Številka 122 TRST, v soboto, 4. maja 1907. Tečaj XXXII. €dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je m'K OGLASOV se račnnajo po vrstah <Žiroke 73 mm, visoke 1% Diui); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; rt osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov SO sto t. Za oglare v teksta lista do 5 vrst 20 S, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa p« 40 stot. — Oglase sprejeaaa Inseratni oddelek uprave Bdmostii;. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, n naiočbe brez doposlane naročnine, Be uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na ore JniStvo lista. Nefrankovazt pisma se ne sprejemajo In roko; 1 si se ne Trai^Jo. Naročnino, oglase in reklamacije 'c poSiljati na upravo lia:» UREDNIŠTVO: ul. Giorri * Galattl 18. (Narodml don Izdajatelj in odgovorni nrecnik ŠTEFAN GODINA. Laste c konsorcij lista .^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci » lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. lw. tsscssss; PoStno-hranlJuični račun št. 841-6o«. - TLL^FO« it«V. 1157. ■ ■- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". politično društvo Edinost priredi ¥ nedeljo dne 5. maja 1.1. Z Volilna shoda in sicer ob :V/2 uri popoludne v Ctropadi v dvorani gostilne goap. Milkoviča in ob 5 lf2 uri popoludne v Padricib. v dvorani gostilne g. Martina Grgiča. Volilci ! Še malo in 14. uiaj je tukaj vdeležite se teb shodov ! BRZOJAVNE VESTI. f Podadmiral grof Egon Chorin»ky. DUNAJ 3. Neka lokalna korespondenca j ?>oroča, da je danes uuarl v 64. letu starosti viši dvornik nadvojvode Karola Štefana, podadmiral grof Egon Chormsky. Srbska princesinja Helena obolela. DUNAJ 3. Iz Belegagrada poročajo, da je princesioja Helena hudo obolela za influenco. Stanje princesinje je baje opasno. Poštne pošiljatve za c. in kr. eakadro. DUNAJ 3. Poštne posiliatve za c. in kr. ^skadro, obstoječo iz ladij „Nadvojvoda Karol", „Nadvojvoda Friderik", „Bamberg*, „Ulanu in -Streiter* treba odpravljati v Pulo. Nesreča na Ogrski državni železnici. BUDIMPEŠTA 3. Ravnateljstvo državnih železnic je priobčilo, da je tovorni vlak, ki je sinoči odšel iz Karansebesa v Oršovo, je med postajo Porta Orientale in Domosnia-Xornya na odprti progi skočil s tira iz doslej neznanih vzrokov. Pri tem je bil mrtev en strojevodja. Samomor fc "vsega ravnatelja ogrske deželne poljedelske zveze. BUDIMPEŠTA 3. Bivši ravnatelj ogrske deželne poljedjelske zveze Geza Forster ni umrl — kakor se je danes konstatovalo — vsled srčne kapi, marveč se je sam z nožem zabol v srce ter takoj umrl. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. ^Trgovinski minister Fort v Sarajevom. SARAJEVO 3. Trgovinski minister dr. Fort se je povrnil na Dunaj. Srbija naročila polke v Avstriji. BELIGRAD 3. Srbska vlada je naročila pri tovarni za (orožje v Stevru 30.000 pušk in 10.000 karabin. Novi regent &a Brunšvik. BKROLIN 3. „Lokal-Anzeiger" piše, da je gotovo, da bo regentom Brunšvika izvoren vojvoda Gustav Albert Meklenburg-Šve-rinski. Baron [Aehrentlial v Berolinu. BEROLIN 3. Baron Aehrenthal je včeraj popoludne v spremstvu avstroogrskega poslanika S zochenv-Maricha obiskal poslanike akreditirane v Berolinu. Več časa se je razgovarjal z italijauskim in francoskim poslanikom, s katerima je razpravljal o medna- I rodnem položaju. Zvečer, po obedu na av-I stroogrskem poslanstvu se je več časa razgo-; varjal z državnim tajnikom Miihlbergom. Danes ; dopoludne je zopet imel daljši razgovor z I držav, tajnikom za unanje stvari Tschirskim. i BEROLIN 3. Danes predpoludne je imel: , avstroogrski minister za unanje stvari baron• Aehrenthal razgovor z državnim tajnikom j Tschirskim. Ob 1. uri popoludne je bil obed' 1 pri svetniku poslaništva grofu Szechenyi-ju. ; ' Zvečer namerava baron Aehrenthal odpotovati. Grad Ahilejon. BEROLIN 3. To leto ne bo na gradu „Ahilejon4* na Krfu bival ni cesar Viljem: Ini kateri drugi člen cesarske rodbine. Tjakaj odpošljejo arhitekta., da odredi potrebno za popravljenje gradu. Rojstni dan kneza Biilova. BEROLIN 3. „Nordd. AUg. Zeitung" j poroča : povodom rojstnega dne kneza Bii-: loua bo danes v palači državnega kancelarja j obed, katerega se udeleži tudi cesar. Na ta| obed so povabljeni: avstroogrski minister za unanje stvari baron Aehrenthal in njegov 1 spremljevalec baron Gagern, nadalje avstroogrski poslanik Szogyeny-Marich, poslaniški svetnik grof Szechenyi in vojaški ataše avstroogrskega poslanstva podpolkovnik Klepsch-! Kloth. Kmetski nemiri v Bukovini. ČERNOVICE 3. Z ozirom na vesti nekih listov glede kmetskih nemirov se poroča, da se probivalstvo v nekaterih občinah političnega okraja Visnic boji povodom pravoslavnih velikonočnih praznikov nemirov, s katerimi žujajo kmetje. Deželna vlada je izdala stroge odredbe, da se v slučaju prepreči izgrede. Poraz turških čet v Jemenu. CARIGRAD 3. Potrjuje se vest o porazu turških čet v Jemenu. Glasom vesti došlih porti, je palo 700 turških vojakov. Bitka se je vršila pri Ainranu. Nova srbska železnica. CARIGRAD 3. Gradnja delne proge že-leznice Paračin-Zaječar dolge 55 km je bila j za 4,241.000 frankov oddana ogrski tvrdki Schiefer. Zaloga smodnika eksplodirala. HONGKONG 3. V Kantonu je včeraj i eksplodirala zaloga smodnika. Kolikor so za-mogli doslej konstatovati, je bilo 21 oseb 1 ubitih več sto pa ranjenih. Štrajk. MARSILY 3. Delavci več velikih tovarn olja in mila so pričeli štrajkati, ker se jim ni povišalo. Bati se je, da se štrajk razširi na vse tovarne olja, v katerih dela okolu 20.000 delavcev. Liberalci na Spanj skem. MADRID 3. Liberalna stranka je sklenila, da se ne udeleži bodočih volitev za se* . nat, kajti vlada jim hoče dati le dvajset ! mandatov. Parnik zgorel. LONDON 3. Glasom poročila došlega Llo.vdu je na parniku „Silterlip", ki je vozil bencin iz Singapora v London dne 1. t. m. v zalivu Vizcava nastal požar. Moštvo je | moralo zapustiti parnik, pet mož posadke je i zgorelo, dočim so druge, med temi štiri močno ožgane, rešili ter jih odvedli v Plymouth. Slavd ost Jeanne d' Are ORLEANS 3. Slavnost device Orleanske Janne d"Are bo imela popolnoma vojaški značaj. Na mestnem trgu bodo Čete defilirale pred zastavo Jeanne d* Are. Na ukaz župana je prišel v stolnico, kjer hranijo zastavo, se-kvestor ter zahteval, naj mu izročijo zastavo. Temu ukazu se je ugodilo, vendar je to postopanje provzročilo pri katolikih splošnost raz- i burjenost. Nesreča v rudniku. FRANKENHAUSEN (ob Kytfhaeuseru) 3. V sosednem rudniku Heldrungen se je sinoči v nekem rovu unel smodnik, pri čemer se je vsled nastalih smodnikovih plinov zadušilo pet oseb. Mraz v Alžirju. PARIZ 3. V Alžirju je napravil hud , mraz veliko škodo po vinogradih* Potres. MALNIC (Koroško) 3. V noči od 1. na 2. t. m. ob 11. uri 3 min. je bilo čuti tukaj precej močen, tri sekunde trajajoč potres.j Dan pred potresom je bila silna nevihta s izdatnim snežnim metežem. H u s i j a. PETROGRAD 3. Ministerski svet je sklenil, da se na sibirski železnici napravijo druge tračnice. Se te'com tega leta se polože tračnice od Atšinska do Irkutska. Poplave. KIJEV 3. (Petr. brz. ag.) Dnjepr je prestopil obrežja ter preplavil v spodnjem mestu več sto stanovanj, iz katerih so se prebivalci umaknili. Veliki vo® shod dne 26. aprila zvečer v „Narodnem domu". Govor dr. Edvarda Slavika. Kaj naj Vam rečem jaz, mili rojaki, po krasnih govorih mojih predgovornikov, naj-odličnejših in najbolj zaslužnih mož Vaših, s katerimi se ne morem meriti v nobenem obziru. Vaše navdušenje, Vaš entuzijazem, s katerim ste spremljali njihova izvajanja, priča, da so Vam govorih iz srca, da čutite z njimi vse njihove idejale ! — Idejale ! ? Ali imamo mi idejale, se-li mi borimo za idejalne principe ? Dr. Venezian pravi, dane. Na nekem shodu (seveda ne javnem, ker naši vsemožni Italijani si ne upajo prirejati tu javnih shodov) rekel je Venezian, da edini, ki se borijo za idejale, principe, so oni — italijanska nacijo-nalna stranka, da oni so edini ki se borijo s poštenimi