SLOVENSKI GOSPODA
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK ¡N ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, '/« strani din 250—, '/i» strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 —
Naš mladi kralj v Sloveniji
V letošnjem poletju je prebil naš mladi kralj Peter n. štirideset dni ob Jadranu. Dne 21. julija pa se je pripeljal vladar iz Splita v Slovenijo v kraljevski dvorec Su-vobor na Bledu. Postaja v Lescah na Gk>-renjskem je bila v zastavah, zelenju ter cvetju, ko je pripeljal ob 13.30 dvorni vlak, iz katerega je stopil smehljajočega obraza mladi kralj. Pri izstopu v spremstvu pribočnika mu je izrekel prisrčno dobrodošlico g. ban dr. Marko Natlačen, želeč mu v imenu vsega slovenskega prebivalstva v najlepšem kotičku Slovenije prijetno bivanje. Zatem je predstavil g. ban kralju okrajnega načelnika dr. Vrečarja ter blejskega župana dr. Benedika. Iz skupine 40 blejskih deklet in fantov v lepih narodnih nošah sta stopila pred vladarja šolar ter šolarka. Učenka je kralju izročila lep slo-
venski šopek v znak ljubezni in zvestobe. Kralj je odšel skozi špalir narodnih noš, ki so vzklikale navdušeno »Živel kralj!« ter so mu sule cvetja na pot. Pred kolodvorom je pozdravila vladarja ljudska množica in šolska mladina mu je ljubko mahala z zastavicami. Po teh prisrčnih in navdušenih pozdravih se je odpeljal kralj v avtomobilu proti Bledu. Povsod med potjo je bil kraljev avtomobil deležen navdušenih vzklikov domačinov. Na Bledu pa so poleg domačega naroda pozdravili našega mladega vladarja tuji gostje. Kralj se je odpeljal skozi okrašeni Bled v dvorec Suvobor, na kojega strehi je zaplapo-lala zastava v znamenje, da bo sončne poletne dneve osrečeval Slovenijo s svojim bivanjem mladi vladar Peter n.
m kongres Kristusa Ifralfa Cetrtlnska voznina!
Kongres Kristusa Kralja se je začel včerajšnji dan. V slovensko prestolnico, belo Ljubljano, so prišli ali bodo te dni prispeli zastopniki katoliških narodov, da manifestirajo skupno z nami za Kristusa Kralja in za vzvišene katoliške ideale. Sredi med nami, med našim številčno malim narodom, se bodo zastopniki večjih in velikih narodov posvetovali, kako utrditi in razširiti kraljestvo Kristusovo na zemlji. Za nas Slovence je ta mednarodna prireditev velikega pomena. Predstavniki raznih narodov si bodo te dni ogledali našo zemljo, katera je od Boga oblagodarjena z velikimi in izrednimi prirodnimi lepotami. Slava naše lepe domovine se bo širila po svetu. Tudi slava našega katoliškega naroda? Pokažimo zunanjemu svetu, da smo v resnici katoliški narod, in sicer ne samo po zunanjih oblikah, ki smo si jih prisvojili, marveč po duhu Kristusovem, ki smo ga sprejeli v svojo dušo in iz katerega živimo. Dajmo temu duhu zunanjega izraza na vseh prireditvah, ki so in bodo te dni v Ljubljani! Pokažimo se na višini katoliškega naroda! Vnetost našega katolištva naj tudi vname tiste, ki so prišli k nam, ne pa narobe, da bi se morali mi razgreti ob ognju, ki ga tujci pri-
nesejo k nam. Ljubljanski kongres mora dati vsem, domačinom in prispelim iz tujine, pobudo, da se kot urejena in disciplinirana vojska borimo za Kristusa in njegovo kraljestvo na zemlji. V fronti Kristusovi mora mladina zavzemati prvo vrsto. Živel Kristus Kralj! To geslo naj zbere naše ljudstvo, osobito slovensko mladino v največjem številu v Ljubljani posebno glavni kongresni dan v nedeljo, dne 30. julija. Naj bo slovenska prestolnica v resnici mogočno žarišče ideje Kristusa Zveličarja sveta in njegovega kraljestva na zemlji!
Da bo kongres Kristusa Kralja tem veličastne jš i in bo vsakemu omogočen obisk, je dovoljena četrtinska voznina. Udeleženci kupijo na svoji domači odhodni železniški postaji polovično vozno karto do Ljubljane in železniški obrazec K-14, in to na podlagi kongresne knjižice, ki jo dobijo v dočem župnem uradu. Vozne karte v Ljubljani ne smejo oddati, ker velja s potrdilom na železniškem obrazcu K-14, da so se kongresa res udeležili, in z ljubljanskim postajnim žigom za brezplačen po-vratek nazaj domov. Kupite vozne listke in obrazec K-14 že prej na postaji, ne šele tik pred odhodom vlaka!
AngiiSa m Japonska sta se pobotan
V Tokiu so se vršila pogajanja med Anglijo in Japonsko radi zaprtja kitajske obale po japonskih bojnih ladjah. Ker so bile angleške koristi radi blokade hudo prizadete, sta začeli obe velesili pogajanja, katera so bila zadnjo soboto v Tokiu zaključena. Prišlo je do sporazuma, s katerim se je odrekla Anglija vsaki pomoči za
Kitajsko, katero je v dveletni vojni z Japonsko podpirala z denarjem in orožjem. Anglija je sprejela japonske predloge radi vojne nevarnosti v Evropi in da bi s popuščanjem do Japonske pritisnila na Rusijo, ki zavlačuje sklep politične in vojaške zveze z Angleži in Francozi.
Žrtev za narod
»Koroški Slovenec«, vrlo glasilo naših rojakov na Koroškem, ki so sedaj v Nemčiji, je nedavno napisal lep članek o pomenu žrtve za narod in narodnost. V tem članku se med drugim piše:
»Vrednost kake stvari raste z žrtvami, ki jih doprinašamo zanjo. Z žrtvami, odpovedmi in trpljenjem priborjena narodna zavest ima svojo posebno vrednoto in dragocenost. Kdor ljubi svoj narod s svojo žrtvijo, ga resnično ljubi. Kdor ga ljubi samo z besedo, je frazač in lažnivec.
Zvesti sinovi in hčerke svojega naroda so živa vest onim, ki svojo narodno zavest prodajajo za denar ali drugo osebno korist. Nemirna vest speče nezveste ob pogledu na rojake, ki svojega narodnega idealizma niso zapravili in ne potratili za prazen nič. Zato jih često obkladajo s svojim gnjevom in sumničenjem. Narodna zavest in narodna zvestoba sta često ozko povezana z žrtvami, gmotnimi in moralnimi, odpovedmi, premagovanjem, preče-sto je plačilo za narodno zvestobo le prezir, sramotenje ali zapostavljanje. Čim večja pa je žrtev za narod, tem čistejša in svetlejša je tudi ljubezen do njega.
Po trpljenju in žrtvi za narodni blagor so povezani tisočeri rodovi in so medsebojno povezane naše slovenske vasi in doline. Žrtev in odpoved sta usoda narodnih sinov v prvih narodnih vrstah. Žrtev in odpoved na oltarju naroda sta zapoved tisočerim očetom in materam. Žrtev in odpoved sta slovenski testament doraščajo-čemu rodu in mladi generaciji.«
Te besede veljajo v prvi vrsti za narodne manjšine, ki se morajo boriti za svoj obstanek. Obstoj takih manjšin je popolnoma odvisen od zavesti ljudi, ki taki manjšini pripadajo. Ni lahko biti član skupine, ki je v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju zapostavljena. Treba je idealizma, treba je čiste, nesebične ljubezni, treba je vestnega izpolnjevanja četrte božje zapovedi, treba je veliko sa-mopremagovanja, da človek gre preko vseh gmotnih ugodnosti in časti, ki mu nudi pobeg v tabor večinskega naroda, ter ostane zvest svojemu lastnemu ubogemu, preziranemu in preganjanemu narodu. Kdor to stori, je poštenjak, ki mu gre priznanje in spoštovanje. V tem pogledu vsa čast našim rojakom, ki v tujih državah vzdržujejo naš narod s svojimi zvestimi Boga in narod ljubečimi srci.
Žrtev za narod in narodni blagor pa je tudi potrebna za na^od, ki živi v svoji lastni narodni državi. To velja zlasti za nas slovanske narode. Usoda nam Slovanom v zgodovini ni bila naklonjena in šele po svetovni vojni smo zopet dobili svoje lastne države. Trajnost teh držav je odvisna od naroda samega, ki je najtrdnejša
in morda edina podlaga države. Na druge narode in države se ne moremo zanesti. Usoda Češke in Slovaške to jasno dokazuje. Rešitev je v nas samih: v naši volji za narodno skupnost in za narodno državo. Taka volja vzraste iz samopremagovati ja in žrtve. Ni v naših slovanskih državah vse »v rožicah«, je tudi prav veliko
osata in trnja. Pa kljub temu in tudi hujšemu, kar bi nas še moglo zadeti, ljubimo svojo državo, ki je najmočnejša obramba naše narodnosti K taki ljubezni, k ljubezni potrpežljivosti in požrtvovalnosti, vEgojujmo naše ljudstvo, osobito slovensko mladino. Takšna mladina bo najboljše jamstvo naše narodne bodočnosti
I® raznih držav
Slovaški parlament sprejel novo ustavo soglasno. Slovaški parlament je sprejel
21.	julija soglasno načrt nove slovaške ustave, o katerem smo že poročali. Slovaškega predsednika bo izvolil parlament za dobo sedmih let. Predsednik republike sklepa mednarodne pogodbe, razpiše mobilizacijo, skliče in razpusti parlament, odloča v vrhovnem poveljstvu nad vojsko, odpušča ter imenuje ministre in vse višje državne uradnike. Parlament bo obstojal :z 80 poslancev, ki se volijo za dobo petih let na podlagi splošne volilne pravice vseh državljanov, kateri so izpolnili 21 tet. Zs. izvolitev je potrebna starost 30 let. Poleg parlamenta še deluje nadzorni državni svet. V ta svet imenuje predsednik republike šest članov, Hlinkova stranka 10 in po enega člana pošlje v državni svet vsaka narodnostna skupina na Slovaškem. Ustava določa stanovsko ureditev države in predvideva sedem glavnih stanovskih organizacij.
Izseljevanje južnofrrolskih Nemcev bo zvršeno po naprej določenem sporazumu.
Pisali smo že, da morajo zapustiti južno-tiroleki Nemci svoje domačije v šestih mesecih, Če nimajo premoženja pa v treh mesecih. Glede preselitve Nemcev iz južne Tirolske v »rajh« je objavilo italijansko časopisje v minulem tednu uradno poročilo, ki trdi, da se je sporazum, dosežen med Rimom in Berlinom glede izseljevanja Nemcev iz južne Tirolske, pripravljal ¿e lansko leto za Hitlerjevega obiska v Rimu. Rešitev tega vprašanja je počasi dozorevala ter je v uvodu pogodbe od
22.	maja 1939 poudarjeno, da skupna meja, ki je za vedno postavljena med Italijo in Nemčijo, predstavlja močno in varno podlago za medsebojno podpiranje in koristno izpopolnitev. Sporazum o preselitvi Nemcev iz južne Tirolske bo dejansko izveden v popolnem soglasju z nemškim prebivalstvom v teh krajih. Tistim Nemcem, ki bi želeli preseliti se v Nemčijo, bodo italijanske oblasti šle v vsem na ro-"*.o. Nemške oblasti bodo te izseljence sprejele ter jih naselile na svojem področju. Po vsem tem preselitev Nemcev iz južne Tirolske ne bo izvedena nasilno, kakor trdijo nekateri inozemski listi. Zaradi tega so tudi izmišljene vse vesti o izgonu Nemcev iz južne Tirolske. Resnica je ta — pravi italijansko uradno poročilo — da se je redno izseljevanje začelo po naprej določenem sporazumu.
Pomirjenje v Evropi do srede septembra. Pariško časopisje ugotavlja, da se razvija v Evropi napeti položaj v znaku pomirje-vanja. Ako vsi znaki ne varajo, bo trajalo sedanje zatišje do 27. avgusta, ko bo imel kancler Hitler napovedan govor v Tannenbergu, ali celo do kongresa nemške narodno-socialistične stranke v Niirn-bergu, ki se vrši vsako leto sredi septembra. Kljub navideznemu pomirjenju so v
Londonu in Parizu prepričani, da se pripravljata Nemčija ter Italija na udarec. To dokazujejo vedno večje vojaške priprave Nemčije, kar sili vse ostale zaveznike v Evropi k neprestani čuječnosti, da bi ne doživeli lepega dne iznenadenja. Do jeseni bo oboroževanje Francije in Anglije tako napredovalo, da ju Italija in Nemčija ne bosta mogli več dohiteti.
Resnica in ugibanja radi Gdanska. V preteklem tednu sta se vrnila od nemškega kanclerja Hitlerja Foerster, vodja narodnih socialistov v Gdansku, in vodja propagandnega oddelka Zaske. Omenjena trdita, da bo po mnenju Hitlerja mogoče rešiti vprašanje Gdanska mirno s pogajanji med Poljsko in Nemčijo, ako ne bo tujega posredovanja. Dalje pa domnevajo Angleži, da je odobril Hitler predloge gdanskih narodnih socialistov o tem, kako bi naj bila v teku enega leta izvedena priključitev Gdanska k Nemčiji. Po časopisnih vesteh iz Londona bi naj izvolili za novega predsednika senata v Gdansku kanclerja Hitlerja. Ker je Hitler že gdan-ski častni občan, ne bi mogla Poljska ali kaka druga država proti temu rrič ugovarjati.
Angleži bi radi dobili Bolgarijo na svojo stran. Naš list je objavil obširno poročilo o bivanju predsednika bolgarske vlade v Berlinu. Zadnji teden pa je prispel v London predsednik bolgarske poslanske zbornice Mušanov kot gost angleške parlamentarne skupine, ki je lani obiskala Bolgarijo. Obisk bolgarskega državnika v Londonu je veljal razjasnitvi raznih vprašanj, ki zanimajo Anglijo glede bolgarskega stališča na Balkanu. Angleži bi bili pripravljeni dati Bolgariji velike gospodarske ugodnosti in jo s tem rešiti gospodarske in politične odvisnosti od Nemčije, če b. bila Bolgarija pripravljena podpirati angleška prizadevanja' na Balkanu.
Veriga brezuspešnih poganj Anglije in Francije s sovjetsko Rusijo. Kakor znano, so razdeljene v Evropi velesile na dva tabora: Anglija in Francija s krogom manjših držav ter Nemčija in Italija s svojimi priveski. Da bi pa dobil angleško-franco-ski tabor v vsakem oziru odločilno premoč, skušata Anglija in Francija pritegniti v posebno zvezo še sovjetsko Rusijo. Tri mesece se že vršijo neuspešna pogajanja za vstop Rusije v skupno fronto z Angleži in Francozi. Anglija je odposlala svoje
ugiedne zastopnike v Moskvo, kateri so .že imeli nad deset sestankov e sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Mak>tovira, ki pa niso obrodili dosedaj nobenih uspehov. — Istočasno kakor Angleži se mudijo v Moskvi tudi zastopniki Nemčije, kateri ponujajo Rusom razne gospodarske ugodnosti, ako bi ne pristopili k angleško-francoski zvezi. Nikoli se ni bila sovjetska Rusija tolikanj oblegana od evropskih vabil kakor v sedanjih nemirnih časih. Lisjak Stalin, diktator Rusije, vsa vabila na desno in levo zavlačuje z namenom, da bi se odločil šele tedaj, če bi v Evropi že počil prvi strel.
Uradne ugotovitve o eksploziji v Španiji Pred nedavnim je prišlo v španskem mestecu Penaranda, katero je štelo pred nesrečo 6000 prebivalcev, do tako strašne eksplozije skladišč za strelivo, kakor je ne pozna zgodovina. O grozni nesreči je šele sedaj ugotovila uradna preiskava, da je povzročil eksplozijo razlet železniške lokomotive nekega osebnega vlaka, ki se je ustavil na tamkajšnjem kolodvoru. Raz-počenje železniškega stroja je vnelo skladišče za smodnik in trilit, katerega je bilo SO ton. Po nepopisni eksploziji sta postaja in vlak z osebjem in vsemi potniki vred popolnoma izginila. Od nobenega od smrtno ponesrečenih ni preostalo toliko, da bi bilo mogoče j - epoznati ubitega. Nobena hiša ni ostala cela, ampak jih je nesreča pretežno večino zravnala z zem}^ Uradno j> razglašeno, da je 3000 mrtvih' v resnici pa je njih število dosti večje, ker ni v Penarandi, ki je štela 6000 prebivalcev, ostal nihče živ in neranjen. Nobena hiša ni sposobna, da bi se kdo vselil vanjo. Skladišča streliva v Penarandi so nastala iz zalog, katere so dobili nacionalisti od premaganih rdečih. Radi pomanjkanja časa še ni bilo vse shranjeno tako, kakor bi bilo treba, in so velike količine smodnika ležale v bližini postaje.
Kljub pogajanjem zaostritev blokade kitajske obale. Poročali smo že, da se vršijo v Tokiu med japonskim zunanjim ministrom in zastopnikom Anglije pogajanja, ki bi naj dovedla do omiljenja napetega razmerja med Anglijo in Japonsko, ker Japonci vedno bolj zapirajo kitajsko obalo in hočejo kitajskemu maršalu Čang-kajšeku onemogočiti vsak dovoz iz Anglije, Francije in Združenih ameriških držav. Kljub temu, da so se pobotali Angleži z Japonci v Tokiu, so Japonci blokado (zaprtje) Kitajske poostrili. Glavni poveljnik japonskih pomorskih sil v kitajskih vodah je izdal zadnji teden poziv na vse tuje ladje in tuje državljane, da naj za-puste do konca minulega tedna pristanišči San Tuao in Loguan, ker bosta minirani in odklanjajo japonske oblasti vsako odgovornost za škodo, ki bi mogla zadeti tuje ladje in tuje državljane v navedenih dveh nadaljnjih blokiranih kitajskih pristaniščih.
Po krščanskem svetu
700 LETNICA MINORITSKEGA SAMOSTANA V PTUJU IN TRETJEREDNIŠKI KONGRES
Tretjeredniki! Proslava 700 letnice jubileja v Ptuju je še posebej vaš dan! Glavni dan proslave, 6. avgusta, bo tretjered-
niški dan. Na slavnostnem zborovanju vam bosta govorila ob pol 11 g. Alojz Mihelčič, podpredsednik narodne skupščine, in g. Franc Terseglav, urednik »Slovenca«. Agi-tirajte zato med svojimi sobrati, naj bi se v čim večjem številu udeležili teh izrednih slovesnosti!
Naročajte in prodajajte proslavne knjižice in znake I Knjižica vam da pravico do polovične vožnje in služi obenem kot vstopnica k slavnostni igri »Kuga«, pevskemu nastopu in velikemu ognjemetu z doplačilom 2 din.
