Edini slovenski dnevnik < t Zedinjenih državah, s-
| ■ ■ M
Velja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS
list slovenskih delavcev t Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United Stated ■ ■ ■
Issued every day except Sundays and Holidays
Tarifna postava ugodna uvoznikom.
Is carinikih skladišč so že po. teknili v»e blago. — Zaplenjena peresa.
Nekaj nenavadnega.
ZA $10,000.
Nova postava prepoveduje uvoz ptičjega perja ter odpira tihotapstvu nova pota.
Odkar je veljavna nova tarifna postava so importne trgovin«; preplavljen*? z naročili. Posebno v soboto je doslo na tisoče naročil iz vseh delov dežele. K domnevalo, «|H bo nova
Armenec, ki je bil pobegnil z Ellis Islands, se je vrnil nazaj. — Preiskava.
Zgodilo se je nekaj nevrjetne-ga. Nekdanji neprostovoljni gost na Ellis Islandu se je vrnil prostovoljno nazaj, ko se je prepričal. da se ne da živeti v Ameriki od zraka.
Pred nekaj dnevi je pobegnilo z Ellis lslanda pet pasažirjev, ki ki so dospeli s parnikom 'France' v obljubljeno deželo. Naselniška oblast jih je poskušala s pomočjo newyorske policije izslediti, pa brez uspeha.
Včeraj zjutraj je zapazil nek paznik mal čolniček, kateri se je er se ni vedno bolj približeval otoku. Mož postava i v čolnu ni na klice in vprašanja tako ugodno uplivala na uvozno ničesar odgovoril. Ko se je mirno trgovino, ju- niso importerji Se za-; izkrcal, so t*a prepeljali pred su-dostno pripravili in trajalo bo še1 perintendenta. Po dolgem zasli-par tednov, da bodo mogli izvr- Sevanju je slednjič izpovedal, da »iti vs« naročila.	|je Armenec Dominik
Posebno
Brunet,
je poskočila v eeni! eden izmed onih petih beguncev, bombaževina in sicer gotovo l.la-: — Beg je bil prav laliak — je go. Velika naročila so tudi došla 1 pripovedoval pozneje. — V celici, za nogaviee, svilene obleke itd. j kjer smo se nahajali, je viselo na Iz carinskih skladišč s«* je že j steni več rešilnih pasov: vrata ni-v soboto potegnilo za *15,000.000 so bila zaklenjena. Pripasali smo
pasove, odšli brez vsakih ovir na
blaga in v poteku osemnajstih ur se je že nahajalo na tisoče zavojev in sodov na poti v notranjost dežele. Kljub temu bo pa še trajalo teden dni, da bo vse blago spravljeno iz carinskih skladišč. Včeraj pa ni bilo več opaziti
obal, skočili v morje in dospeli srečno do pier a Atlantic Transport družbe. Od tam smo se podali vsak v svojo smer. Denar mi je kmalu pošel, oglasila se je lakota, dela nisem mogel dobiti.
posebnega navala na carinski u- Kaj naj počnem? Na obali New rad. V skladiščih se nahaja še za J Jersey sem dobil star čoln in se
kakih $2,000.000 blaga
Nova postava prepoveduje u-voz peres capi je ter sploh ptičjega perja. Domneva se, da bo dalo to povod, da Be bo ustanovil velik tihotapski ni«tem, vsled česar bo treba nastaviti veliko novih inšpektorjev.
Taka peresa pa je kaj lahko utihotapiti. Fina sama ženska lahko skrije za $1000 takih peres v svoji spodnji obleki. Carinski ko-lektor Miehell je včeraj izjavil, da pričakuje od zakladniškega u-, rada natančnih navodil, kako izvesti postavo, ne da bi se na neprimeren način nadlegovalo žen-| ske potnike.
S parnikom "Prinz Friedrieh ' Wilhelm*' doslo za $10.000, eapljinih peres ki so last nekega [ newvorikega trgovea. Peresa se je koiifisciralo ter jih bodo posla ! li v Evropo nazaj.
Sekeija :i47 tarifne postave, ki prepoveduje uvoz ptičjega perja, je delo Auduhoril Noeieties, ki streme za tem, da bi se proglasilo narodno postavo, glasom ko-je se označuje kot hudodelstvo prodajo kot uporabo kateregakoli dela ptičjega telesa.
vrnil z njim na Ellis Island. Tukaj sem, napravite z menoj kar hočete.
Oblast bo uvedla strogo preiskavo in skoraj gotovo poslala Armenca domov.
Armada Huerte pri Los saj sta.
Washington, D. ('., 6
Mochis
okt.
Iz delavskega sveta.
Strojevodje na New York, New Haven & Hartford-železnici za-stavkajo. Iz Oalumeta.
New Haven, Conn., 6. okt. — Danes so izročili uradnikom New York, New Haven & Hartford-že-lezniee rezultat glasovanja, če se začne s stavko ali ne. Kot se je dognalo, je osemindevetdeset odstotkov strojevodij in kurjačev za stavko. Grožnja governerja Foxa, kateri se je izrazil, da bo prepovedal vse stavke v (Jonu., ni imela, kakor se vidi, nikakega uspeha.
Strojevodje zahtevajo boljših plač in skrajšanje delavnega časa. Pri velikih lokomotivah naj bi bila vedno po dva kurjača.
Calumet, Mich., 0. okt. — Ko je šel danes klerk Ahmeek Mining Co., George Wilkins na delo. ga je zaustavilo pri North
Državnemu tajniku je doslo da-	Kearsarge deset .štrajkarjev in
nes poročilo, da je armada usta-	zahtevalo od njega 'unijsko knji-
Škega generala Carranze praktic-	žico*. Ko je rekel, da jo nima, so
no zajela celotno armado Huerte	ga začeli ruvati semtertja. Po dol-
pri Los Mochis, važnem mestu na	geni prizadevanju se mu je po-
zapadni obali Mehike. Glasom	srečilo ujiti. Strajkarji so oddali poročil je poslal Carranza del, za njim več strelov. Wilkins je
svoje armade v Los Moehis, kjer je stalo kakih 500 federaleev. Po desetdnevnem obleganju se je posrečilo ustašein zavzeti mesto ter ujeti posadko. S tem je izgubil fluert | št va a
precej nevarno ranjen, toda zdravniki upajo, da bo še okreval.
'GLAS NARODA" JE EDINI
večji del svojega voja-jSLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. srednjen napadu Mehike.	NAPO^TTE RE NANJ.
i

Krasni ]n brzl parni le (Avstro-American proge)
Kaiser Franz Josef I.
tlplcjc ▼ soboto due H. oktobra
?*Zaaja do Trsta sam* 13 daL
do Trsta ali Rek« - - $37.00 Cena wommJk listkov: do IJubUsue . - - $38.18
doZagreba - - - - $38.08
Z* P**efcyj kaWa« (•dde'-A MdElam. nmdw) Sua T*ftm)a itriTJais00iffmnt»murmmim* **otrekc P°l0Tit,u T*oddalek pa—bas Vstaje ttstks Je tabiti pet BAJLSJtH, 88 Oartlaadt St., Raw Ystk.
Množica je hotela linčati napadalca.
Tiskar Benjamin Roy Stiergeon je trikrat vstrelil na dvanajstletno deklico Doro Stravitz.
TEŽKO RANJENA.
Divja gonja po ulicah. Ljudje so nameravali vreči napadalca pod težak tovorni voz.
Razburjena množica je hotela včeraj zvečer na 3. Ave. v New Yorku linčati 27-letnega stavca Benjamina Stiergeona, ker je streljal na 12-Ietno Doro Stravitz, katero so morali prepeljati težko ranjeno v bolnišnico.
Mala Dora je stala pred nekim kinematografom, ko je stopil k njej napadalee z nabasanim revolverjem v roki. Ne da bi ji kaj rekel, je pomeril in sprožil. Uboga deklica je padla, zadeta v ramo, na tla. Streli so bili oddani iz neposredne bližine in ravno pod veliko električno obločnico.
Se predno so se okoli stoječi dodobra zavedli, je Stiergeon pobegnil. Strele je slišal tudi detektiv Daniel Clare, potegnil je revolver in stekel za napadalcem, ki je bil že med tem vrgel svoje orožje vstran. Ko ga je detektiv dohitel, ga je udaril s samokresom tako po glavi, da je padel na tla.
Medtem se je približal še nek drug stražnik ,ki je pomagal zločinca zvezati. Detektiv je na to odšel z njim nazaj proti kinematografu, kjer so ravno spravljali nesrečno Doro v am-hulančni voz. Nenadoma je med množico vzkliknil: — "Liiičajte ga!" Ljudje so hoteli detektivu iztrgati aretovanea in ga vreči pod mimo vozeč težak tovorni i voz. Začeli so se ruvati in če bi ne prišli detektivu drugi stražniki na pomoč, bi mu trda predla.
Na policijski stražnici so Stiergeona zaslišali in dognali, da je svoj čin storil skoraj gotovo v hipu blaznosti.
"Dvajsetkratni" morilec.
Spencer je potegnil ehioaiko policijo in detektive dobro za nos. Dozdevni umori.
Chicago, 111., 6. okt. — Policija je danes začela preiskovati, koliko je resnice na izpovedbah morilca Henrva Spenčer-a, ki so povzročile velikansko senzacijo. Rekel je, da je umoril 20 oseb, kar je pa seveda zelo nevrjetno Spencer je strasten kadilec opija. Pred par leti je bil zaprt zaradi tatvine, razentega je bil pa tudi že parkrat v blaznici. Njegova izpoved se glasi kakor roman. — Umoril sem nekega farmerja pri Zion City, 111., stiažnika T. Devi na, Fannie Thomson, svoji dve prejšnji ženi, starega moža v Washington parku, dve ženski v Delavan Lake; pred osmimi meseci sem ubil s kladivom neko žensko in jo sežgal. Ubil sem nadalje dva krčmarja, tri neznane možke, Ido Oliver, ženo nekega Connora v St. Joseph, Mich., in slednjič Mildred Allison Rexroat.
Rojen je v Chicagu, njegovo pravo ime mu ni znano. On je bolj majhne postave, 32 let star in nosi očala.
Na vprašanje, zakaj je tako živel, je odgovoril: — Že kot otrok sem bil zaprt, potem so me pa preganjali kot divjo zver iz enega kraja v drugega. Moje življenje ni velike vrednosti. Zato pa tudi nisem cenil življenja drugih.
Policija je bila sprva vesela, misleč, da ji je padel v roke rafi-niran zločinec, toda sedaj se lahko z gotovostjo trdi, da je Spencer duševno bolan in da se hoče umori le ponašati
Kemp je dobil tri tedne zapora.
Southampton, Anglija, 6. okt. Na 21 dni zapora pri težkem delu je bil danes obsojen ameriški pesnik Harry Kemp, ker je potoval kot slepi pasažir na parniku "Oceanic" iz New Yorka v Southampton. Magistrat je poslal ministrstvu za notranje zadeve poročilo, naj se Kemp a po prestali kazni dijportira. Kemp je bil že na svoj način slaven, ko je ubežal z ženo Upton Sinclaira, pisatelja romana "The Jungle."
Serum proti lupus u.
Kodanj, Dansko, 6. okt. — Po dolgoletnih poiskusih se je nekemu danskemu zdravniku posrečilo izgotoviti serum, s katerim se da uspešno zdraviti lupus, tuberkulozno bolezen, ki navadno napade obraz. Zagotavlja se, da se s tem serumom doseže veliko boljše rezultate kot pa z zračnim zdravljenjem Finsena..
Italjanska vojna mornarica v Ameriki
Italija bo odposlala v Hampton Roads eskadro, ki se bo skupno z vojnimi ladijami drugih narodov vdeležila otvoritve panamskega prekopa.
Potres t panamski zoni
Panama, 6. oktobra. — Iz notranjosti so danes prišla poročila o posameznostih glede potresa. V provinci Los Santos je porušil potres dva griča ter poškodoval veliko poslopij. Lijudi se je polastila panika in v celem Istmu vlada splošno razburjenje. O ka-\ kih poškodbah na prekopu se do-sedaj se ni poročalo.
-v

_i_i_______ i MfBiligliit
Novi governor.
Francis Burton Harrison je dospel na "Manchuriji" v Manilo. Navdušeno pozdravljen.
Manila, Filipinsko otočje, 6. okt. — Nanovoimenovani generalni governer Filipinskega otočja, Francis Burton Harrison iz New Yorka, je dospel danes sem na krovu parnika "Manchuria". Tisočglava množica ga je navdušeno pozdravila. Po cestah je bilo toliko ljudi, da je bil promet za nekaj časa popolnoma ustavljen. Na vseh oglih so igrale godbe.
"Mancliuriji" je plulo nasproti veliko manjših ladij. Ne eni izmed njih se je nahajal podgover-ner Newton W. Gilbert. Harrison se je takoj podal na tribuno, kjer je govoril inauguracijski govor. V prvi vrsti se je spominjal naročil, katere mu je dal predsednik Wilson.
Washington, D. C., 6. okt. — Vojni tajnik Garrison je dobil od governerja Harrisona brzojavko, v kateri mu naznaja, da so ga prebivalci zelo navdušeno sprejeli.
Hans Schmidt je izdajal ponarejen denar.
Wilkesbarre, Pa., 6. oktobra. -Hans Schmidt, morilec iz New Yorka, je bil aprila meseca t. 1. tukaj ter je spravil v promet 200 ponarejenih bankovcev po $10. Patrick J. Ahearn, agent zvezne tajne službe, je danes objavil da so žrtve brezvestnega sleparja in morilca 'identificirale njegovo sliko kot ono moža, ki je v tem mestu spečaval ponarejene deseta-ke.
Yuan-Shi-Kai izvoljen predsednikom Kitajske.
Obe hiši kitajske zakonodaje sta izvolili Yuan-Shi-Kaja predsednikom Kitajske.
ZA DOBO PETIH LET.
Provizorični predsednik je sedaj definitiven. — Priznanje od strani velesil.
Pekin, Kitajska, 6. oktobra. — Provizorični predsednik Yuan-Shi-Kai je bil danes z dvetretin-sko večino glasov obeh zbornic kitajskega parlamenta izvoljen definitivnim predsednikom. — Funkcijska doba traja pet let.
Volitve se je vdeležilo 759 izmed 850 članov kitajske poslanske zborniee in senata.
Za predsedniško mesto je bilo nominiranih več kot 20 kandidatov in treba je bilo treh glasovanj, da se je prišlo do konečne-ga rezultata. Večino kandidatov, med njimi dr. Sun Yat Sen in dr. Wu Ting Fang, pa so izločili že po prvem glasovanju in na glasovnici sta ostala kot edina konkurenta Yuan-Shi-Kai in provizorični podpredsednik Li Yuen Hen g.
Pri tretjem glasovanju je dobil Yuan-Shi-Kai 507 in Li Yuen Heng 179 glasov. Vsled tega je "mel Yuan-Shi-Kai potrebno dve-tretinsko večino.
Izid volitve so pozdravili z velikim navdušenjem. Volitev je trajala dvanajst ur.
Uradne listine s priznanjem kitajske republike od strani velesil so bile izročene kitajskemu zunanjemu uradu, kakor hitro se je obvestilo poslaništva o izidu pred-i sedniške volitve. Kitajski zunanji urad je dal že poprej garan-l cije, da se bo novi predsednik republike držal vseh pogodb, katere je bila sklenila Mandžu-di-| nastija ter da bodo ostali veljavni i nadalje dosedanji carinski podstavki.
* . * *
Yuan-Shi-Kai, prvi predsednik kitajske republike, je star 54 let. Rodil se je leta 1859. v provinci Honan ter je vedno zavzemal, odkar je stopil v inožko dobo, različna javna mesta. Yuan-Shi-Kai je tudi igral odlično ulogo pri reorganizaciji kitajske armade po modernem uzorcu ter je bil v zadnjih letih cesarstva eden naj-uplivnejših in najmogočnejših kitajskih državnikov. V svojih upravnih metodah je bil vedno praktičen ter je postal vsled tega leta 1911. ministrski predsednik- Pričetkom leta 1912. mu je bila dana oblast, da aranžira pogoje v s vrh o odstopa dinastije ter stopi v pogajanja z republikanskimi voditelji glede organizacije republikanske vlade. Kmalu nato ga je narodni svet v Nankingu imenoval provizoričnim predsednikom ter je marca meseca prisegel v Pekinu svojo službeno prisego.
zveri.
Samomor generadmaj or j a. Divje zveri na Štajerskem. Velika lovska ekspedicija.
Berolin, Nemčija, 6. oktobra.— Zveri, ki napravlja velikansko škodo v Stubalpi na Gornjem Štajerskem, še dosedaj niso dobili. Kot poročajo izvedenci, gre v tem slučaju za leva, tigra ali volka. Nekateri so celo mnenja, da se nahaja na planini kakih 20 zveri, ki so pobegnile iz kake me-nažerije. V kratkem se zbere na stotine lovcev s Štajerske in Koroške, katerih namen je, napraviti divjanju konec in rešiti prebivalstvo strahu. K cesarju Francu Jožefu je prišla posebna depu-tacija prosit pomoči. Cesar je pozval notranje ministrstvo, da naj stori vse potrebno, nakar je ministrstvo razpisalo .$750 na leva in več manjših nagrad na ostale zveri. Živali zasleduje oddelek vladnih gozdarjev.
Dunaj, Avstrija, 6. oktobra. — Iz Rive ob Gardskem jezeru poročajo. da se je tam ustrelil avstrijski generalmajor Ludwig pl. Koch. Pravijo, da je bila neozdravljiva bolezen vzrok samomora.
Dvinsk, Rusija, 6. oktobra. — Na tukajšnjem kolodvoru je zadel vlak Kijev-Petrograd v lokomotivo. Štirinajst pasažirjev je bilo na mestu mrtvih, 26 pa ranjenih. Med žrtvami je baje tudi prejšnji predsednik dume Aleksander 1. G učkov.
Carigrad, Turčija, 6. oktobra. -Turško prebivalstvo se nahaja v revščini in nadlogi. Dopisniki naznanjajo, da je ob Bosporu odnesla voda na stotine hiš. Škoda znaša kakih $10,000,000. Po zimi bo na tisoče ljudi brez strehe. Vsak dan poročajo o novih slučajih kolere.
Drzen napad.
Velikanski požar.
San Diego, Cal., 6. oktobra. — Včeraj je nastal v tukajšnjih skladiščih Standard Oil Co. požar, katerega še do danes niso pogasili. Zgorela je že velikanska'' množina olja. Škoda bo znašala kakih $300,000. Nevarnost je, da eksplodira 250,000 galon gazoli-na, ki se nahaja v skladišču.
