 zvezki, vsaki 20* NA VALOV ril JUŽNEGA MORJA, 15*
XAVODILO ZA SPISOVANJE RAZ-r
XIII PISEM, 75c. NEDOLŽNOST PREGANJANA IN } PDVELIČANA, 20*
KLlUl V KAUA, burka, 30e. NEZGODA NA PALAVANU, 20* NIKOLAJ ZRINSKI, 20* NARODNA BIBLIOTEKA, T. TT ITT, i
in IV. zvezek, zvezek po 25* OB TIHIH VEČERIH $1.— OB ZORI, 70*
ODKRITJE AMERIKE, Tez. fl.00. PAVLIH A. 20* jPARIŽKT ZLATAR. 20* POTOVANJE V LILIPUT, 20* [-POSLEDNJI MOHTKANEC, 20* POŽIGALEč, 25* PRAVILA DOSTOJNOSTI 20*. PRAVLJICE, Mayer, 20* PRED NEVIHTO, 20* PRIHAJAČ 40*.
PREGOVORI, PRH/tKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30*
MOLIT VEN IKI.
I
DUŠNA PASA, vezana S0e., z zlato obrezo $1.—
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90*.
i POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 85*.
RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo j 40C.
SKRBI ZA DUŠO. zlata obicza tiao
vez. $1.20. SVETI ROZXI VENEC, 50*. SVETA URA, vez. GGe., usnje vezana zlata obroza $1.20.
VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* POUČNE KNJIGE:
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. A11XOV NEMŠKO — ANGLEŠKI
TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČLNA BREZ UČITELJA,1 40*.
EVANGELIJI. 50*. f 'ETRTO BER ILO, 40* GRUNDRHiSg DER S L OVENI- i SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. j HRVATSKO - ANGLEŠIvI RAZGO -
BORI. mali 50e., vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40c. 111 TRI RAČUNAR, 40c1. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* PRVA RAČUNI CA, 30e. ROČNI AXOL.-SLOV. SLOVAR, 30* SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Janežič- • Bartel) nova izdaia. $3.00
I
SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova
izJaja $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM-
ŠČIX E BREZ UČITELJA, 40*. ZGODBE SVETEGA PISMA STARE IX NOVE ZAVEZE, 50*.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
ANDREJ IIOFER. 20*. AVE MARIJA. 20*. AVSTR. EKS P EDICIJA, 20*. AVSTR. JUNAKI, vez. 00* , broširan 70*. BARON RAUBER. 20 e. BARON TRElVK, 20*. BELGRAJSKI BISER. 15<*. BENEŠKA VEDEZEVALKA, 20t. BERAČEVE SKRIVNOSTI, $6. BOJ ZA PRAVICO 40 BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKO 30* CAR IN TESAR, 20*. j CERKVICA NA SKALI, 15*. j CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOV A OSVETA. 20*. CIGANSKA SIROTA 100 zvez.,. $5.00.
CVETINA BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO 25*. | DAMA S KLAMELIJAMI, ino vez. $1.20.
DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20*.
DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH i
KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*.	j
DOMA IN NA TUJEM, 20*. DTE POVESTI. 20*. ELIZABETA - -30?-
LETO MED INDIJANCI, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERIE, 20*. EVSTAHIJA, 15*
PRI TELEFONU, 30t. PRI VRBČEVEM GROGI, 20* PRINC EVGEN, 20* PROKLETA — 8 z ves. $160. PRST BOŽJI, 20*	j
POD TURSKOM JARMOM, 30* PUNČIKA, 20c.	!
R EPOŠTEV, 20*
REVOLUCIJA NA PORTUGAL
SKEM. 30p. j RIBIČEV SIN, 15* RODBINSKA SREČA, 40* j ROKJOVNJAČI, narodtA, igra 40* i SANJE V PODOBAH, 15* |SEXHJA, 15$
! SIMON GREGORČIČ, življenjepis 50*
SITA, MALA HINDOSTANKA, 20* SKOZI SIRXO INDIJO, 30* SLOVENSKI SAUIVEC, 2 zvezka
I. 40e., II. 20c. SPI LLMAXOVE POVESTI, 18 zr.
1.	zv. Ljubite svojo sovražnike 15*
2.	„ Maron, krščanski deček, 1' *
3.	„ Marijina otroka	I
4.	„ Praski judek	15*
7.	„ Sultanovi sužnji	20*
8.	„ Tri indijanske povesti 20* 0. „ Kraljičin nečak	20*
10.	„ Zvesti sin	15^
11.	„ RdeCa iu bela vrtnica 15*
12.	,. Korejska brata	20*
13.	„ Boj ju zmaja	20* -
14.	zv. Prisega Iiuronskega gla-
varja	20t
15 „ Angel j cužnjev	15*
16. Zlatokopi	20*
l''- Prvič mea lucnjanci 20* 13. „ Preganjanje indijanskih
misijonarjev	15$'
SPISJE (narodna biblioteka), 15* iS PRESTOLA NA MORIŠČE, 20* [STANLEY V AFRIKI, 20* j STEZOSLEDEC, 20* STRAHORALCI DVEH KROS S.
zv. $1.00, zgodoviaski roman, j STRELEC, 20* SV. NOČ, 15*
SV. NOTBURGA, 20* ~ SREČOIOVEC, 20* ŠALJIVI JAKA. 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75*
ŠESTDESET MALIH PRIPOVEDK
20*.
ŠOPEK LEPIH PRAVLJIC, 20* ŠTIRI POVESTI. 20*
STRAH NA SOKOLOVEM, 100
z v..$5.00. TEGETHOF, slavni admiral, 20* TIMOTEJ IX FILEMON, 20* TING LING. 20*
TISOČ IN ENA NOČ, $6.00. " j TRIJE TIČKI, burka, 40c.
j TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA1 40*
VOJSKA NA TURŠKEM, 35c. UPORNIKI 40*
V	DELU JE REŠITEV, 20*
j V GORSKEM ZAKOTJU, 20* I VENČEK NARODNIH PESMI, L j zvez. 20c., II. zvez. 40c. j VOŠČILNI LISTI, 30* VRTOMIROV PRSTAN, 20*
V	PADIŠAHOVEJ SENCI, 6 svež, skupaj $1.50.
; ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* I ZLATA VAS, 25* /SLATOROG, $1.00. \ZJL*Z IZ BOSNE, 60* ZLATE JAGODE, 30* ŽALOST IN VESELJE. 50* ŽIVLJENJE TRNJEVA POT 40*.
i I
TALIJA:
i CIGANI, 40c.
! REVČEK ANDREJČEK, 40u. ŽUPANOVA MIHA, 40c. I V LJUBLJANO JO DAJMO, 30o. ! BRAT SOKOL, 20e. I DVE TAŠČI. 20c. j BRATRANEC, 20c. NEMŠKI NE ZNAJO, 20c. PUTIFARKA, 20c. DOKTOR HRIBAR, 20c. POT DO SRCA, 20c.
V	MEDENIH DNEH, 20c. I R A ZT R ESENC A, 20c.
j MEDVED. SXUBAC, 20c. : IDEALNA TAŠČA, 20e. j STARIN AR ICA, 20e. PRVI PLES, 20c.
ZEMLJEVIDI:
ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
mali 10c. ; ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10* ^ZEMLJEVID EVROPE, 25*, msli 10*
ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DB. ŽAV, 25*
RAZGLEDNICE:
; Narodna noša. Mesta Ljubljane in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, fl cvetlicami, in humoristične kakor tudi božične, novoletne, velikonočne po tri cente, ducat 30c. Razne svete podobe, komad 6*. ducat 33*
Album mesta New York s kruniad niitca-Tnj mesta, 36*
OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali po&tnlh znamkah. Poštnina je pri tr«h nuk
________ i iiTl'IMM
Iščem svojo sestro ALOJZIJO ZUPANČIČ. oiuoženo Harte. i Doma je iz vasi Cegelniea pri Novem mestu. Za nje naslov bi rada zvedela, ker ji imam poročati nekaj važnega glede dedščine po materi. — Marie Bruder, 712 AVaruiau Avenue. Indianapolis.' hid.
(27-30—10) ___,
Kje je moj brat ALOJZIJ JAK-! SET1CDoma je iz Podgraje. i Prosim cenjene rojake, če kdo! ve, kje se nahaja, da mi nazna-| ni. ali naj se pa sam javi svoji sestri. — Frances Jakšetič, P. O. Box 244, St. Mary's, Pa. (25-28—10)
Iščem svojega brata IVAN CELINA. Doma je iz Zabič št. 30 pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahaja se nekje v Cleve-landu, O. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za njega, da mi naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen, bolje je pa, če se mi sam javi. — Joseph Celin. Box l:{;{, Sweden Valiev. Potter Co., Pa. (27-31—10)
ROJAKI, NAROČAJTE SE N^a "GLAS NARODA", NAJVEČJI LS NAJCENEJŠI DNEVNIK I
\ .
j	NA PRODAJ JE
7epo urejeno posestvo v Križinski ;vasi pri Metliki s hišo in vsem gospodarskim poslopjem. Hiša [obstoji iz 4 prostornih sob, kuhinje iu kleti ter se v njej nahaja že nad S let gostilniška obrt.
Kdor hoče porabili lepo priliko in kupiti posestvo za ugodno ceno, naj se obrne na naslov: !
Annie Zupančič, 722 Holmes Avenue. (27-30—10) Indianapolis,- Ind. j
Iščem svojega bratranca FRANi TOMŠIČA. Doma je iz Bača | na Notranjskem. Pred dveinij leti se je nahajal v Primero,t Colo. Rad !>i zvedel njegov na-' slov. zato prosim cenjene rojake. ako kdo ve, da mi ga naznani. za kar mu bodem hvale-1 žen, Še bolje je, če se mi sami javi. — Jaeob Boštjaiieič, Box 133, Sweden Valley. Potter' Co., Pa.	(27-31—10) !