Za prehrano bo v Ptuju dovolj preskrbljeno. Cena kosil je: zakuhana juha 1.50 din, juha z mesom 3 din, majhno kosilo: juha, meso, dve prikuhi (5 din; večja por-cija juhe 2 din; obilno kosilo: juha, meso, dve prikuhi 8 din; kosilo s pečenko 10 din. Kobila v gostilni se morajo javiti pripravljalnemu odboru do 1. avgusta.
Prenočnina na slami bo znašala 2 din, postelje pa od 5 din dalje.
Igra »Kuga« bo predvajana tudi otrokom dne 5. avgusta ob dveh popoldne.
Blagoslov prapora. Na mladinski dan, 5. avgusta, bo prevzv. g. šibemški škof dr. fr. J. Mileta blagoslovil pred svojo slovesno sv. mašo ob 10 praporček Marijinega vrtca iz Dornave. Kumovala bo gdčna Lizika Pihlerjeva iz Velovlaka pri Ptuju.
Popolni odpustek. Na prošnjo predstoj-ništva minoritskega samostana v Rim je 5. julija prišlo od tam dovoljenje, da prej mejo 1. odpustek sedem let vsi, ki se skesanega srca udeleže vsaj ene cerkvene slovesnosti v dnevih proslave; 2. popolni odpustek vsi, ki se spovedani in obhajani udeleže vseh cerkvenih obredov in molijo v namen sv. očeta; 3. popolni odpustek bodo prejeli tudi tisti, ki bodo ob sklepu slovesnosti pri papeževem blagoslovu, katerega bo podelil prevzv. g. škof.
Vse gg. župnike najvijudneje prosimo, da poslane lepake za proslavo 700 letnice
nalepite na vidnih mestih!
*
Položaj kristjanov v Rusiji. Angleški duhovnik jezuitski pater Wilcoek je nedavno podal v cerkvenem govoru zanimivo sliko o položaju kristjanov v Rusiji. Pater Wilcock pripada majhni skupini katoliških duhovnikcr . zhodnega obreda, ki so namenjeni za dušnopastirsko delo med Rusi. Ker ne morejo delati v Rusiji, razvijajo delavnost med ruskimi izseljenci. P. Wilcoek deluje se:7aj v Sa igaju na Kitajskem (pod japonsko oblastjo), kjer je ustanovil semenišče in zavod za rusko mladino. V svojem cerkvenem govoru je p. Wilcock povedal, da je po poročilu nekega škofa iz Moskve polovica moskovskih duhovnikov pomrla po ječah in koncentracijskih taboriščih. Samo še dva duhovnika latinskega obreda smeta maše-vati, eden v Moskvi, drugi v Leningradu. Ob začetku revolucije je bilo v Moskvi 460 cerkva, od teh jih stoji danes samo še 20, med temi je odprta ena katoliška. Boljše-viki radi natvezajo inozemstvu laži, češ da v Rusiji ni verskega preganjanja. Zdaj prisilijo z grožnjami, mučenjem in ječo kakšnega škofa, potem kakšnega duhovnika, da podpiše izjavo, da vlada v Rusiji verska svoboda. Nekega pravoslavnega duhovnika niso pustili spati 21 dni in noči, dokler ni podpisal take izjave. Kar se tiče duhovnikov, redovnic in laikov, ki so v ječah in koncentracijskih taboriščih, odide mnogo duhovnikov skrivaj ponoči v gozd, kjer mašujejo v drevesni duplini ; drugi pa darujejo sv. mašo v kaki kolibici na majhnem lesenem zaboju. Sv. oče jim je dovolil, da smejo maševati brez mašnih oblačil in brez vsega, kar ni bistveno. Sv. obhajilo delilo jetnikom redovnice, ki »o nastavljeno kot bolniške strežnice.
te krojač zrta narediti obleko
kakor more perilo čisto opraN le dobro milo. jTerpentinovo milo Zlatorog cia ' gosto belo peno, ki z tahkoio odstrani vsako umazanijo Le mola Irudo - in perilo je snežna belo, prijefmo poduhfeva irv ostane dolqo trdno'
4
_TERPfNTINOVP MIIO
^Ccdcr^a
Kake borne potovali v Ljubljano hi bo Brezje
Letos se vrši romanje na Brezje istočasno ko je v Ljubljani kongres Kristusa Kralja, ker se hočemo tudi iz naših krajev tega mednarodnega kongresa udeležiti. Prosimo zato vse, da se točno držite sledečih navodil:
Potovanje v Ljubljano
V	Ljubljano se vozimo z rednimi vlaki, ki bodo pa ojačeni, da bo dovolj prostora. Na domači postaji naj vsak kupi polovično karto do Ljubljane in obrazec K-14. Imeti pa mora kongresno knjižico, ki jo dobi v vsakem župnem uradu. V Ljubljani da potrditi udeležbo na knjižici in pa tudi na obrazcu K-14 od železnice. Oddati ne sme nobene karte, ker se z njo iz Ljubljane zastonj pelje domov.
Potovanje na Otoče
V	Ljubljani bo na glavnem kolodvoru posebna blagajna, kjer si takoj kupite karto od Ljubljane do Otoč in obrazec K-13. Vlaki bodo vozili iz Ljubljane naravnost na Otoče popoldne od 5 do 6; natančen vozni red bo še objavljen. Ker bo blagajna za vožnjo na Brezje odprta le do 2 popoldne, si pravočasno oskrbite te vozovnice! Ker bodo drugi vlaki na Gorenjsko silno polni, pojdite vsi le s temi vlaki, ki gredo naravnost na Otoče.
Potovanje z Otoč v Ljubljano
Z Otoč bomo potovali tako, da bomo imeli zvezo z vsemi .vlaki na stranskih progah po Štajerskem že popoldne zveze, vlaki bodo šli z Otoč v ponedeljek okrog 9 dopoldne. Tudi na Brezjah bo treba dobiti potrdilo, da ste bili tamkaj, od strani železniške postaje in bomo to uredili takoj zjutraj kar na Brezjah. Na tej progi je polovična voznina in obrazec K-13 stane 2 din.
Iz Ljubljane domov
Vlaki, s katerimi se bomo pripeljali z Otoč, bodo vozili kar naprej in bodo stali na posameznih postajah, kot bo to objavljeno. Vsa potrebna potrdila ste si že prej
oskrbeli v Ljubljani, to je na vozovnico od doma do Ljubljane in na kongresno knjižico. Če pa kdo ne bi imel kaj v redu, naj se obrne na naše reditelje» ki bodo na razpolago. Skušali bomo kljub temu, da je težko urediti vse šele spotoma, da ne boste imeli neprilik, ako se boste le teh navodil točno držali.
Spored na Brezjah
V	nedeljo zvečer. Po dohodu vlakov bo pridiga (g. svetnik Fr. Gomilšek), nato pete litanije in procesija, pri kateri naj ima vsak vernik prižgano svečico.
V	ponedeljek bo prilika za sv. spoved in sv. obhajilo že od 4. ure zjutraj naprej, ko bodo tudi sv. maše. Glavno sveto opravilo bo pa ob 6. uri zjutraj, in sicer pridiga in mašuje prevzv. g. knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Ves čas se bo tudi obhajalo, tako
da bodo lahko vsi prišli na vrsto. #
SPOROČILO DUHOVNIKOM LAVAN-TINSKE ŠKOFIJE
, Zaradi kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani se dovoljuje v nedeljo, 30. julija, bi-nacija za vse cerkve, kjer je v smislu ka-nona 806 § 2 cerkvenega zakonika potrebno. To splošno pooblastilo velja kot odgovor vsem onim dušnim pastirjem, ki ao ,za binacijo iz tega razloga prosili. Nadaljnje prošnje za binacijo iz tega naslova nai izostanejo.
n. ljubljanski »Škofijski list« 1939, št. 7, objavlja glede spovedne sodnosti v dneh kongresa sledeče podrobnosti:
»Za časa kongresa, to je od torka, dna 25. julija, do torka, 1. avgusta t. 1. incl., se daje duhovnikom druge škofije spoved-na jurisdikcija v ljubljanski škofiji, če jo imajo v domači škofiji.« Lavantinski d likovniki, ki se udeleže ob kongresu tudi romanja k Mariji Pomočnici na Brezje, se bodo mogli te ugodnosti brez nadaljnjega poslužiti in bodo romarjem na razpolago,
OrdinariaL
Katoliške šole na Japonskem. Starši imajo na Japonskem največje zaupanje v katoliške šole, ki jih vodijo misijonarji, odnosno misijonarke. Ženske šole so deležne prav posebnega zaupanja. Na Japonskem je zdaj 41 katoliških srednjih in strokovnih šol za dekleta, ki jih obiskuje 11.170 učenk. Te šole so na glasu, da so najboljše v državi. Zato je pritisk v te šole tako velik, da zdaleka ne morejo sprejeti vseh, ki se javijo za sprejem. Dekleta, ki tej šole dovršijo, imajo v tem najboljše
priporočilo, da najdejo delo, službo ali namestitev. Samostanske dekliške šole so tudi razlog, zakaj je med japonskimi katoličani tolik odstotek žen. V inozemstvu se je že opazilo dejstvo, da so soproge japonskih diplomatov po velikem številu katoličanke, in sicer dobre katoličanke. Za Japonko z njeno blagostjo, požrtvovalnostjo in uravnoteženostjo je nauk svetega evangelija posebno privlačen. Od 1161 redovnic, ki delujejo na Japonskem, je zdaj 672 Japonk, lani jih je še bilo 441/
		
	mm ravnatelj Moftorjeve družbe umrl	
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem, v 6vojem rojstnem kraju, je preminul dne 19. julija v starosti 65 let bivši dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe g. Zeichen Jožef.
Blagopokojni se je rodil leta 1874 in je prejel v Celovcu mašniško posvečenje leta 1897. Kot mlad duhovnik je postal vodja Mohorjeve družbe, ki je dosegla pod njegovo spretno in srečno roko tik pred vojno malodane 100.000 članov.
Po koncu svetovne vojne se je moral seliti z družbo iz Celovca najprej v Prevalje v upanju, da ji bo mogoč povrat na njeno prejšnje mesto. Ko smo pa zgubili Slovenci Celovec, se je moral g. Zeichen odločiti za končnoveljavno preselitev družbe nekje v osrčju po mirovni pogodbi tolikanj prikrajšane Slovenije. Z velikimi denarnimi žrtvami se je usidrala Mohorjeva družba v Celju, kjer je zopet na novo za-
Novice
Osebne vesti
. Zlati mašniški jubilej delavnega župnika v pokoju. Hvaležni Polzelčani so priredili 20. julija zlatomašniku g. Francu Hier-sche slovesno podoknico. Lepo so mu ovenčali njegovo stanovanjsko poslopje in domači pevski zbor mu je zapel par domačih. Zlatega jubileja se je udeležila malodane vsa polzelska župnija. Jubilanta so spremljali pred oltar Gospodov duhovni bratje iz vse braslovške dekanije z g. celjskim opatom Jurakom na čelu. Povzdignila je slovesnost prisotnost domačega fantovskega odseka in dekliškega krožka ter gasilski četi Polzela in Ločica. Priljubljeni in obče spoštovani g. zlatomašnik je bil posvečen v Ljubljani leta 1889 od kardinala Jakoba Missije. Služboval je na več župnijah in iz Radeč se je naselil kot upokojeni župnik na Polzeli, kjer deluje pri popolni duševni čilosti in telesni kreposti nad 20 let. Številnim iskrenim častitkam Polzelčanov se pridružuje tudi »Slov. gospodar« z željo: Bog živi in ohrani g. duhovnega svetnika do bisernega jubileja!
40 letni mašniški jubilej obhajal v bolnišnici. V mariborski bolnišnici, kjer se zdravi na očeh, je obhajal na tihem 40 letni mašniški jubilej g. p. Ernest Jenko, frančiškanski gvardijan v Brežicah. Jubilant ima velike zasluge za versko življenje, za postavitev nove cerkve v Spodnji Šiški v Ljubljani ter za prenovitev zunanjščine znamenite romarske cerkve pri Sv. Trojici v Slov. goricah. K lepemu jubileju naše ča-stitke z željo, da bi si delavni dušni pastir okrepil zdravje!
Zlata poroka v Svečini. Na banovinskem posestvu v Svečini ob severni meji sta obhajala zadnjo nedeljo zlato poroko zakonca Jožef in Terezija Pukl. Zlati ženin se je rodil leta 1863 v Št. Jurju ob Pesnici in je stopil pred 57 leti v službo pri prejšnjih lastnikih sedanjega banovinskega imanja.S Terezijo, ki se je rodila v Svečini leta 1867, se je poročil julija 1889. Zlato poročence-ma je poslal ban dr. Marko Natlačen lep
živela, se začela širiti in si pomagati do vodilne kulturne sile med Slovenci, kakor je bila v predvojnih časih. Kakor hitro je g. Zeichen oskrbel družbi varen ter z modernimi stroji opremljeni sedež v Celju, se je umaknil po 30 letnem delovanju pred petimi leti v zasluženi pokoj in prepustil vodstvo Mohorjanov mlajšim močem.
Smrt je doletela neumorno delavnega kulturnega delavca, gorečega duhovnika in neustrašenega rodoljuba v njegovem lepem rojstnem kraju v Št. Jakobu na Koroškem, ki deli že leta usodo odcepitve od skupne matere Slovenije, ki pa ni nanj pozabila in bo vedno čula z budnim očesom nad tolikoletno zibelko slovenske prosvete.
G. ravnatelju Zeichenu ostani med dobrim slovenskim narodom trajno hvaležen in časten spomin!
dar z željo, da bi dočakala še več zdravih let v zadovoljstvu!
Nesreee_
Pri preplavanju Drave utonil. Jožef Er-gader, 26 letni delavec iz Studencev pri Mariboru, je hotel 22. julija s studenške strani preplavati Dravo in doseči Mariborski otok. Na sredi Drave je začel vpiti na pomoč in je zginil v deročih valovih, ker ga je najbrž prijel krč.
Otrok železniškega delavca utonil. V Podvelki v Breznu se je podala 19. julija v Dravo kopat skupina otrok. Osemletni Jožef Voh, sinko železniškega delavca, je zašel preveč na globoko ter v vrtinec in je utonil.
Razbeljen karbid obžgal delavca. Pri
karbidni peči v tovarni za dušik v Rušah je bil zaposlen 40 letni pomožni delavec Leopold Robič. Pred končanim delom ob devetih zvečer se je razlil nanj iz peči razbeljen karbid. Robič je bil naenkrat ves v plamenih in je začel klicati na pomoč. Delavci so mu nudili prvo pomoč. Iz Maribora poklicani reševalni avto je prepeljal nevarno opečenega po trebuhu in nogah v mariborsko bolnišnico.
Nesreča z motorjem. V Mariboru v Vrtni ulici je huje ponesrečil z motorjem 59 letni krojaški mojster Friderik Dvor-žak. V bolnišnico je bil prepeljan s poškodovano glavo in s polomljenim prsnim košem.
Podlegel poškodbi pri padcu s kolesa.
Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel s kolesa in obležal nezavesten 65 letni najemnik Andrej Balun iz Draženvrha. Kmalu po prepeljavi v mariborsko bolnišnico je umrl.
Prometne nesreče. Ne daleč od Slov. Konjic je padel 50 letni poljedelski delavec Simon Malek s kolesa in si je zlomil nogo. — Mizarja Ignaca Domanjko je napadel na povratku s kolesom proti domu pri Ži-karcah pes. Domanjko je padel tako nesrečno z bicikla, da se mu je zaril v tre-
buh sveder, katerega je držal v rokah. —
V	Vetrinjski ulici v Mariboru je podrl kolesar Marijo Mordin, ženo železničarja, katera je dobila poškodbe na glavi. Imenovane žrtve prometnih nesreč so se zatekle v mariborsko bolnišnico.
Mlad fant utonil pri kopanja. Na Vičavi pri Ptuju je utonil pri kopanju v Dravi 14 letni Vladimir Šprah, sin pekovskega pomočnika iz Stuhov.
Kolesar se zaletel v avto. Zidar Martin Vindiš iz Vareje pri Št. Vidu pod Ptujem se je peljal na kolesu na delo v Št. Janž na Dravskem polju. Tik pred Št. Janžem mu je pripeljal nasproti avto in povrh je tam še ovinek, ki ovira razgled po cesti. Kljub temu, da je vozil kolesar po napačni strani, se mu je hotel avtomobilist ogniti. V očigled nevarnosti trčenja je zgubil kolesar duhaprisotnost in je treščil naravnost v avto. Po trčenju se je zgrudil Vindiš nezavesten in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Mati ponesrečila v bolnišnici, ko je obiskala sina. 51 letna žena posestnika Ana Plevčak iz Brezja v Šmarju pri Jelšah je prišla obiskat svojega sina v celjsko bolnišnico. Na parketnih tleh je ženici pod sinovo posteljo spodrsnilo, padla je, si zlomila roko in so jo kar pridržali v bolnišnici.
Dva poškodovanca v celjsko bolnišnico.
V	Hudinji pri Vitanju je padel z voza 36 letni posestnik Konrad Kušer in si je zlomil desno nogo. — V Levcu pri Celju je padla s kozolca 13 letna hči posestnika Vera Zupanec in se je nevarno poškodovala po glavi in vsem telesu. Poškodovana se zdravita v celjski bolnišnici.
Za 300.000 din svinj poginilo. Iz Banata izvažajo skozi Maribor v Nemčijo cele vagone pitanih svinj. Izvoz pitanih živali pa je bil v minulem tednu radi izredno hude vročine zelo tvegan. Dne 20. julija so pri pregledu svinj v Mariboru ugotovili, da je poginilo med vožnjo iz Subotice do Maribora 180 komadov in znaša škoda 300 tisoč dinarjev.
Usodepoln padec s skednja. Franc Fi-ster, 46 letni mesarski pomočnik, se je podal v Hrastniku spat na skedenj. V spanju je padel 4 m globoko na tla in si je pri padcu zlomil desno nogo.
Stara ženica smrtna žrtev prometne nesreče. Nad 50 let stara zasebnica Frančiška Zavrlova je šla iz Doline v Mokronog. Radi naglušnosti je preslišala zvonec kolesarja, ki jo je povozil. Ženica je zadela pri padcu z glavo ob obcestni kamen in dve uri po nesreči je podlegla prehudi poškodbi. „
Nesreča pri svečanem streljanju. 25 letni Jože Sikošek iz Reštanja pri Rajhen-burgu je priredil v počastitev svatbe svoje sestre streljanje z možnarji. Pri svečanem streljanju se je možnar razletel v rokah neprevidnega Sikošeka, katerega so oddali v ljubljansko bolnišnico s hudo poškodovanimi očmi ter obrazom.
Dva sta bila rešena — eden je utonil.