Brza vožnja v smrt.
Bridgeport, Conn., 6. okt. — Na poti na tukajšni kolodvor je zadel Isaac Hawes, bogat mladenič iz Mil ford, medtem ko je dr-vil s hitrostjo 80 milj na uro, s svojim avtomobilom v neki brzojavni drog, 24-letna Miss Elma Best, ki se je nahajala v avtomobilu, je bila na mestu mrtva, do-čim sta dobila sestra ponesrečene in neki drugi človek le lahke poškodbe.
Železniška nesreča.
St. Louis, Mo., 6. oktobra. —-Tri osebe so bile ubite, ko je danes brzovlak Baltimore & Ohio železnice trčil v tovorni vlak v bližini Summerfield, I1L Glasom poročila sta poštni in ekspresni voz popolnoma razdejana.
V Stonington, Conn., so maskira-ni roparji odvzeli blagajniku torbico s $16,000.
Stonington, Conn., 6. oktobra. Dva maskirana moža sta danes dopoldne napadla z revolverji v rokah Carl A. Koelb-a, blagajnika American Velvet Co., ter mu odvzela ročno torbico, v kateri s*1 je nahajalo .$16,000. Blagajnik se je nahajal v vozu, na poti iz First National Bank v tovarno. Roparja sta zbežala ter jih zasleduje več oddelkov, med njimi kakih 50 vojakov zvezne artilerije, ki so nahaja v bližini na vajah. Torbico z denarjem so našli v bližini ter ne manjka ničesar od imenovane svote. Denar je bil namenjen za izplačilo delavcev. Napad se je izvršil v Bay View Ave. ter je bil posebno drzen, ker je cesta precej obljudena. Na nekem mestu, kjer je par praznih parcel, sta skočila oba roparja naenkrat proti vozu. Dočim je eden njih držal voznika ter mu pretil z revolverjem, je skušal drugi iztrgati uradniku torbico z denarjem. Koelb pa ni izpustil ter ga je ropar potegnil iz voza. Ko sta mu nato oba roparja iztrgala torbico, sta oddala še dva strela, nakar sta zbežala. Kmalu nato je prišel voz cestne železnice in zasledovanje se je pričelo. Proti večeru so zasledili vojaki na neki farmi možkega, o katerem sumi-•jf>, da se je udeležil napada.
Velikanski izgredi angleških sufragetk.
V Londonu so se dogodili nepopisni prizori, ko je policija aretirala Miss Kenney.
NAVAL NA TRIBUNO.
— a—
Na stotine podivjanih, kričečih 1 žensk se je pretepalo s policijo in detektivi
London, Anglija, 6. oktobra.— Bojevite sufragetke so danes o-ropali, vsaj začasno, ene njihovih najboljših voditeljic. Policija je namreč aretirala Miss Annie Kenney na tribuni neke londonske dvorane na nekem zborovanju, na katerem naj bi se obravnavalo, kedaj in na kak način naj se zopet prične s sovražnostmi.
Miss Kenney je bila šele pred d ve mi meseci odpuščena iz ječe, potem ko je uprizorila stradaluo stavko. Presedeti je bila morala kazen 18 mesecev, na katero je bila obsojena junija meseca pred londonsko poroto.
Današnja aretacija je dala povod naj burnejšim prizorom. Miss Kenney je ravno pričela svoj nagovor z besedami: "Slišim, da se nahajajo v stranskih prostorih detektivi", ko je že oddelek policije navalil na tribuno. V bližini Miss Keney nahajajoče se ženske so se sicer skušale uriuiti med policijo ter govornico, da ji omogočijo beg, a policisti so vrgli ženske na stran ter zgrabili Miss Keney ravno v trenotku, ko je hotela skočiti s tribuno v orkester.
V dvorani je nato izbruhnil velikanski tumult. Na stotine napol zblaznelih žensk se je vrglo na policiste ter jim skušalo iztrgati voditeljico. Policisti so se pa na-lik steni pomikali naprej ter tolkli vprek po ženskah, dokler niso prišli do izhoda, kjer so naložili histerično sufragetko v pripravljeni taxicab.
Prizor, ki se je vršil nato na cesti, je naravnost nepopisan. Vladala je strašna zmešnjava. Ženske so se pretepal.' in cunje oblek so letele naokrog. X l.a su-fragetka se je direktno vrgla pod avt-omobii, da bi preprečila odhod.
Aretirana »ta bila dva možka in sedem žensk.
Denarje v staro domovino
poiiljamol
"Spokane" na varnem.
Seattle, Wash., 6. oktobra. — Parnik "Spokane", last "Pacific Coast Company", o katerem se je poročalo, da je zadel v petek zvečer pri Vancouver Island v pečine, je dospel danes nepoškodovan sem. Po neprevidnosti nekega mornarja je ostala pod morsko površino odprta precej debela cev, nakar je začela dreti voda v ladjo, katero so pa kmalu odpravili s parno sesalko.
K.	$	S.	9
6________1.10	180.... 36.60
10....	2.15	140.... 38.66
16________3.16	160____ 30.70
30________4.30	160.... 32.76
26________520	170____ 34.80
SC....	6,26	180.... 36.86
35....	7.26	190.... 38.90
40....	8.30	200.... 40.90
46....	9 80	360.... 51,15
50________10.30	300____ 61.35
55....	11.85	850...; 71.60
60....	12.36	400.... 81.80
66....	13.40	460.... 92.00
70....	14.40	§00.... 103.26
75________15.45	800.... 12170
80....	16,46	708.... 143.15
86....	17.45	800.... 163.60
90....	18.45	900.... 184,00
i00....	20.45	1000.... 204.00
■10....	22.60	2000.... 407.00
120....	24.55	8000....1017.00
PoStarina je viteta pri teh bvcm tah. Doma se nakazane svote p6* polnoma izplačajo bres vinarji odbitka.
Naše denarne poiiljatve razpfe šilja na zadnje poste e. k. p o itn* hranilnični urad na Dunaju v maj* krajšem Sašu.
Denarje nam poslati je aajprf* ličneje do $50.00 v gotovini v prit poročenem ali registriranem p is« mu, večje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New Yorlj Bank Draft.
FRANK SAKSKB, 82 Cortlandt St, New York, N. J* •104 St Glair Avenue, N. 1, Glevalaaii O,
ZA SAMO 1 DOLAR DOBL VATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECI VSAK DAN.

__________....__
_■ ■ ■__
TSUEFON PISAEWE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office it Hew York. N. Y. under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISABNE: 4687 CORTLANDT.
JNO. 235. - ŽTEV. 235.	_NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 7, 1913. - TOREK, 7. OKTOBRA, 1913.	VOLUME XXI. - LETNIK XXL
GLAS NARODA"
Daily.)
U*imh1 «od oubu*bed by tfc*
Publishing Co.
corpora tioo.)
SAKSER, President JANKO PLES KO, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasure r.
FlftOft of Boatnea« of the corporation and
ftddreMes of above officers : M Jortlaodt Street, Borough of Maa-hau'vi, New York City, N. Y.
2a celo leto velja list sa Ameriko in
Caaado........................$3.00
pol leta....................... 1.50
leto sa meato New York........4.00
' pol leta sa mesto New York ... 2.00
SSvrcpo sa vse lete...........4.50
' polleta.............2.55
** četrti eta............ 1.70
k "GLAS NARODA" izhaja vsak dan f uvsemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
<"Voic» of the People") e«ery day except Sundays Holidays. Subscription yearly $3,00.
Depui braa podpisa in osobnosti se ne r	pnobdujejo.
Dftsai Raj se blagovoli poftiljati po —
Money Order. Pri spremembi krsja naročnikov pro-•imo, da se nam tudi prejinj* slUče naznani, da hitreje %_najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite ta™" naslov: "GLAS NARODA"
•S Cortland t St.. New York City.
U————	i i	——im
__Tslefon 46«7»Cortlandt.
■ESTSsSSčm?
MMUBC
Škandal, katerega je treba zaslediti.
Generalni naselniški komisar, ('aminrtti, pravi, da ni poročilo preiskovalne komisije glede Ellis Jslaiala koneeno in definitivno, du bo on sam oddal svoje pismeno porinilo, nakar bo delavski tajnik Wilson izrekel svojo ko-nečtio sodbo. Raditega je morda brezpomembno, da bi se govorilo o posameznih dejstvih, katera s«-j«* izročilo javnosti. Ofieijelno poročilo je le nekako opravičevanje ter s«- ne tiče glavnih točk pritožb, — da se je namreč naseljence sililo plačevati za hrano, katero niso zahtevali. — Vsa zasliša-Vanja, od prvega do zadnjega, pa so se vršila v interesu kout rak-torjev ter uradnikov, ki so bili zapleteni v zadevo. Da se je taka važna preiskava, kot je bila rav no ta, vršila na tak način, brez najmanjšega poizkusa, da bi se ugotovilo resnična fakta, in to v imenu Združenih, držav, je resničen škandal, ki kaže, kako gnile morajo biti razu.ere v departments katerih so nedostatki na Ellis Islaudu le simptom.
Pravimo, da se ni skušalo priti stvarem do dna. To je dobesedno resnično. Dvignjena je bila pritožba, da se je našlo za priseljence pripravljeno pokvarjeno meso, da so bila druga živila vsa pokvarjena ter da se je uporabljalo pri pripravljanju jedil nesanitar-no metodo. Može, kateri so našli te stvari, kompetentne priče, se je zaslišalo in vsi so v polnem obsegu potrdili resničnost teh razkritij. In tlasiravno so ti ljudje nastopili v prid javnosti, so jih komisarji vendar zaslišavali kot sovražne priče. Ko so nato poklicali druge priee, da izpovejo v stvari, so jim stavili komisarji, mesto da bi fungirali kot nepri-( stranski sodniki, zavita vprašanja, ki so cikala na to, da bi se priče diskreditiralo. Navesti lio-čvmo le en slučaj.
Poklicali so žensko, katera je bila zaposlena na otoku že petnajst let. Kakor hitro je označila svoje ime in posel je hotel komisar Taylor izvedeti, ali so ji v resnici odtegnili plačo, ker je bila pripustila neko nosečo žensko. To fle ogorčeno zanikala, so ji pričeli Staviti celo vrsto vprašanj, tičo-Čih se iste zadeve in na katera bi lic odgovarjala nobena ženska, ki ima količkaj spoštovanja do same sebe. Nato je v obrambo izpovedala, da so ji odtrgali $5 od majhne tedenske plače, ker se je bila pritožila, da je njena shramba za obleko nečista. Nato ji je komisar pomignil z roko ter rekel, da nima ta stvar ničesar o-praviti z zasliševanjem. Kje je .torej konsekvenca?
Enako se je postopalo z drugimi pričami. Imenovati tako po stopanje "preiskavo", se pravi biti v obraz javni inteligenci. Če pa ne more iznajti department, na kak način si drznejo njemu podrejeni uradniki voditi preiskave tako kot so jo vodili to, je da ae pobriga za
D • p l s i.
Walsenburg, Colo, — K« r je že
/nano skoraj vsem rojakom sirom Amerike, da je v južnem delu države Colorado stavka, nimam nič kaj posebnega poročati. Dne 22. septembra 1913 je odložilo svoje orodje 25,000 premoga rje v, katere je že zadosti izmučil nikdar siti in požrešni kapitalizem. Ako-ravno nas stopa velika armada pod vodstvom linijskega prapora, vseeno nismo mogli iztrebiti onih garjevih ovac, katere se tako rade pojavijo in prikažejo osobito v stavkarskem času — skebov. Bratje in rojaki, ne posnemajte
$500 ali $1000 usmrtnine. Ker bodo s prvim januarjem 1914 postale tudi članice enakopravne z možkimi člani, vas vabim, da stopite prej ko mogoče pod okrilje J. S. K. J. Nadalje opozarjam člane in članice društva Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J., da naj prijavijo svoje otroke za pristop v J. S. K. J. od 1. do 16. leta. S tem obdržimo slovensko deco v slovenskih društvih. — Predno končam, se prav lepo zahvalim vsem onim Slovencem v Pitts-burghu, Pa., ki so nam izkazali svojo prijaznost, najbolj pa gospodu in gospej Gerlovie za po-
strežbo. Obenem se tudi zahva- dobri in potrdi.
Št. 23. Nima nič posebnega poročati.
St. 24. Pritoži se, da kasno prejema oporoke, kakor tudi geslo od gl. predsednika.
Št. 25. Pritoži se zaradi počasne pošiljatve vseh listin iz gl. u-rada.
Št. 26. Prav dobro vse.
St. 27. Zaradi člana Josipa Li-povšeka, kateri je tožil zaradi bolniške podpore in kateri je bil trikrat bolan za eno in isto bolezen.
Gl. porotni odbor pojasnjuje in poroča o celi zadevi, nakar se poslovanje gl. porotnega odbora o-
ljejem rojakom v Brrberton, O.,
jih! Držimo se stanovitno dobre j kakor tudi rojakom v Cleveland,
in skrbne podporne voditeljice unije in zmaga bode gotovo naša. Zdaj je pravi čas, da zmagamo, če pa obupamo, bode delavec v južni Coloradi večni suženj. Tistim. ki opravljajo umazano iu zavrženo skebsko delo, zaklieem na ves glas: Vrzite od sebe delo teme in oblecite orožje svetlobe in pravičnosti, s katerim se boste lahko postavili pred vsem pravičnim delavski m ljudstvom kot pravi slovenski rojaki, ne pa kot stavkokazi ali skebi! — Fran Blatnik.
Reck Springs, Wyo. — Namenil sem s«' opisati malo tukajšnje razmere. Veselico, katero priredi naše žensko društvo sv. Srce Marije št. H6 K. S. K. J. dne IS. okt. v prid bolniški blagajni, bo zelo lepa. Program bo obsegal več zanimivih točk. n. pr. veseloigro "Tri sestre'' v treh dejanjih. Ta igra je bila že svoj čas igrana na našem odru iti je bila sprejeta od občinstva v splošno zadovoljnost. Igri sledi srečkanje za kuhinjsko omaro in naslonjač; imeli bomo tudi srečolov ali tombolo za različne stvari. Na veselici seveda ne bo manjkalo spring chicken. Povabimo Trbovčevega Toneta, če j«' kje na zapadu. da se jo udeleži. Sedaj se zopet bliža čas, ko si bode treba omisliti kako gorkoto. Torej. Tone, a ko si kje v naši o-koliei, potrudi se k nam, saj Ti je znano, da ni naša slovenska naselbina brez cvetlic. Le koraj-žo in na svidenje dne IS. okt. v Ivan M rakovi dvorani. — Poro-čano je že bilo v Vašem dnevniku. da so začeli z zgradbo Slov. Doma. V tukajšnjem mestu je zavladala suša, ki traja vsak teden 24 ur. Ta postava je bila sprejeta v naši zakonodaji že leta 1SS6, ali do letos se niso zmenili zanjo. Dne T. sept. je pa bila prva suha nedelja v zgodovini našega mesta. Ali naši rojaki si znajo pomagati tudi v tem oziru in se preskrbijo toliko ob sobotih, da ob nedeljah lahko gasijo žejo. Nek izvaureden slučaj se je dogodil dne 28. sept., ko so zborovali fantje našega Kadilnega Kluba; opazovalci so rekli, da se je kadilo še bolj kot po navadi, ker pa nisem bil med njimi, ne vem, kaj in kako. Z delom gre zdaj s polno paro, ker so se v naših sosednih državah Colorado in Utah pojavile stavke. Delavci se kar tru-iiioma selijo sem; med njimi je tudi dosti rojakov Slovencev. Želim, da bi v prej omenjenih okrajih kmalu zmagali delavci, ker je pravica na njihovi strani. Kakor se čuje in bere v zapisnikih naših konvetieij, se je sklenilo veliko dobrega v prid delavstva, oziroma jednotuih članov. Popolno sicer še ni vse, toda s časom in z božjo pomočjo bodemo vse dosegli. Le tako naprej! Delujmo v smislu ustanoviteljev in prišli bomo do zaželjenega cilja! Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike! — Naročnik.
Black Diamond, Wash. — Kar se tiče dela v tukajšnjih premo-gokopih, gre vse s polno paro; delavcev je vedno dosti na razpolago. V društvenem oziru smo precej dobro preskrbljeni, ima-ma štiri možka in eno žensko dru štvo. Imamo tudi pevsko dru štvo, katero se kljub mnogim zaprekam Se precej dobro razvija Ko bi bili Slovenci bolj složni, bi lahko prav lepo napredovalo. V imenu slovenskega pevskega društva "Triglav" vabim vse retake, katerim je v resnici slovensko petje pri srcu, da pristopijo k našemu društvu. Ako ne znate peti, pristopit" k "t podporni člani. Nadalje opozarjam one rojake in rojakinje, ki še niso v no-J benem podpornem društvu, da naj pristopijo k društvu Marija Zvezda St. 32 J. S. K. J. Jeduota bode plačevala bolniško podporo prvih šest mesecev po en dolar na dan in potem še eno leto po dvajset dolarjev na mesec, kakor
O. Posebno hvalo izrekam Antonu Grdini ter gospodu in gospej
Pire. Bog vas živi! Nadaljem po- silu.
St. 28. Nima nič posebnega poročati.
Št. 29. Poroča, da je počasno oglaševanje v društvenftn gla-
zdravljam vse delegate in gl. odbornike 9. gl. zborovanja J. S. K. ! J. ter vse člane in članice J. S. K. J. — G. J. Porenta.
Zapisnik 4. konvencije
slovensko - katoliškega društva SV. BARBARE,
ki se je vršila 22.—26. sept. 1913 v Pittsburgh!!, Pa.
Tretja seja dne 23. sept.
Br. gl. predsednik Josip Feter-nel otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj.
Br. gl. tajnik čita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi.
Čita se zapisnik prve in druge seje do št. 30. poročila delegatov.
Predlagano in podpirano, da se zapisnik sprejme. Sprejeto.
Na dnevni red pridejo prošnje in pritožbe po št. društvenih postaj.
Št. 1. Nima nobene prošnje in ne pritožbe.
Št. 3. Ima bolnega sobrata Matijo Košir, kateri je že od 22. a-prila slaboumen ter je že prejel celo letno bolniško podporo. Po daljši debati se sklene: Ker je dotični član neoženjen ter se nahaja v državni umobolnici, da se m ti ne da nobene odpravnine, pač pa lahko ostane še za naprej član društva, ako se plača redni mesečni asesment za njega.
Št. 4. Pritožuje se, kako da so društvenih znakov tako visoke cene, po $1.60 komad, Br. gl. tajnik pojasni, da se le toliko dražje prodajajo, da se dobi za stroške poštnine, katere se pošiljajo postajam. ker stanejo gl. urad $1.50 komad; ves preostanek ostane v gl. blagajni.