Kje je moj mož IVAN KRAVA-i XJA ? Izginil je brez sledu in zapustil mene in tri*otroke. j Prosim cenjene rojake, če kdo j ve. kje se nahaja, da mi javi,' za kar mu bodem zelo hvaležna. — Fannie Kravanja, Box ' 4-1 Glencoe, O. (27-31—10) .
i Besovo srce je utripalo moč-. neje; še nekoliko korakov iu bo
-	j v jami.
>; Toda isti hip so zlobni Osetin-i ci obkrožili dečka iu z grožnja-i mi začeli zahtevati, da naj jim t takoj pokaže zaklad, i' Beso se je silno prestrašil. —
-	Spomnil se je besed jetnikovih. da nihče ne sine poznati skriv- i
; nohtne jame, in sedaj ni vedel, 11 kaj mu je storiti. I verja! je Ose-. . tince, da ne pozna nikakega za-' klada, prosil jii> je, naj i^a puste : pri miru. toda oni so trdovratJio i ostali pri svoji zahtevi.
•'Pokaži. kje je zaklad!... " ^ so kričali Oaetinci. obstopivši (bednega dečka. "Ce ne, opravimo i s teboj po svojem!"
Besu se je zvrtelo v trhivi. j 'Ostavite me. ne sledite za i i menoj ! Dam vam zlata, mnogo | zl
ata... . je blebetal v silnem strahu, skoro ne vedoč, kaj go-j vori.
"Aha, priznal je! (lovori, kje
je zlato.' Kam si ga skril.' Pel ji j
nas k njemu ! *'
In Osetinci so zgrabili malega
!pastirja ter ga silili Iti naprej.
i Beso je grenko zaplakal. Groz-I i * i na slutnja j«* bolestno stiskala
|njegovo srce. Kaj more storiti on sam proti tem silnim možem?... i .Mehanično se je premikal naprej' iter se bližal tajnostni j;iiiii. do-j fkler mu naposled znana skala, v' kateri je trpel jetnik grozil«« muke.-ni z«:gradila poti. Še minuto in zagledčd bo prikovanega mla- i ileiiiea.
I'll pa se je nenadoma zaslišal strašen tresk; velikanska skala j se je zamajala in se zrušila v ne-j izmerno globoki prepad: tisoč-i glasni odmev se je raznesel j>o gorah in dolgo se je ponavlja! j peklenski krohot.
Beso je divje zakričal iu brez!
čustev padel na zemljo.
* - *
<);1 tedaj blodi po gorskih ste-j | za h iti beži pred ljudmi ves bled. J Uhujšan, /. razmršenimi lasmi in v 1 j raztrgani obleki. IIruui.se kakor; zver od tega. kar mu ravno pridi: v roke. Ne spominja se ničesar, ne ve ničesar iu samo. kadar pogleda na svoje ranjeno noge, se začne divje krohotati in od radosti ploskati v dlani. Vs<* se mu, čudi, »hi s<> na njegovih nogah novi kalabani.
Iščem IVANA VFKALlO, ki biva nekje na farmah v Dakoti. Naj mi on ali pa njegov brat An t
on nazimni njegov naslov, ker imam z njim govoriti ne-i kaj važnega. — Steve Klajn,! Box C2. Ely. Al inn. (27-30—10)
POZOR!
Vse one. ki mi dolgujejo na ' hrani ali posojilu, opominjam, da i store svojo dolžnost v najkraj-: sem času: če ne. naj pričakujejo ■ sramoto.
Frank Jakob, 2€5S Fond du Lac Avenue,
AlilAvaukee, Wis. J
POZOR, SLOVENCI,
kateri želite kedaj svoje domo ! vanje!
Naznanjam, da sem kupil 800 makrov zemlje od ljudi, kateri jo , ne razdele, in jaz jo prodam t>r 40 iii več akrov skupaj pod na; lažjimi plačilnimi pogoji.
Zemlja je ravnina, deloma po sekano, a na kraju gozd, da pla j ča vse skupaj. Okrog lepo polje j na enaki zemlji. Kedorkoli je vi j del lepše v Ameriki, koruzo, fi-! žol, pavolo itd., dobi 80 akrov za stonj.
Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen 21 uajnianjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ce j neje, kakor vsak drugi lastnik v ! tem kraju. Zemlja se drži velikt slovenske naselbine Neeleyville. •Mo., 2\'2—3Vli milje od postaj* ali mesta. Od tega kosa ne kupi; nobeden špekulant niti akra, isto ■ nobeden drugi narod, ker le Slo-1 vencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsak do si ga lahko izbere, kjer hoče Prodam ga nigrom takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj. da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti.
Vsakdo, kateri ne dobi, kakor j oglašeno, dobi vožnje stroške povrnjene. Posebni vlaki po zniža j ni ceni vozijo iz severa in vzhoda .vsaki prvi in tretji torek v me |secu.
Frank Gram, K* d)	Naylor, Mo.
1, Ijivo nežnostjo je gledal na Besa - ter naposled izpregovoril: "Ne.
■	mili deček, meni ni potreba tvojih kalabanov. Potrudi se samo in mi podaj konec te verige, ki
i visi pred menoj. Prikovan sem i: krepko in ne morem sam tega •storiti. Toda če se mi posreči, da Mprimem za njo, se bodo tudi 1110--ije muke končale..."
Radostno se je vrgel Beso k '; verigi, s trudom jo dvignil od tal in hotel podati konec mladeniču. 1 Toda bila je prekratka.
Obupen krik se je iztrgal iz j jetnikovih prsi in nekoliko minut se je metal v onemoglem srdu. Naposled se je pomiril ter se je znova obrnil k Besu: ''Poslušaj j me, dobri deček, in zapomni si natančno vse, kar ti bom povedal. Vedi, ako dosežem konec te verige in zgrabim za njo, bodo isti hip razpadli okovi in jaz bo-Idem uničil hudobnega kragulja, i ki trga moje prsi. Toda cela ve-| riga. kakor tudi ta konec, mora •biti enaka, mora biti kovana iz ] starega železa. Na beri toliko starega železa, kolikor" ga je treba 'za pol aršina verige (Aršin — 71.11 em , skuj ravno tako verigo in jo prinesi semkaj. Tedaj bo vse to zlato, srebro, dragocenosti in vse, kar vidiš tukaj, vse bode •tvoje, jaz sjuii li bodem pomagal! /nesti v tvojo rodno hišo. Toda! j vedi eno: do mojega osvobojeiija 1 ! ne sme nihče, uiti eno človeško
■	oko. videti ne samo mene, ampak tudi ne te jame.*'
Pozorno je poslušal Beso vse. kar mu je govoril mladenič, ter j si natančno zapomnil njegove besede. Nizko se je priklonil jetni-I ku. obljubil mu, tla se povrne z j verigo ter naglo odšel iz jame.
Vse naokrog je bilo tiho, pogreznjeno v molk". Žarko južno solnce je veselo sipalo svoje žgo-če žarke na zemljo. Neprijazno J so se kupičile sive grmade skal j in visoko nad njimi se je, kakor ves pozlačen, blestel Eljbrus.
Beso je kmalu našel čredo koz j in jo pognal nazaj. Ko je preta- i val nekaj ur, je končno našel i znano stezo in tretji dan se je vrnil v selo. kjer so ga sprejeli s karanjem in žuganjeni zaradi tako dolge odsotnosti. Toda 011 ni niti z eno besedo izdal svojega dogodka v gori in je začel premišljevati samo o tem. kako bi najhitreje mogel izpolniti svojo obljubo, dano nesrečnemu mladeniču iu ga rešiti težke sužnosti.
IV.
Mnogo časa je preteklo od lega dogodka. Ubogemu dečku je bilo težko nabirati in kovati železo. Zbiral ga je po koščkih, kjerkoli mu je le bilo mogoči': včasih je poru val zarjaveli* žieb-Ije, ki so bili poredkem nabiti po steni, drugič je zopet pobiral odlomke starih podkev po osetiu-skiii stezah. Mesec je prešel za UHssecem. a starega železa še zdaleč ni bilo dovolj za poi ai-šin:: debele verige. Ko pa se je nekoč Beso potikal okrog sela. je našel v prsti velik kos starega železa, ki je bil tako težak, da je bilo samo iz njega že mogoče skovati celo tako neobhodno potrebno verigo.
Se is! i dan se je odpravil Beso v kova-'-nieo. Kovati je sicer že s sam davno urnel, a vendar mu delo ni šlo dovolj gladko in urno od rok. Kmalu je bila veriga skovana. Zdaj jo je biio treba samo m* naprtiti na hrbet in jo nest i v znano jamo. k onemu prekrasnemu mladeniču, ki je tako strast-! no hrepenel po svobodi.
Brž ko je legla hladna noč na zemljo, se je Beso tiho splazil iz sela in odšel v gore. Bil je prepričan. da nihče ne ve njegove tajnosti in ga ne more motiti.
Toda zmotil se je. Niso bili vsi Besovi sovaščani tako dobri in blagi, kakor on; nekateri izmed njih so že davno opazili čudno obnašanje malega pastirja, videli so. da nabira železo 111 naposled so bili uverjeni. tla je očividno Beso odkril v gorah zlato.