V	Savo se je podal kopat pri Ježici v ljubljanski okolici 25 letni učitelj Silvo Me-hora iz Ljubljane. Z njim je bila njegova zaročenka, njena sestra, svak in desetletni brat. Skupaj so plavali Mehora, njegov svak in omenjeni fant, katerega je zagrabil vrtinec in je zaklical na pomoč. Na pomoč mu je priskočil Mehora, katerega se je dečko tako oprijel, da sta se začela po-
Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo in prav otroci so posebno občutljivi sončarico. NIVEA vsebuje EUCERIT, uspešno okrepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo barvo-
JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJ!
IrS
tapljati oba. Potapljajočima je skušal pomagati svak, a tudi njega so zagrabili valovi in so bili vsi trije v največji nevarnosti, da utonejo. V Savo se je pognal policijski stražnik, kateri je rešil fanta in svaka. Neki uradnik, ki je bil med kopalci, je skušal pomagati Mehori, pa se ga je ta v smrtnem strahu tako krčevito in nerodno oklenil, da se mu je komaj izvil in je mladi učitelj zginil v valovih Save.
Ponesrečenec umrl v materinem naročju. V Podbrdu pri Moravčah na Kranjskem je obiral lipovo cvetje 21 letni Joško Ur-banija. Veja, na kateri je stal, se je zlomila, obirač je padel in si je prebil lobanjo. Kljub smrtnonevarni poškodbi ni čutil posebnih bolečin in se niti k zdravniku ni zatekel. Vozil se je po nesreči celo s kolesom. Naenkrat :nu je začela otekati glava na prebitem mestu, postalo mu je slabo in je umrl v materinem naročju.
POŽARI
V	Laškem pod starim gradom je zgorela se-nena šupa, last g. Martina Poteka, šupa je bila polna. sena. Na pomoč pribrzeli gasilci ao storili svojo dolžnost.
Ob Ptujski cesti je povzročil gozdni požar posestnikom Rafaelu Horvatu, Francu Ulbimi in Alojziju Helerju iz Dogoš pri Mariboru 20.000 din škode. Mariborski gasilci so po dolgotrajnem gašenju pri pomanjkanju vode ogenj omejili.
V	Orlici pri Marenbergu je izbruhnil ogenj ob času opopoldanskega dela na polju v gospodarskem poslopju lesnega trgovca Maksa Snobeja. Radi silne vročine je bilo gašenje otežkočeno in je nad 80.000 din vredno poslopje zgorelo. Obenem je požar uničil pohištvo, žito, seno in gotovino najemniku Francu Ledineku, kateri je oškodovan za 25.000 din.
V	Stopercah pri Rogatcu je zgorela posestniku Ignacu Egartnerju 30.000 din vredna domačija.
Pri Sv. Antonu na Pohorju je na nepojasnjen način nastal požar na žagi posestnika Mravljaic Kristijana. Z žago vred je zgorelo 50 kub. metrov rezanega lesa, ki ni bil zavarovan. Škode
je za 60.000 din. Mravljak je s tem močno prizadet, kajti zavarovano je imel samo žago za 10.000 din.
Na Podvolovju nad Lučanii v Savinjski dolini je uničil ogenj borov gozd, last uprave kneao-škofijskih posestev Marijinega grada v Nazarjih pri Mozirju. Na kraj požara so pribrzeli lučki gasilci, kateri so radi pomanjkanja vode omejili nesrečo s kopanjem jarkov okrog ogroženega gozda. Zelo velika škoda še ni ocenjena.
Ob eni uri ponoči je izbruhnil požar v vasici Vrbičje pri Grosupljem na Kranjskem. Zgorel je posestniku Antonu Podfžaju skoro nov kozolec dvojnik z 12 okni. Uničeno poslopje je bilo polno sena ter žita. Požrtvovalni gasilci so preprečili, da ni zajela nesreča vse vasice.
V noči je začelo goreti gospodarsko poslopje g. Ivana Groseka v Rošpohu pri Mariboru. Zgorela sta gospodarsko poslopje in živinski hlevi ter znaša škoda 100.000 din. Gasilci so obvarovali hišo, hlapci pa so rešili iz hleva še pravočasno 20 glav goveje živine.
V	Zg. Dobrenju je uničil ogenj hišico Viktorju Lubi. Zgorel je tudi čebelnjak s čebelami. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Št. Ilja v Slov. goricah.
★
V	zadnji številki »Slov. gospodarja« smo med požari poročali, da je pri posestniku Karlu De-monte v Zamrkovi pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zažgal začasno opekarno 13 letni Jožef Trgovec. Sedaj nam o tem požaru poročajo sledeče: Opekarna g. Demonte je stalna in ne začasna in se nahaja v Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Požar je nastal radi prevelike vročine v opekarni in ni res, da bi jo bil sežgal 13 letni Jožef Tršovec.
Bazne novice
Velika kulturna pridobitev. Dne 22. julija je bila v Beogradu končno veljavno podpisana za dobo 15 let pogodba, po kateri bo zgrajena v Ljubljani (v Domžalah) nova 20 kilovatna radio-oddajna postaja in v Mariboru 4—5 kilovatna relejna postaja.
Pojedina za 30.000 gostov Kralj Avgust Poljski, ki je bil istočasno saški zborni knez, je imel vzdevek »sijajni«, ker je nad vse ljubil bučne slav-nosti in druge prireditve. Med njegovimi velikimi prireditvami je bila tudi gostija, ki jo je priredil v juniju 1730 v taborišču pri Zeitheimu za 30.000 gostov. Obed so pripravili za vso armado, pred vsakim polkom so visele kože in lobanje zaklanih volov. Poslastica za to gostijo je bila 14 komolcev dolga pogača, ki jo je moral rezati neki tesar s tri komolce dolgim nožem. Vsak vojak je dobil nov lesen krožnik z vžgani-mi okraski in napisi. Teh 30.000 krožnikov so morali vojaki in častniki po končani gostiji na povelje zagnati v Labo. Ve-letok je bil s plavajoči-
V mrežah greha 29
»Poskusil sem, a ker mi angleščina dela težave, sem pustil knjige.«
»Učite se! Saj imate večerne učne tečaje.«
»Hvala lepa!« je nejevoljno odvrnil jetnik. »Poleg drugega trpljenja se naj še z učenjem mučim!«
»Ne bo vam škodovalo. Nekoč sem čitala o "e-kem jetniku, ki se je v ječi lotil prava. Na koncu je toliko znal, da je sam vzel svojo zadevo v roke in dokazal svojo nedolžnost.«
»Jaz se bom tudi brez tega rešil.«
»Zdi se mi, da z vami ni mogoče pametno govoriti,« je nekoliko ostro odvrnila Alojzija. »A lahko se zgodi, da boste obžalovali svojo nemarnost.'-.
Stražnik je javil, da je ura obiska potekla. Dekle se je poslovilo.
Po dekletovem odhodu je Štefan dolgo razmišljal o razgovoru in konec razmišljanja je bil ta, da je vprašal nadzornika, kaj mora storiti, da bo lahko obiskoval večerni učni tečaj.
»Nič drugega kakor to, da boš trikrat aa teden prihajal k pouku.«
Štefan je v resnici začel obiskovati večerni tečaj, šola je bila prijetna sprememba po delu v tovarni. Začel je pri najnižji stopnji. Učenje mu je često povzročalo težave in mučila ga je skušnjava, da bi prenehal z njim. Potem pa se je spomnil Alojzijinih besed o jetniku, ki si je sam izbojeval prostost in se je z novo vnemo lotil dela.
Po nekaj mučnih tednih so učitelji odkrili v njem skrite zmožnosti in so se posebej zanimali zanj. Tudi oni sami so bili kaznjenci. Dr. Larsen je bil zaprt zaradi prepovedanih zdravniških poizkusov. Znal je angleško, francosko, nemško, latinsko, grško. — Dr. Levy je bil odvetnik in so ga zaprli zaradi hujskanja zoper oblasti. Zelo dobro je obvladal zgodovino.
Štefan je hitro napredoval. V kratkem času je prekosil vse tovariše. Pri učenju mu je bilo v veliko korist čitanje. Knjige so mu postale .najboljše prijateljice. Predvsem so ga zanimale raznovrstne znanstvene knjige. V glavo si je vtepel, da mora posnemati onega jetnika, ki je v zaporu končal pravo.
Tovariši so opazili Štefanov napredek in so se mu čudili. Griskas se mu je spočetka posmehoval, a sedaj ga je tudi on občudoval.
Njegov napredek je opazila tudi Alojzija. Pisma, ki jih je od njega dobivala, so bila čisto drugačna kakor prej. Veselila se je in fanta vzpodbujala k na-daljnemu delu.
Pridobljeno znanje v Štefanu ni zmanjšalo sovraštva do Nine, Grenhuta in Skanlona. Nasprotno. Še bolj se je začel zavedati svoje vrednosti in krivice, ki se mu je bila zgodila. To je vzbujalo v njem vse večjo maščevalnost. Često je sanjaril o tem, da se bo po osvoboditvi lotil dela, postal bo bogat in slaven in potem^bo dokazal svetu, kak zlobnež je Skanlon in s tem mu bo vzel ugled.
Pogodbo za izrabo novih radio-postaj je prevzela Prosvetna zveza, ki bo v 20 mesecih od dneva veljavnosti pogodbe postavila omenjeni novi postaji, ki sta za Slovenijo velika ter zelo važna kulturna pridobitev.
Slovensko gletiališče v Mariboru bo proslavilo letos v jeseni 20 letnico svojega rednega obstoja, svoje začetke, razvoj in uspehe bo pa pokazalo že na' veliki jubilejni gledališki razstavi ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta.
Narodopisna razstava bo nova posebnost letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. Pokazala bo naš narodnostni položaj in bo zato velike važnosti in nedvomno vsestransko zanimiva
Veselični park na razstavišču Vin. Mariborskega tedna, ki je bil že doslej najbolj privlačna stran prireditve, bo znatno večji in popolnejši kot je bil prejšnja leta. Razen tega bodo do otvoritve tedna končana tudi tlakovalna dela v Prešernovi ulici, po kateri se vrši glavni promet prireditve. To bo dalo tednu novo, vse bolj privlačno lice.
Sprejem v Dijaški dom v Ptuju. Sinovi dobrih katoliških družin, ki obiskujejo državno realno gimnazijo ali meščansko šolo, se sprejmejo pod ugodnimi pogoji v Dijaški dom v Ptuju. Vzgoja sloni na verski podlagi, izbira poklica svobodna. Učenci L razreda se lahko vpišejo tudi v humanistično vzporednico. Zavod stoji tik ob gimnaziji. Pišite po brezplačni prospekt na Vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra 1939. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev. To zimo, ki pride, se vrši prvi tečaj zimske šole. Letos se torej sprejemajo učenci v letno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkova-ne z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
KIPI KRISTUSA KRALJA Dobili smo novo zalogo izredno lepih kipov Kristusa Kralja, visoki 20, 30, 40, 65 in 85 cm, sedeči in stoječi, za dom, kapelice in cerkve! Oglejte si te kipe v Mariboru v Cirilovi, Koroška 5!
ywyYYWWvy
čimprej, najkasneje pa do 10. septembra. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 75 do 300 din — po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca — in se plačuje mesečno vnaprej. Vse ostale podrobnosti se zvedo pri ravnateljstvu šole.
Dekliški krožki! Našla se je pelerina z imenom Domnik Hilda. Lastnica naj piše po njo na naslov: Dekliški krožek Laško.
Obžalovanja vredni slučaji.
Preobilni alkohol in izzivanje rodila uboj ter pokoli. Na Brdeh pri Slovenjgradcu sta popivala v krčmi: 28 letni hlapec Fr. Čretnik in njegov tovariš Franc Pušnik. Na večer se je pojavil z nožem v roki na pragu gostilne hlapec Franc Slemenšek, znani razgrajač in doma iz Ptuja. Pognal se je proti Čretniku, s katerim sta bila v sporu. Čretnik se je umaknil nožu, nakar je surovina oklofutal Franca Pušnika, ki je pograbil v silobranu žepni nož in z njim smrtno zabodel izzivača. Zabodeni je imel še toliko moči, da se je zavlekel 150 m od krčme, kjer je izdihnil. Istočasno je obklal Čretnik Jurija Šmona, delavca iz Dovž, ki je prišel skupaj s Slemenšekom. V nogo ranjenega so oddali v slovenjgra-ško bolnišnico. Orožniška patrulja iz Slo-venjgradca je odredila prevoz, trupla v
mrtvašnico v Šmartno. Hlapca Pušnik in Čretnik sta bila odpeljana v zapor. Žalostna krvava dogodka sta vzbudila po vsej mirni okolici upravičeno ogorčenje radi pijančevanja, ki povzroča skoro vse poko-lje in surovosti na deželi.
Iz ljubosumnosti obklal dekleta. V mariborsko bolnišnico so prepeljali z zabod-Ijajem v roko in želodec 23 letno šiviljo Anico Damiš iz Studencev pri Mariboru. Mlado dekle je nevarno obklal v prepiru in iz ljubosumnosti Viljem Stauber iz Maribora.
V kratkem času dvakrat oškodovan od vlomilca, V našem listu smo že poročali, da je dobil trgovec Anton Štok v Kamni-ci pri Mariboru nezaželjen nočni obisk pred tremi tedni. Vlomilci so mu odnesli tedaj raznega blaga za dva jurja. Te dni je najbrž isti vlomilec ponovil obisk in je povzročil Štoku 2500 din škode.
Razkrinkan vlomilec. Pri Sv. Barbari v Slov. goricah je bilo odnesenega iz zaklenjenega podstrešja Matildi Knehtl raznega manufakturnega blaga za 2000 din. Orožniki so ugotovili s pomočjo šivilje M. Srdinšek, da je tat 22 letni Pavel Dvoršak iz Ciglencev. Preiskava pri Dvoršaku je razkrila celo zalogo blaga, ki izvira iz raznih drugih tatvin, katere so se dogajale po mariborski okolici in bodo najbrž sedaj pojasnjene.
Zagonetna smrt dveh mladih. V Lipovcu pri Škofji vasi v okolici Celja sta postala žrtvi zagonetne smrti 20 letni posestnikov sin Ivan Vrečko iz Leskovca pri Škofji vasi in 17 letna posestniška hči Hedvika Novak iz Arclina pri Vojniku. Ob treh zjutraj sta odjeknila dva strela, od katerih eden je končal življenje Hedviki, druga krogla pa je zadela Vrečka v desno sence. Ob pol štirih so poklicali na pomoč celjske reševalce. Hedvika je izdihnila kmalu po prihodu reševalcev, ki so naložili v brezupnem stanju Vrečka in ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi.
Na koncu tretjega leta svojega jetništva ni gojil jeze samo do svojih sovražnikov in vse človeške druž-De, marveč tudi — do Boga. Prej je upal, da ga bo Bog rešil. A ko je to upanje zaspalo v njem, je z bridkostjo mislil na Boga. Zdelo se mu je, da Bog ne misli nanj.
V tem času se je nekoliko bolj začel zanimati zanj katoliški župnik Burke, ki ga je že tudi prej večkrat obiskal.
Župnik je bil posebne vrste človek. Dasi je bil zelo pobožen in goreč, vere spočetka ni nikomur vsiljeval. Iz dolgoletne izkušnje je vedel, da vsiljena in prisiljena stvar ni dobra. Po tem spoznanju se je ravnal zlasti v kaznilnici. Z jetniki je bil zelo prijazen. Razgovarjal se je z njimi o vseh mogočih stvareh in jih tolažil. Verske stvari je le mimogrede omenil in pri tem čakal, da bodo jetniki sami izrazili željo po tem in onem. Šele v slučaju, da je ta ali oni dolgo časa ostal trdovraten, ga je naravnost opozoril na izvrševanje verskih dolžnosti.
Tako je postopal tudi s Štefanom. Kako je z jetnikom verskem pogledu, je kmalu spoznal. Vsiljiv ni hotel biti. Tuintam mu je rekel kako besedo o molitvi, trpljenju, sv. zakramentih. Na velikonočno spoved ga je vsako leto opozoril, a ker Štefan ni izrazil elje, da bi se spovedal, ga je pustil pri miru.
Sedaj pa se je bolj resno lotil jetnika. Nekega jutra pred veliko nočjo je po Štefanovi izjavi, da je Bog pozabil nanj, naravnost vprašal:
»Ali ste še sploh katoličan?«
»Kakor se vzame,« je ravnodušno odvrnil Štefan.
»Kako naj to razumem?«
»Tako, da se tega ne sramujem, da sem krščen, a vsega, kar duhovniki učijo, ne morem verovati.«
»Na primer?«
Štefan je nekaj časa mislil.
»Na primer tega, da bi moral hoditi k spovedi. Zakaj?«
»Prvič zato, ker bi vam bilo to v korist,« je mirno odgovoril duhovnik, »drugič ...«
»Pustite naštevanje. Taki razgovori me dolgočasijo.«
»Mogoče še tega niste slišali, kar vam hočem povedati!«
»Nočem poslušati. Oprostite mi! Nočem vam oporekati, toda po svoji pameti hočem ravnati.«
»Prav, sinko!« je ljubeznivo odvrnil župnik. »Toda, če me boste kdaj potrebovali, recite nadzorniku. Bog vas blagoslovi!«
Nasmehnil se je in odšel. Štefan se je zamislil, župnik se mu je dopadel, ker je imel na sebi nekaj, kar je človek moral vzljubiti. Tudi od drugih je samo dobro slišal o njem. Nekoč je eden izmed jetnikov dejal, da se župnik Burke ne boji nikogar in ničesar.
Pole župnika se je tudi kaznilniški protestantski duhovnik Atkins zanimal za Štefana. Tuintam ga je vabil, naj bi se udeležil ob nedeljah evangeličanske službe božje. Fant se je enkrat odzval. Pridiga ga je dolgočasila, zaradi tega drugič ni šel.
mi krožniki kar posut in vsa mesta, ki ležijo ob njem do morja, so na ta način zvedela za gostijo, kii jo je kralj priredil svojim vojakom.
Velikopotezni načrt
V vasi Magnetu na Francoskem bodo napravili letos zanimiv poskus. Poskusiti hočejo, kako se bo obnesla izrečno poljedelska občina, če jo popolnoma elektrificirajo. V vse kmečke hiše bodo vgradili, oziroma že postavljajo najnovejše električne aparate. Kmetice bodo molzle z elektriko, z elektriko bodo izdelovale maslo in kuhale. Po poljih bodo vozili električni plugi in kmetje se bodo zvečer greli ob električnih pečeh. Prijetno je pri tem poskusu to, da dobe kmetje vse električne priprave in tok zastonj, vsaj za to poskusno leto. Skupina
Kaj je zavedlo mlada človeka v obupno
dejanje, ni prav pojasnjeno.
