St. 229 hitita min vijrVffM cmott m IisM 4it aja. tewni« ponddjek. vaak dsa AsfSVeg« tt. 20, L u«ditrop|s. Dop« pinma se ne sprejemajo, rokopL. Prof. T. Perle. — Lutnik Hskaraa IiS maša za mctec L 7.—, 3 mesece L Ya Za inozemstvo mesedno 5 Hr več, — T t* .oo * : ^ V srtdo 24« septembra 1924. Posamezna številka 20 cent* Letnik XLIX fJ»edni§tvo: oHca m. Prt Iljajo HKdnS! ' Q4g %a Mačsjo. — Jt tak tiskarne E - .lortčdNil 32.— ii cel® leto L Ml— va in uprave Št. U-57 fcDINOST Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v ftirokosti on kolone (72 mm.) — Ogtaa* trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se po£ija)o isključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asidkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta esravo 11-67. „Izonjn se zakon..." Nič slabega se ne godi Slovanom v novih pokrajinah. Izvaja se le zakon... Tako je rekel slavni Pisenti v Vidmu pred slovanskimi učitelji. Tudi s sistemom občinskih komisarjev se izvaja zakon. Kaj pomeni tako izvajanje zakona za naše občine in njih finance, smo povedali na tem mestu preteklo nedeljo Povedali smo vse, kar se je moglo in smelo reči, da se ne plane zopet po nas z očitki in obtožbami veleizdajstva, iredentizma in ščuvanja proti državi. Tudi danes, ko hočemo zopet nastopiti proti jarmu občinskih komisarjev, se hočemo izogibati vsakih «iredentističnih poskusov». Pač pa je potrebno, da zopet opozorimo višjo oblast na nekak iredentizem, kateri v resnici obstoja med našim ljudstvom, namreč stremljenje in zahteva, da bi prišla čim prej odrešitev izpod komi-sarskega režima. In glej čudo! V naši zahtevi po odpravi občinskih komisarjev in vzpostavitvi občinskih avtonomnih uprav, v kolikor jih italijanski občinski in pokrajinski zakon spioh dovoljuje, nismo osamljeni. V šestih letih nove uprave so bili taki slučaji soglasja tako redki, da se nam jih zdi vredno tu posebej omeniti. Toda že smo zašli v — pretiravanja. Množina «jih» tu ni za rabo, zakaj vsega vkup sta bila le dva taka slučaja. Eden se je pojavil pred kratkim v vprašanju omejitve nepremične lastnine v ncvih pokrajinah. Poleg Slovanov in Nemcev so nastopili proti tozadevnemu zakonu tudi Italijani. Drugi tak slučaj bi bil sedaj protest proti režimu občinskih komisarjev, protest, ki postaja z vsakim dnem glasnejši tudi med Italijani v starih pokrajinah. Isto upravno zlo, ki tare naše najvažnejše in največje občine, razsaja namreč tudi v starih pokrajinah in je ena izmed najznačilnejših karakteristik sedanjega režima n» polju občinske in pokrajinske uprave. Vsled tega isto nezadovoljstvo tudi v starih pokrajinah, tako da torej v našem tozadevnem «iredentizmu» nismo osamljeni. Zloraba institucije občinskih komisarjev, katera se sedaj prakticira (zakaj občinski komisarji so predvideni v zakonu le kot izredno in skrajno sredstvo), ni le nezasluženo in nepotrebno gospodarsko breme, nekak parasitizejn na škodo občinskih financ, temveč je tudi gromadna nenormalnost in upravna neskladnost, kateri se mora v interesu občin napraviti čim prej konec. Mnogo se je govorilo zadnje mesece o normalizaciji, toda le v zadnjem času so se začeli pojavljati glasovi proti nenormalnemu režimu občinskih komisarjev, dasi ne more biti nikakega dvoma, da se mora pričeti splošna normalizacija ravno z normaliziranjem občinskih in pokrajinskih uprav. Nudi se nam udobna prilika, da podkrepimo to svojo trditev z mnenjem italijanskega politika, ki ga pač ne vodijo nikaka