Pet mož se je dogovorilo, da bodo sledili za njim in ga nikoli pustili izpred očij iu ko bo odšel i v gore po zlato, da bodo šli-za i njim in 11111 zapovedali. da naj j jim pove. kje se nahaja najdeni zaklad.	" **
Sklonjen pod težkim bremenom. je šel Beso po znani poti. a za njim so se plazili zviti Osetin-Ici. Ko se je na vzhodu zazorilo. je Beso dospel na stezico, ki je peljala k jami. Ko se je ozrl navzgor, je radostno vskliknil. Nekoliko korakov pred njim se je kakor pozlačen v prvih žarkih vzhajajočega solnea kopal v sve-j tlordečem soju vrh Eljbrusa; o-! krog njega so se kopičile sive, i mračne, tako dobro poznane mu j skale.	i
, se je blesketala pred njim* ledena 'čepica Eljbrusa, toda koze so bije še daleč. Beso se je ozrl. Šele j sedaj je spoznal, da je zablodil v popolnoma neznano okolico. Iz vseh strani so se kakor velikani na straži dvigale v neprodirni j steni skale, silne pečine, globoke j soteske. Deček je dobro poznal ^ j svoje gore. a tu ga ni bilo še ni-f koli. Postalo ga je groza, j "Kam sem zablodil?'' mu je jspreletelo po glavi. "Kako naj-Ideui pot domov.1*'
Beso j«* obstal in začel prislu-! j [skovati. Globoka tišina je kralje-;
j vala v gorah. Toda glej. neki 'Jčudni šum, nato lahen šepet seje .i dotaknil njegovega sluha. Zatre-j petal je in se podal naprej. Mi-J "inula je prešla v mučnem pričakovanju; naenkrat je odločno za-i "jslišal presunljiv krik. težko člo-• veško stokanje, zopet 111 zopet iz- i " nova...
'I Beso je bil blag deček. Pom i-i slil je, tla je to bržkone kak člo-j vek, ki je zablodil v gorah, zgre-; šil pravo stopinjo in strmoglavili z visočine ter stoka. Prisluškoval i je in se je prepričal, da ječanje1 prihaja iz sosedne skale. Nato je brž pohitel na pomoč ter se pre-1 vidno izogibal pečin, da ne bi ( zdrsnil v prepad.
Olej, tu je skala, a v njej glo- i boka razpoka. Tam je temno ka-f kor noč in iz tega mraka priha-j jajo kriki in ječanje.
Beso ni tlolgo premišljeval. ■ ampak se je spustil na kolena in se skril v razpoki. Nekoliko minut se je plazil po temi., naposled pa se je začutil v obširni ja- j mi, ki je bila na vrhu razsvet- 1 Ijena.
Komaj je prestopil njen prag. j ko se mu je nehote iztrgal iz prsi j krik globokega osupnjenja. Sre-I di jame. ravno pod odprtino, od-J: koder se je razlival vanjo svit, je!1 ležal, prikovan na velikanskih skali., prekrasen mladenič. VI njegovih jasnih, modrih očeh se j' je izražal obuj); odmev njegove-j ga ječanja in ihtenja se je tužno i razlegal po celi jami; svilnato-zlati kodri so mu v neredu padali ; po mogočnih plečah; robovi pur- ' purnega, z zlatimi slikami obšite- I ga plašča so pokrivali telo. Na- 1 penjal je vse sile. da bi raztrgal i verige; toda te so le zamolklo < zvenele in se niso hotele udati. '
Beso je stal vznemirjen ter 1 gledal na čudovitega jetnika, ko < se je hipoma začul nad odprtino 1 strašen šum, kakor od težkih peruti. in prikazal se je velikanski kragulj. Zletel je s silno težo v jamo, vrgel se mladeniču narav- ! nost na prsi in začel trgati njego- J vo belo. nežno telo s svojim orja- j škim kljunom. Svetla kri je po-rdečila tla: obupni kriki so na- . polnili jamo.
Beso se ni mogel vzdržati, pla- j nil je na kragulja iu ga začel od-j^ gaigati od mladeniča. Kragulj je obrnil glavo, začudeno pogledal \ na dečka s svojimi zlimi očmi — ter zamahnil s perutnicami, po- , časi splaval na vrh in odletel iz jame.
1
III.
t
Beso se je zavedel. Prekrasni < mladenič je z blagim pogledom zrl nanj in žarek nade iu sreče i se je iskril v njegovih čudovitih . očeh. Sedaj že ni več ječal, nehal t se je premetavati in zdelo se je. . da z napeto pozornostjo in ra-1 dostjo zre v pošteni obraz pri- > šleeev.	,
"Bog te blagoslovi, dobri de- i ček!" je izpregovoril in zvok te- 3 ga glasu je segel Besu globoko v srce. "Tvoj prihod me je koti; na mig rešil muk in mi prinesel!i nado. Ako mi želiš dobro, me 1110-,] reš odrešiti brezkončnega trpi je- 1 nja; zato ti podarim vse, kar vi-j diš tukaj."	I]
In ko je Beso obrnil pogled na M zemljo, je zapazil, da so bila tla h posuta z zlatom, srebrom in raz-|< niuii dragocenimi stvarmi.	Jj
"S čim ti morem pomagati, ba- ; tono.'" je vprašal Beso. čigar i sr»-e se je stiskalo od žalosti. (Ba-tono — gospod. Ta naslov imajo 1 tudi carji in vladarji. Batonošvili | je carski brat ali sploh carski po-j tomec.) "Zapovcj in jaz izpolnim j i vse. kar je v mojih močeh. Toda1, kaj premorem jaz? Jaz bedni de- ; ček-pastirček, jaz nimam ničesar, j ne znam ničesar. Razumem le pa-ji sti koze in peti pesmi..."	;
Pogledal je 11a noge. zamislil 1 se je nekoliko časa. nato pa jej, pogumno dejal: "Imam nove ka- ] labane. Očka mi jih je podaril in meni ugajajo silno. Toda. če ti je ] ljubo, vzemi jih; z radostjo jih dam tebi. samo da ti napravim i1 veselje."	h
Na hip je ožaril svetel nasme- ] še k prekrasni trpeči obraz mla- i dega jetnika; dolgo, z nerazjas-Js
Hali pastir.
r «
i Osetinska legenda.
' Ruski spisal Ij. F. Čcrskij.
ij^^RMI
Žarko jesensko solnce je plavalo visoko na teiiiiiosinjeui nebu in radodarno oblivalo z navpičnimi žarki goske hrbte Kavkaza. Po ozki stezici, ki se je v čudovitih serpentinah vila po nepravilnih pomolih strmega globokega pobočja, je bodro in veselo šel pastirček Beso s čredo črnih, belih in temnordečih koz. Bil je* črnook, siliio zagorel deček okoli dvanajstih let, uiočan in prebri-san, pravi sin veličastnih, druga na drugo se naslaujajočih gora. ki so ga obdajale od vseh strani.' Bil je najmlajši v družini in prejšnji večer so mu starejši zapovedali zjutraj oditi v gore koze past. Neposlušen jim ni mogel biti iu zato je vstal zarana. se u-mil, oblekel, vzel s seboj v vrečici nekoliko svežih gibanic, ki mu jih je še prejšnji večer pripravila skrbna mati, košček sira, ter jo mahnil jk» znani pot i. ki se je pričela tih sela ter se vedno višje in višje vila 'v gore. V gibčnosti se je skušal s kozami, skakal preko prepadov ter včasih splezal celo na skoro čisto navpične stene. Slaba volja, s katero je odšel od doma, ga je skoro popolnoma minila. Ljubil je svoje gore in radostno mu je bilo pri srcu, ko je skakal in s*' plazil po pečinah, veselo mu je bilo prepevati zvon-ke pesmi, katerim je mirno odgovarjal gorski jek.
On ni čutil utrujenosti in tudi ne zuoja. tembolj, ker je bilo na tej visočini. na katero je sedaj dospel s svojo čredo, mnogo hladneje, nego doli pod vznožjem gora. Cesti, prozorni zrak je vzbujal njegovo veselost ; zdajinzdaj je z daljnih snežnih vrhov, ki niso nikdar odložili svoje ledene praznične obleke, zavelo z mehko bvežostjo. Nad stezo, po kateri je šel Beso. je med sočno travo žarko rdečel purpurni poljski mak. na gibkih bilkah so se zibali beli i in rumeni zvončki in prijetno so j duhtele pisane gorske cvetke. , ~ Višje je vsa o brizgana 01 i jutra- ; nje rose razpenjala dobroletovi-na po grmov ih rdeče grozde, a v , senci širokih listov se je koketno > skrivala krasna mušnica. Še višje , so ponosno pošunievale s krepkimi vejami in gostim listjem pla-tane in bori in nad njimi je kot ozka. lazurna ploskev ležalo glo- \ boko, Htnjeinodro nebo.	,
Stezica, po kateri je stopal Be- . so, se je obrnila v globoko sote- , bko, spustila se k potoku, zvijala j se po debelem kamenju in pripeljala dečka v čisto neznan kraj t med divjimi in golimi grmadami. , ovenčanimi že ue več z gozdovi. , temveč z zobčastimi vrhovi.	j
Približal se je večer. Ker Beso , ni še ničesar jedel od jutra, je , začutil glad in se sklenil oddahniti. Sedel je k zvonkemu potočku. ki j«' veselo žuborel med kamenjem. napil se njegove hladne vode, sklical malo čredo okrog sebe in si marljivo pričel tolažiti ' glad, pri tem pa si je zamakal : grižljaje z vodo.
Ko se je najedel in oddahnil, ( je postal še bolj vesel iu dobre f volje. S posebno zadovoljnostjo ' je pogledal na svoje noge, obute ! v popolnoma nove kalabane -> (mehko obuvalo, narejeno iz ee-lega kosa strojene kože), ki 111111' jih je pred kratkim podaril očka. 1 Dolgo se je radoval deček krasnih kalabanov, nato pa je vzpel 1 od njih pogled dalje in višje ter 1 začel razgledovati široko sliko 1 obkrožujočih ga gora.
A medtem se je naglo bližala noč. Celo nebo se je iskrilo in blestelo žarkih zvezd. Kot bleda, v ne iz končnost razlita preproga, j ee je vlekla rimska cesta in z ble-stečim, trepetajočim ognjeni so gorele tri zvezde — Orijouov pas. , Naokrog je bilo vse tiho. Le od , časa do časa je zavaloval lahen veterček. božal lice dečkovo z nežnim laskanjem in komaj sliš- 1 no je blizu žuborel potoček. Koze so mimo spale. Tudi Beso je krepko zasnival.
If.