idejalnimi sredstvi. Nobena druga stranka da se ne bori za principe, a vse da se poslužujejo le nepoštenih sredstev osebnih napadov in obrekovanja. Mi da nimamo principa ? Mi da nimamo ideje? Katero idejo imajo pa oni, smemo mi prašati ? Italijani pravijo, da se borijo za obstanek, za napredek, za svobodo svojega naroda ! (Razno vsklikanje). A mi, se-li mi ne borimo za obstanek, svobodo, za napredek svojega naroda ? I! (Viharen aplavz) A njih to ni nikak idejal! Prihaja mi na misel neka dogodba. Vol, ki je bil last nekega grajščaka, je zabol kravo, last nekega kmeta. Kmet se i je obrnil do graščaka — ker v tistih časih so bili grajščaki tudi sodniki — a mu ni povedal, čegav da je bil tisti vol. Grajščak je poslušal kmeta in mu pritrdil, da ima pravico do odškodnine. Rekel je, da pozove lastnika onega vola na odgovor. Sedaj pa je ' kmet povedal grajščaku, da vol, ki je ubil ! kravo, je bil njegov — grajščakov. Sedaj pa I je grajščak hitro pripomnil: A, to je pa kaj druga! (Burna veselost). Uprav taki so naši Italijani! Če oni ; ljubijo svoj rod in svoj jezik, če se borijo za ! njegov obstanek in napredek, je to nekaj plemenitega, idejalnega, če mi isto storimo za svoj narod, potem je to — kaj drugega. Mi ne zahtevamo nič druzega, nego, kar Italijani že imajo. (Klici: Tako je !) in jim mi od srca privoščamo :mijim hočemo biti le enakopravni. Oni pa bi hoteli imeti vse, a mi naj bi ne imeli ničesar. O n i hočejo gospodariti nad nami in nas tlačiti. (Krik. Viharni protesti). Mi smo za enakopravnost, oni hočejo gospodstvo. Je-li to njihovo stremljenje idejalno, so-litaki nazori idejalni ? ! Italijani se bahajo sedaj, da so liberalni in za demokratiziranje javnega življenja. Toda, kakšna da sta njihov hvalisani demokratizem in svobodoljubje, to nam najbolje kaže njihovo postopanje ob vprašanju volilne reforme. Dočim se bahajo, da j so bili oni vedno za razširjenje in demokratiziranje volilne pravice, I je resnica ta, da so oni še le potem, ko so videli, da do volilne reforme pride na vsaki način, tudi brez njih in celo proti njim. pri-capljali kakor zadnji. (Razno vsklikanje proti italijanski liberalni stranki). Oglejmo si tudi njihovo tržaško volilno reformo. (Krik). Njihov načrt, ki so ga nedavno predložili deželnemu zboru, je bolj reakcijonaren, nego dosedanji volilni red, ki je iz leta 1850. in je torej že blizu 60 let star. Ta načrt je reakcijonarnejši nego kateri-sibodi novejši volilni red, saj odvzemlje volilno pravico celo takim, ki so jo do sedaj imeli (Vrišč) hoče oropati okolico še tistega zastopstva, ki je je imela okolica doslej, izroča občino v popolno oblast peščici izvoljenih privilegiranih stanov. (Burni klici: To se ne sme zgoditi!) In zopet vas vprašam: je-li to idejalno stremljenje ?! Oni skrbe le za svojo Patrijo, patrijo z velikim „p", za svoje društvo „Pa-trija^, za svojo stranko. (Vihamo pritrjevanje), a nagib jim je vedno le egoizem, požreSnost. A potem imajo še toliko žalostnega poguma, da pravijo, da se borijo za plemenito idejo!! (Vrišč). Isto pesem pevajo v svojih manifestih tudi socijalni demokratje. Tudi oni zatrjajo, da so za enakost, za svobodo, za rešitev tlačenih (Burno prigovarjanje). Ce bi oni res bili za vse to, postavili bi se na našo stran (Frenetičen aplavz), branili bi nas proti krutim krivicam, ki nam jih delajo naši močnejši narodni nasprotniki. Zaklicali bi Italijanom : Mi ne dovoljujemo, da tlačite uboge Slovence, ki jim gredo iste pravice kakor vam, Italijanom! Dajte jim potrebne šole, dovolite njihovemu jeziku ravnopravnost v uradih, v javnosti in v šoli! Dajte jim primerno zastopstvo v mestnem zboru, pustite jih, da se svobodno razvijajo kulturno in gospodarski! (Vseobče pritrjevanje). Naglašali bi socijalni demokratje : Slovenci so šibkejši, zato jih bomo mi podpirali proti vašemu pritisku ! Žugali bi jim, da siccr stopijo na ulico. Žugali bi jim štrajkom, kakor to delajo, kadar gre za njihove posebne koristi. Tako bi morali govoriti socijalni demokratje, ako bi bili res za svobodo in enakost. (Viharno odobravanje). Kako pa postopajo v resnici ? Ravno nasprotno. Oni govore nam, naj bomo tihi, in nas imenujejo šoviniste in kapitaliste! Pravijo, da mi pretiravamo. (Vrišč in razni vskliki na adreso socijalne demokracije). Tako nam tudi ob vprašanju tržaške volilne reforme niso hoteli dovoliti, da se branimo proti peklenski nakani gospodovalne stranke. Da, celo tega nam niso hoteli dovoliti, da bi zastopali njihove, s o-cijalno-demokratične postulate. (Neopisen vrišč), marveč so nam še žugali. Krono pa so postavili socijalni demokratje svojemu slavljenemu demokratizmu s PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „No, kajpak, stotnik Žak." je odvrnila | marketendarica. „Vas napihujejo zmeraj kakšni i vetrovi! Pa le požurite se noter — imam nekaj za Vas, kar Vam priveže dušo." ..O, pil sem pred kratkim iz brušene čaše na srebrnem podstavku vino,~ je odvrnil stotnik, „ki mi je vzelo najmanje za en mesec skomine do Vašega jeruša." -Če brbljate o zlatu in srebru, je to res, tega nimam za Vas, a kar čaka tu notri na Vas, je vredno, da bi se pilo iz čaše z bri-Ijanti,* je rekla Liza. „Kaj hoče reči, doktore ?" je vprašal Lavton. ..Baba izgleda, kakor bi imele njene besede nekaj zmisla." „Hm. morda je majhno zmedenje duševnih močij, kakor ga čestokrat povzroča preobilno uživanje alkoholičnih pijač," je menil Pipec. „Ste Vi tudi tukaj, doktor?"1 je rekla Liza, pomežikujoč ranocelniku. „Jaz sem Vaše bolnike pitala med tem z jerušom." ..Kaka barbarska neumnostje vzkliknil zdravnik, na smrt prestrašen. ..Ljudem, ki leže v najhujši mrzlici, dajati žganja! Oj i ženska, kdo te je ustvaril?" ..Ah, kaj !" je rekla Liza hladnokrvno. ..Kaj se bodete zaradi kapljice žganja tako repenčili! Bilo ga je komaj eno galono1) na dva tucata fantov in dala sem jim ga samo. da sem jim pomogla do mirnega spanja." Lavton in dr. Pipec sta vstopila zdaj v kočo in prva stvar, ki so jo zagledale njune oči, jima je pojasnila, kaj da so pomenile pravzaprav Lizine mnogoobetajoče besede. Na sredi dolge mize je stala čutara vsega spoštovanja vredne obsežnosti. Lavton je zvedel kmalu, da je napolnjena z najrujnejšim vincem in poslana majorju Dunvudu od njegovega prijatelja Hvartona, stotnika v kraljevi armadi. „In kraljevsko darilo je !" je rekel narednik. ..Major nam priredi na čast naše *) Galona = okoli 4 litre. j i zmage majhno gostijo in glavne stroške mora ! — kakor se spodobi — trpeti sovražnik !" Stotnik Lavton ni imel čisto nič proti temu, da se tako dobro začet dan tudi tako dobro zaključi; in kmalu je sedel, v krogu tovarišev, pred čutaro, med tem ko je dr. Pipec ves v skrbeh preiskaval svoje pacijente. Ogenj v kaminu je veselo plapolal, tako , da je bila vsaka druga razsvetljava odveč. Družba okoli mize je obstajala iz samih mla-. dih mož in izkušenih vojakov — bilo jih je j kakih dvanajst — in njihov pogovor in nji-| hovo vedenje je kazalo čudno zmes vojaške neprisiljenosti in žentlmenske tinosti. Nekaj jih je izkušalo spati na klopeh ob stenah; nekateri so se izprehajali po sobi, drugi sedeli in se razgovarjali o resnih stvareh. Včasih, kadar so se odprla kuhinjska vrata, je bilo slišati sikanje in grgranje ponev in loncev in v takih trenutkih so odpirali celo speči za hip oči in vzdigali glave, kakor bi pričakovali, da pride iz onih krajev k njim kaj več nego samo dober duh. Dunvud je sedel ves čas sam za-se, gledal zamišljeno v ogenj in se zavijal v molk. katerega se ni upal motiti nihče tovarišev. Izpregovoril je bil samo nekoliko besed z dr. Pipcem, vprašavši ga po ranjenem Singeltonu, in nato je zopet zapal v svoje tuhtanje. Večina častnikov se je predolgo postila, da bi bila stavila prevelike zahteve v kakovost jedij: drugačna pa je bila stvar s stotnikom Lavtonom, kateremu so se Lizina jedila naenkrat začela gabiti in ki se ni mogel premagati zdaj, da ne bi bil naredil nekaj grenkih opazk o nožih in krožnikih. Samo Lizina dobrodušnost in