primorski dnevnik
J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v J'skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. roaja 1945 pa v osvoboje-nem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini liskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
O"*- —:	:—■'
r,,	.	vi
o b	2
o	r-i	: ! ;
r~ o m	x	x
c	2>	c_
C G	Tj	J>
-n r~	r„
m G	2>	o
x n	-z	-O
i—!	L_	■J'"
i-i
m	NK	I>
2;	j>
n
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 122 (12.154)
Trst, nedelja, 9. junija 191
~n
~rj
04
ro
Za referendum danes odločitev volivcem
, Danes in jutri bo torej padla odlo-c,t6v o tem, ali bodo odvisni delavci
Italiji prejeli nazaj tiste štiri točke “•■aginjske doklade, ki jih je Craxije-''a vlada »zamrznila« 14. februarja {anskega leta z znanim odlokom. To te vprašanje, ki je jasno zapisano na glasovnici za referendum in o tem vPrašanju se bodo morali volivci 1-«eči.
Vendar pa je Craxijeva vlada postavila na tehtnico mnogo več: vso svojo gospodarsko politiko, obstoj sa-tee vlade in celo vprašanje predčas-jtega razpusta parlamenta. V vrtiljaku izjav, protiizjav, demantijev, polemik smo imeli tako priložnost, da sli-simo vrsto različnih tolmačenj in tuoi vrsto vprašljivih podatkov o gospodarskem stanju v državi in o posle-Uteah zmage »da« na referendumu,
Začnemo s slednjimi. Zagovorniki #Ue« trdijo, da bi se v primeru zmage vda« povišale stanarine. Odlok iz lan-Skega februarja sicer res določa tudi Zamrznitev stanarin, vendar pa re-[drendum zadeva samo tretji člen odteka, torej tisti člen, ki določa za-terznitev štirih točk premične lestvi-®e- Prav tako trdijo, da se bo povedala brezposelnost. Sodeč po učin-k’l> dekreta je težko sklepati, da bi dustajala kaka neposredna povezava teed odlokom in brezposelnostjo, ker ^ je v lanskem letu kljub »blagodej-tem učinkom odloka«, ki jih poudarjate nekateri, brezposelnost povečala z.a 5,5 odstotka. Težko je tudi pripisa-1* odloku vse zasluge za padec infla-c,je. Guverner državne banke je med Vzroki poudaril predvsem znižanje cen surovin na mednarodnem tržišču.
Ali gre torej samo za oslovo senco? V^e> lega ni mogoče trditi. Gre ne-uvomno za tri dodatna vprašanja, ki s® vsekakor politično pomembna. Pr-v<‘ vprašanje je, ali volivci potrjujejo gospodarsko politiko vlade aÙ ne. Pri-zuati je treba, da je Craxi v marsičem ^riigačen od svojih predhodnikov in ua je v teh dveh letih izsilil od parlateunta, pa čeprav na račun zaostritve teluosov med demokratičnimi silami, te-sto pomembnih ukrepov. Med temi je treba omeniti tudi Visentinijev zakon ? obdavčevanju trgovcev, obrtnikov te prostih pokUcev, ki ga nekateri po ''subini primerjajo odloku o draginj-j * dokladi, češ, prizadeli smo tudi jrgovce. Craxijeva gospodarska politea pa je v bistvu slonela na treh Postavkah; na zmanjšanju plač, kar te vlada uresničila z odlokom, na za-terznitvi cen in storitev, kar je bilo Jamo delno uresničeno in na zmanj-Janju državnega primanjkljaja, ki pa Ju Prekipel preko vsake mere in se *u približal 100 tisoč milijardam v le-P 1984, letos pa jih bo celo presegel. V.undar pa je inflacija padla in ta u-uruek je vsekakor pozitiven. Poka-zatulji pa ne potrjujejo, da bo v letanjem letu inflacija lahko res pad-a na 7 odstotkov, to je na cilj, ki si jfa je zastavila vlada. Na referendu-teu bodo tako odločali o Craxijevi go-Podarski politiki. Kdor z njo soglaša, bo glasoval »ne«, kdor pa z njo nu soglaša, bo glasoval »da«.
Drugo vprašanje je izrazito politič-"te- Craxi pravi, da bo odstopil, če ®aga »da«. Nekateri celo grozijo s Predčasnimi volitvami. Nobenega dvo-tea ni, da gre za vprašanje, ki zadeva Predvsem notranje odnose v vladi, ■'tes je sicer, da bomo na referendu-JPu glasovali o vladnem odloku in da „t bilo torej prav, da vlada odstopi, u ljudstvo ta odlok zavrne, vendar P't uteakor ni mogoče trditi, da bi se udanja vlada še posluževala prakse. Po kateri predsednik vlade odstopi, ka-/r je preglasovan v parlamentu. Pre-eekrat se je namreč zgodilo, da je Parlament z odločilnim doprinosom Prostostrelcev zavrnil kak vladni od-*te, ne da bi zaradi tega nastala krilit" ^0*n'at J6 sicer vprašanje neko-teo drugačno, vendar pa groženj z 'testopom ni mogoče tolmačiti druga-_e kot v okviru odnosov znotraj vlad-u večine in torej povezave sestave ®ve vlade z izvolitvijo predsednika t Publike. Dobro obveščeni komenta-te"li že nekaj časa namigujejo, da uii Craxi sam sprožiti vladno krizo -ato, da sestavi svojo drugo vlado, ki • bila še močnejša od sedanje. Vse-akor pa je reSi ,]a znotraj vladne yubiu odnosi niso idilični, kar je moč klepati tudi iz zadnjih polemik o
tem, ali naj vlada odstopi ali ne. Dovolj je, da navedemo vsebino kratke izmenjave besed med De Mito in Martellijem pred začetkom zaključnega zborovanja za »ne« na Trgu Navo-na v Rimu, ko je De Mita o Martelli-ju dejal, da »je priden, kadar ne govori«, MartelU pa je De Miti rekel: »Vi boste v vsakem primem zmagali,« kar je seveda osnovano, kajti na tem referendumu sta poraženca lahko samo dva: Natta ali Craxi. Ne eno ne drago bi ne moglo bistveno vplivati na moč Krščanske demokracije. Pri vsem tem pa komunisti nimajo ne krivde ne zaslug. Od vlade že dolgo niso bili tako radikalno odrezani kot sedaj in prav zato jim ni mogoče pripisovati odgovornosti za take ali drugačne posledice, kar zadeva sestavo vlade. Predlagali so referendum o omenjenem ukrepu in samo Craxi je, »ne da bi zbral pol milijona podpisov«, kot je poudaril Achille Occhetto na za-ključneip zborovanju v Rimu, spremenil ta referendum v plebiscit o vladi in o samem sebi.
Tretje in zadnje vprašanje je sindikalnega značaja, Z lanskoletnim odlokom je bila prekinjena ustaljena praksa, po kateri so bila vsa vprašanja o ustroju plač rešena sporazumno. Z odlokom je bilo drugače, saj je bila proti temu ukrepu močna sindikalna komponenta, to je vsa komunistična komponenta CGIL, in vsi avto-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
O
O
f-J
o
o
Po uradnem zaključku ostre in vnete kai
Zadnji pozivi strankarskih glasil za »da« ali »ne« na referendumu
RIM — še ni minil mesec dni od zadnjih upravnih volitev, ko je spet sklicanih pred žare skoraj 45 milijonov italijanskih upravičencev, ki bodo danes in jutri z »da« ali »ne« odločili o preklicu lanskega vladnega zakonskega odloka za zmanjšanje draginjske doklade ali o njegovi potrditvi. Na volišča bo šlo tudi prvič 85.179 mladih, 43.719 mladeničev in 41.460 deklet, ki so dopolnili 18. leto po 12. maju, med vsemi upravičenci pa vseeno močno prevladujejo ženske. Vseh volišč je več kot 83.000, ki bodo odprta danes od 8. do 22. ure in še jutri od 7. do 14. ure. Na njih bo med predsedniki, tajniki in skrutinatorji skoraj pol milijona zaposlenih, nad rednim potekom volilnih operacij pa bo bedelo več kot 100.000 vojakov, policajev, karabinjerjev in mestnih čuvajev. Predvideni strošek presega 300 milijard lir.
CK KPI o Slovencih
RIM — Na zadnjem zasedanju centralnega komiteja KPI je bil govor tudi o vprašanjih narodnostnih manjšin, kar je prišlo zlasti do izraza v posegih deželnega tajnika KPI za Tridentinsko ~ Južno Tirolsko Ferrandija, ki je opozoril na nevarnost volilnega izida v Bocnu, ki je po njegovem posledica togosti etničnega štetja, ter deželnega tajnika za Furlanijo - Julijsko krajino Viezzija. Ta je poudaril, da se vprašanje zaščite slovenske manjšine postavlja povsem drugače, ter da ga je treba nujno Tešiti, da se položaj ne poslabša, za kar se mora zavzeti vsa stranka na vseh ravneh.
Kot narekuje zakon se je kampanja za referendum, ki je v zadnjih dneh zavzemala izredno ostre tone, včeraj prenehala (z izjemo radikalnega radia, ki sta ga zato levičarska parlamentarca prijavila ministru za notranje zadave), da imajo upravičenci mirni presledek časa za razmislek. Le vsa strankarska glasila objavljajo na današnjih prvih straneh uvodnike vidnih političnih voditeljev, ki naslavljajo upravičencem še zadnji poziv.
Tako je De Mita v glasilu KD pozval državljane, naj glasujejo »ne«, s čimer naj bi dpkazali solidarnost do upokojencev in brezposelnih. Tajnik KD namreč poudarja, da je le tako mogoče zajeziti inflacijo, modernizirati industrijo in sprožiti gospodarski razvoj, ki naj ekonomsko utrdi državo in veča zaposlovanje. V glasilu PSI pa so se pojavili namestnik glavnega tajnika CGIL Del Turco in drugi socialistični sindikalisti, ki grozijo, da bi zmaga »da« pomenila razbitje vsakega enotnega odnosa v sindikalnem gibanju, češ da bi omogočila KPI, da vsili svoje varuštvo nad sindikatom. Razdor pa bi koristil zgolj Confindustrii in delodajalcem nasploh, ker bi povečal njihovo pogajalsko moč.
Prav nasprotnega mnenja je seveda uvodničar v glasilu KPI, ki ugotavlja, da bi zmaga na referendumu sicer na en mah ne rešila vseh problemov, toda bi gotovo okrepila delavske in napredne sile, med njimi tudi sindikate, v bližnjem boju (s trdnejših pozicij) za reformo plač in za nove delovne pogodbe. Če bi pa zmagal »ne«, poudarja »Unità«, bi se Confindustria predstavila na pogajanjih s pozicije sile, saj bi ne izplačala niti 4 točk niti decimalk draginjske doklade. Glasilo KPI tudi obsoja ustrahovanje javnega mnenja z izmišljenimi posledicami (stanarine, upokojenci itd.) v kampanji skoraj vseh sredstev javnega obveščanja, javnih in zasebnih, ki podpirajo zagovornike glasovanja za »ne«.
Zajela jih je proizraelska milicija generala Lahada
Pritiski na Izrael za izpustitev finskih »plavih čelad« v Libanonu
BEJRUT — Šestdeset pripadnikov južnolibanonske milicije SLA, ki jo vodi upokojeni general Lahad, finansira, oborožuje in vežba pa izraelska vojaščina, je predvčerajšnjim, kot znano, zajelo kot talce 23 finskih vojakov. Gre za člane mirovnih čet OZN (Unifil), ki jih sestavlja vsega okrog 6.000 mož, od tega 500 Fincev, in ki so bližnjevzhodni krizi od letta 1978 žrtvovale 90 moči.
To se je zgodilo brž potem, ko so šiitski bojevniki Berijevega Amala ujeli 11 Lahadovib mož, ki jih nameravajo izpustiti samo, če bodo Izraelci osvobodili zaprte šiite, oziroma dosegli od milicije SLA, da se umakne z območja Džezina, ki je naseljeno s kristjani in kjer bi se po Berijevi zahtevi morala usidrati redna libanonska vojska. Medtem ko Izraelci zatrjujejo, da bodo posredovali, »čeprav Lahadu ne moremo ukazovati«, je slednji najprej zagrozil, da bo finske »plave čelade« pobil če mu Amai ne vrne enajstih mož, potem pa grožnjo umaknil s pripombo, da bo v dokaz dobre volje štiri Fince izpustil.
Odgovornost za ta začarani krog ima, kot je jasno, Izrael na katerega sta najodločneje pritisnila helsinška vlada’in glavni tajnik OZN De Cuellar (Finska bi zaradi incidenta tudi utegnila dokončno umakniti svoje čete iz Unifila). Milicijo SLA so namreč dobesedno ustvarili Izraelci, da bi jim severno mejo branila pred palestinskimi napadi z libanonskega ozemlja. Toda Palestinci
nimajo časa za to, saj so, kakor znano, izpostavljeni vse hujši moriji. Izraelske čete bi bile morale zapustiti Libanon, kamor so vdrle 6. junija 1982, v četrtek, tega pa niso še dokončno storile iz bojazni, da Lahadova milicija ne bi bila kos zadani si nalogi v obrambo izraelskih meja.
Medtem se v Bejrutu in Tripoliju pa tudi drugje nadaljujejo srditi boji: po eni strani Berijevi šiiti skušajo popolnoma uničiti Palestince, po drugi pa muslimanski suniti obračunavajo s pripadniki prosirske »arabske demokratske stranke«.
Za pomiritev v Libanonu se je včeraj zavzel tudi papež, ki je obenem sprejel ostavko maronitskega patriarha kard. Khoreisha, kateri je menda botroval poraz desničarskih falangistov na Ubanonskem jugu.
Danes v SOVODNJAH
Množitno srečanje planincev
Pričetek ob 11. uri
Danes sestanek Craxi - Delors pred bližnjim vrhom EGS
STRESA — V okviru priprav na »e-vropski vrh«. Iti bo konec junija v Milanu, se je včeraj začel dvodneven neformalen posvet zunanjih ministrov EGS. Razpravljati bi bili morali o institucionalnih problemih skupnosti v vidiku njene postopne prelevitve v »evropsko unijo«, ker pa nekaterim državam ni do »institucionalnega zagona« EGS, kot si ga npr. močno želi Craxi, so šefi diplomacije na dolgo in šiijoko obravnavali srednjeameriško in bližnjevzhodno krizo ter vprašanje odnosov EGS - SEV.
O srži problema, zaradi katerega so se zbrali v Stresi, bodo vsekakor morali govoriti danes, ko se bo med drugim. Craxi sešel s predsednikom izvršne komisije EGS, da bi poglobila tudi vprašanje tesnejšega tehnološkega sodelovanja (s projektom Eureka vred) in zagona skupne evropske politike na področju kulture, zdravstva, okolja, boja proti mamilom in organiziranemu kriminalu ter mladinske problematike.
Po zaslugi iznajdljivih organizatorjev vsestranski uspeh openskega Tabora mladih
NA 4 STRANI
Tudi letošnja tradicionalna Veselica miljskih Slovencev potekala v prijetnem vzdušju
NA 5. STRANI
Srečen zaključek regate Trst-Brioni
Mednarodna regata Trst — Brioni, ki sta jo priredila Tržaški pomorski klub Sirena in Jadrihčarski klub Mornar iz Pulja, se je srečno zaključila. Kljub zahtevnim vremenskim pogojem (močnemu vetru in razburkanemu morju) je do cilja prišlo lepo število jadrnic, prvo mesto pa je zasedla jadrnica Borascura. Solidna tretja je bila Midva (Čupa).
Italija in Jugoslavija brez težav
V	včerajšnjih predzadnjih nastopih kvalifikacijskega dela evropskega košarkarskega prvenstva sta Italija in Jugoslavija po pričakovanju zmagali. »Azzurri« so brez težav visoko odpravili Nizozemsko, »plavi« pa so prav tako brez posebnega naprezanja odpravili Poljsko. Danes se bo Italija pomerila z Izraelom, Jugoslavija pa z Romunijo.
Tekma Jadran - Olimpija navdušila
V	okviru Kontovelovega športnega tedna, ki se bo danes zaključil z nastopom minikošarkarjev, sta sa sinoči v prijateljski ekshibicijski tekmi pomerila tudi Jadran in jugoslovanski prvoligaš Olimpija, ki je navdušila številne gledalce. Lepih in atraktivnih potez pa ni manjkalo na obeh straneh.
NA 10. STRANI
Spor med Nikaragvo in Kostariko naj bi reševali v Franciji
PAKIŽ — Francoska vlada je pripravljena sprejeti v goste delegaciji Nikaragve in Kostarike, ko bi se srednjeameriški sosedi odločili za nadaljevanje pogovorov o razmerah vzdolž skupne meje, kjer se bijejo trdi boji med sandinistično vojsko in contrasi. Pogovori bi se odvijali v Parizu in seveda le na izrecno željo ene in druge strani. Francosko zunanje ministrstvo je javilo, da je to željo za zdaj izrazila le Nikaragva. Ministrstvo je dodalo, da bi se vloga Francije omejila zgolj na tehnično zaslombo, kot se je zgodilo ob prvih dveh rundah nikaragovsko -kostariških pogovorov julija in septembra lani.
Vlada v Managui je te dni predlagala kostariški izoblikovanje demilitariziranega pasu vzdolž meje, ki bi bil pod mednarodnim nadzorstvom. Za podporo temu predlogu je zaprosila skupino Contadora, to je Kolumbijo, Mehiko, Panamo in Venezuelo. Predvčerajšnjim pa je nikaragovsko zunanje ministrstvo zaprosilo francosko vlado za posredovanje v zaželeni tretji rundi pogajanj s Kostariko, ki pa zaenkrat molči.
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI
piše Pavel Stranj
FILIPINI: »bolnik« v jugovzhodni Aziji kjer se politična gverila stalno krepi
Avgusta 1983 so Filipini postali spet «novica«, odkar jih je nekaj let prej obiskal papež. Takratni novi dogodek je bil umor opozicijskega voditelju Benigna Agnina, ki se je vračal v domovino iz izgnanstva. Uradna razlaga atentata ni zbrisala v javnem mnenju prepričanja, da je umor naročil nekdo, ki je bil zelo blizu predsednika republike Marcosa; svetovno javno mnenje pa je dogodek prepričal, da so tudi Filipini eno izmed vrelišč svetovne politike.
Filipini so država v jugovzhodni Aziji, sestavljena iz 7.000 otokov, od katerih je le 900 obljudenih, a devet desetin prebivalstva živi na 11 največjih. Skupna površina je enaka italijanski in tudi število prebivalstva je podobno: 48 milijonov, le da je to prebivalstvo veliko bolj raznoliko, po plemenskih, etničnih, verskih in kulturnih značilnostih. Večina prebivalstva je malezijskega rodu, najmočnejša manjšina pa je kitajska, ki šteje le nekaj nad 100.000 prebivalcev. Tri petine prebivalstva so katoličani, na jugu živi milijon in pol muslimanov; malo manj je še protestantov. Deželo so leta 1521 »odkrili« Španci, ki so v njej vladali do leta 1898, ko so jo prevzele ZDA in jo držale do konca druge svetovno vojne. Od
tedaj se je začela dolga in nemirna pot filipinske neodvisnosti.
Kako žarišče oboroženega odpora osrednji vladi je kje tlelo skoraj brez prekinitve. V 60. letih je jedro tega odpora predstavljalo komunistično gverilsko gibanje Huk, od katerega se je postopoma ločila veja odporništva, ki si je nadela ime »Nova ljudska armada« in po hudih porazih leta 1972 začela povsem novo samostojno delovanje naslonjeno izključno na lastno politično vlogo znotraj države.
Medtem je oblast v državi prevzel sedanji predsednik F. Marcos, ki je sprva obetal boljše čase, a se je v kratkem spremenil v klasičnega tirana. Nekaj časa je zastavo odpora držalo muslimansko gverilsko gibanje na jugu, postopoma, pa je vedno bolj pridobivalo na teži gibanje «Nova ljudska armada«, ki je danes nedvomno glavni Marcosov nasprotnik in tekmec za oblast. Parlamentarna opozicija je preveč razdrobljena, da bi res ogrožala diktaturo, vsi napori ZDA, da bi pomagali oblikovati parlamentarno alternativo Marcosu, pa nimajo veliko uspeha, ker javno mnenje vidi ravno v ZDA glavnega pokrovitelja Marcosovega korumpiranoga in nasilnega režima.
ZDA se trenutno nahajajo na Filipinih v zelo zaskrbljujočem položaju. V državi imajo svoji dve največji vojaški oporišči na tujem, poleg drugih investicij, vrednih vsaj 3 milijarde dolarjev. Kljub vsemu svojemu vplivu, pa ne morejo preprečiti, da se vpliv prokomunistične gverile širi in da jim tako, njih zvesti zaveznik Marcos, dela več škode kot koristi.
Po ocenah, ki jih je objavila CIA, je gverila prisotna v 59 od 73 pokrajin, kjer nadzoruje vsaj 20 od sto vseh naselij v državi, torej kakih 8.000. in vse to doseže z 20.000 oboroženimi možmi, ki so kos 210.000 rednim vojakom. Za prihodnje leto gverila napoveduje začetek mestnega boja tudi v glavnih mestih in ameriški analitiki menijo, da bo dosegla odločilno premoč nad redno vojsko do leta 1987. Isto leto bi morale biti tudi predsedniške volitve, a 67-letni Marcos bi bil pripravljen odstopiti svojo oblast le najožjim sodelavcem.
Zato ostajajo le dve poti: prisiliti Marcosa na predhodne volitve, ki bi izročile dejansko oblast v nove roke, ali poseg vojske, ki jo vodi general Fidel Ramos, izšolan v ZDA. Ta sicer trdi, da ne bo poskušal udara, a pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. . .
Po anketi med italijanskimi delavci
Pomembnejša je služba kot premična lestvica
RIM — Največja skrb italijanskih delavcev je ohranitev delavnega mesta, medtem ko je večina med njimi nezadovoljna s premično lestvico. Tako izhaja iz ankete, ki jo je izvedel raziskovalni inštitut »GPS e Associati« med delavci 60 italijanskih občin in izide katere bo objavil tednik »L’Espresso« v svoji prihodnji številki.
Za večino anketirancev pomeni gotovost delovnega mesta veliko' več kot pa višina plače. Kar 73,6 odstotka delavcev starih nad 44 let je dalo prednost zaposlitvi, ki bi jo pri svojih letih sicer težko nadomestili z novo. Več kot tretjina intervjuvancev je mnenja, da bi v primeru odpusta iz službe ostala brez dela. Obstaja pa tudi »delavska aristokracija« (15 od sto anketirancev), ki meni, da bi zaradi svoje profesionalnosti z lahkoto dobila novo zaposlitev.
Povezan z bojaznijo izgube delovne-
Poklon antifašistu Giacomu Matteottiju
RIM — V navzočnosti predsednika republike Pertinija je bila na Kapitalu spominska svečanost ob stoletnici rojstva Giacoma Matteottija, glavnega tajnika socialistične stranke in državnega pesi nc i, ki so ga fašisti z Mussolinijevo vednostjo leta 1924 po uprizorjeni ugrabitvi zverinsko umorilfi. Po nagovoru župana Vetere ja (»uboj Matteottija je pomenil konec parlamentarne demokracije in pravi začetek fašistične diktature«) sta o pokojnikovem liku in delu spregovorila bivši tajnik PSDI Flavio Orlandi v zastopstvu Sklada Matteotti in predsednik te stranke in omenjenega sklada Giuseppe Saragat, nakar je Pertini razdelil nagrade iz navedenega sklada »kot trajen spomin na misel in sporočilo socialističnega mučenika«.
ga mesta je sorazmerno visok odstotek tistih, ki so pripravljeni spremeniti delo ali se presehti v drugo deželo, da bi le obranih zaposlitev (34,3 od sto).
