jj T Zedinjenih držTvah^ |L T W 1J i|T| A JTk ^Tn th^UnitedStotM^l- A . | V*»i"lI..«U. | VJljAk) 1 1 XiliUUxi | M^Vjjta-* ffl m Za P01 l€ta......*L50 m T. - t * , A . m 5U000 Readers. fH —__list slovenskih delavcev v Ameriki« ^ ....... —y_^ TKLKFON PI8A&NS: 4697 CORTLAKDT. Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Mew York, H. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PXBABNE: 4687 COBTLANDl. NO. 248. — ŠTEV. 248. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 21, 1916. — SOBOTA, 21. OKTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Nemci vprizorjajo na zah. bojišču hude protinapade. IZ BERLINA JE DOŠLO NEKO POROČILO, DA SO NEM&KE ČETE PREPODILE ANGLEŽE IZ POZICIJ KI SO JIH BELI ZAVZELI DAN POPREJ. — NA DRU OIH KRAJIH SO BILI VSI NEMŠKI PROTINAPADI i ODBITI. — KAJZER SE JE MUDIL NA VERDUN SKI FRONTI IN NA BOJIŠČU PRI CHAMPAGNE. — SUBMARIN JE POTOPIL DVA ANGLEŠKA TRANS PORTA. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. (Brezžično preko Sav-ville.) — Večina zakopov, katere so angleške čete zavzeli- v sredo v bojih med Eacourt l'Abbaye in Le Barque, so danes naši vojaki nazaj zavzeli, kot se glasi uradno po ročilo iz glavnega stana. Poročilo pravi dalje, da so se Angleži v zadnjih bojih posluževali takozvanih oklopnili vozov, od katerih je bilo troje razbitih. Isto poročilo pravi, da so se angleški napadi pri Le i Sar.su ponesrečili. London, Anglija, 20. oktobra. — Glasom francoskih in angleških poročil je bilo na sonnneskem bojišču danes zelo mirno. Edini infanterijski boji, ki so se vršili, so bili pri K<-hwaben reduti, severno od Thiepvala. Napadali so Nem j t i, toda napad se jim je popolnoma ponesrečil. Francosko poročilo pravi, da so bili Nemci pri Saily j zelo aktivni, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zastonj; nazaj niso dobili niti koščka zemlje. (Angleško poročilo ničesar ne omenja, da bi se vršili j kaki boji med Kaucourtom l'Abbaye in Le Barque; isto-j tako tudi v sredo ali četrtek ni bilo nič poročano, da bil imeli Angleži na tej točki sommeskcga bojišča kak uspeh. Op. ured.) Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Cesar Viljem, — pravi uradno poročilo — se je zadnje dni mudil na zahodni fronti in obiskoval svoje vojake. Prejel je raporte od ge-i neralov von Locliov in baron von Lutvitz. Žnjim je bil tu-j di prestolonaslednik. Odlikoval je par generalov. Nekaj dni se je mudil tudi na verdunski fronti. Amsterdam, Nizozemska, 20. oktobra. — Sem so do-šla časnikarska poročila, da se je mudil kajzer Viljem na ! bojišču pri Champagne. Časnikarji pravijo, da je bil zelo dobre volje in da je zdaj bolj prepričan, da bo zmaga nemška kot kdaj poprej. Ko se mu je povedalo kolikšne J izgube imajo Francozi in Angleži, je izrazil svojo zado-j voljnost. { Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Danes je bilo izda- j no od admiralitete uradno naznanilo, da sta bila pretečega tedna potopljena v Sredozemskem morju dva angleška transportna parnika, in sicer "Crossbill" in "Sedek". Na parnikili so bili konji in druge potrebščine za zavezniške armade na macedonski fronti. Isto poročilo tudi pristavlja, da je nek nemški podmorski čoln obstreljeval tovarne in železniške naprave i blizu Catanzaro, Kalabrija. London, Anglija, 20. oktobra. — Lloyd poroča, da je bil potopljen angleški parnik "Pemian", 3,875 ton. PRAVI, DA BO MED RUSIJO IN NEMČUO KMA- LO MIR. Cambridge, Mass., 20. oktbora. — Hugo Muensterberg profesor psihologije na Harvard univerzi, je danes v govoru, katerega je držal pred Mednarodnim političnim klubom, rekel, da je dobil zanesljiva poročila, da bo med Rusijo in Nemčijo kmalo mir sklopljen, mogoče še pred pomladjo, nakar bodo šle Rusija, Nemčija in Japonska proti Angliji. — Jaz vem iz zanesljivih virov, — je rekel, — da bo Rusija v kratkem sklenila mir. Posledica tega bo, da bo prišlo do zveze med Rusijo, Nemčija, Japonsko in Avstrijo. Rusija in Japonska bi to zelo radi imeli in večina nemškega naroda bi tako zavezo pozdravila. Že stara Bisniarckova politika je bila, da mora biti Nemčija prijateljica Rusije, kajti v taki zavezi bi imela Nemčija imenitno zaslombo. Ako hočemo upati, da bo prišlo do miru, potem moramo upati, da se bosta sporazumeli Anglija in Nemčija predno se bosta pogodili Nemčija in Rusija. Toda takega miru nočejo danes ne Nemci ne Angleži, toda Angleži bi veliko boljše naredili, da bi se sporazumeli z Nemčijo, — kajti, ako je enkrat narejena zaveza med Nemčijo, Rusijo in Japonsko, potem se bo razvil boj proti Angliji kot svetovni sili. Nekatere nevtralne sile si že prizadevajo, da bi napravile sporazum med Anglijo in Nemčijo, toda^brez uspe ha ni pričakovati, dokler se za to ne zavzamejo Združene države. BERLIN PRIPOZNA, DA JE ''BREMEN" IZGUBLJEN. London, Anglija, 20. oktobra. — Iz Amsterdama je prišla brzojavka, da so dobili iz Bremena poročilo, da ni družba, ki lastuje nemški podmorski čoln "Bremen" še ničesar čula o njegovi usodi. Burian bo resipiral. Avstrijski minister za zunanje zadeve bo resigniral, kot pišego nemški listi. — Poljska legija. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Baron Burian von Rajeez, avstro-j ogrski minister z zunanje zadeve. I se je danes mudil pri dr. von Beth-maiin-IIolhvefru. nemškem kaneler-ju, v vojnem glavnem stanu, kjer sta imela daljšo konferenco. London, Anglija, 20. oktobra. | Iz Amsterdama prihajajo poroči-) la. da pišejo nemški listi glede j prihoda von Buriana k nemškemj kanclerju, da je to gotovo zadnji j obisk Burina kot zunanjega ministra. Baron Burin bo v kratkem resi- i gniral, nakar bo na njegovo mesto prišel baron von Maechio. avstro-ogrski delegat na drugi mirovni konferenci v Haagu, ali pa grof Szeesei von Temerin, ki je bil v av j ! stro-ogrski poslanik za Francijo do izbruha vojne. Več tednov predno je šla Italija v vojno zoper Avstrijo, se je mudil baron von Macchio pri italijanski vladi kot odposlanec avstrij skega zunanjega urada. Bern, Švica, 20. septembra. — i Nemka poljska legija se je razdr-| la. Po daljšem prizadevanju sta Avstrija in Nemčija spravili skupaj 18,000 Poljakov v to legijo, i Razdeljeni so bili na šest brigad. li Štiri brigade se je razorožilo i in zaprlo v barake pri Brest-Li-tovsku. Ostale dve armade so posla li v sredino Avstrije, kajti te čete i se smatra za nerabljive." Poskusen napad na Wilsona. Včeraj popoldne, ko se je predsednik Wilson vračal iz Chieaga t v Shadow Lawn, se je vstavil tudi v Pittsburghu, Pa., kjer ga je nek I menda blazen delavec * hotel napasti z nožem. Možak je tekel par i blokov za avtomobilom in se mu približal, toda ga je še pravočasno prijel nek uslužbenec tajne službe. Ko so ga aretirali, je izpove-i dal, da ni zadovoljen s nredsedni-! kovo politiko napram Nemčiji. I Predsednik Wilson in Mrs. Wil-I so sta ostala popolnoma hladnokrvna. Pozor pošiljatelji denarja! TM negotovega dostavljanja poite, U Je namenjena is Ameriko ▼ Avstrijo fat Hem&jo tor narobe, sprejemamo denarne poifljatve do preklioa It pod pogojem, DA BI VBLKD VOJKE IZPLAČAJO MOGOČI Z ZAMUDO. D EN Al KB BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Ml JamBmo n vsako denarno poifljatev toliko Saša, da so lzplafta na določeni naslov. Istotako nam jiafijo zanesljive ameriške banko, a katerimi smo sedaj t zvezi radi volno to radi popolno slgarnoeti pri poii-Ijanju denarja. Osi«! K 9 C I S.... .85 I 120.... 16.30 10____ 1.50 j 1».... 17.55 15.... 2.20 I 140.... 18.90 20.... 2.85 j 150.... 20.25 { 25.... SJSa j M0____ 21.80 30.... 4J20 I 170.... 22.96 35.... 4.90 ] 180.... 24.30 40.... 5.55 j 190.... 25.65 45.... 6J28 i 200____ 27.00 50.... 6.90 j 250.... 33.75 55.... 7.60 f 600.... 40.50 60.... 8.25 } 350.... 47.28 65.... 846 j 400.... 84.00 ■ 70.... 9.60 j 450.... 80.75 75.... 10.30 j 800.... 67.50 80.... 10.95 t 800...« 81.00 85.... 11.85 j 700.... 8480 90.... 1230 | 800.... 108.00 100---- 13.50 j 900____121.50 110---- 14.85 j 1000.... 132.00 i Ker se zdaj oene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoranl 1 računati po najnovejših oenak ta ! borno tudi nakazovali po njih. _ TOazfk se bo zgodilo, da dobi na. skmrfk kaj veS, vdasih pa tudi kaj manj. Ust dospo aa zapod poaa-vadi par Ari kasneje te soed ton, , ho dobi naslnmlk Mst w roke, m [ priMOMM MU 18 frifenft mZmfn WMt Halifax je temen. Halifax bo ponoči temen. — Zakaj se je to ukrenilo nihče ne ve. — Mogoče strah pred Zeppelini? Halifax, N. S., Kanada. 20. okt. Zopet je bilo zapovedano ugasniti na eestah vse luči, raz v en par, ki so zasenčene. Ukaz je prišel iz vojaškega glav nega stanu. Nihče ne more pognmtati. kaj je dalo temu povod. Mogoče je strah pred nemškimi Zeppelini, mogoče sovražno marnarico ? j Ediyo izjavo, katero so dobili i časnikarji v vojaškem glavnem stanu je bila: "Luči bodo uga.sujene, ker so i vojaške in mornariške oblasti mnenja, da ie to notreba." Dalje se je oblasti vprašalo, zakaj se tudi v St. Johnu, N. B., ni prepovedalo imeti mesto razsvet-| ljeno. nakar je nekdo odgovoril: "Oh, well, saj veste, da St. John j ni tako važen kot Halifax." ———————— Tirolska fronta. Na gori Pasubio se vrše siloviti boji. — Avstrijci napadajo neozi-raje se na izgube. — Avstrijsko poročilo. Rim, Italija, 20. oktobra. — Avstrijski eesarski lovci se zganjajo z vso silo na italijanske postojanke na vrhu gore Pasubio, toda dozdaj je bil ves njihov trud zastonj ; — tako poroča italijanski vojni urad. Avstrijci napadajo, ne da bi se ozirali na velikanske izgube. Po daljem in hudem boju so ostale vse pozicije v italijanskih rokah. Tako, da je položaj neizpreme-njen, le to je, da leži med našimi in sovražnimi postojankami na kupe nagromadenih mrtvih vojakov. Dunaj, Avstrija, 20. oktobra. — Avstrijsko uradno poročilo ne o-menja ničesar o bojih na Pasubio, temveč le zanika, da Italijani niso zavzeli postojank, o katerih poroča ital. vojni urad v zadnjem f poročilu. Na Krasu je položaj neizpreme-njen, bilo je le nekaj manjših spopadov, ki pa niso pozročili nobene 1 izpremembe. -- Pobegle jetnike so vjeli. i Jetniški stražniki Sing Singa j so včeraj cel dan oblegali Rocke-i fellerjevo posestvo v N. J., in sicer | tako dolgo, da so vjpeli še drugih ' pet pobeglih jetnikov, o katerih ! smo že včeraj poročali. Dva jetnika sta se prostovoljno j udala, ker sta bila že čisto izstra-, dana. Druge tri so pa vjeli brez ! vsakega večjega odpora. Sneg v Chicagu, DL Chicago, III., 20. oktobra. — Danes je padel v Chicagi prvi sneg, ko je po celem Srednjem ZiV hodu divjal hud snežni vihar. ,! Vihar s snegom je divjal tudi ;| po Michiganu in več parnrkov na t i michiganskih jezerih je bilo pri-,[ moranih vrniti se v luko. Wilson in Bryan. 1 V Pittsburghu sta se včeraj lia |j postaji sestala predsednik Wilson in bivši državni tajnik Bryan. J "Slučajno" je prišel Bryan na ; j postajo, nakar se je takoj podal v i \ Wilsonov privatni voz. Moža sta i i si podala roke iij par minut govo->, rila. Več sto ljudi je videlo, ko sta * si podala roke prvič od lanskega 1 leta, ko je Mr. Bryan resigniral 1 kot državni tajnik. > ____ i ROJAKI, POZOR! One. ki imajo kake fotogm f|je ali rasglednice Goric« odroma goriške okolice, prosi mo- da jih nam dajo na razpolago. Po preteka par dni bo mo stike čisto nepoškodovane i vrnili i Pripomniti moramo, da sli« ko patroma rasglednioe n% amojo biti balvane. ,1 - UmdnHttfo "CL H." Srbi napredujejo. Srbskim četam se je posrečilo za-vzeti Veljeselo. — Vroči boji ob reki ečrni. — Angleži. Pariz Francija. 20. oktobra. — Vojno ministrstvo jei zdalo danes sledeče poročilo o položaju na macedonski fronti: Ob reki Strumi so artilerijski boji nekoliko pojenjali. Ob levem brejru reke Černe so zavzeli Srbi vas Veljeselo ter pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg. Srbi so zaplenili tri topove več strojnih pušk in vjeli nad 100 bolgarskih vojakov. Solun, Grška. 20. oktobra. — Iz srbskega glavnega stana je dospela vest o zavzetju vasi Valjeselo. Iz poročila je tudi razvidno, da sta bila 28. in 44. bolgarski bataljon v bojih za vas Brod popolnoma poražena. London, Anglija, 20. oktobra. Z macedonske fronte poročajo: Ob reki Strumi smo vjeli dve sovražni patrulji. Severno od Nohori je povzročila na artilerija sovražniku zelo veliko škodo. Ob Doiranskem jezeru se vrše vroči artilerijski spopadi. Sofija, Bolgarsko, 20. oktobra. Težki boji ob reki Černi se napre-stna nadaljujejo. Med jezerom Presbo ter železniško progo Monastir-Florina se ni pripetilo ničesar posebnega. Sovražnik je bil vprizoril par napadov, ki se mu pa niso obnesli. Isotako se je moral sovražnik u-makniti pri Tarnovi. Berlin, Nemčija. 20. oktobra. —j Nemške in bolgarske čete so po-i gnale Srbe pri reki Černi v beg.! Petdeset vojakov je padlo, ostali so se pa izvanredno hitro umaknili. Sneg. Chicago, 111., 20. oktobr. — V Illinoisu, Missouri in Minnesoti je na več krajih zapadel sneg. Wilson misli, da bo zmagal. i Včeraj se je Wilsona vprašalo, i če misli, da bo" zmagal pri jesen-! skill volitvah. ' Odgovoril je: "Da, izgleda tako." V Italiji je vlada zaplenila 15 mi- ljonov jajc. Milan, Italija, 20. oktobra. — Vlada je danes zaplenila 15 mi ! Ijonov jajc, ki so jih dozdaj imeli j v svojih zalogah privatni interesi, j kateri so višali cene jajcem, da jih ni bilo mogoče kupovati revnejšim slojem. Jajca bo zdaj vlada prodajala po običajni ceni. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK Gena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4: sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, j ali kaj premalo, bomo poslali na-! saj ali pa sporočili, da ae nam še dopošlje. Zdaj je mogoče poslati le okroglo svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljstve gredo vse v Nemčijo, od tam ae pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošOjatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi ee pa kaj lahko, da pošOjatev traje tnd| dalj Časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ae na mora izgubiti, pač pa je mogoča zakaa nitev, ako aa urina kje kaka na poka. Kdor želi poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naalov in dodati: pošlje nad aa po brezžičnem brzojavu. Denar aa brezžične brzojavko pošljite po poštnem Money Ordoru ali pa gotov denar t priporočenem pismu, na po potom privatnih če-i kov. VilliSAKSB* ■MiM, mm T«u & Grki so odločno proti zaveznikom. i T "il " ~ ~ URŠKA POLICIJA V ROKAH ZAVEZNIŠKIH O-BLASTI. — PRAVICO IMAJO LJUDI SPREJEMATI IN ODPUŠČATI IZ SLUŽBE. — POROČILA GRŠKEGA ČASOPISJA SO ZELO NETOČNA. — NEKO POROČILO NAZNANJA, DA JE AMERIŠKI KONZUL PRIZNAL GRŠKO PROVIZORIČNO VLADO. — GENERAL MACKENSEN JE ZAČEL PRODIRATI NA CELI ČRTI V DOBRUDŽI. — RUMUNSKI USPEHI. London, Anglija, 20. oktobra. — Router jeva brzojavna agentura jo dobila te dni od svojega posebnega poročevalca v Atenah poročilo, da vlada med grškim prebivalstvom v Atenah veliko razburjenje. V mesto je dospelo veliko grških rezervistov, ki so zasedli razne dele mesta, ne glede na zavezniške čete, ki so se bile pred par dnevi izkrcale v Pire ju. Poročilo se glasi: — Že zvečer je bilo vsem jasno, da nimajo zavezniški vojaki med rezervisti nikake kontrole. V kratkem se je bati zelo velikih nemirov. Grška policija gotovo ne bo napravila nobenega koraka, da bi te nemire preprečila. Šef francoske policijske kontrole je danes naznanil vsem časopisom, ki se ne strinjajo z Venizelosovim postopanjem. da bo uvedel cenzuro na vsa poročila in brzojavke. Ker je jasno, da se večina častnikov ne bo hotela pokoriti tem predpisom, bo gotovo veliko suspendiranih. Iz zanesljivega vira se je doznalo, da se je šeststo vojakov atenske garnizije pridružilo zaveznikom. Prebivalstvo Epira in mesta Florine bolj simpatizira z zavezniki, kakor pa s kraljem. Atene, Grško, 20. oktobra. — Francoski admiral du Fournet si je prilastil pravico kontrolirati atensko policijo. On lahko odpusti vsakega stražnika, v službo pa lahko sprejme kogarkoli hoče. Umevno je, da je grška vlada s tem silnonezadovolj-na. Najbrže bo vložila protest, ki ji pa ne bo veliko pomagal. — _ Nekateri pravijo, da se zaenkrat ne bo izkrcalo nic več zavezniških vojakov, češ, da to število popolnoma zadostuje. Atene, Grško, 20. oktobra. — Ameriški konzul v Solunu je baje pisal državnemu department!! pismo, v katerem pravi, da se v vseli ozirili strinja z Venizelosovo vlado in upa, da bo vladalo tudi zanaprej med Venizelosom in ameriškim konzulatom tako prijateljsko razmerje kot je vladalo dozdaj. London, Anglija, 20. oktobra. — Neko poročilo pravi, da so poslali zavezniki na Grško veliko novih ojačenj. Danes je dospelo na Kreto več. novih oddelkov infante-rije. Pridružili so se narodni armadi. Provizorična vlada je dobila danes iz New Yorka daljšo brzojavko, v kateri ji naznanjajo, da so ameriški Grki zelo navdušeni za Venizelosa in da bi bilo najboljše, če bi prišel v Ameriko v najkrajšem času poseben odbor, ki bi rekrutiral Grke in skrbel za njihov transport. Koliko je resnice na tem, se dozdaj še ni moglo dognati. * London, Anglija, 20. oktobra. — Ob nekaterih atenskih cestah je razpostavljena francoska artilerija in oddelki strojnih pušk. Francoski vojaki so aretirali že več oseb, ki so demonstrirale po ulicah in kričale: Proč z zavezniki ! Prebivalstvo je vsak dan bolj razburjeno. London, Anglija, 20. oktobra. — Te dni se je posvetoval grški kralj Konstantin z angleškim poslanikom. — Vladar mu je očital, da zavezniki naravnost zločinsko postopajo in da je vse, kar govore o prijateljstvu do malih narodov, čisto navadna laž. Pri odhodu mu je grški kralj priporočal, da naj popolnoma izpremeni svoje dosedanje stališče. Bukarešt, Rumunsko. 20. oktobra. — Rumunski generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo: — Na naši sverozapadni fronti smo odbili vse sovraž-niške napade. V dolini reke Uzul so se vršili izvanredno vroči boji. Sovražna artilerija ni mogla vzdržati našega navala, ampak se je umaknila, predno smo prišli do nje. Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — Čete generala Ma-ckensena so začele na celi fronti prodirati. V Dobrudži se zavezniki na celi fronti umikajo. Rumunsko levo krilo se je za par milj umaknilo. Vsi so prepričani, da se bo v najkrajšem easu vnela odločilna bitka, ki bo precej časa trajala in se bo gotovo končala z zmago nemškega in bolgarskega orožja. Nemški zrakoplovci so zopet obstreljevali Bukarešt. Povzročena škoda je precejšnja. Ob obali Ornega morja vlada mir. New j oiski slamnikarji, pristopite Ako se niste seje vdeležili in pri-* k uniji! stopili k uniji, potem ne odlašajte Jutri, v nedeljo, se bo vršila se- predolgo. Čimveč j a bo unija, tem« ja slamnikarske unije kot je bilo boljSe delavske razmere bo mogla že poročano. J priboriti svojim članom. "O LAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by the ILOVINIO PUBLISHING COMPANY (a ) fRANK SAKSER. President,_LOUIS BENEDIK, Tre« rarer Place at Budnesa of the corporation and addresses of above officers: Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T. Ca oelo leto relja list a Ameriko In Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Oanado ................... $303 Za Evropo za vse leto....................4.50 Ca pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55 Ca relo leto sa mesto New ^ork.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 -QLA8 NARODA" Izhaja vsak dan Izvzema nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") taroed every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00._ _Advertisement on agreement._ Dopisi bree podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaUMe _naznani, da hitreje najdemo naaiovnlka. Dopisom ln poSlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" «2 Ctartlandt »t. ^ New York City. __________Telefon 4687 Cortlandt. Slovensko časopisje. Ob raznih prilikah in prav posebno v teh burnih časih svetovne vojne so z raznih strani vpraševalinaš list, kakšno je pravzaprav njegovo stališče, za kaj se bori in za kaj se zavzema. J^K^^k Ako bi prišel kdo k nam ter nas vprašal čisto prijateljsko o tem, bi mu odgovorili sledeče: — Da se razume stališče našega lista in sploh kateregakoli slovenskega lista v Ameriki, se je treba v prvi vrsti dotakniti kočljivega predmeta — slovenskega časopisja v Ameriki v splošnem. Priseljevanje našega naroda v Združene države ne sega dalje v preteklost kot nekako štirideset let. Kot narod, ki je prišel sem iz krute življenske po-1 tivbe, tudi ni mogel imeti v začetku svojega priseljevanja i to, kar so imeli drugi narodi že v polnem razvoju. Slovenski priseljenci so se takoj razpršili po vseh Združenih državah in malokje je bila najti kako večjo naselbino. Položaj se je v +em oziru tekom časa izpremenil, a le neznatno, dasiravno štejejo slovenske naselbine do deset ali petnajsttisoe ljudi. Kakorhitro je bil narod v naselbinah stalno naseljen, je potreboval dvoje stvari: prvič cerkve in drugič — časopisje. Za cerkve ni bilo treba nikomur skrbeti, kajti naši ljudje so prišli semkaj z istim duhom, v katerem so živ-li zunaj. Glede časopisja je pa bilo drugače. Predpogoji za uspevanje dobrega lista so bili zelo slabi, in naravno je. da sta prva dva slovenska lista v A-meriki, med katerima je tudi naš list, le počasi in z velikim trudom napredovala. (»lede tendence teh listov je težko govoriti, kajti rojaki, ki so prišli sem v onih časih, niso niti zahtevali niti pogrešali časopisa kot si ga predstavljamo danes. Zahtevali so le zabavno čtivo ter par novic iz starega kraja. To je bilo vse in v tem tiru se je gibalo slovensko časnikarstvo v Ameriki ob svojem postanku. Da vsled tega niso stavili posebnih zahtev izdajateljem listov, je iz zgorej omenjenega samoposebi umevno. Z napredkom in razvojem slovenskega živi j a v Ameriki so pa t udi nastopili drugi časi za časnikarstvo. List za listom se j«- porajal, večkrat potreben, a še večkrat nepotreben. Vrelo je in kipelo je, ali le malo dobrega se je izcimilo iz cele stvari. Vstanavljali so liste iz osebnih interesov, vstanavlja-li so jih kot glasila podpornih organizacij itd. Za razvojem slovenskega časnikarstva v Ameriki je prišlo tudi na površje vprašanje političnega prepričanja; tega ali onega lista. Pri tem so napravili tisto neumno in naravnost otročjo zmoto, da so hoteli zanesti politične stranske s Slovenskega na ameriška tla. List je očital listu, da je liberalen, da je klerikalen, da je framazonski, socialistični in kdo ve kaj še vse. To se seveda ni vzdržala, kajti Slovenci v Ameriki imajo za politično strankarstvo v starem kraju le pomilovalen posmeh. Resnično strankarski listi so le socialistični, to so tisti, ki strogo in dosledno razširjajo nauke socializma. Časopisje se pa na drugi strani moglo razviti ter raz-taboriti v zmislu ameriških političnih strank, kajti naš narod je bil in je še zdaj v političnem oziru deloma ne-1 zaveden, deloma brezbrižen. Z ozirom na ta nekoliko vijugasti razvoj slovensko-ameriškega časopisja, se vsakdo vprašuje, kakšno stali-sče pravzaprav zavzemajo slovensko-ameriški listi, izv-zemsi socialistične. Po našem mnenju je to stališče takozvano "razine-, ram primerno'\ a kljub temu ne sme nobenemu razsodne-j mu človeku pasti v glavo, da bi mu vsled tega očital vih-i ravost ali menjavanje prepričanja. Vodilna misel naj bo, da se bore politične stranke na I Slovenskem za koristi in moč svojih pristašev, in da slu-; žijo temu namenu tudi listi, pripadajoči tej ali oni stranki — Slovensko časopisje v Ameriki pa nima te naloge ter či i^era vsled tega. črtati pot od dogodka do/iogodka m 2. GliAS NARODA. 21. OKT. 1916. ■HHiHnPillBv-m 1 COPVRIGHT UNDERWOOD A UNDERWOOD. N. V. j GENERAL AVARESCU, POVELJNIK RUMUNSKE ARMADE, i ozirom 11a razmere, ki vladajo med narodom v ožjem smi-j slu ter v državnem organizmu samem. To se ne pravi obračati plašč po vetru in tudi ne iskati dobička s tem obračanjem. Pot slovenskega časnikarstva v Ameriki je trnjeva pot, kar nam bo vsakdo potrdil, ki ima količkaj opravka v tej stroki. Toliko torej vsplošnem. V eni prihodnjih številk se bomo bavili malo bolj na široko z našim listom. ^LjizL , .. k. -O- i ''Hrvatski Svijet" je ponatisnil članek dr. Kerna, ki je bil priobčen v našem listu. — Gospodje, ki ste poosebljena pravica, poštenost in resnicoljubnost, ali bi ne bilo pravično, pošteno in resnicoljubno, če bi priobčili tudi naš odgovor na članek dr. Kerna i — Nam nikakor ne gre v glavo, kako more biti vsestranost tako silno — pristranska.. . * * * Ne, Slovene«- ni Benjamin, — Slovene«- j«' Jožef, kateri ' se bo samo zategadelj povspel, ker je bil izdan in prodan i od svojih lastnih bratov. — * * * Nam se zdi. da čaka drugi Jugoslovanski Narodni ' Zbor nekaj drugega kot pa južnoameriško delegacije. * * * Jugoslovanska zvezda lepatira jo stisnila rep med noge in se dvignila nad newvorsko metropolo. Jugoslovanski operni pevce Trost, ki je priletel že iz tolikih hiš. leta po — zraku. •, . * * * * : Svetujemo mu, da naj se ne ubije. Zakaj žalovanje bi bilo preveliko. Vsak Slovenec, s katerim j«- prijel Trošt v dotiko. bi žaloval »a posojenimi groši. * _ * Kot smo iz zanesljivega vira izvedeii, je takoj po pr- ; vem poletu, pri katerem je zaslužil petnajst dolarjev, dal Kostu Unkoviču nekaj na račun za jugoslovanski frak. * Toliko v pomirjenje vsem. ki se eesa trošt a jo in mi 1 slijo, da Trošt ni pošten... Dopis. Waukegan, HI. — Zopet Priha-| jam z veselim poročilom, namreč, da .sta se obhajali dve slovenski poroki dne 16. oktobra v naši slovenski naselbini v cerkvi Matere Božje. Pri oni je bil ženin Jožef Bezek in nevesta Frančiška Mr-lak, pri drugi pa ženin Anton Gabiš« k in nevesta FmnčLšika Žida-nik. Na mnoga leta in obilo sreče! — Sedaj pa poročam od naše zadnje "vinsko trgatve", katero ie priredilo društvo S. N. Sokol dne 1. oktobra v Mat. Slanovi dvorani na 10. cesti v North CThiw cafgu. Bila je jako dobro obiskana. Sedaj se zahvaljujem v imenu društva cenj. občinstvu iz AVau-kegana in North Chicaga, ki je nas posetilo v obilnem številu in| naau pripomoglo do boljšega uspe-; ha. Posebno se pa m dram zaliva-j liti našim vrlim waukeganskim j fantom za odtrgatev srednjega' venca, ki so: Frank Godina, Ivan j Hrovalin. Ivan Heravar in Ivan Hodnik, kateri so ga potem na i dražbi prodali za 8 dolarjev in so; potc-an to svoto darovali društvu' N. S. Sokol.. Še enkrat se najto ; pleje zahvaljujem vsem v imenu društva. Le tako naprej, fantje, v slogi je moč! Pozdrav! — Ivan Divjak, tajnik. i Žito. Žito je z vsakim dnem dražje. < Te dni se je koruza in pšenica zelo podražila ______. - I General von Kluck je vpo-kojen. l\»rt,4-ilo i/. Berliiia se glasi: Fekhnaršal Aleksander 11. Ji. von Kluek, ki je poveljeval desni mu krilu ne-inške armade pri "pohodu" proti Parizu leta 1914, je bil na lastno željo vpokoje.n. On se ni vrnil na fronto, odkar i« bil v marcu 1915 ranjen od šrapnela šrapnela. Fekhnaršal je bil v zadnjem maju star sedemdeset let. • * * Feldmaršal von Kluck. ki je i pričetkom te vojne pripeljal nem-šk o armado do točke, ki je bila I komaj trideset milj oddaljena od | Pariza, je bil, ko se je pričela j vojna, znan kot eden najbolj spo-' sobnih nemških yreneralov. i i • • j Tako blizu je bii že pripeljal ' svojo vojsko, da je francoska j vlada bežala :z Pariza v Bordeaux, kajti Francija se je že ba-i !a. da bo Pariz oblegan kot je bii , pred štiridesetimi leti. Takrat se je pa pričelo obračati, takrat je vojna u-soda napra-• vila čez nemške načrte, ki so jih delali nemški militaristi že leta in leta, velik križ. Kluck se je potem obrnil proti vzhodu, namesto, da bi dalje vodil naval proti Parizu v kajti takrat — koncem septembra 1914 — so zavezniki Nemce nekoliko nazaj potisnili in nekoliko pozneje so pa počeli Nemci masirati nazaj proti domiOYT-ui, _ Francoski vojaiki, ki so se še3e takrat pričeli voziti na fronto v avtomobilih, ki so jim jih daJi na posodo Parižam, so Nemcem sle- j dili in ji'li pošteno nabili pri Mar- I ni, kjer se je šele pravzaprav odločila usoda nemških dobro skal-kuI i ranili načrtov. Ko se je pričelo to dogajati, se je von Klucka silno kritiziralo, kajti vsi so bili sigurni, da bo Kluckova vojska v par dneh v Parizu, ker — kot se pripoveduje — je Kluek, ko se je pričeda vojna, sam rekel, da bo v osmih dneh v Parizu. Dalje se pripoveduje, da je po bitki pri Mami von Kluek sporočil' generalu Joffre-ju. da se s j svojo armado proda Francozom pod pogojem, da se potem vojake | odpusti domov pod obljubo, da ne bodo nikdar več nosili orožja proti zaveznikom. General Joffre ni hotel te ponudbe sprejeti, kot se je poročalo. Par dni pozneje je pa prišlo poročilo, da je general von Kluck odstavljen od poveljstva. Iz zanesljivih virov je bilo poroča,no, da je imel v. Kluek s kaj-zerjem v marcu 1915 velik prepir, v katerem je bil od neke kroglje • ' ranjen. Iz Nemčije se je potem uradno poročalo, da je bil gene-j ral von Kluek na bojišču ranjen 1 od nekega šrapnela. Gen. von Kluck je bil rojen v MiinjsterjU;- Nemčija, 20. maja l.i ! 1S46 in je stopil v armado 1865. On se je boril proti Avstriji v vojni leta I860 in potem 1S70 v lraneosko-neanški vojni, v kateri je bil dvakrat ranjen. Žalostno! • ————— Iz Chicaga, 111., je došlo sledeče poročilo: Fern Roberts, šestnajstletna deklica, je bila danes odsotna od pouka v Lakeview višjišoli. Njen oče, dr. Grant J. Roberts, se pa nahaja na smrtni postelji v Norwegian Deaconess Ilospita lu, z dvema krogijema v svojem telesu. Ako bo dr. Roberts umrl, bo ta deklica menda najmlajša deklica, kar jih je bilo kdaj preti , sodiščem obdotfženih umora v tej i dež-S i. "Ja.' sem ga vstrelila. ker sem ira moi*!ila vstreliti"*. j»- izjavila * deklica. "Želela bi, da bi ga bila ' umorila." * Pozneje je izjtovedala: * "Imenoval me je za ncunmleo, * idiotieno itd. in -doklice niso h«>- < tele z menoj hoditi. Potem je pa < slabe stvari govoril o meni. < "Veste, mama je od njega lo- < •"•ena. Jaz j«- že ni>e>.i videia dokro < •'asa. vzel v gledišče. Oče jo je vzel, in ko sta šla iz gledišča, je Fern potegnila revolver in oddala dva strela. Potem je z revolverjem t«*kla, kateri se. ji je ponesreči sprožil, in jo je krogija ranila v koleno. Dve uri pozneje je šla policija na dom dekličinih starih starišev. s katerimi je živela. Policija je našla deklico mirno ležati v njeni sobi; ko je prišla domov, nisvojega starega očeta in stare matere popolnoma nič nadlegovala. Dr. Roberts je bil dozdaj znan v Chicatgu kot eden najboljših zdravnikov. Deklica je lepa, lepih oči. zdravih rdečih lic in krasnih las. — Zdravniki so prepričani, da je deklica v resnici duševno bolna. In ni bilo bi v resnici j>opolno-ma nič čudno, ako je res, kar je izpovedala! Na Italijanskem so poklieali na vojno tudi precejšnje število duhovnikov. Doslej jih je pozvanih nekaj eez 5000. Nekateri listi pa pravijo, da trikrat toliko. V Avstriji jc po izjavi vojaškega škofa Bjelika v vojni službi na bojiščih in po bolnišnicah okrog 1500 duhovnikov. V tem številu pa niso všteti bogoslovci in redovniki, ki jih je tudi lepo število pod orožjem. KADAM Oil ZA OBSTOJ HA- i RODA, HI KOBEVAŽKTZV PBB> i _SKOKA!_j. KAKI IZBORNI 1 LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli i ne poteče dan ne tia bi ga kaki čian imel pri- J liko rabiti. g I Severn's Gothard Oil | (Severovo Gothardsko Olje) je taki iiniment terse že rabi preteklih 35 let- Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju REVMATIZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV. BOLEČIN IN BOLESTL Cena 25 in 50 centov. - 1 Čitajte sledge pismo- "Severovo Gothnrdsko O')«, s* j<> izk.^zn'o zelo Moja žena je imela liuile holefino v noenh ti»ia po rabiienju f«evtTov-e» G.nJi irtsko- I Ea Olja so bole/me pos.tc.le mun.i hude in ko j«' pt>n.bila p<.l stclci-mce. so l.-.lctMno popoinunia i zgini le. John Mikulastik. Rfd. No. 1. Box 06. In^n Mo-.infcun. 511-h I ---—---------- Kupite Severovo Pripravke v lekarnah. Akn jih ne moreta li dobiti. nuTL-čite jih od uai. Zu\raite nudorjestitve. fi W. F. SEVERA CO.. Cedar Rapids, iowa. if Glas iz Italije. I/. Italije smo od slovenskega vjetnika prejeli sledeče pismo: Aquilla, Italija, 10. 9. 1016. Cenjeno uredništvo:— Prosim, da bi potom Va&ega lista potzvetleli za mojega brata LAZARJA MIJIČA. On je zad-ujič pisal iz Gary, lnd. Prosim, da dasto v list. da se mi naj oglasi, ako vidi oglas, oziroma, ako izmed rojakov ve zanj. da ga opozori. Imam tudi več sorodnikov v Ameriki, katere istotako prosim. ua se mi oglasijo. Nahajam se v italijanskem vjetništvu. Pozdrav vsem skupaj. Peter Mijie, soldato, pviggioneiri d«' guerra. Aquilla. Italia. Prov. Abruzii. t ZAHVALA. Tempotom se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem. ki so spremili mojega ljubljenega sinčka JOSIPA k večnemu počitku dne 14. okto-; bra na katoliško pokopališče. ' lian j ki j«« bil rojm 22. novembra j 191.*>. Bodi mu lahka črna tzemlja! Žalujoči ostali: 1 Frank in Filomena Sparmblek, starLsi. Frank, brat. Josip in Filomena Keše, stari oč»* in stara mati. . Portage, Pa.. Box 111. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH. POZOR! POZOR! VABILO NA pjlesz^o ■Troselico, ......katero priredi...... SLOVENSKA MAX HO.M GODBA i v Johnstown, Pa., dne 4. novembra 1916 v dvorani društva ' Triglav" na Ohio St. Tem potoni uljuduo vabimo vse rojake ii n»jakiiije. kakor , tudi brate Hrvate iz Johnstowna in okoli«--. — r: • - ve>elii-*- . v kolikor mogoče obilnem številu udel»*že. Mi l'>tiio znali ob . enakih prilikah tudi upoštevati. T«»rej fan!j- kle^a ne pozabit«- to priliko, ki >»» !»o vsakemu pr«>/ .t. - bo z.*-ukal kakor mu drago. <;ov po«l vodstvom 'Z- Rogel. Za-sv» ž«* p:v<» in l- r prigr:z»-k b(> dobro preskrbljeno. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste. Tor«-j na svidenje v soboto, dne 4. nov« it:bra! Odbor. MODERNO UREJENA TISKARNA 6L1S MODA SS VSAKOVRSTNE TISKOVINE gg IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • m JK DELO OKUSNO. •c » » IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRAJ « • » POSEBNOST SO: DRUŠTVENA P R A VIL A, # OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D, TEA NABOČ1LA POfiURI NA t Slovenic Publishing Co. •_ 82 CorUandt St, Vew York, H. T. Slovensko satoliiko ii m aodu. društvo svite Barbare ZA 7EDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. l^<*ytk>M dae 21. Juniji 1SQ2 v Mili Pnurlrarii tiLATNl OUDNIKIt tretuedalk! JOŽJUT PSTBRNKL. Bos 86 WUloek, Pa. i podpredsednik: KAROL ZA),AR, Box 647, Forest CMy, Pa. LL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Bock Sprla«, Vy% rmjiuk: JOHN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa. (L »sjnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa. •ucmjnljt: MARTIN M CHI C, Box 537, Forest City, Pa. ^riirnii: JOSIP ZALAB. 1004 North Chicago Bt, Jfliljl, TO, VEHOTNI EDBAVNDKj OL MAWOM IVBCL «00 Chicago BL. Jellcl. Hfc ■ADZOBNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6326 Station St. El. B., Pittsburgh, Pa, £. aadsornJk: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. fT. aacaoruik: FRANK PAVLOVČI0, Box 70S, Conemangk, Pa. Ui. aadeorcik; ANDREJ SLAK, 7718 Isoler Ave^ Cleveland, 011% POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral, Kaas< I pcrutnlk: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. H ^»rotnlk: MIHAEL KLOPČI0, 628 Davson Ara, R. F. D, L fsld. Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOBl rtefitednlk: ANTON HOČEVAR, B. F D. Na 2 Box 11%, Brtilfisrt. 0» I. airavnik: ANTON DEM&AB, Box 130, Broaghton, Pa. ti, arrarnik: PAVEL OBREQAR, Box 402, Witt, ni ix«piai aaj se poBljaJe L tajniku Iran Telban, P. a Bex m, r^ftn DraStvAae glasilo: "6LAI IABOD1*. irski narod mora dobiti, pravico! J/. Londona so brzojavnim potom porot-u, da jo .John Redmond, vri soji parlamenta javno obdolžil j \ JaJo, tala Irska nepatriotična in da je izbruhnila zadnja u.staja. < hi j«* v svojem govoru zahteval, tla m- u je pozival parlament, da se v stranke združijo in da delujejo kolikormo*oČe na to, da se \ zapreke odstrani, k t stojijo /daj na potu. boljšim časom za Irko; rekel je. da je to predpogoj. da bo mogoče potem govoriti o rekrutiranju Ircev za angleško armado. 1 Njegov govor v.sekakor znači, ' 7.000 Ircev v armadi, od katerih je bilo 92,000 katoličanov, in 10,000 mož jo imela Irska pri mornarici. Od takrat še število irskih vojakov in mornar- - jov ni povišalo, temveč znižalo — . ker je bilo veliko pobitih, — ker i se ni z Irsko pravično in pravilno 1 j postopalo; — ako bi se bilo po-i stopalo pravično in pravilno, bi se ? bilo do danes število irskih divizij najmanj potrojilo. Nato je Mr. Redmond navedel, i kako je nekdaj ministrski predsed i nik Botha postopal z ustajo v Juž-i ni Ameriki; — rekel je: *'Ako bi se postopalo z ustajo v - Irski tako kot je ministrski predsednik Botha postopal z ustajo v , Afriki, potem sem prepričan, da bi - bila danes drugačna situacija," Kako je bilo v Južni Afriki, i- je čitateljem menda znano, nam-i reč, ko so se Buri uprli, so jim dali - Angleži samovlado in skoro popolno svobodo. Mr. Redmond je vprašal vlado. _ zakaj se je napravilo v Dublinu i linijsko vlado, vprašal je, kaj hočejo s tem doseči. Ali je novi glavni tajnik že našel kako pot, po ka-? teri bo mogoče stvar rešiti? — je _ vprašal ter nato še stavil ironično , vprašanje, če je zato tja prišel, da j je napravil preki sod. Dalje je rekel, da bo napravil _ vso karkoli bo v njegovi moči, da j se ho obdržalo sedanje irske pol-, ke pri sedanji moči in pri sedanjem številu, toda no smo se zahtevati od njega neka i kar ni mogoče. — Članom kabineta je javno pove-. dal. da je dolžnost vlade, da odstrani vse. kar dela irski narod j nelojalnega do angleške vlade in do zaveznikov sploh, i Prisilna vojaška služba — je rekel — bo le še bolj razburila du-i hove; potreba pa je, da se irske rekrute prideli k irskim polkom, , nikakor pa ne k angleškim ali kakim drugim. "Sedanjo vlado v Irski", je rekel Redmond ', se mora odpraviti. kajti dokler bo ta vlada obstojala. bo tudi sedanje mnenje. In dalje, dokler se bodo zavezniki borili za pravice malih narodov in pri tem tlačili Irsko, ne more ni-hč»- pričakovati, da bodo dobili na svojo stran simpatije zaveznikov. "Naj vlada takoj odpravi v Ir-"ki preki sod in postavi na čelo irske vlade moža. k ni bil v zvezi transakcij proti zadnji ustaji. — Naj sc odpusti onih 560 jetnikov, za katere se dozdaj še ni nič pobrigalo. Naj se zdaj vsaj s temi jetniki postopa kot s političnimi zločinci; — iu'kar je glavno, naj vendar enkrat vlada zaupa Irski in ji da samovlado." Mr. Redmond je rekel, da je se- < dan je postopanie Anglije napram Irski v veliko škodo angleški < stvari, kajti to početje vzbuja v ; Ameriki in po vseh kolonijah ve- i liko zgražanja in obsojanja. i Nazadnje je še prosil svojo vlado, da naj že enkrat vpošteva ta t svarila, ker si eer je mogoče, da i se bo enkrat nahajala Anglija v i velikih neprilikah, ki bodo bolj 1 neugodne za njeno stvar, kot jei GLAS NARODA, 21. OKT. 1916. CENTRAL NEWS PH3T0 SERVICE. NEW YORK. __ANGLEŠKI VOJAKI Z MASKAMI. bila zadnja ustaja. ki ni ne Irski, ne Angleški koristila, temveč obema le škodovala; — Irski, ker je padlo toliko Ircev, Anglja je pa zelo veliko trpela na ugledu. Henry Edward Duke, glavni taj nik za Irsko, je odgovoril Red-mondu in pripoznal njegov patriotizem. pripoznal je tudi, da je treba temeljitih izprememb v tej stvari. Rekel je, da Lloyd George, vojni tajnik, že sestavlja načrte, s katerimi bi bilo mogoče doseči, da bi Irska sodelovala skupaj z Anglijo in drugimi zavezniki v tej svetovni vojni. Glede jetnikov je pa rekel, da se vsakega izpusti, ki more dati garancije, da se ne bo veČ kaj slič-nega podstopil. Mr. Asquith, ministrski predsednik, je izjavil, da je res, da se je napravilo pričetkom in tekom vojne veliko napak, in pripomnil je tudi, da se bo Redmoiulove be-sinle vpoštevalo in na njegove nasvete obračalo največjo pozornost. Rekel je, da gotovo niliče bolj ne želi boljših odnošajev med Irsko in Anglijo kot ravno angleška vlada. — Pripomnil je, da je vzrok, da so taki odnošaji, to. ker se ni nikdar resno poprijelo te stvari — sploh, ker1 se je delalo napake, katere se pa da še popraviti. Mr. Asquith je končno še obljubil, da se bo politične jetnike takoj osvobilo. ko se bo lahko smatralo, da ne bo s teiu nastala zopet kaka nevarnost za ustajo. Alfred Byrne, nacionalist, zastopnik nekega okraja v Dublinu. je zavpil: "Jetniki stradajo!" Mr. Asquith je na to pikro o-pazko čisto mirno rekel. da. ako je kaj na stvari, se naj javno pritoži domačemu tajniku, nakar je Ti-mohty Ilealy, nacionalstični član kabineta zakričal: "On je največji sovražnik takih jetnikov kar smo jih kdaj imeli." '' Spoštovanega gent lemana' .i*' odgovoril miiistrski predsednik Asquith, "karakteriziranje domačega tajnika ni spodobno. To-raj naj navede dejstva." Na to je odvrnil: "To je brez pomena. — Ampak dobro bi bilo, da bi se ameriškega poslanika pustilo, da bi obiskal te ječe." "Ako bo ameriški poslanik toliko prijazen", je rekel ministrski predsednik, "da se bo potrudil in obiskal te ječe, bom zelo zadovoljen in srečen. — Jaz popolnoma nič ne preklicem, kar sem rekel takrat, ko sem se vrnil iz Irske, namreč, da se ne da Irsko prisiliti, da bi sprejela tako vlado, kakršne si ona ne želi." Nacionalisti so pričeli kričati: "Kaj pa zda i delate za to stvar?" Končajo je ministrski predsednik Asquith še rekel, da se more priti stvari do konca le, ako se napravi med Irsko in Anglijo nekak sporazum. On je mnenja, da ni v Angliji nobenega politika in nobene stranke, ki ne bi ta sporazum iz vsega srca pozdravil. Asqnithov govor nacionalisti niso posebno navdušeno pozdravljali, nekateri so si celo namigavali in delali pikre onazke. Joseph Devlin, nacionalistični član parlamenta Za West Belfast, ie rekel v svojem govoru, ki je sledil Asquitliovem, da mu je silno žal, da ne more ministrskemu pred sedniku niti za eno besedo, niti za eno njegovo mnenje čestitati. Rekel je. da imajo zdaj Irsko v svojih krempljih politiki, ki jih je ] nastavila za irsko vlado angleška i vlada. On odobrava, da bi se upe- i Ijalo konskripcijo, .toda nikakor ae more svetovati, da bi se Angli- ja kaj takega podstopila prej, kot je dala Irski samovlado. Nato je govoril Lloyd George, vojni tajnik: "V najbolj kritičnem trenutku, namreč, ko se je pričela ta vojna •se je napravilo pri rekrutiranju Ircev veliko napak. Jako težko je dobiti nazaj izgubljeno priložnost, kakršna je bila ta, kjer st je takorekoe zamorilo ves narodni patriotizem, vse navdušenje." I^alje je rekel, da se je storilo vse, da bi se obdržalo irske polke čisto irske. Rekel je, da se je rekrutiralo tekom vojno 10f>,000 Ircev ali 2 in pol odstotka vsega irskega naro da. — V svojem govoru je dalje pozival vse stranke, da se zavzamejo za Redmoiulove nasvete in delujejo v njegovem smislu. Pozival je zastopnike Anglije, da se potrudijo, da bodo odstranjene vse težkoče, ki stoje na potu tej stvari, da b«) tako mogoče delovati za skupno stvar. V istem miislu je pozival Irsko. Redmondova predloga, da se takoj upelje na Irskem samovlado, ie bila poražena z glasovanjem: 103 proti 106. Kako postopajo Nemci v Belgiji, Amsterdamski list "Telegraaf" je — kot m- .poroča ravnokar iz Amsterdama — dobil iz »zanesljivih virov poročilo iz Belgije, da so pričeli Nemci tudi v Belgiji d op or tirati prebivalce. fieneral von Sauberzweig je; naznanil — piše "Telegraaf" — da se bo ljudi prisililo delati na polju, in sicer ne samo na lastnem polju, temveč se jih bo, ako bo treba, .poslalo 1 ud i v druge vasi. Vsak, kdor bi st1 predrznil temu ukazu zoper slavit i, bo kaznovan 10,000 mark. Istočasno se pa iz Londona poroča. da s" tudi tiiiin dobili ravno-'ako poročilo, vsled česar so -pričeli tamošnji časopisi pisati, da bi bila angleška vlada jjopo'lnoina. opravičena, ako bi prepovedala Ameriški komisiji za pomoč Belgijcev pošiljali hrano in obleko v Nemčijo, medtem ko morajo Belgijci delati za nemško armado. Državni department v "VVask-ingtonu — kot se j>oroča iz Wash-in gt on a — je 'zveklel. da je nevar-most, da bi ne imogla Ameriška komisija za pomoč Belgijcem več pošiljati hrane in obleke. Uradniki v državnem depart-mentu so izjavili, da, lako je res, da je nemški general izdal ta ukaz, potem bi bilo delovanje A-•meriake komisije nenevtralno in kot tako seveda Anglija tudi lahko prepreči. Toraj, Nemci hočejo zdaj še z Beilgijoi uarediti tako kot so s Poljaki! O "kultura"! 3500 francoskih'duhovnikov padlo. Francoska vlada je vtaknila v armado in poslala na fronto vse za orožje količkaj sposobne duhovnike ter pustila marsikatero župnijo brez vsake verske oskrbe. Dosedaj je že padlo na raznih francoskih bojiščih 3500 duhovnikov in 2300 bogoslovcev. Ker je bilo že pred vojno veliko pomanjknje duhovnikov na Frncoskem in se bo število padlih še zvišalo, bo pomanjkanje duhovnikom na Frncoskem po končani vojni tako veliko, da utegnejo biti cele dekanije brez duhovnika in ljudje celo v smrtnih urah brez zadnje pomoeL Velik m uniči j ski pa\*nik uničen. London, Anglija, 19. oktobra.: Včeraj jo v Angleškem Kanalu za-| le! na podmorsko mino angleški, jrnik "Alaunia", ki je vozil mu-' uicijo. i Parnik so jr potopil. Potniki so •oseni. medtem ko se štiri može od posadke pogreša, najbrže so se potopili. HARMONIKE •odlsl kakrinekoll jrrste tadelajwsk 1» popravljam po najnl2jlh cenah, a de o trpežno ln zanesljivo V popre** mnealjlvo vsakdo pošlje, ker »ni t? oad 18 let tnkaj v tem posla In seds*! » tvojem lastnem domu. V poprave! i v samem kranjske kakor vse drnjt* I Harmonike ter raConam po dela ks i korfino kdo sahteva brca nadaljnlt j rpraianj. JOHN WENZEL t «17 Best ftt. f!)ml»4 OW. i NAŠI ZASTOPNIKI, , kateri so pooblaščeni pobirati narodi nlno za "Glas Naroda" in knjige, ka kor tudi za vse druge v nafio stroko j npadajoče posle. I Jenny find. Ark. In okolica: Mihael Olrar. i Ban Francisco, CaL: Jakob Lovfln Denver, Colo.: Frank Strabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamntk. Pueblo, Colo.: Peter Cull«, Frank Janesh ln John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis Ca stella Clinton, Ind.: LanDert Bolskav Indianapolis, Ind.: Alois Rudmin. Woodward, la. In ekoUca: Lnlui Podbregar. Aurora, 11L: Jernej B. VerbUL Chicago, 111.: Frank Jnrjovec. Deoue, 111.: Dan. Badovlnac. Joliet, HL: Frank Laurlch. John Z» letel ln Ftank BanoU-a La Salle, 11L: Mat Komp. Nokomis, UL in okolica: Math. Gal jtbek. So. Chicago, IIL: Frank Cerne Springfield. 111.: Matija Barborl«. Cherokee, Kans.: Frank Reilsalk. Oeiesby, IIL: Matt. Hrtbernik Wankegan, HL in okolica: Fr. Pet kovSek ln Math. Ogrin. Col umbos, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenae, Kans. In duBca: Fran* Kerne ln Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: John Stale. Binge, Kaos.: Mike PendL Kitzmiller, Mi te okolica: Frank Vodopivec- Calumet, Mich. In ekeUta: Para Shaltz, M. F. Kobe ln Martin Bade. Manistique, Mich, in okolica: Frani Kotil s n So. Bange, Mleh. la okolica: M. V Ukovich. Cbisbolm. Mina.: K. Zgonc ta Jakot Petrich. *. Dnlath, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan GouS* Jos. J. Pesbel in Louls M. PernSek. Eveleth, Minn.: J arij Kotse. Louls Bal an t Gilbert. Mina, la okolica: LL VeoeL Hibbing, Mina.: Ivan Poufie. Kitzvillo, Minn. In okolica: Joe Ada nich. Nash wank, Minn.: Geo. Maarln. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. C rich. Red Lodge, Moat.: Joseph JeraJ. Bonndnp, Mont.: Tomal Paolln. Gowanda. N. ¥.: Karl Sternlia. little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka . Barberton. O. in okolica: Math Tra • "Doli z orodjem!" Lev Nikola Je vW Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a v«aua mu kom prebral ln v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga salo vpliva na Človek* ln obsega nebroj lepih mlslL Friderik pL Bodenstodt: Odkar je umrla modsini Sta« al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva. Prof. dr. A Dodel: Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu bolJSl časL Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovskl: To knjigo bi človek najrajio poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem jo braL Štajerski pisatelj Peter Rosegger piie: Sedaj sem v nekam gozdu pri Grleglach ln sem bral knflgo s naslovom "Doli a oroš-lem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega t mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem aaželel, da bi ae prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tndi v iolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družbo, ki bi rasHrjala to knjigo? Henrik Hart: — To Jo najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To je najboljla knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir. Hans land (na shodu, katerega Je Imel leta 1800 v Berllaa)! Ne bran slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom porodil. Naj bi tudi ta knjiga nafla svoje apostolje, ki bi dl taja krliemsvet ln učili vse narode. Finančni minister DunaJewskl je rekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Sej Je bila pred kratkim v posebni knjlgt opisana x,a pretresljiv uačlz. vojna. Knjige nI napisal noben voja-Vkl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta 1 enaka Berts fL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delo. Mislim, «a so aa bo alkde rofl navduševal aa vojno, ie bo prebral U kajlga. CEHA M CRNTOV, R-~flaJ» 4e*rft Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. BIZfEiaiaiZfgfEfEfM^ CENIK KNJIG kater« ima ¥ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 CORTLANDT ST. NBW YORK, N Y j POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški ■—.25 ■ Ahnov nemikoangleiki tol-£ mač, vezan .—.50 Cerkvena zgodovina —.70 Poljedelstvo —.50 p Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angL-• slov. slovar — .50 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna ni in trtoreja >—.40 Umna živinoreja t—.50 Umni kmetovalec <—.50 Veliki alovenako-angleikl tolmač $2.00 k j ZABAVNE IN RAZNE DBtTGE i KNJIGE: Doli z orožjem t r—.50 Božični darovi ,—J.5 i Hnbad, pripovedke, 1. ln 2. t zvezek po <—.20 Dustrovani vodnik po Go- t renjskem »—.20 Leban, 100 beril t—J2Q Na različnih potih O jetiki »—.15 Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki ^-.25 Titanik —.30 , Trojka, povest —.50 Vojna na Balkana, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. peipolka t it. 17 a ■likam! ^.JK) d Zgodovina alov. naroda 1. OPOMBA.: Naročilom je prilo » tovfad,^poitni Bikiwnf«!, tU peita BfifBliUBiaraiBiaiB^^ zvezek >—.40 Življenja trnjeva pot ^-.59 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 RAZGLEDNICE: Newyorike a svetli ca ml, ; i humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po .—.08 ducat po —.29 Album mesta New Yorka a krasnimi alikami mali r—.Zi ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.10 veliki —.25 Aztrijsko-Italijanska vojna mapa , —.li Balkanskih drla? _.13 Evropo e—JJ Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas .—J2$ Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in 7seh drugih držav po Avatro-Ograke mall »—.10 veliki vena r-.50 Celi svet *-J2i Velika stenska baps U. B. na drogi ptranl pa sell ■vat $1.5$ §&& denarno vrednost, bodisi ▼ go-ft mamkah. PotoJnr jo prl vse| ! Jugoslovanska ^^^ Katel. Jednata j Ickorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnieota Sedež t ELY, MINNESOTA, •LiTHI unomi) I TBdaednik! ST. A, «EKM, 601 Ck tuj Waj o| §m ML M dock. Pa. r#dpredaednik] ALOIS BALANT, Box lOt. Peatl AH« Ml Ohio. •lami tajnik: GEO. L. RROZICH, Hy, Min«. PUfajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Min«, ■aupnlk: LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, OoU, VRHOVNI ZDBATHIHl MAJWTN IYEO, 900 N, Chicago BU JoUet, ffi, MADzomnai M0Ui UUNICH, 421 « 7th St., Calumet, Mid, PE1EB ŠPEHAB. 422 N. 4th St., Kanaaa City, Kan«. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POBOTKIKI: nAN JUSTIN, 1708 E. 28th St.. Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Bqpk Springe, Wya, C. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wa#h* POMOŽNI ODBOR S JOSEPH MEBTEL, od druitva sr. Cirila la Metoda, Hif, K. Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druAtva «v. Srca Jesuia, Iter. 1, Ely, Mina, JOHN GRAHEK, at^ ed društva Slovenes, iter. 114, Ely, lOaa. Vd dopiii, tikajoči ce uradnih aadev, kakor tudi denarai joiiijatvo, naj ee poiQjajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri toihe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Hanoi 81 a| bedi »pilo Druftveno glasilo: "€ B A B lAIODi" Gosli. Napisal Zvoran. Vaška črtica. llliov France je bil čuden fant. Samoten je hodil.svojo pota in razmišljal stvari, katerim so se ljudje smejali, če jih je povedal. Baš zato se je ogibal vaščanov, ki ga niso uineli, in na vsa vprašanja je odgovarjal le kratko, odurno. Se bolj kot odraslih se je ogibal vaških otročajev, ki so ga jezili in zmerjali, kjer so le mogli. "Cigan, cigan!*".... so vpili, če so ga zagledali na eesti, in jeli metati kamenje, blato in oeepke za njim. Francetu pa so se vselej ob taki priliki zasvetile oči, kri mu je vzkipela in spustil se je v tek za poredneži. A le redkokdaj je katerega vjel in naklestil. Zakaj so tra zmerjali s ciganom? Nekaj so bih* krive temu njegove čudne, temne oči. zagorela polt in njegovi dolgi, črni lasje. Nekaj pa njegova obleka. Nosil jc namreč zelen jopic, na katerega si je bil prisil par svetlih gumbov, ki jih j«' bogve kje in kdaj dobil. Na glavi pa j«' imel špieast klobuk, in za trakom je bilo zataknjeno lopo, zakrivlejno pero, ki je kimalo pri vsakem koraku. — Prav čiste pameti ni — so dajali ljudje, ka dar so ga videli. Borno je bilo Francetovo življenje, prav borno. Dan na dan jc zahajal na delo, zdaj k temu zdaj k onemu kmetu, potil se vestno o ie vračal ves truden domov na Podševlje. Stanoval je pri bratu Tonetu in imel na svislih slabo posteljo, zbito iz par desk, in par otepov slame povrhu. lienar, ki so mu ga plačevali za dnino, je nosil zvesto domov in ga dajal Tonetu. Ta se mu je vselej nasmejal in mu rekel: — "No, že prav, France. —" Več besed ni blišal v zahvalo, a jih tudi ni pričakoval. Tako je potekalo Francetu enakomerno leto za letom. Pričakoval ni lepših časov, ker je bil vajen trplenja in dela. Mislil ni umosro na nase ne na bodočnost — moj Bog, saj ni imel niti časa za to. Nekoč pa se je zgodila v Francetovem življenju velika izpre-memha. To pa je bilo tako-le: 1 igaiii so bili prišli neko nedeljo v vas in igrali na go#>li. France jc bil ves zamaknjen v te tožne, zate-gle glasove, ki so se potem razple-li v veselo, poskočno melodijo in zopet postajali tišji in počasnejši, dokler niso slednjič utihnili popolnoma in izginili nekje v dalji. Potem pa so zopet začeli od kraja.... France je poslušal in poslušal ves dan.. Gosli ko bi-ou imel taku go- alii on bi *vk&i = saj bi znal, gotovo bi znal! Vse Francetove misli in želje so se strnile v ta cilj. Da. gosli si bo moral pripraviti, naj stanejo, kar hočejo! In na večer tistega dne se je premetaval brez spanja po svojem trdem ležišču in vedno mislil in tuhtal, kako bi prišel do gosli. — Skozi linieo se je zrl v svetlo pomladno noč, štel peresa na jablani, ki je cvetela pod oknom in šumela v rahlem nočnem vetru, in ni mogel zaspati. Vedno je slišal ciganske gosli, ki so brnle v otožnih in veselih glasovih, in vedno odločneje je vstajala v njegoven srcu želja po lepo zvenečih go-slih____ Od tedaj ni več dajal France denarja bratu. V mošnjčku, katerega je skrival v slamo pod vzgla-vje, ie imel že par svetlih krone, vedno jih je Štel in računil, kdaj jih bo dovolj, da pojde v mesto in si kupi gosli. A Tone ga je grdo gledal in mu ni privoščil več lepe besede od tistega časa. France je bil potrpežljiva duša ; očitanja in zbadanja. kam deva denar, je molče prenašal in sanjal vedno o svojih goslili. v'e je nesel upognjen težko breme izpod (iore, če je sekal v Podlazu drva. z mirom je mislil na lepe čase, ko bo sedel ob hladnih večerih pred hišo in bo igral, da bo veselje. Zvezde bodo sijale, murni bodo črinčrinkali po travi, nad njim bo šumelo listje — a on bo godel, da se bo glasilo kot iz ciganskih, gosli.... In ljudje ga bodo prišli po-slušt in ne bodo se mu več smejali, ampak tiho se bodo čudili njemu in njegovim goslim. Neke nedelje poleti je bilo, ko se je napravil v mesto. Trdno je tiščal v roki mošnjiček s srebrnimi kronami in hitel po beli eesti... Slednjič je dospel v mesto. Nestrpno je hodil po ulicah in iskal prodajalniee, kjer bi dobil gosli. Slednjič je zagledal svetlo, visoko prodajalnico z velikimi okni. kjer so bile razstavljene čudno lepe stvari — in tudi lepe, svetle gosli. France je strahoma vstopil in vprašal, ali bi dobil gosli za osemnajst kron, ki jih je imel v moš-njičku. Prodajalec se mu je nasmehnil in prinesel več gosli. — France je izbiral in izbral svetlo-barvne, nove gosli, na katere mu je prodajalec za poizkušnjo zaigral, da mu je kar sjjce v prsih zatrepetalo. Potem mu jih je zavil, dal lok in vzel denar. Dve kroni je Francetu še vrnil. Nerodno se je France odkril, stisuil gosli pod pazduho in odšel. Hitel je proti domu kar je mogel, da bi Čim prej poizkušal igrati. — Doma je šel na svisli. sedel na posteljo in odvil gosli. Lepe so bile — da, še bolj so se svetile nego prave ciganske. Vael je lok in potegnil po strunah. Hej, kako je-to zadonelo-in-zabruelo, da -je , bilo,Yesdiel~" G-LAŠ NARODA, 21. OKT. 1916. In z okornimi prsti je izkušal France pritiskati strune, kakor je videl cigane. Niso bili sicer to lepi glasi, a njemu se je zdelo, da še orgije v cerkvi lepše ne poj o kot njegove gosli. Od tedaj se je začelo za Franceta lepo življenje. Podnevi je delal, zvečer pa je godel pred hišo ali na svislih. Ob nedeljah popoldne so prišli vaški dečaki k Francetu in go silili, naj zagode. On je prinesel gosli, lepo jim navil strune in začel igrati, kakor je vedel in znal. In ves mladi vaški svet je občudoval Franceta in njegovo u-metnost. Le svakinja Mina ni mogla poslušati Francetovih gosli. Vedno je pretila, da vrže to šaro na o-geuj, ker ji budi malo Anico, da noče zaspati in da joka. Tone, brat Francetov, a je govoril, da je France sedaj popolen cigan, ali pa — norec.... France pa je molčal, delal in trpel kakor prej in skrival varno svoje gosli, svoj največji zaklad. A nekoč so ga vendar spravili ob njegovo najlepše veselje. Gori pri Podliostniku je nosil ves dan seno s hriba. Ko je prišel domov, je zagledal gosli pred hišo na tleh. Strune so bile odvite, lok zlomljen in gosli so imele na hrbtu veliko razpoko---- "Moje gosli!"---- je zajokal. "Kdo mi je razbil moje gosli?"... "Jaz, jaz!" se je oglasila Mina kriče v kuhinji, "da mi ne boš več budil otroka, ti nepridiprav ti!" "Ah, moje gosle — te ste mi razbili!"____ Silna bolest je prevzela Francetovo dušo.... "Pa pojdem od hiše! V svet pojdem, in me ne bo nazaj nikoli v j j vec. "Le pojdi!" je zakričal Tone, "saj nisi nič prida: denar mečeš strani, kj ga je tako krvavo potreba. Le pojdi! Prej ko odideš. bolje je!" "Pojdem---- takoj!' 'je mrmral France in odšel na svisli. Z žalostjo je gledal na razbite gosli in v srcu mu je vstala doslej nepoznana mržnja in srd do Mine, do brata in do vseli vaščanov. Da, v svet bo šel čez hribe in doline, kjer ga ne bodo poznali ljudje in ga ne bodo zmerjali fantalini. Saj svet je velik, dela mnogo — kakor je sLišal od drugih — in kmalu bo zaslužil dovoli za nove gosli. Potem pa bo hodil okoli, a domov ga ne bode več iz tujih krajev, kjer so boljši in prijaznejši ljudje kot na Podševlju. In res je šel v svet. Zvezde so blestele in hladna sapa je vila drugi dan skozi jesensko jutro, ko se je France odpravljal. Pogledal je še zadnjič skozi o-kence na travnik, na jablano pod oknom, na kateri je trepetalo zadnje, rumeno listje in težko mu je postalo nehote v prsih. Vzel je eulico z najpotrebnejšim, postal malo pred hišo in zaklical: "Z Bogom!" A nikdo se ni oglasil. In Francetu je bilo hudo v sr-_*u, da ga ni nikdo poklical nazaj, da mu ni Viihče rekel prijazne besede v slovo, da je tako reven in prezirali odšel od doma. Z žalostjo v srcu in s težkimi mislimi je hitel po cesti, ki se je vila po zapuščenih jesenskih poljih ; kam — tega sam ni vedel. — Naprej pat*, naprej v svet! Doma pa se je smejal Tone svoji ženi Mini: "Ne bo osem dni, ko bo zopet nazaj. Kaj pa hoče v svetu tak bedak, ki komaj ve, da živi?" A preteklo je leto, in Franceta ni bilo nazaj. "Ciganska 'kri!" so govorili ljudje na vasi, migali z ramami in počasi pozabili nanj in na njegove gosli. Na sveti večer je bilo. V adventu je mnogo snežilo, a nocoj je bilo jasno in tiho. Tako mirno so gorele tam gori nebeške zvezde, nad gorovjem je svetila luna v modrikastem svitu in v belem snegu se je svetlikalo kakor samo srebro. In nebesne luči so se blestele in zrcalile na mirni poljani vse drugače, vse jasnejše kot v drugih nočeh____ Med nedolžnobelimi, polji pa se je vila cesta kakor pepelnatosiva črta. Človeške noge so oskrunile lam nežni sneg; zmešal se je z blatom tfod kolesi voz in nič več ni bil bel, kakor bo poljih naokrog, Po tej cesti je vračal tisti sveti večer — France. Iz daljnega, mrzlega sveta, kjer ni našel nikogar, ki bi imel umi-ljenje z njim. ki bi umel njegove misli, se je vračal v rojstno vas — bolan.... V tujih krajih, pri neprijaznih ljudeh se je zopet zaželelo Jijego- £fi se« cs halj, gratifies, n [ travniku domačem, po jablani pod ■ s oknom, na katero je gledal y no-*' - čeh brez spanja____ > j i j Mračno je bilo v njegovi duši, i temno v njegovem srcu. Le ena I jasna misfel je bila v njegovi trud-j - ni glavi, ena želja — da bi bil že I ^ | • skoro doma. i Sklonjen je hodil in zakaSljal je - suho tuintam. In ta kašelj se je čudno glasil ! v nočnem miru, tako Čudno, da se ■ je France skoraj bal. L Huda utrujenost se ga je pola-; ščala in na mnogih mestih je moral počivati. Mislil je na Toneta in na Mino — bogve če sta huda, če ga bosta sprejela pod streho, ali ne —. Pospešil je korake in hitel naprej ---- Se kake pol ure je bil pod vasjo, ko je zaslišal zvonjenje vaških zvonov. "Kaj zvoni?" se je vprašal in se polagoma domislil, da je to glžts svetonočnih zvonov, vabečih k pol-nočnici. Malo je obstal, potegnil z roko po mrzlem čelu in s težavo korakal navzgor. Ko je prišel na Podševlje, je bilo v vasi vse tiho, le iz cerkve se je slišalo kakor iz neznane daljine božično petje in srebrn glas or-gelj. France pa se je truden spustil na klop pred domačo hišo, zavil se obleko in čakal. Mrzio je bilo, a v prsih ga je nekaj peklo, pred očmi so mu plesali veliki ognjeni kolobarji in v glavi mu je tolklo kakor kladivo na žareče železo. Potem pa je vse počasi izginilo in nič več' ni ču- Par dni je ležal France pri Tonetu. Vedno huje mu je bilo — konec se je bližal. Mina se je bala Francetovega suhega, rumenega obraza in njegovih čudnih oči. Le redko ga je prišla pogledat. Tone pa se je jezil, da je prišel brat domov samo umirat, da ga ni že kje zunaj pograbila bela smrt. A tolažil se je z mislijo, da tako ne bo dolgo. In res ni dolgo trpel. Na Svete tri kralje je bilo proti večeru. Tone je prišel pogledat k Francetu in se je začudil, da je tako moren in tih. "France, kako ti je?" je vprašal. "Muzika—. muzika.... gosli. Ne slišiš, kako lepo godejo? Sami angeli so.... Čuj.... čuj !" France se je mice sklonil pokon-cu in s čudnim izrazom v očeh pogledal Toneta. S smehljajem krog suhih usten je z napeto pozornostjo poslušal in strmel predse. — A prijel g jek ašelj, oči je naenkrat zaprl in zopet omahnil na trdo vzglavje. Tonetu se je ta hip zamilil in prestrašil se je smrti. Hitel je poki ieat. Mino, naj prinese blagoslovljeno svečo. Ko sta stopila k Francetu, je ležal ta nepremično na postelji in šei>etal sam seboj. "Dajte sem moje gosli!" je zaklical naenkrat, široko odprl oči in se izkušal dvigniti. A počasi se mu je nagnila glava nazaj, oči je polagoma zaprl in tam v kotičku se je pa prikazala svetla solzica. Vaškega cigana ni bilo več.___ Plamenček sveče je nemirno trepetal, dolge sence so se plazile po podu in tiho je bilo vse.... čudno tiho — . Mino je vse to prevzelo in krčevito je zaihtela, Tone pa je odšel tiho s trudnim, počasnim korakom.... Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. S. Finžgar. L ~ TT V mraku je dišalo jpo sajah. Črn stolp dima se je v brezvetr-nem vzduhu dvigal visoko in se spajal s sivo meglo, ki je ležala tako niziko, da je tičal cerkveni stolp s križem v njej, kakor ;bi bil pribit na velikanski plafon. Sicer : pa je bila vsled polne lune de-. cembreka noč dosti svetla, da se 1 je lahko hodilo po zmrzli poti, ; kjer so se sledile globoko zagače-t ne kolesnice. > Dr. Vinko Sluga je imel ovrat- - nik kratkega kožuha visoko zavihan, palico je stfekal pod pazdu- ' ho, roke je t-iso&l v žepu in Je hi- - tro korakal, ker ga ie Skoro zeblo s v noge. Parkrat je dvigni! glavo ■ iz mehke kožuhovine ki pogledal na imdgočen dimnik, iz katerega i so priletele tuintam iskre. Zvedeti je hotel; če je se daleč od to-t XHSS*___ ■ : ... ^ -- l ■ Hodil je prvič to pot ponoči in' zalo se mu je zdela dokaj dolga, j Kadar je videl iskro šiniti iz dim-j , nika, je zbral misli, ki so se mu t'užigale v glavi, in zdelo se mu je,1 - da bodo njegove ideje, ki jih je i prinesel s seboj, ki jih je grel na' svojem srcu toliko časa, prav ta-1 ; ko švigale na dan, kakor iskra' .praskotsne iz dimnikovega žrela—1 l saano da ne smejo ugasniti, ampak' ; morajo krog sebe užigati in pa-1 liti ojjenj napredka, ogenj velike' . ljubezni do človeštva. i Lahkih korakov je hitel po ce-srti. Srečalo ga je nekaj delavčevi , Bili so umazani, na povenelih li-, cih je sedela skrb. Hodili so hitro — skorp nalnega lica, brez izraza in brez i duhovitosti. Pisal se je Egon i Seine. I Ko je Vinko odložil kožuh in * klobutk, vodejo ga k mizi, kjer je ■ gospa knjigovodja že pripravila > mesto. Nekoliko je bila v Zadregi. , Zdravnika še mi videla, ker je po- - setil gospode prihaja ob taki turi prvič v lepi t dom milostne gospe. k Gospe je igral kroig ustnic ra- - hel smehljaj, * njene črne oci so - obtičale na hcu tniadqga doktorja. _ X tmaifckp ffa je videla celega, 'presodila njegovo obleko, zveseli-Ja se genialnih skodranih plavih (las, občudovala njegovo visoko čelo, na katerem ni bilo ne ene 1 črte, nobenega oblaka — bilo je še jasno kakor pomladno jutro—, pohvalila je v srcu fini okus, kako psi je doktor dal striči brado — ! vse to se je zgodilo v trenutku s tisto žensko malenkostno natančnostjo, ki vidi hipcHna zadnji [ gumb na človeku in ga sodi — po gumbu... "Jako me veseli, gospod doktor, da vas vidim; saj sem že čula toliko lepega o vas, in če je malo! kasno, naj vas ne ženira. Tak je moj mož! Prosim, izvolite!" j Ponudila mu je z gracioznoj kretnjo stol, in njena bela roka je kar blestela v kontrastu s črno toaleto. Ko je nagnila glavo, se ji je spustil mogočen koder črnih las na čelo, katerega je, sedaje k mizi, ročno popravila. "Italijanka!" si misli zdravnik in se pokloni svojemu sosedu. Ali' tedaj šele zapazi, da je v dražbi j šo nekaj oseib, katerih ne pozna. Toda že je bil pri njem knjigovodja, ki ga je seznanil z vsemi: "Stotnik Auber, nadporočnik Vi-ram t. glasbenik in komponist Vencel Vodopivec, stara hiša — moj striček — Hijns Mayer, sodnik v pokoju." — Knjigovodja ga je objel in glasno poljubil na čelo. "To je pa moja soproga Nana", je hitel Vodopivec. Pri otrocih je igrala klavir. Za Vodopivčevko sta prišla deček osmih let in nekaj starejša deklica. "To sta pa moja dva mala lum-pacija. Franci in Gerti!" Knjigovodja je otroka poljubil. Gerti je radovedno gledala nepoznanega gospoda. Franci si je z rokavom obrisal čelo, kamor ga je papa poljubil. Družba je sedla k mizi. čaše so se naipolnile in zdajci se dvigne knjigovodja Janez Butalič, ne-ugnan govornik. Velike roke je položil na mizo. potem prijel nalito Čašo, obrisali si brke, pogladil plešo, potegnil: telovnik čez dokaj rejeno telo in! a mogočnim glasom začel: "Gospoda moja! Trenutek je. gospoda moja, trenutek pravim, trenutek časti in veselja, ko pozdravljam, gospoda moja, kot najstarejši, našega vrlega gospoda doiktorja. Gospoda moja I Povem vam. gospod doktor, da se boste dobro imeli pri nas in spo-| znali nas boste, da takili ne do-ibite. takih src pravim, ki bi vas •ljubila in cenila kakor mi. Toraj. gospoda moja. dvignimo čaše in pijmo na zdravje gospoda doktorja : Bks!" [ "Eks!" zabuči po sobi. vse ča-|še se dvignejo, nekaj vina steče I po mizi. trkanje, globoki požirki I in. oddiha joe se, sede družba ter , povezne prazne kozarce na mizo. Zdravnik je bil nekoliko v zadregi in ni vedel, ali bi odgovar-ij:l na teh par fraz. "To je čisto I navaden kroik", si je mislil. "Te-. daj se pa stvari ne smatrajo za resne*." Vendar je pa zapazil, da . knjigovodja, nalivajoč vino. ne-( kam molči in čaka odgovora. Zato j se dvigne Vinko in z zvenečim glasom odgovori: "Iskrena hvala za veliko prijaznost! Dal Uog. da bi se uresničile vaše besede in že- Ije!" Vinko dvigne kozarec in z dobrim umom hitro spotena zadrego ; GRIPA. 0 e ... ~ Ali se spominjate epidemije v lanskem letu? Pripravite se, da ^ se obranite prehlada! Zdrava pamet vas uči. da bo Bolgarski Krvni Čaj uničil vsak . prehlad preko noči. Te dragoce-5 ne rastline odpravijo vse strupe iz telesa, n drugo jutro se počutite zopet dobrim. Bolgarski Krv-j ni čaj je za bolne in utrujene lju 3ldi. Je tako res kot narava, to pa J le zato. ker so naravno snovi v I njem. Ne vsebuje ne alkohola in J tudi ne drugih mineralnih snovi. J Pri zaprtju, reumatizmu, glavo-"y bolu. nervoznosti in neredu v žc-? lodeu je Bolgarski Krvni čaj či-slan od 150.000. ki ga rabijo. Žrn . |ske ga priporočajo druga drugi, ker vedo, da se ozdrav in za got o-vi dobro zdravje. • j Etna Turkovič P. O. bx 17 lH>al ! I Rrtu h. N. .T. pisala je shtlečv: "Pošljite mi S«* ilve škatlji liol-ar-.. skepsi Krvnejai «"*aja. k«-r nii prav k«tlji» Bolgarskega Krv-nepi raja. ki traja |>et lueseeev. pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za S1.1J. " Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. | PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati. pošljite lOe. več. - družbe! ki je pričakovala dolgega besedičenja, ki je ljubila govore. - da so med njimi lahko šepetali 1 med seboj pikantne opazke, nazadnje pa pili na obligatni 'eks'. Družba se je kmalu razvnela. Pričeli so peti. Seme je sed« 1 h • klavirju, tolkel v tempu polke . " par akordov ter z neznansko zo- 1 prnim glasom pel. da je sičalo po 1 sobi, začetek neke hiške pesmi: "Nina, la bella Nina. . . " p (Dalje prihodnjič). * VABILO na WW VESELICO, ki jo priredi =1 društvo SV. BARBARE \>o<. 32 il iz Braddocka, Pa., v soboto dne 28. oktobra 1916 v Mačkovi dvorani u na 4. cesti--v Rankinu. Pa. Ker je cisti dobiček namenjen t domači blagajni, zato vljudno va- - bimo vse rojake iu rojakinje ter i- vsa društva, da se te nase veselice e v kolikor mogoče polnem številu vdeleže, za kar se>jim že vnaprej zahvaljujemo. Na veselici bo igra-s la slovanska godba. Za sveže pi i. vo in dober prigrizek bo skrbel ii veselični odbor. Začetek točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina za moške je $1.00, za - dame pa 10^; pivo prosto. e Za eno se pa naznanja vsein čla-i nom omenjenega društva, toraj r tudi fKldaljenim članom in člani-. eam, ki so zavarovani za bolniško l — podporo, da bo vsak primoran •- plačati vstopnino $1.00, in sicer o ne pri vhodu v dvorano, ampak pri seji z asesmentom. a Člane se tudi prosi, ua se redit neje vdeležujejo naših sej in tla delujejo za napredek društva, o 1'i i zadnji seji dne 8. oktobra n je bil izvoljen novi tajnik in zalo a niij se pošiljajo vsa pisma bi a-ses-a menti, tikajoči se našega društva, novoizvoljenemu 1. tajniku: John Zaman, >- KM:; Talbot Ave., Rear, o (20-23—10) Braddock, l'a. Pozor rojaki! t - ■ O . -—1 Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven« ska knjiga: SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoe izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom ▼ Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: ' ; m Dr. N. Zupaniču, 1309 K «0 8t Cleveland, Ohio, Ljudje s povestmi. Va&ka »lika. — Spisal Ivan Lah. Prijetna je taka slika, kot jo zagledal včasih nenadoma na po ti. Odkrije se van ob cesti in drevje se dviga nad strehami vaških hrš. Nizek ntoLp z .rdečo streho in zlato bunko na vrluu. Kopa otrok na cesti, krik in A-pitje. Žrebe, mlado in poskočno, se pase na vrtu in kotnJa stopa pomwno-resuo ea njim. Vse vidiš, ko stopiš v vas — prijetna slika. Ob ee*rti se je x>rikaoala bela gost ilnica in«i drevjem. Nekaj hiš ' jo bilo takoj za njo, proč od ce-| ste, prijazna vas na ravnini, ob-; dana z vrtovi, in v ozadju polje s ! kozolci. Sfcš . . . 11 ►Nel sem nuino gotrtilniee. Živali-1; no vpitjo se je culo iz nje. Vroče' popoldne je, ne moreš, da ne bi \ vstopil in si ne počil ob evičku. L Vstopil ee«m v gostilnico hi se- j del k mizi v kotu. V gostilnici so ^ pili različni kmetje v živahnem', pomoaku. Podobni so drug dru- \ gemu ti ljudje, da jih komaj raz- j ločiš. Sicer ima ta brke take. ta j drugačne, starejši so brez njih, * si amilike imajo različne, drugI* t staro klobuke, pokveeeue, poveše-j no — pri tem pa so isti obrazi, r trde zunajnosti, utrujeni, od soln- f ea ožgani, temni od skrbi... Gledal sem jih in opazoval, ka- i »ko se zna delati naš človek zani-'z ltiivega proti ljudem, ki misli, da -so višji od nje^a, in kako zna z besedami vzbujati pozornost nasej da bi vaak slišal, da ni prazna c njegova glava, da tudi 011 svoje' ^ ve. Rad se pobaha naš Dolenjce,' I)a naj bo da si lepo pobeli zunaj s hišo, da si napravi lep kozolec, : ali si postavi velik skedenj, si kupi močnega konja in mu da na' vrat lep komat; v nedeljo se rad j! pokaže v lopi obleki, tudi hčer !, obl oee drago, čeprav se morda za- " dolži pri tem; kadar ga vidijo 0 drugi, plača rad z veflikhn denar- ® join, na žen i t wan ju bahato po- j žvenketava po žepih — sploh kjer 1. se je treba pokazati nazunaj, se ■ ti izkaže, in kadaa- mu zleze vino j. v lase. hvali vse, kar ima: pove ti, koliko je vrednosti v skrinji,' n koliko v hlwu, v kašči. koliko • oralov meri pos -stvo, potem pa s j»reide na hčer in pripoveduje o njeni d*ti. Da pokaže, da mu ni ^ sile. tc povabi v gostilno 111 plačaj za pijačo. Rad se izkaže talko naš (r človek. Če pa misli, da ima v gla-i!", vi pametno misel, in da bi poka-', zal, ri drugih različ-i nih shodih so »e »kregali bi navadno rolo st<*pli kmetje obeh ob- 0 čin in pastirji so se bili z biči na. ]xiši. Vedno so si pretili s pravdo.] j, Jn zanesel se je ta prepir v celo okolico, in po gostilnah se je ved-j u no govorilo o tem, in navadno so s nastali med kmeti .prepiri iai pre-J tetpi, hi ponoči so vpili na cestah,I j, ko so se vračali domov, dokler se z niso stepli. Drugi daai pa so si bili1 »zopet dobri in nič ni rekel sosed * sosedu, če je imel ta rog na čelu' in drugi prasko na licu, in če je',, kdo šepal ali pa mu ni roka ra-t bila; vsi so vedeli, kaj je bilo, in z kdo bi zameril T Vsak ima svoj y prav. O tem je bil pomenek v gostil-^] niei, zato je bilo živahno. Posebno « besedo je imel star, nizek kmet, k govoril je počasi in dokazoval na' s dolgo in široko. Njemu nasproti j je stal človeik, ki je bil popolno- j j 111a drugačen od drugih. Imel je n namreč ' ■ gosposki *' obraz in oble-'r črn je bil v gosposfko, tudi čedno j obleko. Brke je imel zavihane na- n kvišku in tudi 'kravato je imel za 1 vratom. Kit or ni bil prijeten v •obraz, dasi je sijala z njega raz-1 1 mirnost. Lahko se z. obraza spozna1 j č!o goljufij, kot je sam odkrit, in za šl malo se mu zdi, da bi ga kdo iz- j< kušal prevariti, kot da bi on to- I! liko ne razumel. Zato ne mara naš d i človek za take ljudi. Včasih je pa tudi drugače... I <* j Kmetje so se bili že precej o- h greli. Pomenkovali so se med se- ] i boj skoraj kriče, tuintam sta se "d po dva in dva med seboj prepira- v la. morda je pristopil še tretji in b začel pomagati po svojem prepri- Xi čanju. 1 s, Najglasneja sta bila starec in g gosposki človek. sj Na vsaki strani je stalo nekaj kmetov, ki so zdajpazdaj vmes 7j posegli s kako besedo, posmejali p, se nasprotniku in pritrjevali svo- n j emu. Ob strani gosposkega člo- j( veka je stalo par kmetov, ki so u pritrjevali na vi»e, ker je rekel, in 11 pritrdili so vselej, ko jih je po- aJ gledal. Nekaj čudnega je naš člo- ni vek. ko ga dobiš za hlapca. V o- VI genj bi šel za vsakega, ki ga zna tc pregovoriti. .Mnogo je v njem b hlapčevstva, in strasten postane, p kadar brani tistega, kateri si ga č; je pridobil za hlapca. So ljudje, v< ki zelo dositi dajo na vsa koga, ki več ve. Pregovori jih in store za gl njega vse. A ko je iz njih srede in u« jim je pomagal kdaj na prav, o- di .stiiinojo za vselej njegovi in ne £i pregovori jih nihče drugi. Taki so sc bili tisti kmetje ob njem. [ oi (!ospo.ski človek je pogosto po- v< gledoval name. Videlo se je, da bi 01 prišel rad blizu. Njegov nasprot- la nik, starec, je sedel pri mizi in za-' rt čel prepir z njegovimi 'kmeti. jš€ "Jaz s teboj niti ne govorim ne \ je rekel. "Kaj pa ti veš? Jaz cr( vem star in vem natančno, kako tf j* " t m "Jaj pil sem videl mape in tam n, je v.apisii.no", je odgovoril gospo- in ski človek. Njegovi kmetje so 11 pritrdili. j rt "Taki ljudje sploh uaiiajo pri va tem lKv-ede, to je naša stvar. Kje št si bil ti. ko smo mi užrvali ze.ni- k ijo? I lc "S^mh pa kaj bral o tem in štu- si diral." mlf* "Kaj si študiral?" "To vam nič mar!'' Zardel jt od jeze. i Kmetje so rinili v starca in vsak je vpil svoje. 4 I "Zato boste začeli pravdo, ker imate takega dohtaria". ie rtiktl starec. j Gosposki človek je šel od mize in stopil po solbi gorindol ter so zaničljivo nasanihal starcu, ki je govoril s kmeti. Modčali so vsi in se ozirali po svojem človeku. \ Prišel je blrzu moje mize in se nenadoma obrnil k meni. "Dovolite", je rekel. "Vi veste za mejo med dolinsko in volovsko zemljo." I . "Ne vem", se:n odgovoril hladno. Vsi so me bolj zanimali kot 011. Oil nekdaj nišam ljubil ljudi, ki so vsiljivi in radi prodajajo svojo znanost in vsakemu vsiljujejo svoje nazore. To so taki ljudje. Tudi naš pravi človek jih ne more. Ljudje s hlapčevsko natu-ro. brez svojih misli, jih spoštujejo, ker gledajo s spoštovanjem 11a vse, ki so višji od njih, in se radi ponižajo ter priznajo, da ne vedo nič. — O11 že ve, govore in ne pomislijo nič, mislijo tisto, kar jim reče 011... To slaba stran naših ljudi. Dolgo so bili h'a-jjei in še stoje gradovi nad njimi... "Tam se prepirajo kmetje iz obeh veraivda dolga. Jaz sem imel .pravdo, ki je trajala čez deset let. Šlo se je za mejo v gozdu. Imel sem i-elik gozd in moj mejaš je po kosil reso po mojem. Tožil sem ga 11 začelo se je na dolgo in siroto ; vodil sem vse savni. In tega pa ie je razvila meja za eel gozd.. . Moj oče je bil zakrivil. Šel je ?ozd in hiša in vse. Še danes mi li žal. Delati in trpeti se mi tako a i ljubilo. Nagnil je kozarec in izpil do dna, kot da je predaleč zašel v opomine. Kmetje so vpili bolj in >olj. Začel me je zanimati tudi >n, kajti prišlo je včasih nekaj na ljegov obrais, da je hotelo vzbujati usmiljenje. V kotu je sedel starec zamišljen; bil je skoraj kot berač, suh 11 slabo oblečen. Pil je žganje in jedci žemlje. Roka se mu je tresla. ko je nesel steklenieo k ustom 11 drobil je kruh s koščenimi pr »ti. Gledal je prepirajoče se kme-e in je pogosto ipomežikoval. Moril sem njegovo koščeno, s trdimi iivimi bi'kami obrastlo lice; kosti ?a molele iz njega in brada je sta-a naprej. Gosposki človek je bil za trenutek umolknil, kot da je bil poini-;lii na svojo .preteklost. Zapazil e, da gledam starca, in je rekel: "ALi ga »poznate?" (Konec prihodnjič). Zvonovi v ljubljanski škofiji Vseh zvonov je 3900, ki tehtajo 1.650,000 kg. Nekaj je zelo starih, n sicer: 10 iz 14., 27 in 15., 44 iz 16., 2131 iz 17. in 801 iz 18. sto-etjae Tz nedoločenega časa jih je *i>. Vliti so bili v Ljubljani, Kralju, Celju, Dunajskem Novem me-itu. v Celovcu itd. GLAS NABQDA, 21. OKT. 1916. I Dr. LORENZ, i i ipecUl^^^^^fnii m| 2 i Ju wUnl hrraiko pwutt- I A a Specialist moUkSh hnlf—1 v X I PlttBburshn, Pa. V f DB. LORKN1 f • <44 Pmm At. n. ndrt. m rilca i k Uradne ure: dnemo od 9. do- | Z pelane do & ore ttete. V pet- X f kili od 9. dopolne do 2. popoldne. I f Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL f MppMi *do M Umikm Umm. kakor tudi m moška bik« ia tais. Od Uca i—Ih sraotajo t »tih tednih kra—I gorti la dotei kMjo kakor tudi motoDkra—1 brki ta brada ia aateda odpadali ia BwiMtiwiB. kootibol ali tttMj« v rokah, oosah la v križa, t osmih daoh ji npntawin oadra-v-m. rane. opeklin«, bol«, toia. kra«to ia scinte. potno noare knrj* oiiu. ossbKao v par dnoh po-polnocna odstrani». Kdor bi noj« zdravila bres o ipeha rmbii mu jamčim za $S*00. Pilite takoj po ciioik. ki sk takoj pošljam zaotoaaj. . JACOB WAS0IO, rjotL Bonna An^ Clmiand. Oklo. POTREBUJEMO DELAVCE." 6-, 8- in lOurno delo. Zasluži se od $2.25 do $4.00 na dan. Delo na dan in od kosa. 10% bonusa poleg plače za stalno mesečno delo. Le stalni delavci naj vprašajo. Velika slovanska naselbina. Kohler Co., (10 23—10) Sheboygan, Wis. Rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA KOŠAR-NAR. Doma je iz Loškega potoka. Pred enim leitom je stanoval v New Yorku in kje je zdaj, mi ni znano. Prosim cenj. rojake, ee kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Modic, 991 East 64. St., Cleveland. Ohio. (19-21—10; Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. amvwvvyvvwv^ ^ I Velika vojna mapa J vojskujočih se evropskih držav, f * Velikost je 21 pri 28 palcih. | CENA 15 CENTOV. 1 Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, 5 I koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. S V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 1 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE- § DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, 5 CENA $1.50. f ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- 1 MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — § CENA JE 15 CENTOV. S Veliki vojni atlas 1 vojskujočih se evropskih držav in pa ko- I lonijskih posestev vseh velesil. | Obsega 11 raznih zemljevidov. | CENA SAMO 25 CENTOV. 1 Naročila in denar pošljite na: $ Slovenic Publishing Company | 82 Cortlandt St, New York, N. Y. p __BRAT. POMAGAJ TRPEČEMU BRATU I ' i Frank Petkovšekf Javni notar (Notary Public) S 718-720 MARKETS T REETf ^H^^h vausigan, ill. % C ft! ■ ^ PRODAJA fina vina, izvrstne emotke. $ patentirana zdravila. ft ' PHONE 244 PH0DAJA vožne listke vseh prekomor- X 1 , skih črt. 2 Zastopnik POŠILJA denar v stari krai zanesljivo in » GLAS NARODA' pošteno. | 82 Cortlaiidt Street. UPRAVLJA vse v notarski poael spada- 5 New York, N. Y. joča dela. 8 ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH._ Ne igraj se s svojim zdravjem. Zdravje je splošno blagostanje. Ako se ne počutite dobro, nikar "ji|| ne razpostavijajte svojega zdravja s tera. da bi pili alkoholične gren- ® Jf'; eiee, ker tc le oslabe kri in ohroine bolj ali manj krvne celice. Kri je Jj' | injij! ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah in clonaša hrano vsake- »[ | ijil j nin delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvariue in uniči vse - ^ ' škodljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem, ki slabi krv- filMliiSa ne celice. Le močne in čvrste krvne krogljice zamorejo upravljati pravo hranjenje in braniti pred posledicami. "Čisto naravno vino ne škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse naj- teL^^f^Sl težje napore", pravi Dr. Annan Gantier. član francoskega instituta in ta izjava je bila pred kratkim čitana na medicinski akademiji v j Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le | HlmKllž TRINER-JEVO jll ameriško Elixir greiko fin AgE/h^ To neprekosljivo zdravilo je narejeno iz raznih grenkih zelišč, ^N^Slcip jliM^^^W^^gJ bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti iu čiste, ter iz čiste- ^^^HttMuliHHHBM^ ga naravnega rdečega vl-ia. Prosto vseh kemikalij ali strupov. Po- ^ vspeši redno odstranjen je. oživi organe in okrepča živce. Ozdravi: ZAPRTJE, NERVOZNOST, KOLCANJE, OSLABELOST KRVI, BL1XIR ^ BRUHANJE, POMANJKANJE ENERGIJE, pr-nr, ktr GLAVOBOL, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR. PlTTER"WlHt Deluje hitro in gotovo. Izogibajte se cenili ponaredb ker s tem 4 q se le troši denar! Naš princip je, da ga priredimo dobro kolikor le * mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno ^ /v^pfijRfcrJ^ \S> vina — ga priporgča: ^ ^^^WMtl ^ $1.00. V vseh lekarnah. ^ V V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu- f Vrt** Mi matizem in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je, **!WE*ovo ^ ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To-močno zdravilo je zelo pri nOjRKE VINO poročljivo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd. —1 - -L ' Cena 25c in 50c v ldsarnah. S pošto pa 36c. in 60c. ^ Pri vseli treznih, ki so spojene s kašljem, vzemite TRINER'S COUGH SEDATIVE. Cena 25c iu 50e v lekarnah. S pošto pa JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333—1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. 1 I« I. Kraszewskii | f t __v H § UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. j (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) f 15 (Nadaljevanje). ^ .j' — Jaz vam moram prositi oprošeenja. — Torej jutri bom prišel ob osmih. 1 Advokat se je priklonil in spremil obiskavalea do vrat. Zatem se je vrnil ves zamišljen v salon, kjer so ga prijatelji že tt/ko pričakovali. Polagoma se je zopet razvedril. 1 — Lahko vam je žal — je rekel eden Hartknoehovih prijateljev - ker niste bili včeraj v gledališču. — Neka loža je vzbujala veliko -večjo po/ornost kot pa igranje na odru. Človek, ki je to pripovedoval, je bil možak srednje starosti, ki j< natančno poznal vse varšavske razmere. — Imenoval se je Kri-špin. — — Dragi Krišpin — je rekel Ilartknfteh — povej, kaj se je zgodilo. — Mi vsi te bomo z naslado poslušali. — No, torej naj bo — je rekel Krišpin, izpil čašo čaja in začel pripovedovati: — Weraj so ijrrali i«rro "Dama in huzar". — Poslušalcev je bi-; li» izvanredno veliko. — Takoj po prvem dejanju so se odprla vrata lože v prvem nadstropju, in vstopila je neka družina s takim hm- ■ mom in ropotom, da so začeli poslušalei žvižgati. — V ospredje lože j/ sedel velik debel, dobrodušen gospod, ki je bil ves v zlatu, polesr njega pa dekliea. najbrže njegova hčerka, dvajstletna punca rme-neg aobraza, vsa v svili in zlatu. — Za njima je sedela neka postar-na ženska, najbrže vzgojiteljica. — Vse občinstvo se je zagledalo v t<» ložo. — Naenkrat so se pa odprla vrata lože iu vstopil je krasen iti la« I mož. oblečen po najnovejši pariški modi. — Vsem je nam bilo že na prvi pogled jasno, da mora biti ta mož zaročenec mladenke. — In kar je glavno, ta mož nam ni bil neznan. — Bil je knez Robert j Branski. - Vsi smo se neizmerno začudili. — Ali je mogoče, da so Branski tako nizko padli. — Gospodje, vi vendar veste, kaj so Branski, oziroma, kaj so bili? — Seveda, seveda — je pritrdil Hjrtktioeli in žnjini tudi vsi ostali. I — Kot že rečeno, ga je občinstvo neprestano gledalo. — Da vam bo pa vse jasno, vam moram prej še pojasniti o grofici Nataliji. — Mene bi zelo zanimalo — je pripomnil Hartknoeli. — Dobro torej, poskušati hočem, dasiravno ne vem, če bo šlo gladko. Pred leti se j»- bil pojavil ob Visli nek grof. — Imel je neko zelo odgovorno mesto, do katerega se je baje sam povspel. — Nekateri so pripovedovali, da se je znal izborilo priklanjati in izborilo dvoriti. Zaraditega so ga zelo obsojali, toda on se ni menil zato. — S pomočjo svoje vsiljivosti, prilizuj en ost i in zahrbtnosti si je pridobil veliko premoženje. — Bil je grd, rdečlas in kozavega obraza. — Sled- I njič je zahrepen«'l po ženi. po taki ženi, na katero bi bil lahko pono-M ii. - - V Varšavi je živela udova generala N. N., ki je bila v svoji j mladosti slovita vsled svoje lepote. — Na stara leta je postala po-l»o/na. — Imela*je pa hčerko Natalijo, ki je po svoji lepoti vse pre-j kašala. -- Ljudje so govorili, da je bila še lepša kot je bila njena mati v mladosti. — To lepo deklico je bilo torej treba poročiti z mo- j žetu, bogatim in plemenitim možem. — Mati je pazila nanjo kot na j punčico svojega očesa. Ko je bila stara petindvajset let. se jc poročil žnjo omenjeni: grof. — Umevno je. da ni bilo o ljubezni nobenega govora, pač ja sa- j ino o denarju. — On je bil podoben puhli repi, ona pa cvetočemu jasminu. — Tako se je zgodilo, da je postala grofica Natalija kra-, ljiea vseh salonov, da je bila najlepša in najbolj oboževana dama ce-j ie Varšave. In v tistem času se je pojavil v Varšavi princ Robert Branski. Ta človek se ni od tedaj pa do danes popolnoma nič izpremenil. —j Kot prej, je tudi zdaj vzor možke lepote. Vse ženske so lazile za njim. Dame iz najboljših krogov in ua-j vadne meščanke. Pol leta od onega časa, ko je bil vstopil v družbo, se je razširila po mestu govorica, da se je grofica Natalija smrtno zaljubila vanj j In on v njo. (irof je bil odšel na neko potovanje iu je pustil grofico] pod nadzorstvom njene matere. Ljubimca sta se čisto javno shajala ter hodila skupaj ua izpre-hode. Mladi mož je bil skoraj blazen in čisto omamljen. Do onega časa najbrže ni bil še zaljubljen v nobeno žensko. — Ljudje so ga veliko bolj pomilovali kot pa proklinjali. Ta ljubezen je trajala toliko časa, dokler ni prišel v Varšavo ji« k polkovnik \V. Nikdo ne ve. kako se je zgodilo, da je začel tudi polkovnik W. zahajati v hišo mlade grofice. Ko je nekoč prišel Robert v njeno hišo. so mu povedali, da gro-, fiee ni doma. — Ker ni služabnikom dosti vrjel, je šel naravnost v Ludoir. Tam je zapazil Natalijo, sedečo poleg polkovnika W. To ga: je tako razjezilo, da je pozval polkovnika na dvoboj in ga v dvoboju smrtnouevarno ranil. Kinalo zatem je tudi sam zbolel in odšel iz mesta. — Ona mu je; dokazovala, da ni imela s polkovnikom nič opravka, toda on ji ni vrjel. — Ko je nekoč klečala poleg njegove postelje, jo je pahnil z vso silo od sebe in se za vedno ločil od nje. Grofica je kmalo zatem postala udova in jc hodila neprestano črno oblečena. Nekateri so eelo govorili, da ne zastran pokojnega gro-! i a, pač pa zaradi Roberta. — A tako je bilo, tako? — jc zamrmral Hartknoch iu se za-j mislil. — Da, zdaj sera vam nakratko pojasnil predzgodovino tega slučaja — je rekel Krišpin. — Ko se je torej včeraj vse zagledalo v kneza in ko je začelo vse; gledališče šepetati o njem, so se odprla v nasprotni loži vrata. — V j iožo je prišla Natalija, oblečena v črno žametasto obleko. — Vsi so; vedel i,d a se b nekaj zgodilo, Robret in Natalija sta se spogledala in oba naenkrat vzarepeta-la. — Robert je obsedel kot okainenel. grofica Natalija je pa vstala, lazkrilila roke in omahnila nezavestna na tla. Knez je bulil predse in ni slišal ne besede starca Moščiuskija, ne njegove hčere. Grofico Natalijo so odnesli domov. S tem je končal Krišpin svoje pipovedovanje. _____ Naslednji dan ob osmih zjutraj je prišel Zeinbriuski k advokatu. < Iblečeil je bil v elegantno obleko. — Nikdo bi si ne mogel misliti, da i je ta človek še pred par tedni stanoval v Nagelnici iu cepil drva. Sedel je k mizi in začel snemati rokavice. — Dovolite, — je rekel, — da urediva te listine. — V tem slučaju gre za odločitev, čeravno bomo še nekaj časa čakali na odločilni udarec. — Tukaj je torej vse. — To so gozdovi, polja, travniki, hiše. — Kje ste pa dobili vse te zapiske? — Vse to mi je preskrbel nek človek, katerega sem imel par let v Bransku. — Čudno, čudno — je odvrnil Hartknoch in zmajal a slavo. GLAS NAHODA, 21. OKT. 1916. — Gospod, vse se mora natančno preiskati, če hočemo biti si-; gurni uspeha. — Zelo nerodno bi bilo,"če bi napravili kako računsko napako. — O vsem moram biti natančno poučen. — Tukaj so inventarji, tukaj je nataučen zapisnik dolgov in upnikov, tukaj so razna potrebna pojasnila. Zembrinski je pogledal presenečenega advokata in nadaljeval: — Dolgo vrsto let že delam in večkrat sem*že mislil da sem na cilju. — Zdaj pa poslušajte moj dobrotnik. — Leta in leta sem prinašal kamenje in zidal to stavbo, stradal sem trpel, samo da sem jo do-gotovil. — In zdaj se hoče ta stavba podreti. — Kako vendar? — Knez Robert se namerava poročiti s hčerjo grofa Mosčinski-ja. — V tem slučaju bi dobil knez dovolj denarja, poplačal bi dolgove, in jaz bi bil uničen. — Saj vam bodo vendar plačali ves dolg. — Kaj mi koristi denar? — je vzkliknil Zembrinski. — V tem slučaju ne gre za denar. — Zakaj pa? — s£ je začudil advokat. — Morda hočete imeti posestva ? : — Kaj mi koristijo posestva? — Kaj pa torej hočete in zahtevate? Starec se je žalostno nasmehnil in hotel nekaj povedati, toda i besede so mu zamrle n ustnicah. (Dalje prihodnjič). Za smeh in kratek cas. /tira ^ri ^»'a Nemogoče. Ona: — Kaj imenujete moža, ki se k vsakim mnenjem in z vsakim nazorom strinja? On: — Tak človek je tepec. Ona: — Kaj imenujete pa žensko, ki se z vsakim strinja? On: — O to je pa nemogoče, da bi se dobilo žensko, ki bi se z vsakim strinjala. X. Y. — Pa kako je vendar to. ; da ste se posvetili zrakoplovstvu. Ig. Trošt? i Mr. Trošt: — Well, pri drugih podjetjih nisem mogel visoko priti, pa sem si mislil, da bom inogo-j če vsaj pri zrakoplovstvu. 1 " ^^HSM^^^Tf HI z I Mary: — Bily, bodi tiho ,mama j spi. * (. Bily; — Bom, če mi daš boben, j da se bom igral, l-l. < IS I J Oba potrebujeta sožalje. i Ona: — O ti si ne moreš misliti, , kako žalujem še za prvim možem. On: — Vrjemi mi, da imaš mo-: je simpatije, kljub tonu, da je tudi meni silno žal, da jo revež turoL . . — Kadar je moj mož siten, mu ar pravim, da bom šla k mami omov. — Jaz ga pa drugače sfiskam; - jaz mu zagrozim, da bom pova-ila mamo, pa je takoj krotak kot iffiije. Grobni napis. Blizu Magdehurga na Saškem e mesto Salwedel. Ondi se liaha-a na pokopališču napis sledeče sebiue: "Tukaj počivajo kosti gospoda ifatija'fr+hulze. ki je bil let po-tar. Leta 1655 je prišel kot tujec r ta kraj. Pri sv. krstu je prejel ozn i listek za vožnjo v nebeško lomaeijo. Vožnjo je takoj nasto->il. Kot potnina mu je služilo krepko zdravje, za daljnogled mu je »ila pamet, za brašno spomin, za »gledalo vest, za palico prijatelj-tvo. Kristus mu je kazal pot. Stoli šole je hodil s hvalevredno hi-rostjo. Tudi potem, ko je nastopil lužbo. mu je ostal še zmerom Kri-tus vodnik, da ni zašel na napač-la pota. Ko je telo opešalo, se jc »krepil s poslednjo popotnico za :adnji korak v večnost. Duša jf ►dpotovala 2. junija leta 1711 v labesa: telo pa v grob. Ljubi pri-atelj, ki to bereŠ. misli večkrat ia smrt, pa vekomaj ne boš gre-il." Žalostni pojavi. "Bogoljub", št. 11. je pisal: V joročilu o novorojencih v Gorici ekom sedanje vojne beremo šte-ilke, ki skrivajo v sebi nesrečne :rtve prodane nedolžnosti in do raze javnega pohujšanja. V dru-ri polovici lanskega leta je bilo tied novorojenci 12 odstotkov ne-akonskih otrok; lefos do srede eptembra pa 21 odstotkov. DAROVI :a reveže v stari domo vini. Andrej Slabe iz Nciliart. Mout., 2.00. Antcui Videk iz Lima. Momt., 2.00. Dosedaj pri nas $39.95. SAZNANILO BV PKEPOia OJLO. Cenjenim rojakom ▼ Olerela* iu, Ohio in okolici ia jik bo obiakal nai Dotovalm) astopnik ___v _ « Mr. FBAXX MSB. kateri Je pooUaHen pobirati a* ro&nino na nai list, knjige in dru c ga ▼ naio strogo spadajoče posit r ter ladajatl prmvoveljavne pot* d ifli Tiled česar ga rojakom naj kopiaje priporočamo- i V9BUum»"&M IMA < Dr. meHMrjev iljg PAIN-EXPELLE1 B Sii^Iiipii "in'Ž. H Pristni prihaja ■H oasHkan** tak a j ■B Odklonite m sa ffW "I'V (M [>ntTtDO znam- lij 25 in 50 centov j^j v lekarnah ali na BH ravno« t ud Srichter , M i« n VukaitM Si i DARUJTE PAR CENTOV SLO STENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI 1 Dr. KOLER 638 Peon Ave., Pittsburgh, Pa. slovenski zdravnik J Dr. Koter I« nt] l atax«jii alovanak k sdr&vnik. ipectJ* ■ list t Plttaburrhu A' ki lm» X31etno prst V so v »dravljenjt P tajnih moAklb bo L^ Sifilis ail ssstru WKh pljenje krVI sdra> fgSj s rfaaovitlm «05, k> rs Je Izumel dr ''S prof. Erlich Ce I mats mozolj« «1 mshurčks po tel« en, v grlu, izpadanje las, boiatlna % kosteh, pridite in izfilatll vam bo kri Ne Čakajte, ker ta bolezen se naleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per In tudi vae druge posledice, ki ua stanejo radi izrabljivanja samega sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moška zmotnost, ns Čakajte, temveč pridite In jas vam Jo bozr zopet povrnil. Suienje cevi. ki vodi la mehurje ozdravim v kratkem času. HyJrocelo all kilo ozdravim v 10 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu In hrbtu ln vCaslb tudi pri »puščanju vode. ozdravim a gotovostjo. Rsumatizam, trganjs, bolečine, otekline, srbečico, »krofle In druge kotna bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln ni potrebno letati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah In petldh od S. zjutraj do K. popoldne. T torkih, četvrtklh in sobotah Od B. ure zjutraj do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite oaebno — Ne pozabite Ime in Številko! Kje je ANTON Ml KLIC, podo-mače Mernadov? Doiua je iz Vi-bovca, fant Dobernič na Dolenjskem. Prosim, če kdo izmed rojakov ve /a njegov lmslov, naj mi jra iiaznauii, ali naj se pa sam oglasi naravnost meni. — Frank lvogelj, 108 W. Oak St., C h i« hol m, Minn. (20-2^—10) IŠČE SE ČRKOSTAVEC, ki je sposoben delati v tiskarni, v kateii .se zlaiga in ti-sika dnevnik. Vse ponudbe pošljite, na naslov: "Hrvatska Zastava", 1040 W. IS. St.. Chicago, lil. (20-26—10) Rojaki! /SjJJCV. Columbia gramofone Id (T|P > slovenske plošče je dobiti Tclno pri: Vje^ IVAN PA)K, 458 Chestnut St., Conemaugh, Pa _PISite po cenik. V Denarne pošiljatve za ujet-like v Rusiji in Italiji. Lakko m poilj« imr aorodal | kom, prijateljem in snaae«, kt teri m nahajajo ▼ ojatalitrm v Kuri ji ali Italiji Potrebno je, ka lar m nam denar polije, ta ar priloži tudi njetnikora ioptodei ■li pismo in m nam tako omogot) prariino setUviti naelor. Ako nameravate podati ieaaii ajetoiku, pošljite gt takoj, kc| ■prejmete njegov vlor, kar akti U odlaiaH, bi ae lahko dogodilo,' la M ga ne najli Teš na 1atoa nest« in m« no mogli vroitti do ■arja. TVKDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y Važno za priseljence! Državni delavski departmeai s Združenih držav je odprl tvoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorkn. Urad je odprt vsak dan od osnih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno. Ta urad je obenem tudi poero>! dovalniea za delo in deluje spo-; razumno in t sveti s delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene uslugo ni treba pla-Sevati nikakih pristojbka - Brezplačen nasvet in poui* priseljencem. "THK BUREAU OP INDUS HUES AND IMMIGRATION1 sa državo New York yarnje pri leljence ter jim pomaga, če so bili >alepavjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih sadevah — kako postati državljan Združenih dr tav, kjer ae oglasiti sa državljan ike listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-loile priseljence na TBlli« tli pri Barge Office. Oglasite se ali piiite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vaak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ob »redah od osme do devete ure »večer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor fan Building. Odprto viak dan ">d devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme d< ievete ore svečer. Želim izvedeti z bival v Caj;ousb'irgn Pa., a zdaj je nekje v Coloradi Ce kdo izmeni cenjenih rt>ja'ko\ v<> za njegov naslov, prosim, dt ga nii naznani, ali naj se pa Siin javi svojemu bratu: »Tern Ki lile, Hox 521, Verona, Pa. (21-24—10) . NAZNANILO. Članom društva sv. Barbare postaja št. 46 v Penn Station. Pa., se naznanja, da je tajnik Andy Sirk neznano kam odšal in odnesel s seboj eek za svoto $48.00. Na njegovo mesto je bil izvoljen Frank Demšar in zato so naprošeni oddaljeni člani, da naslovijo vsa pisma in denarne pošiljatve, tikajoče se našega društva, na naslov novega tajnika: Frank Dcunšar. Box 253, Manor, Pa. _(20-23—10) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Am^^Kj^^ n lil W?A W Mr. Janko Plelko, ki je pooblažčen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo žli rojaki v vseh osi-rih na roko. Vredni**"« i ———--- BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU __BRATU!_ Velika zaloga vina in žganja, j ^ MARIJA GRILL Frod»j«;belo vino po............«... 70c gallon L Črno vino po................ 6'»c. I Drofnik 4 gallone za .................... $11.0«) a ' ^V^^^^^H^Bpr Briojevec 12 steklenic zrn ............... $12.00 T 4 gallone (sodček) trn.......... 116.00 i Za obilno naročbo ae priporoča v ^m? Marija Grill, t ^ 5308 St Clair At«., N. E., Ctoelaad, 0fa.i j ! POPOTNIKI. j f Vsem onim. ki ate namenjeni potovati v Cleveland, i*oset»no ako Imate ^ | družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete ^ j nastaniti v naSl naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike ^ 4 prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po- f p Steno in zanesljivo blago. f i Ako dosi>ete v Cleveland na postajo In se no veste kam obrniti, po- ^ i kličite na telefon Princeton 1^81 all pa Rose«lale lSeljlte a St. Clair t | karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov: < j A. GRDINA, i j 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. | Pri meni se vedno dobi letni koledar za 'JOc. poStnih znamk, ^»»»»»»»mmmmmm^^«.__________ EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) t GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsako vntne pooblastila, vojafike proinje in d s je potreba« ■ssvete v vseh vojaikih sadevah. Rojakom, ki ftele dobiti ameriški državljaoaki papir, daje potrebne informacije f leda datuma iskreanja ali imena parnika. Obrnite m aaupno na njega, kjer boat« totoo ln m nd&o ftreieaJ KRACKERJEV' BRBNJEVEC »je najstarejše io od zdravnikov pripoznano ikot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim - k Cena sa "BRINJEVJEXT ie: 8 ateklcnJ«. « 8.Bo \ 12 steklarno 1300 ^ J V ZALOGI IMAMO HSSSS9IH tadl Cliitl domači TROPIN.! K V EC ia 8LIVOV- m^AAmrn KA kuhan» v uaS1 dlstnerui. Naie cene ao aledefe: Tropinjevec iht gal. %S:2Tt, ^.50, ?'J.7."> in Slivovitz per gai...............£».75 — $3.00 ■T tfTiTM «1 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 ^HJUhK^ H Slivovitz zaboj........................ S13.00 Ivii^ffi^fl m Rye Wh3tikey 6 '' **r» »hoj......$ll!oo Kadeča Ohio vina pet ...... GSc. fiOc., 7Be. ^^HEtfi^^ Catawba in Delaware per i^l.......75c.—SOr. ---Za 6 ln 10 ga L posodo računano« $1.00, mm 25 ftal. $2.00, ma večja naročita Je aod zastonj Naročilu naj ae prlloSi denar ali Matey Order ^■^SSa!!^^^ 1» natančni naalov. Za pridiwwt pMmir Jamčim«. ■WjaA^M Till Ohio Brandy Distilling Co. 613244 ST. CLAB 4»«, QEV8LAND 0