Prvi solnčni žarki so. pekoče poljubovaje Besova lica in vrat.	1 zbudili dečka iz sladkega spanja.	] V čistem gorskem zraku mine za- I spanost naglo. Beso se je veselo	1 dvignil s samotnega ležišča, ozrl	1 se na vse strani in ko je zagledal	1 svoje koze, ki so odšle že daleč naprej, je hitel po drobni, vijugasti stezi, ki se je vedno bolj zo-	i žala. Sel je dolgo in vedno bližje	1
INTELIGENCA V MUZEJU.
"Zakaj pa kažeta ženska vedno tja, kjer ni ničesar videti!"
Lahko mogoče.
Nevesta (bere zaručeneevo pi-j smo): Ljuba golobičica. mala mi- ; ska. žvrgoleea lastavica. svitli ke- , kerček, kodrasto ja trnje, nežna ' grlica......Žili se mi. da prepisuje moj ženin svoja Ijuhavua pisma iz naravoslovne knjige!
Radovednost.
A. (domačemu učitelju): "Ce pravite mojemu sinu. da je tele. bi rad vedel, kaj sem jaz!'*
Jako uljudno.
Ilribolazec (svojemu spremljevalcu) : "Kdo pa je oni človek, ki naju- je ravnokar pozdravil !
Spremljevalce: "O. veste, njegovi pozdravi so brez pomena, kajti 011 pozdravi vsakega — sleparja !*'
Vzdih.
Mlada gospa: — Taki so ti moški. Pred ženit vijo mi je vedno govoril, da je pripravljen umreti zame. in zdaj niti neče tega jesti, kar sama kuhani!"
Korist lovske laži.
—	J«' li res. tla je sodišče nad-gozdarja. v zadevi lovske tatvine, vkljub njegovemu pripoznanju vendarle oprostilo?
—	(Jotovo. ker mu njegovih izjav ni nihče — verjel!
Soprog v skrbeh.
A.: "Zaakj si pa tako žalosten : Ali si že dobil kako poročilo o roparjih tvoje soproge;' —
13.: "Ravno so mi pisali, da mi pošljejo ženo nazaj, ako jim v osmih dneh ne pošljem tisoč dolarjev! — Kje naj dobim tako hitro toliko denarja ?—
Dandanes.
IVIc-I
Mlad soprog (ko pade njegova žena v nezavest, poluglasno predse): "Hm---- ali je sedaj zapes omedlela, ker ji nočem kupiti nove obleke?''
Ona: "Seveda, tepec neumni'"	- . :
Mera višine.
KRITIKA.
"Oh. gospod profesor, ali 111 to krasna pesem, katero moja hčer?"
"Da. pač. pesem mora biti zelo lena!"'
poje
"Kaj — gospod Trebušnik tudi hribolazite ?"
"Pa še kako! Danes sem bil v taki višini, kjer stane pivo štirikrat toliko, knkor spodaj!"
yr 7 Zarekla se je.
Oui "Gospodična. danes ste slajša, kakor najslajši grozd."
Ona: "Res? Kakšen l»o šele mošt!'
Moderno.
A.:	"Kako vendar živi mlada pisateljska zakonska dvojica ?"
B.:	"O. jako lepo. En dan kuha ona in on pisari, drugi dan pa kuha on in ona pisari.
Nekaj pametnega.
--*-*
_&&
Ilribolazec: 4'Ti. mali, ali je v tej vasi kaka gostilna?"
Deček: "Seveda!"
Hribolazec: "Ali je dobiti tam kaj pametnega?"
Deček: "1 seveda — saj imamo učitelja!" -	J
Prav enostavno.
—	Zakaj je pa vaš sin zaroko zopet razdrl ?
—	Popolnoma enostavno. Zaroko si je namreč premalo, a poroko preveč premislil.
Srečen par. i li ^^^^^^^
Prijatelj: "Torej, sta srečna?"
Mlad soprog: "Da — saj imava i toliko stvari za v zastavnico!"
I
Pomenljiv dvom.
Pesnik: "Pesni k o van je me popolnoma preživlja!"
Znanec: "Tako. — Toda dovolite mi vprašanje: Znate li tako dobro pesnikovati. ali — stradati?"
Ona: "Kot mož mi ne bi bili neprijetni. gospod. Ali pa mi ino-! rete tudi obljubiti brezskrbno bodočnost .'"
On: "Ravno to sem hotel vprašati vas!"
V KLETI.
V kleti se sveti, sveča gori — Preša vam škriplje, moštok curi. Tonček si grunta, kaj bode iei — Bariea nosi klobase in hren.
Učitelj je prišel, in tudi kaplan gledat kaj dela moštek sladau. Tonček vesel je. prešo vrti — Da kmalu s pijačo srce osladi.
Pije ga Tonček, pije kaplan. — Pa tudi učitelj ne gleda v tram —
Prešla je polnoč, sveča gori. Klet se obrača, zora svetli. Cčitelj iu Tonček šla sta se vleč Barico kaplan vleče za peč.
DOBRODUŠNI LJUDJE.
Prvi: "Ne vem. kaj je to; tako praznoto čutim v sebi!"
Drugi: "No, no, saj si l»i! še včeraj tako poln!"
Vzdihi j aj.
Ilribolazec pri pogledu iz doline na vrhove gora: " Toliko vrhov in san i dve nogi. ko jih i.na ven-' dar vsak navaden hrošč šest.
Po ovinkih.
Dijak: "Ne vem. kaj je to. da sem od prvega do zadnjega vedno v hipni denarni zadregi.'"
Tolažba.
I .Reven slikar (vlomilcu): "Tolažile se z menoj; tudi jaz sem doživel že marsikatero razočaranje."
Iz f Jne dvorane.
Sodnik: "Govorit:* resnico! Je , li vaša žena vedela, da ste odšli i vlomiti v blagajno?"
Postopač: "Ne, gospod šolnik. 10 svoji obrti nisem omenil svoji
ženi nikdar nič."
Previdnost pri nakupu.
Cesarski manevri so se približevali. Rit mojster pl. Radbivečbil je iskal že dva meseca pravega, bistrega in lepega konja. Poklican je bil namreč k generalnemu '•tabu. kojega je imel voditi cesar sam.*
Pri nekem kmetu, znanemu ko ajerejt u je vjel za visok denar krasnega vranea.
—	Pa pred strelom se ne boji?
—	Ne! Pred strelom se ne boji!
—	Dobro ! Srečno!
—	Srečno;
Vse je občudovalo rit mojstrovega konja. Cesar sam ga je gledal. Manever se je začel. Artilerija je I ridirjala precej blizu k štabu. Kation je počil in že je ležal rit-mojster v prahu in krasni vrabec ;e dirjal divje eez plan.
V par dneh je prirotil se in pri !;IH ritinojster. ves iz sebe. h kme Tli.
—	Kaj! Hudirja! Goljuf! Sa; i dober stal. da se konj pred stre
lom nič ne boji.
—	Sev;>! Pred strelom se ne bo ii. A kaj je po strelu, o tem p; nisva govorila.
Otročja usta.
V jezi.

Dama (na obisku pri prijateljici k nje hčeri i : "No. Minka. zakaj me pa neprestano gledaš '"
Minka: "Oče je rekel zadnjič.' da imaš tako dolg jezik, in sedaj : bi ga rada videla!"
"Prav nič mi nimate zapovedo-•ati. razumete! Strela, saj venial' niste moja žena!
Potep naletel r.a potepa.
Na samotnem kraju naleti ne-d kbit v. na navidez imenitnega gospoda.
"Denar, ali kri!'" zakriči ropar j er pomoli gospodu samokres pod
os.
Gospod se na videz strašno u-traši ter jeclja:
"O ioj! Bom. boni dal____vse
.... Oj. moja žena. moji otroci.' Pa prosim .... prosim .... (lafl :ii bodo doma verjeli. <ia sem bil ^ v resnici napaden .... prosim, •ustrelite mi tukaj na desni skozi frak."
Ropar ustreli.
"Prosim .... da bodo bolj verjeli. še tukaj na levi.'*
Ropjir ustreli vdrirgič.
"Pa prosim, še tukaj skozi klobuk."
Ropar ustreli vtret.iič.
"Da bodo pa še boli verjeli .. oj joj .. oj joj .... ustrelite še tukaj skozi robec."
"A kaj.*' za renči ropar, "denar sem. saj nimama več krogle v samokresu!
"A tako!"
Tavh! lu že je ležal ropar na tleh. S pestjo ga je "gospod pobil.
"Jaz sem sam ki ate.";. pa li si v svoji stroki pro klet o neumen", ga poduči gospod** In podala sta si roke in se lo"*ib; v miru.
PRAKT IČNO.
PRESEN EČENJE.
Soprog (s svojo ženo na izprehodu. vidi v mali razdalji kuharico v obleki svoje žene, iu njenega oboževalca v svoji obleki): "O. poglej no. tu prihajava mi dva !"
IZ IZKUŠNJE.

Očp: "Ce hočeš biti že na vsak način špeeijalist. postani raje j rnbordiavnit kakor žpecijalist za ušesne bolezni. Človek ima ven- j dar samo dva ušesa, zob pa 32!"	1 j
_,_
"Vedno, kadar pride bogati stric na obisk, mu postrežete z ribami. Gotovo jih je najrajše?" "To ravno ne, ampak lahko se zgodi, da se zaduši s kako košeico."
"Povem vam, vsi ljudje, s katerimi sem prišel'Se kedaj sku-ipaj, so bili omejenega duha. Le nekaj inteligentov sem našel!
! Navzoči so seveda izključeni!" j
i \
—_______■_J_______
ZAGOVORILA SE JE.
Pomenljiv pojav.
"Bojim se. jako se bojim, da ! me moj mož ne ljubi več tako, kot ! preti desetimi leti."
"Kako to ?"
"Prej mi je vedno, ko je prihaja! domov, prinašal cvetlice, a zdaj mi prinaša jest vine, katere ima on najrajše!"
Mali pesimist.
Mati: "Torej. Pcpček . kaj si želiš za Miklavža .'"