Kako pa delavci sodijo o premični lestvici? Samo 35,8 od sto anketirancev se je izreklo za njeno ohranitev, medtem ko jih je 39,9 odstotka, da se spremeni, in 34,9 odstotka, da se popolnoma spremeni. Še bolj presenetljiv je izid ankete, kar zadeva vprašanje skrajšanja delovnega umika. Kar 57,4 intervjuvancev je izrazilo pripravljenost na žrtve pri plačah, da bi se le s skrajšanjem delovnega umika povečala možnost zaposlitve. Približno 70 od sto pa jih je izrazilo nasprotovanje naduram.
V vprašalniku, ki ga je' pripravil inštitut »GPS e Associati«, so bila tudi vprašanja o vlogi sindikatov in o demokraciji na delovnih mestih. Za 55 od sto anketirancev sindikalne organizacije niso reprezentativne na ravni podjetij, 49,3 odstotka pa jih je mnenja, da v sindikatu ni demokracije. Tovarniški sveti so za 68,4-odstot-no večino učinkovito demokratično sredstvo, toda 50,7 od sto intervjuvancev je izrazilo željo, naj se uvede tajno glasovanje.
Iz odgovorov je tudi razvidno, da je večina delavcev proti vmešavanju politike na delovnih mestih. Za 54,2 odstotka je prisotnost političnih strank v podjetjih škodljiva. Zanimiva je tudi predstava, ki jo delavci imajo o posameznih strankah. Za 65,8 od sto intervjuvancev je KPI stranka delavskega razreda; PSI je stranka srednjih slojev (13,3 odstotka), KD pa je stranka gospodarjev (49,9 od sto) in uradnikov (28,9 od sto).
□ BEOGRAD — Na podlagi smernic dolgoročnega razvoja jugoslovanske radio-televizije naj bi do leta 1990 o-pravili programsko, tehnično in ekonomsko projektiranje satehtske difuzije. Izstrelitev YU satelita in začetek oddajanja TV programov prek njega pa je predvideno za obdobje med letoma 1991 in 1995. (dd)
• Za referendum danes odločitev
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nomni sindikati, kar skupno krepko presega polovico sindikaliziranih ljudi v Italiji. Vlada si je prevzela odgovornost in ukrepala na svojo roko. U-stavno sodišče je potrdilo veljavnost tega ukrepa, češ da gre za državno gospodarsko politiko, za katero je pač odgovorna vlada. Vendar pa ta ukrep, četudi bi bil še kako potreben in u-pravičen, postavlja na novo raven odnose med delavci in delodajalci ter priznava vladi nove pristojnosti, ki jih dotlej ni imela. Kje je rečeno, da se ta ali kaka druga vlada ne bo poslužila tega orožja tudi proti drugim sindikatom ali celo proti organizacijam trgovcev, obrtnikov in industrij-cev, je vprašanje, ki ga je Natta postavil v svojem zadnjem televizijskem
pozivu.
»Da« ali »ne«, torej, bo kdo sedaj vprašal. Odgovora ne dajemo. Skušali smo, brez visokodonečih besed, obrazložiti nekatere aspekte, sedaj pa prepuščamo odločitev volivcem. Referendum je res pomemben, tudi politično markanten je, vendar pa ni odločujoči element vse italijanske politike. Naj zmagajo eni ali drugi, problemi bodo še vedno obstajali in še se bomo morali z njimi soočati. Zato bomo šli na volišče umirjeni, brez posebne vzhičenosti, zavedajoč se, da glasujemo o odloku o štirih točkah draginjske doklade, če hočemo tudi o odnosih med vlado in družbenimi komponentami ter o vladni gospodarski politiki, nikakor pa ne bomo s svojo odločitvijo zapečatili usode države za prihodnjih deset let.
studio immobiliare triestino an
SIT prodaja na Opčinah v gosposki hiši novejše stanovanje z mansardo, veliko, box, skupni vrt, cena izredno zanimiva. 729-862, 729-863,
728-	644.
SIT - v bližini SV. IVANA novejše, svetlo; kuhinja, dnevna soba, dve sobi, kopalnica, terasa, klet, prostor za avto; 75.000.000. 729-862. SIT - v bližini BARRIERA v stari hiši: kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica; 48.000.000. 729-863. SIT - BAZZONI gosposko, lep razgled: kuhinja, salon, dve sobi, kopalnica, terasa, klet, prostor za avto v garaži. 729 862.
SIT - UDINE v stari hiši v dobrem stanju: kuhinja, spalnica, sanitarije. 23.000.000. 729-863.
SIT - priložnost zaradi selitve MO-RERI, gosposko v stari hiši: kuhinja, dve sobi, kopalnica, terasa, v odličnem stanju; 46 milijonov.
729-	862.
SIT - REPEN lepa kmečka hiša skoraj nova, velika, taverna, garaža, 3000 kv. m terena, informacije samo v naših uradih. 729-863.
SIT - SETTEFONTANE v bližini, gosposko, v stari hiši: kuhinja, salon, tri sobe, dvojne sanitarije, klet; 78.000.000. 729-862.
SIT - SV. JAKOB v dobrem stanju v stari hiši, mini stanovanje pre-
novljeno, svetlo, avt. plinsko gretje; samo 21.000.000. 729-863.
SIT - področje S. ANDREA, lep razgled, svetlo, zadnje nadstropje: salon, kuhinja, 4 sobe, dvigalo, avt. gretje., v lepi stari hiši. 729-862.
SIT - področje SANZIO, novejše: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, balkon; 37.000.000. 729-863.
SIT - v strogem centru: kuhinjski kot, dnevna soba, dve sobici, kopalnica; 39.000.000. 729-862.
SIT - v bližini SEVERO, izredno svetlo: kuhinja, dnevna soba, dve sobi, kopalnica; 74.000.000. 729-863. SIT - PADRIČE izredno lep nezazidljiv teren, 7000 kv. m, dostop z avtom; 25.000.000. 729-862.
SIT - UDINE novejše, svetlo: kuhinja, salon, dve sobi, dvojne sanitarije, shrambe, velika terasa, balkon; 75.000.000. 729 863.
SIT - DREV. D’ANNUNZIO, popolnoma prenovljeno: opremljena kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica, podstrešje; 56 milijonov. 729-862.
SIT - TRIBEL v bližini, skoraj novo, izredno lep razgled: kuhinja, dnevna soba, soba, sobica, kopalnica, velika terasa, box; 85 milijonov. 729-863.
SIT - ROMAGNA novo gosposko stanovanje na dveh nadstropjih s taverno, vrtom, avt. gretjem, dokončna dela na izbiro, box za dva avta, informacije v naših uradih. 729-862.
SIT - COLOGNA novejše, v višjem nadstropju: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, balkon; 50.000.000 729-863.
SIT - S. MICHELE v bližini, lep razgled: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica; 24.000.000. 729-862.
SIT - področje SV. JAKOB v stari hiši, popolnoma prenovljeno; kuhinja, dnevna soba, dve sobi, kopalnica; 55.000.000. 729-863.
SIT - priložnost, zaradi selitve FLAVIA novejše, lep razgled, v izredno dobrem stanju: kuhinjski kot, spalnica, kopalnica, shramba, terasa, klet; 38.500.000. 729-862. SIT - CANOVA gosposko, svetlo: kuhinja, dnevna soba, dve sobi, kopalnica, wc, balkoni, ogrevanje, dvigalo; 62.000.000. 729-863.
SIT - TRG VICO v stari gosposki hiši, v dobrem stanju: kuhinja, salon, tri sobe, sanitarije, avt. gretje; 85.000.000. 729-862.
SIT - v bližini SANSOVINO kuhinja, dve sobi, sanitarije, shramba; 33.000.000. 729-863.
34131 Trst - Passo Goldoni 2 - Telef. 040/728644
\/
v
KORAJŽNO!
TVOJ STARI AVTOMOBIL VEUA PRI 'v. NAŠEM KONCESIONARJU NAJMANJ
1.500.000
I
NUOVA
CONCESSIONARIA
TRST — Ulica Caboto 24 — Tel: 826181
I
S posveta v Vili Manin v Passarianu
Za učinkovitejšo vlogo hranilnic tudi v deželah s posebnim statutom
PASSARIANO — Kakšna naj bo ^oga, ki bi jo hranilnice morale ime-“ v deželah s posebnim statutom? 0 ‘ern je bil govor v petek na posvetu v Vili Manin v Passarianu. Po- . Svet je priredila videmsko-pordenon-ska hranilnica. Nanj so prišli zastop-jjiki deželne vlade Furlanije - Julijske krajine, gospodarstveniki, politiki, pa ^di zastopniki bank in političnih oblasti dežel Sicibja, Tridentinsko -Južno Tirolska, Sardinija in Dolina •uosta.
V vsaki deželi imajo posebno zako nodajo o odnosih med deželami in
hranilnicami. To izvira iz različnih potreb kot tudi iz drugačnega razvoja. V vseh primerih pa je zelo jasno, da imajo marsikdaj deželne uprave zvezane roke. Banka d’Italia in rimska vlada namreč nočeta spustiti iz rok nadzorstva nad bančnim sistemom in zato marsikatera pobuda deželnih uprav ni sprejeta. Zaradi tega razumemo tudi primere, da v naši deželi niso hranilnice in tudi druge banke upravičene dajati prispevkov kmetovalcem, medtem ko je združena sardinska hranilnica dobila od njenega deželnega parlamenta tak zakon,
ki dovoljuje samostojno finansiranje kmetijstva. To je pač odvisno od tega, kako so v Rimu gledali na pristojne deželne zakone.
Spet drugačen je položaj na! Sici-liji, še bolj različen na Tridentinskem. V Dolini Aosta teh problemov nimajo, ker so pri njih banke le podružnice večjih iz Piemonta.
Na posvetu sta v imenu deželne vlade govorila predsednik tiiasuu m odbornik za finance Rinaldi. Poročila so podah univerzitetni profesorji Sergio Bartole, Salvatore Mazzarella in Renzo Costi. Prisotni so bili tudi zastopniki goriške in tržaške hranilnice.
Predsednik videmsko - pordenonske hranilnice odv. Sergio Bertossi je orisal položaj v naši dežeh in dejal, da imajo dandanes hranilnice vlogo javnega bančnika, posredovalca med deželo in krajevnimi upravami ter prebivalstvom. Hranilnice pa bi morale dobiti možnost, da vključujejo tudi zasebnike, ki se že potegujejo, da bi poštah delničarji. Prav tako bi jim morala biti dana možnost, da prožneje delajo na kreditnem področju. Ta potreba izhaja seveda tudi iz težnje drugih bank, tako ljudskih kot podeželskih posojilnic, in tudi zasebnih bank, da bi imele možnost upravljati javni denar. Doslej so to pristojnost imele le hranilnice in državne banke. Seveda bo o tem še vehko govora.	MARKO WALTRITSCH
Odkritje spominske plošče Ha Poljšakovi hiši v Vrtoveah
, Januarja 1943 so pri Poljšakovih (po domače pri Pepetovih) v Vrtov cah v Vipavski dohni ustanovili okrožni odbor OF za Vipavsko, ki je pomembno prispeval k hitrejši rasti organizacij OF v Vipavski dolini. V spomin na ta dogodek bodo v nedeljo, 16. junija, odkrili spominsko ploščo na ‘oljšakovi hiši. Slavnostni govornik bo prvoborec Srečko Čebron - Zdravko, ^ngat kulturni program pa bodo izvajali učenci osnovne šole iz Dobravelj, mešani pevski zbor SGP Primorje iz Ajdovščine in ansambel JLA.
Okrajni odbor bivših aktivistov OF, ki pripravlja slovesnost skupaj z 0očinsko konferenco SZDL Ajdovščina, vabi vse borce in aktiviste ter druge °nčane, da se v čim večjem številu udeleže slavnosti.
J. O.
Videmske kulturne prireditve
Film, razstava ln klasična glasba
V okviru Videmskih poletnih kultur-mh prireditev bo 15. junija organizi-na videmskem gradu revija ita-ujanskega filma s podelitvijo nagrade sGlobo d’oro«. Na reviji bodo prisotne hajvečje osebnosti iz italijanskih film-skih krogov. S tem v zvezi se je da-.IJes pričelo predvajanje najlboljiših •phjanskih filmov iz zadnjih let. Predajanja se bodo zaključila s seminar-•lern o filmu v Italiji v 20. letih.
Kulturne prireditve obsegajo tudi Razstavo srednjeveških miniatur, ki bo '*1 danes odprta v Vili Manin in bo Rajala do oktobra. Na gradovih v Vidmu, Villalti in Strassoldu ter v opatijah v Rosazzu in Tricesimu bodo koncerti glasične glasbe, ki so jih organizirali zato, da ovrednotijo resno Slasbo v starih furlanskih zgradbah.
Vidmu bodo večeri posvečeni Bachu, večere je organiziral glasbeni kton-
•mrvatorij.
Pri mhnu Marchet blizu Vidma se Pričenja praznik Furlanov z večerom Posvečenim Pierpaolu Pasohniju, kjer Ppdo s posebno razstavo počastili 10. obletnico njegove smrti.
Srečanje ° dvojezičnosti
K a temo »Dvojezičnost in uvedba Padaljnjih ukrepov za zaščito sloven-ske manjšine na področju Trsta, Gorice in Nadiških dohn« je 14. t.m. Predvideno srečanje med prof. A. Lokarjem in odv. G. Bevilacquo. Sreča-Pje organizira Junior Chamber Ita-‘•ana, potekalo pa bo v prostorih hotela Savona Excelsior ob 20.30.
Vestii iz Benečije
GLASBENO SREČANJE MLADIH V ŠPETRU
V duhu proslavitve leta glasbe in mladih se je 30. maja odvijal v Špetru koncert osnovnošolcev in srednješolcev iz špetra, Garmeka, Carrarie, Rubignac-ca in Ovara. Program mladih je bil široko zastavljen, vključeval je tako petje kot instrumentalno glasbo. Pesmi so pripadale različnim glasbenim zvrstem, v latinskem italijanskem, furlanskem in seveda tudi slovenskem jeziku. Prireditev je tako zadobila značaj zbliževanja in spoznavanja različnih kultur, ohranjanja tradicionalne ljubezni do petja, pa tudi priložnost, da se mladi različnih krajev in šol med seboj bolje spoznajo.
SLIKARSKI EX TEMPORE »PODOBE IZ NADIŠKIH DOLIN«
Društvo beneških likovnih umetnikov prireja letos že šesto leto slikarski ex tempore. Letos se je pričel včeraj in bo potekal do 16. junija na temo »Podobe iz Nadiških dolin«. Nanj se lanko prijavijo domači umetniki, umetniki iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Umetniki bodo v zgoraj omenjenem terminu prispevah z enim samim delom na prej žigosanem platnu v Beneški galeriji v Špetru. Najuspešnejša dela si bomo lahko ogledali v »Centru« v Špetru od 29. junija do 7. julija.
Turistične informacije
KOMPASOVA AVTOKARTA JUGOSLAVIJE
Kompas Jugoslavija, temeljna organizacija Mejni turistični servis, je izdala avtokarto Jugoslavije, v kateri so predstavljene vse poslovne enote na mejnih prehodih. Na hrbtni strani so splošne informacije, telefonske številke vseh Kompasovih poslovalnic, hotelov in motelov v slovenskem, hrvaškem, angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku.
Avtokarta je izšla v nakladi 50.000 izvodov in je v prodaji v vseh Kompasovih poslovnih enotah na mednarodnih mejnih prehodih. Ceha avtokarte je 100.— dinarjev.
NOVA RIBJA RESTAVRACIJA V PTUJU
Konec maja so V Ptuju odprli novo ribjo restavracijo »Ribje«.
Stara hiša, tik ob reki Dravi, je preurejena v sodoben gostinski lokal, ki ima v prostorih v pritličju 80 sedežev, v prvem nadstropju 120 sedežev in na letni terasi 150 sedežev.
Nudijo sladkovodne in morske ribe, školjke, polže in žabje krake. Obratovalni čas je od 7. do 23. ure, v soboto in nedeljo od 7. do 24. ure. Vse informacije po tel. 062/771-467.
čistilnica
latiana
nova najemnica SANDRA NABREŽINA KAMNOLOMI 78/D Umik: 8.00	13.00 vsak dan
ob sobotah tudi od 16.30 do 19.00
ČIŠČENJE:	vseh vrst oblačil,
preprog, zaves, različnih odej, krznenih plaščev.
ZA PRANJE NA ŽETON polo vična cena!
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
S.A.C.A.T
IMPORT - EXPORT nadomestni dell za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
Štefani Claudio
NOVA
TRGOVINA
ČEVLJEV
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
v Devinu
Od 3. junija dalje je odprta poslovalnica zavoda Cassa di Risparmio di Trieste v Devinu - Ul. Trieste (telefon 208283)
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
BRESCIANI BRUNO
Ul. Nazionale 39 - OPČINE - Telefon 211711
AVTORADIO: prodaja — montaža — servis
■	PIONEER
■	ALPINE
■	BLAUPUNKT
o a
□ 3 3
SgGBCe
PHILIPS GRUNDIG IN DRUGE ZNAMKE
TV - VIDEO - HI-FI - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
20.
»Zapoj,« je rekla Ana. »Tako rada te poslušana! ^a) tako malo prihajaš k nama, kot bi se ti bila Zanaerila. Rekla sem že Jožefu, le kaj sva ti naprava, da te ni več k nama.«
»Kaj bi mi napravila!« je vzkliknila Katica, »in s čim bi se mi bila zamerila? Oh, kolikokrat sem Mislila na vaju in kolikokrat sem rekla tam, kjer Slno bili, da bi rada spet šla k vama. Potem sem ?e Pa spet spraševala, ali sta še zdrava in ali sta živa. Tudi sanjalo se mi je o vama. Nekoč se mi ]e sanjalo, da sta bila zelo mlada in da sta šla K Poroki. Nisem se vama mogla načuditi, tako lepa sta bila,«
»Pa si naju mogla videti?« je vprašala Ana.
»Oh, saj v sanjah človek lahko vidi!«
»Pa se ti je res tako sanjalo o nama?«
»Celo večkrat. Samo nisem si mogla pojasniti, kai naj te sanje pomenijo; saj pravijo, da vsake sa-^le nekaj pomenijo. Le včasih jih je težko pojasniti.«
»Da,« je pritrdila mamica. »Vsake sanje odkn-Vajo neko resnico, le prečesto jih moramo tako zagrniti, da dobimo nasproten pomen. In paziti modino, ali se nam v njih razodeva preteklost, ki nam
prej ni bila znana, ali prihodnost, ki nam je vedno neznana. Sanje so že prečesto koga rešile, ker ga je bog — zakaj sanje pošilja človeku bog — vnaprej opozoril, kaj ga čaka.«
»Tako sem si vrekla tudi sama,« je pritrdila Katica, »ker sem slišala praviti stare ljudi. Zaobrnila sem torej sanje, potem sem se pa prestrašila, ker so me napeljale na nelepo slutnjo, ker sem spoznala, da poroka lahko pomeni smrt. Če pomeni smrt, sem si rekla, potem ni dobro, potem ne bom nikdar več videla dedka in mamice. In bilo mi je, da bi se razjokala. Pa glejte, niso pomenile smrti in zdaj ne vem, kaj pomeni, če se komu sanja o poroki.«
»Mnogi sanj,« je povzela besedo Koštrčka, »znam razložiti, tako, če se sanja o ognju, tatovih, o rojstvu otrok, o gostiji, o grdih kačah, ki človeka preganjajo, o divjih zvereh, ki te napadajo, o zvonjenju, o veliki vodi, ki nenadoma prestopi bregove Mure, in še mnogo drugih stvari; vendar mi je neznano, kaj pomeni, če se komu sanja o poroki. Lahko bi pomenilo, kakor si mislila ti, predvsem smrt. Lahko pa tudi otroka pri hiši, morda celo spor ali pa spravo. Ker pa se ni zgodilo ne prvo ne drugo ne tretje, si nisem na jasnem, kaj lahko še pomenijo. Ker včasih je pomen globoko skrit in moramo predvsem vedeti za vzrok, kako so take sanje sploh prišle človeku.«
V mali sobi pri Korenovih je medtem prepir potihnil. Nihče ni več kričal, nihče ni odgovarjal, tudi udarcev ni bilo slišati. Slišali so samo, da je nekdo šel ven — in po hoji so vsi vedeli, da je bil Ivan
— toda koraki so odmevali nazaj proti mali sobi, duri so se spet zaprle in potem je bil tam mir kakor vedno.
Bolj kakor pomen Katičinih sanj je Ano vznemirjalo, kar se je zgodilo v mali sobi; in ker je bil tam tako čudovit mir, Katica tu pa je tako brezskrbna za spor pri starših pripovedovala o svojih sanjah, si Ana ni mogla kaj, da se ne bi zvedavo ozrla po Jožefu. A tudi ta je bil v skrbeh, kaj se je zgodilo.
Zato Ana ni več strpela, temveč je vprašala Katico:	•
»Kaj pa delata oče in mati?«
»Oh, kaj naj bi delala,« je rekla Katica mimo. »Mati je menda šivala, oče pa je sedel za mizo in kadil in menda prelistaval neko knjigo.« Vse to je povedala tako mimo, kakor da je ni bilcL doma. Niti malo ni zardela niti ni okrenila glave. Mrtve oči so strmele brezizrazno proti oknom.
Jožef in Ana sta se spogledala. To je predebela laž. Kako naj verjameta dekletu, ko sta na svoja ušesa slišala, kako je Ivan psoval ženo, kako je kričal, kako je Marta ugovarjala in se ni vdala, naposled pa tudi nista bila gluha, da ne bi bila mogla spoznati, da je Ivan udaril ženo po licu; zlasti še, ker je Marta kriknila. Vse to sta slišala v svojo sobo. Dekle pa, ki je bila doma, ni ničesar slišala. Videti ni mogla, toda kako bi bilo moglo uiti kaj takega njenim občutljivim ušesom? Ali je lagala? In kako je mogla lagati, ko ve, da ji česa takega do danes ne bi mogla prisoditi?
Danes in jutri vsi na volišča
UDELEŽBA NA REFERENDUMU SODI V USTAVNE DOLŽNOSTI
Manj kot en mesec po upravnih volitvah bomo danes in jutri spet šli na volišča, tokrat za referendum o štirih točkah draginjske doklade. Volišča bodo danes odprta med 7. in 22. uro, jutri pa med 7. in 14. uro. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom, ki smo ga prejeli na dom. Kdor ga ni prejel, naj se takoj zglasi na volilnem uradu svoje občine, ki bo za to priložnost odprt tudi danes in jutri. Na volišču bo vsakdo prejel en samo glasovnico. Glasujemo tako, da prečrtamo znak SI, če smo za odpravo odloka iz lanskega leta in torej za vrnitev zmrznjenih točk draginjske doklade, v nasprotnem primeru pa prečrtamo znak NO. Tudi referendum, podobno kot volute, sodi med državljanske dolžnosti vsakega izmed nas.
V naši pokrajini je volilnih upravičencev 236.636. Največ jih je seveda v tržaški občini (211.001), v Miljah jih je 11.462, v devinsko-nabre-žinski občini 6.802, v Dolini 5.063, v Zgoniku 1.644 ter v repentabrski občini 664. Če pogledamo volilno udeležbo na političnih volitvah leta 1983 lahko ugotovimo, da je takrat volilo 90,71 volilnih upravičencev, medtem
ko je v tržaški pokrajini udeležba na zadnjih upravnih volitvah znašala 91,16 odst. Na referendumu o raz-poroki leta 1975 je v pokrajini glasovalo 91 odst. upravičencev, na referendumih leta 1978 88,3 odst., medtem ko je na referendumu o zakonu za prekinitev nosečnosti sodelovalo 85,9 odst. volivcev.