Predlagano in podpirano, da se kupuje blago pri tvrdkah, kjer se dobi bolj poceni; ozira naj se le na unijske tvrdke.
Br. predsednik da 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru.
Št. 6. Dr. J. M. Seliškar vpraša, zakaj da ni dobil podpore v času njegove bolezni. Br. gl. tajnik pojasni, da je prejemal prošnje novih članov, ki so bile podpisane od njega v času, ko je bil bolan; ker pa po pravilih, ako delo opravlja, ni opravičen do bolniške podpore, mu jo je gl. tajnik ustavil do časa konvencije. Dr. Seliškar se opravičuje, da je on imel za časa njegove bolezni namestnika ter da se je moral vsled njegovega podpisa sam podpisati kot vrh. zdravnik, kar pa za to ni nobene plače prejemal. Nato se mu pripozna bolniška podpora.
Št. 8. Ima člana po imenu Feliks Volčka, kateri boleha na rev-matizmu že nad 3 leta. Vname se debata, nakar se sklene, da se ravna po društvenih pravilih.
Št. 9. Nima nič posebnega poročati, kakor da bi bile bolj točne pošiljatve od gl. urada.
Št. 13. Ima člana po imenu Josip Pintar, kateri je bil v operaciji in potem je na eno oko oslepil. Predlagano in potrjeno, da se naj pošljejo listine na gl. tajnika ter jih on izroči vrh. zdravniku. Ako jih on potrdi, se mu podpora izplača, kakor pravila določajo.
Št. 14. Nima nič poročati ter se nič nima pritožiti.
Št. 15, Nima nič posebnega poročati.
Št. 16. Nima nobene prošnje in ne pritožbe.
Št. 17. Poroča, da bi se vpeljala knjiga za vplačevanje mesečnih asesmentov.
Št. 18. Vse najbolje. Št. 19. Vse dobro, nič pritožb. Št. 20. Vse dobro. Št. 21. Nobene prošnje, pač pa prošnja za bolj točne pošiljatve
St. 30. Ima poročati o br. Fr. Grošelju, kateri je poročal, da so ga ponoči zunaj napadli ter gaje vrgel eden na tla, da si je nogo zlomil. Predlagano in podpirano, da se zadeva še odloži.
Št. 31. Poroča, da so v slabem finančnem stanju zaradi štrajka v Calumet, Mich., ter prosi, da bi se ne pobiralo asesmentov za par mesecev. Po daljši debati se sprejme, da bode gl. tajnik razposlal prošnje na vsa društva, da bi kaj darovala, da se pošlje njim v pomoč za plačilo asesmentov.
Št. 32. Nima nič posebnega poročati, kakor samo za člana Ci-goj, kateremu je izplačana po-smrtnina, ter da ima še denar društvo vložen na banki.
Br. predsednik Josip Peternel zaključi sejo ob 12. uri opoldne.
Jcs. Peternel, gl. predsednik.
Anten Demšar, zapisnikar.
Fran Bcrštnar, zapisnikar.
Četrta seja dne 23. sept.
Br. gl. predsednik otvori sejo točno ob 2. uri popoldne.
Br. gl. tajnik prečita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi razun del. Sirka.
Pri popoldanski seji se br. Josip Zalar odpove za zapisnikarja zaradi gotovih vzrokov, nakar se po dolgi debati izvoli za zapisnikarja br. Fr. Borštnarja.
Citajo se telegrami: Glas Naroda, New York, N. Y.. Josip Čer-talič, Josip F. Bryler, La Salle, 111., Andrej Hočevar, Wheeling, \V. Va., društvo sv. Barbare št. 6S, Indianapolis, Ind., ter pisma, nakar njim konvencija zakliče trikrat slava.
Št. 35. Zahteva povrnitev voznih stroškov za obiskovanje bolnikov v znesku $1.28. Predlagano in podpirano, da se mu izplača. Sprejeto.
St. 37. Nima nič kaj posebnega poročati.
St. 39. Nima nič poročati. i
Št. 41. Pritožba na gl. tajnika, kateremu so poslali denar ter nič prejeli odgovora nazaj. Gl. tajnik se opraviči, da ima doma še režite, katere je poslal nazaj na postajo od sprejetega denarja, ako pa niso dotični prejeli, ni njegova krivda. Vzame se na znanje in se debata zaključi.
Št. 42. Ima bolnega člana Josipa Zupančič, kateri prosi za po-škodnino zaradi otrple noge. Predlagano iu podpirano, da naj se pošljejo listine na vrh. zdravnika v to potrebne ter da se mu izplača po pravilih.
St. 44. Poroča o umrlem bratu Vrhovniku.
Nato prosita za vstop v dvorano dr. Josip V- Grahek ter Ivan Mravinec. Predlagano, da se ju sprejme. Pozdravila sta navzoče
Iz slovanskega sveta.
V Berolinu zahtevajo znanje juge slovanskih jezikov!
Neki veliki tvornici v Berolinu se je ponudil in jo prosil za službo delavec s Koroškega. Tovarna je na to ponudbo odgovorila, da delavca prav rada sprejme, toda samo pod pogojem, ako je vešč kakega jugoslovanskega jezika v govoru in pisavi. Dotičnik je bil! pač rodom koroški Slovenec, to-! da hodil je samo v nemške šole. ter se je naravnost postavljal s tem, da je tisto mrvico slovenščine, ki jo je prinesel iz domače hiše v šolo, temeljito pozabil. Lahko si je torej misliti, kako je bil mož presenečen, ko je dobil pismo iz Berolina, da ga prav radi sprej-mo v službo, ako zna slovenski, hrvaški ali srbski. Odgovoril je, da ne zna ne tega, ne onega jezika. a da je Korošec iz narodno ogrožene — nemške zemlje in da z ozirom na to apelira na tvorni-1 co, da ga sprejme v službo. Na1 to pismo mu je tvornica odvrnila, da ima trdih Nemcev dovolj na razpolago, potrebuje pa delavnih sil, ki so vešče raznih, zlasti slovanskih jezikov, zato da njega ne more sprejeti v službo. Tako je mož ostal brez službe in bridka izkušnja je napravila iz zagrizenega nernčurja človeka, ki se je v zreli dobi jel učiti slovenske abecede. Tako gineva bajka o edino zveličavni nemščini in o bogatem kruhu, ki ga baje nudi ljudem samo znanje nemškega jezika! Pa je tudi nad vse značilno, da v nemškem Berolinu ne dobi službe delavec za to, ker ne zna jugoslovanskega jezika!
Železnica Belgrad—Jadransko morje.
Z Reke poročajo iz dobro informiranega vira, da namerava Sibija pričeti z gradbo železnice od Belgrada do Jadranskega morja takoj, ko bo ponehala kolera. Za pokritje stroškov za zgradbo te železnice je dobila srbska vlada s pomočjo Husije večje posojilo. Med tem časom pa, ki preostaja še do začetka gradbe, bo 250 inženirjev preštudiralo celo progo. Železnica naj se zgradi z največjo naglico. Na Reki so mnenja, da bo ta nova srbska železnica silno škodovala reškemu pristanišču, ker so šli vsi produkti in vsi tovori, ki so bili namenjeni iz Italije v Srbijo, do sedaj čez Reko, kar bo potem prenehalo.
Bolgarski kralj Ferdinand odlikoval Wagnerja.
Zloglasnega korespondenta du najske "Reiclisposte" v prvi in drugi balkanski vojni, ki se je s svojimi poročili nesmrtno blami-ral, je bolgarski kralj odlikoval z visokim redom. Značilno za tega korespondenta "najbolj krščanskega lista", kakor s< "Reichspost" sama imenuje, je, da je sedaj stopil v službo strogo židovskega "Neues Wiener Tag-blatta".
Slovensko
katoliško
®
svete Barbare
Zedlnjono državo Severne Amerik«.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirmno dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania
•DSORNIKTI	'"SLST^ JU
Preleetoik: MAH TIN GKKCMAN, Bo* lit. Far««« a>, mk ■ •
Fodprada*dnlk: JOSEF PETERNEL, Boa »B WUlMk. Bfe L tajnik: IVAN TELBAN, Boa 707. Forea« City. Pa* EL tajnik: JOHN OBOLIN, Mom Ml, For M« Cttr, A plACmJalk: MAJtTIN MUHIC, Boa 117, Forut CXty, Bfc J " ' ^
NADZORNIKU
FradMdnlk aaftsornega odbora: KAKOL	Boa t«T. FATMt ONfj Kb
L nadaornlk: IGNAC PODVASNIK, 47«4 Hatfield »t-. Plttsbara. Tu* EL nadaornlk: FRANK SUNK, SO Mm Bt-, Lusern«, Pa. OL aadsornlk: ALOJS VAVCAK, 1)1 Cor. N. — Br« li. Idi BiiUM HBB
POROTNI IN PRIZIVNI ODBORI
Fr«BM<lTi!k porot, odbora: PAUL. OBREGAR, Boa 411, L porotnik: MARTIN OBERZAN, Boa BI, Mlnwral, Kaas. EL »arotaik: ANDMJ BLlAK., T71B Iaalu St.. CfcftTtfMfc
VRHOVNI ZDRAVNIKI Br. M. M. BXKJBKAm. BlfT BI Clair At«., OUvaHMk Mb
••Al Yt.JS
2Mer,
DopM aaf M »OUjaf« L tajnik* ITAK Pa.
»TRltrai 81*41« f«	VASOMft
neralnega štaba, ije nato vprašal izumitelja, ali bi se dale tudi smodnišniee v trdnjavah na ta način razstreljevati. Ko je Ulivi temu pritrdil, so napravili takoj poskus. Izbrali so staro trdnjavo, v katero so donesli streljiva, ki so je pokrili s cementom. 1'livi se je nato v navzočnosti komisije postavil k svoji pripravi v veliki
oddaljenosti od omenjene trdnjave. Zopet je pritisnil dvigalo in v tem trenotku je zletela v zrak omenjena trdnjava. Vtisk tega poskusa je bil še večji. Mnoga častnikov baje to noč ni spalo vsled razburjenosti. Seveda so še dvomljivci, ki smatrajo vse to za navadno slepar.stvo vendar pa Iti morali to svoje domnevanj«- šele dokazati. 1'livi je še mlad človek. Star je šele let. Pred šestimi leti je prišel v Pariz, kjer je bil inženir v neki tovarni za avtomobile. Napravil He že celo vrsto manjših izumov za avtomobile, od katerih je najboljše merilo za hitrost avtomobilov. Ce pa se kot dobrega izkaže ta izum, tedaj pač lahko trdimo, <la pome-nja to konec vojne, ker bodo vojne stranke s tem strojem raz-streljevale druga drugi zaloge smodnika.
Sit je življenja v jetnišnici.
Auburn, N. Y., G. oktobra. —
KRETANJE PARNIKQY
KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW Y0RKA
PAKNIK
ODPLDJ«
New York.. ... okt. 1" Southampton
Imperator........ ,,	11 Hamburg
Majestic...... ,,	11 Southampton
Kais. Fr. Jos. I. ,,	11 Frst-Fiume
Kyndam.......I ,,	U Rotterdam
K. Wilb. d. Gr. „	11 Bremen.
LaSavoie...... ,,	1"> Havre
Lusitania ..... ,,	1") Liverpool
Vaderlantl.....; ,,	15 Anlwerpen
Celtic .........| ,,	1«. Liverpool
St. Paul ...... ,,	17 Southampton
Rocbambean____ ,,	1 h Havre
Oceanic....... ,,	IS Southampton
Pres. Lincoln.. ., Hamburg
Kaixer Wilh. II ,,	21 Bremen
Rotterdam---- ,, Rotterdam
La Provence... i ,,	'22 Havre.
Floride................22 Havre
Argentina................-'i Trst - Fiume
Kroonland____ „	22 Antwerp« a
Cedrir........ ,,	2:5 Liverpool
Amerika...... ,,	2'i Hamburg
(i. Kurfuerst.. ,,	23 Bremen
St. Louie...... ,,	2) Southampton
Glede cene za	parobrodne listke in vsa druga pojasnila obrnite se na:
Frank Sakser,
82 Cortland t St.,	New York City.
Razne zanimivosti.
"Konec vojni",
morani9 zaklicati vsled poročil, prihajajo iz Havra o najuo-
ki
vcijsem izumu o "električnih valovih", s pomočjo katerih se more na veliko daljavo razstreliti zaloge smodnika in dinamita. Pa-s kratkim pozdravom ter pripo- f riški listi o tem pišejo: V Havru ročala, da naj delujemo za slogo so se vršili v navzočnosti genera-
tudi poškodnino za mesečni ases-ment 75 centov. Vaak rojak ali J iz gl. "urada, rojakinja se lahko zavaruje za* St. 22. Nim® nič poročati.
in napredek, nakar se njima za kliče trikrat slava.
St. 46. Nima nič posebnega poročati.
St. 72. Ima bolnega brata Henry Batica, kateri boleha na suši-ci. Preiskal ga je na konvenciji vrh. zdravnik, ki je izjavil, da je neozdravljiv, ter se konvencija poravna z njim, da mu izplača v znesku $75 odškodnine iu da vrne certifikat, nakar prestane biti Član društva sv. Barbare.
Št. 49. Poroča o zadevi Fran Bogataja, ker je izstopil iz društva zaradi premembe certifikata, ker ga ni prejel postajni tajnik od gl. tajnika, nakar se vname debata ter se sprejme, da se do-tičnega člana sprejme zopet nazaj v 4ru§tvo, ako on hoče, ne da bi zopet plačal pristopnine, kakor tudi ženo in otroke. Sprejeto.
Br. gl. predsednik zaključi četrto sejo ob pol 6. zvečer.
Job. Peternel, gl. predsednik.
Anton Demšar, zapisnikar.
Fran Boifštnar, zapisnikar.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA ''GliAS NARORA'% NAJVEČJI J IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. 1
la Joffra kot zastopnika vojnega ministra in mnogih častnikov zanimivi poskusi z izuiliom italijanskega inženirja Ulivija, ki je našel takozvane: "F-žarke", kakor jih imenuje. So to eketrični valovi, ki se dajo s pomočjo posebne priprave, ki ima kovinasta zrcala, odbiti v določeno smer v daljavo 25 kilometrov, kjer morejo razstreliti razna razstreljiva. Francoska vlada je posvetila veliko zanimanje temu izumu in je podpirala Ulivija z denarjem. Poiz-kušnja v Havru naj bi dokazala vrednost izuma, o kateri so vsi dvomili. Poskusi pa so se proti pričakovanju posrečili. Najprvo so položili deset podmorskih min, ki so bile druga od druge oddaljene po 500 metrov. Ulivi se je postavil s svojo pripravo 5 in pol km od min. Nato je pritisnil na dvigalo svojega stroja, da da, kakor je rekel, svojim "F-žar-kom" pravo smer, in v tem trenotku so eksplodirale mine druga -za drugo. Kakšen vtisk je napravilo to na navzoče častnike, si pač ne moremo predstavljati.
IŠČE SE DO 30 MOŽ
za izdelovanje francoskih dog 30—36—12 palcev. IIrastje dobri, plača garantirana, dela za eno leto pri Louis "Werner Staves Co.. Shreveport, La. Oglasite se pri Frank Shostarieh. P. (>. Box 51, Tooinsboro, <!a., ali pri Frank Thomas Mott Osborne, ekscen- Sumrada, P. O. liox 143, Louis-trični milijonar, ki je bival v ville, Ga.
s vrh o študij teden dni v tukajšni _—___
r-lvr	listnica upravništva.
aa je minul ta cas. Kako se mu
je godilo, noče povedati ter pra-1 Mnogokrat smo že naglašali na vi, da bo objavil svoje študije v tem mestu, da ima vsak naročnik posebni knjigi. V ječo pa ga pro- J napisano poleg svojega imena na stovoljno nihče več ne spravi. p0-!nas^ovu lista, do kedaj je naroč-livalil je tudi superintendenta iuina poravnana. Kakor hitro ke-Riley-a za pametne reforme, kate- do naročnino obnovi, se dotične re je bil slednji uvedel v jetniš- *tevill*e pri naslovu spremene, iz niči.	| česar lahko sleherni naročnik ta-
__! koj razvidi, ako smo naročnino
sprejeli ali ne. Mnogi naročniki še vedno tega ne vpoštevajo ali
Proti sodniku. Seattle, Wash., 6. okt.
Dr
vsled česar
pa nočejo razumeti, zavni eksekutivni odbor soeiali-1 ponovno opozarjamo vse naročni-stieue stranke je sklenil, da se ke: Prva številka je MESEC, ne bo me oziral na ustavno po- druga DAN in tretja pa LETO, velje sodnika Humphries, ki pre-1 do kedaj je naročnina poravnana, poved u je vse govore na Westla- kar je dovolj razumljivo. Kdor ke Square. Jutri zvečer se bo vr-j torej to vpošteva in naročnino
več : pravočasno obnovi, tudi list red-
šilo na prepovedanem mestu ljudskih shodov.
no sprejema. Izgovor, da ta ali oni ni vedel, kedaj mu je naroč-jnina potekla, je torej popolnoma _ odveč! Kdor pa naročnine ne po-
Potres.
Napolj, Italija. 5. oktobra. , Včeraj zvečer so se pojavili tukaj .ravna' tudl ne more prikovati, močni potresni sunki. Nekoliko ' ?a ^ode, hJtl sprejemal. Držimo se
hiš je zadobilo razpoke, sicer pa ni povzročil potres posebne škode. Ob tej priliki so se uprli jetniki v kaznilnici pri Capui; večjih je ušlo.
izreka: "Vsakemu svoje", pa bode za vse prav!
Žrtev aviatike.
Marmande, Francija, 5. okt. — Letalec Sivt , ki je bil za časa balkanske vojne v grški vojaški službi, se je danes tukaj ubil. Ko se je hotel spustiti na tla, se je stroj prebrnil, nakar je padel letalec z velike višine na tla iu obležal na mestu mrtev.
NAŠ GOSPODAR,
edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz celega aveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar,
_

_

'_:_•
:_______________^............
2616 S. Lawndale Avenue, General Jofre, ki je načelnik ge-' (10-8 v 2 d)	Chicago, 111.
'M___
BREZPLAČNA POJASNILA NASELJENCEM.
Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen, ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše, pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja, ali ogoljufan po kakem notarju, pravniku, agentu voznih ali železniških listov, eks-presmanu, v kakem hotelu ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Ravno tako posredujemo vsakemu zasluženo plačo, ako isto sam ne more dobiti.