Pepček: "Oh. mama. jaz bi tako strašno rad imel drsalke, toda že naprej vem. tla bom dobil zopet kako — malo sestrico!"
Trpko.
^fc^iii '" i^Mt MM
Oče (ki je pomagal svojemu sinu pri šolskih nalogah ): "No. kaj je rekel danes učitelj, ko je videl naloge?"
Sin: "Rekel je. da sem vsak dan bolj neumen!"
Šaljivi stric.
Prvi dijak: "Živijo, stric mi je' poslal bankovec za sto kron!"
Drugi dijak: "Kaj pa ti je pisal?"
Prvi dijak: "Nič drugega kot na kuverti je stalo: Varuj pred '' vlažnostjo!"
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
LOGIKO OGROŽENEGA.
-
Jugoslovanska
Katol. Jednota.

'tAlmin ■ ■■ ii■ dne 21januaiia. 1901 v državi MuuietoU Sedel v ELY. "MINNESOTA
URADNIKts
Predsednik: IVAN G KRM, 521 Center St. I3raddoek, Pa.
fodpredaednlk: IVAN PRIMOŽIČ, Kveieth, Mlcu.. Box tu.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn., Box 424.
Pomot nI tajnik: MIHAEL M KAV IN* EC, Omaha Neb., 12S4 Bo. Uth. 8t.
Blacmjnlk: IVAN GOL*ŽE. Ely. Minn., Box 106.
Saupalk: FRANK MEDOSB, So. Chicago, 11L. Mil Ewln« At«.
vrhovni zdravnik:
©r. MAK TIN J. IVBC, jojiet, 111-. »00 No. Chicago
nadzorniki:
ALOIS KOSTEL.IC, Hilida, Colo.. Box Gtt.
MIHAEL, KLOBI'CHAR, Calumet. Mich, 1« — 7ht St
rETfcR 8? fcHAR, Kansas City, Kana., 422 No. 4th St.
POROTNI ODBORI
IVAN KERZ1SNIK, Bnrdlne, Pa.. Box IS?. FRANK GOUZE, Chlaholm, Minn., Box 71B. MARTIN KOCHEVAli, Pueblo, Colo., 1219 Eller Art.
Jtdnotico fflaallo Je "GLAS NARODA", New Tork City, New Tork.
Val dopUl naj M poilljajo na gtevnt-gn tajnika, to« denarne poilljatve pa na |Uri.«C& blagajnika Jednote.	'
eert. Št. 14-~xS2. Ziivar. za $1000. riizr. 5. — Frank Groseld, roj i
i
eert. št. 14f)fvi. zavar. /.a i $1000. razr. 2.: — Martin Miloš, r roj. 1867. cert. Št. 14584, zavar. za | 51000, razr. G. — John Kovači«"-, i*" roj. 1886. eert. št. 14585. zavar. 1 za $1000, razr. 2.; — Tomaž Merx- j! nik. roj. 18!)0. eert. št. 14586, zav. ^ z;i $1000, razr. 2.: — Erija Ratko- j-j vie. roj 1880. c-ert. št. 14587s zav. za $1000, razr, 2.; — Jos. Pavelka 1 roj. 1872. eert. št. 14588. zavr. zap $1000. razr. 5.; — Marko Sobar, j'1 roj. 1867. eert. št. 14589. zavar. za $1000. razr. 6.
Geo. L. Brozich, glavni tajnik. s *	s
/a sklepanje miru. so se počasi, ,v Irujr za drugim, vendar utlali in '■/■ »iii pripravljeni s«- pobotati. Xji-!'; -ialo je v tlvorani šumenje, vrve- i 1 i je. šepetanje, tiho in glasneje -govorjenje. ki je bilo podobno P iiii iH-iitu shodu. če ga poslušaš f! :ia slabem gramoi'onu. Zastopni- 11 kom se je končno posrečilo sUle-h lili mir. Obe stranki .sta odsto-[J' i'ili od svojih tožb in vsaka je S plačala svoje stroške. In s tem so s ilii vsa žaljenja rešena. — Kot ^ :adnji akt te idilične komedije [<a je tvorilaše obravnava radi v *»-17 - j t. - pM>Ycodfie. Ana (TTn z in ,l N. /.a (.'emažar sia bile namreč /.atož<-iie, da sta Ueziko Japelj s ; !i kamni tolkle. Priče so dognale, i11 ila so s«1 ženske res spopadle, t o- ■ -P da nobetleii ni potrdil, tla bi bil jIJ vidf4. da sta tolkli obdolženki j« -Japljevo s kamni. Priznali ste tih' dve le udarec z golo roko. oziro-!s ma sta Japljevi zaprli le usta. ker jih j<* ta baje tako zmerjala, j ° da je le že preveč žaiilo njuna ušesa in sla instinktivno nara •»*-;■' nosi ustavile vir umazane plohe. !i Ker pa tako dejanje ne tvori pre- n stopka zoper telesno poškodbo, je {J sodnik tudi te dve oprostil, in r ■ ■••Ja vojska se je dvignila in kre- v *iiia proti domu. C V so prišli še prijatelji tlo doma. se pa ne ve. j
"Slovenec" obsojen.	! j,
I
Zopet bode napravil "Sloven- I i"ev" blagajnik kisel obraz, ko •> l o moral plačati najnovejšo ka-zen. Stvar je bila ta-le: Anton i Pongratz je poslal 4'Slovencu** neki popravek. "Slovenec" pa > ;m je priobčil z opomnjaini iniio-V vimi trditvami, ki so provzročile nov popravek. "Slovenec" pa ~ tega popravka dejanskih trditev *' i.i hotel priobčiti. Zaradi tega je Pongratz vložil proti "Slovence- li vei'iu odgovornemu uredniku L "-teletu tožbo, o kateri se je se- ( daj razpravljalo. Štete je bil ob- ^ M.j» n na 4«) kron globe, oziroma «1 v.i dni zapora, dalje mora plačati sodne stroške in priobčiti popravek v 24 urah, sicer se izdajanje "Slovenca" oblastveno ' usta\ i.	-
Nesreča.	F
l
P ata. 12letni Anton in 131etni t Fran Šink sta gnala v Velikem J-Kašn ju na vaško napajališče do - ( lnačo govedo. Za njima je prignal S enega konja in kravo gostilničar J Matija Mohar. Moharju je krava i nagajala in ni hotela piti. Prosil ' je 12binega Tončka, tla naj mu j pomaga in prime konja toliko I časa. da spravi v vodo kravo. * K rant je prijel konja, ki je že ] stal v vodi in pil. Ko konja izpu-i* sli. skoči ta pokonci ter ga udaril! z zadnjim kopitom tako silno v 1 obraz, da je fant obležal liezave- j sten. Mohar je dečka liitro nesel i v vodo in ga močil toliko časa. ] da ga je osvestil. Udarec je razbil i.uu u spodnjo čeljust. Posiali so ga v bolnico, kjer je ostal čez 34 dni. Pri obravnavi notrdi ta i
zagovor tudi deček in sodnik ni našel v Moliarjevem ravnanju nikake krivde, posebno še. ker je bil konj znan kot jako dobra in mirna žival. Pri fantu je kon-statiral sodni zdravnik težko telesno poškodbo, čeljust ima še sedaj razbito in fantu se pozna bolezen na celem obnašanju. Odškodnine 1'ant ne zahteva in prizna sam. da ne zadene Mohar j a nikaka krivda.
Mlad ubijalec.
A' nedeljo dne 16. mal. travna t. 1. je popival 301etni posestnik Janez Mezeg iz Kerniee v družbi Pavla Peternela. 181etnega posestnika iz Lajš v gostilni Luke -Mezga v Robidnici. Janez Mezeg j izpove, da je izpil samo pol litra l j vina. ko je pa od nekega drugega j izpil še kozarec vina, je postal i zmešan. V tem stanu je nagajal Mezeg Peternelu, ga zmirjal in ko • je ta jedel želodec, ga je tresel za vrat. Nato je postal Mezeg miren jter sta si nasprotnika celo podala S roke. Pred hišo je pa. začel Mezeg j zopet sitnariti in je celo strgal Peternelu ovratnico. 3 leze g je bil |takoj pripravljen škodo poravnati ter je dal Peternelu zato 1 krono. Ko je slednji menjaval denar, Iga je -Mezeg udaril po roki, da je j drobiž od letel po tleli. Vsled tega |ga je Peternel vrgel ob tl.i in brcnil z nogo v stegno. Od sedaj pa j iii Mezeg več zabavljal, marveč se je pobral ter s«' dal od krčmar-j ja proč peljati. Komaj pa da ga i Lie krčmar zapustil, priletel je ka- ; Ikih korakov za Mezgom Peter-! iiiel, oborožen s polenom. Mezeg! mu je še zaklieal. da ne udariti,: a ta ga je že udaril s polenom poj desni strani glave s tako silo. tla1 se je hipoma zgrudil ter nezave-j j sten obležal. Privedli so ga nazaj v gostilno ter ga posadili k peči.} Zavest se mu je proti jutru vrni-, la in je šel še sam četrt ure hoda j peš domov, kamor je okoii :>. ure zjutraj prišel. Od tega časa ni j' prestopil več hišnega praga, tr-j pel je silne bolečine, h koncu st-: mu je jelo blesti, dne 10. velikega i j travna je pa umrl. Raztelesenje ( i je dognalo, da je obdolženec M oz-j gu deloma zdrobil senčno kost iu so segale razpoke do dna lobanje.; Zastrupila se mu je kri, v notra- i njih delili glave nastaitf gnojno j, vnetje možganskih open. vsled Wir ,,p'r nnsTOplIil smrt. Pokojni'*: Mezeg je zapustil ženo in f> malih ; nepreskrbljenih otrok. Obdolže-! nee ne taji dejanja, pravi pa, du , je postal vsled Mezgovega ravna- j n;j«i tako jezen, da se sploh na svoje ravnanje ne spominja. Porotniki soglasno po t rde edino i stavljeno glavno vprašanje. Dr-j ..avni pravdnik sam prosi, naj se obtoženec ne kaznuje z ozirom na njegovo mladost prestrogo. Sodi-*če je obsodilo obtoženca na 18 i mesecev navadne ječe. Povrniti j mora tudi rajnikovi vdovi 33 K 1 pogrebnih stroškov in plačati mo-1 ra 1500 K odškodnine rajnikovi 1 vdovi.