Tudi za referendum bodo danes In jutri nekatere organizacije in ustanove na razpolago za prevoz bolnikov in invalidov na volišča. Na sedežu tržaške komunistične federacije (tel. 744-046 in 744-047) bo delovala posebna dežurna služba za prebivalce Sv. Vida, Nove in Stare Mitnice ter središča mesta. Druga dežurna ekipa med 9. in 11. uro ter med 16. in 19. uro bo pa na razpolago v Ljudskem domu pri Fontani (tel. 764-047) za prebivalce Pohčane, Sv. Jakoba in od Magdalene.
• Dekliški zbor Vesna bo v soboto, 15. junija slavnostno praznoval 10-let-nico obstoja. Za to priložnost je pripravit jubilejni koncert, ki bo ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu. Zbor je od ustanovitve do lanske sezone vodila Pija Cah-širca, danes pa nastopa pod taktirko Bogdana Kralja.
Na zatožni klopi je tudi devinsko-nabrežinska občina
Na Tržaškem je vse manj prostih plaž
Na Tržaškem je vedno manj javnih plaž in če bo šlo tako naprej, bo cement v nekaj desetletjih (morda. pa celo v nekaj letih) popolnoma poplavil našo obalo. To je poziv, ki je izšel s četrtkove okrogle mize o zaščiti obalnega pasu med Mirama-rom in Ribiškim naseljem v priredbi tržaške sekcije Svetovnega sklada za naravo (WWF), združenja »Italia nostra« in naturističnega društva »Li-burnia«, ki se že nekaj let skupno borijo za zaščito tistega, kar je še ostalo naravnega pod obalno cesto, p< znanih divjih in ilegalnih posegih iz petdesetih in šestdesetih let. Žal pa moramo reči, da okrogla miza ni izpolnila vseh pričakovanj, saj smo slišali vse preveč nestrokovnih in nedokumentiranih posegov in stališč, s katerimi bo težko nadaljevati sicer plemenito in potrebno bitko za zaščito narave, pri kateri igrata važno vlogo tako občutljivost kot strokovna pripravljenost. Preveč je bilo cenenih pripomb in obtožb zlasti na ra-, cim devinsko-nabrežinske uprave, ki v svojem zadnjem regulacijskem načrtu gotovo ni izpolnila vseh pričakovanj glede zaščite obalnega pasu, je pa, kolikor nam je znano, vedno pokazala pripravljenost na izmenjavo mnenj in na soočanje o teh vpra-
šanjih.
Najbolj strokovno poročilo je imel predstavnik Liburnie Fritz Grimm, ki je uvodoma podčrtal, da imajo prebivalci tržaške pokrajine na razpolago vse manj prostih plaž za kopanje, kar pomeni, da se na obali cement iz leta v leto širi. V miljski občini je tako najlepša naravna plaža pri Lazaretu še danes podvržena vojaškim služnostim, v starih, nekoč zelo znanih, mestnih kopališčih (Ausonia in Lanterna) pa je zaradi umazane vode prepovedano kopanje. Zobu časa se pogumno upirajo le bar-kovljanski »Topolini«, medtem ko je bila obala od Grijana do kriške Broj-nice v zadnjih dvajsetih letih podvržena vsakovrstnim urbanističnim špekulacijam. V Grijanu so ekološke organizacije v zadnjem hipu uspele (začasno) blokirati »preureditev« hotela Riviera in bližnjega kopališča v re-zidenčno strukturo. Podobna akcija pred par leti uspela tudi zahodno-kraškemu rajonskemu svetu, ki se je odločno uprl lotizaciji več jega področja pri restavraciji »Tenda Rossa« pod Križem, kjer je neka tržaška gradbena tvrdka nameravala zgraditi rezidenčno naselje. »Prosti otoki« na tem področju ostajajo le kriški portič, manjša skalnata plaža pod kri-
ško železniško postajo (šonik) ter Brojnica, ostale dele plaže, ki je P° zakonu javna last, pa so si (ilegalno) prilastili zasebniki, ne da bi pristojne oblasti to preprečile. Skoraj P°' vsem naravna (z izjemo hotela Europa) pa je ostala obala v devinsko-nabrežinski občini do Sesljanskega zaliva.
In prav ta bi moral biti argument četrtkovega srečanja. Žal pa ni bil° tako,- tudi zato, ker ni bilo napovedanega poročila in ocene variante na-brežinskega urbanističnega načrta. Prireditelji so se opravičili za to pomanjkljivost in so se obvezali, da bodo v kratkem priredili novo srečanje, na katerega bodo povabili tudi nabre-žinske upravitelje. Na tapeti je zlasti bodočnost slikovite plaže »pri Botanj-ku« (Costa dei barbari), kjer nova urbanistična varianta predvideva možnost večjih gradbenih posegov v turistične namene in tudi izgradnjo novega navtičnega pristana v bližini nekdanjega sesljanskega kamnoloma-Glede tega načrta so si bila stališča KPI. ki se je zavzemala za omejitev gradbene kubature in PSI ter delno SSk precej različna, ob koncu pa Je prevladal kompromis, ki pa je dejansko pustil mnoge stvari še odprte-
(st)
Veliko domiselnosti in iznajdljivosti na drugem Taboru mladih
Pogled skozi očala y svet mladih Otroški kotiček in »defile obrazov« °	poslastici današnjega zadnjega dne
Prosvetni dom na Opčinah v petek zvečer. Na dvorišču se zapičijo vame dve ogromni osmerokatni leči. To so velika z železnimi cevmi obrobljena maksiočala, simbol letošnjega drugega Tabora mladih. Vsa pozornost, tako prirediteljev, kot obiskovalcev se stekla letos skozi naočnike, za katerimi se skrivajo pogledi modernega človeka. Eni se jih poslužujejo, da bi bolje videli, drugi, da bi jih bližnji ne videli. Eni, da bi se ubranili sončnih žarkov, drugi, da bi zadostili svoji nečimrnosti. Jaz si nataknem svoje razmajane, da bi bolje vi-
del, kaj se dogaja v dvorani. Toda tudi to mi ne veliko pomaga, kajti dvorana je polna in gneča pred vrati mi onemogoča, da bi kaj dosti videl. Med glavami tu pa tam le uzrem premikanje na odru. Zdaj nagrajujejo Viteza, Ruzziera, Tanjo Raičevo in druge. Potem sta na vrsti kitarista Feri in Sardoč. Mimogrede u-jamem aplavze, nato smeh in občudovanje ob vragolijah čarodeja Ma ria. Radovedno pogledam tudi na listek s številko, ki so mi ga dali pred vrati. Gre za loterijo Radi • Opčine. Toda barvni televizc v
roke Vojka Sosiča, druge manjše nagrade pa ne vem komu.
S tem predstave še ni konec. Gledalci se vsujejo iz dvorane. Eni se ra dvorišču zberejo okrog nepogrešljivih šankbv, drugi okrog improviziranih ansamblov, katerim pridružijo svoj glas, tretji se raje podijo pod košem za žogo, nekatere radovednost privabi v malo dvoranico v prvem nadstropju, kjer mladi a odlični fotograf Andrej Štekar predvaja svoje diapozitive na štirih platnih istočasno. O naočnikih seveda.. V Prosvetnem domu je skratka vzdušje za vse okuse. Tudi za resnejša kulturna doživetja. V dvorani se je namreč pričel koncert pianista Acija Bertonclja in oboistke Veronike Škerjanc. Toda to, žal, ne priteguje kdovekako mladih poslušalcev in to se mi zdi edina razglašena nota večera. Veliko več ljudi spremlja v že poznih urah Svetlano Makarovičevo. Njen nastop je navdušujoč, tudi sama je zadovoljna s publiko, tako da jo, mimo svojih značilnih navad, nagradi z replejem.
To je bil petkov večer, o včerajšnjem bomo še poročali, kot bomo n današnjem. Reči pa moramo, od samega začetka, da je Tabor mladih doživetje in da velja mladim domiselnim in iznajdljivim prirediteljem pozorneje slediti tudi v prihodnje.
D. K.
Tabor mladih si bo nadel danes dopoldne in popoldne otroško obleko. Dopoldan (začetek ob 10.30) bo posvečen animaciji z otroki. Organizatorji so že lani priredili nadvse uspešen »otroški kotiček«. Malčki so takrat s pomočjo mladih animatork zgradili mesto iz lepenke (po mnenju samih mladih »arhitektov« je bil to futuristični prikaz Opčin leta 2.000) in ga nato tudi pobarvali. Tema letošnje animacije je še skrivnost. Že sedaj pa lahko z gotovostjo napovemo, da se bodo otroci, ki se bodo zbrali na dvorišču Prosvetnega doma, prijetno zabavali in soustvarjali z vrstniki in animatorkami.
Popoldne bo na sporedu revija o-troških folklornih skupin »Zaplešimo, zapojmo«, ki jo prireja ZSKD. To bo pravcati festival otroških plesnih sku pin in s tem priložnost, da se malčki pobliže spoznajo in spoprijateljijo. Revija se bo začela ob 14.30.
Proti večeru (ob 19. uri) bo v dvorani nastopil znani slovenski kantav-tor Jani Kovačič. Jani je že lani s svojimi zbadljivimi pesmimi segrel mlado publiko. Tokrat bo imel njegov koncert še večjo »težo«, saj bo Kovačič nastopil skupaj s country bandom Pohorje Ekspres.
Osrednja točka večera bo gotovo »defilò obrazov«. Že lanska modna revija je požela velik uspeh. Tokrat bo
vsa pozornost defilèja posvečena glavi in okraskom na glavi. Prisotni bodo lahko občudovali vsakovrstna očala, pričeske po zadnji in predzadnji modi, pentlje, ogrlice, kričeča pokrivala in še uhane, okusno naličene ženske in moške obraze, ovratnike in druge zanimivosti. Ker bodo gledalci verjetno z veliko težavo sledili tolike-remu repertoarju glav in obrazov, so se dekleta Tabora mladih odločila, da jih bodo sprostila. Zaplesala bodo sloviti Can - can (v slovenščini »Kan -kan«), ob 'katerem bodo prisotni gotovo preusmerili svojo pozornost z glav in obrazov na druge, ne manj pomembne dele človeškega telesa.
Zvečer bo na odprtem odmevala latinsko-ameriška glasba. Tržaška skupina Rio Ocho bo s svojo »salso« sklenila program letošnjega Tabora mladih. »Salsa« naj bi učinkovala kot nekakšna pomirjevalna tableta po treh zares trdih dneh letošnjega Tabora, nam je dejal sinoči eden od organizatorjev. No, vsekakor pa bo do zadnjega poskrbljeno tudi za najbolj vnete in vzdržljive obiskovalce letošnje prireditve: le-ti se bodo lahko še vedno zavrteli v dvorani na disko plesu.
• Pokrajinski svet se bo sestal jutri ob 18.30. Na dnevnem redu ima tekoče upravne zadeve ter odgovore odbornikov na vprašanja in na interpelacije svetovalcev.
Naočniki, simbol letošnjega Tabora mladih
OD 11. JUNIJA DALJE
IZREDNI
POPUSTI
10% do 50%
pri vseh artiklih v trgovini
usnjene galanterije
»Roberta«
Opčine, Proseška ulica 16
Obv. obč. 5.6. 85
EDIL-PORFIDI TR ENTIN A
P O Rf IRNE KOCKE IN
PLOŠČE ZA TALNO iN STENSKO OBLOGO
Trst-ul boveto13- 41 66 35 Prosek-skladišče- 2510 44
Prihodnji petek in soboto posvet o manjšinah
Manjšine kot element razvoja
Zaključna prireditev šole K. Širok v duhu 40. obletnice osvoboditve
Gramsci jev institut FJK prireja v sodelovanju z Gramscijevim institutom iz Rima 14. in 15. junija posvet pod naslovom »Narodnostne manjšine in kulturna izmenjava na obmejnem področju: izkušnje v FJK.«
S tem posvetom želi dati Gramscijev institut potrebno pozornost slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji. Manjšine naj bi prispevale k obogatitvi državnih skupnosti in bile povezovalni element v odnosih med italijansko, slovensko in hrvaško družbo. Namen posveta je tudi v tem, da se seznanimo z vsemi novostmi na tem področju, poleg tega pa lahko prinese predloge za sodelovanje na različnih področjih.
Na področju severnega Jadrana živijo različne narodnosti, ki imajo za seboj precej različno zgodovino. Vendar to ne more biti ovira, da ne bi danes to področje moglo postati nekakšen originalen evropski »laboratorij« razvoja, ki lahko prispeva k napredku v obeh zainteresiranih držav.
Tržaški dogodki v bližnji zgodovini, boj za dokončne meje in drugo je dosti prispevalo k temu, da sta italijanska in slovenska narodnost jia tem področju dostj časa hodili po ločenih poteh. V zadnjem obdobju pa se končno pojavljajo znaki, ki kažejo, da je pri večini dozorela potreba po kroženju idej, po izmenjavi izkušenj. Pri tem je vidno vlogo odigrala slovenska manjšina, Id je pokazala veliko pripravljenost za odprt dialog. Vendar pa se ne sme pozabiti, da ta manjši-
na danes z italijanske strani še ni dobila ustreznih zakonskih garancij za razvoj same manjšine in s tem istočasno za razvoj celotne družbe, v kateri živi. S sprejetjem ustreznega zakona bi se mnogo prispevalo k dobrim odnosom med Italijani, Slovenci in Hrvati, ki živijo na področju severnega Jadrana.
Posvet naj bj dobro osvetlil vse te probleme in naj bi predstavil manjšine tudi kot vir za sodelovanje med sorodnimi znanstvenimi centri in univerzami
Začetek posveta bo v hotelu Savoia v petek, 14. junija, ob 9 30 in bo trajal tudi popoldne, končal pa se bo v soboto dopoldne.
šolske vesti
Otroci otroškega vrtca v šempolaju vabijo vse na razstavo ročnih del, ki bo danes, 9. t. m., od 10. ' do 12. ure in od 15- do 18. ure.
Celodnevna osnovna šola M. Samsa in I. Trinko - Zamejski vabita starše in prijatelje na razstavo ročnih del in risb vrtca iz Ricmanj in od Domja, ki bo danes, 9. junija, v šoli pri Do-mju. Umik: 9.-12. in 16.-20.
Osnovna šola s podaljšanim poukom P. Voranc iz Doline obvešča, da bo razstava likovnih ih ročnih del danes, 9. junija, od 9. do 12. in 'od 17. do 19. ure.
Osnovna šola A. Sirk iz Križa prireja danes, 9. junija, razstavo v prostorih otroškega vrtca. Razstava je odprta od 9. do 18. ure.
V petek smo si lahko ogledali v prostorih Kulturnega doma v Trstu zaključno predstavo učencev osnovne šole K. Širok iz Trsta. Poleg lepega petja ob spremljavi harmonike smo lahko prisluhnili recitacijam pesmi Koviča, Župančiča, Vipotnika, Bora, Grudna, Stritarja, Pavčka in Juga.
Posebno zanimivo je bilo branje najboljših nalog otrok, ki je poslušalcu pokazalo, da so se otroci v teku šolskega leta pobliže seznanili z dogajanji med obdobjem nacifašistične okupacije in NOB s tem, da so napisali nalogo predvsem s pomočjo starih staršev in prijateljev kot neposrednih očividcev krivic tistega časa. To najboljšo nalogo so tudi objavili v šolskem časopisu.
Otroci so program izvedli pod vodstvom učiteljic in igralke Mire Sardoč, ki je predstavljene pesmi zbrala in uredila, tudi sicer je pomagala pri realizaciji programa, zaradi česar so se ji otroci posebej zahvalili
Na sliki: Zborček osnovne šole Karel Širok med petkovim nastopom v mali dvorani Kulturnega doma.
Že tradicionalni praznik v miljskem šolskem centru
Naši naj mlajši protagonisti
miljskih Slovencev
Veselice
V celodnevnem šolskem centru iz je bila včeraj veselica, ki jo vsak0 leto organizira Društvo Slovencev miljske občino skupaj z o-snovnošolskimi učitelji in vzgojitelji k vrtca. Veselica je tako ena izmed Prilik, da se v Miljah razvija kulturno delovanje društva, obenem pa je tudi prilika, da osnovnošolci in otroci *2 vrtca pokažejo staršem in ostalim Prisotnim, kaj so se s pomočjo vzgoji-
teljic in učiteljic naučili za zaključno šolsko prireditev.
Letos so kulturni spored začeli najmlajši iz vrtca, ki so ob spremljavi glasbe izvedli nekaj ritmičnih vaj. Vsi so se pošteno potrudili, tako da so b,ile vse mame zadovoljne s svojimi malčki. Nato je nastopil zbor Jadran iz Milj, osnovnošolski otroci pa so nadaljevali program z dvema igricama, s katerima so zabavah vse
prisotne. Zborček pod vodstvom Vihre Kodrič je nato s tremi partizanskimi pesmimi zaključil šolski program. Sledilo je nagrajevanje otrok, ki so se udeležih nagradnega natečaja na temo Spomeniki preteklosti v naših krajih, ki ga je razpisalo društvo.
Predsednik Kiljan Ferluga je nato prebral slavnostni govor, v katerem je podal kratek zgodovinski pregled razvoja slovenske šole v naših krajih. Do delovanja slovenske šole v Miljah je prišlo zelo pozno, kot pravi Kiljan, tega so bila kriva zavlačevanja fašističnih sil, ki so težko sprejela, da bi se v naših krajih o-hranila slovenska beseda. Kultura in zavednost pa še vedno krepita v nas tisto moč, s katero že 40 let, odkar se je vojna končala, vztrajamo k vzpostavljanju bratskih odnosov med dvema tu živečima narodoma. Šola pa je sredstvo, da se slovenska beseda na naših tleh še nadalje razvija in krepi.
Kulturni spored sta zaključila kan-tavtorja Sergij Štoka in Ivo Tul, ki sta prisotnim zapela nekaj svojih pesmi. Harmonikar iz Boršta je nato poskrbel za zabavo vseh prisotnih, ki so v prijetni družbi ob kozarcu vina in prigrizku iz kioskov prijetno preživeli družabni večer.
• Tržaška občina je dokončno potrdila, da ostane Ul. della Procureria zaprta za promet.
Zà izvolitev sredinskega odbora v Nabrežini
Demokristjani pritiskajo na socialiste in na SSk
Krščanska demokracija pritiska na svoje zaveznike v tržaški koaliciji za sestavo sredinskega odbora (KD, Lp T, PSI, PSDI in SSk) tudi v devinsko - nabrežinski občini. V ta namen je pred dnevi povabila svoje morebitne zaveznike na skupno srečanje, na katerem naj bi že tekla beseda o programu in o sestavi nove uprave. Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti pa je zavrnila to vabilo z utemeljitvijo, da se je med volilno kampanjo jasno izrekla za domačo napredno upravo in to nato potrdila tudi na nedavni skupščini članov in somišljenikov. Očitno hoče SSk, ki se je že izjavila proti vsakršnemu političnemu in upravnemu sodelovanju z melon ar ji, do konca preveriti vse možnosti za obnovitev sodelovanja s socialisti in komunisti. Ni znano pa, kako bo na povabilo KD reagirala in odgovorila devinsko-nabrežinska sekcija PSI, ki se ni hotela še izreči o bodoči koaliciji prej ali slej pa bo morala vendarle povedati kako si zamišlja bodočnost tamkajšnje občinske uprave. Komunistična sekcija je medtem povabila SSk in PSI na skupno srečanje (do katerega bo baje prišlo v četrtek ali v petek), pred tem sestankom pa bi moralo priti do srečanja med PSI in SSk, ki je na svoji zadnji skupščini pozvala socialiste, naj vendarle povejo, s kom hočejo voditi občino.
Dolinski občinski svet se bo medtem sestal v ponedeljek, 17. junija, da izvoli župana in občinski odbor. Šele v sredo bo dokončno jasno, če bo upravo vodila koalicija KPI -PSI - SSk ali pa dosedanja koalicija
komunistov in socialistov. V četrtek, 13. junija pa se bo sestal novoizvoljeni zgoniški občinski svet.
• Danes bo v okviru 11. festivala Unità in Deda na igrišču med Ulico Flavia in Ulico Domus Civica kulturni program, ki se bo pričel ob 19. uri s koncertom godbe »Refolo«. Sledila bo ob 20.30 »Liviana s svojim orkestrom«.
Jutri bodo ob 17. uri razglašeni izidi referenduma. Večer se bo nato zaključil ob, 20.30 z nastopom ansambla »Barbanera«.
V Ul. Marchesetti ga je povozil motor
Pridržana prognoza za 80-letnega pešca
Prečkanje ceste izven prehoda za pešce je včeraj drago stalo priletnega upokojenca, ki se sedaj v katinar-ski bolnici hudo ranjen bori s smrtjo. Zgodilo se je okrog 18. ure v Ul. Marchesetti, ki je bila že večkrat prizorišče prometnih nesreč. 80-letni Carlo Di Vincenzo, ki stanuje v Ul. Solferino 18, je začel prečkati cesto, ko ga je povozil motor suzuki, ki ga je u-pravljal 24-letni Gianni Sluga, Ul. Meliaca 50, na zadnjem sedežu pa je sedel Nevio Sain, 25 let, Ul. Mayer 16.
Tudi mladeniča sta padla na tla ter se nekoliko potolkla, vendar so jima v katinarski bolnici nudili le prvo pomoč in ju odslovili, medtem ko je bilo stanje priletnega moškega zelo hudo. V ortopedski kliniki mu sedaj skušajo rešiti življenje, vsekakor pa je prognoza pridržana.
Deželni prispevki znanstvenim ustanovam
. V skladu z deželnim zakonom št. 11 ’2 leta 1969 je dežela tudi k tos raz-delila finančna sredstva, ki so namenjena za izpeljavo programov v manstvenih in raziskovalnih institu-v naši dežeh. Dežela je dodelila 1'nančna sredstva 12 ustanovam, ki 50 skupno prejele 2.835.000.000 lir
Če podrobneje pogledamo razdelitev sredstev, potem vidimo, da je tr-zaška univerza dobila 1.040.000.000 lir, vldemska 800.000.000, konzorcij za u-jtanovitev in razvoj univerzitetnega izobraževanja v Vidmu 300.000.000, mednarodni center za mehanične ve-'te 195.000.000, konzorcij za upravljanje laboratorija za morsko biologijo 40-000.000, center za pospeševanje in Razvoj študij in raziskav v molekularni biofiziki in biologiji 20.000.000, težaški astronomski observatorij 25 milijonov lir, konzorcij za povečanje ®tedij in raziskav v fizikalnem insti-tetu tržaške univerze 145.000.000, tr-zaški eksperimentalni geofizikalni observatorij 50.000.000, center za napre-ilek ekonomskih znanosti 30.000.000, mednarodna znanstvena višja šola 130 milijonov lir in institut za proučevale prometa v evropski gospodarski
skupnosti 60.000.000 lir.
Vsi prispevki so namenjeni izključno za razvoj univerzitetnega izobraže-'mnja, za znanstveno raziskovanje, za mdaktične in znanstvene pripomočke
Velika praznovanja na Padricah ob 400-letnici nastanka vasi
V	zapisih tržaške škofije lahko beremo, da je leta 1585 prišel na Padriče nek Tomaž Grgič in se tam naselil. V resnici se je naselil v kraju, ki je južno od današnje vasi, prišel pa je le in si s tem pridobil čast prvega Pa-dričarja.
Po 400 letih Grgičevega prihoda so vse vaške organizacije s Padrič sklenile, da bodo obletnico vasi primerno počastile. Slavja bodo trajala do jeseni, ali bolje, razdelili so jih v dva sklopa prireditev.
V	soboto, 15. t.m., in nedeljo, 16. t.m., bodo prireditve na odprtem, za jesen pa je predviden izid zajetnejše brošure o zgodovini vasi ; ob tem bo tudi vrsta kulturnih programov.