Urad se nahaja v New Yorku v hiši 26 E. 29th St. Uradne ure so od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsaki dan in v sredah zvečer od 8. do 10. ure.
v Buffalo, 704 D. S. Morgan Building.
New York State Bureau of Industry & Immigration.
_ GLAS NARODA. 7. QOTOBRA, 1913.

GLAS NARODA, 7. OKTOBRA, 1913.
te
10
CIGARETTES CT<t FOR O
r
pristnost
kakovost
CENENOST,
VSE ZDRUŽENO V 2IRA
Vspeh po zaslugi.

Prcvarjeii!
1 Kruiite-tt.
"Pa sem dobil za dva tedna
podporo —"
"Smešno! Od te podpore nisem imela jaz in otroci prav nič. Nasprotno, ti si na svojih agitaci jski h potovanjih po Parizu, ki si jih za to moral napraviti, več kot dvakrat toliko zapravil in od mnee vedno denar zahteval — aH se kaj spominjaš? Ne očitam ti tega, ali ne pustim, da bi se z menoj grdo ravnalo samo radi tega, ker še ne znam brez denarja gospodinjiti. Vsaj bi bila morala naravnost krasti, če sem hotela plačati najemščino, zdravnika in lekarnarja in kupiti čre-vlje otrokom. Živil mi pa tudi nihče ne daruje, naj še tako pri-prosto kuham. Ne pohajkujem, to boš menda že priznal, toda nemogoče je, da s svojim delom j potrebno preskrbim petim ose-Jniku. bani. Tako sem morala seči po .staviti njeno besedo, nezmožen najinih prihrankih, četudi mi je tudi se zagovarjati. V njegovi pobilo težko. Zdaj so šli in jaz ne, časi misleči glavi šumi, neki ne-vem, kako bo prihodnji teden, ak«» bo« še naprej stavkal. ^I^e nikar se ne razburjaj, vem, da je to tvoja pravica, seveda pravica, ki jo moramo drago poplaeati in ki ti ne prinese nič, prav nie."
ne reče gospa Melanija zanič-ljivo. "Ce ti vržejo iz blagajne novec kakor psu kost od bogato obložene mize, podijo te po celem Parizu in moraš agitirati za stranko., da pahneš še nekatere družine v nesrečo, v kateri tvoja trpi. In ti neumnež ga hvaležno pobereš in niti ne vidiš zasmeh svojih novih trgovcev s sužnji."
"Molči, ti —"
A gospa Melanija se ne umakne njegovim grozečim pogledom. "Molčala bom, kadar se meni zljubi. Vsaj sem menda še gospod svojega jezika in možganov —"
Vse, kar se je v trudapolnih dnevih in budnih nočeh nabralo grenkosti in jeze, vre sedaj kakor hudournik iz njenih ust. Mora si polajšati, noče se zadušiti. Njen mož pa tiho sloni ob dim-roki v žepih, nezmožen u-
lzreeeni strah mu tlači prsi.
Kaj, če bi imela njegova žena prav? Če bi on res ne bil drugega kakor igrača v rokah social-nodemokraškili vodnikov, stvar brez volje, ki so jo pehali pred
Zdaj se je T___v resnici .vnel. j žrela topov in se rogali, ko je
Zadnja o|mzka ga je zadela na zdrobljena se zgrudila? Ce se ti najobčutljivejšem mestu. Zakaj, voditelji v resnici pri bogato ob-če se stavka konča, ne da bi jim kaj prinesla, je bil norec, da se
je je udeležil. Zravna se torej po-koncu liki junak iz starega veka. Svoji mali ženi hoče moža kaza-
I oženi h mizah in šampanjcu od-počijejo od napornega agitacij-
skega truda, medtem ko on s svojo družino strada in se njegova
oči. Izpod klobuka so silili rdečkasti lasje na nizko, ploščato čelo; ščetinasti brki in redka, skuštrana brada je dajala črtam izraz resignacije. Male, udelane roke so počivale sklenjene na velikem kovčku, ki ga je držal mož pred seboj na kolenih. Obleka je pričala o ubožnosti in zanemarjenosti.
Njegov vis-a-vis je bil mlad, slok človek, ki oeividno ni živel od dela svojih rok. V njegovih očeh je gorel žar bolesti, melanholično si je podpiral glavo in zrl na polja.
"Kam pa Vi?"-je izpregovoril po daljšem molku z uslužnim o-hrazom kakor da prosi za oprostitev, ker ga je nagovoril.
"Domov."
"Jaz tudi."
"Kam?"
"V Mirno."
Mlajši se je zdrznil.
"Potem imava pa isto pot."
'Imate znance... ?"
"Skoro da več."
"Več ? Veste, gospod, jaz sem tam doma."
"Ali je mogoče?"
"Zakaj ne?"
"Tudi moja domovina je Mirna— je odvrnil mladi mož in pogledal sopotniku globlje v oči.
"Vi tudi!" se je začudil le-ta veselo presenečen in mu podal roko. Potem sva pa rojaka. Mogoče me celo poznate. Doma sem
■S
žena skoraj uničuje, ko skrbi za I znan kot Kadunov Martin."
ti, pa žal i bog. ona nima smisla kruh svojim otrokom? Oh, norec, j "Ne poznam vas, a to nič ne za staro duševno veličanstvo.
"Če pa tudi zase s stavko veliko ne dosežemo, Melanija, bo po-zneje gotovo svoje sadove prinesla in naši otroci jih bodo uživa
kakršen je bil, če je to res!
Skozi napol odprto okno se sliši še zmiraj cestno vrvenje. Iz daljave se glasi hripavi glas prodajalca časopisov: "Samo 3 celi-
li." To je geslo, ki ga je od soci-i timov številka! Najnovejše od
stavke! Voditelji se pogajajo! Kupite, gospoda, eno številko!"
Delavec pri dimniku stiska pesti in si zakriva oči, da zatre grenke solze, ki silijo in silijo na da n: " Pre varjen! Pre varjen!' *
alnodemokraških govornikov po-gostoma slišal in zdaj uporabil.
Ali Melanija je odmajala z glavo: "In v nadi na te poznejše sadove smejo zdaj otroci pošteno j stradati. To spominja ne napis na trgovini: "Danes za denar, ;! jutri zastonj". Temu jutri žrtvuješ krvavo zasluženi denar, sre-! čo. zadovoljnost, mir družine —" "Torej me hočeš raje videti v vedni sužnjosti?" vpije delavec in stiska nanovo pesti, da se vse mišice napenjajo. Pa mala, slabotna ženska se zdaj nič več ne i hoji. .Teza se je je polastila in v spominu na skrbi, stradanje in naporno de&o v zadnjih tednih i se pogumno bojuje.
"No, jaz nisem ravno zapazila, da hi bila ta sužnost huda in poniževalna. Vsaj so ti jo plačali, pošteno plačali, in pri tem si s svojim gospodom lahko govoril, mu svoje težave potožil. Zdaj pa si šele pravi suženj svoje stranke. Volji voditeljev, celo volji svojih tovarišev se moraš vdati, ubogati moraš do pičiee, če so ti tvoje kosti ljube. In za plačilo za tvojo pasjo pokorščino se ti še posmehujejo." "To ni res!"
"Eh, da, samo zapaziš tega
Znanca.
F. Kozak.
Kakor blisk je dre vil brzovlak preko poljan.
V kupeju tretjega razreda sta slonela pri oknu dva moža in strmela v pokrajino. Nad polji je trepetala jutranja meglica, iz razmočene zemlje je puhtela sopara. Bilo je v prvih pomladnih dneh, takrat, ko drhti ozračje v mehkih, toplih južnih sapah in izzvanja potajna pesem potokov v jasno noč.
Udar koles ob sklepe tračnic je stresal stene kupeja v monotonem ritmir.
Starejši potnik je vstal, pomeril parkrat prazne klopi in sedel zopet na svoj prostor. Bil je čokate postave, širokega, starika-
de. Rojaka sva, pa je. Odkod se vračate?"
"Iz Amerike, gospod."
"Gotovo ste je bili siti..."
"Ej, vi ne veste, kako je hudo tam zunaj."
"Zakaj ste pa šli od doma?"
Martin ga je ošvignil s pogledom in vzdihnil. Nekoliko časa si je gladil brado molče in mencal z nogami. Tiha zadrega mil je oblila liea z rdečico; končno se je odločil.
svet. Pa sem se motil. Saj je um-Ijivo. Kaj morft biti človek srečen tako daleč od svojcev? Delal sera, trdo delal in obenem hrepenel po domači bajti. Tako je torej prišlo, da se bližam rodni zemlji z novo bodočnostjo... v mislih."
"In če vas bo žena zopet tepla?"
Martin ga je pogledal nezaupljivo.	)
"Ce bi me?.. Ne, gospod, prepričan sem, da zdaj to mine. Prihranil sem nekaj denarja, kupim
si njivo in ___ potolažim ženo.
preden se razjezi."
"Tako se vam vrne mir."
Hvaležnost je prešinila Martinov obraz.
"Da, gospod, prepričan sem."
Mladi mož si je zamišljeno podprl glavo in molčal.
Vlak je zavozil med nizko gričevje, obraslo z redkimi hrastovimi gozdovi.
Martin je opazoval mežika je svojega novega znanca in si mel roke, kakor da že komaj čaka domače vasi. V njegovi duši je kipelo veselje in sladke sanje bo- i dočih let. Nehote se je nagnil na-
teze obraza so bile ostre, kakor okamenele v hipnem navalu davnih strasti.
"Bilo je, bilo..", je zamrmral polutiho in zrl v daljavo, kakor hi premišljeval minulo srečo.
Po cesti je prisopihal iz gozda počasi prileten, še preeej krepak mož. Ko je opazil preti hišo starca, je preskočil jarek in zakli-cal:
"Hej, ti! Imaš kaj vode?"
Starec se je dvignil, stopil v bajto in se vrnil čez nekaj časa z lončeno posodo, polno sveže vode.
"Pridi bliže!"
To povabilo je bilo odveč, kajti neznanec je že sedel na klopi in si udobno sezuval čevlje. Njegov obraz je bil ves zaprašen, obleko strgana, lasje dolgi in ne-poeasni, oči motne. Izpil je na dušek svežo vodo in se oddahnil.
"Dobro vodo imaš."
"Dobro", je odvrnil starec in strmel nepremično v neznancev obraz. V njegovih očeh je sijal odsev davnih spominov.
"Kaj zijaš, kakor mrtev!"
"Zdi se ini, da te poznam,"
"Odkod vendar!"
prej in se nasmehnil dobrodušno, i
"Odkod pa vi?" "Od daleč, Martin..."
"Kakor jaz?"
"Ilm! ... Makar! ... Kako vi?"
Gotovo ostanete del j časa doma?"
"Upam. Tujina me dolgočasi in rad bi dosegel nekaj gotovega, kar bi mi omogočilo brezskrbno življenje."
Martin je uprl pogled zamišljeno v tla:
"Da, da, človek se naveliča.."
''Zahoče se mu drugega, lepšega življenja___ustvari si ga v
svoji fantaziji in ga vzljubi z vso silo... Ah, da! In potem pride, se oprime dela in počasi uresniči san je..."
Oba sta se sklonila še niže in
Vam že lahko povem, gospod!i še svetlejše so bile njune oči. In
Sel sem v tujino... ker..: doma nisem mogel več obstati."
"Zakaj ne?"
"Oženil sem se."
"In...?"
"Bilo je težko. Z ženo se nisva razumela... bila je preveč svojeglavim. Včasih me je celo tepla in jaz... no— nikoli nisem lju-
zunaj je bil lep in sladek kakor sanje o bodoči setvi.
dan
Za vasjo Mirno, na robu gozda, ob cesti, je čepela raztrgana, po-lurazpala bajta, kakor bi se hotela skriti pod vejevjem orjaških njunih duš. smrek. Lesene stene so se bile u-pognile in med sklepi desk so zi
Starčevo liee je izpreletela rdečica.
"Da da... ne motim se."
"Starost ti je zmešala pamet."
"Ali se ne spominjaš več Ka-dunovega Martina?"
Neznanec je vstal presenečen, motril nekaj časa veli obraz, nato pa je sedel nazaj na klop.
"Seveda, ti si", je mirno izpregovoril in bolest mu je napolnila dušo. "Kaj pa tvoja žena?"
"Kaj? Že mrtva?"
"Že."
'Kako pa to?"
"Eh, jezen človek je kakor žival... veruj mi, kakor žival. Gre in stori, česar se ravno domisli., potem mu je pa žal."
"Ne razumem te."
"Ubil sem jo."
('ez nekaj časa pa je dodal: "Nikdar mi ni dala miru.. Zdaj sem pa berač. .. "
Tesen molk je sledil tem besedam. Oba znanca sta strmela v tla, kakor bi se bala dneva in sanj in trpljenja, ki je šlo preko
vega obraza in majhnih, plahih Martin, zdaj se ti odpira nov
bil prepira; zato sem se rajši u- jale globoke špranje. Streha je maknil."	zdrsnila nekako v ospredje, da
Nekoliko časa sta molčala; na- se je videlo podstrešje, okna so enkrat se je pa razjasnil Marti- bila zadelana s cunjami in papir-nov obraz in tih smehljaj mu je jem.
obkrožil ustna.	j Dan poznega poletja je dihal
"Zdaj se vračam, da pričnem nad pokrajino. Pokošena in po-novo življenje." ^	| žeta polja so odsevala v kričečih
"Imate še ženo?"	barvah v sijaju pekočega solnca;
"Seveda, gospod... zato rav- za njimi je molel rdeče kriti zvonik vaške cerkve v megleni zrak. Cesta je bila prazna, osamljena.
Pred bajto ob gozdu se je senčil upognjen starec in strmel s topimi očmi proti vasi. Tupatam je vzdihnil, potrka s palico ob izsušena tla in sklonil glavo. Po-
no.
Martin je uprl pogled v tla. "Torej je žena sedaj drugih nazorov ?''
"Ne vem. Glejte, takrat, ko sem šel v tujino, s^m si mislil:
"Vidiš, tako je... Jaz sem tudi berač; capin sem... Kaj hočemo!... Ej bratec, čudno je bilo, čudno... saj veš, takrat v vlaku..."
Martin je mežiknil in solza je zdrsnila po njegovih licih.
"Bilo je, bilo... "
Koledar za leto 1914
se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in dragih zanimivosti. Cena mn hode kakor dosedaj 30 centov a pošto vred.
Upravništvo Glas Naroda.
!>„aii nr» I Marijinim vn«-l«>-
w> tj-1*1 1V» u liea h |*»v*od ži-vaJbna, neko j.r»-dve*elje prazni-» i IV'd kavamimi «-de g<»*|»o-dj*\	svoj kAgunk in bere-
jo «-ai*r. Oiukvr Parižank«*
•	'»pieajo j « hodniku t#oječe m-
rivajce Milnrtiim žarkom jkm! . 1 , i *)irit-»iki. Ošaba* irb-da-<. i šoferji drvijo jh> jmtu, da pHpeljt-jo kolikor mogoče hitro
•	UM.	<»darje v pisarne iu u-ra«le tu pomilovalno zrn na za-«1 i j j.i j«M-.» jm-m'«-. I'rudniki, «lel.«vei, pofctrežmki hitijo jk> o-pravkil« in dolge vrste izvoieekov \ o/i jo na d eye te one nesrečneže, I kt in'»rt jo privoščiti dva dneva \ sve/em, duhteeein /raku. Sredi «•< ste pa >«■ potnika deček s easo-, pt i. ki jih s predirljivim glasom ponuja: "Kupite, ljubi gospod ; ••no Mevilko. cenjena dama! Sa-!•;<» |et eeritimov! Poskllšlija z noviie letalnim strojem — novi-ee i/ inozemstva! Stavkujoči se J "tajajo! Kupite, gospod, samo ]<t rent i me v ena številka!"
V ne to vrvenj* pa nič ne vpli-\u na stavbenega delavca T...; Za njega je bolj važno, da si za- j Ve/I* »vojo desno oko, ki je vse modro in zatečeno od dogodka, i ki ga j»- provzroeila sedanja sta v-1 ka. Pridno išee žepni rol>ec v o-inari. Toda znano je, da ni nihče j bolj neroden kakor mož. ki v ne-! t!.t\/(»■ tiosti svoje žene po omarah k;ij išče. In če je ta možak stavbeni delavne, zraven še raz-i burji ti radi <1 vamesečnega poči-\uiija i rt preobilnega zauživanja .-i i oliola i ri ra/nih socialističnih j v iwlih, tedaj smeš staviti eno proti sto, da leta perilo v njegovih rokah semtertja. kakor ka- j i tonske krogi je v vojski. Tako je bilo tudi v predalih omare iz o-rehoVega l«na, kamor je T... vtaknil »voje velike, široke roke. V prvem predalu, kolikor je raz-j videl, j«- bilo perilo, pasovi, o-j vratniee; v drugem so ležale rjuhi', namizni prti, brisače, vse pri-prosto. toda prav spa/no in lepo /to; eno i>o pridni gospodinji, ki svoje perilo ljubi in ž njim prav ravna. V tretjem predalu je slednjič našel svoje praznične reči, teuknjieo ,telovnik, zimske hlače in podobni- posebnosti." Po kakem žepnem robcu pa ne duha, ne sluha.
T... vpre roki v bok in se začne resno zgražati nad tem: "Ali s< ni slep, ali kaj je? Ali pa imam toliko smolo? Saj vem čsto za gotovo, da se morajo žepni robei tukaj nahajati, vsaj en tucat, in nobenega ne najdem."
Se enkrat jtoskusi ter vtakne drugo roko poti zimske hlače. Morda bo kaj več sreče! Zastonj. Ni ga žepnega robea! Toda kaj J i je to? Njegovi prsti začutijo ne kaj trdega. Oh, to je denarni-ta. ki skriva njegove in ženine prihranke. Melanija jo je z vednostjo svojega moža skrila v pe-rilno omaro, trdno se uadejajoč, da ne bo noben tat denarja tukaj iskal. Sevetia sta imela T... in njegova žena vsak svojo denarnico, prav majhno, za lastne potrebe. Pa to le denarnico je on zanalašč kupil, tla bo veliko notri šlo, ta naj bi jima bila to, kar j»- /dežna blagajna bankirju.
"Gledati morava, tla prihraniva vsak msec trideset frankov", je dejal T— po poroki svoji mladi ženi. "Trideset frankov mesečno je .160 na leto, v desetih letih :i<i4H>, v dvajsetih pa skoraj s<kki f rankov. Te l»ova varno naložila, tla bova imela na svoja stara leta priboljšek in bova brez skrbi. Ali ne misliš tako, Melanija?" In Melanija se je posilila in rekla: "da."