ciredentistična in proti državi naperjena* stremljenja. To je Filippo Meda, ki je objavil v zadnji številki politične revije «Echi e Commenti» članek pod naslovom «Un'annomalia amministrativa» (Upravna nepravilnost), v katerem dokazuje, da ima sedanji sistem občinskih komisarjev na sebi greh nezakonitosti in samovoljnosti. Član kar navaja znane člene občinskega in pokrajinskega zakona, v katerih se predvideva institucija občinskih komisarjev. Kakor smo omenili že v nedeljo, imamo dve vr&ti komisarjev, kr. izredne komisarje in takoimenovane prefektume komisarje. Prvi se imenujejo s kr. odlokom v slučaju razpustitve občinskega sveta. Tak komisar ima pravice, ki priti če jo v rednih razmerah županu in občinskemu odboru in sme upravljati občino največ šest mesecev. Prefekt urni komisarji pa so dveh vrst: posebni komiu-ji, ki jih pošlje prefekt v občino na njen račun v slučaju, da se kak upravni posel ne more drugače opraviti, in prefekturni komisarji, katere pošlje prefekt v občino z nalogom, da prevzamejo vso občinsko upravo v svoje roke. In to v slučaju, kakor pravi občinski in pokrajinski zakon, ako občinski svet iz kateregakoli vzroka ne more poslovati. G. Meda naglasa povsem umestno, da je ta določba zelo široka in da se je brezobzirno izrabljala tudi v takih slučajih, ko so bili občinski sveti nasilno razgnani ali z nevarnimi grožnjami prisiljeni dati ostavko na svoja mesta. Najzanimivejše pri pre-fek turnih komisarjih pa je to, da so njihove pravice večje nego pravice kr. izrednih komisarjev, dasi imenuje prve prefekt, druge pa sam kralj. Kr. izredni komisarji imajo !e pravice župana in občinskega odbora, ne pa tudi pravice občinskega sveta, medtem ko imajo prefekturni komisarji tudi pravice tega poslednjega. Gosp. Meda navaja razne razsodbe prizivnih sodišč, dalje rimskega kasacijskega dvora in odločitev državnega sveta, s katerimi se občinski in pokrajinski zakon tolmači v flori označenem smislu, Prefekturni občinski komisar je z eno besedo več nego kraljevi izredni komisar, sme torej razpolagati z občinskim proračunom, odpuščati in nameščati občinske uradnike itd., ne da bi bil navezan v svojih ukrepih na odobritev s strani pokrajinskega upravnega odbora, kakor je predvideno z k kr. komisarja. Še eno zanimivost na prefekturnih komisarjih moramo omeniti. Imenovanje kr. komisarja fe predvideno samo za slučaj razpusta občinskega sveta, medtem ko se j imenuje prefekturni komisar poleg redne- ga občinskega sveta. Prefekturni komisar pride torej v občino kot nekak uraden župan, ki opravlja delo župana in občinskega sveta, ki kateregakoli vzroka ne more poslovati«. i tudi v tem pogledu so pravice prefektt_: :d E1 Krimom. Španska vlada ne more in tudi noče se pogajati z Abd E1 Krimom ali a kakim sličnim voditeljem uQor*Mkov * per 1'insegnamento detla lingua slovena (croa-ta) nelle ore aggiunte. k pouku slovenskega (hrvatskega) iezika v dodatnih urah. .........li......... 1924. . . . /.....dne........ 1924. Firma: Podpis: Starišii Ali Vam je treba še d<£>ovedovati potrebo tega koraka, ki ga morate napraviti? Ali Vas bi ne bilo lahko do groba sram, če bi se ne zavedali Vaše svete dolžnosti? Mislimo in prepričani smo, da bi bilo vsako priporočanje odveč in da so naši stariši svesti si svoje naloge in gotovo prijavijo svoje otroke h pou-jku slovenskega oziroma hrvatskega jezika v dodatnih urah. _ Novi tiskovni zakon Kljub precej hudi vročini je vladalo v zadnjem času zelo živahno življenje na