Pred nami je seveda dvodnevno slavje, ki bo, kot smo že zapisali, v soboto in nedeljo. Program, ki so ga vaške organizacije pripravile je vsekakor pester.
V soboto ob 20. uri bodo na padri-škem trgu odkrili kamniti stol, ki ga bodo postavili pri hiši Rudolfa Kalca. Stol želi biti simbol obletnice, hkrati pa bo tudi »praktično« vabilo k počitku. Ob priložnosti bo zapel domači zbor Slovan, kamniti stol pa naj bi odkril najstarejši vaščan.
Še pred tem bo otroški slikarski ex tempore. Pričel se bo ob 16. uri, otroci pa bodo tokrat risah kar na asfaltna tla trga; seveda bodo za to prejeli vse potrebno. Najboljšo tlorisno sliko bo izbrala posebna komisija in jo nagradila. Po slovesnosti' na trgu bo na športnem igrišču ŠZ Gaja ples z ansamblom Ottavia Brajka.
Nedelja se bo pričela s teniškim in balinarskim turnirjem. Igralci se bodo pomerili s pričetkom ob 8.30.
Ob 15.30 bodo vaške organizacije sprejele na padrdškem trgu številno
delegacijo iz Šoštanja. Prišli bodo u-čenci in učitelji šole K. D. Kajuh iz Šoštanja, godba na pihala, člani šoštanj-skega kulturnega društva in pa člani športnega društva Partizan. Krajši program za dobrodošlico bodo izvedli otroci šole K. D. Kajuh s Padrič in Gropade. Po pozdravih bo sprevod krenil do športnega igrišča ŠZ Gaja, kjer bo ob 17. uri kulturni program.
V programu se bodo predstavih godba na pihala iz Šoštanja, mladi člani ŠD Partizan z ritmičnimi vajami, sledile bodo recitacije šoštanjskih in tudi domačih otrok. Vodila jih bo Brina Beblerjeva, ki je bila članica Kajuhove kulturniške skupine. V programu bodo nastopih tudi štirje pevski zbori, in sicer skupni zbor društev Primorec iz Trebč in Tabor z Opčin, zbor Lipa iz Bazovice, zbor Slovenec iz Boršta in pa domači zbor KD Slovan. Predviden je seveda tudi slavnostni govor.
Zvečer bo obiskovalce ponovno zabaval ansambel Ottavia Brajka, delovali bodo seveda dobro založeni kioski, tako, da ne bomo ne žejni in ne lačni.
Ob vsem tem naj zapišemo, da so za priložnost 40OJetnice Padrič vaške organizacije izdale dve razglednici in pa značko, ki jih bodo seveda med prireditvami prodajah.
■j* Zapustila nas je naša draga
Eleonora Starc por. Tot faioni
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice na Kon-tovel.
Žalostno vest sporočajo: sestra Mi-rela in brat Karlo z družinama ter mož Alessandro in sin Claudio z družino.
Kontovel, 9. junija 1985
*t*	Po mučni bolezni je za-
' spala v Gospodu
Dragica Švara
Pavle in Peter Merkù javljata žalostno vest vsem, ki so jo poznah.
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Trst, 9. junija 1985
Prva skupina izletnikov se je vrnila
Prijetni vtisi z izleta PD na Dansko in Norveško
V prvih popoldanskih urah v petek je na zagrebškem letališču prva skupina izletnikov Primorskega dnev-hika na Norveško in Dansko predala riafetno paheo drugi skupini (sledila b° še tretja) izletnikov, ki so se od-Pravljah na isto pot po teh dveh skan-^avskih deželah.
, Vtisi, ki so si jih na potovanju na-Drah člani prve skupine, so nadvse Prijetni, zanimivi in bogati. Potovali6 je potekalo ves čas v lepem son-6riem vremenu pri pravšnji, prej topli hladni temperaturi, in v odlični 0rganizaciji agencije Aurora.
Prva dva dneva so izletniki prežive-Ajja Norveškem v starodavnem in teiUčnem mestecu Bergen na obali 6vemega morja, na vožnji z avtobu-ii0111 po prekrasni pokrajini iz Berge-nEl Proti severu med brezovimi gozdi-jA. sočnimi pašniki s čredami ovc, ristalnimi reklami in mogočnimi sla-P°vi, na vožnji s trajektom po fjor-'te Sognjeford in potem do zasneže-nih gorskih planjav Tyina, pa spet P° rodovitni dohni Halling, polni nasadov sadnega drevja (češenj, hrušk. Jabolk, breskev in nasadov jagod), slapov in rek, jezer in jezerc do prestolnice Oslo.
Ni prostora, da bi naštevah zanimi-
vosti Bergena in Osla. Bilo jih je v izobilju, le časa je bilo premalo, da bi si človek lahko ogledal še kaj več in natančneje.
Drugi del izleta je obsegal Dansko z ogledom zanimivosti Kopenhagna in tako imenovano »severno turo« po dežeh gradov z bogato zgodovino', vključno z gradom v Kronborgu, v katerega je Shakespeare ambientiral Hamletovo tragedijo, ter povratkom ob zelem obali, kjer je na drugi stram jasno vidna švedska stran.
Za vse izletnike je bil to seveda komaj vpogled na kraje in v življenje v teh dveh severnih deželah, toda dobi-h so zanesljiv vtis reda, snage, vljudno sti, delavnosti in skromnosti^ njunih prebivalcev, pa tudi vtis o življenjskem standardu, ki je kljub veliki draginji v primerjavi z našim vendarle visok po zaslugi visoke produktivnosti, urejenih socialnih odnosov in skrbstva ter doslednega plačevanja visokih davščin.
• Tržačana dr. Michele Zanetti in prof. Roberto Lomgobardi sta bila vključena v medministrsko komisijo za reformo italijanskih pristaniških ustanov.
Zamejski umetnici v Torkli
Dolinska Torkla je v petek zvečer zaživela z izdelki dveh zamejskih likovnih umetnic: Magde Tavčar in Jasne Merkù. Razstava spada v okvir junijskih glasbenih in Ukovnih večerov, ki jih v tem času že vrsto let prireja Kulturno društvo Valentin Vodnik. Magda Tavčarjeva se predstavlja dohnskemu občinstvu s tapiserijami, Jasna Merkù pa s keramikami. Obe umetnici je na otvoritvenem večeru predstavil občinstvu Franko Vecchiet
Zaključni nastopi gojencev GM v Nabrežini
V petek zvečer je bil v dvorani Igo Gruden v Nabrežini prvi od, treh zaključnih nastopov gojencev krajevne podružnice šole Glasbene matice. / različnimi skladbami se je predstavilo 16 gojencev, ki obiskujejo razrede prof. Dorine Kante (za harmoniko), Tee Košuta, Rosande Kralj, Verenke Terčelj in Aleksandra Rojca (za klavir). Ostali dve prireditvi, ki bosta zaključili letošnjo glasbeno sezono, bosta na sporedu v četrtek, 13. t.m., v Devinu in v torek, 18. junija, ponovno v Nabrežini.
ZAHVALA
Svojci
Marte Danieli - Daneu roj. Sosič
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovah.
Trst, 9. junija 1985 (Pogrebno podjetje Zimolo)
8. 6. 1984
8. 6. 1985
Ob prvi obletnici smrti
dr. Jožeta Seražina
Ob tvoji smrti se te z ljubeznijo, hvaležnostjo in glotpko žalostjo spominjajo
tvoji najdražji Trst, 9. junija 1985
KD F. VENTURINI
SAGRA NA KRMENKI
9. - 10. junija
DANES, 9. junija
ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri KULTURNI SPORED. Sodelujejo: Godba na pihala iz Ricmanj, zbor celodnevne osnovne šole M. Samsa — I. Trinko - Zamejski Domjo-Ricmanje, mešani zbor Primorsko iz Mačkolj, folklorna skupina iz Metlike in Plesna skupina KD F. Prešeren iz Boljunca. Od 20.30 dalje ples.
JUTRI, 10. junija
ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples Vse večere bo igral ansambel TAIMS
Poskrbljeno za domačo kapljico in prigrizek
Zveza slovenskih kulturnih društev TABOR MLADIH '85
ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO...
NASTOPAJO: Bobnarska skupina KUD Karol Pahor - Piran; plesna skupina ŠD Mladina - Križ; plesna skupina SKD Tabor -Opčine; folklorna skupina KD Ivan Cankar - Trst; mladinska skupina KD Valentin Vodnik - Dolina; plesna šola standardnih in latinskoameriških plesov KD France Prešeren - Boljunec.
DANES, 9. JUNIJA, OB 14.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
GLASBENA
MATICA
TRST
v torek, 11. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLAVNOSTNI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE TRST
ob 10-letnici delovanja
Dirigent:	STOJAN KURET
Sodeluje otroški pevski zbor Glasbene matice.
Amaterski oder »Jaka Štoka«
KD Prosek - Kontovel
vabi na premiero otroške igre
PIKA NOGAVIČKA
Režija: BRANKO KRALJEVIČ
DANES, 9. t.m., ob 18. uri na Kan to velu.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Vesna prireja v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu jubilejni koncert dekliškega zbora Vesna ob 10-letnici obstoja. Dirigent Bogdan Kralj.
KD V. Vodnik vabi na 4. JUNIJSKE GLASBENE IN LIKOVNE VEČERE.
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Martina recital harfistke Jasne Corrado - Merlak. V galeriji Torkla je do 16. junija na ogled razstava Jasne Merkù in Magde Tavčar. Umik: torek, petek in sobota od 19. do 21. ure.
Godbeno društvo Nabrežina prireja 15. in 16. junija na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK GODBE. V soboto, 15. t.m.: ob 17.00 otvoritev praznika; ob 18.00 koncert domače godbe; od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom POMLAD.
V	nedeljo, 16. t. m.: ob 16.00 odprtje kioskov; ob 18.00 koncert Pihalnega orkestra SVOBODA iz Anhova pri Novi Gorici pod vodstvom Franca Žižmonda; ob 19.00 nastop plesalcev društva CIABS iz Tržiča; od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom POMLAD.
KD Slavec Ricmanje - Log in Foto Trst 80 vabita na kulturno-umetniški večer, ki bo v petek, 14. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Na sporedu:	fotografska razstava J. Torosa,
predstavitev pesniške zbirke A. Pre-garca in nastop Toneta Kozlevčarja ob spremljavi Mihe Dovžana.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona ’85
V	petek, 14. t. m., ob 20.30 (red A) trinajsti koncert. Dirigent Andrea Giorgi; solisti: T. Sto jat, H. Muller Moli-nari, C. De Bartoli.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	torek, 11. t. m., ob 19.30: »Naši dosežki ’85«. Revija pevskih zborov Ljubljanskega pevskega združenja.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri: »Sanje o mestu«, serijski film (1984), režija Mohamed Malas.
V	četrtek, 13. t. m., ob 20. uri: »Primer iz avtobusa«. Režija Samir Zikra.
Okrogla dvorana
V	četrtek, 13. t. m., ob 11. uri podelitev Levstikovih nagrad.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	torek, 11. t.m.: M. Bulgakov »Don Kihot« v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Skupna uprizoritev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Cankarjevega doma in Festivala iz Ljubljane.
Predstava bo na odprtem v Kanalu ob Soči ob 16. uri za OŠ IX. korpus.
kino
Ariston 17.30 — 22.00 »La rosa purpurea del Cairo«. Woody Alien.
Eden 15.30 — 22.10 »Le coscie in delirio di quella svergognata di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 — 22.15 »Star man«. Režija J. Carpenter.
Excelsior 18.00 — 22.15 »La tamburina«. Diane Keaton, Klaus Kinsky.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Per piacere non salvarmi più la vita«.
Dvorana št. 2	16.30 — 22.00 »Scuola
guida«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Passione scatenata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »Birdy, le ali della libertà«.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »48 ore«.
Capito! 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Prova d'innocenza«. Film Agathe Christie.
Vittorio Veneto 15.45 — 22.00 »Amarsi un po’«.
Lumiere 16.30 — 22.00 »Una poltrona per due«.
Alcione 16.30 — 22.00 »Conan il distrut-
Radio 15.30 — 21.30 »Sussulti intimi di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
"Od»
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi na odprtje razstave v četrtek, 13. junija, ob 18. uri
VLADIMIR MAKUC grafika
TRK SIRENA
priredi
v soboto, 15. junija s pričetkom ob 20.30 v pomorskih prostorih v Barkovljah
Himalajski večer
Časnikar Lojze Abram bo predaval in prikazal svoje diapozitive, inž. Li vij Pertot bo razstavljal izbor svojih fotografij o pomembnem podvigu tržaških alpinistov v daljnem Nepalu.
Vabljeni člani in prijatelji! Razstava fotografij livija Per-tota bo odprta do konca junija.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 13. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr.), ob 20. uri predavanje alpinistov SPDT na temo:
VZPON
NA JUŽNO ANAPURNO
Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi.
Vabljeni!
Vaška skupnost Trnovca
priredi
3. VAŠKI PRAZNIK
DANES, 9. junija
ob 10.00 odprtje kioskov ob 10.30 otroške igre ob 11.00 tekmovanje v škrlah ob 18.30 KULTURNI SPORED — nastop otroškega zbora VIGRED iz Šempolaja, folklorne skupine RDEČA ZVEZDA, pevskega zbora RDEČA ZVEZDA iz Saleža in skupine kotalkarjev. Nagradna loterija z bogatimi nagradami ob 20.30 ples z ansamblom LOJZETA FURLANA
V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval jutri, 10. junija.
Mešani pevski zbor MILAN PERTOT
pod vodstvom SANDRE PERTOT priredi danes, 9. t.m., ob 20. uri
KONCERT
v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah
razna obvestila
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih; v sredo, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 na osnovni šoli v Devinu in v Domu I. Grbec v Skednju; v petek, 14. t. ml, ob 20.30 v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
Sklad M. čuk priredi v sodelovanju z Obalnim društvom za pomoč prizadetim otrokom iz Kopra srečanje na Slavniku danes, 9. t. m., ob 11. uri. Dostop z avtomobilom s Kozine ali peš iz Podgorja.
Drušvko slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi na zaključno predavanje v tej sezoni, ki bo jutri, 10. junija, oR 20.30 v Peterlinovi dvorani. Predaval bo dr. France Bučar iz Ljubljane na temo »Stiske in precepi sodobnega človeka«.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel prireja v sredo, 12. t. m., na sedežu društva na Proseku predavanje Dušana Jelinčiča na temo: »Potovanje po Južni Ameriki«. Predavanje, ki je opremljeno z barvnimi diapozitivi, se bo pričelo ob 20.30.
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec
se toplo zahvaljuje vsem, ki so s svojim požrtvovalnim delom pri-pomogli, da je XV. praznik vina lepo uspel.
čestitke
Včeraj je praznoval 86 let najstarejši kriški ribič DOLFI ŠTEFANČIČ. Vse najboljše mu voščita hčerka Marica in sin Frančko z družinama.
Miri in Mauru Malalanu se je pridružila KARIN. Staršema iskreno čestitajo, mali Karin pa želijo vse najboljše v življenju nonota, pranonota, Elizabeta in Francesco.
V Trebčah praznujeta danes zlato poroko
MIHELA in VINCENC ČUK Ob tem visokem življenjskem jubileju jima čestitata in želita še mnogo skupnih let sin Bruno in hči Marcela z družinama. '
Pravnuček Kristjan pa jima pošilja 50 zlatih poljubčkov.
Iskrene čestitke za skupno življenje
MATILDI GAMBARDELLI in
ZORKU SPETIČU
želita združenje Union in Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture.
Ob rojstvu prvorojenke KARIN
iskreno čestitajo svojemu uslužbencu Mauru Malalanu in ženi direkcija in uslužbenci Centralspeda
V soboto, 15. in v nedeljo, 16. jun.
bo na igrišču Sokola v Nabrežini
PRAZNIK GODBE
v organizaciji Godbenega društva Nabrežina.
izleti
Bazovska sekcija VZPI-ANPI, KD Lipa in ŠD Zarja prirejajo 7. julija izlet na Brione. Odhod ob 7.30 s Krvavega potoka pri Pesku. Po krajšem postanku v Rovinju ob 11.15 vkrcanje na ladjo in plovba do Brionov. Kosilo v Pulju, nato vožnja do Opatije in povratek. Cena izleta 45.000 lir. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje v Bazovskem domu, pri Ivanu čaču in pri Stanku Vodopivcu.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 9. junija TELOVO, PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 14.36 — Luna vzide ob 1.27 in zatone ob 11.43.	^
Jutri, PONEDELJEK, 10. junija MARJETA
Vreme včeraj: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1008,4 mb rahlo raste, veter 20 km na uro jugozahod-mk, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVI IN SMRTI
RODILI SO SE: Tomaž Jazbec, Barbara Zava, Marco Turcbet, Lucio Pu-sateri, Susanna Fioranti, Daniele Leone.
UMRLI SO: 77-letni Ciro Sperandeo, 58-letni Antonio Massaro, 58-letni Anteo Bologna, 33-letna Maura Ojo por. Zam-baiti, 69-letna Eleonora Starc por. Tof-faloni, 57-letni Dario Pegan, 55-letni Sergio Sossi, 72-letni Giuseppe Trevisan, 66-letna Carla Svara, 52-letni Leopoldo Zocchi, 72-letna Maria Francesca Falchi vd. Pala, 61-letni Stelvio Rosso.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ù1. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) UL Dante 7, Istrska ulica 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
LOTERIJA
BARI	11	20	61	79	51
CAGLIARI	33	86	10	26	48
FIRENCE	77	8	84	23	57
GENOVA	83	53	3	51	81
MILAN	47	39	29	81	84
NEAPELJ	20	9	79	76	60
PALERMO	20	37	67	29	40
RIM	84	5?	27	90	56
TURIN	17	51	30	48	21
BENETKE	11	26	5	46	60
ENALOTTO
1X2	2X1	121	11X
KVOTE:
12	—	23.472.000	lir
11	—	819.000	lir
10	—	72.000	lir
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
j________razstave
V	Mestni galeriji v Piranu razsta'’"
Ija Dušan Lipovec iz Kamnika. K32’ stava bo odprta do 11. junija.	,
V	galeriji Meduza v Kopru je o°' prta razstava akademskega slikarja Gabrijela Stupice iz Ljubljane, ki bo 0° prta do 18. junija.
mali oglasi
IŠČEM večji travnik za košnjo. Teinu št. 040/631-962.
ROBERT PIPAN je zaprl osmico z3' radi smrti.
TRGOVINA ŠPORTNE opreme išče prodajalko. Oglasite se v torek, 11. t. m-Hill Sport - Bazovica.	,
JOSIP LOVRIHA, Dolina 233, je odp» osmico. Toči belo in črno vino.
ANGLEŠČINO za srednje in višje šol* inštruiram. Tel. 003867/76208 med l8-in 20. uro.
PRODAM mizarske stroje in mašinsko orodje. Tel. 040/412-380.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČIN.*1 - Narodna 28, pri tramvajski postajo nadaljuje prodajo z ugodnimi cenam*;
PRODAM kompjuter VIC 20 po ugodni ceni. Tel. 220-337 v večernih urah.
PRODAM harmoniko scandalli, 80 basov, 7+2 registrov. Telefonirati P3 št. 229-246 v večernih urah.
PRODAM nezazidljive parcele na vzhodnem Krasu. Tel. na št. 040/226-461.
V REPNU je odprl osmico Stano Ra7' bar. Toči belo in črno vino.
HONDO 400 four kupim. Telefonira« zjutraj na št. 68+75 ali zvečer na redakcijo Primorskega dnevnika " Nadja.
IŠČEM DELO kot gospodinjska pomoč-niča, snažilka ali za pomoč v gospodinjstvu ob sobotah in nedeljah. Pi3" , mene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecclu 6 - 34137 Trst, pod šifro »Slovenka 33 let«.
KOŠNJO na 2 ha travnika v Senado-lah oddam. Tel. 003861/485067.
IŠČEMO družabnika za uvozno/izvozno podjetje. Možna eventualna drug3 kombinacija. Tel. 299-364 od 9. do 12. ure.
MILJE — prodajamo stanovanja v gradnji, garaža, avt. gretje, vrt. Tel. na št. 764-335.
MILJE — izredna priložnost: prodamo nove »boxe« z vodo in lučjo s samo- i stojnim vhodom. Tel. 764-335.
IZGUBILA SEM PSA, področje Str. Friuli, samec, srednje velikosti, bel in črn. Nagrada. Tel. 418-880.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. delllstria 27 (tel. 750-113), bogata izbira nove; ga in rabljenega pohištva, vedno novi artikli, IZREDNO ZNIŽANE CENE. Posebne ponudbe tudi pri okrasnih predmetih zaradi ukinitve prodaje teh artiklov.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna SOSIČ - Narodna uL 44 - Opčine, Trst.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednje izlete in potovanja:
Od 26. 6. do 2. 7.
v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. Cena 895.000 lir.
Od 6. do 13.7.
izlet na otok RAB. Cena 245.000 lir (vožnja vključena). Od 19. do 21. 7.
v ZAGREB in na PLITVIČKA JEZERA. Cena 155.000 lir. ---------«»-----
Dne 28. junija. L, 3., 5., 7. julija izleti na
BRIONE
Cena 59.000 lir
Vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA«, Ul. Milano 20, tel. 60261.
GOSTILNA
»Pri pošti«
SPECIALITETE: divjačina - klapavice - ribe domači kruh in pecivo
REZERVACIJE
ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI Ob sredah zaprto
BAZOVICA - Ul. Gruden 56 Telefon 226-125
LA MAGLIA
TRŽIČ — Ul. Roma 58 Telefon 0481/73174
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - raffio -	- radio -
Nedelja, 9. junija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 10. junija 1985 ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.50	Un campione mille campioni U.OO Sv. maša
11-55 Sledovi časa
13.00	- 14 00 Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevmk - Vesti
14.00	- 19 50 Domenica in...
14.50	Športne vesti
15.20	Discaring ’84-’35
16.00	Evrovizija: 68. Giro d’Italia
11.25	športne vesti
13.20	90. minuta “5.00 Dnevnik
25.30	La figlia di Mistral - 1. nadalj.
31.55	športna nedelja
22.55	Teleconfronto ’85
23.50	Dnevnik in Vremenske razmere
23.50	Agrigento:
Assegnazione premi Efebo d’oro
60.15	Evrcvizija: košarka Izrael - Italija evropsko prvenstvo1
Drugi kanal
3.30	A confronto con l’autcre vzgojna oddaja
10.00	Omaggio a J. S. Bach
10.45	Più sani, più belli
tednik o zdravju in estetiki H.15 Agguato sul fondo - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - C’è da salvare
13.30	Piccoli fans
14.30	Neposredni šport
17.50	Mixerstar
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik
20.00	Dnevnik 2 - Domenica sprint dogodki in osebnosti športnega dne
20.30	L’ispettore Derrick - TV film
21.35	Dnevnik 2 - Dossier
22.25	Dnevnik 2 - Večerne vesti
23.35	Dnevnik 2 - Trentatrè tednik o medicini
23.05 Protestantizem
23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11 30 Special Colette Magny
12.20	Starš
13.20	L’inafferrabile 12 - film 14.55 - 19.00 Dnevnik
neposredni šport
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
19.40	Rockline - najboljše od angleške hitparade
20.30	Domenica gol komentarji, razgovori
21.30	Prima guerra mondiale 22.15 Dnevnik 3
22.40	Nogometno prvenstvo serije B
23.25	Dancemania
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9.00	Poročila
9.05	Živ žav - risanke, pravljice z vseh vetrov
10.00	Grizli Adams - ponovitev
10.25	Lampion in lepa Marija - 1. del
H.05 Domačj ansambli:
Ansambel Štirje kovači
11.33 Odda ja za stik z gledalci
12.00	Pol lipo - prenos iz Dobrovega v Goriških Brdih
13.30	Poročila
13.55	Kam gredo divje svinje
14.55	EP v košarki:
Jugoslavija - Romunija
16.35	Poročila
16.40	Kukarača - gruzijski film
Gruzijska kinematografija ima v okviru sovjetskih kinematografij nekoliko drugače zastavljen program, bližji mentaliteti sre-dozenskih narodov. Številne glasbene komedije pa tudi drame iz sodobnosti in bližnje preteklosti to dokazujejo1. Film Kukarača ni tako izrazito zakoreninjen v gruzijski zemlji in mentaliteti. Predstavlja nam zgodbo stražnika v tbilisijskem predmestju. Šele 22 let star zelo resno in pošteno opravlja svoje delo, ne da bi izkoriščal avtoriteto uniforme. Med ljudmi pa ima lepo 16-letno Inge. Toda Ingi je bolj všeč Multalo, ki z lažnim bliščem in izkušnjami premami lepo dekle. Poleg tega ima Multalo še celo vrsto pregreh, saj je zločinec, ki ga išče policija. Kukarača si sicer prizadeva dekle spametovati, rad bi tudi sam prišel Mur-tali na sled, toda stvari se za-
sučejo drugače.. .