"Gledati morava, da si prihraniva trideset frankov na mesec!" Kolikokrat sta si pozneje te besede ponavljala, in zares! imela
sta trdno voljo, da ta sklep ure-Tod» Idel°" * ***bi
iM
la z onimi 200 franki, ki jih je delavec vsak mesec ženi prinesel. Komaj je bil denar v hiši, so se ! že zglasili i»ek in mesar, mlekar in pr»-inogar, vsak s precejšnjimi računi, hišni gospoda r je zahteval najemnino, in črevlji in obleka Man** tudi denar, zlasti če jih j*« treba oskrbeti še kopiei otrok. GosjkhI in gospa T___sta gledala s krvavečim sreem lepe novce, kako s»- zopet j»oslavljajo; pritr-Itovala sta si, kar sta mogla, toda življenj** v Parizu je tako drago in tako sta r»-^ila vsak mesec 10 frankov, če je dobro šlo tudi ir> frankov, a mnogokrat sa.no kakih 100 cen timov.
To j»' bilo sie*-r malo. a nekaj je bilo in te svotiee sta skrbno spravljala Vsaj je bilo za pr^-hodnjost, za stara leta! I Slučajno je zdaj T... zadel za i denarnico, iu kakor je že bilo, na, žepni iob«H* je pozabil. Dolgo je ( že bilo od tega, ko jo je imel v rokah in prešteval njeno vsebino, rad istavke in socialističnih shodov. Zdaj je hotel, tla se na njej njegovo zdravo oko malo napase. Tehta jo s svojo levico, a nekam čudno lahka je. Vendar ni mislil nič hudega, dokler je ni odprl. Pa začuden kar odskoči — denarnica je bila prazna... •
Kaj pa to pomeni? Kje so bankovci, radi katerih je toliko potu j prelil, tolikokrat moral s kram- j [>om udariti v trda pariška tla?i Oh, gotovo je nesporazumi jen je! | Žena je bržkone iz kakega važ- j nega vzroka denar kain drugam | skrila in pozabila ga o tem obve- ; stiti Kakor hitro pride, jo bo vprašal in ona mu vse pojasni. 1
Pojasni? I)a, samo vprašanje je ,kako! Ce je prihranjeni denar: zase poralula. za obleko, slaščice?! Ona — Melanija! No, če je tako, le g'"j, ti bom že posvetil!
In gospa Melanija je prišla do-1 mov. kt> je odrajtala perilo, ki ga j je na tlom jemala. Bila je to mala, suhasta ženica, še precej mlada, } a izgledala je s svojim rmenka-stim skrbi polni m obrazom malo starejši. Pri vstopu se je je polastil nemir. Moža je poznala prav dobro, tla ne bi na prvi hip iz-previdela, da se bliža nevihta in j njene od pranja zmučene roke so se rahlo tresle.
"Slučajno mi je prišla danes v roke denarnica, v katero sva sj ravljala svoje prihranke, vsaj ves. Prazna je, kam si dala de-i nar?"
"Kam sem ga dala?" ponavlja žena in njena bleda liea zar-
I de.
"Da. ali bolje, kam si skrila? | in zakaj drugam?"
"Kani sem ga dala ? Ta je lepa! Le vprašaj peka, tfgovc, le-karnarjo, menda se boš spomnil, da so bili otroci dalje časa bolni —"
"Ne popraŠujem, kako si gospodarila s svojim mesečnim denarjem. ;az hočem vedeti, kje so i prihranki", grmi T...
"Moj mesečni denar?" se krčevito zasmeji. "Tri mesece sem nisem ničesar dobila!"
Delavec je skokoma pri ženi in maha ji s svojimi mogočnimi pestmi pred obrazom. "In si zato vzela in zapravila moj krvavo pridobljeni prihranek — vrat bi ti zavil, ničvrednica !"
Pa gospa Melanija se ne umakne, pa tudi ne brani. Kakor kip stoji in gleda razjarjenemu možu bolno v obraz. Ohrabrila se je. Enkrat je moralo priti, zdaj ji je vseeno, ali se mu jeza izlije danes ai jutri.
Zdaj prime T... svojo ženo za rami, surovo stresa slabotno postavo semtertja ter vpije: "Ali boš odgovarjala, nemarna stvar?'
"Kaj naj ti povem? Zunaj v kuhinji je moja gospodinjska knjiga, kjer je vsak vinar zabi-ležen. Že večkrat sem ti jo hotela pokazati, pa ti si se vselej branil."
"Bilo je več kot 400 frankov —" "378, ne en vinar več!"
"In kako si toliko vsoto zapravila?"
"Čuvaj svoj jezik! Cele tedne že stavkaš in ne zaslužiš nič —"
ZELO VAŽNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez moije; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Pošiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki mm m v soboto v Evropo.' tnmpi
To je zelo važno za pošiljalce denaijev^v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše posluževati se draftov, Money Ordrov; denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v re-rarara gistriranih pismih, ta En tn
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in SteUfflO postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK 8AKSER
82 CORTLANDT. ST„ ===== NE W YO R K, N. Y.
Pcniružnica:6104, St Xlair/A venue, .N.-E.iCleveland,0.
Govornik.
Humoreska.
A. P. Cehov.
Le] •••ga popoldneva so pokopavali kolegijskega asesorja Kirila-Ivanoviia Davilonova, ki j«* umrl! na dveh hoh /.nih, ki sta zelo raz-j >irjeni po naši domovini: radii zlobne balmiee in alkohola. Ko; •i«* j« pomikal izprevod iz cerkve it« | oko] ališee, se je vsedel sta-( novski tovariš pokojnega, pišoč j Re Poplavski, v kočijo in se od-!, peljal v največji naglici k svo-! jem n prijatelju < I rigor ju Petroviču Sapojkinu. še mlademu možu, ki si je pridobil že precejšen gla>. Sapojkin s«- ponaša, kakor iti utegnilo i-iti znano mnogim citat« l.j. ai, z r< dkim darom, tla ima nepripravljen govore na svatbah, ob jubilejih in pri po-grebih. (lovori lahko, kadar se le zahteva: še po8]>an, na tešče, pi-jan kakor muha, v goreči vroči-<■Njegiiva beseda teče gladko iu enakomerno, kakor voda od kapa in je presenetljivo obilna; pri j ogrebih je najti več žalnih izrazov v njegovem govorniškem leksikonu, kot ščurkov v katerikoli be/niei. Govori pa vedno ja-1 ko umetno iu dolgo, da je treba) včasih, j osebno na svatbah v tr-irovskih družinah zaprositi sodelovanja policije, da ga pripravi: do prestanka.
"Dragi j rijati l^, nečesa bi tel jrosil!" j«- začel Poplavski, do- j beč ga doma. "Takoj k«* napravil in s«> pel ji z mano. Eden naših tovarišev je umrl; ravno gre izpre-vod na pokopališče, torej je ne-! o • hod no r otreba za slovo tako mahi h.m d, dragi |-rijatelj. Nate sem zidal vse svoje upanje. Če J bi umri »-dcn nižjih, uradnikov, I ne bi te nadlegovali; toda tu gre, j-a za tajnika. r»-k«*t hi za glavni j. Steber ua**-ga urada. Ne spodobi < s«- itokot ati tako veliko živino ,
„. J'
*"'lako, tajnik! je (nlgovoril j Sapojkin zehajoč. "Pijaneef" L
"Da. pijanec, ('vrtiljaki bodo na iu»gn bš«" ini ]»a mrzel prigri-j, zek. Tudi vožnja te ne stane nič. j Pel ji ■•<• z menoj, srček moj! Za- j ( sadi tam na gomili zares lepo, , vrt>o zalujko a la Cicero, in vi- L del boš, kako se ti bo vsi' zaliva- j ] ljevalo!"
Saj ojkin je privolil rad v to. ! Skuštral m j«* lane, dal svojemu!, obličju izraz turobnosti iu je od-1 šel s Poplavskiin na cesto.
*'Prav dobro poznam vašega' tajnika", je dejal, VM-«Ui se v ko-1" « ij'». "Zvita kanalja (Itog mu daj j t nelwsa! , kakor malo takih."
"No, no, Grigorij, grditi mr-1 t ve, to se ne apodobL"
"Tako je prav; de inortuis nil ^ nisi Iwiie; toda lump je pa le I .
bil .. . 11 Prijatelja -»ta do*la izprevodj
iu sta se mu pridružila. Ta se je,
pomikal poča-i, da sta imela do
( oko j a Um'a časa, vstaviti se pri
treh gostilnah iu sta i/.]iila naj
dušni mir rajnega steklenico
vodka.
. t
Na pokopališču se je darovala j liia^a zadušnica. Tašča, soproga iu ; svakinja so jokale veliko, kakor je tako običaj. Ko so spuščali kr- j j sto v jamo, je zaklicala soproga | ( celo: "Pustite me k njemu!" L vendar pa ni Jedila svojemu mo-1 ( Žu v grob; domislila se je gotovo! Mvoje \ i!o\ ske jKikojuiiie. Sapoj-1 kili je čakal, dokler ni potihnilo! vse; tedaj ]>a j«* stopil pred ob- , •'•in.Ntvo, se ozrl po njem pa za- ,
. .... i ** Ali moremo verjeti svojim o-1
čem in ušesom: Ta krsta ti za jo-j
kani obrazi, to stokanje in tar-j^
nanje: ni vse to le strašen sen?i
Ah, žal i bo i? ne, ni sen to, in na-1 ■ . , • 11 si čuti na« ne varajo! On, ki smo!
ga gh duli pred kratkim v vsej či-i ,
losti, v mladeuiški živahnosti in j j
prisrčno veselega med sel»oj, ki!
, , .	, . i »• I '
je se nedavno znašal pred nasilni očmi kakor neutrudna čebela^ svoj med v obči panj tega ureje-J nega kraljestva, on, ki — — ta-j | isti je sedaj izpremenjen v prah, I v brezbitno senco. Neizprosna i J smrt je položila nanj svojo težko j
roko ob času, ko je bi! vkljub I ..... . i svoji ni/ki starosti se v polnem;,
razvijanju svojih sil, bil še u-pravičen do sijajnih nad. Nenadomestljiva izguba! Kdo nam bo nadomestil tega moža? Dobrih u-radnikov imamo mnogo; toda mož ns svojem mestu je bil pa Proko- i fij Osipič edini. Z vso svojo po-[ žrtvovalnostjo je izpolnjeval svoje uradne dolžnosti; ni gledal na svoje mori, odrekel se je spanju po noči, bil je nesebičen in ne-i
, pod kupen. Kako globoko je preziral one, ki so ga skušali podkupiti v škodo obči blaginji, ki so se trudili, pripraviti ga z zapeljivimi nasladami življenja do zatajitve svoje dolžnosti! I>a, pred našimi očmi je delil Prokofij Osi-I I ič svojo neznatno plačo med I najubožnejše od svojih stauov-| skill tovarišev in ravnokar ste j čuli sami plač vdov in sirot, ki so I živele ob njegovih dobrotljivih i darovih. Posvetivši se le svoji u-1 radni dolžnosti in dobrim delom, ni vedel ničesar o radostih tega | sveta in se je odrekel celo sreči I zakonskega življenja; znano vam je. da je ostal do konca svojih dni ueoženjen! In kdo nam ga bo nadomestil kot tovariša.' Zdi se mi, da gledam še vedno njegovo gladko obrito, prijazno obli-eje, ki se je bračalo do nas z Ijubeznjivim smehljajem, vidi se iiii ,kor tla bi še vedno slišal njegov mili, dragi glas. Počivaj v mir», Prokofij Osipič! Počivaj sladko po napornem delu, blagi, plemeniti človek!"
Sapojkin je govoril Še dalje, poslušalci pa so začeli šepetati. Govor je seveda ugajal vsem kar najbolj in je privabil celo nekaj solz iz očes; toda mnogo se je zdelo čudnega na njem. Prvič je bilo nerazumljivo, čemu da je imenoval govornik Prokofija Osi-piča, doči m se je pisal on vendar Kiril lv;:uovič. Drugič je bilo znano vsem, da se nista rajnik in njegova soj roga skozi vse življenje nič kaj prijazno gledala; po-temti: kem se na ni moglo označiti kot neož"iijeiiega. Tretjič pa je imel gosto rdečo brado in se ni nikdar obril v vsem svojem življenju; zato je bilo liedoumno, ,'.ak;ij da je imenoval govornik njegovo obličje gladko obrito. Poslušalei so strmeli, spogledovali so se pa skomizgali z ramami..
Pro loki j Osipič!" je nadaljeval govornik in zrl popolnoma i n vzet v grob. "Tvoj obraz ni hil lep, da eelo grd; bil si godr-njav in čmeril:av; toda vsi smo vedeli, da je l>ilo pod tem zunanjim plaščem pošteno prijatelj- : sko srce!"'
Toda sedaj so opazili poslušalci tudi na govorniku samem nekaj nenavadnega 1'piral je svoje o»"i v neko točko, delal nemirne geste in za eel tudi sam zmiga vali z rameni. Naknadno pa je u-molknil, odprl začuden široka u-sta in se obrnit na Poplavskega.
"Stoj, saj on živi!" reče s prestrašenim obrazom.
"Kdo živi ?"
i
"No, Prokofij Osipič! Saj stoji vendar tam ob nagrobniku!" ]
"Ta j :i tudi ni umrl! Kiril Iva-novič je umrl!"
"Toda ti si vendar sam povedal, da je umrl vaš tajnik!"
Da.gotovo! To j>a je bil ravno Kiril Ivanovič! Ti si storil zmotnjavo, nori zanikarnež! Prokofij Osipič je bil preje naš tajnik; to je res; toda pred dvema letoma je bil prestavljen kot predstojnik v drugi oddelek."
"Pa naj vas vse vrag razloči!"
"Zakaj si pa nehal govoriti? • To je sila mučno. Nadaljuj vendar!"
Sapojkin se je okrenil zopet k j grobu in je nadaljeval s prejšnjim govorniškim zanosom pre- 1 kinjeni govor. Ob nagrobniku je Ktal res Prokofij Osipič, star u-radnik z gladko obritim obrazom. Obsipaval je govornika z nevolj- 1 uimi, jeznimi pogledi.
"No. tukaj si ga pa enkrat ko- ' renito polomil!"' so se smejali Saj ojkinu uradniki vračajoči se z njim skupaj od pogreba. "Si imel za živega človeka nagrobni govor!''
"To ni bilo lepo od vas, mladi mož! ' se je oglasil Prokofij Osi-1 ič. "Vaš govor bi bil popolnoma umesten za kakega umrlega, toda z ozirom na živega človeka je bil pa gol posmeh! Prosim vas, kaj ste rekli ? Nesebičen, nepod-kupen mož, ki ne sprejme nobenih darov! O živem človeku se da to izreči vendar samo v posmehu. In kdo je pa naprosil, cenjeni gospod, da ste se spustili v razpravo o mojem obrazu? Naj bo, če j< nelep in grd; toda zato vam tega ni še bilo treba obeliti na veliki zvon! To je razžalji-vo!"
Ljubezenska tragedija.
V nekem hotelu v Pfaffstaette-nu pri Dunaju so našli ustreljena mladega moškega in mlado žen: sko, ki sta se vpisala v knjigo za tujce: Lj ude vit Groger s so-j rogoizSoluograda. Oba sta ustreljena v senci in sta bržkotne begunca.
"i- "I	jjjfe.. ..
_ GLAS NARODA, 7. OKTOBRA, 1913.
Zatiraj krasna Je narava.
—o-
Jutro.
Zarja rujna se razliva čez plavoto čisto neba, velečastni se snežnici kopljejo v tresočem zlatu. In meglice, nežne, lahko plavajo po zračnem morju, kakor ladjice leteče'... Nebom dirno veslajoče zlato solnee se pripelje iz svetov nam še neznanih... Po gozdičih in po gajih zadonejo čudni kori nežni bistri mili glasi pevajoči slavo Boga.
Cvetlice, potoček, vse hvali stvarnika.
Leto je. Hudo pripeka žarko solnee na žemljico, ki utrudena zdihuje po dežja hladilnih kapljah.
Naenkrat se izza gore prikaže
Siv oblaček. Kakor da bi klicalo ga solnee. Hitro plava k njemu, i če bliže, bolj strahotna je podoba, kot. pošasti grozovite se ga primejo oblači, i v prestrašenem urnem tiru se drvijo po obnebju... Nastane nevihta, strela, grom, toča. . . da se tudi v divjem sporu kar lepo je — lepo kaže.
Večer.
Solnee plava že za gore, zadnje svoje svitle žarke razpošilja čez nebesa i obliva zemljo z zlatom.
Kar naenkrat zableščijo gore v čarovitem svitu, iz gorečega srca jim solnee daje plani slovesni. Skale blede, osneženi v neba strop kipeči vrhi se blišči jo v njega žaru, kakor demanti plameči.
Dan bledi in omaguje, dokler za blišči v zahodu mila zvezda, zlatosvitla.
Sledi noč, zima...
Tiha noč zdaj zemljo trudno je zavila v črno krilo. Vsa narava v sladkem miru odpočiva. ..
Vse je mrtvo. Zima ledna je poslala dol na zemljo mirijadno svojih hčeric, snežnih zvezdic...
Neizmerno nebo in svetovi migljajoči
gledajo na zemljo. Snežna planjava je. kakor da bi se biseri po nji utri-njali.
Čudno dvigajo se kope gor visokih proti nebu, ko duhovi sveti, čisti, k'teri hrepene gor k Bogu... <'ara takega objeto mora srce izdihniti: "Zmiraj krasna je narava." Josipiua Turnogradska.
K zagonetni smrti princezinje Sofije Saško-Weimarske
poročajo, da oficijozni krogi še vedno taje vzrok samomora. Prin-cezinja je bila res skrivaj zaročena z dr. pl. Bleichroederjem in njeni starši njuni zvezi niso nasprotovali. Pač pa je zahteval njen stari oče, da se odpove v tem slučaju princezinja naslovu in značaju iu to zato, ker dobiva on od nadvojvode, ki je šef hiše, letno apanažo, katero bi v nasprotnem slučaju izgubil. Zaročenec samomorilke dr, Bleichroeder je izvedel za smrt svoje neveste v Heidelberg. Nasproti temu pa trde poročila iz Monakova, da je bila cela stvar malo drugačna. Po teh poročilih lahkoživa princezinja ni izvršila samomora zaradi razmerja z baronom dr. Bit iichroederjem, marveč zaradi skrivnih ljuhavnih zvez z mladim Častnikom heidelberške garni-zije.
Berolin štirimilijonsko mesto.