Glavni strahovalci Savinjske doline pod
ključem. V par številkah našega lista smo poročali o vlomih ter tatvinah, ki so si podajale roke po Savinjski dolini v zadnjem času in so bili ljudje v neprestanem strahu, da ne bodo deležni nezaželjenih obiskov. Orožniki so bili pridno na delu in jim je uspelo, da so spravili na varno glavne krivce razburjenja po imoviti Savinjski dolini. Aretiran je bil Franc Mesaric iz Hristovice pri Poljčanah. 27 letnemu tolovaju so dokazali deset vlomov in tatvin, katere je že tudi priznal. Dalje je padel orožnikom v roke Albin Košak iz Griž, kateri je zagrešil 12 vlomnih tatvin. Tretji tolovaj s 15 vlomi in tatvinami na vesti je Viktor Avčner iz Laške vasi pri Štorah. Oblast še zasleduje par predkaznovanih ter spretno se izmikajočih zločincev, ki bodo pa tudi danes ali jutri za zapahi ječe. Z zgoraj omenjenimi aretacijami upajo, da so zajeli onega, kateri ima na cesti dvojni roparski umor gostilničarja Antona Ocvirka in njegove žene Rozalije v Medlogu pri Celju.
Strahovalec Poljanske doline na delu. Poljanska dolina na Gorenjskem je imela tri leta mir pred proslulim vlomilcem Jožefom Bradeško, ki se je zopet pojavil z vlomi in s tatvino gotovine ter dragocenosti. V kratkem času je zagrešil več vlomov in oškodoval razne posestnike za 10 tisoč dinarjev v gotovem denarju ter pokradenih urah in verižicah.
Izpred sodišča__
Tata koles je spravilo trčenje pred sodišče in v zapor. Filip Jug, 38 letni ključavničarski pomočnik s Pobrežja pri Mariboru, je trčil 11. aprila pri vožnji na kolesu na mariborskem mostu ob drugega kolesarja. Stražnik, ki uravnava na mostu promet, je hotel v zadevi posredovati, Jug pa je pustil kolo na mestu ter pobegnil peš. Radi pobega so ga prijeli in dognali, da je
OMSate cellsho razstavo
od 29. julija do 6. avgusia 1939 v celjski mestni osnovni Soli
Zanimala Vas bo okusno opremljena razstavil trgovine, obrti, industrije, filatelistov, rejcev malih živali itd. — Razstava bo poučna. Noben kmetovalec naj ne zamudi prilike, da si ogleda moderne poljedelske stroje ter se pouči o uporabi preizkušenih umetnih gnojil in krmil za živino.
—	Velik zabaven parit! Sodeluje vojaška godba!
—	V nedeljo, 80. julija, koncert Trboveljskih Slavčkov! — Polovična vožnja na železnicah!
1212
ukradel Jug kolo Adolfu Pesku pred Grač-nerjevo gostilno na Frankopanovi cesti. Dokazali so mu tudi, da je bil on tisti, ki se je zaletel 7. aprila v Brezju s kolesom v neko kolesarko in je pustil kolo na cesti ter zbežal, ker je bilo tudi dotično kolo ukradeno. Juga so obsodili v minulem tednu v Mariboru radi tatvine koles na 18 mesecev težke ječe.
Ostro kaznovana podivjanost. 16. aprila je bil v Grajenščaku pri Ptuju v vinotoču ubit posestniški sin Ivan Hrenko. Cela družba pivcev se je zagnala v Hrenka, kakor hitro ga je zagledala, ker je bil Franc Šešerko nanj jezen radi neke klofute. Napadeni je bežal pred napadalci, v bližnjem sadonosniku so ga dohiteli in ubili z ročicami. Radi uboja so bili v preteklem te-nu v Mariboru obsoieni: 27 letni krojač Franc Šešerko iz Grajenščaka na pet let robije, posestniški sin Jožef Kolarič iz Grajenščaka na dve leti strogega zapora, 21 letni posestniški sin Anton Jakolič iz Krčevine na tri leta strogega zapora in 27 letni delavec Jožef Erjavec iz Grajene na tri leta robije. Torej za en uboj stroga kazen skupno 13 let!
Slovenske ftraiina
Nova avtobusna zveza. Te dni dobimo avtobusni promet med Soboto-Gornjo Lendavo in med t J . JfUIIUM..»- JBtSMMMMM IIIU MI UH mMB!HMWB
Sobo to-Dolnjo Lendavo. Vse to je prav in lepo in smo hvaležni poštnemu ravnateljstvu za ta prepotrebno zvezo. Samo Bog varuj, da bi vozil avtobus po voznem redu, kakor je objavljen v našem krajevnem časopisju, že malo prezgodaj odhaja avtobus iz Gornje Lendave, saj bi bilo dovolj, če -bi avtobus prišel po osmi uri v So-' boto. Moramo namreč upoštevati, da bodo nekateri kraji imeli daleč do avtobusne postaje in bo nerodno posebno pozimi. Nazaj bo šel avtobus šele malo pred četrto uro. Ni prav tako. Človek bo opravil v Soboti že dopoldne, nekateri že do desetih, in bo v Soboti čakal avtobus do štirih, zato da bo prišel domov šele pozno zvečer v temi, posebno pozimi. Zakaj ne bi šel avtobus nazaj že okrog poldne? Ne vemo, kako lepo zvezo bo imel avtobus z vlakom za Maribor in Ljubljano, ko pa gre vlak iz Murske Sobote šele ob pol enajstih in od Ormoža dalje je treba porabiti brzovlak, če hoče imeti dobro zvezo. Verujte, da se bo ta avtobus slabo obnesel s takim voznim redom. — še slabše je z zvezo z Dolnjo Lendavo. Že ob 5.45 bo avtobus odhajal v Lendavo in po postanku desetih minut se avtobus vrne in s tem je vse končano. Smešno naravnost! Tega avtobusa se pa ja nihče ne bo posluževal. Saj se ga tudi ne more. Ali mislite, da bodo ljudje hodili v Lendavo gledat na uro ali v Soboto spat? Kakor bi iz voznega reda sklepali, je tudi ta avtobus namenjen za ljudi od Lendave proti Soboti, ker v Lendavi ne bo nič čakal. Zakaj pa potem ne bi imeli ponoči avtobusa v Lendavi? Avtobus bi naj pripeljal ijudi-dijake v Soboto ob pol osmih in bi šel takoj nazaj in bi bil ob pol devetih v Lendavi in bi se opoldne vrnil v Soboto in od tod odpeljal vse —■ tudi dijake — malo Čez eno. Ali ne bi bilo tako prav? Dijaki bi tudi lahko počakali do dveh in bi šel avtobus iz Lendave šele okrog ene ure. Ali imajo dijaki tudi na avtobusih znižano voznrno? Sicer se ne bo noben dijak vozil. Takoj spremenite vozni red in res ni imel vpogleda v naše razmere dotični, ki je ta vozni red sestavil. Ali pa bosta imela oba avtobusa deficit in bosta ukinjena. °otem pa bo začel voziti privatni avtobus, ki bo imel boljši vozni red in bo najbrž tudi cenejši.
francoskih elektrarn fi-nansira ta velikopotezni načrt. Ce poskus uspe, si vsak občan Magneta lahko kupi električne aparate za tržno ceno. Ce ne uspe, jih lahko vrne, ne da bi mu bilo treba kaj plačati.
čaj zoper opekline
Neki indijski zdravnik iz Kalkute poroča o dobrih uspehih pri obravnavi opeklin in ožgalin s čajnimi obkladki. Njegov predpis se glasi, da je treba za kavino žlico čaja pustiti deset minut v skodeli vrele vode, nato je treba obkladek namočiti v ta izvleček. Ob-kladka ne snamemo, temveč ga vedno znova pomočimo s čajem, čim se posuši. Na ta način je mogoče ozdraviti celo obsežne opekline tretje stopnje. Učinkovita snov v čaju bo čreslovma.
Sicer pa se je Štefanu zdelo, da ne potrebuje vere, ker je v znanstvenih knjigah našel vse, kar ga je trenutno zanimalo. Učenje mu je prineslo zado-voljnost in z neko trmasto vdanostjo je prenašal svojo usodo. Toda nenadoma je bilo konec vdanosti.
Nekega dne ga je Griskas med sprehajanjem po dvorišču tiho prašal.
»Ali si že slišal novico?«
»Kako novico?«
»No, novico o Nini?«
»Kaj je z njo? Ali je izvršila samomor?« je nemirno vprašal.
Griskas se je zasmejaL
»Pomiloščena je.«
»Pomiloščena ?«
»Seveda. Ali morda ne veš, kaj pomeni ta beseda?«
»O, vem. Le tega ne razumem, kako so jo mogli pomilostiti.«
»Kakor tebe rešiti vislic,« je posmehljivo odvrnil Griskas. »Ni hotela jesti in je zaradi tega zbolela. Njen odvetnik je nato zahteval, naj jo zdravnik preišče in ta je ugotovil, da je jetična ter na odvetni-kovo željo izjavil, da bo tekom enega leta po njej, če je ne izpusti jo. Nato je nastal jok in stok, dokler je predsednik ni pomilostil. No, kaj rečeš k temu?«
Štefan je molčal. Zdelo se mu je, da se nebo ruši nad njegovo glavo. Nina je prosta, a on mora ples-neti v zaporu, četudi je popolnoma nedolžen. Na svetu ni pravice.
21.
Alojzija je sedela v delovni sobi zavoda sv. Fi-lomene in glasno brala Štefanovo pismo. Okrog nje so bile zbrane starke in bolnice. Vse so napeto poslušale.
»Odkar je Nina oproščena, me nič ne veseli. Vi pravite, naj zaupam v Boga, češ da bo on odkril mojo nedolžnost in me rešiL Toda jaz že nad tri leta čakam in Bog mi ni pomagal.
Če bi bila kaka oblast, ki bi se brigala za Štefana Kmicica, potem ne bi dopustila, da bi bila Nina Ma-teskas prosta, jaz pa zaprt. Zaradi tega mi niti ne pišite o Bogu.
Sedaj sem se začel pečati s pesnitvami. Rad prebiram zlasti žalostne pesmi. Ali mi ne bi hoteli pojasniti, zakaj so pesniki večji del žalostni? Ce bi sedeli v ječi, bi razumel njihovo žalost, a sedaj j£ ne razumem, ker živijo v svetu in lahko storijo, kar se jim vzljubi. In vendar so žalostni. Ali je morda svet tako hudoben?
Kmalu bomo dobili novega ravnatelja. Pravijo, da je dober človek. Dosedaj je vodil neko manjšo jetnišnico. Tam je izvršil velike spremembe, med drugim tudi to, da jetnikom ne brije jo glav ...«
Ko je Alojzija končala s čitanjem, je v sobi zavladala popolna tihota, kakor vedno, če so ženice hotele kako stvar pretuhtati.
(Dalje sledi)
Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcijo črev.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485j 25. V. 55.
Turnišče. ""ulcje času se postale dobrovniške ciganke zelo nadležne za našo občino. Ljudje so 6e že navadili dajati jim miloščino, a kakor je videti, z njo niso več zadovoljne ter začnejo tudi krasti. Pred kratkim je neka ciganka odnesla skozi okno posestniku Petek Ivanu posteljno rjuho. Izrabila je namreč odsotnost domačih ter »i je »miloščino« kar sama vzela. Bilo bi primerno, da se s cigankami strože postopa, na kar naj bi pazili zlasti orožniki, kajti vsm so močne in zdrave, zato bi se lahko preživljale s poštenim delom.
Dobrovnik. že mnogokrat smo brali po raznih časopisih, da je kaka premetena ciganka na zvit način od koga izvabila lepo vsoto denarja. Ljudje so že slišali ustmeno tako čudne zgodbe in vendar še nasedajo mamljivim obljubam goljufivih cigank. Tako je tudi prejšnji teden prišla neka ciganka, baje iz Dolge vasi, v Dobrovnik k Taljanovim ter je začela na zvit način gospodinji in dekletu čarati in pripovedovati o neki veliki sreči, ki bo prišla v njihovo hišo, ako ji izročijo ves denar, ki ga imajo pri hiši. Zapeljani ženski sta zvitemu nagovarjanju ciganke verjeli posebno zato, ker jima je sveto obljubljala, da bo denar čez tri dni vrnila, zato sta ji izročili lepo vsoto denarja (baje nad 17.000 din). Ko pa ciganke z denarjem le ni bilo nazaj in tudi »sreča« ni prišla v hišo, sta ženski spoznali, da sta nasedli goljufivi ciganki, ki bo prej ali slej prišla v roke pravice ter bo za lažnivo zapeljevanje prejela zasluženo kazen. A kaj to pomaga — denar je pa le izgubljen ...
Mala Polana. Te dni se mudi na počitniškem odmoru v svojem rodnem kraju g. prof. Gerkeš Jožef, ki je že dalj časa služboval v Vukovaru, od koder je sedaj premeščen v Osjek. Rojaku želimo, da se tudi na novem službenem mesta dobro počuti!
Hotiza. Prejšnjo nedeljo, 16. julija, smo pri nas imeli prvikrat v zgodovini obstoja naše cerkvice novo sv. mašo, ki jo je daroval naš domačin g. Balaždč Matija, Za nas je to bil velik praznik, zato smo se nanj temeljito pripravili in ga nadvse slovesno praznovali. Cerkveni obredi so se zaradi velike vročine in ogromne udeležbe vernikov vršili pod milim nebom. Crensovski g. župnik Zadravec je imel prav ganljivo pridigo, ki je marsikomu privabila solze v oči. Svojemu prvemu novomašniku iz dna srca želimo, da mnogo v temi tavajočih duš pripelje k Jezusu!
Satahovci. V soboto, 15. julija, smo spremili k večnemu počitku na poslednje bivališče posestnika Sereca, ki je v lepi starosti 77 let umrl. Ker je bil zelo dober človek in je vsakemu rad pomagal, ga je na poslednji zemeljski poti poleg mnogih prijateljev in znancev od blizu in daleč spremljala na pokopališče skoraj vsa vas. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Satahovcd. V ned 'jo, 16. julija, je v lepo okrašeni župni cerk» v Murski Soboti daroval novo sv. mašo g. Erj*>yec Janez. Večernice pa je opravil v domači kapelici v Satahovcih. Želimo mu, da bi njegovo delo v vinogradu Gospodovem rodilo obilen sad!
Murska Sobota, čeprav smo na tem mestu že večkrat poročali, ponovno obveščamo vse naše izseljence v Nemčiji, da smejo leto« vsi sezonski delavci (moški in ženske) mesečno pošiljati domov po 40 RM, letni delavci pa 35 RM. Ako so hateri delavci s pošiljanjem denarja v zaostan-
ku, bodo tudi lahko zaostanek za vse mesece nazaj poslali. Vse to jim bo uredil gospodar-de-lodajalec. Po 10 RM ni mogoče pošiljati po pošti in je to bilo v časopisu napačno objavljeno. — Pred nedavnim je po daljši bolezni umrla komaj 35 letna privatna uradnica gospa Zibert Helena. Bog ji daj nebesa!
Chodacki, poljski komisar v Gdansku
Mati predsednika Združenih ameriških držav Roosevelta je obiskala Francijo in London
Anglija hode imeti pod orožjem v najkrajšem času en milijon vojakov. Na sliki vidimo vojaško novačenje v Londonu. En angleški regrat je izredno suhe postave, njegov tovariš je pa večji
Vinogradniki, viniCarii!
Naročit« »Slov. gospodarja«, ki vam bo v svoji mesečni prilogi »Kmečko delo« za september brezplačno preskrbel novi »Viničarski red«, ki stopi v veljavo dne 1. novembra 1939.
Petanjci. Gradbena dela pri mostu dobro napredujejo. Tega se vsi zelo veselimo, ker bomo s tem kmalu dobili boljšo zvezo z ostalo Slovenijo. Pred dnevi je pri gradbenih delih zaposlenemu delavcu Cepin Antonu iz Ižakovec padla na nogo betonska plošča ter mu jo je zelo poškodovala. Iskati je moral zdravniško pomoč.
Moravci. Pred dnevi se je peljal na polje posestnik Cmor Ludovik. Med potjo so se mu kar na lepem splašile krave in začele bežati, zato je skočil z voza, a tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
Frankovci. Pred dnevi je po nesreči padel s snopjem naloženega voza Kerčmar Marko ter se je občutno poškodoval na glavi.
Rakičan. Pred nedavnim je večja skupina izletnikov iz Slovenskih goric pod vodstvom g. narodnega poslanca špindlerja obiskala našo kmetijsko šolo, Mursko Soboto, Beltince, Čren-- vce in Dolnjo Lendavo. Naši kraji so se jim zelo dopadli in so pri odhodu izrazili svoje zadovoljstvo nad tem. kar so videli in doživeli.
Prekmurje. Prosvetni minister je podpisal odlok o premestitvi večih učiteljev in učiteljic, ki so za njo ~ami zaprosili. Med drugimi so v Prek-murju in v Prekmurje premeščeni sledeči: Lebič Ivan in Lebič Nežika prideta iz Preval j v Kuz-mo; štefančec Rudolf iz Šalovcev v Tišino; Jarc Vera iz Strekljevca v Ženavlje; Lokaj Elza odide iz Puconcev v Šoštanj in Vajt Franc iz Vel. Dolenčev k Sv. Emi.
Lipovci. Pred kratkim se je naša rojakinja Lu-kač Marija zagovarjala pri okrožnem sodišču v Murski Soboti, in to radi tega, ker je 25. januarja z bičem pretepla Legen Terezijo in ji na vratu prizadejala štiri rane. Za svoje dejanje je bila obsojena na 23 dni strogega zapora in to pogojno za dobo dveh let.
Sv. Sebeščan. Banska uprava nam je naklonila za naš Prosvetni dom 3000 din, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Ne vemo, zakaj da našega društva nek časopis ni omenil, morda je imel kdo prste vmes, kak naš »prijatelj«. — • Aleksander Zrinjski se je poskusil voziti na motornem kolesu in je tako nesrečno padel, da se zdravi v soboški bolnišnici. — Vsak dan dobimo poštno dostavo, pa vseeno roma pismo iz Nemčije do šest dni. Čudno, če mi pišemo v Nemčijo, je tretji dan pismo že v Nemčiji, četudi je kraj še tako daleč. Da kdo odda pismo v Nemčiji v nedeljo in ga tu kdo dobi v petek, ni nič posebnega, čeprav pismonoša odhaja k nam po prihodu vlaka-pošte. Ali pisma zadržujejo na meji in jih morda tam odpirajo, ker večkrat čudno izgledajo. Saj pa nihče ne pošilja denarja v pismu. Čujemo nekaj, da je v Gradcu nekaka cenzura za inozemsko pošto. Radovedni smo pa le, kako je s tem. — Hčerka šolskega upravitelja v Mačkovcih černy Helena in davčni uradnik v Soboti škarabot Franc sta zaročena in bosta pri poroki v tukajšnji cerkvi na Marijin svetek 15. avgusta. — Naš bogoslovec g. Kerčmar Gu-stek je bil operiran v mariborski bolnišnici. Zdaj si popravlja zdravje na našem Goričkem, kjer je morda boljši zrak in lepši kraj kakor v kakem letovišču, samo da ni nikogar, ki bi delal za naše 'kraje reklamo.