spravljivo nagnenje za žaljivca sta jo odvračala nekaj časa, da ni odgovorila na stotnikova zabavljanja — dokler se ni le-ta ojunačil, da je vteknil kos črnega mesa v usta. in spakujoč se vprašal: „Kaka zverina neki je bila to, dokler je še bila pri življenju, gospa Flanagan?" „Smete mi verjeti, stotnik : bila je naša dobra stara krava," je odvrnila marketen-j darica. „Kaj ?" je kričal dragonec jezno. ..Stara Žefka?" (Pride še.) Biran II »EDINOSTc Štev. 122 V Trstu, dne 4. maja 1907 tem, da so okolici odrekali pravico do 12 i mandatov, a to z motivacijo, ker je okolica revnejša nego mesto!! (Pojavi ogorčenja po vsej dvorani). Tako se socijalni demokratje potegujejo za revnejše iu šibkejše, s tem, da držijo vedno | z močnejim ! ! (Rami klici). Tudi ob sedanjih državnozborskili volit-; v ah so postavili v me* t u same italijanske! kandidate, a to zato. ker so Italijani v većini, j A to vzlic dejstvu, da so se nedolgo temu; izjavljali za takoimenovani proporcionalnij zistem, ki v resnici jedini more zagotoviti pri- j merno zastopstvo vsem. Kje je tu enakost, j kje so principi, ideje, k j e j e reševanje! tlačenih?! (Viharno pritrjevanje) Vidimo, torej, da je vse to govorjenje o enakosti in svobodi same iraze, goli humbug (Klici po dvorani: Tako je v resnici). Le egoizem jili vodi!... Mi pa se v resnici borimo le za naše pravice, za enakost, za pravi napredek in za! svobodo (Frenetičen aplavz), ne da bi h o- j teli komu kaj vzeti. Naši nameni so; plemeniti, idejalni! (Navdušeno pritrjevanje). Bodimo ponosni na to, da zastopamo tako pravično, tako sveto pravdo ! Le Naša zastava je čista. Zato pa vsi v boj j pod to zastavo ! [ Dolgotrajno ploskanje in klici : Vsi pod to zastavo !| jZvršetek poročila pride). Nova zbornica in reforma poslovnika. Dunajska „Zeit" je zvedela, da namerava vlada predložiti novi zbornici takoj po otvo-: ritvi predlogo glede reforme poslovnika. Ta' predloga se bo omejila le na zvišanje števila j poslancev z ozirom na neke parlamentarna! dela, kakor so nujni predlogi, interpelacije} itd. Sodi se, da bo predloga vsprejeta brezj velike težave. Pozneje pa predloži vlada radi- j kalnejo retormo poslovnika. Novo belgijsko minister-! s t v o je sestavljeno nastopno : Detrooz, pred-, sedništvo in notranje stvari: Liebaert, finance; j Renbin, pravosodstvo ; Heleputte, železnice :: Hubert, industrija: Dechamps, umetnost in i veda : Helebrant. vojno ministerstvo ; D" Avi- J goon, vnanje stvari ; Delbeke javna dela. l esar v Budimpešti. Cesar pride teh dni na inspiciranje tabora v Bruck, kjer ostane dva dni. Iz Brucka se poda cesar v Budimpešto ali Godollo, kjer bo bival več tednov. Dne 29. t. m. bo cesar za kratek čas prekinil svoje bivanje na Ogrskem, ter se povrne na Dunaj, da prisostvuje paradi dunajske posadke in odkritju spomenika cesarice Elizabete v dunajskem ljudskem vrtu. 5. junija se cesar zopet vrne v Budimpešto oziroma Godollo. Dogovori med lir vaško-srbsko koalicijo iu ogrsko vlado. Iz Budimpešte poročajo : Vspeh pogajanj med lirvatsko-srbsko koalicijo in ogrsko vlado je nastopen : A' jezikovnem oziru je koaliciji zagatovljen vnanji prometni jezik na progah ogrskih državnih železnic : istotako bodo v bodoče napisi na postajah in uradna imena krajev hrvatska. Glede nastavljenja uradnikov, pistojnih na Hrvatsko. se je toliko ugodilo Hrvatom, da se jim je obljubilo, da bodo izpraznjena mesta polagoma spopolnjena s Hrvati. Tudi v gospodarskem oziru se je ugodilo nekaterim zahtevam. Državnopravna vprašanja so bila na posvetovanju izključena. O teh vprašanjih bosta svoječasno razpravljali regnikolarni deputaciji. _ Drobne politične vesti. Madjarske šole v Hrvatski. V sredo je bil v Budimpešti hrvatski sekcijski načelnik za uk in bogočastje M. Roje ter je imel daljo konterenco z ministerskim predsednikom dr.om \Yekerle glede madjarskih šol v Hrvatski. \Vekerle je izjavil Rojcu, da je o tej stvari govoril z ministrom Košutom, kije izrazil željo in pristal na to. da imajo madjarske šole pohajati samo madjarski otroci. Sekcijski načelnik je odločno zastopal svoje mnenje o madjarskih šolah, ki je večkrat zastopal tudi v saboru. Novih madjarskih šol se ne bo otvarjalo, a obstoječe se odpravijo, v kolikor ne odgovarjajo zakonu. Clemenceau in socijalisti. Spor med Clemanceau-jevim kabinetom in socijalisti postaja vedno ostrejši. Vlada je pripravljena z vso energijo potlačiti vse izgrede revolucijskih strank delavskih sindikatov, sicer pa hoče ostati verna svojemu programu socijalnih reform in zadostiti opravičenim zahtevam delavcev. Najbolj energičen korak vlade je, da je: daia zapreti tri glasne voditelje delavske i konfederacije, kar je vzbudilo pri socijalistih velikansko ogorčenje in kar pomeni a razkol med vlado in skrajno levico. Poroča se nadalje iz Pariza, da hoče vlada predložiti načrt zakona proti revolucijo-j narnim agitacijam. Boj s socijalisti bo na ! nož. Razpust četrtih batalijonov na Francoskem se izvrši, kakor poroča „France Militaire" še pred oktobrom tega leta. Četrti batalijoni trdnjavskih posadk ostanejo še. Častništvo in moštvo razpuščenih | batalijonov se razdeli na droge tri batalijone polkov. Perzija — ustavna država. Iz Teherana poročajo : Emin es Sultaneh je vsprejel mesto ministerskega predsednika in I ministra za notranje stvari in sicer pod pogojem, da se šah izjavi, da bo po ustavi vladal ▼ soglasju s parlamentom. Vsi ministri so prisegli na ustavo. Novi ministerski predsednik poda v parlamentu izjavo o politiki. Atentat na guatemalskega predsednika. Kakor poročajo iz Guate-male je bil dne 1. maja izvršen atentat na predsednika republike Guatemala Estrado (Jabrera in sicer potom mine. Zarotniki so izkopali iz hiše 7. ulice tunel in v ta tunel so položili eksplozivnih snovi, ki naj bi se užgale z električno baterijo. Aretovanih je mnogo oseb, ki so na sumu, da so se vdele-žile zarote. Proti izseljevanju iz Grške. Iz Aten poročajo : Vsled silnega izseljevanja iz Grške (ki šteje 3 in pol mfl. ljudi) se je v prvih mesecih tega leta izselilo v Severno Ameriko 5000 ljudi samo s parniki „Avstro-Amerikane". Zato je sedaj grška vlada odredila. da bo dajala potne liste v inozemstvo le moškim, ki so dovršili 16. leto starosti. Ob enem je vlada izdala odlok, da se ima ukrcavan j t vršiti le v Patrasu in v Pireju. Tržaško volilno gibanje. Shod zaupnikov IV. mestnega okraja vršil se je pred včeraj njim zvečer ob veliki udeležbi tamošnjih volilcev. Toliko vo-lilcev menda nismo še videli zbranih v prostranih prostorih gostilne ..Economo", Govorili so ob najvećem navdušenju kandidat za ta okraj dr. Edvard S 1 a v i* k ki je ob neprestanem pritrjevanju razvijal svoj program, in dr. Josip M a n d i ć, ki je na koncu svojih izvajanj stavil na glasovanie kandi- j daturu dr. Slavik-a. ki je bila vsprejeta ob j burnih živio" klicih. Razun teh govornikov j govorili so tudi mnogi drugi, posebno domači i volilci, ki so vsi izrazili željo, naj bo 14. | maj tudi za IV. volilni okraj dan radosti in i veselja ! Po zborovanju je dr. S 1 a v i k napil j vsemu pevskemu zboru ..