Montecito-riju. Politična kriza, ki jo preživlja država od Matteottijevega umora dalje, pač zahteva prisotnost mnogih poslancev v Rimu. Zdi se, da je napetost med opozicijskimi strankami in fašisti dosegla višek one dneve po umoru faši-stovskega poslanca Casalinija. Mussolini je moral tedaj zastaviti vse sile, da je lahko brzdal razpaljene fašistovske duhove; na drugi strani pa je toliko večji krik zagnalo fašistovsko časopisje, ki je skoraj udušilo dokaj umerjeno pisanje opozicijskih listov. Sledil je še pomirjevalni Mussolinijev govor v ^imu, ki je vsaj trenutno ošibil napadalno moč opozicije in napetost je deloma polegla. Mussolini je lahko prav mirno odpotoval v Vicenco in v Asiago. Sledilo mu bo bržkone tudi več drugih ministrov, ki bodo odpotovali na kratek odmor k svojim družinam. Tudi poslanci so ieli v večjem številu zapuščati Rim; obetajo se torej kratke politične počitnice, ki prihajajo morda nekoliko pozno. Nič zato, saj je tudi poletje pozno. Glasovi o sklicanju zbornice so zaenkrat potihnili. Vendar pa ni na videz nikakega razloga, da bi se sklicanje zbornice zopet odneslo. Zbornica se bo predvsem bavila z novim tiskovnim zakonom; v gotovih političnih krogih trdijo celo, da bo ta zakonski načrt prej predložen senatu kakor zbornici. Načrt sta izdelala pravosodni minister on. Oviglio in notranji minister on. FederzonL O novem zakonu pra-.vijo, da bo vzel prefektom sedanjo neomajano oblast nad listi in da jo bo zopet izročil sod-nijskemu oblastvu. V smislu novega zakona bodo za vsebino rokopisov, ki jih odgovorni urednik ni pregledal, odgovorni posamezni uredniki. _ Italuansko-jugoslovenska konferenca v Benetkah Dne 1. oktobra se bodo začela v Benetkah med Jugoslavijo in Italijo pogajanja za rešitev še onih vprašanj, ki niso dobila mesta v dogovorih, sklenjenih v tem poletju med vladama v Rimu in Beogradu. Na programu le konference je vprašanje režima na novih ozemljih, ureditev zasebnih dolgov in rekvizicij, razdelitev arhivov in poročil med sodnimi in policijskimi oV lastvi obmejnih občin, vprašanje občinskih premoženj na jugoslovenskem ozemlju, vprašanje državljanstva in opcij, vprašanje narodnih manjšin, pokojnine državnih uradnikov, socijalna zavarovanja, hranilnice itd. _ Brzojavna ahrifte na poiti v Klani. Poštni in brzojavni komisarijat za Julijsko Krajino javlja, da bo 1. oktobra t. 1. vzpostavljena brzojavna služba na poštnem uradu v Klani : Iz utoia PoL dr. „Edinost" v Trstu 1 Radi preobilice dela in zato, da se reši mnogoštevilne akte, bo urad do 30. tega meseca za stranke v popoldanskih urah zaprt. ; _ Prosimo zato vse, ki želijo govoriti v tajni-štvu, naj se z glasijo v uradu predpoldne med ♦.—13. uro. Tajništvo pol. dr. , da bo mladinsko društvo Prosvcta» po ! svojih najboljših močeh podalo -Masko satana* j ter da#bosta pela odlična solista nekaj krasnih ; solospevov. Vse se pridno pripravlja in šentja-kobska podružnica -Šol. dr.» hoče imeti v ne-i deljo dne 5. oktobra t. 1. lep večer, seveda brez j — plesa, s čimer pa še ni rečeno, da ne pridejo j ne utrudljive plesalke in plesalci k Sv. Jakobu, j Vsi torej pridejo in Ti boš manjkal? Zrakoplovni spor Sv. Jakob v Trstu. Naznanja se cenjenim športnikom, da se bo vršila seja — oziroma obravnava — o zadnjem poletu v petek dne 26. t. m. ob 20.30 v gostilni «Pri Vijolicah». Ker bo seja zelo važna in zanimiva, se prosijo športniki, da se je gotovo udeleže, drugače jim sodnik naloži 50 lir globe. — Vabljeni so posebej