Pertoča. Zrim Franc, po domače Šudij iz Kuz-me, ki je bil radi raznih tatvin, prevar in drugega že večkrat kaznovan, je 2. julija neznano kam odšel od doma, hoteč se na ta način izogniti zaporne kazni 20 dni, ki bi jo moral nastopiti v Murski Soboti. Pred odhodom pa je vzel svoji materi 120 nemških mark. Dne 12. julija je prišel v Čuntalovo gostilno. Tam se je pošteno najedel in napil. Zanimal se je tudi, če ima kdo v vasi na prodaj nemške marke. Gostilničar mu je navedel soseda ter ga poklical v gostilno. Sosed je prišel in ponudil Zrimu 12 RM v nakup. Pogodila sta se po 12 din za eno nemško marko, nakar mu jih je ta izročil. Zrim si je tedaj pod pretvezo, da nima drobiža in da gre v bližnjo trgovino menjat jurja, izposodil od prodajalca kolo, češ da se bo prej vrnil. Ker ga pa le dolgo m bilo nazaj, je šel sosed v trgovino vprašat po Zrimu, kjer so mu na njegovo veliko presenečenje povedali, da tja sploh ni prišel. Zrim je namreč z denarjem in kolesom odkuril. Tako je bil gostilničarjev sosed radi svoje zaupljivosti ogoljufan za nemške marke in še za kolo. Zrim je tudi gostilničarju napravil nekaj dolga, ker jedi in pijače ni plačal. Doslej pre-friganca še niso izsledili, a upajo, da bo kmalu prišel v roke pravici.
je pomoči v Ljubljani, v Gradcu, a ni je dobil, ker je imel črevesnega raka. Prenašal je voljno svojo bolezen, mimo v Gospodu je zaspal dne 13. julija. V soboto, 15. julija, ga je spremljalo veliko lj\::M iz vse fare. Nosili so ga gasilci, godba pa je igrala žaiostinke. Pri odprtem grobu je govoril poslovilne besede Hinko štreiher, župan občine Slatina Radenci, za njim pa gasilec Štelcer Anton, ker je bil pokojni načelnik gasilske čete Janžev vrh in odbornik občine. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Vsi, ki smo rajnega poznali, bomo molili zanj, da bi
užival pni Bogu plačilo za svoj trud in trpljenje. Bodi mu žemljica lahka! — Njegovim domačim naše sožalje!
Planina pri Sevnici. Umrla je v Tajhtih dne 8. julija v visoki starosti. 80 let pridna žena, mati m stara mati Marija Leskošek. Bog ji je posla' večletno bolezen, štiri leta je bila vedno na bolniški postelji. Sama si ni mogla nič pomagati. Navezana je bila na pomoč svojih hčerk. Pred dvema letoma ji je umrl mož, pa ga ni mogla spremiti na njegovi zadnji poti. Naj ji sveti večna luč, domačim pa naše sožalje!
Društvene vesti
Vsemu članstvu fantovskih odsekov in dekliških krožkov mariborske podzveze! V dneh 5., 6. in 7. avgusta slavi minoritski samostan v Ptuju 700 letnico ohstoja. Istočasno se vrši tudi vseslovenski tretjeredni tabor s slavnostnim sprevodom. V sprevodu bodo sodelovali tudi FO in DK. Vabimo vas, da se te proslave sigurno udeležite v krojih. Zbirališče za sprevod v nedeljo, 6. avgusta, do 9. ure na dvorišču deške osnovne šole zraven okrajnega načelstva. Vozni-na je polovična. Proslavne knjižice naročite pri župnih uradih ali pa pri minoritskem samostanu v Ptuju. Na svidenje! Bog živi!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pri nas se bo vršil v nedeljo, 13. avgusta, mladinski tabor slo-venjegoriškega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Do pol devetih se zbere vse članstvo v Ciril-Metodovem domu. Od devetih odhod z godbo na čelu v cerkev Sv. treh kraljev, ob pol desetih pridiga (g. prof. dr. J. Meško) in sv. maša. Po službi božji na prostoru pri cerkvi mladinsko zborovanje, na Tiaterem bodo govorili dr. Ciril Zebot, poslanec Jože špindler in mladenič ter mladenka za odseke in krožke. Po obedu generalna vaja na telovadišču. Ob pol treh ve-černice v župnijski cerkvi, ob treh telovadni na-
stop z bogatim sporedom. Odseki in krožki deka-nije lenarške in sosednjih dekanij na veselo svidenje! Prijatelji in prijateljice naše mladine, dne 13. avgusta vsi k Sv. Benediktu! Bo zelo lepo!
Vransko. Blagoslovitev novega prosvetn. doma in proslava 35 letnice Kat. prosvetnega društva. Kat. prosvetno društvo na Vranskem si je za svojo 35 letnico postavilo lep nov prosvetni dom, ki bo nosil ime po našem največjem narodnem buditelju in učitelju Slomšeku. Slovesna blagoslovitev novega doma bo 13. avgusta in jo bo izvršil predsednik Prosvetne zveze g. dr. Jožef Hohnjec. Po blagoslovitvi, ki bo po slovesni sv. maši, bo veliko prosvetno zborovanje pred novim domom, na katerem bo govorilo več odličnih govornikov. Popoldne pa bo v neposredni bližini novega doma velik telovadni nastop, pri katerem bodo sodelovali vsi fantovski odseki in dekliški krožki savinjskega okrožja. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo je prevzel g. ban dr. Natlačen, ki se bo prireditve tudi sam udeležil. Vabimo že danes vsa sosednja društva, da se naše prireditve, ki bo po obsegu največja v Savinjski dolini, polnoštevilno udeležijo. Na svidenje 13. avgusta na Vranskem!
*
Dopisi
Ruše. Zadnji četrtek smo pokopali upokojenega mizarja drž. železnic, v starosti 73 let. Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo gasilcev, saj je bil član gasilske čete polnih 47 let. Za njegove zasluge ga je četa imenovala za častnega člana. Pogreba se je udeležilo tudi lepo število njegovih stanovskih tovarišev. Svetila mu večna luč — žalujočim naše sožalje!
Sv. Vid pri Ptuju. Nenadna smrt nam je pred kratkim ugrabila skrbnega, komaj 40 let starega Rudolfa Goričana, posestnika in gospodarja na Pobrežju pri Sv. Vidu. Rajni je bil dober in vzoren kristjan. Ljub svoji zvesti ženi, skrben oče svojih dveh nepreskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka — ostalim naše sožalje!
Kapela pri Radencih. Umrl je Žinkovič Ivan, 42 letni posestnik v Janževem vrhu. Iskal
Na Nemškem že izkopavajo krompir. Kmetom pomagajo pri spravljanju krompirja krepke moške moči iz vrst dolžnostnega dela. V Nemčiji mora vsak mlad izobraženec pred nastopom javne službe opraviti nekaj mesecev tako zvano dolžno« t no delo
Sv. Križ pri Dravogradu. Kakor vsako leto, bomo tudi letos porcijunkolovo pri Sv. Križu obhajali z vsemi slovesnostmi, že na predvečer po večernicah bo prilika za sv. spoved, ker bo že več spovednikov na razpolago. Naslednji dan pa se začne spovedovanje že ob 5, sv. maše pa se
Proslava 150 letnice francoske revolucije v Parizu 14. julija. Predsednik Lebrun preda zastavo zastavonoši
Italijanski zunanji minister grof Ciano se je mudil pred kratkim na obisku v Španiji v obmorskem mestu Tarragona. Na sliki vidimo desno poleg Ciana španskega notranjega ministra Sunerja, ki je svak generala Franca
pričnejo ob 6. Vsega bodo tri romarske pridige in 8—10 sv. maš. Porcijunkolski odpustki, ki jih
srna deliti tr cerkev, obstojajo 24 ur. Romarji iskreno vabljeni! — Dne 13. avgusta pa bomo
imeli pri Sv. Križu tudi velik dekliški tabor z raznimi nastopi.
Sv. Primož nad Muto. Pogosto se čujejo glasovi, da naše ljudstvo ni naklonjeno izletnikom. V splošnem to ne drži, če pa kdo kje pogodrnja, je vzrok v izletnikih samih, kar je priča naslednji dogodek: Skupina 30 ljudi obišče na praznik manjšo izletniško točko. Pozno popoldne se razigrana družba vrača, pri tem pa drvi čez dra in strn preko travnika, detelje in dozorevajočega žita. Posebno nežni spol je bil mnenja, da se lahko valja brezskrbno, kjer se mu poljubi. Prošnja in opozorilo gospodarja ni zalegla nič. želimo si cbiskoV in lepe slovenske pesmi, toda pri tem se naj ne uničuje delo naših žuljev!
Maronberg. V nedeljo, 16. julija, je Marenherg obhajal dve lepi slovesnosti: blagoslovitev ojače-nega vodovoda in motorne brizgalne, ki je ognjeni krst prejela že ob priliki požara v gradu. Po sv. maši, pri kateri je igrala gasilska godba, se je razvil sprevod na kraj blagoslovitve, kjer so stopili na tribuno i*olanec g. Gajšek, dekan g. Messner, župan g. Ternik z občinskim odborom, botra nove motorke gospa Zupane, župni starešina dravograjske gasilske župe g. Mravljak iz Vuhreda in drugi gostje. Prvi je spregovoril g. župan, ki je pozdravil vse navzoče in podal zgodovino gradnje vodovoda. Za njim je imel govor' g. dekan o pomenu obeh pridobitev za Maren-berg, ki naj služita Bogu v čast, ljudem v korist. Nato se je izvršila blagoslovitev vodovoda Po blagoslovitvi ga je g. poslanec z lepimi besedami simbolično odprl. Sledila je blagoslovitev motorke, ki je bila vsa v zelenju. Na govorniški oder je stopil g. poslanec Gajšek in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je vodovod kljub velikim stroškom dograjen. Pokazal je, kako državna oblast podpre tudi našo severno mejo. Za njim je spregovoril načelnik tukajšnje gasilske čete g. Jugovič, ki je pozval udeležence, da vzkliknejo našemu kraljevskemu domu in pokrovitelju gasilstva princu Tomislavu v znak vdanosti trikratni: živijo! Godba je zaigrala državno himno. Nato se je zahvalil vsem podpornikom gasilske čete za izdatno pomoč. Po govoru je bila preizkušnja nove motorke, ki se je sijajno obnesla. Po vseh slovesnostih je bilo slavnostno kosilo. Popoldne se je vršila tombola gasilske čete, ki je bila krasno obiskana, k čemer je mnogo pomaga-1 lo tudi lepo vreme. Sedaj pa se Marenberg pri-' pravlja še na drugo slovesnost, kško, bomo še sporočili.
Ruše. Lansko leto je bila ustanovljena ter urad-tio potrjena »Zadružna elektrarna v Rušah«. Takoj je stopila v pogajanja z elektrarno Falo in je v par mesecih elektrificirala vas Bezeno. Letos se nadaljuje elektrifikacija Ruš. Pogajanja med Falo, zadrugo in dosedanjim dobaviteljem toka A. Pogačnikom so končana. Proračun za omrežje in transformatorje znaša 300.000 din. Delo je v polnem teku; od Bistrice mimo Ruš do tekstilne tovarne Vlah kopljejo jarke in postavljajo drogove. Omrežje od elektrarne Pogačnik, kolikor je še za uporabo, je prevzela Fala. Zadruga šteje 150 članov. Električno razsvetljavo dobijo ,tudi stranske hiše, ki je doslej še niso imele. Vse priznanje zasluži odbor, ki toliko žrtvuje za korist vseh članov, in to brezplačno. Elektrarna Pogačnik je s 1. septembrom odpovedala dobavo toka, — Dela za regulacijo ruškega potoka so pričela. Potok se bo poglobil ter dno tlakoval do železnice. Tako se ne bo več bati, da bi voda izstopila kakor pretekla leta, ko je napravil* mnogo škode.
Sv. Trojica v Halozah. Dne 2. avgusta letoe bo poteklo 25 let^, odkar je g, Franc Jazbinšek začel svojo slu«** t vinograda Goaapodovem. Bil
je osmi otrok družine Primoža m Terezije Jaa-binšek. Po končanih študijah je deloval več let kot vojni kurat. Med vojno na Dunaja in v Gradcu, po vojni v Mariboru in v Valjevu, rasen kratkega kaplanovanja v Rečici in žrečah. Najdalj časa pa opravlja svojo službo v vinogradu Gospodovem med vinogradi župnije Sv. Trojica v Halozah. Lepa župnija med bohotnimi trtami, pa težavna, ki je vsa prepletena s klanci in griči. In v teh težkih, ilovnatih tleh si je tudi nakopal bolezen v noge. že mesec in pol leži naš gospod jubilant prikovan na posteljo v bolnišnici v Ptuju. Zato pa mu ob njegovem srebrnomaš-niškem jubileju želimo in prosimo Boga, da bi mu podeli! adravja, ki bi ga vodilo šc do drugih jubilejev!
Skale pri Velenju. V dosego velikih porcijun-kulskih odpustkov, ki jih prejmejo vsi verniki samo v redovnih in v tistih župnijskih cerkvah, ki imajo izrečno dovoljenje iz Rima, vabi cerkveni predstojnik vernike iz šaleške doline, da se odpustka v tukajšnji cerkvi v mnogem številu in v obilni meri poslažijo. V ta namen bo v sredo, 2. avgusta, ob šestih pridiga in sv. maša za žive in rajne tretjerednike, ob 8 pa slovesna sv. maSa in slavnostna pridiga. S povedo valo bo več spovednikov v torek zvečer in v sredo zjutraj. Pridite zlasti sinovi in hčere sv. Frančiška, da po njegovem zgledu pokažete svetu, da ste i vi vitezi Kristusa Kralja!
Celje. (Celjska razstava.) Tudi letos se vrši v Celju razstava, na kateri bodo razstavili obrt, trgovina in industrija. Kakor ima Ljubljana svoj ve! esejem, Maribor svoj Mariborski teden, tako se hoče tudi Celje s stalnimi razstavami razmahniti. Razstave, ki jih prireja Celjska razstava, r. z. z o. z., niso kake obrtne strokovne razstave, ampak služijo predvsem propagandi celotnega gospodarskega življenja v Celju in okolici Pokrovitelj razstave je župan dr. Alojzij Vor-
šič. Velike priprave so v polnem teku *
Vershi položaf ? Peslfi
List »Russkij golos« z dne 2. julija piše, da brezbožniki v Rusiji zelo nazadujejo. Posebno porazno za boljševike je to, da duhovniki ne prihajajo več samo iz vrst vernega ljudstva, ampak tudi iz vrst tiste mladine, o kateri so mislili boljševiki, da jo trdno drže v svojih rokah. Zveza brez-božnikov je izgubila svoj pomen. Sam vodja brezhožnikov, Jaroslavskij, je prepovedal vse surove nastope proti veri in verskim obredom. Izrazil se je, da se bo za naprej vodil boj zoper vero samo um-stveno.
Vere torej boljševiki niso mogli zatreti vkljub dolgoletnemu preganjanju. Ker so cerkve zaprte ali jih je oblast spremenila v druge namene, ker so duhovniki pomrli, so jih pomorih ali še trpijo v ječah, seveda zidaj zek) primanjkuje duhovnikov, zato si ljudstvo samo pomaga, kakor ve in zna.
»Russkij golos« z dne 9. julija poroča po »Antireligiozniku« št. 5, da ljudje sami opravljajo službo božjo, postajajo ta-
Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Fraar-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Oni, ki bolehajo na želodcu In črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
O*«, rog. s. fcr. M.474iI5.
ko zvani »samosvatnije popi«. V mnogih primerih prevzemajo to dolžnost celo ženske, n. pr. v neki cerkvi Rokitjanskega okraja, Kijevske oblasti, ker so zaprli duhovnika, je začela službo božjo opravljati njegova žena. Oblači se v duhovska oblačila, služi pri oltarju, spoveduje in obhaja. Ponekod zaprtega duhovnika nadome-stujejo ženske kolhoznice, katere bolje poznajo obred službe božje. Navadno pa službo »samosvjatih popov« prevzemajo bolj izobraženi možje. Ti ostanejo v svoji posvetni službi, a vršijo svete obrede in delijo zakramente, ne da bi bili posvečeni. Službo božjo opravljajo v hišah in se tako sami izključujejo iz uradne organizacije vernikov ter prestopajo v vrsto neregistro-vanih ločin.
Na Ukrajini, kjer je bila samostojna ukrajinska cerkev zatrta, vendar še opravljajo posamezni samostojni duhovniki službo božjo v ukrajinskem jeziku. Drugi so se zedinili s sinodalno ali tihonsko cerkvijo, t. j. z uradno pravoslavno cerkvijo bivšega patriarha Tihona.
Ker v mnogih krajih ni duhovnikov, kmetje sami krščujejo svoje otroke z vodo, katero je duhovnik blagoslovil. To vodo hranijo v steklenicah. Dete potopijo trikrat v navadno vodo, potem ga oblijejo z blagoslovljeno vodo in krst se smatra za dovršen.
V navado so prišle tudi poroke nena-vzočih. Zakonska zveza ženina in neveste se zapiše v zapisnik. Potem pa nese kdo izmed staršev ženina ali neveste dva prstana v daljno cerkev, kjer biva še kak duhovnik. Obred poroke izvrši duhovnik nad prstani. Prstana se dostavita novopo-ročencema in to zadostuje, da se smatrata odslej kot mož in žena.
Praktika in razum sta izmislila tudi pogreb nenavzočega mrliča. Pokojnika pokopljejo po sovjetskem načinu, a nekaj zemlje se vzame z gomile, dostavi se duhovniku in pogrebni obred se vrši nad tisto prstjo.
Oblast je dobila v roke zapisnike nekega duhovnika Nikolajevskega okraja, kateri je bil pristaš zedinjenja vseh vero-izpovedanj. Istega mnenja so tudi drugi duhovniki na Ukrajini. Dogmatične in obredne razlike so izgubile ves pomen. Prišlo je že do tega, da stoje na čelu nekaterih verskih ločin pravi pravoslavni duhovniki
Hudo sovraštvo do komunistov kaže ločina rdečih drakonovcev. Njeni privrženci smatrajo boljševike za izrodek ali izvr-žek rdečega drakona (zmaja). A pojavila se je še bolj skrajna ločina, ločina črno-kristovca. Craokristovci smatrajo za greh vzeti v roke sovjetski denar. Ce bi se znašel v hiši črnokristovca sovjetski bankovec, bi ga odnesel na metli, ne da bi se ga dotaknil. Nastala je tudi ločina, ki se imenuje »Mi smo božji ljudje, ne zna joči števila«. Ti nosijo čudno obleko, ne priznavajo ne cerkva, ne ikon (svetih podob). S svojimi družinami molijo v stepi. Molitev smatrajo kot občevanje z Bogom in prirodo. Tako poroča »Antireligioznik«.