Zdaj šteje Berolin 3,970.664 prebivalcev. Računaijo, da bo mesto koncem leta štelo štiri milijone prebivalcev.
Ponesrečeni planinci
Pred nekaj dnevi so pogrešili v Curihu družbo, obstoječo iz štirih, ki je šla na planine in se ni vrnila. Odposlali so v gore rešilno ckspedicijo, ki je našla vse štiri mrtve v razpoklini ledenika. Ponesrečenci so .brata Kristjan in Fran Kaspar iz Pontr.*»ine, Wil-kovvski iz Samadije in gospodična Buenzli iz Celerine.
Jugislovanska	Katol. Jednata
tafaorporirana dne 24. janusxja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA* vmbmrb
FfriflMfslft ITAH OIUI, 1ST Gharry Way er Wtm ST. ftilM M
£X»r«dM«nJk: ivan FRM021C, Kr-iletH. Minn. Boa ML m+Tta tajnik: ODO. L. BROZICH. Sly. Minn.. Bo« 4S4. Pcwotnl tajnik: miha1t. mravinkc, Omaka. Maku. um m. 1mb m. Bla«ajnlk: IVAN OOUZB, Kly. Minn.. BoalNL	**
■saMCk; ammi tuuhv, kanIn. Oklo, um B. 1mb bb
VBBBVNIZORAVNIB«
»a aa« s. kvbg, »bh ol. n« Na. ■tm bp>
HABZBRNIBIl
saoia Komun saiuo, coio., ut. jnuir. KLOBUCHAB, Calumet, Mich-, ill — Ttfe H rBVBB aPBBAB, Kaaaaa City, Kana., UlMaftfelt
MftPVNIKlI .	v
i
IVAN KBBBBNIK. BaHBaa, Pa. Boa IB V&ANK OOUZB, Cklakolm, Klnn., Mam TU.
MABTIN KOCBBVAB, Paaklo, Cala. UU BBot SVB __________
▼B SofpM saj M MOM« M iltTUfi MW fM lnini MM Ml aa	VmmtMm Jataota.	"
Bi 1 Ml glasila: Wfcft NABOOA**!
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Cenjenim društvom in članom J. S. K. Jednote!
Deveto glavno zborovanje J. S. K. Jednote, ki se je nedavno zaključilo v Pittsburg-u, Po., bode gotovo postalo zgodovinske-ga pomena pri Jednoti, kajti na tem zborovanju se je naredilo veliko važnih in potrebnih spre- j memb. Glavne premembe so: centralizacija bolniške podpore in ! dodatek otročjega oddelka. No-| va pravila pridejo v veljavo ob j novem letu, toda umestno je, da ' se začnemo takoj pripravljati na ; vse premembe in da članom in1 članicam Jednote natančno raz-j tolmačimo pomen" in namen na-i novo sprejetih prememb.
Najvažnejša sprememba je gotovo centralizacija bolniške podpore. O tej se je veliko debatiralo na zborovanju. Iz predloženih pojasnil in podatkov je bilo raz-videti, da bode centralizacija koristna za Jednoto in za člane. Največja k**ist bode pri tem, da bode člano<u zagotovljena bolniška podpora pa naj bodejo pri velikem ali malem, starem ali mladem društvu, ker bode Jed-nota trdno stala in plačevala podporo vsem enako. Člani se bodejo povsod počutili, da so v res-! niči zavarovani za slučaj, ko bodo potrebovali podpore. Stara in mlada društva bodo lažje shajala in rojaki bodo pristopali k jednoti kakor dosedaj, kar bode zopet Jednoti veliko pomagalo.
Vemo pa tudi, da bode več društev in članov, ki ne bodejo mogli takoj zapopasti koristi teh sprememb. Vse take uljudno prosimo malo potrpljenja. Tudi pred tremi leti, ko smo sprejeli razredni sistem za smrtnino, se je veliko govorilo in pretilo, toda kmalu se je pokazalo v praksi, da^ je bil skrajni čas, da smo sprejeli razredni sistem za smrtnino, kajti ta edino nas je privedel do stališča, na katerem se sedaj nahajamo in kateri nas bode koneč-no rešil. Vse kaže, da bode imela centralizacija bolniške podpore dobre posledice.
Zadnja konvencija je tudi odobrila enakopravnost žensk, to je: da se tudi ženske lahko zavaruje-! jo za bolniško podporo razen smrtnine, kakor možki. To lahko store samo pri ženskih društvih, vse one pa, ki hočejo imeti bolniške podpore in žele ostati pri možkih društvih, lahko ostanejo kokor so do sedaj. Upati je, da se bodo množila tudi ženska društva, vsaj so tudi ženske pod-
Z bratskim pozdravom.
Ely, Minn., 1. oktobra 1913.
vržene bolezni kakor so možki. Nova društva možkih in ženskih* se lahko vstauove povsod, če se le oglasi 8 članov in članic. Mala društva se sedaj nimajo bati, t(a ne bi mogla shajati, ker Jednota je sedaj prevzela vso odgovornost za bolniške podpore in smrtnine. Sedaj je treba le malo agitacije in reklame za Jednoto in vse se bode dobro izpeljalo.
Otročji oddelek se vstanovi, kakor hitro se oglasi 300 otrok. Vsa potrebna pojasnila in listine se bodejo razposlala na društva še pred novim letom. Otroci bodejo lahko zavarovani od enega do 16. leta za $100.00 smrtnine. prispevali bodejo pa 15c mesečno. Bolniška podpora se bode točno izplačevala potom nakaznic, ki bodo plačljive v vsakem kraju bi 'ez odbitka ; zatoraj se naj pomirijo vsi tisti, ki mislijo, da ne bode centralizacija praktična ali da *se bodejo podpore predolgo zadržavale. Glede nadzorstva bol nikov bodo izdana stroga na-1 vodila, katera bodo omogočeva-la društvom pravilno opravljati nadzorstvo. Jednota bode točno plačevala vse podpore, a ravno tako strogo se bode postopalo z vsemi dvomljivimi listinami. Naše geslo bode: vsakemu svoje! Vse opravičene podpore bodo plačane brez zamude, a vse dvomljive odklonjene. Zatoraj je upati, da bodo društva ravno tako strogo nadzorovala svoje bolnike kakor so do sedaj, ali pa še strožje. Glavni urad bo imel veliko več posla, česar tega se pa ni bati. Društvom bode olajšano v toliko, da se ne bo noben bal zamere vsled prijateljstva, ki se le prepogostokrat vpošteva pri društvenih podporah. Jednota je sicer podporna organizacija, toda gospodariti se mora tudi v trgovskem duhu, drugače ne moremo naprej.
Vse društvene, uradnike prosimo, da raztolmačijo vse nove koristi svojim članom, da se tako vsi informiramo, kaj nam je storiti, ko pridejo nova pravila v veljavo in kake koristi bode dajala naša Jednota svojim članom po novem letu. Lahko rečemo, da je le malo Jednot, ki bi bile tako radodarne s svojimi podporami in imele tako lepo urejen sistem. Oe imamo dobro organizacijo, je naša sveta dolžnost, da jo priporočamo našim rojakom in agiti-ramo za njo z vso močjo, kajti s tem delamo koristi edino le samim sebi.
GEO. L. BROZICH, tajnik.
NAZNANILO UMRLIH ČLAN OV IN ČLANIC. — POŠKODBE
IN BOLEZNI.'
Asesment štev. 183.
Umrli Josip Šantel, cert. i 15.961 Član dr. 90 v New York, N. Y. 'Orel", rojen leta 1896, umrl dne 5. avgusta 1913; vzrok smrti: vnetje droba. Zavarovan je bil za $500.00. K Jednoti sprejet 31. decembra leta 1912.
Umrli brat Jakob Vičič, cert. 15.745 član dr. sv. Feliksa, štev. 101, Walsenburg, Colo. Rojen le-eta 1877, umrl 9. avgusta 1913; vzrk smrti: uhit v premogoko-pu, zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je bil sprejet dne 31. okt. leta 1912.
Umrli brat 'Ivan M os, cert.
Ely, Minn., 1. oktobra 1913.
4848 clan dr. sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. Rojen leta 1880, umrl dne 14. avgusta leta 1913; vzrok smrti: pljučnica, za-! varovan je bil za $1000. K Jed-' noti je bil sprejet dne 10. sept. leta 1906.
Umrli brat Prane Grande, cert. 4056 član dr. sv. Jožefa štev. 21. Denver, Colo., rojen leta 1873, umrl dne 24. avgusta leta 1913; vzrok smrti: operacija, zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je pristopil dne 11. oktobra leta 1905.
Umrli brat Fortunat Fifeld,
j cert. 2265 član dr. sv. Janeza Kr. I štev. 37 v Cleveland, Ohio, rojen leta 1868. umrl dne 10. julija 1913; vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000. K Jednoti je bil sprejet dne 29. avu-sta 1912.
Umrla Katarina Težak, cert. 12.198, članica dr. sv. Barbare, štev. 5, Sonda n, Minn., rojena leta 1881. umrla dne 16. avgusta leta 1913; vzrok smrti: samomor. Zavarovana je bila za $500 in k Jednoti je pristopila dne 27. sept leta 1907.
Poškodovani Franc Mejak, cert. 5665, član dr. sv. M. Pomagaj, štev. 6, Lorain, Ohio, ponesrečil v tovarni in izgubil vid na desnem očesu za kar je opravičen do $200 podpore.
.Poškodovani brat Iinbro Pirša, cert. 16.446, član dr. sv. Jezus Prijatelj Malenih, štev. 6S. v Monnessen, Pa., poškodovan v rudniku in izgubil vid na desnem očesu za kar je opravičen do $200 podpore..
Poškodovani brat Josip Krine, cert. 16.022, član dr. sv. Štefana, štev. 26. v Pittsburg, Pa. Poško-
Z bratskim pozdravom
dovan v tovarni in izgubil vid na desnem očesu za kar je opravičen do $200 odškodnine.
Bolni brat Franc Kostelic, cert. 101.130, član dr. sv. M. Pomagaj štev. 6. v Lorain, Ohio, sprejel bolne podpore in odpravnine za $230.00, po sprejemu katere je prenehal biti član dr. in Jednote.
Alois Krall, cert. 12.648, član dr. sv. Barbare, štev. 72. v Iia-vensdale, Wash., sprejel bolne podpore in odpravnine za >52.70 s prejemom katere' je prenehal biti član društva in Jednote.
Mihael Štrukelj, cert. 11.254, član dr. sv. Cirila in Metoda, štev. 16. v Johnstown, Pa., sprejel bolniške podpore in odpravnine v znesku $225.60, po sprejemu katere je prenehal biti član društva in Jednote.
Mirko Tepež, cert. 12.137. Član dr. "Zvon"', štev. 70. v Chicago, 111. Sprejel bolniške podpore in odpravnine za $240.00 po sprejemu katere je prenehal biti član društva in Jednote.
Skupaj za smrtnino $5,00n.no.
Skupaj za poškodbe in bolezni $1,678.30.
GEO. L. BROZICH, tajnik.
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., in okolici naznanjamo, da je
' ^ * • *• * T I
I- to** .
1, 1 V.
| ' ^
Mr. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravn. "Glasa Naroda".
LISTNICA UREDNIŠTVA.
jVse dopisnike epozarjamo, da naj pišejo depise s črni-vZJGT* lcm in na eni strani lista.
Stavca ne mere nikdo sili-W ti, da bi stavil s svinčnikom pisan rekepis.
OGLAS. " ™
Cenjenim rojakom priporočatr »voja
NARAVNA VINA
is najboljšega grozdja.
Lanski rdeči Zinfandel 35< gal.; Riesling 40^ gal. Vino od leta 1911. Zinfandel 40* gal.; belo vino Riesling 45* gal.; staro belo vino od leta 1910. 50* gal. 100 j proof močan tropinovec 41/* gal. $12, 10 gal. $25.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal Vinarna in distillerija blizo po staje.
Pošljite vsa pisma aa: S. Jakše Vinery, Box 161, Santa Helena, Cal
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
lipi ZASTAVE, REGALI.JE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
g^lg^p Delo prve vrste,	^en« niz; i«
' ii	F. KERŽE CO,
3616 S. LAWNDALB AVB.,	CHICAUO ii. i.
8L0YEN8FE CENIKE POŠILJAMO ZAKTONJ.
BT Volilen zaloga vina. In žganja, ^S
^r^ IVfarlja Grill
w^m^im^wS^ Fvodmja bela tImo po..............70c. g«lloa
Črno vino po.............50c.
jPaPBjBMEfir^ Dr of nI k 4 salone n....................
^NhNH Brinjevec 12 steklenic »...............(112.09
JflMHf 4 gal. (sodček) u..................(U.&S
Zm obilno nuočbo bc priporoča
MARIJA GRILL,
8308 St. Clair Avo., IS. B., Cleveland, O
Phona 3-4«.
FRANK PETKOVSEK,
iBr.	l*vnl notar - Notary Public,
^mW^'^sHBi 718-720 Market St., WAUKEOAN, ILL.
HCmy	v S^^K)
jpliiSi& -	PRODAJA fina vina, najbolje Iganje te-
^jjEr. WSM uvrstne smotke — patentov ana xdra
t1U
'	PRODATA volne listke vseh pre komor
^H	tm	skih črt.
POŠILJA denar v star kraj sanesljivt Tlij^	in polteno
UPRAVLJA VBe v notarski posel spada-
joča dela._
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 CortUndt St..NewYork.
t
GLAS NARODA, 7. OKTOBRA, 1913.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
'	KRANJSKO.	cu Dietno Antonijo Berglez k ne-
Dci, grom in tresk so 19. septJk,'mu travnemu dejanju; le hudo razsajali ikj Ljubljani. Že s,U('aj Je hotel< da ->e dejanje iz-dopoldn. s<- j.- stemnilo in začelo ?8ta1?- Imenovana Julijana Topli-
»kati, kakor Lilo je potem celi dan
šek je stanovala že dalje časa s v najhujši vroči-[8v°jima nezakonskima otrokoma
deževati, vmes pa bliskati in
Tudi! v Mastnakovi koči v Lokarju, ob-treskalo lian pop^-j ponoči," da je j Šentjurska okolica. Spomla-bilo groza. V Vodmatu je treščilo Ith h'Vd 1913 se Je znova ^tila ma-v dimnik neke hiš** in je strela o-
inatnila gospodinjo in tudi v par drugih poslopij in v električno napravo ji* udarjala, da se je pri akumulatorjih kar svetilo. Temperatura je zelo padla, noči so postala naravnost hladne in ob večerih in zgodnjih jutranjih urah j«' /.<■ potreben površnik. Strela je udarila med drugim v hišo gostilničarja in posestnika Jurija Ma-reučcta na Dolenjski c«*sti št. 20. Povzročila jt* na Dimnikih, ometu in strešni opeki precej škode. Silni tresk je hišne stanovalce sicer zelo prestrašil, toda kaj hudega se jim ni pripetilo.
Zadnje neurje na Dolenjskem. Take nevihte in naliva kot je bila 1!>. sept. popoldne v novomeški okolici v smeri proti Soteski in Straži, š<- ni bilo h-1 os. Pokalo in treskalo j«*, da je bilo groza, vmes pa je lil d« ž, kot bi s<- bil oblak Utrgal. Na Kolodvorski cesti st j«- pod (irtlesičevo vilo odtrgala skala ter zdrčala na cesto, k sreči ni povzročila nobene škode. Ali je tja treščilo, ali se je skala kako drugače odtrgala, o tem ni nič gotovega znano.
Kar je iskal, to je našel. Dne 14. junija t. 1. zvečer se je zbralo v Zgončevi g«,stilni v Bošteljn več fantov iz različnih vasi. % t to, da so hili iz različnih vasi, je bilo po njihovem mnenju o slovanski vzajemnosti dovolj, dst so se začeli prepirati in pretepati. Vsled teh prepirov nobeni stranki ni bilo mogoče iti domov, ker s<- j»« vsaka bala, da bo tolmačila druga stranka njihov odhod za bojazljivost. Tako ste sedeli obe gruči do štirih v jutru v gostilni in sta se zbadali. Posebno nasilen je hil Fran Antončič, ki je par-krat pristopil k drugi mizi in hotel pretepsti slabotnega in komaj 17 let starega Janeza Zgonca. pa so mu njegovi lastni tovariši u-branili. da ga ni mogel pretepsti. Zagrozil pa mu je, da ga mora pretepsti na vsak način. Rekel je: če te ne morem v gostilni, te bom pa zunaj. Nazadnje je bilo stranki mlajših fantov le preveč dolgo čakati. Odšli so po četrti uri zjutraj iz gostilne trije, Mesteki, Jane/. Zgonc in Toinažiu. Neposredno za njimi so odšli i/, gostilne Fran Antončič, Alojzij Benet in nek Zalar. Metali so za prejšnjimi kamenje in jih gonili spat. Nazadnje je stekel Antončič za Zgoucem, Benet in Zalar pa sta se podila za Tomažinom, ki ga pa nista več vjela. Antončič pa je dohitel slabotnega Janeza Zgonca in }»a podrl na tla. Ko je ležal Antončič na Zgoncu in ga klofu-tal in tepel. ga je sunil Zgonc z nožem v trebuh in mu prerezal trebušno mreno, da je Antoučič dolgo visel med življenjem in smrtjo. Dne 1">. sept. t. 1. se je zagovarjal Janez Zgouc pred novomeško okrožno sodnijo zaradi pregreška težke telesne poškod-he, pa je hil popolnoma oproščen, ker jt Antončič le to staknil, kar je iskal.
V potoku Prečini utonil je baje mlinarjev sin i/. Zaloga. Pogrešajo ga že dalj časa iu se sumi. da s<- j" ponesrečil v potoku Prečini, ki s«- blizu zaloškega mlina izteka v Krko. Vse iskanje doslej je bilo brezusjH-šno.
Obsojen župnik. Dne 10. sept. je bil pri e. kr. okrajni sodniji v Litiji obsojen na šest dni strogega zapora Adolf Knol, župnik v Kolovratu, radi razžaljenja časti, ker je svoje faraue sirovo zmerjal.