Čitalnice" pri sv. ! Jakobu, ki je krasno prepeval. „Fora i ščavi" in rLavoratore-. V j eui zadnjih številk smo na kratko poročali i 0 shodu, ki ga je minolo nedeljo sklicala socijalna demokracija za III. mestni okraj v gostilni rConte Verde". Na tem shodu je govoril v imenu laške socijalne demokracije g. G e r i n in moramo priznati, da je govoril i resno in uljudno. Razvijal je program svoje ! stranke in mi bi bili lahko molčali, da ni | g. Gerin v svojih izvajanjih zaklical: „Treba j pobijati »nacijonalistec. Nacijonalisti so — bo- j disi oni Lahi ali Slovenci — „izsesevalci",! ljudje, katerim je prva briga osebni interes1*, j Hvalil je in dvigal v zvezde socijalno demokracijo, češ, da ona jedina deli vsem enake \ pravice in skrbi tudi za d u š e v n o - k u 11 u- ; relni razvoj vsake narodnosti.! Seveda na take insinuacije niso naši somišlje- i niki mogli več molčati in ob splošnem pri- ; trjevanju istih je vstal dr. Josip M a n d i ć,1 kije nepobitnimi dokazi in temeljitimi argumenti dokazoval socijalistom, kako daleč se še na-; hajajo od ..pravice" in kako malo so oni storili za duševno-kulturelni; razvoj našega ljudstva. Dr. Mandić ( jim je očital, da so njihovi izreki enostavna ' hinavščina in da hočejo v donečih besedah j pokrivati svojo nagoto. Poklical jim je v i spomin vprašanje naše slovenske šole in, vskliknil : „Zakaj niste vi pravični socijalni demokratje podpirali naše pravične zahteve ? Ker smo mi slabi in Vi iz oportu-i n i z m a vedno pomagate močnejim!" j Skliceval se je na naš shod pri sv. Jakobu, ki se je pred leti vršil radi ustanovitve slovenske šole in na tozadevno izjavo socij. demokrata Chiussi-ja. Omenil ves volilni razvoj v našem mestu in jim zaklical : „Nikar ne mislite, da imate Vi kak monopol, kar se tiče napredka in svobode! Da smo mi vsakega spoštovanja vredni, nam v svojem srcu gotovo priznate — ampak to nam nočete javno priznati, kajti mi smo Slovenci a vi strastni Italijani!" Govorniku so odgovarjali soc. demokratični govorniki, posebno g. Gerin in Chiussi. V tem trenotku se je pa pripetilo nekaj, na kar pač nismo bili pripravljeni! Ko je dr. Mandić repliciral in jim pošteno odgovarjal, začeli so nekateri soc. dem. kričati „Fora i ščavi" in ko je dr. Mandić v odgovor g. Chiussi-ju, češ, da socijalisti nimajo sredstev, da bi podpirali naše želje odbrusil : „Ni mogoče ! Saj vi vedno pravite, da ste gospodarji sveta; da ste Vi avstrijskim narodom priborili splošno volilno pravico itd. Zakaj niste priredili štrajk in šli na veliki trg — (kakor „pravični") tudi za naše pravične zahteve ?u — ko je dr. Man- : dić to izrekel — zakričal mu je neki gospod 1 iz samega „generalnega štaba" „Ande a I Lubiana !" (Pojte v Ljubljano). To je fak- ' tum in to se ne da zanikati! Zastonj je, ako „Lavoratore" v svoji včerašnji številki spreminja vloge in stavlja one nedostojne besede" v usta „somišljenikom dra. i Mandića. " Mari so Slovenci sami sebi kričali S „fora i ščavi V to ne verjame menda niti „Lavoratore" — čeravno se nahajamo v volilnem ognju. Dejstvo je, da so besede „fora i ščavi" pale iz socijalno-demokratičnih ust! To nam potijujejo mnogi prijatelji, ki so bili navzoči na onem zborovanju. Ali veruje „La-voratore ?" (Je se mu ljubi — mu priobčimo j tudi imena teh gospodov, ki so pripravljeni ' to potrditi. Na vsak način: pravičnost in 1 spoštovanje vseh narodnosti" pri socijalistih e zelo — čudna ! Dnevne vesti. „Trije kandldatje na Krasu". Pod tem naslovom piše včerajšnji »Slovenec« : „Današnja »Edinost« poroča, da Štrekelj ni odstopil in da se je zljubilo dr.u Gregorinu kandidirati proti Strekelju in Laharnarju. Zavedni Kraševci bodo oddali svoje glasove ttr.u Laharnarju". — Nato nam je odgovoriti, da „Edinost" ni poročala, da se je „zljubilo" dr.u Gregorinu kandidirati proti Strekelju in Laharnarju, nego da je poročala, da je dr. Gregorin kandidiral na prošnjo neodvisnih kraških volilcev, ki želijo, da se na Krasu napravi konec strankarskemu boju. Kar se tiče trditve „Slovenčeve", da bodo „zavedni" Kraševci oddali svoje glasove dr.u Laharnarju, mislimo, da je tiskarski »škrat« napravil iz besede „zavedeni" besedo „zavedni". Za danes naj bo povedano »Slovencu«, da je na včerajšnjem shodu v Sežani 500 zavednih Kraševcev enoglasno proglasilo kandidaturo dr. Gregorina. Razpisana mesta pristavov v kaznilnicah za moške. Tukajšnji uradni list objavlja : V kratkem izprazni se nekoliko mest pristavov v kaznilnicah za moške v XI. činovnem razredu, katera mesta se sedaj oddajo. Preziranje našega jezika na državnih uradih je zlo, tako globoko ukoreninjeno, da ga ne moremo in ne moremo odpraviti. Vsi protesti in vsi napadi po listih ne morejo priti tej krivici do živega. Po vseh državnih uradih je še — več ali manje —i ostankov tiste proslule avstrijske birokracije, ki s prezirom gleda od gori doli na narodne! borbe in na napore avstrijskih narodov po jednaki pravici. Te vrste birokracija vidi celo predrznost in puntanje v tem, ako narodi :— seveda: če ti narodi niso slučajno nemški ali italijanski — reklamujejo svoje pravo in ako zahtevajo tudi od nje, od preslavne birokracije, naj bo enako pravična in enako dobrohotna do vseh ! A višek vseh viškov pa je, ako tudi taki uradi, ki so namenjeni po velikem delu za poslovanje s slovenskim ljudstvom po deželi, kažejo svojo mržnjo do jezika tega ljudstva s tem, da mu dopisujejo v ptujem jeziku, ki ga to ljudstvo ne umeje. oziroma ni dolžno umeti ga! Takov urad je sosebno tudi „urad c. k. namestništvenega svetovalca" v ulici Caserma. j V tem uradu posebno radi kažejo, da ne; marajo in da ne „morejo" našega jezika.j To smo že večkrat dokazali s konkretnimi slučaji. In vse to vzlic dejstvu, da je načel- j nik temu uradu Slovenec — po rodu, člen j kraške rodbine. Včeraj je prišel v naše uredništvo neki j naš človek in nam pokazal neki poziv, došel | od imenovanega urada. Zovejo ga radi neke! šolske stvari, radi hčerke, kije ob i-1 skovala zavod družbe sv. Cirila; i n M e t o d i j a. Tu ne more biti torej ni-kakega dvoma glede narodnosti deklice in vsled tega tudi ne glede njenih starišev. Tu ima gori rečena c. k. oblast posla z osebo notorično slovenske narodnosti. In vendar je dotično obveščenje sestavljeno izključno v — italijanskem jeziku!! Vse je tem c. k. birokratom prav : danes so germanizatorji, jutri poitalijančevalci, le jednega ne morejo in ne morejo — našega jezika. Poštne tiskovine. Kolikokrat smo že | pisali o tem poglavju in se pritoževali radi vsiljevania nemško-laških tiskanic slovenskim strankam, koliko uradnikov je bilo vsled pritožb baje že kaznovanih, ker so pomotoma rabili nemško-laške tiskanice mesto nemško-i slovenskih, kakor imajo nalog rabiti je za 1 slovenske naslovnike, teda vse je zaman ! Dan za dnem dobivajo slovenske stranke laške tiskanice ali pa se morajo izpostavljati seka-turam, pisati pritožbe, čakati na vročitev i. t. d- Uradniki sami pa riskirajo, da vsled nepažnje, ki je pri hitrem delu lahko mogoča, spregleda ali ne opazi slovenskega naslova, da si na tak način nakoplje globo in sitnosti. iVse to bi odpadlo, ako bi imeli trojezične tiskovine, kakor jih ima finančna uprava pri užitnini in vzlic temu ni bilo še nikdar slišati, da bi bil kak drugorodec obolel vsled po-užitja kake kokoši, od katere je plačal užit-nino na trojezični tiskanici, kakor bi najbrže nihče ne dobil kolere, ako bi dobil priporočeno pismo na podlagi trojezične dostavnice. Olajšano pa bi bilo delo uradnikom, torej državni upravi in prihranjene bi bile vse šikane in sitnosti. Sicer pa bi radi poznali vzrok, zakaj se vlada sama sebe bije po zobeh, ko priznaje naš jezik kakor deželni jezik, ga tudi rabi v poslovanju s strankami in vender bi ga rada prikrila kakor nezakonska mati svojega otroka ! tržaška hala kronika. Poskus samomora. Neka Katarina Santler, ki je stanovala Dri neki Mariji Vu-rer v hiši št. 17. v ulici della Caserma, je včeraj v jutro ob 9. uri spila precejšnjo množino karbolne kisline. Pozvan je bil k njej na pomoč zdravnik se zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec ter jo dal prenesti v mestno bolnišnico. — Katarina Santler je ločena od moža, a imela je pri sebi 5-letno kčerko Beatriko. Predvčerajšnjim je pa mož, ki biva v Puli brzojavnim potom zahteval od sodišča, da se kčerka izroči njemu, In v tem najbrže tiči vzrok blaznega ! poskusa nesrečne matere. Skoraj 10 kg. bakra. 34-letni Peter B., stanujoči v ulici della Fonderia, in 23-letni Josip M., stanujoči pri sv. Mariji Magdaleni zgornji, sta bila aretovana predvčerajšnjim opoludne po policijskih agentih. — Agentje so ju pa aretovah zato. ker sta imela pri sebi dva kosa bakra, težka skoraj 10 kg in vredna 35 kron, ne da bi znala opravičiti posest tega bakra. Okraden je bil v pijanosti. Brivec Alojzij Frombianelli, stanujoči v ulici del Sa-pone (po naše bi se reklo „od žajfe") je imel včeraj res „žajfo". Bil se ga je prav fino nalezel v neki krčmi v ulici delle Acque. Neki neznani vzmovič je pa izrabil to njegovo pijanost v to, da mu je vkral zlato verižico, vredno 80 kron. — Ko se je streznil, je Lojzek zapazil, da nima več verižice, a ni mu preostajalo drugo, nego iti na policijo prijavit neljubi mu dogodek. Umrla je predsinočnjim ob 7. uri in pol v bolnišnici ona nesrečna mladenka ki je bila tako grozno ožgana na delu v neki tovarne voščila za čevlje, o kateri nesreći smo poročali včeraj. Nesrečnici je b .o-le 18, in ne 20 let, kakor smo poročali včeraj. Tudi glede priimka se nam je včeraj vrinila pomota. kajti nesrečnica je bila Viktorija Kaut-zky, in ne Kauše. Tovarna voščila je v hiši št. 76 v ulici Griulia in je last nekega Dijo-nizija Rosiade. V tovarni sta bila sama : Viktorija Kautzkv in gospodar. V eni sobi je delala Viktorija, a v drugi je bil gospodar. Ta poslednji je okolu devete ure začui grozni krik Viktorije. Priskočil je k njej in j našel vso v plamenu. Skušal je strgati ž nje j gorečo obleko, a se mu ni posrečilo, marveč si je i on hudo opekel roke. V istem hipu sta šla tam mimo dva delavca mestne plinarne. Na vpitje sta delavca prihitela v tovarno in pogasila obleko na nesrečni mladenki. Ta dva delavca sta: Alojzi Kofou. stanujoči v ulici Cal vola št. 20, in Josip Tamburlini, stanujoči v ulici del Llo.vd Številka 5. Smečnica A.: „Ti, ve:» da je Edvard stopil v zakon ?u — B.: „S kom pa ?u — A.: „Z nek** žensko !** — B. : „No, saj to se samo ob sebi razumi. da...." — A.: Figo se razumi >amo ob sebi! Moja sestra je na primer stopila v zakon z nekim moškim !" Obglavljenje. ('e celo besedo pustiš : Ponosna je to umetnica : a črko če prvo spustiš, postane ponižna ženica. (Rešitev prejšnje: AVSTRIJA*. .Koledar in vreme. — Danes: Florijan : Cvetko; Skoroslava. — Jutri: Pij V., papež; De-sirad; Mesima. — Temperatura včeraj : ob 2. ur. popoludne -f- 15 ° Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti in zabave. Odbor Delavskega podp. društva * naznanja, da bode slavilo svojo 'petindvajso.t-letnico blagoslovljenja društvene zastave dne 1. septemara t. 1. in to na posebno slovesen način. Toliko na znanje drugim društvom. Pevsko društvo ,.Kolo" v Trstu naznanja vsem gg. pevcem in pevkam ter tamburašem in tamburašicam, da pridejo jutri Od l1/* do 2. ure popol. v društvene prostore nI. S. Francesco št. 2. i. nadst. A" nedeljo ob 10. uri zjutraj bo tamburaška vaja. Naprošeni so vsi člani tega društva, da pridejo gotovo ob navedenem času v društveni prostor. Vesti iz Goriške. Volilni shod v Sežani, ki se je vršii včeraj popoludne se je razvil v impozantno manifestacijo Krasa za kandidata dr .a Gregorina. Vdeležilo se je shoda okolo 500 volilcev, ki so enoglasno in navdušeno sprejeli njegovo kandidaturo ter odobrili njegov program, ki se na kratko glasi : ,,Proč z bratomornim strankarskim bojem, vse za narodno in gospodarsko povzdigo in za izobrazbo našega revnega a poštenega ljudstva in posebno našega zanemarjenega kmetskega stanu !fC — Shodu je predsedoval sklicatelj Fran Nemec iz Nabrežine. Kandidaturo so priporočali gg. Andrej Lah po dom. Kahlja iz Dutovelj, Grilanc iz Saleža in Kante iz Velikega Dola. Obširnejše poročilo prinesemo jutri. Volilni shod v Dutovljah sklicuje kandidat dr. Gregorin na 5. t. m. ob 4. uri popoldne. Shod se bo vršil v gostilni Ivana Ukmar. Volilni shod v Povirju sklicuje kandidat dr. Gregorin na 9. t. m. ob 11. uri zjutraj. Shod se bo vršil v gostilni Andreja Mahorčič. Volilni shod v Matavunu sklicuje kandidat dr. Gregorin na 9. t. m. ob 4. uri popoludne. Shod se bo vršil v restauraciji Aleksandra Mahorčič. Reklamacije v goriškem mestu so jako lep dokaz da birokratski šimelj še ni izumrl. Okrajno glavarstvo je vse reklamacije na izbris nevolilcev zavrnilo na kratko, češ. da so pri vseh dani vsi zakonski pogoji. Pri tem si politična oblast ni vzela niti toliko truda, da bi bila v zmislu zakona pozvala reklamovance, naj se izjavijo, ampak je kar na slepo srečo trdila, da ni zakonitega raz-Ijga za izbris. Primerili so se taki slučaji, da je okrajno glavarstvo apodiktično trdilo o mrličih, da imajo volilno pravico in o ljudeh, ki so že pred leti in leti zapustili goriško mesto, in da je to trditev vzdrževalo tudi nasproti drugi instanci! Tako postopanje je bagatelizovanje zakona na eni strani, na drugi strani pa tudi nevarno, ker ni izklju-' čeno, da dne 14. maja vstanejo od mrtvih V Trstu, dne 4. maja 1907 >EDINOST« štv. 122. Stran III različni volilci, ki so se že zdavnaj preselili \ na drugi svet! x Agrarna stranka na Goriškem. Kakor sem že poročal je imela ta stranka v sredo v gostilni pri „Zvezdi1" shod, ki je bil prav dobro obiskan, veči del po županih ali itarašinah občin goriške okolice, ki so podpisali strankin program, ki se razpošlje te dni. Na shodu je bilo prav živahno in vse za ■ novo stranko navdušeno. Pri otvoritvi zborovanja se je prečitala .i pismena odpoved tajnika Monta in deželnega ooslanca g. Jakončiča, da bi prevzel kandidaturo za državni zbor. Vsi navzoči so bili zato, da se ustanovi kmečka stranka, samo župnik Grča iz Šem-pasa je prvo nasprotoval češ, da je stranka prepozno stopila na pozorišče, a slednjič je pripoznal pravilen program stranke, kateri se je v nekaterih točkah popravljen, sprejel enoglasno. Po tem ko so program podpisali mnogoštevilni zaupniki, proglasil se je kandidatom kmečke stranke za goriško okolico enoglasno g. Anton Štrekelj, potovalni učitelj. Izvolil se je izvrŠevalni odbor s predsednikom Iv. Mermolja, posestnikom v Vrtojbi. Program se razpošlje med ljudstvo te dni. x Goriški mesarji so s 1. majem zopet ;>odraži!i meso in sicer govedino za osem, teletino pa za dvajset stotink na kilogram. Povišanje cen opravičujejo s tem, da pri-nanjkuje klavne živine, kar pa ne odgo-. ar j a resnici, kajti na vsakem trgu za živino v Gorici toliko pitane govedine, da cene padajo, ne pa rastejo. Pred leti je bil magistrat rudi vodnega zviševanja cen mesa J odprl mesnico po znižanih cenah, nakar so ! adi drugi mesarji znižali ceno. Pa kmalo jo •-3 dal v zakup in cene poskočujejo. Da bi be prišlo temu v okom, moral bi municipij določiti za vsak mesec posebej stalno ceno. a tega sedanji mestni gospodarji ne store ikdar, ker so mesarji najzvestejši oprode iške gospodovalne klike. x Iz Podgore pri Gorici. V starašin- j tveni seji dne 12. aprila izvolilo se je za-; stopnike v krajni šolski svet in sicer grofa >[iga A 11 e m s, Antona K 1 a n č i č, Štefana K1 a v č i č.. namestnikoma pa Lovrenca G o- j ttišček in Antona Terpin, vsi iz Pod-I -ore. Prava uda krajnega šolskega sveta sta še zastopnika cerkve in šole. V nedeljo so ti členi zbrali ter izvolili predsednikom irata Josipa Goloba, njegovim namestnikom pa Štefana K 1 a v č i č. Ob enem je bil izvoljen šolskim nadzornikom gosp. kurat, ! '■c. to službo opravlja že več let. x Društvo „Rdečega križa" za Goriško in Gradišćansko je razposlalo svojim j Siti členom nemško poročilo o delovanju . liiinoleni letu. Skoraj vsako leto se je za-itevalo. naj se v poročilu imena slovenskih občin in členov tiskajo pravilno, a V3e nič ne pomaga, kajti tudi v predloženem poročilu n pod novim predsednikom, bivšim c. kr. okrajnem glavarju v Gradišču, Josipom pl. Fabris Greyenthal je ostalo vse pri starem. Tako n. pr. so tiskane slovenske občine : Banciza S. Lorenzo, Skrillo, Samaria, Voger- I ika. Ranziano, Schnnpass, Savogna, Opača->elo. St. Martin di Quisca. Cernica, Bilja, j Salcano, Bančica. S. Spirito, Gargaro, Št. ! Andrea, Merna, Ternova, Aiba, ('anale, Oo-j ovano, Anikova, Nabresina, St. Daniel, Se-ana, Luiko, Čersoča, Breth, Kreda. Poročilu ! -o priložene in izpolnjene nemško-laške^ .kaznice. Ko bodo občine pošiljale letni j Znesek, naj zahtevajo, da se njih imena v jdoče pravilno tiskajo. To je le pravična ahteva. V Paternollijevi tiskarni menda ni--jjo črk s „pipami", vsaj pri imenih slo-nskili členov teh manjka vse polno. Ti členi naj tudi zahtevajo od društvenega predsed-ništva, da se njih imena pravilno tiskajo. Ako se jim ne vstreže, naj izstopijo iz društva, v katerem se slovenska pisava ne spoštuje. Tako naj store tudi občine. V takem uštvu bi se morala vsaj narodnost uvaže-v .ti, ako se členom že pošiljajo izvestja v j aženi nemščini! Sploh : za kaj so pa vsa ! a^ka imena pravilno tiskana? Iz Sežane nam pišejo: Za gledališke' predstave članov slovenskega gledališča iz L:ubijane je tukaj veliko zanimanje. V torek ine 7. maja se bo predstavljala Stolbova -seloigra „Na letovišču*' ; v sredo 8. maja a burka „Huzarji*4. Predstave se bodo vršile prostorih gosp. Polaja. Začetek obeh predstav je določen na 8. uro z%rečer. Dne 9. ija se bo vršila zadnja predstava „Huzarji" v Rojanu. x Domišljavost neodrešencev. — V >redo imelo je mestno starašinstvo sejo, v iateri je obče znani trgovski pomočnik in mestni oče v svoji nadutosti predlagal, naj mestni zastop obrne z energičnim protestom na vlado, ki dovoli in trpi, da slovenski naborniki hreščijo o priliki naborov po mestu nekake divjaške pesmi v ptujem nepoznanem eziku, razburjajo in izzivljajo meščanstvo z ruskimi trobojnicami : zahtevaje slednjič, naj vlada prepove to barbarsko divjanje, če ne si bo ljudstvo samo pomagalo, katero nikdar ne prepusti, da bi se italijanski značaj mesta ouečastil in poniževal po takih demonstracijah, llustrissimus Seppenhofer naj bi bil svojo zahtevo rajše obrnil na mestne nabornike, s tem bi bil zadel v črno. Drugi neodrešenec, predobro znani irre-ieutsrski kričat- in hujskač, dr. Venier, je predlagal, naj se protestira pri ministerstvu radi imenovanja g. Gregorčiča poštnim kon- trolorjem v Gorici in zahteva, da se enkrat naredi konec nastavljanju na državnih uradih oseb, ki so tqje narodnosti. Slovenci pa za-htevajmo, da se odpravijo povsod oni laški uradniki, ki ne znajo slovenskega jezika in so poleg še zagrizeni laški agitatorji, teh je pa posebno na pošti mnogo. Klin s klinom ! Razume se, da sta bila sprejeta oba predloga i z burnim odobravanjem in ploskanjem najete galerije. K „Šivilji* v Renćah! Vsem onim i Tržačanom, ki mislijo napraviti jutri izlet v romantične Renče pri Gorici, naznanja se, da odhajajo vlaki z državnega kolodvora ob 9*05, 12'50 in 1*25 uri. Vozni listek naj se vzame do postaje Volčjadraga, od koder je v Renče peš 20 do 25 minut. Na postaji v Volčjidragi bodo na razpolago tudi vozovi. Odhod iz Renč ob 8*— in 9*16 zvečer. Vlaki odhajajo tudi pozneje. Pripomniti moramo, da bo v gostilni g. Žnidaršiča preskrbljeno za okusno hrano in pristno pijačo. Na veselo svidenje ! Agrarni kandidat za goriško okolico. Naša nada, da agrarci ne postavijo svojega kandidata, se ni uresničila. Gotovi elementi so rili in rili, dokler se jim ni po-sreč lo doseči namena. V sred , na dan 1. maja, zbralo se je v Gorici okoli 70-80 oko-i ličanov, ki so sklenili, da se postavi agrarni kandidat. Niso se mogli pa zjediniti tako brž za osebo — dasi je bilo onim, ki poznajo j razmere, že v naprej jasno, kdo bo kandidat. } Govorilo se je o tem in onem, imenovala so ! se zopet imena dr. Franko, Jakončič in j druga, a konečno je ostal edini Anton Strelk e 1 j. Bil je v odsotnosti postavljen kandi-i datom. -S tem korakom razcepljeni smo go-! riški Slovenci še boli, in poudarjati moramo, da v prvi vrsti vsled osebnih aspiracij. Ustanovila se je stranka brez potrebe, brez programa, sklicuje se edino le na agitacijsko sredstvo, katero ima v rokah s tem, da se imenuje jedino in samo kmetska in ki si dela reklamo s tem, da hoče združiti razdvojene Goričane v enem taboru ! Kdor upa v to, svobodno mu ! Vesti iz Istre. Iz Šmarij pri Kopru smo prejeli in objavljamo : Na dopis v Vašem cenjenem listu od dne 14. aprila t. 1. št. v 103. pod naslovom „Žalostni glasovi se Šmarij pri Kopru" — primoran sem pojasniti stvari malo jasneje, nego jih je dopisnik. Ako je že dopisnik omenil, da učitelj na tamošnji šoli mora imeti izpit iz italijanščine, ako hoče biti stalno nameščen, je s tem tudi povedano, da temu ni kriv nikakor podpisani, kakor tudi ni kriv, da mora poučevati italijanščino, ker je to predpisano. Dopisnik naj se obrne svojim protestom na kompetentno mesto, ki je to določilo. Ako je že to budalost, bodi, a zakMl je ni podpisani. Tudi ne more odgovarjati podpisani za razloge, radi katerih so g. Mahniča premestili iz Šmarij v Marezige. Ponujal se v Šmarje ni podpisani, ampak uradno je bil premeščen tje. JecUako kakor g. Mahnič ni prosil iz Šmarij, a:npak je bil premeščen uradno v Marezige. — Zi drugo molčim, ker vse drugo, nego pouk ital. jezika je doprineslo do takega premeščenja. Dovolj! O mojem značaju sodite bolje poklicani. Anton T u 1 nadučitelj-voditelj. Volilni shod v Trsteniku. V nedeljo dne 21. aprila se je vršil v Trsteniku [občina Buzet j shod ki ga je sklical č. g. Klun. Udeležba je bila obilna. Vsa bližnja sela so bila dobro zastopana. Na predlog č. g. Zorka je bil izvoljen predsednikom g. Mate Sanković-Soldatič, ki se je, burno pozdravljen, zahvalil na izkazani časti. Potem je krasno opisal, kako je bilo pred 27 leti, ko smo se začeli boriti z našimi nasprotniki, in kako je danes. Na to je zaprosil besedo č. g. Klun, ki je jedrnato tolmačil, kako neugoden je bil za nas stari volilni zakon za državni zbor. Za tem je zaprosil besedo č. g. Josip Fiego. svečenik v Slumu, ki je tolmačil novo volilno reformo. Predočil je narodu, kaj bi se mu moglo zgoditi, ako se ne bo pošteno držal na volitvah in vršil svoje dolžnosti. Govornik je toplo priporočal kandidaturo dr.a Laginje. Ob enem je tudi označil kandidata j narodnih nasprotnikov Mraka. Slednjič se je oglasil še za besedo g. Anton Bradetić, občinski svetovalec, ki je tudi na kratko očrtal, j kako je bilo pred več leti za Čičarijo, do-; kler so bili Italijani na krmilu, in kako je sedaj. Ker se ni nikdo oglasil več za besedo, je predsednik dal na glasovanje kandidaturo dr.a Laginje, ki je bila vsprejeta soglasno in ob navdušenih živio-klicih. Da, naš narod si želi dneva in solnca in ne — mraka! ! V družbi na obedu po shodu se je nabralo za istrsko družbo 17 kron 55 st. Vesti iz Štajerske. V Dravo je skočila 22-letna Lina Pleteršek, hči znanega trgovca s pohištvom j v Mariboru. Dekle so z velikim naporom še pravočasno rešili. Vzrok temu koraku je baje nesrečna ljubezen. Slovensko gledališče. (K otvoritveni predstavi drame „E 1 g au.) (Ponatis iz „Slovenskega Naroda"). —; „Hauptman no va Elga" — Sanje! Sanje na odru. Če je življenje sen, bomo veseli, da smo videli res le sen grozne noči. Ali je morebiti resnica? Grillparzer je dostavil k naslovu svoje novele „Das Kloster bei Sendomir", ki je dala Hauptmannu snov za dramo, pripombo: Po neki za resnično sporočeni dogodbi. „S n o v je dal Grillparzer — nekdo drugi je spoznal nje melodijo", pravi duhoviti essavist Alfred Kerr o Haupt-mannovi drami. V treh dneh jo je napisal in ! obležala je kakor skica, kakor osnova drame I v predalu. Medtem je spesnil drame „Potop-iljeni zvon", „Voznik Henšelu, „Mihael Kra- j ' mer", „Roza Bernd" i. dr. — Deset let je ležala „Elga" pozabljena, neobjavljena ; šele L 1905 je prinesla „Neue Rundschau" v 1. j zvezku skico v prvotni, nepredelani obliki. Prijatelji so Hauptmanna preprosili, da se je odločil izročiti javnosti, gledališču tistih sedem prizorov kakršni so bili. Sedem prizorov — kje je dramska tehnika ? To ne sodi na I oder ! — so zabavljali kritični Radamanti. A i vendar je globoka človeška tragika v teh ! skiciranih prizorih. V nekaj urah jih je pesnik j ustvaril, ne, tja jih je vrgel na popir, lah-j kotne in bohotne, kakor se pode sanje v i glavi sanjajočega. Prvi in zadnji prizor sta | kakor nekak okvir, ki druži te zdaj realne, I zdaj bizarne sanjske podobe v grozno tragedijo poljskega grofa Starženskega. Vzel si je bil lepo ženo — pobral jo je na ulicah varšavskih. Živel je z njo srečno, v dozdevni sreči, toda ta sreča je bila zanj le sen. Elga, ta življenja kipeča, po slasti, po uživanju koprneča ženska, naj bi donesla stalno