Ubogo dobro rusko ljudstvo! Kam je zašlo, ker nima duhovnikov, ki bi ga podu-čevali v veri. Kako dobro, kako pobožno bi bilo to ljudstvo, če bi ga poučevali duhovniki na ta način, kakor se poučuje pri nas. Bog daj, da bi do tega skoraj prišlo!
A. K.
Ne kupcu j z ljudmi, ki jih ne poznaš!
Domačije, ki so na samem, pa tudi samotnejše vasi zelo radi obiskujejo vse mogoči kupci. Najraje si izberejo tak čas, ko vedo, da ni gospodarja pri hiši. Nastopajo zelo oblastno, govore o svojih zvezah * odličiiiki, so najbolj verni itd. Največkrat se pa izkaže, da so taki kupci največji »faloti«, ki kupujejo razne stvari, samo da «ri ogledajo hišo in položaj, da jo ob prvi priliki lahko ©kradejo, če pa prilika nanese, pa že pri >kupčiji« sami kaj odnesejo ali pa izsilijo. Navadno nič ne kupijo, obljubljajo pa lepe cene za vse proizvode, kupčije tudi sklenejo, toda izpolnijo jo z nočnim obiskom ali nasiljem. Taki postopači se bavijo tudi z verižen jem, kupujejo gobe, fižol, perje itd. tu in tam plačajo, poleg tega pa delajo načrte za svoj zločinski posel. Prodajajo razne svete podobe, o katerih pripovedujejo, v katerem župnišču so jih že prodali, katere odlične osebe so že kupile od njih, so narodni in verni, samo da ljudi preslepijo.
Proti navedenim pojavom je težko kaj uspešnega ukreniti. Najbolje je, da se proti takim tipom zavaruje vsak sam. To zavarovanje je v tem, da se z ljudmi, ki jih ne poznaš, sploh ne spuščaš v razgovor ali celo v kupčijo, zadostuje, da se z nepoznanim pozdraviš, izmenjaš morda par vsakdanjih vprašanj, nato pa gledaš, da se ga kar najhitreje odkrižaš. če pa tak tujec hoče s teboj kupčevati, mu reci: »Oprostite, jaz vas ne poznam, prosim, da se izkažete!« Iz legitimacije boš že približno zvedel, s kom imaš opravka, če je pa izkaznica le malo sumljiva in nejasna, glej, da se izkaznice in njenega lastnika čim prej znebiš. Letoviščar ali tujec poštenih namenov bo itak imel vse listine v redu in se tvoji previdnosti ne bo čndil, poleg tega pa s teboj tudi ne bo veriiil. Zato priporočeno postopanje z nepoznanimi ljudmi ne bo prizadelo gostoljubnosti in prijaznosti, obvarovalo pa bo marsikoga pred presenečenji in nočnimi obiski.
Gospodarske zanimivosti
Izvoe lipovega cvetja iz naše države. V Bosanskem Posavju je trgovina z lipovim cvetjem zelo razvita. Letos je bilo lipovega cvetja precej obilno, zato je bila tudi trgovina živahna. Prejšnji teden je bila zaključena letošnja kampanja nabiranja tega cvetja. Kljub temu, da je bilo blaga dovolj, so bile cene ugodne, za kilogram suhega belega cvetja so plačevali le do 12 din, za kilogram črnega cvetja pa 16 do 20 din. Cenijo, da je bilo kmetom v vrčanskem, gradačač-kem, gračaničkem, tuzlanskem in zvoničkem okraju izplačanih za lipovo cvetje nad dva milijona dinarjev. Največje zaloge lipovega cvetja imajo trgovci v Brčkem, in sicer znašajo te zaloge sedem vagonov. Povpraševanje za cvetje prihaja največ iz Nemčije, Južne Amerike, Anglije in Francije. Te dni bo šlo v navedene države pet vagonov blaga.
600 din plačujejo v Nemčiji 100 kg oljne repice V Nemčiji posebno pospešujejo pridelovanje oljnatih rastlin. To pospeševanje je najbolj vidno v visoki ceni za repico. Ker se pri nas olje uvaža, bi bilo tudi potrebno pospeševati pridelovanje oljnatih rastlin, posebno ker se za ta semena kaže vedno boljša cena.
V Nemčiji primanjkuje drv in pogonskih sredstev. Maršal GSring je v nekem govoru omenil, da Nemčija krije samo dve tretjini drv iz lastnih sredstev, zato naroča gozdarjem največjo štednjo. Ker se je poraba bencina izredno povečala, primanjkuje tudi pogonskih sredstev. Da bi pa mogli pomanjkanje bencina uravnovesiti s sintetičnim bencinom, bi pa v ta namen morali porabiti polovico premoga, kolikor ga imajo in bi zato spet primanjkovalo premoga za kurjavo. Primanjkuje tudi stavbenega lesa, katerega zelo veliko porabijo pri utrjevanju mej.
60 milijonov funtov na leto vrže Angležem mlečna industrija. V zaščito mlečne industrije posluje poseben odbor. Parlament je pa pred kratkim sprejel zakon, ki pobija inozemsko konkurenco ter daje imenovanemu odboru posebne nravice.
Cene goveje živine
Voli. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4—5 din, Celje 4.50—5.50 din, Planina prvovrstni voli do 5.85 din, drugovrstni 5 din. Gornji grad 5—5.50 din, Ljubljana prvovrstni 5.50—6 din, drugovrstni 5 do 5.50 din. Črnomelj 4.50—5.50 din, Jesenice prvovrstni 6 din, drugovrstni 5 din k£ žive teže.
Izpod 4 din se niso prodajali skoraj nikjer niti najslabše vrste voli.
Junci. Planina 4.25 din kg žive teže.
Biki. Planina 4.50 kg žive teže.
Krave. Maribor 3—4 din, Ptuj 2.50—3 din, Ljutomer 3—3.50 din, Celje 3—4 din, Planina 4—4.50 din, Gornjigrad 3—4 din, Ljubljana 3.50 do 4.50 din, Jesnice 4—4.50 din kg žive teže. Klobasarice so bile ponekod celo po 2.50 din.
Telice. Maribor 4—4.50 din, Ptuj 3.50—4.50 din, Celje 4—5 din, Planina 4.50—5.25 din, Gornjigrad 4.50—5 din, Ljubljana 5—6 din, Črnomelj 4.75—5.25 din, Jesenice 5—5.50 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 5—7 din, Ptuj 4—5 din, Ljutomer 6 din, Celje 5—6 din, Ljubljana 6—7 din, Črnomelj 5.50—6.50 din, Jesenice 7—8 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov star prašič 80—100 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 180—240 din, 5—7 mesecev 310—450 din, 8—10 mesecev 470—515 din komad, kg žive teže 6—8 din; Ptuj 6—12 tednov stari pujski 100 do 190 din, kg žive teže 6.50—7 din.
Pršotarji (prolekl). Maribor 6.50 din, Ptuj 7.25—7.75 din, Ljutomer 7 din, Gornjigrad 10 din, Ljubljana 8—8.50 din, Črnomelj 7—7.50 din, Jesenice 8 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Maribor 8 din, Ptuj 8 din, Gornjigrad 12 din, Ljubljana domači 9 do 9.50 din, sremski 10—11 din, Črnomelj 8—9 din, Jesenice 9 din kg žive teže.
Vino
Maribor desni breg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—6 din liter, finejše sortirano vino 9 din liter.
(Hiraj Ptuj. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—5 din, finejše sortirano 6—8 din liter.
Okraj Ljutomer. Navadno vino 4—5 din liter, finejše 6—8 din liter, prevzeto pri vinogradniku.
Okraj Črnomelj. Navadno vino 4—4.50 din, finejše sortirano 5 din liter, prevzeto pri vinogradniku.
Tržne eene
Drva. Maribor desni breg 80 din, Ptuj 75 din, Ljutomer 90 din, Celje 62 din, Gornjigrad 65 din,
Razgovori z našimi narečnih!
Ogljene ščetk«
Dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev is aparatov
Domača ttrdka
IVAN PASPA I SINOVI
Zagreb I. Pretinac 60.
Ljubljana 75—90 din, Črnomelj 50—55 din, Jesenice 90 din kubični meter.
Krma. Maribor sladko seno 65—70 din, detelja 80 din q, Ljutomer seno 45 din, slama 30 din, Celje seno 60 din, slama 25—30 din, Jesenice seno 90 din, slama 60 din q.
Volna. Neoprana Gornjigrad 25 din kg, na Jesenicah 32 din kg, oprana na Jesenicah 40 din.
Surove kože. Goveje 9 din, telečje 11 din kg v Ptuju.
Mlečai izdelki. Mleko 1.50 din, smetana 7.50 do 10 din liter, surovo maslo 24 din, čajno majkj 28 din, domači sir 8—10 din kg, jajce 50 do 75 par komad.
Sadje. Jabolka 4—6 din, hruške 3—6 din, češnje 4—6 din, marelice 6—10 din, breskve 4_10
din kg. Liter češenj 1.50—3 din, borovnie 1.60 do 2 din, malin 4—7 din, ribeza 2—2.50 din, ringlo (slive) 2 din, jagode 10—15 din.
Zelenjava. Novi krompir 2 din kg, fižol v stroč-ju 6—8 din, paradižniki 8 din kg, glava zelja 1—3 din, kumara 1—4 din, paprika 0.50—1 din, karfijola 1—6 din, ohrovt 0.50—3 din, buča 1 do 4 din. glavnata solata 0.50—1.50 din, endivija 0-75—2 din, zebvjad v kupčkih po 1 din, lušden grah 3.75—5 din liter.
Sejmi
31. julija živinski in kramarski: Dol pri Hrastniku, Marenberg, Pilštajn, Slov. Konjice — L avgusta svinjski: Dolnja Lendava, Ormož, Trbovlje; živinski: Ptuj, Pišece — 2. avgusta svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Dravograd, Sv. Lenart v Slov. goricah — 3. avgusta tržni dan s svinjami: Turnišče; goveji in svinjski: Videm ob Savi — 4. avgusta svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Sv. Peter pod Sv< gorami, St. Ilj pri Velenju — 5. avgusta svinjski: Križevci, Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: črna, Lemberg, Zidani most.
Občinska trošarina od vina. P. A. V kolikor ste čitali, da občine nimajo pravice zahtevati plačila trošarine od vina, ki ga prodajajo produ-centi, ter da morajo vrniti doslej pobrano trošarino, ste skoro gotovo čitali o zadevni odločbi upravnega sodišča v Zagrebu. Take odločbe veljajo vedno le za dotični primer in se drugi ne morejo otresti plačila kratkomalo s sklicevanjem na navedeno odločbo. Morali bi nastopiti sami instančno pot, to je od pritožbe zoper plačilni nalog občine do tožbe na upravno sodišče in eventualno na državni svet, kar je združeno s precejšnjimi stroški. Mi se Vam te poti ne upamo svetovati, ker stvar ni povsem jasna in je radi tega končni uspeh dvomljiv. Morda riskira stroške kak bogatejši producent. V tem primeru bomo o uspehu poročali.
Nakup krave ob garanciji, da je breja. Odškodnina? šk. A. Kupili ste kravo za 1400 din, ker Vam je prodajalec garantiral, da je pol časa breja. Dognali ste, da krava v resnici ni bila breja in da se ne ubreji niti po večkratnem pripu-stu. Prodajalec Vam obljublja 75 din odškodnine in en dan staro tele, Vi pa bi radi več, ker krava ni niti 1000 din vredna. — Po občem državljanskem zakonu imate v predmetnem primeru pravico zahtevati od prodajalca primerno znižanje plačila, odnos no kupnine. Koliko je kupljena krava manj vredna, ker ni bila breja in se sploh ne ubreji, Vam ne moremo zanesljivo povedati. Vprašajte kakega sodnega cenilca iz Vašega okraja. Opozarjamo Vas, da morate v primeru, ako ste vso kupnino že izplačali in nameravate zahtevati povračilo primernega zneska tožbo vložiti v šestih tednih od dne, ko ste z gotovostjo spoznali, da krava ni breja in se ne ubreji. Ako pa doslej še niste izplačali več nego je krava v resnici vredna, lahko čakate, da Vas prodajalec sam toži na plačilo ostanka dogovor-
jene kupnine; v tej pravdi boste ugovarjali navedeno hibo krave in s tem zvezano manjvrednost. Ta ugovor v pravdi ni vezan na šeatteden-ski rok. Zadošča, da ste hibo v šesttedenskem roku prodajalcu izvensodno javili
Kako se pridobi pravica vinotoka in kaj obsega. S. A. Pooblastila za točenje vina lastnega' pridelka izdaja obrtna oblast — v Vašem primeru okrajni načelnik — in sicer se sme izdati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje I 179 obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi. Izdajajo se samo vinogradnikom* ki se preživljajo pretežno iz donosa iz vinograda in jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmamice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več kot 3 ha vinograda. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v občini, v kateri se je vino pridelajo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljeno. Pooblastila za vinotoče pod vejo se izdajajo po zaslišanju gostilničarske združbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje gori navedene pogoje. Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter za potrebni red, mir in varnost, če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnišnice ali cerkve in je zdravstveno primeren. V vinotočih pod vejo je lastnikom prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples. Osebam pod 18. leti starosti ali notoričnim pijancem se ne sme postreči s pijačo. V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka. Vino-toči lastnega pridelka smejo obratovati le dO osmih zvečer. — S 179 obrtnega zakona določa, da se pooblastila ne izdajo osebam: 1. ki n:Sj(
dovršile 25. leta starosti; 2. ki bolujejo za nalezljivo boleznijo; 3. ki so pod zaščitnim nadzorom; 4. ki so obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali v povratku zaradi zločinstva ali prestopka zoper življenje in telo, dokler v vseh teh primerih ne dosežejo povračila pravic ali rehabilitacijo; 5. ki so vdane potepanju, vlačuganju ali pijančevanju in so v pijanosti nagnjene k izgredom. — Jedil se v vinotočih ne sme prodajati in tudi ne drugih pijač.
Vinotoč s stoječimi gosti. Isti. Take vrste vi-notoča ni več. Ako ne posedujete pooblastila za točenje vina lastnega pridelka in ako prodajate vino lastnega pridelka neposredno konsumen-tom. kateri prihajajo ponj v Vašo klet, tedaj ti kupci vina ne smejo pri Vas izpiti, tudi stoje ne, marveč ga morajo odnesti.
Pogoji za otvoritev krčme. Razlika od vino-toča. A. S. Krčma je obrat manjšega obsega, v katerem se točijo alkoholne pijače, a se smejo oddajati tudi brezalkoholne pijače in mrzla jedila. (V vinotoču se ne sme postreči z ničemur drugim nego le z vinom lastnega pridelka.) — Za otvoritev krčme je potrebno oblastno dovolilo. Najprej se je treba prijaviti združenju gostilničarjev, plačati inkorporacijo, nakar pošlje združenje zadevno Vašo vlogo z dokumenti (rojstnim in domovinskim listom ter nravstvenim apričevalom) Zbornici za TOI. Zbornica Vam izstavi potrdilo po § 95 obrtnega zakona. S tem potrdilom napravite prošnjo na okrajno načel-stvo. Okrajno načelstvo obrat dovoljuje po prostem preudarku, ako občina izjavi, da je podana krajevna potreba za novo krčmo.
K pesadiji potrjeni bi šel rad h graničarjem. P. M. Vaš sin je bil pri naboru potrjen in določen k pešadiji. Vprašate, kaj naj ukrene, da bi ga dodelili h graničarjem. — Vaš sin mora najprej odslužiti svoj kadrovski rok in šele potem bi mogel zaprositi za sprejem h graničarjem komandanta graničnih čet v Skoplju. Pri graničar-jih se pa kadrovskega roka ne more odslužiti.
Naknadno plačevanje vojnice. N. M. Leta 1928 ste bili spoznani za stalno nesposobnega vršiti vojaško službo. Vojnice doslej niste plačevali, ker nimate nikakega posestva. Sedaj pa se nameravate priženiti na neko posestvo in se bojite, da boste morali plačevati vojnico, in sicer tudi za nazaj. — Ako boste res postali lastnik ali solastnik kakega posestva, boste morali — in sicer šele od takrat naprej, ko boste v zemljiški knjigi vpisani kot lastnik — plačevati vojnico v izmeri 20% vseh neposrednih davkov. Za nazaj Vam pa vojnice ne bo treba plačati.
Sprejem v gozdarsko šolo. K. A. Na Vaša vprašanja Vam še ne moremo zanesljivo odgovoriti, ker banska uprava še ni izdala odločbe, ali bo letos gozdarska šola otvorjena ali ne. čim bo zadevna Jdločba izšla, bomo to objavili. Pouk pričenja navadno šele v pozni jeseni, mesečna vzdrževalnim znaša 500 din, na prošnjo jo banska uprava zniža do 250 din.
železniške šole. K. F. S. Za Vašega sina, ki je napravil višji tečajni izpit na gimnaziji, prihaja vpoštev le državna prometna železniška šola v Beogradu. Le-ta sprejme letos 70 gojencev, ki morjo biti naši državljani, absolventi vsaj sedmih razredov realne ali klasične gimnazije ali trgovske akademije z višjim tečajnim izpitom, telesno in duševno zdravi, ne mlajši od 18 in ne starejši od 22 let (ako pa so že odslužili kadrovski rok, ne starejši od 23 let), dobrega vladanja ter morajo opraviti sprejemni izpit iz srbskohrvat-skega jezika, aritmetike in geometrije ter splošnega zemljepisja ter Specialnega zemljepisja naše kraljevine. Prednost pri sprejemu imajo oni z odlično oceno in ki so že odslužili kadrovski rok. Prošnjo (lastnoročno pisano) je treba vložiti do 31. julija na upravo državne prometne želez, šole v Beogradu, Vojvode Mišiča 2, taksirano z 10 din ter priložiti sledeče dokumente samo v izvirniku (prepisov ne sprejemajo): 1. svedočbo o predhodni šolski kvalifikaciji, 2. krstni list, 3. svedočbo o državljanstvu, 4. overovljeno izjavo roditelja ali varuha sledeče vsebine: »Dovoljujem svojemu sinu, da vstopi v državno prometno žel. šolo v Beogradu, katero je dolžan v redu obiskovati in dovršiti, ponašajoč se v njej tako, kakor predpisujejo šolska pravila. Po dovršeni šoli je obvezen ostati v službi državnih železnic najmanj šest let. Za slučaj, da moj sin šolo ali službo svojevoljno zapusti ali bo iz šole ali službe odpuščen, ali mu služba prestane po sili zakona a po lastni krivdi, se obvezujem nadomestiti državni blagajni sledeče: ako odide iz šole vse stroške šolanja, ali ako odide iz službe za
nedosluženi čas sorazmerni del stroškov njegovega šolanja; enako bom nadomestil vso škodo, katero bi za časa šolanja eventualno povzročil«; ¡5. pismeno obvezo kandidata, smiselno enake vsebine kakor pod točko 4., namreč: »Obvezujem se, da bom v redu posečal in dovršil šolo, se ponašal v njej tako, kakor nalagajo šolska pravila« itd; 6. nravstveno spričevalo (a le od tistih kandidatov, ki ne prihajajo neposredno iz srednje šole). — Navesti je v prošnji tudi poleg naslova prosilca, njegovo najbližjo železniško postajo, ime staršev, njih poklic in število rodbinskih članov. — Sprejeti kandidat dobiva 100 din mesečno v gotovini, v internatu pa ima brezplačno hrano in stanovanje. Lani so bili sprejeti le trije Slovenci. Preden odpošljete prošnjo, jo pokažite šefu postaje, zlasti radi kontrole pravilnosti izjave roditelja in kandidata. Razpis je objavljen v železn. službenem listu z dne 1. julija t. 1. Predavanja začno 15. septembra. Ostali odgovori slede.