Film žanrsko ni mogoče opredeliti. Posnet po povesti N. Dum-badzeja, predstavlja zanimiv ljubezenski trikotnik, v katerem sta moška jasnejša, globlja karakterizirana. Lik »Kukarače« je še posebej zanimiv ker ni izniansiran, obenem pa zelo ne-»heroičen« ampak zelo človeško konvencionalen.
18.10 TV kviz - finale
19.24	TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenske razmere
20.00	Po naše - Stanovanjska pravica 3. del nadaljevanke
21.05 Emir Kusturica 21.45 Športni pregled 22.35 Poročila Koper
12.15	Primomercato - tržnica in predstavitev
14.15	Videomix
16.15	Fotografska dediščina - dok.
17.00	Kralja griča - TV film
18.00	Sužnja Isaura - TV film
19.00	Dokumentarec
19 30 Kiklop - TV film
20.25	Tenis - turnir Roland Garros finale (moški)
23.00	TV film
24.00	Košarka (evropsko prvenstvo)
Zagreb
15.15	Nedeljsko popoldne 17.20 Ruski klasiki: Jakov Bogomolov 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma
19.30	Dnevnik
20.00	Po naše - nadaljevanka 21.05 Emir Kosturica - reportaža 21.45 Športni pregled
22.30	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
9.30	Verska rubrika
10.00	Programi prihodnjega tedna
10.30	Phyllis - TV film
11.00	Mama Malone - TV film 11-30 Superclassifica show
12.20	Informativni tednik
13.30	Buona domenica vodi M. Costanzo
14.30	Orazio - TV film
14.50	Buona domenica
vodi M. Costanzo 11-15 Buona domenica vodi Corrado
19.00	Signora e signori buonasera TV film
20.30	Madame X - TV film
22.30	Casablanca - TV film
23.30	Informativni tednik
00.30 Ai confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
6.30	Psicanalista a tempo perso m film
J0.15 Le armi della vendetta - film
12.00	Vegas - TV film
13.00	The Muppet show
13.30	Last of thè wild - dok.
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	Attenti a Quei due - TV film
16.00	Le perle nere del Pacifico film
D-30 L’albergo più pazzo del mondu fihn
19.05	Retequattro per voi
19.30	Bravo Dick - TV film
20.00	Con affetto tuo Sidney - TV film
20.30	Sherlock Holmes a New \ork film
• 22.30 Vegas - TV film
23.30	Bastogne - film
2 00 L’ora di Hitchcock - TV film
ITALIA 1
8.30	Chappy - risanke 10-15 Invito ad una sparatoria - fihn
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti 12.05 Pomeridiana
13.30	Dnevnik
14.10	Dnevnik - 3 minute o...
14.25	Clap clap
15.30	II sistema zootecnico - vzgojna oddaja
16.00	Risanke
16.30	Richie Rich - risanka
17.00	Dnevnik - referendum
17.15	IX festival intemazionale del circo di Montecarlo
18.00	Dnevnik - referendum
18.15	Osmi dan
18.45	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.00	Dnevnik - referendum
19.15	Italia sera risponde
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.45	La figlia di Mistral - 2. nadaljevanje
22.00	Dnevnik
22.10	Sahel
22.55	Dnevnik - referendum Ob koncu dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
11.55	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.25	Dnevnik - C’è da vedere
13.30	La mala hora - nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - igre in zanimivosti
16.00	Risanke
16.25	Tečaj angleškega jezika
16.55 Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Vediamoci sul due 18.10 Odprti prostor
18.30	Športna poročila
18.40	Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik
20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Di tasca nostra - tednik
21.30	Le strade di San Francisco -TV film
22.25	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.35	Quelli della notte
Tretji kanal
15.40	Nogometno prvenstvo B lige
16.30	Dnevnik 3 - posebna oddaja o referendumu
17.05 Nogometno prvenstvo B lige 17.50 Sto mest Italije
18.15	L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik
20.00	Deželni šport
20.30	TV story - Mike Bongiorno
21.30	Dnevnik 3
22.00	Le pietre del Sud - vzgojna oddaja
22.15	Ponedeljkov proces
23.15	La cattedrale di Reims
23.30	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Koper
14.20 Za uho in oko
15.00	Primer Murri - nadaljevanka
16.00	Nepremagljivi Shogun - risanke
16.30	George - TV film
17.00	Neznana obzorja - dokumentarec
17.30	Čudovit ranč rumene žolne -TV film
18.00	Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Rezultati referenduma SOVODNJE — Srečanje planincev treh dežel
TRST — Skupščina industrijcev OPČINE — Tabor siladih TRST — Regata Trst - Brioni ter športni dogodki :
TRST — Košarka Jadran - Olimpija ŠTANDREŽ — Mini volley PEČ — Nogomet
19.30	TVD Stičišče 19.50 Hčere in očetje 20.25 Športni pregled
21.00	Mačka in kanarček - film
23.00	Tibetanski zvon - TV film
Ljubljana
17.50	Poročila
17.55	Nihče kakor jaz - nanizanka
18.25	Železniška postaja
18.45	Podium - kabaret
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenske razmere
20.10	Lyttonova kronika - nadaljevanka
21.05	Aktualno - počitnice za naš žep
21.45	Lok - izročilo in sporočilo Bakrtna oddaja
22.35	Dnevnik
Zagreb
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Ciciban dober dan - otroška oddaja
18.00	Vstop v akardijo - otroška serija
18.15	Sociologija gledališča - izobraževalna oddaja
18.45	Podium - oddaja za mlade
19.30	Dnevnik
20.00	Metalec nožev - drama
21.35	Argumenti
22.05	Izbrani trenutek
22.10	Dnevnik
22.30	En avtor, en film
ZASEBNE POSTAJE
12 00 Hardcastle & McCormick TV film
13.00	Šport
14.00	Domenica sport
16.00	Deejay Television
19.00	Hazzard - TV film
20.00	Mister T. - risanke
20.30	Drive in
22.20	Fantasmi - film
24.00	Première - filmski tednik 00.15 L’assasinio che passa - film
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro - TV film
13.00	Football australiano
14.00	Diego 100% - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Capriccio e passione - TV tum
17.00	Risanke
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	La notte del furore - film
22.30	Nero Wolfe - TV film
00.30 New York - Parigi: Per una condanna a morte - film TRIVENETA
9.30	A Sud del Tropici - TV film
12.30	Dr. Kildare - TV film
13.00	Horoskop
13.05	Rassegna di antichità
16.30	Rassegna di tappeti
20.30	Laramie - TV film
21 30 Squadra speciale anticrimine TV film
22.00	Rassegna quadri
TELEFRIULI
11.15	Si o no mervatino
13.40	Otroške furlanske pesmi
14.55	Ognuno per sè - film
16.25	Risanke
18.00	La notte rossa del falco - film
19.30	Telefriuli šport
20.00	Viaggio con l’avventura
20.30	I giorni del’orca - film
22.00	TV film
22.30	Lo spettro - film
CANALE 5
11.20	II salotto di MiniUnea
12.00	Tuttinfamiglia - kviz
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	II selvaggio mondo degli animali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig zag - kviz
20.30	Bronx, 41 distretto polizia -film
23.00	Johnatan, dimensione avventura
23.30	Šport - golf
0.30 Al confini della realtà - TV film
RETEQUATTRO
9.40	Malù - novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film 12145 Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	La fontana di pietra - novela
15.10	Ruy il piccolo Cid - risanke
15.30	L’uomo ragno - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - novela
19.45	Piume/ e paillettes - novela
20.30	Operazione Crossbow - film
22.45	Quincy - TV film
23.45	La battaglia di Alamo - film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	Diario di una giovane autosto-pista - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rocford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
18.00	L'uomo da sei milioni di dollari
19.00	Charlie’s angels - TV film
20.00	II grande sogno di Maya - risanke
20.30	Zodiaco - glasbeni spektakel
22.45	Šport
TELEPADOVA
12.00	Operazione ladro
13.00	Risanke
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	TV film
15.30	Capriccio e passione - TV film
16.30	Rubrika
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Kakkientruppen - filmska komedija
22.30	Nero Wolf - TV film
23.30	Nogomet: Padova - Perugia Senza filo di clase - film
TRIVENETA
11.00	Nadaljevanka - L’enigna che viene da lontano
11.45	TV film
13.00	Laramie - TV film
14.00	Squadra speciale anticrimine -TV film
14.45	Surehand - film
17.30	TV film
18.00	TV film
19.00	Dr. Kildare - TV film
19.30	Dokumentarec
20.30	A Sud dei tropici - TV film
21.00	Laramie - TV film
22.00	Rassegna di tappeti
TELEFRIULI
13.00	Nogomet: Triestina - Monza
14.30	Andrea Celeste - TV film
16.45	Telefriuli sport estate
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	Agrappato ad un albero, in bilico su un precipizio a strapiombo sul mare... - komedija
22.30	Le pillole di Ercole - film
RADIO
Nedelja, 9. junija 1985
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Glasbene podobe;
9.00	Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 - 13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Strica moramo rešiti«; 11.15 Glasbeni potpun;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 - 19.00 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 15.30 Posnetek proslave 40-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji; 17.30 Šport in glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 0-tvoritèv - glasba za dobro jutro, Radijski koledar; 7.30 Za zdravje, Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.15 Prispevek i» zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske;
14.00	II. prispevek iz zamejstva; 14.15 Maxika in Pepa; 14.30 - 16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Športna nedelja; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, ’ 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone - ponovitev; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Blitz; 10.35 Prost vstop;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Sedem plus sedem;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasbe-no popoldne; 14.30 Kaj je novega., 15 00 Open; 16.00 Skupaj ob športu;
18.00	Klasifika LP; 18.45 Time music; 20.00 Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 10. junija 1985
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon (ponovitev);
9.00	- 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Aleksander Borodin: Knez Igor; 11.35 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slovenske gore; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16 00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: »Kogojevi dnevi ’84«: Simfonični orkester RTV Ljubljana; 18.00 Kmetijski tednik (ponovitev); 18.30 Glasbena priloga, nato Lahka glasba, vmes sprotni izidi referenduma za draginjsko doklado. Ob 23.00 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (Slovenski program)
i 30 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poroči-
6.00	Otvoritev - glasba za dobro iro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 eme - prometni servis; 6.45 Cestne 'ormacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutra-servis; 8.00 Zaključek; 13.00 O-uritev - Danes na valu Radia Ko* r; 13.40 Glasbene šole: učenci trške glasbene matice; 14.00 Novo-naše diskoteke; 14.40 Iz kulturna sveta Pesem tedna; 15.30 Dogodio odmevi; 16.00 Glasba po željah; .30 Primorski dnevnik; 17.00 V p<>-Ijšku - pregled športnih dogodkov; .40 Naša pomlad - revija otroških rvUariincifih nevskih zborov v Ce-
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 16.15 Edig Galletti;
16.55	Pismo od...; 18.00 Woomen in rock; 18.32 Simfonična glasba; 20.00 Zaključek sporeda.
Ob današnjem množičnem srečanju slovenskih planincev v Sovodnjah
Prijateljstvo in sodelovanje, krepitev vsestranskih vezi med slovenskimi planinci v matični domovini in zamejstvu, ohranjanje planinske kulture in izročila, ustvarjanje pogojev za čimširše poznavanje in sodelovanje med člani in somišljeniki različnih planinskih organizacij v raznih deželah. Tako bi lahko vsaj približno o-predelili namen in pomen današnjega množičnega planinskega srečanja v Sovodnjah, v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Gre v bistvu za potrditev vrednot, ki so vtkane v osnovi slovenske planinske organizacije in ki so prav tako pomembne kakor osnovno poslanstvo vzgajanja in navajanja ljudi na hojo in obiskovanje gora na pravilen in spoštljiv odnos do okolja.
Vendar ima današnje srečanje za nas zamejce še prav poseben pomen, kakor je posebna in specifična vloga, ki jo opravljajo naša zamejska planinska društva, kot nasledniki nekdanjih podružnic osrednjega planinskega društva : tako množična prisotnost slovenskih planincev, od Koroške do Trsta, preko Jesenic in Ljubljane krepi v nas samozavest in občutke o pripadnosti k veliki slovenski planinski družini, ki šteje nad sto tisoč članov; potrjuje vrednote, ki jih v slovenskem kulturnem izročilu pred-
stavlja planinstvo; je doprinos k temu, čemur pravimo, da bi moral biti e' notni kulturni prostor.
Da je bila pobuda, ki se je porodila v začetku sedemdesetih let ob naključnem srečanju jeseniških, tržaških in goriških planincev pravilna in občutena, potrjuje iz leta v leto
DANES OB 10. URI
Praznik slovenskih otrok v Ronkah
Danes ob 10. uri bo na dvorišču kinodvorane Excelsior v Konkah 6. srečanje učencev iz Laškega, ki ga prireja slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem središču.
Po uvodnem pozdravu predsednice komisije Aleksandre Devetak' bodo slovenski otroci iz Laškega predstavih vrsto vodenih igric, ki so se jih naučili v tem času. Kot gostje dopoldneva pa bodo nastopili mladi pevci zborov Jezero iz Doberdoba (vodi ga Magda Prinčič) in Briškega griča iz Števerjana (Ivan Klanjšček).
večja udeležba na srečanjih, kljub različnim gospodarskim težavam ali celo, pred nedavnim, drugačnim o-viram.
Tudi današnje srečanje v Sovodnjah naj bi bilo kar se da množično in uspešno, tako kakor lansko v Bil-čovsu in kakor leto poprej v Nabrežini.
V Sovodnjah pričakujejo danes najmanj tisoč planincev. Večina se jih bo pripeljala s posebnimi avtobusi, o-krog 200 Jeseničanov in članov planinskih društev iz Gornjesavske doline se bo pripeljalo z vlakom do Nove Gorice, Novogoričani napovedujejo množičen pohod v Sovodnje itd. Prireditev se bo odvijala na odprtem prostoru, poleg Kulturnega doma predpoldne in popoldne. Ob 11. uri je napovedan uradni del z govorom in krajšim kulturnim sporedom, med zbiranjem udeležencev bo igrala godba na pihala iz Nabrežine. Popoldne pa bo v Sovodnjah prava planinska družabnost, ki se bo potem nadaljevala tudi zvečer, saj so se pri KD v So-vodjah odločili za nadaljevanje praznika.
Naj omenimo še, da so prireditelji ob današnjem srečanju pripravili tu di priložnostno značko in nasploh storili vse, da bi praznik najboljše uspel.
Vrsta zaključnih prireditev v vrtcih in osnovnih šolah
Ob tem času je že običaj, da se v naših vrtcih in osnovnih šolah vrstijo zaključne prireditve, na katerih naša mladina pokaže delček tega, kar se je naučila v šolskem letu. Tako so te dni stekle v raznih krajih zaključno prireditve, na nekaterih šolah pa jih bodo pripravili v naslednjih dneh.
V	sovodenjski občini so zaključno prireditev imeli pred približno mesecem dni v tamkajšnjem Kulturnem domu. Pobuda je bila sicer povezana s podelitvijo bralnih značk.
S petjem in recitacijami so se v petek predstavili otroci, ki obiskujejo vrtec v Ulici Brolo, včeraj pa sta šolski prireditvi potekali v Pevmi in Podgori.
V	petek, 14. junija, bo v popoldan-
OBVESTILO
NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
Prosimo vse zainteresirane naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik v kraju počitnic, naj sporočijo našemu ekspeditu spremembo naslova vsaj 5 dni preden odpotujejo.
Uprava
Primorskega dnevnika
skih urah prireditev na celodnevni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu, zvečer pa se bodo v goriškem Kulturncni domu predstavili učenci goriških sol Oton Župančič in France Bevk. Naslednjega dne, v soboto, pa bo PrlTe~. ditev v Jamljah, kjer bodo prisotni tudi otroci iz Dola. Podobno kot v Sovodnjah, bo zaključna prireditev povezana s podelitvijo bralnih značk-Nazadnje še povejmo, da bodo otrO' ci vrtca iz Štandreža svojo prireditev pripravili ob zaključku letošnjega leta, to je zadnje dni junija^ Kot kaže pa prireditve ne bo za učence štandreške šole Fran Erjavec.
| razna obvestila J
V Sovodnjah, na županstvu, bo v petek, 14. t.m., ob 18.30, sestanek med funkcionarji ustanove ANAS in lastniki zemljišč ob državni cesti štev- ao med Rupo in Gabrjami. Pogovorili .se bodo o postopku za zasego zemljišč ter o odškodnini. Pobudo za sestanek je dala občinska uprava.
Občinska uprava v Doberdobu Pn' reja tritedensko dnevno kolonijo v naselju Albatros v Tržiču. Cena znaša 200 tisoč lir. Kogar to zanima, naj se čimprej zglasi v uradih občine.
kino
Gorica
Danes in jutri na volišča za referendum o draginjski dokladi
Tiepolov! grafični listi v goriških grajskih sobanah
Danes in jutri bodo volišča odprta vsem tistim, ki žele sodelovati na referendumu za odpravo štirih točk dra-ginjske doklade, kj so ga sprožih komunisti. Volišča bodo danes odprta od 7. do 22. ure, jutri, v ponedeljek, pa od 7. do 14. ure.
V roke bomo dobili glasovnico na kateri sta samo dve besedi: »Si« in »No«. Če hočemo glasovati za odpravo lanskega zakona, ki odpravlja štiri točke draginjske doklade, prečrtamo znak »Si«. Če pa nočemo odprave tega zakona prečrtamo znak »No«.
Za »da« se zavzemajo komunisti, proletarska demokracija, misovci in
ODBOR
ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ
vabi starše, da prijavijo svoje otroke :
1.	na letovanje ob morju od 22. junija do 3. julija v Puntiželi pri Pulju za mladino od 8. do 16. leta.
2.	v slovensko poletno središče, ki bo od 1. do 12. julija v Slovenskem dijaškem domu v Gorici za otroke L, 2. in 3. razreda osnovnih šol ter otroke vrtcev.
Zaključek vpisovanja bo 17. junija, oziroma do zasedbe razpoložljivih mest. Vse informacije v pisarni SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 84644, ter v Dijaškem domu. Sve-togorska ulica 84, tel. 83495.
komunistična komponenta v sindikatu CGIL. Za »ne« pa se zavzemajo vladne stranke, to je krščanski demokrati, socialisti, socialdemokrati, republikanci in liberalci, socialistična komponenta sindikata CGIL, sindikata CISL in UIL, pr; nas pa še Slovenska skupnost.
Volilna kampanja prvih kot drugih je zavzela politično obeležje. V petek so komunisti priredili shod v njihovi sekciji v Škabrijelovi ulici, demokristjani pa so v Gorici imeli v gosteh deželnega predsednika Biasuttija.
Poseg v korist prizadetih oseb
Goriška pokrajinska uprava, kot je povedal odbornik Maurizio Fabb.ro, bo v kratkem preuredila . stavbo v Ulici Vittorio Veneto, kjer bo namestila skupino handikapiranih občanov od 25. do 40. leta starosti. Gre za tiste bolnike, ki nimajo primerne družinske pomoči in bi zanje sprejem v bolnišnice pomenil hud psihološki u-darec.
V teku so že priprave načrtov za središče, ki bo obsegalo tudi nekaj socialnih in družbenih služb. Strošek za preureditev stavbe bo stal 380 milijonov lir.
S to pobudo se tudi goriška pokrajina vključuje v nove, sodobne poti pri reševanju teh vprašanj, ki morajo vedno v večji meri postati stvar celotne družbe, brez nepotrebnih in kvarnih vplivov emarginacije handikapiranih občanov.
Razstavo nad sto bakrorezov, je-daknic in risb velikega italijanskega umetnika Giambattista Tiepola si lahko ogledamo v dvoranah na goriškem gradu. Razstavo je priredila goriška občinska uprava, odprli so jo v petek zvečer. Odprta bo do začetka avgusta.
Na petkovi otvoritvi so spregovorili goriški župan Scarano in odbornik za kulturo Obizzi, ter še kritik Dario Succi, ki je razstavo tudi uredil, ter Terisio Pignatti, profesor sodobne u-metnosti na univerzi v Benetkah.
Gre, kot so omenili kritiki, za razstavo manj znanih Tiepolovih del. Velikega beneškega umetnika poznamo bolj po velikih slikah v palačah in cerkvah, manj pa po njegovih grafičnih listih. Na goriški razstavi so zbrana dela, ki jih hranijo nekateri muzeji in tudj zasebni zbiralci, med temi tudi tuji. Kritiki zagotavljajo, da gre za izredno razstavo saj toliko Tiepolovih grafičnih listov nj še bilo doslej zbranih na enem samem mestu.
Goriška občina je izdala tudi lep katalog pri sestavi katerega so s svojimi spisi sodelovali Terisio Pignatti, Dario Succi, Federico Montecuccoli degli Erri in Filippo Pedrocco. V njem so vsa razstavljena dela podrobna analizirana.
Brez dvoma bo razstava pritegnila veliko obiskovalcev.
Maja na mejnih prehodih na Goriškem
Maja letos je na Goriškem prestopilo mejo 572.658 oseb, ali kakih 13
tisoč manj kakor v aprilu. Zabeležili smo torej rahlo nazadovanje, kljub temu, da je bilo v prejšnjem mesecu več prazničnih dni in torej tudi več možnosti za izlete, nakupe itd. Manjši je bil zlasti maloobmejni promet. Mejo je v obeh smereh s prepustnicami prekoračilo 166.405 oseb (aprila skoraj 175 tisoč), s potnimi listi pa 408.253 oseb (aprila 410.477 oseb). V maloobmejnem prometu so po številu prehodov na prvem mestu jugoslovanski državljani, v mednarodnem pa italijanski.
Zaposlitev za vzgojiteljico
Goriška občina obvešča, da sprejemajo prošnje za začasno zaposlitev (enoletna službena doba) vzgojiteljice v občinskih jaslih v Drevoredu Virgilio. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti najkasneje do 15. junija v protokolnem uradu občine.
prireditve
V župnijski dvorani v Doberdobu bo
v torek, 11. t.m., ob 20.30 nastop gojencev glasbene šole. Večer prireja SKD Hrast.
Glasbena matica obvešča, da bo 12. junija, ob 20. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu nastop štandreških gojencev. Pela bosta mladinski in o-troški pevski zbor pod vodstvom Elde Nanut, ob spremljavi orkestra Glasbene matice.
VERDI 18.30—21.30 »Amadeus«. Barvni film.