gg. M. Be.. A. M., A. Sos., I. Ra., I. Na., F. in A. Re. Gospoda predsednik in tajnika S. D. — Sv. Jakob sta izvoljena za sodnika in ne smeta manjkati. Zahvala. Koncert Zvezinega zbora, ki se je vršil 21. t. m. pod okriljem društev «Venca« in «Zvezde» iz Kozine in Herpelj, je uspel proti vsemu pričakovanju. Zaslugo na tem imata imenovani društvi, ki sta koncert otvorili z lepo Nedvedovo «Serenado», ter godba, ki je sodelovala. Vodstvo Zveze se tem potom iskreno zahvaljuje društvenima odboroma kakor tudi vsem sodelujočim za prijazni sprejem in za vso podporo, ki jo je bil deležen učiteljski zbor v gostoljubnih Herpeljah — Kozini. Šola »Glasbene Matice«. Vpisovanje v šolo »Glasbene Matice*, se bo vršilo jutri, v petek in v soboto od 10. do 12. in od 16. do 19. ure v ulici Torre bianca št. 39. I. nad. (levo). — Vodstvo. Iv. Cankarjevo ^Pohujšanje v dol. Sentflor-janski. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 8. zvečer priredi Čitalnica pri Sv. Jakobu imenitno Cankarjevo farso, ki doživlja povsod, kjer jo igrajo, krasne uspehe. V glavni vlogi bo gostoval g. Terčič, član ljubljanskega gledišča, ki je prevzel tudi režijo igre. Slaba izgledi za gledališke skupine v Turčiji. Tukajšnja kr. kvestura javlja, da so nekatere italijanske gledališke družbe, ki so se pred kratkim podale v Carigrad v upanju, da bodo mnogo zaslužile, bile bridko razočarane, tako da so se po poročilu tamkajšnjega italijanskega poslaništva — morale obrniti do poslaništva in tamkajšnje italijanske naselbine s prošnjo za podporo, ki bi jim omogočila, da se lahko vrnejo v domovino. Da se slične neprilike ne bodo dogajale — pravi dalje obvestilo kr. kvesture — ker po-* vzročajo prizadetim mnogo trpljenja in zmanjšujejo v inozemstvu ugled italijanske umetnosti, smatra italijanska vlada za potrebno opozoriti vse italijanske gledališke družbe, ki bi se hotele podati v Turčijo, na dejstvo, da se nahaja ta dežela v težki krizi in da dotične družbe vsled tega ne morejo računati na po-voljen sprejem. DruitveM vesti Sk>v. akad fer. dr. «Balkaa». XXVIII. redni občni zbor, ki se je imel vršiti 19. t. m., se bo vršil v nedeljo, t. j. 28. t. m. ob 10. uri zjutraj z neizpremenjenim dnevnim redom. — Odbor. D. K. N. Totmmaseo — Trst. Danes točno ob 16. uri se vrši izredna* odborova seja. Udeležb ba vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. Žensko dobrodelno udruženje* ima danes pop. ob 5. uri odborovo sejo v svojih prosto-, tih. Odbornice so naproŠene, da se seje udeleže poinoštevilno, posebno vse načelnice od* tekov!! — Predsednica. Dramatični ldmb visokoSolceT priredi v ne-ftelfo, dne 28. t. m. na Konto velu Tučičevo dra- Bo «Colgota*. K obilni udeležbi vabi omenjeni ub. _ Iz tržaikesa iivllenia Hotela je umreti, ker jk> je dragi zapnsftlL Pinoči okoli 20. ure »o štirje vojaki, ki w se sprehajali na pomoht Bersaglieri, zapazili mlado žensko, ki je očividno zelo razburjena hodila sem ter tja po nabrežju. Nenadoma je neznanka vzela iz ročne torbice stekleničko ter ijo nastavila k ustom; nato je hitela k bregu, menda z namenom, da bi skočila v vodo. Toda voiaki so tirno priskočili ter ji preprečili obupno nakano. Nenavadni prizor je privabil na Jice mesta mnogo ljudi, med njimi tudi dva orožnika, ki sta obvestila o dogodku rešilno postajo. Predno pa je dospel na lice mesta zdravnik, je bila ženska z nekim javnim avtomobilom prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da se je neznanka zastrupila z