srečo na dom Starženskega ? Preveč ljubi življenje, a tudi smrti se ne boji. „Smrt lastnega očeta jo je naučila smejati se na prav poseben način marsikaterim resnim stvarem življenja." Ljubi svojega moža, ljubi bratranca Ogiuskega. Vse nje ravnanje zavisi od trenotne razpoloženosti, vdaja se močnim vtiskom, a se jih hipoma zopet otresa. Naravnost demonska je v zadnjih trenutkih : že hoče pohiteti Starženskemu v objem, češ, da ga še vedno ljubi, — raztegne se zagri-njalo, na postelji leži umorjeni ljubimec Oginski. Kakor levinja, ki brani svojega mladiča pred napadalci, se vstopi pred mrtveca, kakor bi hotela s svojim telesom, s svojim življenjem ščititi njega, ki ga je pravkar dal umoriti njen blazno ljubosumni soprog. Črtim te, pljujem nate" — je zadnji hropeči krik obupno besneče ženske. Kako prozaična tragika pri Grillpar-zerju ? Oginski, zasačen pri Elgi. uide skozi okno, Elgo zabode prevarani soprog. In kako tragična poezija pri Hauptmannu ? Oginski leži umorjen na taisti postelji, kjer je užival Elgino ljubezen, in Elga, demonska vero-lomnica, brani kakor blazna mrtvega ljubimca. Tesnobno, dušeče razpoloženje vlada ves čas na pozorišču. Temna sobana v starem stolpu, samostan, nekdaj grad grofa Starženskega, zamolklo petje menihov v koru, iz dalje priglušeni glasovi orgelj, nad vsem pa romantika dejanja in moč noči — ko vse to mine, se zdi človeku, kakor tistemu nem škemu vitezu, ki se je predramil iz mučnih sanj : Ven na piano, ven v mlado jutro, ven v živi svet ! Znani kritik Kerr pravi v Iapidarnem slogu, kakor je le njemu lasten : „V Haupt- mannovem delu je ... Chopin.--Haupt- mann je čul melodijo. Kar podaje, je pojoča tragika. Ples življenja in ples smrti; predvsem godba ženske — boja, zvok, melodija najljubkejše grešnice ..." Razne vesti. Umoril ga radi 40 stotink. — V Anstenu izvršil je doslej še neznani zlikovec velik zločin. Umoril je 18-letnega mladeniča, misleč, da ima mladenič pri sebi denarja. Medtem je ta svoj denar v krčmi zapravil iu vračal se je domov s 40 stotinkami. Nekdo ga je na ulici napal in umoril, nakar mu je ugrabil — 40 stotink. Zločinca niso še našli. Suša na otoku Kuba. Iz Havane i poročajo, da vlada na otoku že mesece silna suša. Vsled pomanjkanja krme in vode po-| ginja živina, vsled česar preti velika nevar-! nost poljedelstvu. Prihodnja letina sladkorja utegne biti slaba, ker ni možno obdelati polja. (Dalje na 4. strani.) Tovarna pohištva i AMsaM, Levi Miozi ulica della Cesa št. 46 j ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni j NA ZAHTEVO. j Zaloga tu- in inoze-Min m, špirita in lite! in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via deii'Acque štv. 6. (aaiproil Kare ceitratt). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeauz, Bur gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec: slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba ee takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kabinetu Sr. Čcrmak ™ §. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadet. Le u prodajalnici Qj0rgj0 —== TRST = ulica Barriera vecchia štev. 15 se nahaja — velika izbera ženskih oblek. Krila, jopiči, paleto! mantilje, bluze vse po nizkih cenah. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. ' dobiva se v vseh lekarnah. Najuspešneje sredstvo proti dobiva se v vseh ijgAjftgaO revmatizmu in protiniil TPlfnriKin r'nniKin pri«*«* v Trsta tafaela $einu, W«r»a Jbioaia leiU Satte" prti 1 Ll\Uvirin bUUiriri od lekarnarjev: 3*0*« in >»»1 fettu, IckttU ,jBl' Stekknca «ttae K h TwU w ac odpo«j» manje od 4 taki«*? proti polt, poviefri ali proti mttctpm poifljUri nwfc* 7 K fraakojj iH mit in Stran VI »EDINOST« štev. 122 V Trstu, dne 4. maja 1 1 Deset milijonov v naučne svrhe. Nedavno v Parizu umrli bankir Comerey je v j svoji oporoki zapustil pariškemu vseučilišču; 10 milijonov frankov. Obresti od te svote imajo se porabiti izlasti za štipendije mladim j učenjakom. Vseučilišče v Hamburgu. Hambur-ška znanstvena ustanova je nabrala za usta- j novitev tamošnjega vseučilišča že štiri mili-; jone mark. Da bo vseučilišče tem moderne je, j je omenjeno društvo izdalo proglas za nabiranje denarnih pispevkov. Bankrot grofa Schonborna, brata prejšnjega praškega nadškofa, vzbuja na Češkem velikansko pozornost. Grof pripada k eni najbogatejših in najvplivnejših plemenitaških rodbin na Češkem. Grof Schonbom je bil tudi politično delaven in je bilo njegovo naziranje strogo klerikalno. Dosedaj priglašeni dolgovi znašajo K 3.200.000 (nekateri govorijo kar o 6 milijonih), dočim znašajo aktivi I le K 1,500.000. Proti grofu je uvedena kazenska preiskava. Omenjamo še, da je grof tajni svetnik, član gospodske zbornice in član kluba fevdalnih poslancev v češkem deželnem zboru. Vulkanski izbruh na otoku Strom-boli. Observatorij v Cataniji je dne 2. t. m. prejel nastopno poročilo: Od 7. ure sinoči pada na otoku Stromboli od časa do časa pepelnat dež, ki ga po^ostoma spremlja podzemsko bobnenje. Na severni strani vulkana se vali velik tok lave. Prebivalstvo je mirno. Mestna dunajska plinarna je imela leta 1906 čistega dobička 4,164.923 kron. Papeževa zlata maša. Dne 16. septembra 1908 bo 50 let, odkar je bil papež Pij X. posvečen duhovnikom. V Rimu se je že lansko leto sestavil slavnostni odbor, ki ima nalogo, da se primemo proslavi papežev jubilej. Parnik [se potopil. Španski parnik „Leon^ je ob španski obali zadel ob neki angležki parnik ter se potopil. Utonilo je tudi vse moštvo. Iz Genove javljajo pa, da je parnik dne 27. t. m. srečno dospel v New-York. Vesele vdove in vdovoi v Parizu. Parižka statistika pravi, da se je od 2270 vdov parižkih že v prvem letu 1448 zopet vpreglo v zakonski jarem, 628 jih je počakalo, da je minolo leto žalovanja in še le potem so se omožile. Najtrdovratneje so stopile v sv. zakon še le po 3 letih, in le 37 njih je ostalo zvestih spominu prvega moža. Benetke utijnjejo. Beneške utrdbe zelo naglo gradijo. Ze obstoječe forte proti morski in kopni strani prenarejajo v moderne utrdbe. Ob enem gradijo tudi povsem nove močne utrdbe. Tudi v Ver oni popravljajo stare trdnjave in gradijo nove. Drage cvetlice. Na zadnji londonski razstavi cvetlic ,,RoyaI Horticultural Societv* v TVestminstru so obračale na se posebno pozornost dve razstavljeni orhideji. Ta dva prekrasna eksemplarja povsem novih orhidej sta nastala križanjem. Vsako teh orhidej cenijo na 20.000 maik. Nov komiini kruh hočejo uvesti pri vojakih. Dosedaj so rabili za komisni kruh čisto rženo moko, odslej pa hočejo rabiti zmesno moko, sestoječo iz enakih delov ržene in pšenične moke ter pridevati 20 odstotkov otrobov. Ker bo novi kruh bolj redilen, bo dobival vsak vojak na dan mesto dosedanjih 850 le 700 gramov kruha. S 1. majem so za poskus uvedli ta novi kruh na Dunaju in v Zloczovu na Galiskem ; ako se poskus obnese, uvedejo še letos novi kruh po vseh posadkah. Ruski cerkveni kongres. Petro-grajski „Svjet", ki je v stiki s sv. sinodom, javlja, da je pot petrograjskega metropolita v Carsko Selo v zvezi z določbo roka, kedaj se ima sklicati cerkveni kongres. Slavnega umetnika na goslih Frana Ondfička, ki je parkrat koncer-tiral tudi v gledališčni dvorani našega „Narodnega doma", je mestni praški svet ob 50. letnici rojstva počastil s tem, da mu je podelil meščanstvo. V javni seji je Ondriček slovesno prisegel kakor meščan. Blaznici v carski palači. Z Dunaja poročajo od 2. t. m, : V dvorišču cesarske palače bili sta včeraj aretovani dve gospi — najbrž Rusinji — ki sta na vsak način hoteli oditi v cesarjevo stanovanje, češ, da imata priobčiti vladarju zelo važnih stvari. Pri redarstvu se je dokazalo, da sta obe blazni in nevarni osebi. Vlak zavozil v električno železnico. V Berolinu je v električno cestno železnico zavozil brzovlak. Dve osebi sta bili mrtvi, 11 pa težko ranjenih. Sedemnajstletnega paznika so zaprli. j Dr. Ivan Sahar. V torek zvečer je v Zagrebu umrl ugledni odvetnik, književnik in pisatelj dr. Ivan Sahar, v starosti 62 let. 58 novih lekarn na Dunaju. Na Dunaju se otvori 58 novih lekarn, to je, obstoječe lekarne [143] se pomnože za 40%• Ahilejon na Krfu. Poluradna „Nord. Allg. Zeitung" javlja, da je nemški cesar Viljem kupil dvorec „Ahilejon" na otoku Krfu, ki ga je svoječasno zgradila pokojna cesarica Elizabeta. Zdravniški honorarji v Budimpešti. Budimpeštansko zdravniško društvo je enoglasno sklenilo povišati zdravniške honorarje za 50 odstotkov. Zdravniki utemeljujejo to povišanje z vedno naraščajočo draginjo. Stavka dekel. V Arzignanu v Italiji so vse dekle zapustile službe in se odločno branijo zopet pričeti svoje delo. Njihova organizacija je izborna in zastopnice zahtevajo zvišanje plače, deseturni delavnik in posebno j plačo za čezurno delo. Nov način narkoze. Doslej so: zdravniki narkotizirali bolnike s kloroformom in eterom. Sedaj so iznašli drugo sredstvo, a to je narkoza z elektriko. Neki profesor v Nantesu, ki je tudi prišel na to misel, poskušal je nov način narkotiziranja sam na sebi, kar je v spelo jako dobro. Narkotizovana oseba je popolnoma mirna in (kar je glavnoj ni od takega načina nikakih neprijetnih in neugodnih posledic za zdravje. F" MALI OGLASS. r I Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; I nisetnotiskane besede so računajo enkrat I več. Najmanjša pristojbina 40 atotink. 2 A :_- ,__Plača se takoj.----------.--rr^ k Kdor Izven Tr«i« plsnant naroči kak „BALI OGLAS oatija d»nsr v napra], kar dragač« na bo njafov egiaa objavljan če nI oseba poznana Upravi I lata. Tarif« j* natisnjena na čaiu „ŠALIH OGLASOV" In vaaktf« lihka proračuni, koliko m« ]• plačati $ tem, da proštoja boaaH« Oglase traka aaaiovtU na „MSERATM ODDELEK" „Edinosti". Na vpraianja potom pisem bo tfaja! „1VSERATM ODDELEK j Informaolja edino le, če bo planu priložena znamka za odgovor -—-— ! CnroimD se gOBP°da na hrano in stanovanje OUrOJIllO pri slovenski družini. Več pove -In- I seratni oddelek Edinosti". j |Xaa ca iisučen krojaški pomočnik. — Jakob lObC SG čemeri — krojač. Skedenj 503 (492 Ctonntirof slovenščine, nemščine, itaii- OieilUtjrdl janščine — vseh pisarniških del, želi premeniti službo. Ponudbe pod „Samostojen delavec" poste restante, Trst (proti izkazu) 493 Osemnajstletna od poštene družine, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče v Trstu službo v kaki pisarni. Ime dotične pove „Inseratni oddelek Edinosti" pod štev. 55n. IČPO CD HopIi a zmožnega tudi slovenščine lOl/C O C Ucl/lia za prodajalnico oblek — Goen & Baruch, Corso, Palazzo Salem. 419 FOpnlf q prodaja kuhinjsko opravo: omare, • Ol/UIVd mjae itd. iz prve roke. Trst, uliea Meblovana soba 9e sž? „v S^e vrata 7, v hiši blizu cerkve na desno. Ponudbe se sprejemajo istotam. 1500 riftnin aq postelje za delavce. Ulica Belvedere UUdJU SC šteT> tj3j n. nad. 498 |/jcln -Aljo repa s Kranjske, je v vseh let-mOlU fcCIJO nih dobah v zalogi Josipa D o 1 Č i Č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227 Podpisana naznanja slavnemu občinstvu, da je odprla gostilno m Trstu, m ulici Media šfev. 10 Soči se izvrstna vina, osobito Vipavca. •Kuhinja je preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. i Za obilen obisk se priporoča Franja Bukuvič. Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Francsco d' Rs sisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškot* najnneje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. t Pivo v steklenicah. • Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom. Pozor gospe! Čast nii je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam prvve izvirna vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znano — po najnižjih cenah. \ dana ELISA PERTOT Modni salon liarriera veeehia št. 20, I. nadst. Ako hočete imeti pdd iz dobrega suhega jalovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi Josip Visnovitz TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Razpošilja se tudi na dezelv. Usojam si naznaniti Vašemu Blagorodju, da sem otvoril v Nabrezini štev. 142 novo trgovino z modnim in konfekcijskim blagom V zalogi imam BOGATO 12 BERO gotovih oblek za moške in dečke, volneno blago in bombaževino, perilo, pletenine (maje), nogovice, srajce, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice, ovratnice, robce, dežnike, klobuke itd. itd. Z ozirom na svojo dolgoletno izkušnjo v imenovani stroki ter z ozirom na direktno zvezo, katero imam z najboljšimi viri, zagotovljam Va^e Blagorodje, da bom lahko izvrševal vsako cenj. naročilo točno, natanjrno in po zmernih cenah. Se toplo priporočam odličnim spoštovanjem udani DRAGOTIN FURLAN Nabrežina »t. 142 FILIP IVANIŠEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdlrivo it. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne .AJi'-idriu-ulica "Nnova št. 11 in ,,Ai fratell dal mati., ulici-Zudecehe št. S. v katerih toči svoja vina I. vrste I Svoji k svojim!.................mm • • > o » Svoji k svojim! M. Sto p par v Trstu TRST, ulica S. &iacomo št. 7 (Corso) FILIJALKA: ulica Gioseppe Caprin št. 9 priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sl&dčičarno Prodaja vsakovrstne sladeiee, konfekture, kolače itd. itd. Tu- m inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom. Rodolphe Maas, Zrst - ulica farneto 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. ---------------- posebno za žage na paro in mline. -■-■.-.■■ ^ Nitni bombaž za čiščenje strojev, avava Važen razglas za vso okolico! Naprošeni ste, da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i Tu najdete največo izb ero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV In blaga za obleke. Uzorci zastonj. VlTTOmO PIŠKUR- ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2, Toiaria za cementne plošče raznih mer, ki jik stavlja tuli t delo, «r za tar jamči * Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa. Slovenci! Fodpirajmo („Dijaško po8pomo Bruštve" v Trsti i J Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličje) TRST. IzvrSuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostjlokalov,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsatatere fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe In jih Izvršuje na domu ali zunaj mesta. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, raale ogL. in v obče kalcorsno koli vrsto oglasov sprejem. „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. T (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. r . Po noči se sprejema v „Tiskarni EdiiJ Restavracija Finding ulica Cologna štev. 9-13 Dreherjevo in Flzensko pivo. Kazna vina, izborna \i\\a. Lepo kegljišče, igji Plesna dvorana, biljard, igralna soba Vsako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbo. Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA H glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lispoT, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmefor in izbrana zaloga krasnih razglednic — j Via Farneto štev. 3 mm umu posojile vpisana zadruga z omejenim jam sivotr (V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. --^- Vsled sklepa skupne seje načelst in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : Hranilne vloge se obrestujejo po 41/, Stalne vloge od 10.000 kron daije z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni da-.'r plačuje pos. sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižr po 5Vž0/o> na varščino ali zastave in n menjice po 6°j0. Glavni deleži obrestujejo se konc-leta po 57,%. Stanje 31. decembra 1906. : Zadružn 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790*— kror: — Hranilne vloge : 2) 1,675.188 82. — F soj tla : 3) 1,617.19037. — Reservni zal 82.382"63. — Vrednost hiš: 1 r— ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Beiningfhans — v Gradcu = in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquell" = v Plznu v »odčekih kakor tudi v buteljkah •><• -X- ZALOGA Maiiaiiiiiit Giesshobler vedno sveže kisle vode pri ANT0NI0 DEJAK junior Trst, via degii Artisti št. 9 in 10 TELEFOH it. 505.