VITTORIA 16.00—22.00 »Pamela ame-rican teen-ager«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 16.00—22.00 »China blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržit
EXCELSIOR 16.00—22.00 »Bolero e%-tasy«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA — Nova Gorica 16.30-18.30-20.30 »Ekspres v ognju«.
SVOBODA 18.30—20.30 »Šokantna A-zija«.
DESKLE 17.00 »Prebrisanci na dopustu«. 19.30 »Hot dog«.
Novi telefonski številki
KMEČKE BANKE sta
31811 — centrala 32671 — tajništvo
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 733-28.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84-576.
POGREBI: Jutri ob 11. uri Virgilio Gallas iz bolnišnice San Giusto V cerkev pri Sv. And na glavno pokopališče.
darovi in prispevki
V počastitev spomina Frančiške Devetak vd. Tomšič, daruje Vlado Klem-še 20.000 lir za KD Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Helene Cotič, darujejo družina Cotič in sestri Va lerija in Ivanka 30 tisoč lir za KD Sovodnje.
Celovčani prihajajo na obisk
Nad .500 Celovčanov pride danes v Gorico na obisk ob 20. obletnici pobratenja med dvema mestoma. Gosti se bodo pripeljali z vlakom na goriško železniško postajo ob 11.30. Zatem bo na trgu pred postajo uradni sprejem, s pozdravi obeh županov, nastopom godb in folklornih skupin. Skupno kosilo bo na razstavišču ob ločniškem mostu, kamor se bodo gosti in gostitelji odpravili peš. Popoldne, ob 14.30 se bodo Celovčani odpeljali z avtobusi na ogled mesta in na grad, kjer si bodo ogledali tudi razstavo grafičnih listov G. Tiepola. Popoldne je napovedan obisk v Števerjanu s pokušnjo vin v Formentinijevem parku, zvečer pa še krajši obisk v Krminu, kjer bodo goste sprejeli župan in člani občinske uprave. Znano je, da so Krminčani pred kratkim sklenili pobratenje z občino Friesach na Koroškem in nameravajo tako ponuditi gostoljublje tudi občanom koroškega glavnega mesta. Povratek, seveda spet v vlakom, je napovedan za 19. uro.
Naj omenimo še, da so se Goričani v velikem številu 19. maja udeležili podobne slovesnosti v Celovcu in bili deležni zelo prisrčnega sprejema. Celovčani se bodo v Gorico pripeljali preko Jesenic in Nove Gorice.
Ob današnjem obisku bo prišla v Gorico tudi skupina pacifistov iz Celovca, ki bo s predstavniki goriške skupine pacifistov nadaljevala pogovor o sklenitvi nekakšne listine o miru.
Agromarket
GORICA
Ul. Favettl 5 - Telefon: (0481) 84741
[hjnTalnož^
VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — RAZPOLAGAMO Z RABLJENIMI TRAKTORJI IN DRUGIMI KMETIJSKIMI STROJI.
Naši kmetl|skl stroji so posebe| primerni za dela na kraških pol|lh.
STUDENT IZ ZAGRAJA UMRL V VALOVIH SOČE
V tragičnih okoliščinah je včeraj popoldne izgubil življenje 16-letni študent Alessandro Azzolini iz Zagraja. Okrog 17. ure se je s prijateljema namenil na jez, ki usmerja vodo v kanal Dottori v Zagraju. Po vsej verjetnosti je fantu zdrsnilo, izgubil je ravnovesje ter padel preko kake tri metre visokega jeza. Voda je njegovo truplo odplavila kakih 500 metrov niže, kjer so ga našli, blizu novega železniškega mostu okrog 18.30 Nesreča naj bi se zgodila približno ob
17.15.	Kljub hitremu posegu gasilcev, karabinjerjev in tudi prostovoljcev, saj je nesrečno videl eden od krajanov in takoj po telefonu obvestil karabinjerje, za fanta ni bilo več pomoči. Iz vode so ga izvlekli mrtvega, precej daleč od kraja nesreče, šele z obdukcijo bo mogoče ugotoviti, če je umrl zaradi utopitve ali pa se je ranil že med padcem z jeza.
Z motorjem v traktor
Precej hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 20-letni Giuseppe Marchi iz Fogliana, Ul. Ulivis 7. Z motorjem za kros je trčil v trak-
tor, ob tem pa si zlomil kolk in zadobil tudi druge poškodbe. Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne v neposredni bližini Romansa, na neki poljski poti.
POLEMIKE V TRŽIČU
Zaradi shoda prenesen koncert
Precej protestov je v Tržiču slišati med ljubitelji glasbe zaradi odločitve občine, ki je v zadnjem trenutku prenesla koncert pianista Joaquina Acu-cara iz občinskega gledališča v Tržiču v deželni avditorij v Gorici. Istočasno z napovedanim koncertom je bil namreč sklican na bližnjem Trgu Republike tudi shod odbora za »da« na današnjem referendumu. Prav to dejstvo bi utegnilo motiti reden potek recitala. Zato se je občina odločila, da bo koncert v deželnem avditoriju v Gorici, kjer je dejansko tudi bil. Najbolj polemični so republikanci.
Prispevajte za
Dijaško matico
ZAHVALA
Z nepopisno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Ninija
Družina Makuz
Gorica, 9. junija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Pavle Gomišček vd. Antonič
se iskreno zahvaljujemo župniku msgr. Žoržu, cerkvenima pevskima zboroma iz Štandreža in Podgore, zboroma Mirko Filej in Oton Župančič, nosilcem krste in vencev, darovalcem cvetja in vsem, Id so jo spremili na zadnji poti.
Sinova Natko in Ivan z družinama
Štandrež, Podgora, Gorica, 9. junija 1985
Ob prvi obletnici smrti naše drago
Slave Markočič Berdon
se je z ljubeznijo spominjajo VSI NJENI Gorica, 9. junija 1985
Nova zbirka (mladih) knjig Književne mladine Slovenije
Pred nedavnim so izšle prve tri knjige nove knjižne zbirke Alpeh, ki jo pri Književni mladmi Slovenije uredio Andrej Blatnik, Igor Bratož, Marko Juvan, Jure Potokar in Vlado Žabot. Kot pove že samo ime — Književna mladina Slovenije — je to organizacija, ki želi, v težkih časih za izvirno slovensko knjigo, omogočiti ^dajanje kvalitetnih del mladih avtorjev, predvsem prvencev. Demokratičnost izbora besedil zagotavlja vsako-ietni natečaj; v prvem snopiču so izšla tri dela in sicer Pesniška zbirka »Nate pada patina« Štefana Remica ter dve zbirki kratkih proz, »Strategije. Taktike«. Igorja Zabela in »Briljantina« Milana Kleča. Kot so poudarili uredniki na tiskovni konferenci ob izidu prve knjige iz snopiča, je ena od prednost zbirke Alpeh tudi to; da bo skušala, v okviru svojih možnosti — le te pa seveda omejujejo predvsem pičla denarna sredstva — izdajati, kar se da ažurno, literaturo, ki v vsakem pogledu po-nreni oblikovni, estetski, vsebinski ali idejni novum v mladi ali najmlajši slovenski prozi, poeziji, dramatiki in esejistiki. To so v vsakem pogledu razumni in hvalevredni načrti in samo upamo lahko, da se bo tudi v Prihodnjih letih uresničevali tako, kot so si projekt zamislili uredniki, kar je, ne nazadnje, odvisno tudi od miklonjenosti občinstva, ki bo z nakupom omogočilo, da Se bo zbiral denar za nove projekte.
Štefan Remic, ki se je prvič celoviteje predstav'1 v Pesniškem almanahu mladih (1982) z zbirko »Izprože-mr roka podobarja«, v svoji samostojni knjigi (opremil j° je Bard lucundus) nadaljuje s poezijo, ki jo je Tine Hribar označil takole: »Izvir Remičeve poezije je isti kakor izvir filozofije, čudenje: moj svet je svet čudenja.«-Hodati je treba, da pesmi iz zbirke »Nate pada patina« (fdpirajo tudi značilna vprašanja in iščejo estetske rešitve v sinestetičnih združitvah likovne in literarne govorice, v njih se dogaja spoj videnega in občutenega, zarisanega in izgovorjenega; v zadnjem ciklu z naslovom V gorskem predelu, pa se nenadoma zarezuje v govorico in mišljenjski svet ljudske pesmi z njeno baralo, a tudi shematizirano govorico čisto nov, izvirno Pesniški zapis, ki odkriva v rečeh silne globine njihove
neznane in izgubljene bitnosti. Knjigi je prispeval spremno besedo Boris A. Novak.
Igor Zabel, avtor knjige kratkih proz Strategije. Taktike, (oprema Emerik Bernard) se je v revijah le poredko oglašal z izvirno prozo, več je objavljal literarno in likovno kritiko. Njegova knjiga govori na poseben način sama o sebi, o svoji pisavi, o njenem nastajanju in vključevanju v svet. Je avtorefleksivna, nenehno se ogleduje v ogledalu svoje zapisane neskritosti in neskrivnostnosti, nenehno je vsa in scela pred nami, razkriva nam ustvarjalne postopke, muke in slasti, ki jih doživlja pisatelj. Ali kot je o knjigi Strategije. Taktike. zapisal avtor spremne besede, Marko Juvan: »Tekst je neskončen, je dežela zrcal, ki odsevajo drugo drugega, pri tem pa ostaja neznano, kje je predmet.« Žabe lova knjiga je vsekakor zanimiva osvežitev v zadnjem času močno razvejane in notranje členjene slovenske proze.
Milan Kleč je, za razliko od obeh prvencev, uveljavljen avtor, resda pa je zbirka njegovih kratkih proz in črtic Briljantina (opremil Jure Kocbek) njegova prva prozna knjiga, saj ga poznamo kot dramatika, pesnika in esejista. Knjigo bi na kratko lahko označili: zbirka klasičnih kratkih zgodb (short story) z razpoznavno in obnovljivo ter poantirano fabulo. Znotraj tega formalnega sveta pa Kleč gradi na absurdu in paradoksu, na nenehnih pomenskih premenah, ki navidez preproste in vsakdanje zgodbe nenadoma silovito zapletejo ali usmerijo proti povsem neznanemu in presenetljivemu razpletu, ali pa se nenadoma sprevržejo v teatralično ali gro-teskno-komično protivarianto osnovne zgodbe. To so izjemno precizno in humorno napisane zgodbe, v njih se prepletajo različni oblikovni principi, ki pa jih zna pisatelj združiti v enovite in komunikativne pripovedi. Tudi Klečeva »Briljantina« je zanimiv novum v sodobni slovenski pripovedni prozi; odločitev za to knjigo je prav gotovo nesporen znak, da so si uredniki zbirke v resnici zastavili vsebinsko ambiciozen program izdajanja knjig mladih in najmlajših avtorjev.
DENIS PONIŽ
Srednjeveške miniaturne umetnine v Vili Manin
V prelepi rezidenci zadnjega beneškega doža, v Vili Manin v Passarianu pri Codroipu, je odprta razstava srednjeveških miniaturnih umetnin, ki jih hranijo v raznih furlanskih muzejih, knjižnicah in arhivih. Razstavo, zares bogato in lepo razstavo, so uredili deželna uprava Furlanije - Julijske krajine, deželni center za katalogizacijo in obnovo, ki ima sedež prav v tej palači, ter furlanska deputacija za krajevno zgodovino. _	. .
Gre za lepo razstavo, ki bo odprta do letošnjega oktobra. Reklamizirah so jo tako kot prejšnje razstave, ki so bile v tej palači, nadejajo si, da si jo bo ogledalo zelo veliko število ljudi. Če vemo, da so si vse prejšnje razstave v Vili Manin ogledali desettisoči ljudi, potem smo lahko gotovi, da bo tudi ta imela uspeh.
Izdali so tudi lep katalog (založil ga je zavod za deželno enciklopedijo). V njem je uvodna beseda ravnatelja centra za katalogizacijo Gian Carla Me-nisa. Poleg tega so objavljene tudi črnobele ter barvne reprodukcije razstavljenih miniaturnih listov s podrobnim opisom vsakega.
Miniaturne liste, v glavnem gre za spise z nabožno vsebino, so dobili na posodo iz raznih furlanskih arhivov, nekaj je tudi iz Benetk. Risbe, čeprav morda z največ enoličnimi motivi, pa pritegnejo obiskovalca. Prireditelj je tudi poskrbel, da so razstavni prostori v sobanah palače lepo opremljeni. Istočasno so poskrbeli, da se ne bi dragoceni listi poškodovali zaradi svetlobe.
MARKO WALTRITSCH
Pogovor z dirigentom Stojanom Kuretom
Naš mladinski pevski zbor GM slavi 10-letnico delovanja
Pravijo, da se človek navadi na do-bro in na slabo in da še prej pozabi Jtekaj slabega, neprijetnega, kot ne-kar ga je razveselilo, kar mu je bilo v čast in zadovoljstvo.
Našega mladinskega pevskega zbo-j'a GM bi po tem pregovoru ne sme-i nikoli več pozabiti. Vedno bi se korali spomniti in zavedati kako čast-no nas vsa ta leta povsod, kjer po-Je. zastopa, kako daleč v svet je ponesel svoje in ime ustanove, v sklopu katere deluje in kako se je petje naših mladih pevcev uveljavilo tudi nn najbolj zahtevnih tekmovanjih, v konkurenci z najboljšimi mladinskimi Pnvskimd zbori.
Tudi v teh dneh se je zbor vrnil z uspešnega nastopa v Celju, kjer je nu tekmovanju v mednarodni konkurenci odnesel drugo mesto, takoj bolgarskim pevskim zborom (za Jus ni osvojil tudi prvega mesta). Nritiki sami, nam je dejal dirigent “tojan Kuret, so bili naravnost navdušeni nad izbiro programa, ki je bil zelo težak in zahteven kot tudi dud izredno izdelano vokalno tehni-in nad, kot oni pravijo, »pra-vUd mladinskim zvokom.«
V torek bo ta naš resnično re-Pfezentativni mladinski zbor, ki de-'u čast vsem Slovencem in zborov-ski glasbi nasploh, slavil 10. oblet-
nico svojega delovanja. Že v ponedeljek dopoldne bodo predstavniki GM in zbora na posebni _ tiskovni konferenci v italijanskem časnikarskem krožku predstavili brošuro,^ ki bo izšla ob tej obletnici in ploščo, ki predstavlja zopet nov podvig in uspeh za ta naš zbor.
»Gre za veliko ploščo« nam je povedal Stojan Kuret, ki smo ga komaj utegnili za nekaj časa odtrgati od številnih obveznosti, ki ga v teh dneh še čakajo. »Na eni strani smo posneli vse Kogojeve mladinske pesmi — skupno jih je .12. Naš zbor je prvi, ki je v celoti že izvajal in sedaj tudi posnel. Na drugi strani plošče so »Ljudske otroške pesmi Slovencev v Italiji« prof. Pavla Merkuja. Mislim, da bomo s to ploščo dostojno počastiti našo obletnico.«	,
Zbor je začel torej delovati pred
desetimi leti?	,
»Pravzaprav sem sam začel delati z otroškim zborom že v jeseni leta 1974. Takrat se je število mladih pevcev pomnožilo in treba je bilo napraviti selekcijo med starejšimi in čisto mladimi pevci. V jeseni 1975 je potem nastal mladinski pevski zbor, ki je, če se ne motim, prvič nastopil v dvorani na stadionu 1. maj.«
Od tu dalje so se začeh za zbor uspehi in priznanja, ki so se nizali kot biseri na orglici. Leta 1978 je zbor že sodeloval na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju v Sloveniji, kjer je bil zbran, da lahko nastopi na tekmovanju zborov v Celju »kjer smo napravili prvi korak na poti, da nas ne upoštevajo le kot zamejski zbor, temveč, da nas vrednotijo po naši kakovosti« je dejal Stojan. '
Sledilo je še več nastopov v Zagorju, pa v Celju, kjer so dosegli najprej srebrno, nato pa tudi zlato plakpto. Tem nastopom so sledili nastopi na tekmovanjih v Pratu, pa v Vittorio Venetu, kjer so predstavljali med vsemi zbori pravo presenečenje. Potem so se začele turneje po Češkoslovaški, v Belgiji, na Holandskem, pa sodelovanje na mednarodni reviji v Trstu, kjer so dosegli prvo mesto (tedaj je lokalni italijanski tisk raje zamolčal zapis o reviji, kot da bi povedal, da je prav slovenski mladinski pevski zbor odnesel prvo mesto, je povedal Stojan).
Potem je zbor veliko snemal za radio, nastopil v ‘ Rimu, kjer je pel tudi v katedrali sv. Petra in bil sprejet pri predsedniku republike Perti-niju, kjer je zapel »Zdravljico«. Sle-
dilo je več kot uspešno gostovanje v Franciji in sedaj ponovno tekmovanje v Celju.
»Tokrat nismo pričakovali tako lepega uspeha, ker se je zbor pomladil in je potrebno le nekaj časa, da se vsi glasovi med seboj zlijejo. Zapeli pa smo slovensko noviteto Uroša Rojka »Vodomet«, gre za težko pesem. Kritiki so nas še posebno pohvalili in mi smo bili te pohvale seveda veseli.«
Tu je Stojan seveda pohvalil vztrajnost in požrtvovalnost mladih pevcev in staršev, ki so zboru vedno ob strani. »Pripeljali smo se v Ce lje v petek zvečer in v soboto zjutraj že nastopili. Predstavnica star šev Jagodiceva je s svojim avtom ' pripeljala pred nastopom enega od mladih pevcev, štiri pa odpeljala, da
niso izgubili šolskega pouka.« Sedaj bo zbor z dejavnostjo za nekaj časa prekinil. Proti koncu avgusta pa se bodo zopet vsi znašli, verjetno v Fažani, da skupno preživijo deset dni ob morju »kjer bomo seveda pridno vadili« je še dostavil Stojan.
Pri vseh teh uspehih je pravzaprav že težko imeti še kakšne želje?
»O želje so še. Predvsem bi želeli še več razumevanja in podpore s strani odgovornih ustanov in organizacij ter šol. Mladi pevci pa tako vedo, da jih čaka veliko resnega in temeljitega učenja. Vedo pa tudi, da lahko le na ta način dosežemo uspehe, ki smo in upam, da jih še bomo dosegli.«
Ob 10. obletnici vsem naše iskrene čestitke.	NEVA LUKEŠ
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1 Aleksij Pregare: TEMELJI MOJEGA VRTA (Državna založba
Slovenije)
2.	Rado Radešček: SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE (ČZP Kmečki glas)
3.	Jože Pirjevec:	TRŽAŠKI VOZEL (Založništvo tržaškega tiska)
4.	Ivan Cankar: DELA (Cankarjeva založba)
5.	Ciril Zlobec: BESEDA (Založba Lipa)
S turnejo po Jugoslaviji Tržaški oktet začel proslavljanje 15-letnice ustanovitve
Nepozabna srečanja in uspeli nastopi v Sarajevu in Beogradu
***pD’
čakanje na polet smo si krajšali na gliene načine. Ker so se nekateri elani okteta prvič peljali z letalom ltl so se jim zato precej tresle hlače, stno imeli dovolj časa, da njihov strah JJe malo podkrepimo z . raznimi črno o-km'vanimi šalami.
, Vsi skupaj pa smo bili njal0 v peh, če bo tudi nadaljevanje turneje jako, kot je bilo na Hrvaškem. Vendar J® bil strah neosnovan. Že uro pred odhodom letala se nam je na zagreb-skern letališču pridružila izredno simpatična predstavnika sarajevskih gostiteljev Vanja Gabrič ,ki nam je o-oraz! ožila podroben program gostovanja v olimpijskem mestu in nam Judi povedala, da je ona zadolžena, da Poskrbi, da se bomo v Sarajevu čim-T-nj ugodno počutih. V tem je v dveh hhoh popolnoma uspela.
Sarajevčani se niso izneverili tradi-pHi in so se izkazali kot izredni gosti .ji. že takoj po prihodu na sara Jevško letahšče je bil organiziran pre-voz do hotela, nato pa smo bili gostje
1	••	__ rvvi
- priredil večerjo v klubu delegalo začetnih formalnostih je hitro
o —
Slovencev v Italiji, gostitelji pa so nam orisali sarajevsko kulturno ziv-
^ Pri tem sta zanimivi dve kulturni manifestaciji in sicer Sarajevska zima, Id jo vodi Ibrahim Spaine in pa Poetika prostora, katere glavni organizator je Senad Šečerovič. Obe manifestaciji imata za glavni cilj spodbuditi kulturno delovanje mladih na vseh področjih in poživiti Sarajevo z razni-mi prireditvami v tistih mesecih, ko drugega kulturnega delovanja m. la-ko so samo lani v poletnih mesecih v okviru Poetike prostora organizirah 114 različnih prireditev, na katerih je sodelovalo več kot 1000 kulturah izvajalcev.	.	,	.
Sarajevska dneva bi lahko imenova li tudi turneja sprejemov in pojedim V ponedeljek dopoldne nas je namreč snreiel predsednik skupščine mesta Sarajeva Kemal Hanjalič, Id je^ našim pevcem odmeril uro svojega casa, nato pa smo bili povabljeni v olim-
^Časa^a^gled Sarajeva nismo imeli dosti, saj smo bili takoj nato gostje sekretarja za kulturo, znanost, izobraževanje in telesno^ kulturo pri SZDL BiH Mehmeda Aličehajica, ki nam je
organiziral pravo pojedino v enem izmed najbolj znanih sarajevskih lokalov Moriča banu. Na jedilniku so bile številne turške speciahtete. Eden od pevcev je bil nad hranp tako navdušen, da se je vprašal, zaltaj smo Slovenci imeli tabore za boj proti Turkom, saj bi drugače tudi pri nas jedli tako dobro.
Po vsem tem, kar so nam sarajevski gostitelji nudili v enem samem dopoldnevu, se je med člane okteta vrinil strah, če bodo s svojim koncertom lahko izpolnili vsa pričakovanja gostiteljev in jim s svojim nastopom povrnili vso gostoljubnost.
Toda strah je bil odveč. Nastop v starem sarajevskem Magistratu, v izredno akustičnem- predprostoru, je presegel vsa pričakovanja. Oktet se je predstavil z izborom del velikih renesančnih mojstrov, s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi in pa z narodnimi pesmimi jugoslovanskih narodov. Številna publika, med katero je bilo največ mladine, je navdušeno pozdravila izvajanje naših pevcev. Višek večera je bil prav gotovo na koncu, ko je publika z neprekinjenim ploskanjem zahtevala še dodatni program. Pevci niso mogli ostati ravnodušni in so zapeli še tri pesmi, med katerimi
so za Vodopivčeve Žabe poželi prave ovacije občinstva, ki je z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem nagradilo oktet za res izjemen večer.
Del koncerta je posnela tudi sarajevska TV in eno pesem v celoti predvajala v večernem dnevniku, celo od dajo o oktetu pa bo ponudila tudi osta-lim jugoslovanskim TV mrežam. Oktetu je precej pozornosti posvetil tudi tisk, organizatorji pa so ves center mesta prelepih s plakati o našem- oktetu.
Razpoloženje na zaključni večerji, ki jo je priredil sekretar MK SZDL Jugo Nezir, je bilo zato enkratno. Večerja se je ob prijetnem klepetu in petju zavlekla pozno v noč. Ker je bilo s koncertom v Sarajevu uradnih nastopov konec, smo sami, skupno z našo spremljevalko Vanjo, večer še malo podaljšali proti jutru in tako na najbolj prijeten način zaključili gostovanje v Sarajevu.
Drugo jutro nas je pot vodila v Beograd. Neprespani in precej utrujeni smo že zgodaj zjutraj poleteli proti Beogradu, kjer nas je sprejel odgovorni za kulturo pri IVLK SZDL Beograda Milan Vukos. Na prijetnem klepetu smo se zadržali do 11. ure, ko je bil predviden obisk Hiše cvetja.