Premeru ba posesti. Nekdanji
perutninarski zavod v Šiški je dobil nove gospodarje. Bivšo lluda-bittniggovo hišo s kosom vrta spredaj ob cesti je kupil gostilui-čar Fran Oonžt-k za 2">,000 kron. Drugo hišo v ozadju s kosom vrta je kupil bivši restavrater v kazini Avgust Kder. Ves ostali že par-celirani svet pa je ostal Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico.
ter, a ni hotela povedati, s kom. V nedeljo dne 8. junija 1913 sta bila oba njena otroka, 6 in pol leta stara hčerka Micika iu 2 in pol leta stari Francek že ob 5. zjutraj zunaj koče. Sla sta k "Šafarje-vim" (Mastnakovim), dobila tam zajutrek, nakar so ju poslali domov. A prišla sta nazaj in končno je dekletce povedalo, da leži mati doma krvava na tleh. Šli so gledat in so res našli Topliškovo na
tleh poleg že napravljene postelje mrtvo. Truplo je bilo le v rokav- meri 4 m 85 cm
slovensko šolo v Ločniku. Med drugim so strgali tudi črke slovenskega napisa.
Smrt na cesti V ulici Fonderla v Trstu je zadela kap 421etuo bla-gajničarko pri nekem mesarju V. Bartoletti:evo. Vračala se je domov iz službe. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu nato u-mrla.
Rop na cesti. V uilici Tivarnel-la v Trstu sta napadla dva neznanca nekega izseljenca iz Galicije. Eden roparjev ga je držal, diugi pa um je vzel iz žepa denarnico, v kateri je bilo 280 K.
Pcžar v skladišču. V noči 16. sept. je izbruhnil v skladišču trgovca Leona Frischa v ulici Tesa v Trstu požar, ki je uničil mnogo kož, rogov, gumija in drugega blaga. Škode je povzročil za 20 tisoč kron, pa je k sreči vsa zavarovana.
Velikega merskega soma šo
vjeli ribiči pri otoku Velinj. Som
ŠTAJERSKO.
Izpred celjskega porotnega sodišča. 1'red porotniki se je zagovarjal rudar Josip Kregar iz Ta-kačevega pri Rogatcu. Obtožen je, da je dne 8. junija 1913 zjut-traj zadavil v Lokarju samsko o-sebenkarico Julijano Toplišek in da je hotel v prvi polovici avgu-»ta leta 1912 zapeljati v H rušo v-
eili in belem spodnjem krilu, na katerem je bil privezovalni trak strgan. Na vratu so se ji poznali sledovi prstov in nohtov; bilo je očividno, da jo je nekdo zadavil. Začela se je preiskava in malo dekletce Micika, ki je edina videla strašni prizor umora, je povedala drugi dan, da je mater zadavil neki "stric z leseno taco"'. Pripovedovala pa je, da je videla tisto noč še enega "strica z rdečo kapo in činko sabljo"; enkrat da v sobi, drugi je ven gledal, druži«', da kako je v sobo gledal. \'strajala pa je pri trditvi, da je nater zadavil "stric z leseno ta-'(>'" in je pokazala na Josipa Kre-rarja. da je on tisti stric. Pre-skava je faktično dognala, da je imela zadavljena Topliškova raz-iterje s Kregarjem in da je bil on ><V zadnjega, še ne porojenega o-roka. Kregar nato skušal »lo-iazati svoj alibi v kritičnem ča-•ii. Bil j«' dne 7. junija s svojo nater jo v St. Jurju, kjer sta nekaj nakupila in pila po gostilnah. < >h ID. zvečer pa se je peljal Kregar v Celje, ne da hi materi povedal. kam pojde, in je tudi raznim osebam vsaki drugače govoril o namenu te vožnje. V Celju je sedel več ur v kavarni "Central'7 in s<- podal potem z vlakom ob 3. v Št. Jur nazaj. Obtoženec trdi. da je šel naravnost domov in bil že ob 4. doma pri svoji materi, brat ga .je pa dobil okoli 5. zunaj hiš«- in je imel vtisk. da je pravkar prišel domov. Zaslišanih je bilo okoli 30 prič; posebno dramatično je bilo zasliševanje male Micike Toplišek. Izpovedbe prič so pokazale, da se vseh zgoraj navedenih trditev obtožnice ni dalo strogo zdržati. Pred vsem se ni moglo jasno dognati,' ali je imel Kregar pred junijem kako znanje s Topliškovo. Priča Tereza Mast-nak, ki je bila zaupna prijateljica umorjenke, je vedela povedati, da je bil oče zadnjega, še ne rojenega otroka posestnikov sin Miha Cmok. Tudi izpovedi dekličini. Topliščine hčerkice, se niso ujemale. Zdelo se je, da je bil tisto noč pri Topliškovi vendar še neki mož z "rdečo kapo in činko sabljo". Tudi alibi dokaz se je j obtožencu skoraj posrečil; šlo je le za malo diferenco v času. Po zagovoru dr. Kalana je bil obtoženec Kregar oproščen umora, obsojen pa radi gori omenjenega neniavnega zločina (poskušena oskrumba)na 8 mesecev težke ječe.
PRIMORSKO.
Zločin obupanega očeta. Iz Po-
reča poročajo sledečo žalostno dogodbo: Najemnik Ilil. Duea je ubil s koso svojega gospodarja, bogatega posestnika, Matijo Ju-reviča. Jurevič je dal Duci en del posestva v najem, toda pod tako trdimi pogoji, da Duca res ni mogel izhajati. Ima ženo in 6 otrok. Plačevati je moral visoko najemnino, deloma v denarju, deloma v blagu. Keruuu letos vsled slabe letine ni mogel plačati cele najemnine, mu je zarubil gospodar ves pridelek. Dne 15. sept. je šel Duca na polje, kjer je našel svojega gospodarja. Prosil ga je, da naj mu da vsaj nekoliko koruze, da bo mogel dati svojim lačnim otrokom jesti. Gospodar pa ga je surovo zavrnil, češ, da ga njegovi otroci nič ne brigajo. Začela sta se pripirati in med prepirom je zavihtel užaljen oče koso, ki jo je imel v rokah, in udaril z njo po neusmiljenem gospodarju. Zadel ga je v vrat in mu zadal globoko rano od vratu do sredi prsi. Jurevič se je zgrudil in je obležal na mestu mrtev. Ko je Duca videl, kaj je naredil, je tekel domov. Poslovil se je od žene in o-trok in se je javil nato oblasti, kjer je vse priznal.
Laško nasilstvo. Neznani italijanski zlikovci so se spravili nad
Pisarna za izseljence na Roki.
Hrvatska deželna banka v Osje-ku je dobila dovoljenje, da sme otvoriti na Reki posebno pisarno za izseljence v velikem obsegu. Omenjena banka je sklenila s Cu-nard Line tudi pogodbo, glasom katere ji družba izročuje ves ekspert izseljencev, dočim se zavezuje banka, da hoče z vsemi močmi delati za prihod izseljencev na Reko.
R£.di pc neverjenja eraričnih denarjev je bil pred tržakim porotnim sodiščem na 20 mesecev ječe obsojen upravitelj zaporov tržaškega okrožnega sodišča Fr. Wolfbeiss.
Aretiran je bil v Trstu uslužbe-ueekantinerja Št. Zaklana v veliki vojašnici G juro Pribil iz Kr-bavicc na Hrvatskem, in sicer zato, ker se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti. Laški listi v tem slučaju resnico zlobno zavijajo, ker je aretiranec Hrvat, in mu podtikalo poneverbo in tatvino pri svojem gospodarju. Na poli-eiji je gospodar nasprotno tem dolgoveznim in lažnjiviiu laškim poročilom izpovedal, da je
katera so porotniki soglasno potrdili. Popotnik je bil nato obsojen na osem let težke ječe.
, Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 350 iztisov stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi: UPRAVNIŠTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York
6104 St. Clair Ave.,It E. Cleveland, 0.
Iščem svojega brata MIHAELA ŠKRJANC. Slišal sem, da je šel iz doma junija meseca t. 1. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. Frank Skrjane, 205 Stone St., Joliet, 111.	(7-8—10) '
I^P W w V V
* s* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. \
A • m ** ** m * r* ma^ m » m m * * ^ Aa^^J
glavni odboft:
PrwlMdnlk. rrank Itkiar, M Cortland j?t., No« York. H X. Podpredsednik. Paul Scfcneltor, Calumet, IClch. rajnik: Frank Krta. Mit s. l*wadaie At«., CU«mt*. ul aiarajnnlk: Geo. k sro«l«k. bj, Mina.
dikbktobij:
DtraktortJ obstoji ta jodnoa* ama opnlka od vaeh Sloreniklk podpornik Slovenskih listov In od mh «amo«toJnlh druitev.
orsnnlsadj. od mk
■a moki, knjltlc« tn m drugo m obrnite na tajnika: Frank K-a. lawn«al« Ave.. Chicago. iil Tadl vso denarne poftiljatre poiUjaji oaalor.
Nil k u
Narod ki no akrbl aa svoja rera, nima prostora med clvUlsovanlmi ear odi človek ki no podpira narodnlb aavodov, nI vreden sin svojega naroda.
Spominjajte se ob n*k p rtu kak Blovenakega KavetUCa.
Iščem svojega prijatelja ANTONA DODIČ. Doma je iz Obro-va št. 47. Pred petimi meseci je prišel iz starega kraja in se nahaja nekje v Michiganu. Kedor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Anton Ceglar, Box Norwich, Pa. (7-8—10)
VABILO
na
ZABAVNI VEČER,
katerega priredi Slovenska "Victor"' Godba , v sobote dne 11. oktobra v dvorani društva "Triglav'*. Tem potom vljudno vabimo vse rojake iz okolice Johnstowua, Iz Ccnemaugh, Franklin, Cambria in Moxham, Pa., da se te zabave blagovolijo udeležiti. Na razpolago bo prosto pivo in preskrbije-bil no bode za dober prigrizek. Vstop
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih
Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAMEC, po domače Oklu-j kar. Naj se oglasi pri meni i brez vse skrbi, dokler je še čas. ~ Louis Recher, R. F. D. 1, Eu- j clid. Ohio.	(7-20—10)
DOKAZANA RESNICA,
Če ste že gledali za rvet vsepovsod. zakaj bi ne prišli pogle i dat tje, kjer je dane« že veliko; državah | slovenskih farmerjevl Tam vidi-
kar najtopleje priporočamo. L'pravništvo "Glas Naroda".
Kje je moj brat FRANK AN-ZELC? Pred tremi leti se je nahajal pri Josipu Vojščaku v Clevelandu O. Prosim cenjene
te na ivoje oči, kako lepa polja , 1 so. Tam govorite ■ »vojim roja | , kom farmerjem, pa ga vprašate j j o vsem. Tam se lahko na rvoje j j oči prepričate, kako lepa polja »o 1 1 si napravili farmer ji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki »o
rojake, če kedo ve, kje se sedaj ,	ri. . . __- . - „ »
...	J .	. se naselili letos gori, ima^o ze pol-
nahaja, da mi naznani, a naj-i , , ,	. j____
u t • -	- , ' no obdelanega in vse raste, da ne
bolje je, ee se mi sam javi, ker i , , .. , , ,	..	__
J .	„ ' . dobite zlepa takega polja, pa gre
mu nnam mnogo poročati iz . ,	i	T
, . b ,. .	ste lahko kamor hočete. Pridite
stare domovine. — Marie Mi- , . , , .	, j .
i /	\ i \ u .».»c zdaj pogledat, pa »© bodete cu-
lavc (rojena Anzelc), Box 2-56,!	, ® . *	;v
''	' dih, kakšna polja ao napravili
Davis, W. Va.
(3-7—10)
i Iščem svojega prijatelja JOSIPA GADANC. Pred 14. meseci je odpotoval od tukaj v Diamond* Iowa, in od takrat nič več na vem o njem. Prosim cenjene-rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se mi pa sam oglasi. — John Plut, Box SG, Sunnvside, Utah.	(4-7—10)
PRVA HRVASICO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBiJRIC V AMEPIK!
ppiporrča ne vsem Slovenskim tam-buraškim zborom, kakor tudi poša-me/.nikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdelujejo tarnbure p» najnovejšem sistemu in najpopolnejših umetniških načrtih.
Okrašene s > z biseri in vsakovrstnimi roiami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših era-inof'.»nov ter finih slovenskih p'.o5č i. t. d.
Veliki ilustrova-ni <-enik s slikami pošljem vsakemu zastonj.
Ivan Benčic
1327 £. 40th Street, CLEVELAND, OHIO.
Rad bi izvedel za naslov MARIJE TOMEC. Doma je iz Starega trga pri Rakeku in sedaj stanuje nekje na Eveleth, Minn. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo nje box številko, ali naj se pa sama javi. — Frank Kočevar, Box 12, Bar-ronvale, Somerset Co., Pa.
(4-8—10)


___
_
- __
tajit priden in pošten iu da je imel nekaj denarja od doma, nekaj pa si je prištedil v njegovi službi.
Zasačeni vlomilci. V trgovini z mešanim blagom Švagelj na cesti Giulia v Ti-stu so zasačili ponoči dva vlomilca, ki sta vrtala blagajno. Vlomilca sta neki Amy iz Francije in brezposelni i'akin Cu-liat iz Trsta. Imela sta izborno vlomilno orodje in sta blagajno že na več mestih navrtala. V blagajni je bilo 4000 K.
Samovoljna strela. V vasici Majo pri Poreču je udarila strela v hišo Ivana Gerziniča. Hiše ni vžgala in je tudi sicer ni dosti poškodovala. V hiši sta bila takrat samo dva otroka, ki sta spala skupaj na eni postelji. Strela je obiskala tudi to sobo in odtrgala od postelje končnico. Kljub temu se otrokoma ni prav nič zgodilo.
Novo vino se sme po oblastveni naredbi prodajati šele z 20. okt.
KOROŠKO.
Celovška porota. Porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Celovcu se je otvorilo dne 15. sept. z zanimivo obravnavo proti roparskemu napadalcu Jakobu Popotniku, ki je napadel in oropal svojega tovariša Franca Petriča. O tem ropu smo svoječasno že poročali. Popotnik je našel svojega nekdanjega znanca Petriča v neki gostilni v Beljaku. Petrič, ki se je vračal iz Amerike iu je bil že precej pijan, je izdal svojemu sopivcu, da ima pri sebi precej denarja. Imel je v žepu v suknji hranilno knjižico za 7151 kron in delavsko knjižico, v kateri je bilo za 5580 kron bankovcev. Popotnik je svojega bogatega tovariša vodil od gostilne do gostilne in ga je končno v gostilni pri Krap-fenbaeherju hotel okrasti. Prerezal mu je žep in hotel potegniti iz njega delavsko knjižico. Toda Petrič se je zbudil in preprečil tatvino. Vzel je denar iz knjižice in ga shranil v hlačni žep. Ozmerjal je svojega tovariša, kjlub temu pa je pil z njim naprej. Ko sta se ločila, je bil Petrič tako pijan, da ni znal iti domov in Popotnik mu je pokazal napačno pot. Pustil je tovariša, sam pa je napravil ovinek, dohitel Petriča in ga napadel. Hotel ga je vreči v Dravo, toda to se mu ni posrečilo. Pa pa je vzel Petriču hranilno knjižico in ves denar. Drugi dan po ropu so našli pri njem hranilno knjižico in 5000 kron denarja. Popotnik se zagovarja s popolno pijanostjo in se ne spominja ničesar. Sodišče je stavilo porotnikom tri glavna vprašanja,
za možice en dolar, dame
POZOR ROJAKI I
Kedor izmed rojakov ima do-so biti denar iz starega kraja, naj
vstopnine proste. Začetek ob 6. naj naznani naslov dotične osebe,
»	rw	_ a	___*_____r... ' , ■	. .
uri zvečer. Za poset se priporoča (2x 7&9—10)	ODBOR.
PRIPOROČILO.
Kakor vsako leto, tako bom tudi letos predajal grozdje na debelo in drobno. Pravi naturni mešt iz grozdja bom razpošiljal v posodah pol soda in celi sod.
Lansko leto ni bilo grozdje tako fino kot letos, toda razprodal sem ga celih dvanajst železniških kar, kar priča, da moja cena ni visoka.
Vožnjo po železnici plača kupec sam, bližnjim mojim stalnim odjemalcem pa postavim grozdje na dom, ampak ne manj kot pol tone.
Rojakom se priporoča za obila naročila vaš slovenski trgovec
Ivan Pa j k, L. Box 328, Conemaugh, Pa.
<4x 7-10 14,17—10)
Društvene vesti za Greater New York in okolico.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNI&KC
: : PODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New Vork In okolico v obsegu dvajsetih m 11 J, a sedežem v New Yorku.
Ustanovljeno 17. decembra 1t11. Inkorporirano dne 2. avgrusta 1913., v državi New York.
ODBOR:
Predsednik: Alojzij Škrabar, 424 E. 9th St., New York. N. Y-
Podpredsednik Mihael Plrnat, 2803 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y.
I.tajnikrVinko	Zevnik. 186S Cornelia St., Ridgewood, N. Y.
II.	tajnik: Anton Plevel 410 E. 5th St., New York. N. Y.
Blagajnik: Ivan Mačak. 316 E. 9th. St., New York. N. Y. Nadzorniki:
Anton Paull, 410 E. 5th. St., New York. N 5.
Ivan Plrnat, 267 E. 10th. St. New York,' I
N. Y.
Ivan Podboriek mL, S2S Savoy® St., West Hoboken, N. J.
ODBORNIKI:
Louis AndolSek, Ludvik Benedik, Frank Lupscha, Joseph Pogačnik, John Zupan.
Druitveno neslo: 'V slool le moil"
8*3« aa vrla vsako Četrto soboto v
mesecu v Beethoven-IIall, 210 E. 6. ulica, blizu 3. Ave. New York, N. Y.
ki mu namerava poslati denar Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
naši pridni farmerji v teku pai mesecev. In skoro vsi »o začeli e tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam. kjer v resnici raste vse, da člove ka veseli, kamor pogleda. Tam »t boste lahko prepričali, da je pol no studencev, zdrav, gorak kraj ki nikdar ne trpi od Buše. Pridite in prepričajte se iami! Mi ne po šiljamo velikih hvai v javnoBt. ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da bo vgi
Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 2D E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111.
Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah.
Drvarje se išče
v Mellcn in Glidden, Wis. $ 1.30 od klaftre.
naši farmerji zadovoljni in to je j poskrbimo stavbinski materija) za glavno. O vsem drugem pa »e 1 sestavi.i kampe za šest ali več. prepričate sami lahko, če pridete	. . n	, .
do nas, pa gremo skupno pogle- L3K8 SUpeHOF »011 & GlieiTIlCal
Company,
IVfelleri, Wis.
dat. Tam lahko pogledate in po izveste vse od svojih rojakov far merjev, pa se bodete kmalu pre pričali, da Be ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in
Kedor želi dvigniti pri hranil- oaš* farmerji.
niei ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo,
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti l Ne od-denar mu preskrbimo v najkraj-! lašajte na jesen in pomlad, am-šem času.	( pak pridite zdaj, da ne pregleda- ■ .