\
En čas bode mir pred njo.
Marija Kozjak iz Spodnje i Kaplje, dekla brez stalnega biva- j lišča, je komaj prišla iz begunj-; ske kaznilnice in je že zopet kradla. Obiskala je Marbekški o-' kraj. Pokradla je petim stran-kam razne stvari, vredne 43 K. j Nato je šla na Kranjsko in vsto- j pila v službo pri Frančiški Pon- : grat v Vrbnjah. Že čez dva dni ' je izmaknila gospodinji 28 K in; .-rebrno uro. sodekli pa eno obleko in delavsko knjižico ter pobegnila. Vjeli so jo in deželno so-! d išče ljubljansko jo je obsodilo' na 21/. leta težke ječe.
KSETANJE PARNIKOV
^EDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA - ——. j
Parnik j odflujk ;	v
Potsdam......okt.	31 Rotterdam____
Kaiser With. II.	„	aiiliremen
Ailriatie......ncv.	2|Liverpool
LaSavoie..........,,	2 j Havre
Zee land ---------,,	4 Antwerpen
Oceanic..............„	^Southampton
St. Louis............^'Southampton
K. A. Victoria	,, -^'Hamburg
Kprinz Wiih...	,, 7.Bremen
Neu Amsterdam	,, 7 j Rotterdam
'Jc eania . ..........„ H!Trs»t - Fiume.
Cedrie................,, »iLiverpool
Fr. Fr. Wilh...	,, ^Bremen
La Lorraine ....	,, 9 Havre
(JhieajiO..............,,	11 i Havre
t're.-<. Lincoln.	ll'llamlmrg
Kruutdand ....	,,	11 Antwerp«n
New York..........,,	lljAntwerpen
Nordam............„	141<oUerdam
Kromp. Cecilia ,,	14 Bremen
Baltic.......... ,,	15 Liverpool
Alice..................„	15Trot-Fiume
I>a Bretagne-..	„	16 Havre
Bar ha roc;«..........,	21 Bremen
Pres. Grant....	,,	2»'. Hamburg
Hlode ee&e za p&robrodXe liotk* in drago pojasnila obrnit« s« na: frank sakseb 82 Oortlaudt St., K«ir York, k. T 1
i
Sv. Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash.
Dne 16. oktobra 1911. Umrli:
Jos. Prime roj 1271. eert. št. 6967 zavar. za $11 ><K), razr. V. umrl dne 11. sept. 1911. vzrok smrti: ponesrečil v rudokopu. k Jed not i je pristopil dne 19. maja 1907. Društvo šteje 70 članov.
Dulutski Slovani v Duluth, Minn.
Dne 17. oktobra 1911. Prošnja za sprejem
Ljubo Bogičevič. roj. 1883. eert. št. 14:181, zavar. za $1000. razr.
—	Rajmund Feigel, roj. 1S72.
fllzpred sodišča v Ljub- j Ijani.
Vojska iz Tomačevega.
llisa Pi hana Cemažarjeva se-j daj priženjenega lUaža Srakarja. iu Japeijeva v Toiiiač«*veiii sta si | ž«- več let nasprotni. Ti ljudje s<- i vedno prepirajo in vsaka mab'ii-j kost jim zadostuje, da se zmer-J jajo na vse pretege in si očitajo najbolj laskave }»riimki'. katerih i t u. tudi p'-*	"'-■»■jI ..	,
vsi enaki, eni kot drugi, moški) kot ženske iu stari kot mladi. Vsak hoče prekositi drugega, ka- j ko je nasprotniku '' 1*est povedal. lil po bali a se pozneje srbo jezična ženiea zmagovalno: Ješ. j to sem jo zdevova. to?? Fest sem ji povedova, ti.'.'! Ase sem ji rek-va, samo človk ne. saj je res ta
—	V navado pa je prišlo sedaj, da zaključuje debate te vrste navadno sodišče. Tožijo se vsi vprek in navadno odidejo od foruma pravice tudi vsi poparjeni, vsak s svojim blagoslovom, ki jim o-lajša občutno njihove ::»pe ni jih ! seznani s celico, podom iii trdi ležiščem. Pa <ii*i« \ P:- >i •-u! • skočijo ž'*:'.ske. ki imajo i ;5:c :>•>-ga boječe lastnosti. To je šele križ. Najprvo velika korajža. t< j sledi vojni vik ter krik in temu jok ter škripanje z zobmi. Vsaka je dobila nekaj in žalostno tarna rcviea. da jo vse boli iu kaže kot corpus delicti izpuljene lase in prazne luknje odbitih ali odkru-j šenih zob v čeljusti. To pa navadno prepir še po istii. Vsaka toži možu ali očetu kot tepeii o-trok svoje bolečine. 'I i so radi tega globoko užaljeni in začno se' prepirali zopet možakarji. »"•«•>■. Vaša pa ne bo naše tepva! In tako gi'e i o naprej v zabavo sosedov in vseh. Iii to vidijo in slišijo ter v njihovo občutno ško lo.
—	Podobno yu se prepirali tudi Japeljevi in Srakarjevi. Tako dolgo se je i o kuhalo. <ta je bilo zrelo za sodišč*1. Napolnila se je sodna dvorana z obtoženci in tožniki. Pilo jih ni nič manj kot ■> brez zastopnikov in prič. (Slavni povod končne bitke preti sodiščem pa je bil, ta. tla je Srakar očital Japeljt vim, da so mu požrli bolnišni 110, ker so ga ovadili nadzorniku bolniške blagajne, da 011 ni bolan in da ga ni niti doma, dr. s i se je javil bolnega in zahteva bolnišnic«). In radi tega s--je izt-imilo nebroj tožb iu pritožb. Sodnik in zastopniki so o-pozarjali še pred obravna.o, d.: naj se pobotajo iu sklonijo, če že ne mir, vsaj premirje. Toda naleteli so od začetka na hud obojestranski ml por. Ko je uvide! soil-r.ik, tla je vsako prigovarja nje l»r<zuspešno, je začel razpravljati. Se : o bili bojevniki hudi. Toda ko ko med obravnavo uvideli, da ^o končno le vsi kiivi, so začeli spreminjati obraie. Na ponovni |>oziv sodnika, da je še čas
f^^ ^DINA SL0YMA TVRDKA«
ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Delo prve vrste.	Cene nizke.
I	F. KFRŽE CO.
26I6 S LAWNDA' .^ AV8.»	CHICAOO. IU.
*— SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
Ali že veste,
Ja eirjo izdali ravnokar nof, lep in ze!o obširen, ilostrovan elovenski cenik ur, verižic, dražtvenih prstanov, zlatnin« in erebrnine sploli, grjitnofo ov in alovenskili ploSŽ, puik, revolverjev, koles, peči, šivalnih strojev, daljaoglelov, semen itd. Pilit« takoj po cenik, katerega, vam pošljemo zastonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno po d je t j« to ti^ ste in prepričali se bedet« o pošteni in točni postrežbi.
A. J. TF.BBOVF.f & fO
(na=l. Dergance, Widetich ft Co.) IP22 Arapahoe St., Denver, Colo.
BOGATI Z AKT. API.
Ljudje pripovedujejo, da so bili v starih časih zakladi ali šaci I v zemlji. Ti so na gotove čase goreli in ljudje so jih hodili kopal in iskat. Dandanes sicer ne gorijo vee. vendar jih pa je še polno za tiste, ki jih hočejo iskati.
Kje pa so? bodete vprašali. Če želite poizvedeti, vprašajte Krže-Mladič Land Co., 2616 S. Lawn-' dale Ave., Chicago, HI., pa vam iih bodo pokazali. Ležijo namreč v zemlji, katero prodajamo. To <endjo so si kupali v zadnjem času sledeči naši rojaki: George Knaus. Mary Knaus iu John Re-povš, vsi trije iz Livingstona, 111. j Nadalje: Louis Fon, Joe Mervar.j Frank Mervnr, FiHp Pajt, Frank j i Tamse in Fi-ank Konečnik, vsi iz fndianapolisa, Ind. Nadalje: Joe Birša in Martin Ausin iz Pitts-burgha, Pa., Anton Habjan iz Hickman, .Pa., in-Dominik Pe-stotnik iz Sloon Runa, Pa. Ti so si ogledali sami zemljo in jo tudi j kupili vsak po 40 akrov.
Do danes je še vsak kupil našo! j zemljo, kdor jo je videl. Prodaja 1 se od 16 do 20 dolarjev za aker:] plača se sto dolarjev, takoj, osta- i lo se pa odplačuje na mesec po deset dolarjev, dokler ni vse iz plačano. Vožnjo plačamo vsake-uiu, kdor kupi najmanj 40 akrov. Sveta ne prodamo drugače, ka | kor da ga vsak sam vidi.
Bogati zakladi leže v naši zemlji za vsakega, kdor ima pridne j roke in resno voljo postati kdaj! j samostojen. Ne odlašajte, ker se-1 J daj vam nudimo svet pod pogoji j in za ceno, kot ga ne bodete kupili nikdar več. Še je čas, pridite ir. poglejte, prepričajte se in vi-jdeli bodete, kje so zakladi za vas. i Kadar zapade sneg, prenehamo s prodajo. Zato pa ne čakajte in ne premišljujte, ampak kar piši-te, kdaj pridete v Chicago, pa _ vas počakamo in gremo skupno j na naš svet v Wcxlord County, p država Michigan. -------c
NA PEODAJ JB	,
Sina štirivrstna, še popolnoma' c j nepokvarjena	i
HARMONIKA	3
iraneosko-nemškega . sistema s 1 j premeni jivimi akordi* za koncer- s j te ali orkestra. Delo fino, glasovi j I dvojni na aluminiju-trpežno de-j tlo posebno za djlg^raho^ gja-4. 'servi U. C. F B, kontva in Moli bassovi. Katerega prijatelja godbe zanima, naj se obrne pismeno 1 na tvrdko:
Frank Sakser,	|
82 Cortland t St.. New Vork Citv. j (26-31—10)	I
! Iščem svojega brata JANEZA ! MOŽINO. Doma je iz Topolca I pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred dvema letoma se je I nahajal v Trinidad, Colo. Pro- j i sim cenjene rojake, ako kedoj I ve za njegov naslov, naj mi ga i javi, za kar mu bodem zelo' hvaležen. — Joseph Možina, | 432 Penn Ave., Sheboygan,; Wis.	(26-30—10)
POZOR!
I Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00.
: Ciganska sirota 100 zv. $5.00. | Strah na Sokolovem 100 zv. j 55.00.
i Grofica beračica $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; ooštnina uračunjena. Naročila z lenarjem pošljite
GLAS NARODA,
32 Cortlandt St., New York City. ---j
NAZNANILO.
ftojakom Slovencem in Hrvatorb tteri potujejo žez Djiuth, Minn., pri j K>ročamo našega zastopnika f.
JOSIP SCHAEABON-a, •IS W. Michifln St., Duluth, Mbu.. i j »t«ri ima *voj
SALOON j
>rav blizu kolodvore. Veek rojak j« j .ri njemu najbolj-j postrežem.
Zastopa nas v vseh poslih. Toraj •azite, da se ne vsedeie ne lim la--tavim besedam ničrreJnežov, kterifc - fhiluthn ne manjka.
Wf VAXNO ZA VSAKEGA
SLOVENCA I fl
V ga k potnik, kten potuje skozi \'cw York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SJLOVENSKO-HRVATSK1
H OT EL
AUGUST BACH,
145 Washington St., New Tork Corner Cedar St.
Na razpolago so vedno čiste j sobe in dobra domaSa hrana po ' nizkih cenah.	'
Zgodnje znamenje jetike. |
V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi, skoraj ni mogoče spoznati. dokler žr ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva,^ako^sj j j pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je
T^T- .T^T"*) ^OUjIT-
I .judje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. lilcdi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, di v njej ni dovolj ruJeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta.	fcr
.živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati iu vse ti uplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti	H^J
novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler	i^Ldi?
želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava^"šama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je	I^P^l
škodljivo, ker le ako sc to zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zilra-va kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s kterim se to doseže, in to je	Ajfi^g
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To srcistvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih	^P^aMj
zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako tla je zopet sposobtn	gpg^pjfag^
za pravilno delo. Po tem -bodete zopet lahko jedli m prebavah vašo	jWB^yjBBBSMlj
hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jak?.. v^š i polt bo z .dobila	triners
zopet nabavno barvo in giadkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli	^y&Q&lfiggr
vzrok, ral)1te Trinerj vo ameriško gijpnko vino.	'elixir
Izguba teka	.	BITTER-W1HE
Nepravilno prebavljanje j
Slabosti po jedi	^ ^^fe^v \
Običajno zaprtje
Glavobol
Nahod	y^^nFv^ x
Kolika in krči	HnžJTv^n
Izgub« moči
Ermenica
Onemoglost
Razne ženske bolezni
Izpabljaji in drugoj	^hI^S^
je nekoliko bolezni, ktere se odpravijo z rabo Trine jeveia ameriškega grenkega vini.
To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta yoo odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu 'in Bruselju 1911.
V lekarnah.
JOS. TRINER
Kemičen laboratorij
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. I
►
I
K a

►


ZELODCHE BOLEZNI
Revmatizem!
Jotra in niehurno bolezni, zguba moške I nervoznost, gubltek ilvljonskega «oKa. 1
in. zamorejo ,emelil,. fIdravltl d.^
ovori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in I : se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli R po to dragoceno knjižico.	1
SJIZIG ZASTONJ
je Vredna $10 Bolnemu Človeku,
' perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te I sebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak I
>dmCCst^tine J1 VCVCn' Ak° StC 501111 in nczmožni I
zdravnik, kateri je leta in leta zdrayil špecijelno I iravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika I kdovoljni in ne morete delati ter uživati življenja- B draviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih 1 živahen mož: ako hočete močno telo, jasno misel in I os kupon spodaj In pošljite ga nam. ^ I
Brezplačno Knjižico. I
lov, izrežite in pošljite še danes. Pi£ite razločno. 9 . 500, 22 Fifth Ave.. Chicago, 111.
sd bolezni, zato prosim, pošljite mi va2o brezplačno I
Vstanovljena doe 16. avjasta 1908. (nkorporlrana 22. aprila 1909 v driavl P«nna*
• sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pr«»<1 nudnik: MIHAEL ROVANšEK, R. F. D. No. 1. Conemaugh. i i'«Hl|>r«w>». dnik: JAKOB KOCJAN, Box COS. Conemaugh. Ta Cla v nI tajnik: VIU1KM SITTER, Lock Box 57. Can«Tnau&h, Pa. Puinuli.l tajnik: ALOJZIJ BAV IjEK, itox 1. DuiiTo, I**. Glavni bL-tgaJnlk: IVAN PAJK. L. Box 328,- Conemaugh. Pa. Pomolnt blagajnik: IVAN UREZOVEC, Box C. Conemaugh. Pa.
NADZORNIKI:
FR \ .VK RARTf)IJ. I. nadzornik. 913 Wooster Ave. Barberton. Oblo.
A \DUFJ VlDRIII. II. nadzornik, P. O. Box 523 Conemaugh, Ta.
\NDRRJ BOIJU-AO, III • nadzoru ik. 16«& E. 33rd St.. I^orain, Ohio. POROT NIK1:
»OS1P SVOBOD V. I. porotnik. B . F. l>. No ]. nox 122 Conemaugh Pa a NT' »N 1*1 NT AR, II r»orotnlk, Box ."15. Claridg«., Pa. Ml IIAK1. KRIVEC. III. porotnik. Box 224. Primero. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLIER, Grove St.. C->i -maugh, Pa.
Cenjena druijva, oziroma njih uradniki, so uljudno proSent, poSUJatl denar naravnost na blagajnika In nlkoffnr drupega. vse dopise pa na glavnega tajnika
V alufaju. da opatijo dru.xtvf-nl tajniki pri niesefnlh poročilih, ali sploh hJ#r3l».,Mli v p..r<Mllih glavnega tajnika l:ake pomanjkljivosti. naj to nemudoma na-snar.ljc na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
DruStveno glasilo Je "GLAS NARODA".
OLD SUREHAND.
Potni roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Oil. NTnro»la"
B. P. Lakner.
T R E T J KNJIGa.
(Dalje.)
Ko se ie to zgodilo, je za po veda I: "Haiiifftltill jiin vzame orožje izza pasov!*' 'I udi to s«* j.- zgodilo ; n ji to je zupovedal Apač:
\ vedite X«. oil zidu drill? zrav.-n dru<?eg;a ! Roke sni. le dati doli
toda. kdor vstane, dobi krogljo!"
s-daj s.m porinil Apanaeo iu Ilolbersa. ki sta mi stala 'i?i poti, v stran, in stopil uapn-j. Tu je zadonel vzklik strahu: Vsi hiuliei! Old Shatterhand !" Bil Je Spelieer. Pri materi Tliiek me ni poznal, včeraj pa, ko j;-streljal lame. je povedal svojim tovarišem moje inie: sedaj me j. zopet spoznal. Kje ga je izvedel .'To vprašanje je bilo postransko; j glavna stvar je hil mož sam. j Rekel sein mu s strogim glasom: "Da. mrtvi vstajajo. Slabo ste merili." '.Meril------? -laz---!" je vprašal.
' Xe skušajte tajiti: vse vam nič ne pomaga ! Ali se še domislite, i n katerin-.i besedami ste s.- poslovili od mene pri materi Think v Jeffer-' ,' on ("it v
Tega--ne--vem 7---več," je jeeljal.
'Potem \ a m Iioh-iii priti rui pomoč. Rekli ste: 'Xa svidenje!' Toda takrat dvigneš ti roki kvišku, pes!' Danes je svidenje: tod kdo drži toko kvišku, vi ali jaz i?"	f
Odgovori! ni. ampak nemo strmel predse. Njegov obraz je bili podoben onemu pretepenega psa.
•	Danes obračunamo s.-v.-da čisto drugače, kakor takrat, ko vam razim zapit ka in razbitega kozarea ni bilo treba poravnali nič dru-j gee.v' sem nadaljeval. -Ranili ste me; to zahteva krvi."
".laz nisem streljal na vas." ji- zatrjeval. Sedaj sem pot. gi-il samokres, nameril nanj in mu zagrozil: "Takoj priznajte! Če se zlažete še enkrat, streljam Ali ste j bili vir"	|
•	\Y ---da--ne —---da, da. da. da, da!" je kričal i
vedno bolj prestrašen, ko sem mu pritisnil cev na senca.
" Vi;še zavratno ravnanje je stalo enega vaših tovarišev življenje. S čim na poplačate rano. katero se vam imam zahvaliti?" "Pobotana sva!" je odgovoril trmasto. " Kako to.'"
"Razstrelili ste mi roko!" Dvignil je obvezano desno roko. "Kdo je tega kriv '"' "Vi? Kilo drugi neki?"
"Hoteli ste streljati name, pa sem vas prehitel; tako je bilo. Xa-»ajal seui se v silobranu. Kdo in kaj vas je pa včeraj prisililo k! strelu ?"
Molčal je.
"Kje je general?"
Douglasa namreč ni bilo v sobi; zalo sem vprašal še enkrat. j "Tega ne vem," je odgovoril.
"Morate vedeti!"	*	j
"Nič ni nkel, ko je odšel?" "Torej je zunaj ?" "Da."
"Kdaj je odšel?"