Ob tej priliki so člani okteta počastili spomin tovariša Tita in Rudi Stopar, 'Rudi Žagar in Vladimir Komar, kot edini trije člani, ki so v oktetu od same ustanovitve, so na grobnico položili tudi šopek cvetja. Obisk grobnice tovariša Tita je bil nedvomno o-srednji dogodek beograjskega gostovanja naših pevcev, čeprav so bili takoj nato gostje pri članu predsedstva SF RJ Stanetu Dolancu. Dolanc se je s pevci zadržal na precej dolgem razgovoru, na katerem nam je tudi pojasnil stališča in prizadevanja Jugoslavije za izglasovanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Čeprav v Beogradu ni bil predviden koncert pa so organizatorji presenetili pevce s ponudbo, da posnamejo nekaj pesmi na beograjski televiziji. Zapeli so eno rezijsko narodno in eno partizansko pesem ter tako opravih zadnjo uradno dolžnost na turneji.
Po nastopu na televiziji nas je čakalo še kosilo, ki ga je priredb Milan Vukos in se ga je udeležil tudi član predsedstva SZDL Marjan Rožič. Ob dobri hrani in pijači so ure hitro minevale in povratek se je bližal. Še polet do Zagreba, kjer smo imeli avtomobile, nato pa povratek domov...
RADO GRUDEN
Tenis: prvenstvo Francije
Evert Lloydovi šesti naslov
PARIZ — Z včerajšnjo zmago proti Američanki češkega porekla Martini Navratilovi, je Američanka Chris E-vert Lloyd prišla do svojega šestega uspeha na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije. Doslej si je rekord petih uspehov delila z Avstralko Margaret Courth - Smithovo.
Evert Lloydova je Navratilovo spravila na kolena v treh setih z izidom 6:3, 6:7 (4:7) in 7:5, ter po dveh urah in 52 minutah igre. Svoj prvi uspeh v Franciji je Američanka zabeležila kar pred enajstimi leti in ga ponovila v letih 1975, 1979, 1980 in 1983.
Evert Lloydova je včeraj odlično začela in brez težav osvojila prvi set. V drugem je že vodila s 6:5 in poleg tega imela servis, vendar se Navratilova ni vdala, izenačila je na 6:6 v tie breaku pa je bila boljša. V tretjem nizu pa Američanka ni dopustila presenečenja in je zasluženo zmagala.
Danes bo na sporedu moški finale med Čehoslovakom Lendlom in Švedom Wilanderjem. Srečanje se bo pričelo ob 14. uri.
Na 24.
evropskem košarkarskem prvenstvu v Zahodni Nemčiji
Italija in Jugoslavija včeraj uspešni
Italija in Jugoslavija sta včeraj po pričakovanju zmagali, do presenečenj pa je prišlo v nekaterih drugih srečanjih, začenši z uspehom Izraela proti Zahodni Nemčiji. Zlasti pa je presenetljiva zmaga Španije proti Sovjetski zvezi, s čimer je Jugoslavija zaradi boljše razlike v koših zasedla prvo mesto v A skupini, seveda če ne bo prišlo do novih zapletljajev. To seveda ne odgovarja preveč »azzur-rom«, ki bi se lahko znašli skupaj s Sovjeti že v polfinalu, na kar seveda niso računali.
SKUPINA A (Karlsruhe) Jugoslavija — Poljska 106:94 (51:44)
JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 31, Zor-kič 2, Čutura 8, Vranković, Sunara 11, Mutapčič 6, Radovič 19, Knego 14, Ušić, Vučević 3, B. Petrovič 12.
POLJSKA: Zelig 20, Szczubial 11, Zurawski 3, Sobczynski 3, Jechorek 4, Binkowski lb, Mulak 5, Weglosh 8, Fiedler 10, Wardach, Zykowski, Fi-kiel 17.
KARLSRUHE — Kot je bilo pričakovati, predzadnja kvalifikacijska tekma, in sicer proti Poljski, ni za jugoslovansko vrsto predstavljala nobene težave. »Plavi« so brez posebnega truda bili vseskozi v vodstvu (dvakrat so imeli tudi do 14 točk prednosti) in tudi zanesljivo zmagali. Poljaki so se jim sicer približali tudi na same tri točke kot na primer v 30. min. (65:62), kar pa ni povzročilo nobené-ga razburjenja.
Trener čosič je imel tako možnost, da poskusi razne kombinacije. V prvem polčasu je najboljši vtis zapustila peterka Dražen Petrovič, Čutura, Radovič, Knego in Boban Petrovič, v drugem polčasu pa Mutapčič, Radovič, Knego, Ušič in Boban Petrovič. Le Vrankoviča ni poslal na igrišče.
Danes čaka »plave« še zadnje kvalifikacijsko srečanje, in sicer proti Romuniji, ki prav tako ne bi smela predstavljati resnejše ovire.
Žal pa iz jugoslovanskega tabora prihaja tudi slaba vest. Za Nakiča, ki se je poškodoval na tekmi proti So-
vjetski zvezi, se je namreč prvenstvo končalo. Že takoj je bilo sicer videti, da je poškodba huda (izbil si je zob), vendar je bilo upati, da si bo po nekaj dneh počitka le opomogel. Po sprejemu v bolnico pa so mu morali dvakrat šivati ustnico, tako da je še zadnje upanje splahnelo po vodi.
OSTALA IZIDA: Francija - Romunija 110:97, Španija - SZ 99:92. LESTVICA:	Jugoslavija, Španija, So-
vjetska zveza 6; Poljska, Francija in Romunija 2. DANES: 15.00 Jugoslavija - Romunija:	18.00 Španija -
Francija; 20.00 SZ - Poljska.
SKUPINA B (Leverkusen) Italija — Nizozemska 112:76
(56:32)
ITALIJA: Savio 13, Bosa 11, Costa, Gilardi 6, Magnifico 23, Brunamonti 5, Villalta 13, Binelli 19, Premier 11, Vecchiato 6, Marzorati 1, Sacchetti 4.
NIZOZEMSKA: Esajas 2, Schilp 5, De Waard 15, Esveldt 6, Van Der Schaaf 6, Franken, Lagemaat, Kui-
pers, Van Noord 15, Heijdeman 8, Van Essen 5, De Vries 14.	,
SODNIKA: Richardson (VB) in Zycn (Polj.); PON: Lagemaat (25), Esajas | (33) GLEDALCEV: 1.000 ; 3 TOČKE- i Savio 3, Schilp 1, De Vries L D6 Waard 3, Esveldt 1.
LEVERKUSEN — Čeprav mora še igrati proti Izraelu, si je Itahja s sinočnjo visoko zmago proti Nizozem ski že zagotovila prvo mesto v B skupini, tako da bo današnje zadnje srečanje skorajda brez pomena, kur.,ne velja za Izrael, ki si je z včerajšnjln, nepričakovanim uspehom proti Zahodni Nemčiji odprl nekaj možnosti _za kvalifikacijo. Pri Italijanih se je včeraj zlasti odlikoval Magnifico v 1- P®. času, dobro je igral tudi Bdnelh.
v drugem polčasu pa Beppe Bosa.
OSTALA IZIDA: Izrael - ZRN S4-88, Bolgarija - ČSSR 84:68. LESTVICA: Italija 8; Bolgarija 6; ZRN 4, ČSSR, Nizozemska in Izrael 2. DANES: 15.00 Nizozemska - ČSSR, l''-ou ZRN - Bolgarija; 19.30 Izrael - Kalija.
Danes zadnja etapa dirke po Italiji
Na Kontovelu se je sinoči zbralo številno občinstvo
Hinault in Moser odločata
Navdušenje nad tekmo Jadran - Olimpija
GENOVA — V včerajšnji predzadnji etapi dirke po Italiji je Moser sicer dvakrat poskusil presenetiti Hinaulta, najprej na spustu s prelaza Giove, zatem pa še malo pred ciljem, vendar ni uspel niti za sekundo zmanjšati svojega zaostanka za Francozom. Etapno zmago si je priboril Švicar Freuler, ki je 500 m pred ciljem silovito potegnil skupaj z ostalimi sprin-terji, katerim se je pridružil tudi Moser, na koncu pa je bil Freuler prepričljivo prvi. Velja še omeniti, da je po 140 km poti pobegnil Bevilacqua, vendar so ga po 60 km dohiteli.
Vse se bo tako odločilo prav v današnji zadnji etapi, ki bo na kronometer. Proga meri 48 km in je precej zahtevna, kar naj bi bilo bolje za Hinaulta, ki ima na preizkušnjah na kronometer tudi boljši obračun od Mo-serja: doslej sta se Francoz in Italijan pomerila osemkrat, le dvakrat pa je zmagal Moser, in še to, ko je šlo za predeta pe.
VRSTNI RED: 1. Freuler (Švi.), ki je 229 km od Saint Vincenta do Genove prevozil v 5.34’17” s poprečno hitrostjo 39,793 km na uro; 2. Rosola; 3. Phinney (ZDA); 4. Van Der Velde (Niz.); 5. Hoste (Bel.); 6. Pagnin; 7. Gavazzi; 8. Cavallo; 9. Moser; 10. Gomez (Fr.); 11. Mantovani; 12. Le-mond (ZDA); 13. Gambirasio; 14. Ricco; 19. Hinault (Fr.) vsi isti čas.
SKUPNA LESTVIA: Hinault (Fr.) 104.46’47”; 2. Moser po 1’15”; 3. Le-mond (ZDA) 214”; 4. Lejarreta (Šp.) 412”; 5. Prim (Šve.) 418”; 6. Contini 4’36”; 7. Baronchelli 4’59”; 8. Wilson (Avs.) 5’27”; 9. Chioccioli 5’51”; 10. Beccia 6'45”; 11. Bombini 7’08”; 12, Volpi 7’57”; 13. Vam Impe (Bel.) 8’35”; 14. Giovannetti 11’49”; 15. Salvador 12’20”; 16. Amadori 12’49”; 17. Navarro (Šp.)	14’05”;	18. Saronni
14’09”; 19. Zadrobilek (Av.) 1417”; 20. Ceruti 15’28”; 21. Hampsten (ZDA) 15’45”; 33. Da Silva (Por.) 33'00”.
Danes bodo na odkritem košarkarskem igrišču na Kontovelu sklenili športni teden, ki ga je priredilo domače društvo. Najbolj pričakovana točka celotnega tedna je bilo seveda sinočnje srečanje med članskima postavama ljubljanske Olimpije in Jadranom, za katerega so priložnostno nastopili tudi štirje Kontovelovi košarkarji (Valter Ban, Damjan Starc, Peter Štoka in Korado čuk).
Številno občinstvo, ki si je ogledalo sinočnjo ekshibicijsko tekmo, je prav gotovo prišlo na svoj račun in končni rezultat naj bralcev ne vara: Olimpija je res bila predvsem telesno in taktično superiorna, obenem pa gre omeniti, da je trener Raseni poslal na igrišče in stalno menjaval vse razpoložljive igralce (razen Valterja Sosiča). Tekma je bila pač posezonsko prijateljsko srečanje, v katerem so vsi igrali sproščeno. Bilo je več lepih in atraktivnih potez na obeh straneh,
predvsem po zaslugi Hauptmana, Subotiča in Kotnika na eni strani ter Čuka, Guliča in Bana na drugi. Skratka, sinočnja košarkarska ekshibicija kot tudi celotna enotedenska prireditev, s katero se je športno društvo Kontovel vključilo v okvir proslav ob 40-letnici osvoboditve, je popolnoma uspela. Zahvala in pohvala gre nedvomno športnim delavcem domačega društva, ki so nase prevzeli in tudi uspešno izpeljali tako zahtevno in razčlenjeno prireditev.
Olimpija — Jadran 119:71 (54:44)
OLIMPIJA: Vide 6 (2:2), Vujako-vič 12, Tiringer, Kompara 8, Polanec 15 (3:4), Subotič 17 (2:2), Hauptman 14, Todorovič 6, Blaznik 10 (0:2), Kotnik 31 (7:9).
JADRAN: K. Starc 6 (4:6), I. Starc 2, D. Starc, M. Ban 17 (5:8), V. Ban, Daneu, Štoka, Žerjal 2, Rauber 7
(1:3), M. Čuk 17 (1:1), C. Čuk 2, Vremec 2, Gulič 16 (2:6), Sosič.
OPOMBE: Gledalcev 1500; SODNIKA: Allegretto in Tamaro iz Trsta; PON: Blaznik 30, Kompara 38; TRI TOČKE: Gulič (2), Kompara (1), Subotič (1), Hauptman (2).
Pred srečanjem med Jadranom in Olimpijo je bil na sporedu 26. turnir prijateljstva, na katerem so sodelovale naraščajniške postave Kontove-la, pobratenega mariborskega Branika, ljubljanskega Slovana in Domžal, o čemer pa bomo še poročali.
Danes bo na sporedu še sklepni del športnega tedna ŠD Kontovel. Na igrišče bodo stopih minikošarkarji, ki bodo odigrali finalna srečanja po sledečem razporedu: ob 9.00 finale za 5. mesto Kontovel B - Breg; ob 10.00 za 3. mesto Sokol - Dom; ob 1LOO za 1. mesto Kontovel A - Bor.
(Cancia)
Kljub zahtevnim vremenskim pogojem
Brioni se je srečno iztekla
Regata Trst -
Jadrnica Borascura, edina članica tržaškega Yacht duba Adriaco, ki ni bojkotirala prireditve TPK Sirena in KJ Mornar, je zmagovalka mednarodne regate Trst - Brioni. V zelo težkih tekmovalnih razmerah se je regate udeložilo 30 posadk, na dlj pa jih je prispelo 25, med temi je odličen uspeh zabeležil tudi član Čupe Grilanc z Midvo, saj je na absolutni lestvici o-svojil tretje mesto, čeprav je razpolagal z manjšo jadrnico od prvih dveh uvrščenih.
Po petkovem startu izpred sedeža Sirene, kjer je bil veter že dokaj jak, je udeležence čakala pri Savudriji še nova sprememba vremenskih razmer. Veter je spremenil smer in začel pihati z juga s povečano jakostjo do 4 boforov, morje pa je bilo razbur-
kano do 3. stopnje. Da je bila plovba vse prej kot lahka, potrjuje tudi dejstvo, da je morala ena od jadrnic odstopiti, ker se ji je zlomil jambor. Vsekakor treba reči, da je udeležence na regatnem polju vseskozi spremljal čoln puljske luške kapitanije in da so bile vse enote na kopnem vzdolž obale pripravljene priskočiti na pomoč. Velika zasluga gre pri tem Sireninim soprirediteljem iz Pulja, ki so se res izkazali. Odpadel je le postanek na Brionih, to pa zato, ker se za ogled tega kraja treba prijaviti najmanj mesec dni prej.
Zvečer je bilo na sedežu KJ Mornar nagrajevanje, ki so se ga udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti.
LESTVICA PO KATEGORIJAH 1. kat.: L Borascura (Yacht club Adriaco); 2. kat.: 1. Cimbra (Pietas Julia); 2. Booh (Sirena); 3. Marmotta (ADC Zah. Nemčija); 3. kat.: 1. Midva (Čupa); 2. Servitore (Mornar Pulj) ; 3. Mojca (JK Veter Ljubljana); 4. kat.: 1. Mary Paul (CVM Milje); 2. Schiribiz II (CVM Milje); 3. Feeling (SVBG Grijan); 5. kat.: 1. Cheeky Cherry (čupa); 2. Cucaracha (SVBG Grijan).
ABSOLUTNA LESTVICA 1. Borascura (Adriaco); 2. Cimbra (Pietas Julia); 3. Midva (Čupa); 4. Mary Paul (CVM Milje) ; 5. Schiribiz II (CVM Milje); 16. Kajtimar; 18. Cheeky Cherry (oba Čupa); 20. Booh (Sirena).
kratke vesti - kratke vesti
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
V 1. ligi še 5 kol Olimpija gostuje
Po obveznostih državne reprezentance se bo danes nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvoligaško prvenstvo.
DANAŠNJI SPORED: Hajduk - Rijeka, Vojvodina - Sarajevo Dinamo (Z) - Dinamo (V), Osijek - Iskra, Priština - Vardar, Budučnost - Crvena zvezda, željezničar - Sloboda, Radnički - Velež, Partizan - Sutjeska.
V drugi ligi bo Olimpija gostovala v Titovem Vrbasu proti Vrbasu, Maribor pa bo doma gostil Kikindo. Obe tekmi sta zelo važni v boju za obstanek.
Danes nogometni derbi med Koprom in Izolo
Danes bo v slovenski nogometni li-
gi predzadnje kolo, pred katerim Je stanje na vrhu in na dnu lestvice izredno zapleteno, in v taki igri sta se znašla Koper in Izola, ki se bosta Pomerila v derbiju v Kopru.
Vodilni Koper potrebuje za osvojitev prvega mesta obe točki, Izola Pa za obstanek v ligi mora iztržiti vsaj točko. Vsak izid bo torej za enega ali drugega grenak.
Flamengo zanika
nakup Žica
RIO DE JANEIRO — Predvčerajšnjim je predsednik Lamberto Mazza izjavil, da je dogovor z brazilskih1 Flamengom o prodaji Žica le stvar nekaj ur, včeraj pa so pri Flamenga trdili, da je do dogovora še daleč. Sam igralec, ki je v Portu Alegreju z brazilsko državno reprezentanco, je izjavil, da bodo pogajanja trajala morda vse do konca meseca.
Na srečanju ZTKO in TKS Tolmin z ZSŠDI
Ohraniti rednost stikov
Včeraj v Stari ogradi na Opčinah
Kar 250 otrok na športnem dnevu
V	torek je bilo v Tolminu redno delovno srečanje predstavnikov Občinske konference ZTKO Tolmin in TKS Tolmin s predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.
V	plodnem in prisrčnem razgovoru so se oboji dotaknih številnih vprašanj. Najprej je bil govor o tradicionalnem srečanju manjšin, ki bo 22. in 23. junija v Tolminu. Domači prireditelji so predstavnikom Združenja podrobneje orisali spored manifestacije, ki združuje mlade slovenske športnike iz Italije, Avstrije in Madžarske. Podčrtali so predvsem dejstvo, da se ta športna manifestacija odvija na Tolminskem, se pravi na področju, ki aktivno spremlja manjšinsko problematiko.
Delegaciji sta tudi pregledali dosedanje skupne akcije in ugotovih, da je prišlo v zadnjem obdobju do precejšnjih premikov, še posebej na nogometnem področju, a tudi na odbojkar-
skem in smučarskem. V ta okvir nedvomno sodijo tudi stiki tolminske te-lesnokultume zveze z beneškimi športnimi društvi, kar prav gotovo vpliva na vzpostavitev dobrososedskih odnosov na severnem delu državne meje.
Obe delegaciji sta tudi podčrtali, da bo potrebno okrepiti stike s slovenskimi društvi z Goriškega in s Tržaškega, čeprav nekatere tradicionalne povezave že obstajajo (zlasti na odbojkarskem področju). Na koncu so se domenili za še tesnejše sodelovanje, prišli pa so tudi do ugotovitve, da mora ostati preverjanje sklepov redno, saj ta srečanja bistveno prispevajo k boljšemu razvoju stikov in medsebojnega spoznavanja.
Torino boljši od Malte
LA VALLETTA — V prijateljskem nogometnem srečanju je Torino z 2:0 (2:0) premagal Malto. Zadetka sta dosegla Mariani in De Giorgio.
Kakih 250 otrok osnovnih šol iz Bazovice, s Padrič in iz Gropade, Trebč, z Opčin, Repentab.ra, s Proseka in iz ‘Križa se je včeraj zjutraj udeležilo tekmovanj običajnega športnega dne, ki je bil v Stari ogradi na Opčinah.
Vreme je bilo organizatorjem ugodno in pokošeni travnik je nudil skoraj idealne pogoje za nastopanje in igranje izredno vesele družbe, ki že čuti bližnji konec šolskega leta.
Ločeni po razredih, so dečki in deklice tekmovali v poligonih različnih težavnostnih stopenj. Med najbolj slikovite vaje so spadali prehod gostih vej mladega hrastića, vzvratno metanje medicinke skozi cilj, metanje žog v koš, prehod tunela in plazanje navzdol.
Precej težav so imeli otroci pri preskakovanju ovir, ker so bile postavljene s premajhno medsebojno razdaljo. V progo je bil večkrat vključen tudi preval. Ob koncu so otroci navadno postavljah piramido praznih
pločevink in zaradi razburjenja ter sile je bila naloga za dober del udeležencev vse prej kot enostavna.
Glede spretnosti so prišli do izraza nekateri otroci, ki že redno gojijo telesno vzgojo. Niso sicer redno zmagovali, ker je v določenih primerih odigrala svoje tudi športna sreča, vsekakor pa so imeli prednost pred ostalimi.
V posameznih razvrstitvah so osvojili prva mesta: Martina Kufersin (F. Bevk - Opčine 1. r.), Aleš Plesničar (F. Bevk - Opčine, 1. r.), E-Ijana Doglia (Prosek, 2. r.), Robert Volčič (F. Bevk - Opčine, 2. r.), Ta-isja Kodrič (Prosek, 3. r.), Maksi Grgič (P. Trubar - Bazovica, 3. r.), I-vana Marc (P. Trubar - Bazovica, 4. r.), Boris Vremec (F. Bevk - Opčine, 4. r.), Sarah Sossi (A. Sirk -Križ, 5. r.), Dean Štolfa (Prosek, 5. razred).
Zaradi pomanjkanja prostora bomo popolne lestvice objavili v naslednjih dneh. (kb)
Tudi Ivic v Italiji
AVELLINO — Jugoslovanski nogometni strokovnjaki si utirajo pot v Italijo. Po Vujadinu Boškovu, ki J® del lanske sezone vodil Ascoli, bo kariero na Apeninskem polotoku nadaljeval tudi Tomislav Ivic, ki je podpisal enoletno pogodbo z AvellinoW-kjer bo prevzel mesto tehničnega direktorja.
Parma remiziral s Smislovom
V Portorožu je bilo včeraj drugo kolo 6. mednarodnega turnirja za Vidmarjev memorial, v katerem sta s® Parma in bivši svetovni prvak Smislov sporazumela za remi v 15. potezi. Vse ostale partije pa so bile veliko bolj zanimive kot v prvem kolu. V vodstvu je Miles, ki ima dve točki, pridruži se mu bo gotovo Portisch.
IZIDI 2. KOLA	„
Portisch - Christiansen prek. v ^ potezi; Ribh - Barič 1:0; Gligoric ' Popovič prek.; Miles - Karlsson Im. Nikolič - Cigan 1:0; Parma - Smislov remi.
Po SKLEPU NOGOMETNE ZVEZE
Mladost-Olimpia ob 17. uri v Tržiču in ne v Repnu
Uanašnja dodatna tekma za prestop v drago amatersko nogometno ligo '"Bd doberdobsko Mladostjo in tržaško Olimpio bo bo 17. uri na tržištem občinskem stadionu v Ul. Boi-č), ne pa v Repnu, kot je bilo sprva ^ločeno. Sklep je sprejela nogomet-fia. zveza. Tržič je nekje bolj nevtra-'en kraj od Repna in je za obe ekipi približno enako oddaljen. Naj o-Otenimo, da je Mladost letos v Repnu še igrala in sicer proti Krasu, Olimpia je nastopila v skupim M, kjer ®ta bila od slovenskih ekip le Breg '1 Gaja.
Današnje srečanje je za Doberdob-ce zelo pomembno. Kot znano je O-iinipia v prvem srečanju dodatnega boboja za napredovanje že klonila Audaxu, zato tvega, da jo Mladost dokončno izloči iz vsakršne kombina-eije. Po drugi strani pa bi se lahko Doberdobci edino z zmago mirneje Pripravili na dvoboj z Audaxom, za katerega vse kaže, da bo odločilen.