jodovo tinkturo. Potem ko so ji izprali želodec, se je neznanka izkazala za 20-letno sobarico Lucijo Grosso, rodom iz kraja Villa Santina pri Vidmu. Deklica je izjavila, da je hotela umreti, ker jo je zapustil njen ljubimec, s katerim se je seznanila, ko je služila pri neki družini v našem mestu. Stanje zastrupljenke ni opasno. Avtomobil v plamenu. Preteklo noč okoli 23. ure se je občinstvu, ki se je naslajalo ob zvokih godbe pred kavarno «Miramar», nudil nenavaden prizor. Na cesti med javnima vrto-ma na trgu Liberta se je nenadoma vnel nek avtomobil; hipoma je bil ves prednji del avtomobila v plamenu in grozila je nevarnost, da se vname rezervoar za bencin. Šofer je z veliko prisotnostjo duha pokril goreči del avtomobila s plahto in na ta način udušil ogenj. Avtomobil je ostal precej poškodovan. Poskusen samomor. Včeraj popoldne okoli 14. ure si je 26-letni uradnik Bruno Mandler, stanujoč v ulici N. Machiavelli št. 20, pognal v svojem stanovanju z revolverjem kroglo v prsa. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Vzrok njegovega obupnega čina ui znan. Pazite na otroke! 4-letna Angelina Fanelli, stanujoča v ulici Media št. 9, se je sinoči nahajala pri neki sosedi, kjer se je igrala pri mizi. Nesreča je hotela, da je pri igri prevrnila svetilko; petrolej se je razlil in vnel z velikim plamenom, ki je otroku vžgal obleko. K sreči so navzočni ljudje hitro strgali z deklice gorečo obleko, a kljub temu je mala Angelina zadobila hude opekline po levem stegnu in po levi roki. Mati je nesla ubogega otroka v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v precej nevarnem stanju. _ . Avtomobilska nesreča pri Sežani. Vce^ raj okoli poldne se je pripetila na glavni cesti pri Sežani huda avtomobilska nezgoda. ki bi bila skoro imela tragične posledice. Večja skupina bivših bojevnikov, doma iz kraja Oriago di Mira pri Benetkah, ge je vračala s tovornim avtomobilom iz Postojne, kjer je obiskala tamošnjo jamo. Nedaleč od Sežane je avtomobil, ki je vozil z veliko brzino zadel ob obcestni kamen ter se vsled silnega sunka prevrnil. Izletniki so popadali na cesto, a k sreči so ostali skoro vsi nepoškodovani; le 59-letni pek Anton Viatto je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko ter zadobil več drugih hudih poškodb na raznih delih telesa. Viatto in nekateri drugi tovariši, ki so zadobili le neznatne praske, so bili prepeljani z drugim avtomobilom v tukajšnjo bolnišnico, kjer dobili potrebno pomoč. Viatto je bil sprejet v feirur-gični oddelek. Okreval bo v 6 tednih, če ne nastopijo kake komplikacije. Bodlji vi vol. Težak Fran Fischer, star 46 let, stanujoč na Greti št. 6, je včeraj popoldne delal pred javnimi skladišči v prosti luki V. E. III. Pri svojem delu se je mož približal volu, ki je premikal železniške vezove pred skladišči. Volu se menda ni zdelo prav, da mu mož hodi na pol; dregnil je Fischerja s tako silo z rogom v prsa, da mu je zlomil dve rebri; poleg tega je mož zadobil še veliko bunko na levi strani prs. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal ubogemu možu prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. vesti To njegovo dejanje je torej kažnjivo od 1 do 5 let ječe. . N« koncu svojega govora je državni pravnik zahteval, naj se Devideja kaznuje. Govor branitelja Robim. Devidejev zagovornik odv. Robba je govoril takoft: Leta 1920, ko še niso bile razmere popolnoma urejene, je zašel ta moj varovanec v ono gostilno, t kateri so s« zbirali navdušeni elementi, in je tam vrgel po kratkem prerekanju Kozlerju kozarec v glavo. Stvar ni huda. Ce bi ga zadel v lice, bi se vsa stvar končala na civilnem sodišču, tako pa, ker ga je zadel malo višje, je prišel pred poroto. Kozler je težak in mislim, da nima dober vid pri tem glavne vloge. Ko bi bil fotograf ali kaj sličnega, bi se vid že moral upoštevati. Na vsak način pa opravlja Kozler svoj poklic ravnotako kot ga 'je opravljal preje, ko je bil še zdrav. Priče so izpovedale, da niso slišale, da bi Kozler govoril-o politiki. Gospodje porotniki, vse priče so ene stranke. Zato ni čuda, da so vse enako govorile kakor da bi bile zmenjene ter šle s tem Kozlerju na roko. Na vsak način je logično, da pripadnik ene stranke gleda na vse načine, kje bi škodoval nasprotniku... Jaz sem prepričan, da je bilo tako, kakor je povedal obtoženec: da je vrgel Kozlerju kozarec, ker je žalil Italijane. Potemtakem se ie potegoval za svoj narod in se ga lahko oprosti ker je bila proglašena amnestija za take slučaje Devide je jetičen, doma ima ženo in štiri otročiče, ki ga željno pričakujejo... Ne v ječo z njim, ker bo okužil tudi druge nesrečneže. Tako je končal zagovornik svoj govor. Obtoženec oproščen. Ob 11. uri je predsednik odredil izpraznitev galerije. Čez pol ure je bil občinstvu vstop zopet dovoljen. Tedaj je predsednik prečrtal razsodbo s katero je bil Devide oproščen, ker so porotniki potrdili, da je izvršil dejanje iz političnih ozirov. . . Devide se je zahvalil porotnikom in branitelju ter zapustil sodišče.^ Danes se bo vršila razprava proti Marjanu Ražemu, Josipu Mosettigu, Jakobu Meula, A-lojziju Madeotu, Albertu Schwiegelu, Pasqua-lu Covacichu in Guidonu Kletschka. Vsi ti se bodo zagovarjali radi izsiljevanj. Proces }e v zvezi s procesom Braioo. odobren je bil prispevek občin Sedlo in Kobarid za kmetijsko potovalno šolo, isto-tako tudi prispevek občine Kred; odobren je bil pravilnik občine Sovodnje o davku na živino, pravilnik občine Dreženca o pristojbini za občinska zemljišča; odobren je bil stavbeni red občine Miren; končno je bil tudi odobren prispevek občine IJoba-rid društvu «pro Montibus». Poročilo o delovanju «Zelenega križa» v le-tošnjem let«. Od 1. januarja do 31. augusta t. 1. je izvršil goriški «Zeleni križ» 734 prevozov, od katerih 150 proti plačilu, 525 brezplačno in 59 na račun bolniške blagajne. Prepeljal je 45 umobolnih, 475 ponesrečencev in 214 bolnikov, skupno tedaj tudi 734 oseb. Tekom letošnjega leta je «Zeleni križ» nudil v svoji centrali in v sedežih podružnic prvo zdravniško pomoč v 1219 slučajih, pri raznih nezgodah je posredoval v 475 slučajih, pri športnih nezgodah v 139 slučajih in pri nezgodah v raznih javnih podjetjih v 80 slučajih; posredoval je potemtakem s prvo zdravniško pomočjo v 1913 slučajih .... podpirajo tudi goriški Slovenci. Gorenje poročilo govori samo ob sebi dovolj jasno, kako koristen zavod je goriški «Zeleni križ». Ker je to dobrodelna ustanova, ki ne pozna nikake razlike med Italijani in Slovenci, in ker v zelo mnogih slučajih pomaga tudi našemu ljudstvu, bi želeli, da se vsestransko zanimajo zanj in ga vsestransko..... Dornberg (Prireditev). V nedeljo, dne 28. t. priredi tukajšnja «Čitalnica* veselico. Na sporedu je več pevskih točk in Jalenova drama «Dom», ki ni še bila igrana na Goriškem. Či-talničarji so prepričani, da jih bo narod — kakor vselej — z veliko udeležbo podpiral v njihovem društvenem delovanju. LISTNICA UREDNIŠTVA. V uredništvu naj se zgiasijo jutri ob 11 pred-,poldne sledeči gg.: Plesničar Ivan, Gustinčič Pavel Kjuder Viktor in Verč Marcel. Borana poročila, ogrsKe krone...........0.0290 avstrijske krone.........0.03*0 . češkoslovaške krone............. dinarji ......... . . • .31,80 le ji ...............11-25 marke >>••••••>••■■• —*— dolarji............... 2275 francoski franki..........120.50 švicarski franki..........43L— angleški funti papirnati ......101.75 Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . . KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1 30 0*0310 00830 68.70 32.10 11.75 80 q REFOŠKA in drugega grozdja je na prod« v Škofijah. Pojasnila daje trgovina Ajid»e Valentič. HM BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla«-, vec. Via Giulia 29. 96« Olga Zavadlal Karol Kosovel poročena Klanec 24. septembra 1924 Zagrajec 58* DAROVI — Za svetoivansko podružnico «Šol. druš.» so darovali: Veledarežljiva Dvojica Gradišar 50 L; tovariši(ce) in prijatelji g. učit. Ribičiča pri njegovem poslovilnem večeru 20 L; g. Kante Ivan 5 L, ker je za 16 ur dela pri S. D. A. preveč zaslužil g. Jože Štrajn: ker se ni mogel vdeležiti veselice 5 L; brat iz Sarajeva potom g. Zadnika ml. 120 Din. Spominja-joč se veselice Šol, društva pri sv. Ivanu so darovali (goriimenovani podružnici: Dr. Vadnal 20 L, Rupena 10 L; 2an Premru 10 L, Bole ----------------- ^ ™ . ... . 10 L, Hočevar 10 L, Mrtkarič 10 L, Seraduru S. K. «01ymp» ter O. K. «Slofa» iz Opatije, 5 L Jn Iv p^ga 2 L. K tej svoti je dodala so se vršile sledeče tekme:'" [gdč. Cok Amalija 10 L; skupno 167 L in 120 Zjutraj ob 10. se je vršila na igrišču ob j Din. — Srčna hvala vsem, posebno vrlim Po-resti Ončine-Prosek nogometna tekma i stojnčanom, ki so nas tako prijetno iznena-med S K. «01ymp» ter reprezentanco dili! - Ivan UrSič 5 L, Jos. š ker se ni mogel ZMD in sicer MDP-Opčine ter Športno-1 udeležiti veselice 5 L. Bog plati! izobraževalni krožek pri Sv. M. M., katera j SPORT Izid nedeljskih tekem. Ob fiziki poseta Hali oglasi se računajo po 20 atol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor lice službo, plača polovično ceno. SPREJME SE pošten in dobro izvežban brivski pomočnik. J. Šinkovec brivec Idrija. 1168 SLUŽKINJA, zmožna vseh hišnih del, išče službo pri slovenski družini ali pri samostojnem gospodu. Šalita di Gretta 10/1 1195 Zobozdravnik dr. Lojz Rrnlshsr specialist za bolezni v ustib in no zo&eh vrvema zi vsa zitczdravaiSka in zototehniika opravila v Gorici, na Travniku 20 (Plazza della Vittoria ?Q od 9-12 In od 3-5. POROČNA SOBA, moderna, predv,ojno delo, vzmeti, prodam. Via Gatteri 23/1, Colautti. 1202 POSESTVO na Kneži (Baška dolina se proda radi selitve. Obstoji iz 2 hiš sredi vasi, pripravni za vsako obrt, njiv, travnikov in dveh gozdov- Proda se vse skupaj ali pa posamezno in sicer do 29. septembra. Pojasnila daje kovač Kogoj v Klavžah št. 82 pošta Podme-lec (Piedimelze) 1196 SLUŽKINJA, za vsa domača dela, se išče. Jano vitz, via Piccolomini št. 4/1. 1197 MANUFAKTURNA trgovina v Nabrežini se odda za 2500.—, vključene klopi, police in izložbena okna; pripravna za vsako obrt. Pojasnila daje lastnik Vodopivec. 1198 je izpadla 3 :1 v prid S. K. «01ymp». Popoldne ob 14. se je vršila na igrišču C. S. «Ponziana» hazenaška tekma med moškima četama S. K. «01ymp» ter MDr-Sv. Jakob, katere izid je bil 6 : 1 v prid prvemu; ob 15. je pričela tekma med ženskima četama goriimenovanih društev, katere izid je bil 8:0 istotako v prid močni četi S. K. «01ymp». , Podrobno poročilo v nedeljski tdmosti. Prijateljska tekma med «Jadranom« in «Zarjo». Nedeljska nogometna tekma med S K «Jadran > iz Herpelj-Kozina in M. D. «Zarja» Rojan je izpadla z 3: 1 v prid S. K. «Jadran». Cene na trsu Cavour dne 2-3. t. m. (Oddaja na debelo) POROTNO SODltfE Stara aiera in politika Obtoženec — oproščen. Včeraj dopoldne ob 9. uri se je nadaljevala razprava proti Josipu Devide. Govor državnega pravdnika. Točno ob 9. uri je predsednik sodnega dvora otvoril razpravo ter je dal nato besedo državnemu pravdniku cav. Maretti-ju. Zastopnik postave se je obrnil proti porotnikom ter začel svoj govor: Gospod predsednik in gospodje porotniki! Pred seboj imamo slučaj, ki je zelo priprost. V gostilni Lisiaka v Rojanu so bili zbrani pivci ter se pogovarjali o svojih stvareh. Pa je prišel med nie obtoženec Devide in oni so bili tako prijazni, da so mu ponudili stol. da je lahko sedel. Nenadoma pa j se je on spričkal s Kozlerjem ter mu vrgel z ! vso silo kozarec v glavo. Ubogi Kozler je dobil pri tem težke poškodbe nad levim očesom in ne bo tako nikoli več imel dobrega vida. Obtoženec je vse priznal, kar je storil. Pri prvem zaslišanju v preiskav? je izjavil, da je zato ranil Kozlerja, ker je s sovražnim nasmehom govoril o onem pretepu, ki se je bil vršil pred desetimi ali štirinajstimi leti. Včeraj, po štirih letih pa se je prvič slišalo iz njegovih ust, da so se zbirali v Lisjakovi gostilni gotovi elementi, ki so gojili proti njemu veliko sovraštvo, ker da je bil Italijan. Nadalje je tudi pripomnil, da je ranil Kozlerja edinole radi tega, ker da mu je bil rekel, da je Italijan in da bo kmalu Sel. Te besede bi imele velik pomen in veliko važnost, če bi ne mogli misliti, da si je obtoženec izbral to okolščino, da bi si s tena olajšal položaj. Vse priče, od prve do zadnje, so izpovedale, kako sta se obtoženec in Kozler prepirala o onem starem pretepu; da bi se pa prepirala radi politike, tega pa ni slišala nobena priča. Priče pa tudi niso imele vzroka, da bi'po krivem prisegle in spravile na ta način moža v zapor. Tekom razprave se je tudi reklo, da je bil obtoženec nekoliko vinjen. Če bi bilo to Tes, bi se on gotovo potegnil, da je bil res pijan, ker bi vedel, da mu bo tudi ta okolščina zmanjšala kazen. O pijanosti pa ni ves čas niti zinil besedice in tako smo na jasnem, da je mo-ial biti trezen in ie izvršil dejanje pri pravi za- Vesti z Goriškega Zasedanje kraljeve komisije v Vidmu. V četrtek popoldne se je • • repa...... sadja .L za 100 kg: 360 40 30— 40 IfcO 120 30— 60—120 50—120 30— 40 60—200 10,80 15 30— 40 ftO— 2(W 150—1*5 60 -160 35— :*) 70—200 180—350 180—250 30— 40 50—70 115—125 40—2S0 70—120 90—200 60—130 40 MALO STANOVANJE, ne preoddaljeno mestu, išče se proti odškodnini. Ponudbe pod «Odškodnina». 1201 PRAŠIČKI, 7 mesecev stari se prodajo. Naslov: Sv. M. Magd., okraj Campanelle 702. 1200 BABICA, diplomirana, sprejema dnevno. Go-slovensko. Stroga tajnost. Via Bosco vori 10/It desno. 1199 IDRIJA. V hotelu Didič razstava — prodaja ženskih klobukov zadnje novosti in kožuho-vin. Od 23 do 27 septembra. U94 PLUGI v vsaki velikosti - - - -STISKALNICE in trebilnice za grozdje MLINI za jabolka ------ in vse druge poljske stroje dobavljata Ing. R&hi & Vidovich Trst, via Sanita 8 (»osel Via Perporeiia) Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarna filtsert M Trst, Via Mazzlni 46 (25) Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,