"Malo prej. predno ste prišli."
"Lopov, dobro veste, kam je šel! Ker pa tajite, ne zaslužite drugega. kakor krogljo v glavo!"
Zopet je videl samokres uamerjen nase. Tako surovi, nasilni lju-; ] djo navadno iriso pogumni. Lahko bi si mislil, da ne bodem streljal,! «ko taji: toda strahopetnost ga je prisilila do priznanja: "Hotel je slediti kovačevemu sinu." "Zakaj? '
"Ker je mislil, da je šel po pomoč."
"Torej ni odšel malo prej, predno smo prišli mi?"
"Ne."
"Kdaj pa?"
"Takoj, ko je odšel bo v."	j
l "Peš?"
"Ne: zajezdil je svojega konja, ker je tudi deček jezdil." "V kateri smeri se je odstranil?"	j 1
"Na to nismo pazili."	i
"Well; stvar se kmalu pojasni, mislim."
Odšel sem pred hišo. da podučim Treskowa za slučaj, ako bi se' vrnil "general". Zraven njega je stal kovačev sin, ki iz previdnosti iu šel notri. Od leve se je bližala neka deklica. Pokazal sem nanjo in vprašal dečka : "Kdo je to?" "Moja sestra."
*'Ki se je skrila pred postopači?" "Da."
"Staviti ji iraain nekaj vprašanj." Ko
je prišla bližje, ji je rekel brat. da se ji sedaj, ko smo mi tu. i ni treba nič več bati; nato sem jo povprašal: "Kje ste pa tičali, Alias?" "Tam v gozdu," je odgovorila. "Ves čas?" O. "Ne."
Avstro« Amerikanska črta"
| preje bratje Cosulichi
MalprlpravneiSa in najcenejša parobrofina firta ?a Slovence in Hrvate
Novi parnik na dva vhaka 'Mari n* Washington*.	.	i
gšegulerna. vožnja med New Y or kom, Trstom In Reka
Cene vcžciii listo* iz New Yorka xa IIL razred so	J i
Val spodaj navedeni aort parobro	1 KSTA......-.....................................§35-00
«»t ne dva vijaka imajo b»»	LJUTLJANE_____________________________________ 35^
tifrni brioiav	t> t; i - ™
'	Krivili.............................................. 35.QC
A LICI*:	LAURA,	ZAGREBA......................................... sa2C
MARTHA WASHINGTON	KAKLO\ CA..................................36.M
ARGENTINA	Za Martha Washington atane $3.00 ved.
II. RAZRED do
OCEANIA.	TRSTA ali REKE: Martha Washington $65 00. druffi $50 do «60.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2
Washington Street, NEW YORK,
i
~ ~r . ■
"Kje pa?"
i "Videla sem odjezditi svojega brata in sem hotela za njim. Tu je prišel mož. katerega so imenovali general, iz hiše, in poiskal svojega konja. Ko je zasedel, me je videl in jezdil proti meni. Bežala :s"ii nazaj: toda dohitel me je. ravno, ko sem prišla do gozda." "In potem?" sem vprašal, ker je obmolknila. "Potem so prišli jezdeci k hiši." "Ti sn.o bili mi. Ali nas je videl ?" "Da. Zelo se je prestrašil in grdo zaklel." "Ali nas je mogoče spoznal .'" "Zdi se mi. da."
"Ali je imenoval v svojem presenečenju kako ali več imen?" "Da. Mislim, da je govoril o nekem Old Shatterhandu in Win-netouu."
"Torej nas je res spoznal. To je neprijetno! Kaj je storil potem?"
"Odjezdil je."
"Ne da bi še kaj govoril?"
"Še neko naročilo mi je dal?"
"Na koga ?"
"Na Old Shatterhanda."
"To sem jaz. Kaj mi naj poveste?"
"To je--to je--najbrže bi vas razžalilo, sir."
"Ne, nikakor ne. Prosim vas, da mi poveste vsako besedo!" "Inmioval vas jt- največjega ialota na vsem svetil: prav nič da nima proti temu, ako obesite njegove spremljevalce, ali jih usmrtite na dru$r način, z vam? pa da bode ž«* obračunal." "Ali je to vse?"
"Drugega ni nič rekel. Toda da vas je imenoval tako velikega ialota. stili si vas bala. in <V ne 1»i videla, da j«* sial moj brat toliko časa mimo pred vami. m- da hi se mu zgodilo kaj hudega, ne hi prišla."
"Hodile brez skrbi; nikdo v.js ne bode nadlegoval." SSel sem zopet v sobo in sin mi je sledil.
"No. ali veste, kje je general?" mi je zaklieal Tobv Spencer nasproti:"	x
"Da," sem odgovoril.
"Kje?"
"Ušel je?"
"Ali! Ali res?" j«* vprašal z veselim glasom.
"l)a. Nisem tak. kakor vi; takoj prvič govorim resnico."
"Hvala i>ogu ; tako ga nikdar ne dobite."
"Ce danes ne. pa tem sigiirnejše pozneje. Vas pa imam."
"Pshaw! Radi nas bodete izpustili!"
"'Zakaj :"
(Dalje prihodnjič.)
& a> -i? ■!> g* # -r? she tft \d $ $ & hmd $ m torn
r _ ___
> ;—----
i	nno,-.c 24t>.	|
J	FRANK PETKOVSEK,
^	javni notar - Notary Publie,
^	718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL.
t	PRODAJA fina vin?t najbolje žganje te-
izvrstne smotke — patentov ana zdra *
s?	vila'	i
A	PRODAJA vožne4istke vseh prekomor Ti
TT	skih črt.	K
V	POŠILJA rtenar f star kraj zanesljive ij
in pošteno.	^
^ UPRAVLJA vae v notarski posel spada- 3 _;_joča dela.___
^	Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork.
<ffiairtiiii,itr<m tf\ tr, &2irtm?w.•tiifut-^r	^^ ^
© © & &
"O-
©
& « ©
© i
© I & j
« i
@ I
® I ©
© ©
II
©i 0 i
©i s;
m • & !
® i •
« ©
® I
®! ® !
W. F. Severa CO. CE0'LR»'PIDS
I
COMPAQNIE GENERALE TRAlNSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družbo.
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljublfepe.
Ekaprea parnik] so* •LA PROVENCF" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "IJi TOUR UNK
n» dv» vijaka	na dva vijaka	na dva vijaka	M dva vtiaV •
Pofitnl parnlkl jho«
LA BRETAGNE" "LA GA5COGNE" -CHICAGO- na dvm vijaka
(ilavsa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebruafta BoJIdlaf.
Parniki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih lx pristanišča iter. 57 North River in ob sobotih pa iz prut&niiei 84 North Hirer, N. T.
SAVO IR	2. nov. 3911. eLA PROVENCE 23. nov 1911
#LA LORHAINE 9. nov. 1911. *LA SAVOIE 30 nov 1911 eL A BRETAGNE 16. nov. 1911. °LA LQftRAINE 7. dee. 1911.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
»Parnik ROCHAMBEAU odpluje s pomola 57 28. okt. ob 3. uri pop. Parnik CAROLLINE odpluje s pomola 84 11. nov. ob 3. uri pop. Parnih CHICAGO odpluje s pomola 57 dne 11. nov. ob 3. uri pop.
Piratki t zvezdo zazaamovaal Imafo pa Iti vijaka
SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS 1 RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK.
RED STA^RTINE^
Plovltba med N©w Yorkom In Antwerpom
Redna tedenska zveza potom poštnih paroikov z brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAND a	kroonland
FINLAND jM^^^^^^M^jVADfeKLANP 12,185 ton	12.018 torn
Kratka'ln tulobna pot sa potnlkeflv Avstrijo, na Ognko, Bloranako, Hrvatsko n Qalieljo, kajti mad Autwerpom in inaanovanimi deielami je dvt^iaa direktna i«. ' esniaka sveža"
Posabno se fte skrbi za odobaost poiniaov med krovi a. Trejti rasrad occtotlT" valih kabin xa 2, 4, 6 in 8 potnikov}	'
Za nadaljne informacije, cone iq Toime listke obrniti Mj*u
RED STAR UIINE.	g
130« "*F"* Kml. N.	TltltMun....!! ~ M
JfEW YORK	W A3HWQTON. D. C.	M
MStajW.	219 St. CWU. Str*4t.	3ia C«rTkr2-	■
BOSTON. MASS.	NEW ORLEANS. L?	SAN	»
7092^ Ave	WO-96 Dearborn Straat	ltVs^WS^^
SEATTLE. WASH	CHIC AGO. ILL.	MKNEATOLW^fcm^
W-W^-t,	BOO Uk»I S treat	Jt K^tojt^T
PHILADELPHIA PA.	ST. LOUIS. MO.	wSrSSuTcSd
PO/rOv ROJAKU
.^afaitr,^ »I	fo dolsem čmaa •«
Ji&Z&BSŠSffSL	ml je posrečilo lz-
J^^SSP^SR.	najti pravo Ali en
^^Jm	tinkturo in Pomade
J&tf~Q&_ .^D	proti izpadanju In
GČ& CJfcil^f	tarnat lan. kakorSn-3 Se doaedaj^na^avetu
^jgfe^^SSfep^a^y'	moikim in ženskim
^tijŠSSr	neti in dolgri laij«
K^S^fflEU	malino popolnoma
f^mffffiiTSffiHrBl	* rastejo in ne bodo
EžnlBBEffff	več Izpadali, ter ne
^I^C^fcSaiaESjwSL	oalvelL Itavno tako Diotklm v 6. tednih
SSSJM^h^L^n'o^'n
Kriiičah v 8 dneh porolnoma oidravim.kurjaoče^ potne	»n ,«bline b« popolnotr.a
rdbtranija. Da ja to rv^mca jamčim * »600 tttit« • po cenik katoreita poSIjeni zaatojDT
JAKOB VAHCIC, , j PO. Box 60	CLEVELAND O '
1 GSZšS&SSESS&Sts^^