Nasprotnica prepozno vložila tožbo radi raz-žaljenja časti. Z. R. I. Tožili ste nasprotnico radi razžaljenja časti. Na dan, ko je bila razprava razpisana, je sodnik zbolel, njegov namestnik je razpravo preložil na nedoločen čas, nasprotnica pa je zoper Vas vložila tožbo radi razžaljenja časti, katero ste baje zagrešili pred več kot tremi meseci. Na Vaš ugovor, da je rok za vložitev tožbe že potekel, je odvetnik nasprotnice izjavil, da je nasprotnica tožbo pri njem vložila še pred potekom treh mesecev in da je dotlej pač ni prinesel na sodišče. — Kazensko postopanje radi prestopka aoper čast se sme začeti samo, ako je
zasebni tožilec vložil tožbo v treh mesecih od dne, ko je zvedel za storjeno kaznivo dejanje in za storilca. Nevpoštevno je, kdaj je razžaljenec naročil tožbo pri odvetniku; merodajen je le dan, ko je tožba dospela k pristojnemu sodišču. Radi tega bo moralo sodišče tožbo, odnosno zahtevek na Vaše kaznovanje zavrniti, ako ste toženi res le radi dejanja, katero ste baje zagrešili pred več nego tremi meseci. Ako bi Vas sodišče proti pričakovanju spoznalo krivim in Vas obsodilo, vložite priziv; prijaviti ga morate najpozneje v treh dneh pri istem okrajnem sodišču po objavi sodbe. Odvetnika Vam ni treba, ker lahko sami poveste, odnosno sodišče na to opozorite, da je trimesečni rok za tožbo zamujen. — Nekoliko drugačna bi bila stvar, ako bi pri isti priliki, pri kateri je nasprotnica Vas žalila in radi česar jo tožite, bili tudi Vi žalili nasprotnico. Nasprotnica lahko uveljavlja, da ste ji Vi s svojim nedostojnim nastopanjem ali kaznivim dejanjem dali neposredno povod, da Vas je razžalila. V takem primeru bi smelo sodišče nasprotnico oprostiti vsake kazni, plačati pa bi morala nasprotnica vseeno stroške kazenskega postopanja; Vas v tem primeru sodišče ne bi moglo kaznovati. — Ako pa bi nasprotnica uveljavljala in dokazala, da ste ji Vi — potem, ko je ona Vas razžalila — razžalitev vrnili (torej tudi Vi njo žalili), bi smelo sodišče kaznovati vaju oba ali pa enega izmed vaju ali pa oprostiti vsake kazni. Vendar pa je predpogoj za Vaše kaznovanje zadevna protitožba od strani nasprotnice; taka proti tožba po mnenju večine sodnikov ni treba, da bi bila vložena v trimesečnem roku.
Našim malčkom
selo, pa vendar grozno novico. Hotel je kar takoj iti v turški tabor in sina poiskati, pa cigan ga je opomnil, da ga bodo Turki pač takoj pobili. »Najprej vas mo-
(Nadal je vanje)
Opatov poslanec
Ko sta se meniha pogovarjala, je nastal na dvorišču med hlapci velik hrup. Po
ram vse spraviti na grad Kozjak, kakor je bil naročil opat, potlej pa vam bom že pripeljal sina janičarja, krotkega kot jagnje.« Tako je odločil cigan in hočeš nočeš so ga morali poslušati. Ko je padla na zemljo noč, so že bili pripravljeni na beg. Zbrali so se okrog skrivnih vrat in jih hoteli odpreti, ko nekdo zagleda blizu zunanjega vhoda v rov veliko krdelo Turkov.
(Dalje sledi)
skrivnem rovu je bil prilezel v samostan Samol in padel hlapcem v roke. Marko je šel pogledat, kaj je in cigan mu je povedal, kar mu je bil naročil opat. Seveda ciganu skraja nihče ni verjel in šele, ko je pokazal v potrdilo opatov prstan, so se začeli posvetovati, kako bodo ponoči po skrivnem rovu odšli iz samostana in izvršili opatovo naročilo.
Cigan je nato povedal, da je Jurij Kozjak poveljnik janičarjem pred samostanom. Strme je Marko poslušal to nenavadno ve-
Na koncu šolskega leta
Mati: »Zakaj tepeš tega ubogega fanta?«
Oče: »Ker bo jutri prinesel domov spričevalo — a jaz jutri ne bom doma ...«
Priden otrok
Učitelj: »Jurček, kaj boš storil, če boš slučajno stopil kakemu gospodu na nogo?«
Jurček: »Rekel bom: Oprostite!«
Učitelj: »Prav. In če se bo to gospodu doipadlo in ti bo dal dinar? Kaj boš potem storil?«
Jurčpk: »Potem mu bom takoj skočil še na drugo nogo in bom spet rekel: Oprostite! — da dobim še ©n dinar ...«
Vzroki velike umrljivosti med zamorci
Med afriškimi zamorci vlada izredno velika umrljivost otrok, ki ima razne vzroke: malarijo, napačno prehrano, spolne bolezni itd. Mnogo za-mork trpi zavoljo slabe-g; srca, kar je v zvezi s tem, da so preobremenjene z delom. Moški se tam pač le redkokdaj lotijo težkega dela. Napačno je mnenje, da je zamorec za bolezni manj občutljiv nego Evropec. Res je, da vzdrži pod vročim soncem dolgo delo, ne da bi ga utrudilo, ne da bi se izčrpal. Toda za afriške bolezenske kali, za povzročitelje spalne bolezni, griže in jetike je bolj občutljiv nego Evropec, ki živi v tropskih krajih. Vzrok je v njegovi slabi prehrani. Mnoga plemena živijo skoraj samo od banan in mokastih go-moljk, mesa in maščob vidijo le malo. Spolne bolezni, nehigiensko življenje, praznoverje in pomanjkanje zdravnikov so nadaljnji vzroki, da je umrljivost med zamorci zelo velika. V francoski Afriki pride na 30 do 40 tisoč domačinov komaj en zdravnik, v Belgijskem Kongu celo na 70 do 80 tisoč. V angleški Tanganjiki pride en zdravnik komaj na 100.000 domačinov. Dokler zamorska rasa ne bo zdrava in odporna, pa tudi kolonialno gospodarstvo ne more Evropi donašati vsega, kar bi moglo.
*
-Jadralni letalec v višini 9200 m
Nemški pilot Erik Glcckner je dosegel nedavno s svojim jadralnim letalom višino 9200 metrov. Motorno letalo je pilota potegnilo najprej do višine 5000 m, nakar so jadralni aparat odpeli. Glockner je izkoristil zračne struje in se je povzpenjal z jadralnim aparatom više in više. Letal je okoli Velikega Kleka in je zabeležil v višini 9000 m temperaturo 44 stopinj pod ničlo. Ko je bil 9200 m nad zemljo, pa mu je nenadoma začelo primanjkovati kisika, zato se je začel naglo spuščati k tlom, kjer Je srečno pristal.
Avgust šenoa:
Povest Iz vaškega življenja
»A ti, oče Mato?«
»Jaz?« ga je pogledal starec belo. »Kaj me vprašuješ, kaj me vprašuješ? Eh, da! Prav imaš, zakaj me ne bi vprašal. Trideset let je to moj dom, trideset let se vlačim na tej palici, ki sem si jo odrezal, preden sem šel po svetu. Nekoč sem živel med ljudmi. Toda to niso bili ljudje. Bili so krščeni, da, toda bili so kače, lisice, volkovi. Požrli so mi srce. Zdaj ga nimam več. Dovolj! Dovolj! Samo nikoli ne hodi stanovat k ljudem pod streho, rajši idi med neme zverine! Ali veš, da sem si sam zažgal svojo domačijo, potem pa odrezal to beraško palico? Ne hodi med ljudi! Oklali te bodo. Ostani tu, tu boš sam svoj. Kdo ti more kaj? Jutri pojdeva na pot. Vodil te bom po sejmih. No, ali me poslušaš? Kadar boš videl, da mi ni več daleč zadnja ura, spravi me tu sem, tu hočem umreti. To si zapomni, ne bo ti žal!«
Luka je svojega novega očeta gledal ves začuden, poslušal ves začuden. Sam je svojo domačijo zažgal? Krščeni ljudje da so kače, volkovi? Morda je res, morda ni res. Morda se je Matu zmešalo, morda je govoril po pravici. Mnogo je Luka o tem premišljeval, v teh mislih je zaspal, ležeč na listju v beračevi kolibi iz koruzne slame. In sanjalo se mu je o tem, motno sanjalo. Kaj je on vedel, kaj je svet, kaj ljudje, kaj dobro, kaj hudo!
O prvem svitu sta se drugo jutro podala Mato in Luka na pot. Mahnila sta jo čez goro v drug kraj, v tuj kraj, kjer ju ni nihče poznal. Ko sta prekoračila vrh in prišla že do pol brega navzdol, se je Mato ustavil in je rekel:
»Glej, Luka, ah vidiš v dolini prvi dim in čuješ prve pse? Ljudje so blizu, gotovo bova v tem hra-stovju srečala kake drvarje. Zdaj glej, da mi boš slep! Stisni oči, primi se za zadnji kraj palice, drži glavo visoko! Tako! Korakaj počasi, plaho, spotakni se včasih za šalo ob kak kamen ali kako koreniko! Saj si slep, ali si čul: slep!«
Luka je storil, kakor mu je Mato rekel.
Prišla sta v vas, a pred nju so pridrli psi, hudi, zobati psi, ki so besno lajali na berača. Pes je hud na vsakega reveža, posebno še, če je tuj. Toda Mato jih je lopnil z drenovo palico po gobcu in kodri so stisnili rep med noge in se pobešenih glav umaknili v živo mejo.
Obhodila sta hiše po vrsti. Ah, kako se je Mato nacvilil pred vsakim pragom in namoledoval v božje ime in Marijino! Kaka nesreča, ko mu je sin slep od rojstva, on sam je hrom! Iz Pokolpja da sta, tu jima je koča pogorela, onadva pa sta ostala na milost Bogu in ljudem — kakor pšenično zrno na kamnu. Hromeč vodi slepca.
To je pripovedoval Mato, stari lisjak, Luka pa se je čudil, kako hromeč silno laže, a še bolj se je čudil, da ljudje vse to verjamejo.
Od nobenih vrat nista odhajala prazna. Tu so jima dali sira, tam hlebec kruha, kako jajce, tam dvajsetico, povsodi pa sta se jim smilila in blagoslavljali so ju: Bog se vaju usmili! Posebno ženske, ki so bolj mehkega srca, so bile dobrotijive; kimale so z glavo in solze so jim prišle, ko so videle in čule uboge pogorelce.
Tako sta šla dalje in dalje iz kraja v kraj, a vsak kraj sta požela, ker je bil Mato ostrega pogleda in je vedel, kje dobra turščica raste, kje pust sirek. Po sejmih in na proščenjih je godel Luka in pel in ¡nategoval vrat, ko da ga je mati slepca rodila. Ljudje so se zgrnili okoli njegovih gosli kakor žejni okoli studenca, a Mato je tedaj kimajoč z glavo žalostno rekel:
»Glejte, glejte, božji ljudje, ta je slep prišel na svet kakor mače ali pes in slep je ostal in slep bo
ostal! Da bi mu Bog vžgal nebeško luč! Ne vidi ne sonca ne meseca ne onega grižljaja, ki mu ga daje usmiljena roka. Dajte mu, usmilite se ga! Hvala, hvala, dobre dušice moje, Bog vam povrni!«
Pa da ste videli, kako je padalo v Lukovo kapo vse po groš, po dva in še več! Slepci po vsej okolici so zamrzeli Luko. Imel je močnejši glas, in medtem ko so oni vedno iste pesmi gonili, je pel Luka vedno nove, kakor da jih je stresal iz rokava, in tako jim je ostajala kapa prazna.
»Kateri žlodej ga je prinesel!« so govorih. »Z ust nam je utrgal naš vsakdanji kruh. Ali nima vsak slepec pravico na svoj okraj? Neumni nprci pa dirjajo za njim kakor za medvedom. Kdo mu je dovolil, da poje nove pesmi? Nesreča neka, za groš leze po tujih krajih, kaj se doma ne živi?«
Tako in še stokrat huje so govorili slepci o Luku. Ali kaj je pomagalo? Zaman laja pes, kadar grom grmi; kar je prej kapljalo v njihove klobuke, to se je zdaj usipalo v Lukovo torbo.
Tri leta sta obiskavala Mato in Luka gore in doline, nekaj po Medmurju, nekaj po Slavoniji, izogibala pa sta se Zagreba, kjer bi bil Mata vsak otrok spoznal.
Iznenada je prijel Mata hud kašelj. Dušil ga je vsako noč. In starec je dejal Luku:
»Čuj, Luka! Vtakni godalo za gosli! Kašelj me duši, kakor da mi kdo rebra stiska z železom. Hudo je, vidim, da ni več daleč do konca. Pojdiva proti Zagrebu! Dvanajsta ura je blizu. Glej, da ne zamudiva, pazi na torbo, težka je, ti si močnejši!«
Luka je začudeno pogledal starca in je poslušal. Zares sta odšla proti Zagrebu. Matu je postajalo hudo. Moral je postajati in loviti sapo.
Ko sta se vzpenjala na ono zadnjo goro, je dejal Mato Luku:
»Zdaj lahko prosto gledaš, zdaj nisi več slepec. Da prideva le do vrha, tam bova sedla, tam si bova počila. Da, stare noge niso za pot.«
Na slemenu sta sedla oba pod hrast. Širok, daljen razgled se je razprostrl pred njima. Bilo je vedro in toplo, bilo je duši lahko. Mato je nagnil glavo, za-strmel je otožno v svet, kakor da si ga hoče prav po človeško, po domače pogledati, kajti Bog ve.. 4
Oba sta molčala. Nobeden ni našel prave besede. Mato je bil pogumnejši in je začel takole:
»Da, da! To je zopet moj kraj! Glej, tu je moja vas, kjer sem imel svoj dom! Zdaj raste brinje ondot in šipek. Saj ni čudno! Trideset let je že in več. Zdaj še vidim vse to, enkrat še — potem pa, veruj, nikoli več. Ne morem se tega do sita nagle-dati in zdaj se mi zdi, da je čas zbežal ko ptica.«
»Ali nimate nikogar v vasi, oče Mato?« je povzel Luka.
»Niti žive duše.«
»Večkrat že ste mi rekli, da ste imeli hišo; zakaj ste jo zapustili?«
»Pusti to, sinko,« je odmahnil Mato, »to so bili črni dnevi. Ali zakaj ti ne bi povedal vsega? Tebe še imam, tebe sem na cesti našel — pa bom itak kmalu moral s tega sveta. Jaz sem bil pošten kmet, imel sem domačijico, kos zemlje, kravico in svojo ženo. Bila je lepa. Zato se je našel gospodek, še je živ ta stari grešnik. Ta mi je ženo zmotil, zapeljal. Jaz sem za to izvedel, vprašal sem ženo in ona se mi je spovedala svojega greha. Tepel sem jo noč in dan, pil sem dan na dan, vas se mi je smejala, tožil sem zločinca, gospoda se mi je smejala. Pa sem zopet tepel ženo in zopet pil. Nazadnje mi je umrla, položil sem jo na oder, zraven odra sem prižgal dve sveči. Ko sem tu zraven par stal, so zvečer ljudje zijali v moja okna in se mi smejali, čuješ, smejali.
(Dalje sledi)
DARUJTE ZA PROSVETNI DpM NA
PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
Novice iz drugih držav
Najožja, okolica gonerala Franca se punta. Gospodar nacionalne Španije g-enerai Franco ima z mredifaropo (težave na znotraj po končani državljanski vojni velike težave ter nasprotstva. General Franco. je začel čistiti med svojimi najožjimi sodelavci. Odstavljen je bil kot poveljnik IX. »rmadhega- zbora m glavni inšpektor orožni-štva slavni general iz državljanska vojne Quiepo de Liano, kaieri j* pobegnil na Francosko.^ Liano, bi r^ij bil izjavil na neki slavnostni pojedini, da r,e ima Franco samo njemu zahvaliti, da mu ur bilo> treba že drugi dan pO' končani državljanka vojni bežati v Francijo. Dalje je generala Jague vtaknilo sodišča v zapor, ker je1 prišla španska vlada na sled zaroti, katera je naperjena proti sestavi civilne vlade. General Franco se bavl z imenovanjem predsednika ministrskega sveta. En kandidat j« Serano- Sunsr,. aet generala Franca; in sedanji notranji minister, drugi je grof Jordana, dosedanji podpredsednik ministrskega sveta. Obseg zarote še ni znan\ a pobegli general Liana- je načeioval že- dober mesec gibanju proti sedanji vladi. Govori se tudi o odstopu, nekaterih ministrov.
Domače novice
Ugodnost četrtinske voz uiti« za* kongres Kristusa Kralja v Ljubljani.. Cetrtlnska voinina za ljubljanski kongres velja tudi za brze \Take, in sicer x odhodom v Ljubljano ©d 23. do 30. juB ju, za povnafcek iz Ljubljane domov pa od 80. julija do 3. avgusta.
Vzajemnost, društve duhovnikov lavaniinttkc škofije, vabi vse svoje člane- na redni občni zbor, ki bo 7. avgusta ob pel desetih dbpoidne v Mariboru, bogoslovje, Glavni trg 1r s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Volitev novega odbora;. *. Sprememba društvenih pravil. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni navzoča ena desetina vseh članov, se vrši občni zbor pol> ure kasneje na istem kraju pri vsaki udeležbi. Ker je Vzajemnost preizkušena zagovornica stanovskih interesov lavantinske duhovščine, se pričakuje od članov gotova, točna in mnogoštevilna udeležba. — Odbor.
MALA OZNANILA
Dve' «»tridesetletnici mašništva. Pri Sv. Florjanu pod Bočem je? obhajal 25. julija 40 letarico jnaša&tva tamoenjl priljubljeni g. župnik Karel Malajjier.. G. jubilantu iskrene častitke z željo, da bi dočakal zlato sv. maSo! — Ravno na svoj godovni dan, 25: julija, je obhajal 4«-letnico maš-ništva g, Jakob Gašparič, monsignor in župnik v Trbovljah. Vrlemu dušnemu pastirjji okrepi Bog zdravje, da bo še dolgo let župnikoval med Trbo-veljčaai!.'