V 2. italijanski nogometni ligi
Triestina se proti Monzi poslavlja od navijačev
Monzi zadošča ena točka, da si matematično zagotovi obstanek, Triestina potrebuje dve, če želi še naprej upati na napredovanje v A Ugo. V tem stavku je ključ današnjega po-slovilnega domačega nastopa tržaškega drugoligaša, ki si ga bo gotovo ogledalo veliko število ljudi.
Psihološka prednost je gotovo na strani lombardijskega moštva, saj Monza pravzaprav nima kaj izgubiti. Na papirju nima kdove koliko možnosti, poleg tega pa lahko v primeru poraza potrebno točko osvoji v zadnjem nastopu z Leccejem pred domačimi gledalci, znano pa je, da je Monza na svojih tleh težko premagljiv.
Drugače je seveda s Triestino, ki mora nujno osvojiti štin točke v dveh tekmah. Le tako si Giacomini-
jevi varovanci nimajo bati nasprotnikov, saj jih v najslabšem primeru čakajo dodatna srečanja na nevtralnem igrišču. Že izguba ene same točke pa bi pomenilo, da bo njihova u-soda odvisna od dosežkov ostalih.
Naj omenimo še, da bo Triestina danes igrala brez libera Biaginija. Zamenjal ga bo Braghin, ki je v dobri formi, tako da se bo njegova odsotnost na sredini igrišča še kako poznala. V dvomu je tudi nastop Dal Praja.
DANAŠNJI SPORED (ob 16.30)
Arezzo - Campobasso; Catania Bari; Cesena - Parma; Empoli - Pisa; Lecce - Cagliari; Padova - Perugia; Pescara - Genoa; Sambenedet-tese - Taranto; Triestina - Monza; Varese - Bologna.
Turnir Mladinskega centra v Gorici
V petek odbojka, jutri košarka
V petek se je na odprtem igrišču dijaškega doma v Gorici pričel turnir Mladinskega centra. V otvoritvenem večeru so bile na sporedu tekme v prvi skupini moške odbojke.
Prvo mesto je zasluženo osvojila e-kipa iz Pevme in Oslavja, ki je pokazala najbolj homogeno igro in je brez večjih težav premagala nasprotnike. Drugo mesto je pripadlo igralcem O. Župančiča iz Štandreža. Tudi oni so si priborili vstop v polfinale, v katerem se bodo srečali z zmagovalcem druge skupine, ki bo na sporedu naslednji teden.
Pohvale pa so vredni tudi igralci Mladinskega krožka, ki so se požrtvovalno borili prav za vsako žogo in so kljub slabšemu tehničnemu znanju zapustili dober vtis.
IZIDI SKUPINE A
O. Župančič - Mladinski krožek 2:0 (15:11, 15:11); Pevma-Oslavje - Mladinski krožek 2:0 (15:4, 15:1); Pevma-Oslavje - O. Župančič 2:0 (15:9, 15:6).
Ekipe so nastopile v naslednjih postavah:
V'
Na balinarskem prvenstvu ZSSDI
Kraški dom je v formi
Brez dvoma preživlja ekipa Kraške-doma svoj najboljši trenutek in Sfc je s tretjo zaporedno zmago v minulem kolu povzpela na odlično dru-Eo mesto na lestvici za vodečim Poletom, ki je zmagal proti Sokolu in Praktično že osvojil letošnje zamejsko balinarsko prvenstvo. Nadvse pomembni točki si je po nerodnem spo-'Irsljaju v prejšnjem kolu priboril Mi Kras, ki je gostoval na Vrhu Pri gostoljubnih in požrtvovalnih igralcih Danice. Gostje so takoj povedli s 1:0, a takrat se je v njihovih vrstah (Kobal, Grilanc, Skupek in B. Simo-Peta) nekaj zataknilo, tega pa domačini niso znali primemo izkoristiti in Ca koncu je Kras slavil zelo tesno (rnago. V drugem srečanju so Zgoni-čani kot prerojeni Poletovci so v osrednjem srečanju kola, v katerem bi z morebitno zma-So sokolove! še lahko postavili v dvom.
kdo bo končni zmagovalec, povsem nadigrali Nabrežince, ki pa so kljub pekočemu porazu zaigrali dokaj solidno.
Tudi Repenči so se morali v gosteh predvsem v drugem srečanju pošteno potruditi, da so strli odpor gajev-cev, ki so že bili na pragu delnega uspeha, a jim je v odločilnih trenut-Idh sreča obrnila hrbet.
Izidi 8. kola: Danica - Kras 0:2 (10:11, 3:11); Gaja - Kraški dom 0:2 (3:11, 10:11); Polet - Sokol 2:0 (11:5, 11:1), počivala je Zarja.
LESTVICA Polet 12, Kraški dom 9, Kras in Sokol 8, Zarja in Gaja 4, Danica 3.
Prihodnje 9. kolo (v ponedeljek, 10. junija 1985): na Padričah ob 19. uri Gaja - Polet, v Zgoniku ob 19. uri Kras - Zarja, v Repnu ob 19. un Kraški dom - Sokol. Počiva Danica.
(Z. S.)
V Gradežu in Fontanafreddi
_	..	c m m m' ----	*• mm
Kadetska vrsta Jadrana Parco in Borova ekipa propagande bosta danes v Fontanafreddi in Gradežu nastopili na deželnem finalu v svoji kategoriji. Na sliki mladi borovci (v belem dresu) proti ekipi dečkov istega društva
PEVMA-OSLAVJE: Bevčar, Mikluš, Vogrič A. in M., Prinčič, Grinovero, Markovič, Sošol.
O. ŽUPANČIČ: Lutman, Bastiani, Mučič, Braini, Zavadlav, Boškin, Gaeta.
MLADINSKI KROŽEK: Komel, Košuta, Sošol, Mužič, Gruzovin, Košuta D., Legiša.
Jutri bo na vrsti moška košarka. V prvotni spored je vstopila zamenjava, tako da bo v ponedeljek igrala ekipa MK-G mladi, medtem ko bo ekipa MK-G nastopila v torek.
Jutrišnji spored je torej naslednji:
18.30 Malomeščani - MK-G mladi; 20.30 Špricers - MK-G mladi; 21.30 Malomeščani - Špricers.	MAL
DIRKA CIKLOAMATERJEV
Tudi adrievci
Danes ob 10. uri bo v Boljuncu startala krožna dirka cikloamaterjev s ciljem v Bazovici. Dirke se bodo udeležili tudi kolesarji lonjerskega kluba Adria.
Doslej
devet
tekem
V okviru medvaškega odbojkarskega turnirja so v Bregu odigrali že 9 od predvidenih 15 tekem. Udeležba je bila precej številna in tudi družabnosti ni manjkalo. Dosedanji izidi so naslednji:
Dolina I. - Boljunec I. 2:0; Bolju-nec I. - Dolina B. 2:1; Dolina L - Dolina H. 2:0; Boršt - Domio/Krmenka 2-L Domjo/Krmenka - Dolina H. 2:0; Boršt - Dolina H. 2:0; Boljunec I. -Boljunec n. 1:2; Domjo/Krmenka -Boljunec II. 2:1; Boljunec I. - Dom jo/ Krmenka 0:2.
Začasna in nepopolna lestvica je naslednja: Domjo/Krmenka 6; Boršt in Dolina I. 4; Boljunec I. in Boljunec H. 2; Dolina II. 0.
Prihodnji teden je na vrsti še šest tekem.	(Dam)
Ob 90-letnici ustanovitve kolesarskega društva pri nas
Dve manifestaciji TO ZSŠDI za Goriško
Za devetdesetletnico ustanovitve pr-vega slovenskega kolesarskega društva v naših krajih prireja TO ZSŠDI «a Goriško dve manifestaciji. Prva Ki namenjena otrokom in naraščajnikom, druga pa vsem: od osnovnošolcev preko mladincev, odraslih rekreativcev in tekmovalcev do kolesarjev *h kolesark v zrelih letih.
Za otroke in naraščajnike obeh spolov bo v soboto, 22. junija popoldne ha igrišču zavoda Lenassi v Gorici
naslednji dan v Sovodnjah v sodelovanju s tamkajšnjim športnim društvom. Pravzaprav bosta v Sovodnjah start in cilj, sicer pa bo proga potekala po ozemlju štirih občin: Sovod-nje, Gorica, Doberdob in Zagraj. Kolesarsko srečanje je namenjeno trem kategorijam, ki bodo vozile na različno dolgih progah: na družinski, na rekreacijski in na tekmovalni. Razdalje bodo devet, osemnajst in petinpetdeset kilometrov. Za udeležence - tek-
la igrišču zavoda Lenassi v Gorici deset kilometrov, za uu<^—- r -»lesarski spretnostni poligon. Pred- movalce je predviden leteči, gorski 'ideni so štirje tekmovalni razredi z
končni cilj z odgovarjajočimi nagradami. Vsi udeleženci pa bodo dobili spominsko kolajno. Zbiratelji jo že zdaj pričakujejo, kajti gre za faksi-miliziran odtis društvenega grba iz leta 1985. Primerek si je Združenje izposodilo v Kromberškem gradu, kjer ga hranijo.
Vpisovanje bo potekalo v nedeljo zjutraj od 9. do 10. ure, ko bo start vseh udeležencev. Prvih osemnajst kilometrov bo hitrost omejena.
(R. A.)
°dgovarjajočimi lestvicami in nagra 'lami. Vsi udeleženci pa bodo prejeli spominsko kolajno. Prirejanje kolesarskega poligona v mestu ima seveda Poleg propagandne in tehnične tudi simbolično vsebino. Ob koncu prejšnjega in na začetku tega stoletja je t&kratno društvo »Gorica« delovalo v središču mesta in v njem prirejalo Timohodo oziroma zbore. Danes predstavlja kolesarsko srečanje ali tek-hiovanje v mestu skoraj nerazrešljivo težavo, posebno za ljubiteljske strukture, ki jih premoremo. Poligon iu torej najprikladnejše oblike. Zabeležimo še, da bo vpisovanje možno °d 16. do 17. ure, ko se bo tekmovanje pričelo.
Druga manifestacija se bo odvijala
domači šport
10.30
Danes
Nedelja, 9. junija 1985
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
v Dohni: Breg - Monkey 1. ŽENSKA DIVIZIJA Trstu, Istrska ulica:
OMA
10.30 Polet
DEŽELNI FINALE KADETOV
9.00 in 16.30 v Fontanafreddi: nastopa tudi Jadran Parco	.
DEŽELNI FINALE PROPAGANDA
9.30	v Gradežu: nastopa tudi Bor
MINIBASKET
9.00	na Kontovelu: nastopajo Konto-vel, Sokol, Breg, Bor in Dom
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
17.00	v Repnu: Mladost - Olimpia NAJMLAJŠI - POPRVENSTVO
10.00	v Repnu: Kras - Chiarbola ZAČETNIKI - POPRVENSTVO
9.00	na Proseku: Primorje - Montebello.
KOLESARSTVO
CIKLO AMATERJI
10.00	v Boljuncu: nastopa tudi Adria.
pismo uredništvu
S prošnjo za objavo Spoštovano uredništvo!
V sredo, 5. trn., ste objavili pismo Bojana Pavletiča pod naslovom Friul-export da, Friulexport ne, ki me je osebno prizadelo. Po trinajstletnem športnem udejstvovanju pri ekipi Sokola in v zadnjeni času pri Meblu ne morem »požreti« žaljivih besed, ki sem jih lahko razbrala med vrsticami. Po kratkem poizvedovanju pa sem zvedela, da so tudi ostale soigralke mojega istega mnenja.
Skoraj ne morem verjeti besedam prof. Pavletiča, ko nam osporava re snost pri treniranju, nas obtožuje životarjenja in nas primerja strgani obleki, pa čeprav z zvenečim imenom!?
Sprašujem se, ali se sploh zaveda, da že več kot 10 let uspešno branimo slovenske barve v italijanskem prvenstvu B lige in da smo pri sedemnajstih letih tudi me naskakovale prestop v B ligo in da še danes predstavljamo jedro združene ekipe? Ali ni to rezultat trdih delovnih navad vseh i-gralk in vodstva in ne predstavlja zadostnega zgleda vsem ljubiteljem odbojke
Ni dolgo tega, ko je ekipa slonela na naših ramah, predvsem pa na trenerjevih. Same igralke smo si morale nabavljati športno opremo, trener pa nam je bi! še za spremljevalca, šoferja, zdravnika, psihologa, prijatelja. Malo je še danes takih, ki ^brezplačno žrtvujejo za odbojko svoj prosti čas!
S kakšno pravico nas prof. Pavletič obtožuje životarjenja v B ligi, češ saj je bil sam trener A lige, ko pa je znano, da je v tistih časih zadostoval le enkrat ali dvakrat tedenski trening, zdaj pa še enkrat dnevni ne zadostuje? Prepričana sem, ds. V prav te naše žrtve pripeljale do združitve slovenskih odbojkarskih ekjp, prav to pa nam omogoča ohranitev B lige in pa predvsem obstoj Friul-exporta.	.	.
Na žalost si moramo izmenjavati mnenja po časopisju, ne da bi si odkrito gledali v obraz. Sam prof. Pavletič pa ne daje nobenih predlogov, kako ohraniti ekipo v B ligi. Ali naj Meblo razpade?
Te moje vrstice ne smejo izzveneti kot nevoščljiva in nekoristna polemika 'do ekipe Friulexport, ki ie nedvomno dosegla izjemen uspeh. Ne zdi pa se mi pošteno blatenje in poniževanje ostalih naših športnih delavcev, ki se že vrsto let nezainteresirano trudijo za napredek naše zamejske odbojke.	..
Vida Legisa
obvestila
Trgovina čevljev in usnjenih izdelkov
lil
Madotto
v središču
KRIŽA štev. 200
KRIŽ pri Trstu štev. 200 - Tel.: 220340
KNJIGARNA
IL CARSO
SEDAJ TUDI V SESLJANU LAHKO NABAVIŠ VSE KNJIGE. KATERE POTREBUJEŠ:
za sprostitev, za izobraževanje, za športno aktivnost, za prosti čas: enciklopedije, slovarje, pisarniške potrebščine itd. Knjižna zbirka REMAINDERS’: nove knjige po polovični ceni!
SESLJAN (Trst) — Tel: 040/299717
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK priredi v sredo, 12. t. m., ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje s prikazom barvnih diapozitivov o pohodu pod Anapurnami v Nepalu. Predaval bo udeleženec pohoda Lojze Abram. Vabljeni.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 21. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob ZU. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 15. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev predsedstva ter volilne verifikacijske komisije; 3. poročila; 4. prošnja za včlanjenje novega društva; 5. diskusija; 6. razrešnica odboru; 7. volitve; 8. zaključki.
KOŠARKARSKI KLUB ŠZ BOR obvešča, da bo v sredo, 12. t. m., ob 20. uri seja na stadionu «1. maj«.
BOR INFORDATA
obvešča, da bo sestanek odbora v torek, 11. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«.
ŠZ BOR	, „
sklicuje v ponedeljek, 17. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu REDNI OBČNI ZBOR na svojem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 7.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000	Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. 1	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zaseb-	viš 23 mm) 43 000 lir. Finančni m legalni oglasi	^gjjsg	,jŽŽk 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 1	Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
nike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organi-		GORICA Drevored 24 maggio 1
zacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00,	550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA	Tel. (0481)83382-85723
letno nedeljski 800.00 din.	Osmrtnice, zahvale	formatu.	^ 9H Jjjr	ČEDAD Stretto De Rubeis 20
	iz	-	nara- | IR	BH Hh	n	Tel. (0432) 731190
Poštni tekoči račun za Italijo	pri	ul I	H Irb Eflj	BB BB	Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023	Montecchi 6	tlx	iz	Hj	^B	^B BB Mf	I v Italiji pri podružnicah-SPI j	^BL jHL«JBL	JBHL 1 Ji.	dnevnik	Izdaja LJZTT	Iffrjjl &an Mija"**» imiskaM™
9. junija 1985
V Sao Paulu pregledujejo domnevne posmrtne ostanke Josef a Mengele ja
Kosti in lobanja, ki so jih izkopali v Embùju pri Sao Paulu ta četrtek (AP)
SAO PAULO — Šele čez dva tedna bo moč reči, ali posmrtni ostanki, ki so jih našli v pokopališču v mestecu Embu nedaleč od Sao Paola, pripadajo nacističnemu vojnemu zločincu Josefu Mengeleju. Tako so sporočili predstavniki brazilskega inštituta za sodno medicino, kjer zdaj pregledujejo ostanke. Pri ugotavljanju isto-
vetnosti se bodo poslužili predvsem odtisa Mengelejevega zobovja, ki ga je dala na razpolago zahodnonemška vlada. Pri pregledu bodo verjetno sodelovali tudj zahodnonemški in ameriški strokovnjaki, brazilska vlada pa je medtem že zavrnila prošnjo ZDA in ZR Nemčije, da bi ostanke analizirale v svojih inštitutih.
Ostanke so odkopali pretekli četrtek, potem ko sta zakonca Wolfran in Liselotte Bossert javila pristojnim brazilskim oblastem, da je Josef Mengele umrl 7. februarja 1979 zaradi možganske kapi na plaži pri Bertiogi v bližini Sao Paula. V Braziliji naj bi živel od 1969. leta, zadnje čase z lažnim imenom Wolfgang Gerhard, s katerim je bil tudi pokopan v Embùju.
Vest, češ da je »angel smrti iz Au-schwitza« že dolgo mrtev, so mnogi sprejeli z odločno skepso>. Med drugimi se je oglasil znanj lovec nacističnih vojnih zločincev Simon Wiesenthal in dejal, da zgodbi ne verjame. Mnogi domnevajo, da bi lažno informacijo o Mengelejevi smrti utegnil razširiti Paragvaj, kjer naj bi se nacistični zločinec skrival, in sicer zato, da bi se paragvajski diktator Stroe-ssner rešil tega problema pred načrtovanim (zdaj odloženim) obiskom v ZR Nemčiji. Do zadeve je zavzela stališče tudj SZ. Tiskovna agencija TASS je včeraj izrazila hude dvome o domnevnem odkritju Mengelejevih posmrtnih ostankov in napadla ZDA, češ da so jim prav dobro znani naslovi nacističnih vojnih zločincev.
Konfekcija Fany
Stefania Millo
KAKOVOST - ELEGANCA
POLETNE NOVOSTI priznanih znamk:
Max Mara, Albinea, Rodrigo, Ragno, Vagabond, Lebole, Jeans Pooh in Spitfire, kopalke Parah.
kr
34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118
A
Lm/iotìa
TRST
riMamsTĐ
Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669
ŠIROKA IZBIRA
POLETNIH OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
POPUSTI

I
I
Ni bila jajčarica
BANGKOK — Tajska policija je te dni aretirala 33-letno Boonserm Chokemongkol, ki je trdila, da je znesla dve jajci, potem ko je pred dvema mesecema zanosila. Aretirali so tudi dve babici, ki sta trdili, da sta bili prisotni pri tem dogodku. Prebivalci vasi, kjer ženska stanuje, so takoj po »veseli novici« začeli pravo romanje na dom »jaj-čarice«. Prinašali so ji darila, hrano, celo denar ter se klanjali dvema jajcema, ki ju je ženska držala pri sebi. Romanje seveda ni bilo samo sebi namen: vsakdo je hotel kaj v zameno, številke za loterijo ali kaj podobnega. Ko je policija zvedela za vso zadevo je jajci zaplenila, izvedenci pa so ugotovili, da gre za dve preprosti račji jajci, sicer trdo kuhani, vendar povsem normalni. Ženska naj bi si vso zadevo omislila samo zato, da bi izkoristila dobro vero svojih sovaščanov.
Mladoletniki ubivali mimoidoče »za špas«
DALLAS — Ameriško javnost v teh dneh pretresa odkritje srhljivega primera mladinskega kriminala. Od začetka tega leta je skupina »najstnikov« ubila v Dallasu vsaj 15 ljudi. Pri tem je uporabljala vedno isto »tehniko«: svoje žrtve je izbirala med ljudmi, k j so osamljeno hodili po mestnih ulicah, se jim približala, jih obkoljene zmerjala in suvala, naposled pa vanje streljala.
Policiji je uspelo aretirati tolpo po več mesecih preiskav. Gre za 8 fantov, starih od 15 do 17 let. Nekateri med njimi so sošolci, vsi pa so španskega oziroma latinskoameriškega porekla. »Mesece nismo mogli odkriti tople,« je dejal policijski funkcionar Ron Wal-drop. »saj je bilo nemogoče pripisati zločinom neke logične motivacije. Tolpa je ubijala zgolj 'iz užitka, da je lahko streljala proti človeškemu bitju.«
Rekordna plača trgovskega potnika
VINKOVCI — Ko posameznik /u služi v enem mesecu toliko kot 59 njegovih sodelavcev v istem podjetju, seveda ne pride le do iskre, ampak do poštenega ognja v strehi. To se je zgodilo pri aprilskih plačah v delovni organizaciji Iskra v Vinkov-cih: terenski komercialist Uroš Mi-loradovič iz Beograda — bolj preprosto bi mu lahko rekli tudi trgovski potnik — je zaslužil 130 milijonov starih dinarjev. Sicer pa je bil povprečni osebni dohodek 150 zaposlenih 2,2 milijona starih dinarjev.
»Iskra« pa je delovna organizacija, v kateri se že dalj časa iskri. Neki osebni dohodki so posledica slabega gospodarjenja, izgub, blokiranega žiro računa in podobnih nevšečnosti. Zdi pa se, da je do vsega
tega prišlo po krivdi vodstva, zlasti direktorja, saj so med drugim podjetje vse bolj usmerjali v veletrgovino, zanemarjali pa so svojo osnovno dejavnost.
Marsikje v Jugoslaviji zadnje čase ugotavljajo, da je težko gospodarsko obdobje mogoče preseči tudi s spodbudnim nagrajevanjem posamez nikov, ki lahko s svojim delom, znanjem in prizadevnostjo izvlečejo gospodarski voz. Najbolj pogumni in gospodarni sledijo temu cilju s spreminjanjem pravilnikov o nagrajevanju. Žal pa je premik od glavne slabosti — uravnilovke — dokaj skromen in ne zajema ravno velikega števila zaposlenih, zlasti pa ne proizvodnih delavcev. Materialne injekcije so še najbolj uspele pri ljudeh, ki
prodajajo in jim določajo osebni dohodek z določenim odstotkom prodane vrednosti.
Prav tu pa je ključ nenavadnega zapleta v Iskri, ki je dal verjetno jugoslovanski rekord v plači. Prej omenjeni trgoveč je pač prodal veliko blaga in po pravilniku mu je računalnik izračunal sto trideset milijonov starih dinarjev plače. Direktor se je — kdo ve zakaj — krčevito oklepal pravilnika in delavskemu svetu sploh ni dovolil, da bi razpravljal'o tem primeru. Zdelo se mu je sicer, da bi 130 milijonov preveč razburilo delavce, zato je odločil, da »lastniku« izplača 72 milijonov, preostalih 58 pa terenskima komercialistoma iz Slavonskega Broda in Osijeka.
OD 10 DO 50%
TUDI PRI ARTIKLIH
MANDARINA DUCK
■
trgovina pelletterie VBrgani
TRST - TRG SV. JAKOBA 6

JAVNIH IN PRIVATNIH ZGRADB NUDIMO USLUGE ADMINISTRATORJEM
+ zidarska dela + vodovodne napeljave + električne napeljave + termične napeljave + čiščenje + pleskanje + sanacija ambientov
Ul. dei Porta 6/1 - 34141 TRST- 040/772333
»Mostiščarji«
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK
Tl K.A3 MISLIŠ, KA3 BI SEF REKEL, ČE BI MIDVA ETAVKAUA^
PO M03EM TEGA . ŠE OPAZIL