Tudi za dobavo dedščine ali do-j te samo zemlje, ampak tudi, da j J te naj se rojaki vedno le na nas j vse izvrstno raste in vse bogato obračajo, ker bodo vedno dobro, obrodi. Krže Mladič Land Co., ceno in točno postreženi.	2616 S. Lawndale Ave., Chicago,
Frank Sakser,	> 111. Pišite in pridite vselej na ta
82 Cortlandt St., New York, N.Y. j naslov in nikamor drugam ma.
_
Josip Scharabon
blizu Union postaje
415 West Michigan St.,
Duliitli, Minn.
Pošiljam denar ? staro do- f mevino in prodajam paro- j farodne in železniške listke. p
-»-»—•—9—r

Največ denaija iz Amerike
nalaga se v
Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen na-sega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest in bratoljubje. VESELICE IN IZLETI 1913.
Slov. samostojno boln. podp. druStvo za. Greater New York In okolico priredi "Vinsko trgatev" v soboto, dne 18. okt. 1913. v "Beethoven-Hall" 210 K. Sth St.. v New Yorku.
Društvo Svetega Frančiška priredi lt. letno veselico dne 21. februarja 1914. v D. A. Sokolovnl, 625 E 72- St-v New Yorku.
rojaki naročajte se NA 'glas naroda". največji slovenski dnevnik v zdb
drŽavah. _____ _
i... dS&afci ______
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
i: i! i! i! i! i! i! I! i! i! i! i! i:
Denarni promet koncem leta 1912 ie znašal nad] .
Hranilnih vlog nad 42 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
66O milijonov kron.
Rezervnega zaklada nad 1,300.000 kron.
I ! ! I
i!
4%%
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska t vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spe-kulacija * vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok >n varovancev, župnisča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
NaS dopisnik v Zjed. državah je že več let
i! S! i! i! i! i! i! i!
i !
i!
HRAINIC SAKSER,
82 Cortlandt Si,	6104 St. Clair Ave.
NEW YORK.	CLEVELAND, 0.
N. EL,


^_
__
. .......ii__
itaiMitfliifeS

GLAS NAHODA, 7. OKTOBRA, 1913.
t» W	^ rjfae ^ ^ ^ ^
<7
i 4
Skrivnosti Pariza.
Slika iz nižin življenja.
Spisal Eogcnc Sae. — Za "Gla« Naroda" priredi) J. T.
^ ^ ^ ^E. ^Ei ^ q
(Nadaljevanje.)
—Kaj rein se dru(?f-pa storil, pospod Rudolf?
i i i t
Rudolf mu j<* prisrčno »tišini roko in odvrnil:
—	Usmilili .ste s*- nesrečnega moža, ki Vas je hotel pri neki priliki zaklati in st»- pa vzeli v svoje stanovanje, Notre-Dame štv. 9.
—	Vi veste, k j«* stanujem ?
—	Ce ste Vi pozabili no dolirote, ki ste mi jih izkazali, Vas pa jaz iiisrin pozabil. Ko ste odšli z Učiteljem iz liiše, Vama je sledil eden mojih ljudi.
—	Murf mi je pa vseeno rekel, da ne veste, kje stanujem.
—	llotel sem Vas le preskušati. In res! l*o svojem srčnem činu «te se vrnili nazaj k svojemu delu, ne da hi se pritoževali, ne da hi he jezili, ker se Vam ni tiikdo nie zahvalil. Ko Vam je včeraj ponudil Murf malo boljši zaslužek, ste prevzeli ponudbo z veseljem in hvaležno«! jo.
—	Kar se tega tiče, gospod Rudolf, so štirje franki — vedno U štirje franki. Ce sem Vam napravil kaj dobrega. Vam moram biti le jaz hvaležen in ne Vi.
—	Kako to?
—	Da, da, gospod Rudolf — je žalostno pripomnil — nekaj mi it« eel .'as brnelo o ušesih: — Ti imaš dohro srce in si pošten! Čudno da so le besede tako vpljivale name. Seveda, seme se vseje in iz semena pa lahko vzraste sambogve kaj. Res je, da sem rešil Vas in Murfa, rešim jih pa tudi lahko sto, tisoč. Toda ti ne bodo nikdar več oživeli.
Zbadač je žalostno sklonil j;lavo.
—	In potem, »ospod Rudolf — je nadaljeval — to, kar ste go vorili Učitelju o umorih, s«- je tudi mene precej tikalo.
I lot ee ga odvrniti od teh misli, ga je vprašal: — Ali ste peljali Učitelja v St. Maude?
—	Da, gospod Rudolf. Izmenjal sem mu bankovce v zlato, mu kupil pas, katerega nosi vedno pod obleko. Za stanovanje in za hrano plača vsak dan trideset sou.
—	Še eno uslugo mi morate storiti, prijatelj.
—	Kar govorite, gospod Rudolf.
-— Vzemite ta papir tukaj in pojdite z Učiteljem po preteku nekaj dui v "Bolnišnico dobrih reveže v". Tam ho plačal 4500 frankov in ho za «-elo življenje | reskrbljen. S tem je vse končano. Prepričan sem, da ho to najboljše zanj. S svetom je sklenil, sedaj naj misli »n kes in n i pokoro. Žal mi je, tla ga nisem takoj spravil tja. (V sr bo branil iti, bova ukrenila kaj drugega.
—	Z veseljem Vam bom napravil to uslugo, gospod Rudolf, samo ne vem. kedaj mi bo pripuščal čas. Murf je dobil človeka, pri katerem bom zaslužil po štiri franke na dan.
Rudolf ga j«' znova pogledal.
—	In Vaša prodajalna, Vaša hiša?
—	(Jospod Rudolf, prosim Vas, ne norčujte se. Ze zopet stara pesem: Vaša hiša. Vaša prodajalna. Mislili ste: — Poskušajmo, bomo videli, kakšen je ta osliček! — (Jospod Rudolf, Vi radi zbijate šale.
—	Ali Vata nisem ravnokar pojasnil —?
—	Da hi stvar malo vrjetnejše izgledala. Nisem tako neumen ne —
—	Kaj Vam je vendar, prijatelj?
—	Ne, ne. — Rajše govoriva o gospodu Murfu. Že štiri franke na dan se mi zdi malo čudno, toda vrjamem vseeno. Toda hiša, prodajalna, kup denarja — strela božja!
Zasmejal se je prav od srca.
—	Še enkrat —
—	Poslušajte, milost I ji vi gospod. Pri pozna m, sprva sem že mislil iti v past. (jospod Rudolf je mož, kakoršnih je malo. Najbržfe namerava kaj posebnega in me hoče spraviti popolnoma na svojo stran.
Rudolf ni vedel na kak način naj prepriča Zbadača.
Rekel je še enkrat resno, skoraj strogo:
—	Pod nobenim pogojem ne pripustim, da bi se kedo norčeval \y. moje dohrotlji»osti. š«* enkrat ponavljam: to vse je Vaša lastnina, vse Vam podarim. Ker mi nočete vrjeti, sem prisiljen priseči. Prisegam pri svoji časti, da Vam vse podarim. Se vprašujte zakaj. Jaz imam svoje vzroke.
Tem odločnim besedam je moral Zhadač vrjeti. Nekaj minut j" molčal, nato j* pa odvrnil s tresočim glasom:
—	Vrjamem, milostljivi gospod in hvala Vam. Ubogi revež kot sem ja' ne najde dovolj besed, s katerimi hi izrazil ono, kar se do-tjaja v njegovi notranjosti. Sedaj rečem samo to: Vedno bom pomagal nesrečnežem.
—	Prepričan sem, da govorite od srca in to mi zadostuje. — lukaj v tej omari boste našli vse potrebne listine, izdelane.na ime Franc o«*ur.
—	Francoeur?
—	Ker nimat" nobenega imena, sem ga Vam jaz nadel. Zagotovljen sem, da mu boste delali čast —
—	Le brez skrbi bodite, gospod —
—	Korajžo orijatelj! Vi mi lahko pomagate pri nekem lepem :u dobrem delu.
—	.Faz, milostljivi gospod?
—	Vi. Svetu boste živ vzgled. Nesrečen položaj, v katerem ste *e nahajali, bo Vam dokaz, tla tudi globoko padli lahko stopijo na pvoršje. če se kesajo svojih dejanj, in če imajo neke posebne last-nt sti. Vaša preteklost ne bo ostala skrita, za to je pa boljše, da je takoj razodene te. Šel bom z Vami k županu. On je dober mož in bo tlelal z menoj roko v roki. Da bodo ljudje dobili več zaupanja, bom razdelil vsak mesce med občinske reveže tisoč frankov. Te svote hom Vam pošiljal in Vi jih izročile županu; on bo že ukrenil, kot je potrebno.
—	Razumem, milostljivi gospod. Zhadaeu ne izkazujete toliko dohrega. ampak »".ohro izkazujete revežem, ki so v nesrečah in nadlogah. To je kakor v armadi: če se bataljon dobro izkaže, ne morejo biti vsi odlikovani. Za petsto junakov so le štiri zaslužni križci. Kdor ga ne dobi. si misli: — Dobro, ga bom dobil drugi pot — in drugi pot se bori Še z večjo hrabrostjo.
Rudolf ga je X veseljem in zanimanjem poslušal.	**
—	Kar mi pripoved ujete, gospod Francouer, je zopet nov dokaz hvaležnosti. — Zelo se mi dopade —
—	Toliko boljše, milostljivi gospod, ker res ne vem, kako bi se rah valil.
—	Preglejva malo hišo.
Rudolf in Zbadač sta odšla po stopnicah.
Ko sta stopala na dvorišče, je rekel pomočnik zadnjemu:
—	Mojster Francouer, povedati Vam moram, da odjemalci že čakajo.
—	Sedaj je najlepša prilika, da pokažete svoje zmožnosti —% je oglasil Rudolf. — Tudi jaz bi rad okusil malo mesa. Rebrca 8 zeljem bi mi izvrstno teknila.
_ Svojo nalogo bom kolikor mogoče častno rešil —
Ali peljem dva koštruna v klavnico, mojster?
* -— Da, in oster nož prinesi —
—	Ne bojte .se. S tem bi se človek lahko obril, mojster.
—	Strela božja! — gospod Rudolf — je vzkliknil Zbadač, sle-kel suknjo in si zavihal rokave, da so se prikazale njegove mišiča-rte, grozno močne roke. — Na svojo mladost sem se spomnil, gospod Rudolf. Boste videli, kako znam delati. — Nož, dečak, daj nož st-rn! — To je ostrina! Strela božja! s takim bi si upal iti na bika.
Zbadač je sukal nož; njegove oči so se zalila s krvjo; kar je bilo v njem živalskega, je stopilo zopet na površje; pokazali so se znaki krvoločnosti.
Klavnico je tvorilo veliko, obokano poslopje. Velik prostor je j«3 napol razsvetljevala dnevna svetloba, ki je prihajala skozi okno od zgoraj.
Pomočnik je pripeljal koštruna na vrata.
—	Ali ga naj pri veže m, mojster?
—	Privezati? Grom in strela! — Kaj so pa moja kolena? Daj sem žival in odidi v prodajalno.
Pomočnik je odšel, Rudolf in Zhadač sta ostala sama. '
—	Toraj na delo — je rekel Rudolf in ga nekako boječe pogledal.
—	Ne bojte se, ne ho dolgo trajalo. — Roke me pečejo. — V ušesih mi šumi. — Žile so mi nabrekle kot takrat, ko sem videl vse rdeč e. Sem, koštrun !
Oči so se mu svetile v divjem ognju, na Rudolfa je bil popolnoma pozabil, vzdignil koštruna in odnesel v sredino klavnice. Človeku hi se zdel kot volk. ki je pobegnil s svojim plenom. —
Rudolf je zanrl vrata.
Klavnica je hila temna, samo en solnčni žarek je obsvetljeval Zbadačev obraz, micne lase in rdečkasto brado. Dolg nož lesketajoč se v poltemi. je držal v ustih. Sklonil se je in stisnil koštruna s koleni. Ko ga je spravil v pravi položaj, ga je zgrabil za glavo in mu zarinil nož do ročaja v vrat.
(Dalje prihodnjič.)
Za smeh in kratek čas.
umevno.
Zakaj so vas odpustili iz zadnje službe? — Ker sem park rat pozabila umiti otroke. Otroci enoglasno: — Mama, vzemi to!
izgovor.

A	TI t* 1
ššmmšmmmm
II	Hi

—	Meso, katerega ste nam včeraj poslali, je bilo tako trdo, da ga nismo mogli razrezati.
—	Saj pravim, noži so danza dnem slabši. Poskušajte drugikrat z britvijo.
HUDO JE.
—	Zakaj nosita zdravnikovi hčeri sedaj jeseni zimsko obleko?
—	Ker se bojita, da bi se ne opekli kot vsako jesen.
"GLAS NARODA" STANE ZA CELO WTO 8AM0 TBI DOLARJE. NAROČITE SE NANJ I
BARM0N1

h
bodisi kakortnekoli vrsto isdelnjem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo sane. ■Jjivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poala in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo sahieva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Una.
Edina direktna proga med
NEW TORKOM ia HAMBURGOM, PHILADELPHIO ia HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM
oskrbljena s parni ki na dva vijaka: fikah Aafaata Victoria, A—rit«, Tttrnim Graat, frariJmt Liacah, ClnduJ, fai wiii. Pistons, Patricia, pMuyhasia, Graf VsUaraaa,
Prias Oakar is Priaa AdalWt, katerim sledi ▼ kratkem nov parnlk na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dole, 60.000 ton, najveCjl parnlk na avetn. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se ca:
Hamburg-American Liie,
4145 Broadway, N«« York City
ali lokalne agente.
RED STAR LINE.
IPlovitba mec^New Yorkom In Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov ž brzoparniki na dva vijaka.
nELAHD 11,904 torn
rntLAWD 11,710 toa
dOOMLAXB
11,710 toa
11,017 toa
LAFLAXD 18.U4 toa.
Kratka bi adobaa po« sa potmlko t Avstrijo, E* Ogntka. K* nasko, Hrvatako, ia Galicijo, kajti med Amtwerpeai ia Imtaf*
ranimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Poaebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, t im 8 potnikov.
Za aa daljne informacije, eene in rožae listke obrniti se jt a£*
RED STAR LINE
M®. 0 BrfiJfiv
m« rosi.
M State Strwt. BOSTON. MASS. 131» Vakst Strni. PHILADELPHIA. PA. •19 W An., SEATTLE. WASH.
S. E. car. Ia bou A Maditon Su.. CHICAGO. ILL. 13M "F" Stmt. N. W. WASHMGT0VN. D. C.
219 St. CWrtc Street. MEW ORLEANS. LA.' 11 S Ucut Strcrfa. ■ST. LOUIS. MO.
333 Mak IM, WINNIPEG. MAN. 319 Cmrj StraatJ SAN FKANCUC0. CAL." . U1 Sm, 3rf ShgAjl MINNEAPOLIS. MINN.
31 HM*ital Siraai. MONTtEAL. CANADA.
mr VAŽNO ZA V8AUGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skoal N?ew York bodisi v stari kraj all oa iz starega kraja naj obiiie PRVI SLOVENSKO -H&VAXUD
H OTEL
AUGUST BACH, 145 Washington St, New York, Corner Cedar >1 Na razpolago so "reda* Hate •obe in dobra domaČa hrana £0 nizkih ceaak.
Pozor, rojaki!
- «	DoMl mm im
^V-	Vuhbtttal
vt >s	itetflkof kto-
• V ill»V! » ^BV ni taB. da Lfn* iff wja^p mmtob!
.^tBSS^U^^^Š	Po doiffMI
Uk^a^^HBfl^B	CanMBl im
-—	pouwCBo ta
^^^^^^^^ najti ton ^	Alp«ntt kta-
ko Ib Pomado
oflHI^^^HSBHlM oraoi leeed*-
oia In h eh«
» .. jj.	at bUo. od Vit<*
»■tNte talmnivMtl In ddxi Wb* r—nll wimtiiMi to-M« in m bad* vat Ur na wWI. Karo« lato Mlini« t a taSnla
rS5St ■■■>	yy SžiSiMM^a*
iraTte.karlaotaabndavtaa, potna mih mm-JAKOB VAHClC
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA". NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNBTNIK._
C0MPAQNIE GENERALE TRANSATLANTI0UE.
(Francoska parobrodna družba,
direktna firu
do HA VRB, PARIZA, tVICB, ZNOMOSTA In LJUBLJANA
Poitnl Bkaprea parnlk] aoi1 LA PROVENCE" 'LA SAVOIE" '*LA LORRAINE" "FRANCE"
aa SaMfl viiak*
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
aiavanie Publishing Company,
M Cortlandt Street, New York
Poštni parnlkl aoi "CHICAGO" * LA TOUKANE" ' 10CHAMBEAU * * "NIAGARA"
Qlavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
•erner Pear! St., Chesebrosch Balldlsf. Paniki eJptaieie ad sedaj aaprej redne eb četrtkih ■ priataaBča iter, 57 ^Merth Rirer in ok aobotih ps a pntUmišča 84 North River, N. T.
•LA LORRAINE 8. okt. 1913. t FRANCE dne 29. okt. 1913. *LA SAVOIE dne 15. okt. 1913. •LA LORAINE 5. uov. 1913. *LA PROVENCE 22. okt. 1013. *LA SAVOIE due 12. uov. 1913.
POSHBKA PLOVTTBA V KATKI:
•NIAGARA odpl. s pom. štv. 57. dne 11. okt. 1913. ob 3 popoldne. tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 18. okt. 1913. ob 3 popol. •Chicago odpl. s poni. št. 57. dne 25. oktobra 1913. ob 3 popoldne. Paraiki a ivcxda lazaaaiaraal Ina|« pajdra rilaka. Paradi i krittm uaaja p« itiri vijaka.
Afstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulich)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Cita za Slovence jn Hrvate.
Novi parnlk na dva'vijaka "Mabth\ Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, frstomTin Rek >.~]
Cm TožaikJistkoT iz Niw Yorka za]Qr. razred so do:
Ys| epoiaj karedenl aort fcrodi ma dra rijaka iaiaj«
bresžični brsojavi 3LLICM,	LAUSZ,
KABTHA WASH3NGTOH ARGENTINA* OGBANIAg
Phelps
»STA ^^ ljubljani
■AOHSBA KASLOY6A
ma
89.14 S4.6C
la Kartka nraakimctom ia Kaiser Prams Jooef L etino |SJi M
EL aAKtan 4*
KK1X aH WMKMt Karfka M*shimgton in K&iee« fro| M % Ni-00, dmci4K6 do