Stavita pekovskih pomočnikov. V Gelju stavkajo že štiri dni pekovski pomočniki, ki zahtevajo nove pogodbo z mojstri, ki bi jim naj prinesla zvišanje dosedanje prenizke mezde. V stavko je posegel s posredovanjem g. celjski župan <Jr. Vor-šič. Pomočniki so zahtevali prvotno 18% zvišanje, a so že popustili na 5%. Ker mojstri te ponudbe 24. julija niso sprejeli', so se pomočniki odločili za nadaljevanje stavke tako dolgo, dokler mojstri ne bodo ugodili 5% po višku..
Kolesa« se zaletel v jablano in- obležal mrtev. Ferdinand Kranjc, 36 letni mizarski pomočnik iz Jarenine, se je peljal s kolesom po cesti v Sp. Jakobskem dolu od krčme Kertiš navzdol po hribu. Radi nepazljivosti se je zaletel v jablano s tako silo,, da si je razbil glavo in obležal mrtev.
Konj nevarno poškodoval delavca. V Celju je brcnil konj 32 letnega delavca Vilka Kranjca. Udarec s kopitom je poškodoval delavcu hrbet in ledvice. Udarjenega so- oddali v celjsko bolnišnico v nezavestnem stanju.
Požari brez konca in kraja
Naša požarna kronika je v današnji številki precej obširna in jo žalibog moramo izpopolniti z novimi primeri večjih ter manjših požarnih nesreč.
Kar štiri poslopja zgorela
V Gortini pri Muti v Dravski dolini je začelo v noči na zadnjo nedeljo ob eni uri goreti na domačiji posestnika ter kovaškega mojstra Friderika Janiš. Ogenj je uničil štiri poslopja. Jani-ševo hišo so oteli gasilci. Najbolj hudo prizadet je kolar Jožef Gobec, ki je imel poleg kovačnice svojo delavnloo z zalogami lesa in nekaj izdelanih voz ih plugov. Gobec- je tem huje udarjen, ker sploh ni bil zavarovan in znaša povzročena
škoda 10.000 din. K sreči je med požarom deževalo, sicer bi bila najbrž postala vsa Gortina žrtev požara. Janlš je oškodovan za 200.000 din, a je ákoda vsaj delno krita z zavarovalnino.
Trije požari v ptujskem okraju
V Domovi pod Ptujem je začelo v noči goreti gospodarsko poslopje posestnika Alojza Prose» njak. Ogenj je vpepelil skedenj, dve šupi, listnjak in kolarnico-. Zgorelo je- 400*0 kg sena ter 2500'kg siarae. Skupna škod» znaša 23.008 din, zavarovalnina lei 15.000 din.
Popoldne oh dveh se je pojavil rdeči petelin v skednju posestnika Janeza. Kolarja iz Lešja, občina Majšperk. Pogorela je domačija z 10.000 kg sena, 1000 kg raznega žita. 2000 kg siame, vsa obleka te» razno orodje. Škode je 62.000 din, zavarovana je bila domačija za 20.000 din.
Iskra iz lokomotive tovornega ptujskega vlaka je zažgala pri zadnji vročini požeto pšenico na njivi posestnika Janeza Trček iz Cirkovc pri Pra-gerskem. Njiva je oddaljena od proge 1'5 m. Zgorelo je 35® snopov pšenice v vrednosti 500 din. Bližnji sosedje so ogenj, hitro pogasili, sicer bi bil napravil mnogo večjo škodo.
Požari krog Središča Deset oralov mladega gozda, tako zvane »Ko-račice«, ki je last ormoške graščine, je uničil ogenj 19. julija. Gasilci so požar omejili kljub temu, da je bila voda oddaljena 1000 nt
Zlobna roka je podtaknila nočni ogenj v hišo hv gospodarsko poslopje, last Marije Dogša iz Obreza pri Središču. Ker je bilo vse s slamo krito.. je pogorelo s poljskimi pridelki ter vozovi vredi Zavarovalnina je neznatna.
Podtaknjen, ogenj je- vpepelil 21. julija v noči kopico slame, ki je bila. last arediškega posesfcni-!ka Ivana Borka.
Dopisi
.Vlaribon. Kot kmečki sin še vedno rad poro-aami k sv. Arehu na Pohorje, ki je priprošnjik, če koga napade bolezen griža. Tudi letos sem bil tam.. Ljudi je- bilo zeib veliko. Duhovnik je lepo- govoril O' slovenski msuterrri govorici ter obsodil tiste, ki se svojega materinega jezika sramujejo. Na žalost so tisti, ki so jim bile te besede namenjene, poležavali na pol goli okrog cerkve'. še ko se je razvila procesija z Najsvetejšim, se niso kaj prida zmenili. Doživel sem pa še nekaj drugega. V bližini Mariborske koče je neki gospod popravljal kolo, trije so ga pa čakali. Med seboj so se pogovarjali v tugi spakedrarvSilni. Svojemu tovarišu rečem.: »TiJ-le gotovo znajo slovenski, pa» se pačijo v hinder-hondru.« Gospodje so me slišali in takoj je eden zakričal: »Kaj vas pa briga, kako govorimo!« Ostala dva sta pa v tuji spaftedVavščlhl sramotila vse, kar je slovenskega. Kričala sta tako, da jima sploh nisem mogel reči drugega kot, da se naj sramujeta, pa še tega menda nista slišala. Najbolj žalostno je pa to, ker je omenjena gospoda, ki je tako sramotila slovenščino, v službi pri slovenski občinski upravi In jih torej redi slovensko ljudstvo' in. jedo slovenski kruh, v zahvalo za ta slovenski kruh pa sramotijo vse, kar je slbvenskega. Menda je čas,, da začnemo voditi račune tudi o tem, kdo jé slovenski kruh, pa tega ni vreden. Mnenja sem da če me podpira slovensko ljudstvo, da ame isto ljudstvo zahtevati, da ga ne izdajam. Komur pa ni. všeč naá slovenski kruh-, svobodno mu, lahko-gre! Za poturicaml ne bomo jokali. K.
Sv. Duh na Stari gori. Gasilska četa priredi v nedeljo, 61 avgusta, veliko tombolo s krasnimi dobitki. Začetek ob 15. uri. Dobiček je namenjen za motorno brizgalno, zato ste vsi vabljeni!
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasa slane Din —- (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava
Sosebej do velikosti 20 cm' Din 1.—, do velikosti 58 cm* iin 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbiratr uprava lista. prijtff«, dbplaia Se Din 5:—. — Mali oglasi se morajo breziziemno plačali naprej, sicer >e ne objavijo. Kdor hoče odgovor aH naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko- t» Din 2.—, «icer se n« odgovarja.
SLUŽBE:
Strežnico' za staro gospo iščem za takoj. Ing. Tomšič, Maribor, Plinarniska 5.	1201
Cženca za mizarsko chrt, poštenega, močnega, zdravega, sprejmem takoj. Korošec Josip, mizarstvo, Lušečka vas, Poijčane.	1192
Speejme se takoj cfeitle k otrokom, vajeno nekaj kuhe in šivanja, v pomoč gospodinji. Lešnik Josip, šolski upravitelj, Podova, Rače pri Mariboru.	1196
Dekla se sprejme za posestvo in hišo. Glebov, Krčevina 7, za Kalvarljo,. Maribor.
Viničar, izobražen in pošten, 3—4 delovne moči, za 2 K orala vinograda, redi lahko tri goveda in šest svinj, drva prosta, plačilo izjemno dobro, ostali pogoji ustmeno. Gospodar inozemec. Ponudbe na Franc Kollaritsch, Sv. Ana, Slov. gorice.	1202
Iščem poštenega viničarja za jesen s 5—6 delovnimi močmi. Ponudbe pod »Okolica Maribora 1203«.
Hlapec za manjše posestvo se sprejme. Plača 150 din. Caf, Maribor-Pobrežje, Ob Dravi 2.
1214
Poštenega, bolj priletnega hlapca potrebuje s 1. avgustom Kovačič Mihael, Sv. Peter pri Ma-
riboru.
1215
Majer, pošten, vajen živine, štiri delovne moči, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme proti dobri plači in deputatu. Sprejmem tudi dva viničarja za pozneje, poštene družine, vešče vinogradništva. Predstaviti se osebno upravi po-sestva Podigrac 25, občina Svečlna.	1216
Sprejmem viničarja ali majerja na posestvo, zanesljivega, 4—5 delovne moči. Naslov v uprav-ništvu.	1220
Viničarja, vestnega, z malo družino, sprejmem. Ponudbe na upravo lista: »Viničar 1223«.
Vrtnarskega vajenca sprejme vrtnarstvo Urba-nek Franc, Maribor, Kralja Matjaža 7 1229
VINKARSKI TABOR PRI KAPELI
Strokovna zveza vinlčarjev ZZD kot priredlte-Ijica viničarsko-delavskega tabora pri Kapeli, naznanja, da se tabor pri Kapeli ne bo vršil v nedeljo, 30. julija, ampak se prestavi na nedeljo, 13. avguste, in se vrši p«- istem sporedu.
Vse tovariše in prijatelje ter vse, ki ste se nameravali te- naše prireditve prihodnjo nedeljo udeležiti, prosimo, da to vzamete dobrovoljno na znanje ter se tabora v čim večjem številu udeležite dne 13. avgusta!
Na sigurno svidenje takrat in tovariškl Bog , 4iwi! — Odbor.
Sprejmem viničarja, kateri Ima tri delovne moči; imeti mora tudi svojo živino, najmanj tri goveda. Prednost imajo, kateri so več let pri enem gospodarju. Razumeti mora vsa vinogradniška dela. Sprejme se s 1. novembrom.
1227
Na Bučah pri Kozjem je razpisana služba cerkovnika in organista. Nastop takoj. Prednost imajo oženj eni.__1228
Sprejme se v jeseni viničar s 3—5 delovnimi močmi. škerlec, Ivanjšovci, p. Ivanjcl.	1150
Služkinja, vešča samostojnega gospodinjstva in kuhe, se takoj sprejme: Košaki 40, Maribor.
1153
Za vsako osebo potrebno sredstvo iščem za vsako občino enega zastopnika. Za vzorec je poslati din 6.50 v znamkah, aaufer, Maribor, Krekova 6.	1193
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco*. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
RAZNO:
Brez skrbi zjutraj vstaja, kdor kupuje v manu-fakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinj-ska 10.	1226
Kupujemo ržene rožičke in lipov cvet. Ponudb« na Sitlus d. d. Ljubljana.	1225
Kupujte pri naših inserentiMI
Albumi, spominske knjige
v veliki Izbiri ln po ugodnih cenah
v Tiskarni sv, Cirila — Maribor, Ptuj
OSKRBA
V dosmrtno oskrbo se -vsame «taxa oseba, katera
ima od 20.000 d© 30.«00 dnn kaipiteki za gestïl-Biški «brat. Pismene ponudbe: Oelje, Jurčičeva «lica 4.	1217
Sprejmem fanta ali dekJico za .svojo k -vdovi, wtarost 14—15 let. Naslov v upravi. 1219
Sprejme se «trak v -oskrbo za plačila Naslov v «pravi.	1211
2% leta staro deklico brez staršev dam za svojo •dobrim ljudem. Robič Marica, Studenci pni Mariboru, Kaltihova "2?.	1195
POSESTVA:
Preda se posestvo z lepim vinogradom, sadovnjakom, gozdom in njivami, lepo zidana vini-iarija in gosposka hiša, dobra vina. Vprašati: Eošpoh 47, Pesnica.	1198
Prodam ali flam v najem pet oralov posestva, tudi več, bližina Maribora. Izve se: gostilna1 Fifglt, Sp. Sv. Kungota, p. Pesnica. 1209
Majhno vinegradno pesestvo s hišo in gospodarskim poslopjem po cena proda Pmkšič Feliks, posestnik v Ločkem vrtou 26, p. Sv. Urban pri Ptuju.	1194
Vinograd v Strajni, župnija Sv. Trojica v Halozah, rodoviten, obstoječ iz gosposke hiše, vini Carije, '70 arov prvovrstnega vinograda z letnim povprečnim donosom 27hl vina, 1 ha 20a travnikov s ■sadnim drevjem, se proda za -din 35.-000.—. Sprejmejo se tudi stare hranilne vloge v plačilo. Vprašati pri Mariji Wessely, Ptuj, Ljutomerska cesta 1'8.	1164
TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros eenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
RAZNO:
Dr. Vari Valentin zopet ordinira. Sb.
1210
Kamenite valjčke I a za sadne mline in korita naročite pri Ribizel, Šmartno op Paki. 1222
Kupujem kalane hrastove doge. Sodarstvo Sul--cer, Maribor, Vojašniška 7._1213
Mesarski voz, skoraj nov, na prodaj. Jakob Mere, Dobrenje, Pesnica.	1218
Gepl in mlatilnico, zelo dobro ohranjeno, proda Hrga, Bratonečice, p. Vel. Nedelja.	1208
Kmetice! Bučnice, rips in druga oljnata semena zamenja najbolje Oljarna, Maribor, pri mostu. Za krave in svinje prgo in otrobi.	¡L204
Par dobrih konj proda žigart Franc, Sp. Por-čič 39, Sv. Trojica, Slov. gorice.	1206
.Jabolka, rane, vseh vrst kupuje po najvišji ceni trgovec Franc Renier, Podčetrtek.	1200
Madracc, žične vložke, otomane, pernice, puh, odeje, zavese kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva <6.	1123
Mostna esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	843
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.	1000
30 hI prvovrstnega jabolčnika 1938, 2 din liter, naprodaj pri Mariji Wessely, Ptuj, Ljutomerska cesta 13.	1165
Jablus — Jabolčnih, snov, iz katere napravite; izvrsten jabolčnik ali hruskovec, tudi ako nič nimate pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53.—, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.— din. Za uspeh jamčimo. Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo: Franc Renier, Podčetrtek.	1199
Volno, negavkie, perilo, hlače, predpasnike, obleke, roboe, čepice, rute, blago za posteljno, moško, žensko perilo in obleke, ostanke vseh vrst ^pletenin dobite v novi trgovini in pletil-.hici iMARA«, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice).	1134
Za 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Sen čar, Stri-goviu Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-fenrad-Steier, Styria, Pueh, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant itd. Nova kolesa že otl 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun.	835
Obžalujem in preklicu jem vse žalitve, ki sem jih izrekel o gospodičnah Breznik Neži in Magdaleni iz Hotinje vasi ter ee jima zahvaljujem, da sta odstopili od kazenskega pregona. Gselman Franc.	1205
Drizgalne za gasilce
Amika «vet, lipov cvet, mravljina jajca, suhe borovnice, suhe gobe, ržene rožičfee tbabji zob) ter vsa druga zdravilna zelišča stalno kupuje ■po najvišjih cenah. Pišite in ponudite blago na:l Rud. Starovašnik, trgovec z zdravilnimi zelišči, Vitanje pri Celju.	1118
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica '20 din. Drogcrija I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19.	1016
šivalne «troje, nove, od 1950 din naprej, s 25 letno garancijo, proda tudi na mesečne obroke po 100 din mehaničar Draksler, Vetrinjska ulica 11.	1070
Posteljne odeje, močno prešite (•domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tahne, izgotcrrtjeno posteljne perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama-rice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po Trajna ž jih «enafa. ANA STUHEC, specialna trgovina in izdelovanje posteHjnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	524
POMLADI — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak. Paket serija »H« vsebina 18—21 m oxfordov, cefirjev, touringov in frenžet za ms&ne moške srajce v najlepših vzorcih paket 136 dirt. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, kre-pa, cvirncajga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi, paket 130 din. Pakete »H« in »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 3—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damski kostum ali plašč, in sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, j>Z-3« 200 «in, »Z-4« 250 din, j-Z-5« 300 din. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 din. Vsak paket poštnine prosto. Prepričajte se in pišite takoj Razpošiljal-nici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene! 988
Vsakovrstne ročne in motorne brizgalire izdeluje
J. PF£IF£R sen.
Hoče pri Mariboru
Zahtevajte ponudbe!	1224
Zahvala.
Ob priliki izgube naše nmmioe, soproge,
gospe •
SKODIC PAVLE
izrekam« tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo za številne ustmene in pismene izraze iskrenega sožatja. Zahvaljujemo se posebno preč. g. župniku Kolariču za tolažbo v poslednjih urah in vodstvo pogreba, g. dr. Matejčiču za njegov trud v bolezni pokoj-nice, gospej grofici Pahta za veliko pomoč in tolažbo ter č. sestri Moniki za požrtvovalno strežbe v bolezni. Iskreno se zahvaljujemo g. šolskemu upravitelju Horvatu za prekrasni poslovilni govor, g. županu Yaupotiču, domači gasilski četi, podružnici ■CMD, gg. orožnikom in financarjem za spremstvo na zadnji poti, pevskemu zboru za prekrasne žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so rajno spremili k poslednjemu počitku.
Ohranite pokojno v blagem spominu?
Zg. Sv. Kungota, dne 16. jnlija 1939.
Ivan Skodič, soprog Ivan, Jožef, Margareta, otroci
Jalcob Kos
ifoflarstvo, MARIBOR, Slavni tre 4
Prevzema vsa v stroko spadajoča dela kakor kotle za žganjekuho ter kuhanje perila. Bakrene brzo-parilnike „ALFA" isloiako z napravo za2ganjckuho. Vinogradnc škropilnice in stroji za sladoled
Antogenično varenje itd.
Konkurenčne cene!	Prepričajte s«!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Izplačuje točno vse vloge stare in nove.
Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
Klobuki,
obleke, p erilo, čevlji
i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
ob Lah, narlbor, 01. Ira 2
Najlepše in nainoveiše vzorce m ročna dela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7
llflllllllllllllll
Hranilnica Dravshe banovine Maribor
>r • i Centrala: Narlbor
y lastni novi palači no oglu
Gosposke-Slovenske ulice.
★
Podružnico: Celic
nasproti pošte, prej Južnošto-fersha Hranilnico.
Cvirnato blago za moške in ženske že od 5 din naprej se dobi pri L Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15. 676	Okraski in predmeti za veselice
	razglednice za šaljivo pošto itd. v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Kdor oglašuje — napreduje! llllllll!!llll!!llll!l!lllllllll!lllll!!lf!ll!l!liHlillllll!lllllll!!nilllllli!ll!llll!	
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti	g
najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna	M
naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hra-	H
nilnici Dravska banovina z vsem svojim premo-	g
ženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica	J
izvršuje vse v denamo stroko spadajoče posle	g točno in kulantno.
VSA K prevdaren slovenski gospodar
ZAVARUJE
sebe, svojce in svoje imetje Ia IS PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
1	n	len	str t	ICESL	lozsifc	1 > najbolje In najvarneje pri
	Spodniešiaierski ifudski posojilnici Gosposka ulica 23 V PiliilllSBEli Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.					
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tlakama av. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru