mmmm
List slovenskih delavcev v cAmeriki
1first Slovenic Dally-In
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
Entered as Second-Class matter, September 21,1903, at the Post Office at Few York, N. Y., mron, the Act of Congress of March 3, 1879.
STEV. 139.
NEW YORK, V TOREK. 14. JUNIJA 1904.
LETNIK XL
V Colorado.
GENERAL BELL ZAGOVARJA SVOJE NESRAMNO POSTOPANJE PROTI DELAVCEM V COLORADU.
Trdi, da je to "vojaška potreba". |— Vzrok vsega zla so baje socijali-sti, člani organizacije U. M. W.
ON JE ODGOVOREN LE GOVER-NERJU.
Cripple Creek, 14. junija Generalni pobočnik Rt'11, kteri izvršuje v okraju Cripple Creek z brutalno silo obsedno stanje, je včeraj potom javne izjave opravičeval izgon nedolžnih unijskih delavcev. On trdi, da so dolgotrajni štrajk povzročili socijalisti, kteri so člani Western Federation of Miners, pred dvema leti so dobili socijalisti v federaciji večino in od onega časa nadalje jim je stvar unije deveta briga. Vsa organizacija ne žile druzega, nego gojiti socijalizera in vprizarjati zločine. Radi tega predlaga general, da je najumestneje, ako se federacija za tre. Vodja državne milice je odgovoren le governerju.
overner Peabody je ukazal zapreti wk< rar, kteri je član federacije, ker to ie "vojaška potreba".
V minolej noči ni prišlo do nemirov Banes so izgnali preko meje kacih 100 slAajkarjev, ktere bodo izpustili v Utah in New Mexico.
Grozni požari v New Yorkn.
V nedeljo sta bila skoro istočasno dva velika požara. Ob 4. uri zjutraj je začata goreti hiša štev. 604—608 Broadway, Manhattan, kjer je poznani restavrant Holtz & Freystedt. Po-: ar jo zapazil neki policaj in takoj telefoniral po požarno hrambo. Mislilo se je,da bode le kak navaden ogenj, a bil je jeden izmed'najhujših ognjev, kar jih je imela požarna bramba zad-ne čase.
Goreti je začelo v kleti, kjer je velike množine tobaka in žganih pijač. Ko je požarna bramba vlomila vrata, udaril je grozen dim na prosto; silna vročina je žarela okrog, tako da fo sploh ni bilo mogoče ognju približati. Gasilci so se vedno menjavali, ker ni bilo mogoče vzdržati dolgo dima. Večina jih je padla, in nesti so jih morali preč. Na drugi strani ceste je bila za silo kar cela bolnica, in zdravnik je imel vedno polne roke posla.
Vsa sosedna poslopja so bila v dimu tako, da jih ni bilo nič videti. Se le, ko so vso klet napolnili z vodo, je po-halo goreti. Gasilci so se res potrudili da so ogenj omejili. Delali so od ranega jutra skoro ves dan neprestano.
Škode je nad $100,000. Nesreče ni bilo druge, kot ta, da se je jeden konj zelo jh»rezal. Bil je namreč prej ga-nilniški konj, a sedaj prevaža mleko |w> mestu. Ko je začul znani glas zvona neke mimodrdrajoČe brizgal-nice. dvignil je glavo, napel ušesi in zdirjal v največjem teku za brizgalno. Vse vstavljanje ni nič pomagalo. Nazadnje se je zaletel v šipo neke lekarne, in se zelo porezal.
Skoro istočasno je gorela pivovarna Jakoba Hoffmana št. 206-218 vzhodna 55. cesta, kjer j« napravil požar za $200,000 škode. Tam je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi do kotlov, kjer je amonjak, kar bi provzročih silno razstrelbo. Gašenje je bilo zelo ovirano, ker je bil ves zrak skoro po polnoma zastrupljen vsled raznih ke miknlij in druzih snovij. Da se je to zgodilo, hi ne bila samo tovarna, ampak tudi bližnja okolica popolnoma uničena. Ogenj so hitro omejili in za dobro aro ni bilo nobene nevarnosti več. Nesreče ni bilo nobene.
Poražena nnija.
Rochester, N. Y., 14. junija.
Tu
kajšnja krojaška tvrdka B. Rothshild & Co. neče obnoviti svoje pogodbe z krojaško unijo United Garmen Workers of America. Tako izgubi unija v tukajšnjem mesto svojo zadnjo večjo tovarno. Osemurno dnevno delo je le še stvar minolosti, kajti v vseh delavnicah se dela po devet nr. Do &rajka ne pride.	-
Na električnem stolu«
ALBERT KOEPPING IN OSKAR BORGSTROM KONČALA STA NA ELEKTRIČNEM STOLU DRŽAVNE JEČE SING SING, N. Y.
Koepping je umoril John Martineja v Port Jervis. .Borgstrom svojo soprogo v Mount Kisco.
V SMRT STA ODŠLA JUNAŠKI.
KOZAŠKO JUNAŠTVO
V državni ječi v Sing Sing, N. Y., so včeraj zjutraj dva usmrtili z elektriko, namreč Alberta Koepping, kateri je umoril v Port Jervis nekega moža, in Oskarja Borgstrom, kteri je umoril svojo soprogo. Usmrčenje je šlo gladko izpod rok. V teku 24. minut sta bila mrtva oba.
Ob 4. uri zjutraj je prišel neki pres-biterijanski duhoven no Koeppinga, in ostal je pri njem do zadnjega. Ob 6. uri so se odprla vrata in v ječo stopita dva stražnika, primeta jetnika vsak na jedni strani in ga spremljata do sobe, kjer je električni stol. Koepping je bil prvi na vrsti. Krepkega koraka gre do stola in sede sam nanj. V trenotku je bil privezan. Potem so spustili električni tok, močan 1840 volt in ga po 7 minutah zmanjšali na 250 volt in ga pustili 23 sekund. Potem je pristopil zdravnik, pregledal telo in določil, da se mora še enkrat spustiti močni tok. Ko ga je drugič preiskal, je bil mrtev. Z veseljem poročajo listi, da je bilo to jedno izmed "najuspešnejših" usmrčenj in z zadovoljstvom beležijo ta "napredek".
Na to je prišel na vrsto Borgstrom. Stopal je krepko ter sedel istotako sam na stol. Ozrl se je zaničljivo na pričujoče in pokimal duhovniku, kteri ga je ves čas spremljal. Tudi nanj so spustili jednako močni tok in ga trikrat ponovili, na kar je zdravnik konšt. tiral smrt. Njegovo truplo so izročili sorodnikom, a Koeppinga pa so pokopali za jetniškim zidom, ker ni nikdo zanj vprašal.
Albert Koepping je bil 22 let star in je umoril 19. februvarija 1903 John Martineja-v Port Jervis. Koepping je hodil namreč k njemu na hrano. Ker pa je precej zaostajal z plačevanjem, mu je odpovedal. Kljub temu je drugo jutro zopet prišel, a Martin mu je pokazal vrata. V tem trenotku potegne Koepping revolver iz žepa in ga na mestu ustreli.
Koepping je bil oženjen, a je svojo ženo zapustil in živel z neko drugo, ktero je pri prvi priliki ojcral. Dobil je bil tedaj 6 mesecev težke ječe. Po prestani kazni se je preselil v Port Jervis, kjer je izvršil svoj zločin.
Oskar Borgstom, po rojstvu Šved, je umoril 13. aprila v Mount Kisco v slepi ljubosumnosti svojo ženo. Vpričo svoje sinahe ji je prerezal vrat s tako silo, da se je glava na sami koži držala. Žena je bila 39 let stara, zelo lepa in prijazna.
Ko je končal grozen čin nad svojo ženo, se je obrnil proti 141etni sinahi z namenom, da usmrti tudi njo. Toda ona se ga je dobro ubranila in ube-žala z jedno samo rano. Na to je šel v s\ojo sobo in se sam dvakrat v vrat vrezal. Ko so poklicali zdravnika, se je pred njimi zaklenil v sobo in skril pod posteljo. Izvlečiti so ga morali ver. in držati ga, da mu je zamogel zdravnik rane zašiti.
Precejšnjo ulogo je igrala zopet nesrečna številka 13. Borgstrom je umoril svojo ženo 13. aprila 1. 1. in na 33. junija je moral plačati greh s svojim življenjem. Predno je šel Koepping do smrtnega stola, je bil 13. na smrt obsojeni v Sing Sinski ječi.
Po najnovejši naredbi se bodo smeli vsi na smrt obsojeni gibati vsak dan pol ure v svežem zraku. Tako torej vidimo, kako se skrbi celo za zdravje tacih kteri ga ne potrebujejo.
Roparji v Pennsylvaniji.
Johnstown, Pa., 13. junija. Ko so bili H. A. Ramsey, Frank Howard, in Chester Miltenberger na potu v Dalton Run, da izplačajo tamkaj svoje delavce, je nekdo z grmovja na nje streljal in vstrelil njihovega konja. Na to so imenovani trije osta Hi voz in odšli peš dalje. K sreči so dobili iz bližnjih farm pomoč na kar so roparji bežali. Pri sebi so imeli imenovani trije $10,000 gotovine.
Japonci obkolili oddelek kozakov, toda slednji so junaški razpršili Japonce; še vedno vesti o pomorskej bitki.
General Kuropatkin je poslal iz Mukdena večjo četo proti desnemu japonskemu krilu. V vojnem mini-sterstvu ni ničesar izvedeti o sedanjem vojaškem stanju iz česar je sklepati, da se v kratkem prično večji
boji. Med tem, ko odločilne bitke spopadu na daljnem bojišču. Zato izmed obema sovražnima si vojskama daja tiskarna poročila, sestavljena po ni pričakovati, prišla bodo v kratkem j uradnih brzojavkah, in jih razširja poročila o takozvanih uvodnih bojih.' med množico. Vse se zanima za voj-Uradnega poročila od generala Kuro-,sko, a vendar gre vse v redu. kot v patkina že 48 ur ni bilo, kar je zelo mirnem času. Trgovina cvete, obrt
kras
RUSKO VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE JE ŠE V VLAD IVO STOKU. VESTI IZ PORT ARTHURA. — VOJNA LADIJA "CAREVTČ POPRAVLJENA. — JAPONCI O STAVILI S AIM AT SO KER JIM PRIMANJKUJE JE S T VIN.
Liao-Tang, 14. junija. Semkaj sta dospela dva ranjena kozaka, oba odlikovana s križem sv. Jurija. Oba poročata o bojih pri Takushanu. Rusi so poslali tjekaj 39 kozakov, da pregledajo sovražnikovo vojsko, ko so jih Japonci pet milj daleč od Takushana obkolili. Kozaki so napadli Japonce s sulicami, toda Jappnci so jih sprejeli s puškami in usmrtili 20 konj in 2 kozaka, dočim je bilo šest ranjenih. Kozaki, ki so izgubili konje, poska-kali so na konje svojih tovarišev. Ko sta bila na vsakem konju po dva kozaka, napadli so tako trikrat Japonce in so jih srečno razkropili ter tako prišli srečno do svoje sotnije.
noč pri popravljanju vojnih ladij. V trdnjavi je nad 30,000 vojakov.
Tien-Tsin, 14. junija. Ruska vojna ladija "Carevič" je ostavila ladjedelnico in je zopet pripravljena na boj. Vest, da so Japonci razdejali ruski topničarki "Giljak" in "Bobr", ni resnična. Ruska križarka "Novik" skoraj vsaki djin lovi japonske tor-pedolovke. Rusi imajo v Port Arthur-ju tri podvodne torpedovke.
Petrograd, 14. junija. Prva divizija rezervistov petrogradskega kora so pozvali k zastavam. Polovica divizije odide na front, drugo polovico pa razdele po posadkah v osrednjej Ru-
GENERAL STOESSEL. POVELJNIK PORTARTHURSKE POSADKE.
Petrograd, 14. junija. Ruski konzul v Chefoo poroča, da tamkaj ponovno krožijo vesti o pomorske j bitki pred Port Arthurjem. Njegovo poročilo je slično včerajšnjim. Japonci so izgubili štiri, Rusi dve vojni ladiji. O izidu bitke se ne poroča.
Petrograd, 14. junija. Tukajšnji generalni štab še vedno ni dobil niti najmanjšega obvestila o japonskem uspehu pri Pulantjevu, kjer so Rusi baje izgubili 800 mož. Vest je naravno izvirno japonska in neresnična. Pri Pulantjevu je bil takrat, ko se je vršil po Japoncih poročani krvav boj, general Karkevie s svojimi četami. Toda dasi ravno Karkevič vsaki dan poroča novosti iz bojišča, ne omenja niti besedice o dozdevnem boju.
Liao-Yang, 14. junija. Japonci utrjujejo Laodun med Pulantjevim in Tandzafenom na Liao-Tungu. Med japonskimi in ruskimi patruljami se vrše vedno boji.
General Kuroki ostane v Feng-Wang-Chengu. Japonci so Sainsatso ost a vil i, ker jim ni mogoče dobiti potrebi? ih živil.
Japonskej vojski v Mundžuru primanjkuje provijanta. Po kopnem jej ne morejo dovažati jestvin.
V New-Chwangu je vse mirno.
Liao-Yang, 14. junija. Iz Port Ar-tb-rja so semkaj dospeli nek ruski poročevalec in dva častnika, kterim se je posrečilo priti neopaženo skozi japonske vrste. Oni pripovedujejo", da so hodili štiri dni skozi japonske kor-done. Na vseh potih stoje japonske straže v razdalji po 50 yardov med seboj. Beguni so hodili večinoma po noči med gričevjem. V Port Arthuru ne primanjkuje živil, tako da more obleganje poljubni čas trajati. V port-arthurskej ladjedelnici se dela dan in
siji, odkjer odide aktivno vojaštvo na vojno.
New-Chwang, 12. jun. Tukaj krožijo po Kitajcih razširjene vesti, da so Japonci včeraj napadli Shungmao.
Po kratkem boju so se pričeli Japonci umikati. Rusi so jih zasledovali in jih napadli ob krilu. Tu so pa dobili Japonci pomoč. V boju so imeli Japonci, kakor Rusi, izdatne izgube. Rusi so potem odšli nazaj v Kai-Chou.
Skozi tukajšnje mesto korakalo je danes kacih 2000 Rusov z večjo pro-vijantno kolono. Od kje so prišli Rusi, ni znano, kajti častniki niso hoteli o tem govoriti.
Petrograd, 13. aprila. Semkaj se poroča, da so se Japonci pričeli zopet pomikati severno od Feng-Wang-Cbenga, toda to je le manever, dasi-ravno je tudi mogoče, da namerava Kuroki Ruse napasti. Manjše praske so se vršile v soseščini Siu Yena. Tudi 30 milj južno od Hai-Chenga na cesti ki vodi v Feng-Wang-Cheng so se vr šili boji, v kterih so bili japonci poraženi.
Kuropatkin se zelo zanima za bolne vojake in obišče čestokrat bolnice, kjer prijateljski občuje z ranjenci.
Dasiravno je general Kuropatkin po postavi majhen, ga vsakdo čisla in spoštuje. On je zelo strog, toda pravičen in' njegova beseda je zakon. Častniki popolnoma vanj zaupajo in on je ideal vsacega vojaka. On nikdar ne počiva, izimši po kosilu pol ure. Vsako uro po noči, kakor tudi po dnevu dobiva poročila iz bojišča. Pri obedu ne ostane nikdar več nego pol ure. Pri tem pije čašo vina, kadi jed no »modko. K počitku ne gre nikdar pred polunoČjo.
vostjo računajo na konečno zmago in vse je prepričano o tem. Vsem je znano, da je bila Rusija prisiljena prijeti za orožje in se braniti proti zavratnim napadom. Saj pa tudi vlada skrbi, da se ljudje poučijoo vsakem gibanju ali
značilno.
Tudi o večjih bojih pred Port Arthurjem se ne poroča.
Liao-Yang, 13. junija. Tukaj zbrana ruska vojska se vsaki dan pomno-žuje, kajti nove čete prihajajo dan za dnevom.
Iz Port Arthura ni novih poročil. Le toliko je znano, da je tamkaj vse redu. Tukaj je vsakdo vesel, da so morali Japonci bežati iz Feng-Wang-Chenga. Ruska in Japonska vojska sta le malo oddaljeni jedna od druge in Rusi jedva čakajo, da se prične vojna resno.
Petrograd, 13. junija. Rus.ija bode tekom prihodnjih desetih let gradila dvajset novih oklopnih vojnih ladij, deset oklopnih križark, deset križark prvega reda in večje število navadnih in podvodnih torpedovk.
Petrograd, 13. junija. Vse vesti o nezadovoljstvu ruskega delavstva so popolnoma zlagane, kajti razni inozemski časnikarji so se med delavstvom samim prepričali, da vlada po-vsodi zadovoljstvo in prepričanje, da bode Rusija zmagala Japonsko. Vojna je trgovino v Rusiji splošno izboljšala..
Petrograd, 13. junija. Vojaški krogi se čutijo nekako olajšani, odkar so vsa nasprotstva poravnana. Generalu Kuropatkinu se zaupa popolnoma in on sam bo odgovoren za konec vojne. Tu se ne smatra resno poroeilo, da misli Kuropatkin odposlati del vojske da osvobodi Port Arthur
Hai-Cheng, 13. junija. Deset kozakov je naletelo na petdeset kitajskih roparjev in jih 15 ubilo, a o~em vjelo. Od kozakov je jeden mrtev in <tva ranjena.
Tientsin, 13. junija. Poroča se, da misli oddelek organizirane kitajske tolpe napasti in razdejati železnično progo. Tolpa šteje baje nad 2000 mož in je pod vodstvom japonskih častnikov.
Tokio, 13. junija. Japonska vlada je poslala vojaške atašeje z ugrabljenim ruskim parnikom "Mandžurija" na bojišče. Zjedinjene države zastopata kapitan J. E. Kuhn in .T. F. Morrison. Na njej je tudi deset vojnih dopisnikov in več uglednih Japoncev.
Liao-Yang, 13. junija. Tu obrana ruska armada dobiva vsak dan pomoč. Vojaki so najboljše volje
Odkar so Japonci obkolili Port Arthur, ni dobiti nobenih zanesljivih poročil. Na kitajske pravljice pa itak ni dosti dati. Kolikor se more zvedeti, vladajo v trdnjavi najbolje razmere; saj so prepričani, da se bode ob peči nah Portarthurskih še marsikaka japonska glava razbila, ne da bi bilo na padec trdnjave misliti.
Rusi so pognali Japonce na cesti med Feng-Wang-Chengom in Hai Chengom 9. junija v beg. V največjem neredu in hitrici so se morali umakniti
Petrograd, 13. junija. Zadnjo so boto so imeli car, veliki knez Aleksej kot admiral in podadmiral Avellan kot šef admiralitete, sejo, v kteri se je končno sklenilo, da se zgradi v teku 10 let večje število vojnih ladij. Kronstadt, 13. junija. Vojna ladija Ore" je danes odpljula iz pristani šča. Sedaj je popolnoma popravljena vsa škoda, ktero je bila zadobila, ko se je v luki potopila. Sedaj dobi oklopne plošče, potem se pa oboroži.
Moskva, 13. junija. Šest vojnikov ladje "Petropavlovsk", kteri jedini so ostali od celega možtva živi, je do-šlo, dones semkaj. Mem njimi je Go-riahen, kteri je vzel zastavo iz potapljajoče ladje, si joovil pod srajco in skočil v morje. Ko je prišel v Muk den, mu je namestnik Aleksejev pri pel križ sv. Jurija na prsi.
Petrograd, 13. junija. Mihael Da-vitt, kteri se mudi seda j v Petrogra-du in proučuje socijalue razmere Rusiji, je podal dopisniku " Ass. Pr. naslednjo zanimivo izjavo:
"Poleg svoje naloge, se zanimam tudi za mnenje ruskega naroda v vojski. Zdi se mi, da je to prepričanje v ljudstvu, z ozirom na zunanja mnenja zelo važno. Kolikokrat se čita, da je narod ruski proti vojski, in da je zato kar cela vstaja v Rusiji. Jaz sem obiskal vsa predmestja Petrograda, obširno selo Smolenskoje, Narvaskaj-ski okraj, različne tovarne, kjer dela po 10,000 ljudij, in povprašal ljudi, kako mislijo o vojni. Z mirno goto-
:rasno raste. Vsak Rus nosi prepričanje, da mora zmagati Rusija. Zato se mi pa zdč neumne tiste vesti po inozemskih časopisih o ustavah in aretacijah. To je navaden židovski manever; take govorice so le zato, da škodujejo na inozemskih borzah ruskemu posojilu.
Nesreča na vodi.
PARN1K 'CANADA' JE ZAVOZIL V NEK TOVORNI PARNIK IN SE JE POTOPIL.
Nesreča se je pripetila blizu Sorela v Canadi. Na parniku je bilo 110 osob.
PET OSOB UTONILO.
Montreal, Que., Canada, 13. junija. Parnik 'Canada* od Rochelieu & Ontario Navigation Co. zadel je včeraj zjutraj na potu iz Quebeca v Montreal, ob premogov parnik "Capa Breton" od Dominion Coal Co. Nesreča se je pripetila šest milj pod So-relom. Parnik "Canada" se je v 20 minutah potopil. V Času nesreče ^e bilo na parniku 110 osob, ktere so sa izimši petih rešile.
Parnika sta zadela skupaj, ko se ja pričelo daniti. Premogov parnik je sati ob uhodu v kanal Lake St. Peter, kjer je pričakoval dneva, da zamora pljuti dalje po težavnem potu. Jedva da se je pričel premogov parnik pomikati dalje, približal se je "Canada" z vso hitrostjo. Kako se je pripetila nesreča, še ni znano, kajti častniki potopljenega parnika o tem nečejo govoriti. Najbrže ni bilo krmilo premo-govega parnika v redu in tako je za-vozil v desno stran "Canade". Pri tem je nastal tak ropot, da potnikov ni bilo potreba buditi. Ker se je "Canada" pričel takoj po nesreči potap-Ijati, preselili so se potniki na nepo-. škodovani premogov parnik. V splo* šnjej zmešnjavi, poskakalo je par pot-« nikov v vodo, vendar so jih pa pravo* časno polovili v rešilne čolne.
Rešeni potniki so potem odpotovali z parnikom "Prefontaine" v Sorel in kasneje z parnikom "Columbian" v. Montreal.
Brat bivšega predsednika McKin-leya umrl.
Somerset t, Pa., 13. junija. Abncr McKinleva, brata pokojnega predsednika William McKinleya, so dobili včeraj zjutraj mrtvega v svojem stanovanju. Smrt je prišla tako nenadoma, da ni nikdo tega slutil. S svojim črnim slugo, s kterim je spal v jedni sobi, je bil do druge ure po polnoči po konci in ta nič ne ve. kdaj je zopet vstal, ne da bi ga bil vzbudil.
Včeraj ob 8. uri pride njegova soproga v sobo in ga dobi mrtvega v stolu. Pozvani zdravnik je rekel, da je smrt že pred dvemi urami nastopila.
Cena prekomorska vožnja.
Hamburg-America črta je znižala vožnjo iz New Yorka v Hamburg na
$29.90,
ali do LJUBLJANE
$26.89.
v ZAGREB .................$27.40
v KARLOVEC .............. 27.00
na REKO ................... 27.30
Parniki odpljujejo iz New Yorka vsako soboto.
Vožnje listke prodaja FR. SAK-SER, 109 Greenwich St., New York.
Kdor rojakov ve, kje biva Frank Primožič, naj mu pove, da se oglasi pri "Glaa Naroda"; to ima zojav iz Evrope, smrtno naznanilo in druga pisma.


LiMMJ
i "GLAS NARODA"
List slovenskih dclavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
F^ANK SAKSKR, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leio velja list ta Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
" " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naroCnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite na&lov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
T*lefon< 379S Cortland.
Dežela svobode.
Zjedinjene države Severne Amerike so republika, ktera, ako se ravnamo strogo po njenej ustavi, dodeluje in jamči svojim državljanom največjo svobodo. V Coloradu pa zapirajo delavce, ne da bi zakrivili kak zločin in ne da bi cprešili proti zakonu.
Zakoni, po kterih se ravna javno življenje v našej republiki, določajo, da se ne sme ni jednega državljana odtegniti njegovemu rednemu sodni ku in tudi nihče ne sme biti obsojen brez pravde.
V	Coloradu pa zapirajo štrajkujo-če delavce. V Coloradu kar šiloma ločujejo uboge delavce od svojih soprog in otrok. V Coloradu tirajo pre-mogarje preko državne meje v puščavo, tam jih pošiljajo v prognanstvo ne da bi jih prej sodil kak sodnik in ne da bi se vršila preje i najmanjša sodna obravnava.
V	naše j republiki je časopisje svobodno in vsakomur je dovoljeno iz reči svoje mnenje bodisi ustmeno ali pa pismeno. V Coloradu pa prepoveduje neki takozvani "general" ti skanje in svobodno govorjenje, ako je to naperjeno proti državi Colodado, ali proti kakemu uradniku naše dežele. V Coloradu vlomi oborožena tolpa kapitalističnih anarhistov v tiskarno časopisa, razbije in uniči stroje, poškoduje materijalije v vrednosti tisočev dvlarjev in tako prepreči izdajo časopisa.
V	Zjedinjenih državah, v največjej in najsvobodnejej republiki, volijo državljani svoje lastne nradnike, kte-re ne sme nihče — izimši da niso zmožni — odsloviti. V Colo.adu pa odslavlja kapitalistična druhal po ljudstvu izvoljene uradnike. V Coloradu zahtevajo kapitalisti, da morajo odstopiti oni uradniki, ktere je ljud štvo izvolilo. V Coloradu prisilijo ka pitalistični lopovi uradnike, da poslu .:«'jo po njihovih (kapitalističnih) željah s tem, da jim denejo vrv krog
vratu...
Pravica zjedinjenja državljanov, v kterikoli postavni namen, je pri nas temelj države in splošnosti naše. V Coloradu se pa preganja vsak pojedini nnijski delavec, kteremu se prepoveduje delati, na kar ga zapode iz države ali pa tirajo v Bull Pen.
Živimo v Ameriki, v deželi svobode in junaštva, v republiki, v kterej smo vsi jednaki, vsi svobodni in v kterej imamo vsi jednake politične pravice. Lepo, dobro, all right! Toda v Coloradu se na delavce strelja, kakor na pse, iz jedinega uzroka, ker so organizirani.
Da, da, Zjedinjene države bi se za-moglf, kar se tiče svobode, od Rusije mnogo naučiti!
NOVI NASKOKI NA AVSTRO-OGRSKE SLAVJANE.
Avstro-Ogrska kaže nekoliko spre-ricmbe glede na zunanjo politiko; na znotraj se pa ni čisto nič predruga-čila, temveč še poslabšata glede na Slavjane. Kakor da bi bila čakala, da se sporazume z Rusijo, razkriva sedaj svoje stare lice na znotraj.
Glavno načelo avstro-ogrski politiki »ilo in je ostalo, da se noben slav-narod ne sme okrepljati v svo-ti, tem man je v smislu take ce-vso zavestjo in energično delovati. Na to stran niso izvzeti niti Poljaki, njim prizanaša protislavjanski sistem le radi tega, da sami še nadalje kopljejo grob Slavjanstvu in sebi, iste Poljake uničuje njih stari ijt to je Židovstvo, ktero ni še slavjanskega naroda uniče-»likej meri, kakor ravno Po-pomoČjo samega poljskega — va.
so bili, rekli bi, Staroslovenci iweisove dobe kolikor toliko v
smisltt jedinstva in sloge za jedno in isto politiko, za jedno in isto kulturno delovanje, za jedno in isto gospodarsko stremljenje — ko so bili ti pametni, modri in zmerni politiki začeli takim potom okrepljati in povzdigovati ves narod, toraj vse njegove vrste in sloje: začel se je sistem že bati združenja močij tega, dasi šibkega in majhnega narodiča. Kaj se je zgodilo? Upregli so najprej višje pastirstvo kranjske vojvodine, da je v katoliški deželi, za izključno katoliško naselje-nje zasnovalo nov "katoliški" list, ki izhaja še danes, in sieer kakor mogočen dnevnik! In s tem listom je protislavjanski sistem razkrojil najprej narod na Kranjskem in ga kroji dalje od dežele do dežele, v skupnosti pa slabi isti do popolne obnemoglo-sti. Ta obnemoglost traja in bode trajala dalje, dokler se narodni politiki ne izmodrijo v toliko, da pridobe narodove množice na svojo stran s tako taktiko, kakoršna je primerna za stopinjo slavjanskega razvoja.
Na Kranjskem niti narodni politiki niso hoteli umeti, kaj se pravi to, dajati narodu tudi v cerkvi narodno, slavjansko organizacijo!! Zato se tam protislavjanski sistem ni bal, da bi slovenske množice stremile k doseza-nju starosl o venskega jezika v cerkvi. Na Tržaškem in v Dalmaciji pa so se nekteri slovenski in hrvatski politiki zavedali pomena take narodne organizacije v cerkvi. Zato so tudi delovali v takem smislu. Kaj je storil protislavjanski sistem ? Poslužil se je nekoliko terorizma laške irredente, ktero bi drugače sam rad uničil, in v smislu svoje lastne logike je poslal ta sistem v Trst — nemškega škofa, ter pritiska nadalje na skromno število občinarjev v Ricmanjih. Slovenci v okolici tržaški, kakor se vidi, so se zbali in drže rajši križem roke, nego da bi se postavili v bran in na delo za slavjansko bogosluženje. Ako na Tržaškem tugujejo danes, da se v mestu in okolici glede na cerkev godi vedno slabše, naj si zapišejo to za ušesa: narod, ki je spoznal pravo pot, a ne hodi po njej, ne zaslužuje boljše osode, nego mu je nadevlje vrag njegov. Tako se bode Slovencem in drugim Slavjanom vedno godilo, ako se ne izpametajo in ohrabrijo zato, kar bi pomagalo zavarovati in varovati njih obstanek.
No pa obrnimo se v Dalmacijo. Narod hrvatski se še ni dobro zgairl vsaj za oliranjenje stare dedščine, glagoljske mise, in že mu je protislavjanski sistem vsiljeval škofe neslav-janskega mišljenja in povrhu še vsilil nemškega namestnika z namero, da povspešuje "Drang nach Osten" tudi proti jugu, toraj od Trsta dalje naprej !
II.
Kaj pa na Hrvatskem? Ko je bilo nekoliko zašumelo zastran zavoda sv. Hieronima v Rimu, s<5 nekteri prav sodili in tudi v "Edinosti" to izrazili, da je to plamen od slame, ki se kmalo razfršei. In res je bilo tako med omladino in še bolj med starim naraščajem.
Tako, gospoda slavjanska, stara in mlada. Slavjani ne storijo nobenega koraka naprej! In protislavjanski sistem si bode vedno mel roke od radosti, da ima opraviti s takim brezsil-nim in nezaresnim materijalom slav-janske inteligencije in slavjanskih raznovrstnih množic!
A kaj vidimo še dalje med Hrvati Banovine? Mlajša inteligencija je začela živahneje dramiti narod s poukom na shodih in po novinah. Nečem tu soditi, da-li ta naraščaj na vse strani hodi pravo pot. Dovolj mi je, da morem zabeležiti, da se je protislavjanski sistem zbal tudi te peščice novih, mlajših narodnih delavcev. In takoj je ta sistem prijel za tisto staro orožje na Slovenskem, ki se mu je toli lepo obneslo. Škofe je upregel in volja nekterih izmed teh je zmagala, da so kar v naglici zasnovali nov dnevnik, ki s prisvojenim imenom skruni ime Hrvatstva in Slavjanstva, kakor ravno zahteva to — sistem.
Katoliški in konservativni dnevnik "Obzor" sistemu ni več ugajal, a škofje so šli na dvojne limanice: 1. so se izneverili narodu. 2. so začeli katoliški cerkvi škodovati, misleči, da jej bodo koristili. Da bi bili Hrvatje zares kos protislavjanskemu sistemu, znali bi se braniti, tako, da bi mučili nove namere.
Mlajši naraščaj je začel pri množicah; in to je prav: Vse pa je zavisno od tega, da ne zabrede v napake narodnih politikov kranjskih Slovencev. Z uničevanjem in izpodkopavanjem vere se narodi slavjanski ne pridobivajo! Treba je narodu drugače kazati — a ne tega, kam dovaja takozvani "klerikalizem", temveč protislavjanski sistem, ki se poslužuje višjih in nižjih verskih pastirjev za svojo politiko. Indiferentizma tudi ne sme biti v stvari narodnih verskih potreb. S pomočjo vere se mora narod organizovati! In vsaj pičico take organizacije obseza tudi podedovana glagol j ica! To ad notam novih mlajših sotrudnikov hrvatskega naroda!
No, pa poglejmo še na Dunaj nekoliko. Tu so zasnovali neki listič, dnevnik z imenom "Schwarz-Gelb". Ta listič je razglasil, da hoče braniti iednokopravnost vseh narodov. Tu in tam je imel kak člančič, ki je bil zares še povoljno sestavljen v takem smislu. A kmalo je pokazal, da je prek in prek protislavjanski in slav-
janskim narodom sovražen list, ki bi
slavjansko mišljenje in vse pravo-slavje uničil rajše danes, nego jutri. S krinko katolicizma hoče loviti slepce med slavjanskimi narodi! S to krinko hoče utrjevati dinastična čut-stva in tla cesarstvu. Vidi se lističu, da mora imeti (poleg druge podpore) pred vsem podporo od poljske žlahte.
—	Hvali namreč vse, kar je poljsko, in gazi vse, kar je rusko. — Priližuje se tudi Hrvatom, seveda le kakor katolikom. Vidi se mu, da ima zveze s židovskimi politiki v Zagrebu, ki hočejo na Hrvatskem stopiti celo višjim pastirjem na čelo. Žid je se dajajo krstiti, kedar kaže, tudi radi tega, da posredujejo med katoliškimi oblastniki in škofi ter slavjanskimi množicami, v kolikor so iste slepe, da ne vidijo, kaj se prav za prav počenja z njimi.
"Edinost" je obsodila navedeni list "Schwarz-Gelb" in je v tem takoj pravo zadela. Ven s takimi spaka-mi, ki so v službi protislavjanske politike! In če sodimo pravilno, tudi prave avstro-ogrske politike. No, o tej točki drugoč.
Citatelji naj zasledujejo dobro, kar smo tu zabeležili le na kratko. Brez posebne težave nahajajo jedno in isto nit, jedno in isto vez ter skupno zvezo jedne in iste protislavjanske politike med Slovenci, Hrvati, Čehi in tudi
—	Malomsi, — in v obče: med vsemi Slavjani, kolikor se začenjajo zavedati pravih poti k svojemu okreplje-nju. Kakor Slovence, tako hočejo premagovati tudi Hrvate in vse slavjan-ske narode tudi s pomočjo cerkve. Sedaj so se vrgli na Hrvate. Z navedenim dunajskim lističem pa hočejo pometati tudi s Čehi in (kakor mislijo) z vsemi Slavjani pravilnega narodnega mišljenja. Najbolj zastran Hrvatov je zabeležil te vrstice
Opazovalec.
DOGODKI NA BALKANU.
Dunaj. Nekemu dopisniku je izpovedal avstrijski civilni agent Miiller, da je zelo obžalovati, da se mora njegova akcija omejiti na poravnav* prepirov med kristjani samimi, mesu* da bi branil kristjane pred Turki, zakaj 75% vseh pritožb je zaradi verskih zadev.
Carigrad. Ruski poslanik Žinovjev in avstro-ogrski poslanik baron Cali ce sta obenem odpotovala, prvi v Pe-trograd, drugi v Budimpešto, da po ročata vladarjema o stanju reform in izrečeta navodila za bodočnost.
Carigrad. Veliko presenečenje je zbudilo v turških in diplomatičnih krogih, ker so zaprli Kemal-Edin pašo, sina junaka izpred Plevne, Osman paše. Obdolžen je zarote, češ, da je nameraval umoriti sultana Abdul Ha-mida v prilog bivšemu sultanu. Ovadil ga je Asaf paša.
Sofija. Opozicijsko časopisje ostro napada kneza Ferdinanda, ker ni pred svojim odpotovanjem v inozem stvo izdal proklamacije, kakor jo predpisuje ustava. Očitajo mu, da pre žira narod, ker je suspendiral ustavo.
Budimpešta. Turški poslanik Munir paša pride te dni v grad Muranj v ge-merskem komitatu (Slovaško), kjer biva bolgarski knez, da mu izroči sultanovo povabilo. Sultan namreč vabi kneza k sebi v Carigrad, da mu izrari svoje zadovoljstvo, ker se jesklenil bolgarsko-turški dogovor, ter zagoto-
vi knezu znova svoje simmpatije. Knez bode sultanovega odposlanca pač sprejel v avdijenci, toda sultanovemu vabilu se odzove le, ako obljubi ml t an Bolgarom v Macedoniji nove šolske in cerkvene privilegije.
Solun. Orožniško vprašanje je za sedaj dognano. Vseh 25 inozemskih orožniških častnikov je podpisalo pogodbo za približno "dveletno službovanje". Vsi častniki so tudi že odpotovali v odkazane jim okraje, le ruski so še ostali v Solunu, pa tudi italijanski čakajo na svojega novega poveljnika. Angležki in italijanski častniki bodo nosili fes. vsi drugi pa kalpak. Na posredovanje generala de Geor-gisa je Hilmi paša zvišal plače častnikom in možtvu. Najnižja plača za orožnika je 200 piastrov. — Do 22. p. m. se je vrnilo iz Bolgarije v Maeedo-nijo 3572 begunov, nadalje se je vrnitev dovolila 2000 izseljencem iz Belice. Lansko žetev so begunom baje turške oblasti shranile (?). tako, da dobe pri svoji vrnitvi nad 10,000 ok koruze. Tudi pri stavljenju novih bivališč jih bodo turške oblasti podpirale. Zadnji teden se niso pojavile nikjer nove čete.
Sofija. Dosedaj se je vrnilo v Ma-cedonijo 6000 begunov, med njimi 1000 v vila jet Drinopolje. Sv. sinoda je pozvala vse duhovnike, ki so zbežali zadnja leta iz Macedonije, naj se takoj vrnejo. — Knez Ferdinand naj-brže ne gre v Carigrad kljub sultano-vabilom, ker ga je sultan razžalil. Ko je namreč knez zadnjič prijavil v Carigradu svoj nameravani obisk, mu je mu je sultan sporočil, naj čaka na njegovo povabilo.
Belgrad. Pri Kumanovu je bila nedavno uničena prva velika srbska četa, ki je šla čez mejo na turška tla. Četo je organizoval v Vranji rezervni stotnik Rafajlovič ter jo spravil čez mejo tisti dan, ko je bil kralj Peter v Vranji ter ni policija imela časa dovolj paziti. Četa je brojila 26 mož ter
je imela nalogo, naj gre ?ez Vardar v Poreč ter vprizori tam vstajo. Turški orožniki so četo zajeli in ubili 24 mož le dva sta ušla. Pri spopadu sta sodelovala na turški strani podpolkovnik Richter in še neki drugi avstrijski orožniški častnik.
Carigrad. Ruski poslanik Sinovje je odpotoval na dopust.
Belgrad. Srbskim oblastvom se je končno vendarle posrečilo priti do živega tistemu človeku, ki je zalagal inozemsko Časopisje s samimi lažmi o Srbiji, njegovi dinastiji in narodu. To je bil neki Steinhart, dopisnik dunajskega lista "Zeit". Srbska vlada ga je za vedno izgnala iz Srbije ter se je preselil v Zemun, odkoder nadaljuje svoje obrekovanje. Značilno za nemško jezo vsled tega je pač to, da so nemški listi raztrobili, da je srbska vlada izgnala štiri dopisnike, in sicer listov "Zeit", "Pester Lloyd". "Daily Mail" in 'Vossische Zeitiing'. dočim se je seveda Še le sedaj izvedelo da je bil famozni Steinhart, ki je tako grdo izrabljal slovansko gostoljubnost, sam dopisnik vseh štirih listov. — Vlada se je odločila, da zgradi novo parlamentarno poslopje po načrtih dunajskega arhitekta Jovano-viča; proračunjena sta dva milijona frankov. Ono krilo kraljevega dvora, kjer sta bila umorjena kralj in kralji ca, se podere in znova zgradi.
Belgrad. Zatrjuje se, da obišče kralj Peter ofieielno kneza Feidinanda v Sofiji, kakor bris se ta vrne iz Ogrske.
PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imam« še t zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi počtne enamke. "Gla*.
Vimk*
Kranjsko slovensko katoliško
Nova parobrodna družba Anstro-Amerieana.
Nova parobrodna družba avstrij-Bko-amerikanaka (bratje Koaulič) se je ustanovila in osobni parniki bodo vozili iz Trata in Reke v New York. Cena je zelo nizka in sicer r T r 8 t in na R e k o iz New Yorka
$30.
iz Trsta t New York pa celo
I« Trata v Ljubljano velja vožnja $1.15, ▼ Zagreb $2, ▼ Karlovec $1.60, v Maribor $2.30, v Beljak $2,30.
Parniki so novi z imeni: "Frieda", "Gerty", "Giulia".
PREMEMBA VOŽNJE.
Parobrodna družba Austro - Americana (bratje Kosulič) je spremenila svoj vožnji načrt in sicer: prvi parnik "GEB.TY" odpljuje 7. julija iz New Yorka v Trst, drugi parnik 'GIULIA' odpljuje 21. julija iz New Yorka v Trst; tretji parnik "FRIEDA" odpljuje 4. avgusta iz New Yorka v Trst. Cena je do Trsta aliReke $30.
Parobrodne listke prodaja FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STR., NEW YORK in 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, III., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da se» otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu"
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležane „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje ji vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralnf miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prve} vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel) Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastil 6 svojim obiskom ?
Mohor Mladič.
617 80. Center At., blizo 19, nI. CHICAGO, ILLINOIS.
fifiKBM,
Dodp. društvo
svete Barbare
v Forest City, Penna*
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 ▼ Pennsylran^ft.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. o. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidah, P. O. Box 478, Forest City, P«,"") L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: Ivan Zioan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Maktih Muhič, P. O. Box 537, Forest City, P*
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Buodteli star., P. O. Box 591, Forest City. P* Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osaxin, P. o. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobeno, P. O. Box 669, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa, > Kauol Zalar, T. O. Box 28, Forest City, Pa.	}
Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj ee poš-ljajo I. tajniku: taut City, Pa.
John Telban, P. O. Box 60^
Društveno glasilo je "Glas Naroda?*.

3
PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD,
katere-
I
iH ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, Človeka,
mu z mimo vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol-S noma ozdravljen od svoje bolezni.
| Vse novine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega iti iikušenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporočamo našem (,i narodu in potrdujemo, da je
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New-Yorku,
jedini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti.
Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri ^polskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš aH oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garie in rane, Šumenje v uSesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. CollillS je jedini kateri popolnoma ozdravi suSico in sifilis kakor tudi vse
SP0LSKE BOLEZNI PRI M0ŽKIH IN ŽENSKAH. .
Ni bolnika, katerega nebi Prof. CollillS naj si bode "od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljsi.do-kaz njegovega izkuSnjega zdravenja.
Kroničen katar Slavna zdravilnica želorica in slabo	Collins-ovaj
Že" Od srca se Vam zahva-ozdrav- ljujem za posIana zdravila>
ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 tednov in •iv	ta m' 'nogel pomoči.
Jankopl.Krilcu* tako da sem se odločil da 1 yrone, Pa, nedam omenjenim zdravnikom tudi "e iednega centa.
Ko sem se na Vas obrnn in začel VaSe zdravila ranu sem oci-mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas Čem pri poročiti.
Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjom dobrotniku
Va§	M. Medenjak, -
120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsihode zastareno b <leznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter piSite na
Profes. Dr. E, C. COLLINS,
140 W. 34tli Street, New York.
Prof. CollillS Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša ij.i zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili.
ljen.
Bolezen na plu-čach naduha in kronične bolečine v želodcu o-,zd rav liene.
Simon Luzar,
41 North Front st. Reading pa.
.Kajaki aaračajtt EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčaje tudi slike. * * * *
Velja za vse leto . . $3.00 " pol leta . . 1.50 u 3 mesece . 75 ot>
..... '

Jososlovansfca
Nenavadno junaštvo. V zadnjih bojih pred Port Arthurjem se je izkazal s posebnim junaštvom ruski inžener Blinov. Sovražna krogi j a je priletela v trojnieo neke ruske vojne ladije ter prebila cev. Iz razpoke je takoj za«'e-
Slepčeva soproga. Iz Nagybescke-
reka se poroča: Piroska Sasslo, hči nekega ubogega delavca, je že marsi-kakšnega snubca odgnala, ker so njeni stariši mislili, da bode njihova lepa hčerka dobila laliko zelo imenitnega
i
Inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA.
"f+riK-a	>	V« ■« -iAM v AtfKfFIl 1
uradnuhj
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, IfiwM.
Podpredsednik' JOHN KERŽI&NIK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumel, Mi«h Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Kinm.
NADZORNIKI:
JOSIP PER KO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Oki«. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Min«.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, Hi 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 6102 Buttler St., Pittaburg, P« JOSIP SKALA, P. O. Box ^0*6, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: G©o. L. Brordeh,
By, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat?« naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govša, P. O. Btz 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika.
Društven« »laailo je: "GLAS NARODA".
Evropejske in druge vesti.
Petrograd. 14. junija. Ruska vlada dolnje z skrajno previdnostjo na tonu da izposluje razveljavljen je pogodbe, ktera določa, da vojne ladije ne smejo pljuti po Dardanelah. Ako se jej to posreči, potem zamore poslati črn«>-morsko brodovje na Daljni Iztok. Turška vlada se želji Rusije gotovo ne bode vpirala. Ruski poslanik v Carigradu deluje že par tednov na tem, in isto velja tudi o ruskem poslaniku v Londonu. Tukaj vsakdo za trdno upa, da bode vprašanje kmalo povoljno rešeno.
London, 14. junija. Z parnikom "Oceanic", kteri odpljuje jutri iz Liverpoola v New York, se vrne tudi bivši newyorski mayor Seth Low.
London, 14. jun. Parohrodna družba "White Star" znižala je vožnjo ceno med Evropo in Ameriko na $12.50 za osobo.
Tanger, Maroko, 14. junija. Tukajšnji angležki poslanik potrjuje poročilo, da je sultan izpolnil vse zahteve roparskega glavarja Ras Ulaba, tako, da bode slednji kmalo izpustil svoja jetnika Perdiearisa in Varleva. An-gležka vojna ladija 'Prince of Wales' odpljula je v Gibraltar.
Buenos Ayres, Argentina, 14. junija. V okraju St. Louis. Argentina, pričela je revolucija.. Ljudstvo je vjelo governerja.
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Ilirska Bistrica. Dne 1. junija po-poludne je jvopolnoma pogorela prva kranjska tovarna testenin Znidaršie in Valenčič v II. Bistrici.
Ponesrečil se je dne 31. maja ob 0. uri zvečer Andrej Kremžar, 171etni posestnikov sin iz Zgornjih Prapreč, Padej je v PoČivavnikovem kozolcu ob Cesti na Loko št. 11 na koso in si na desni strani prerezal laket. Nevarno ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Izseljevanje. V Ameriko se je dne 31. maja odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 31 Kranjcev in 7 Ma-cedoncev. S Hrušice na Gorenjskem so se pripeljali v Ljubljano 203 delavci. V Ilrušioo se je pa peljalo 130 delavcev.
Ciganovo prorokovanje je hotela poslušai Marija Rugelj pri Trebnjem. Cigan, 201etni fant, ji je dejal, da mora, da bo prerokovanje vspešno, položiti ves denar, kar ga ima pri hiši na mizo. Ženska je to storila. Cigan je pobral denar in pobegnil.
O požaru v Šmihelu se se poroča: Nesrečni pogorelci jx>krivajo hiše, toda le za silo, ker bodo večinoma morali graditi nova bivališča. Zavarovalne družbe so izvečine že izplačale zavarovalnino; žal, da so bili zavarovani le za nizke svote, ki niso v nobenem razmerju s škodo. Kakor že znano. je bilo osodepolni dan le malo mo-žkih doma; večinoma so bili v Postojni na semnju, jedni v gozdu in na polju. Prva sta prihitela na pomoč iz Razdrtega orožniški postajevodja J. Dolžan in iz Hrenovic kaplan Hart-man, ki sta gonila živino iz gorečih hlevov. Rešila sta v hitrici, kar je bilo mogoče, i
Samomor. Mrtvec, kterega so našli v Savi pri Sv. Križu, je Luka Jerman, vnlgo Av.šiČ iz Sneberja. Skočil je sam v vodo.
Umrl je v Opat jem selu tamošnji nadučitelj Jomej Rajer v 52. letu svoje starosti.
Umrl je Franc Šireelj, posestnik v Pijavcah pri Mokronogu.
Ogenj. Iz Motnika se poroča: Mi-noli teden je zjutraj ob treh začelo goreti pri posestniku Riharju na Bre-zoveu. Pogorela mu je hiša, vsa oble-

la puhati para in ladja je bila v skraj- ženina. Pred jednim mesecem jo je ni nevarnosti. Da zabrani katastrofo, j zasnubil slepi berač ŠteFan Beller. ki je z obema rokama zamašil razpoko si je iz milodarov sezidal lepo hišo, in ter držal roki 11a cevi toliko časa, da lepotica se je res poročila ž njim. je prišla pomoč ter so popravili cev. Toda zakon je bil zelo nesrečen. Berač Dasi je imel Blinov obe roki popolno- je bil namreč zelo ljubosumen ter je ma opečeni, ostal je pri strojih do j mučil svojo soprogo na vse mogoče konca bitke, potem šele je šel k zdrav- . načine. Ko jo je pred kratkim zopet nikn, da mu je težke rane obvezal, mučil, zagrabila je nesrečnica sekiro, Prav lahko je mogoče, da mu bodo ter ž njo pobila svojega soproga. Na
to se je sama zglasila pri orožništvu.
Sam se je pokopal dne 17. maja
ka, 140 kron papirnatega denarja in nekaj hranilničnih knjižic. Hitro je prišlo na pomoč motniško gasilno društvo, ki je ogenj omejilo; iz gorečega poslopja je otclo nekaj slanine, zabele in dva soda tolkavea ter obvarovalo ostalo gospodarsko poslopje in vso vas ki je bila v veliki nevarnosti. Posestnik je bil zavarovan pri neki angležki banki. Škode je okolu 2000 kron.
Čuje se, da je v Gorenjem Jezeru, župnije Stari trg, pred kratkim iz Amerike d oči i mož v prepiru ubil svojo ženo.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V Seliščih pri Sv. Juriju ob Ščav-
nici se je ni topil a dne 25. maja t. 1. 201etna mladenka Terezija Vrbnjak. Sla je k bližnjemu |>otoku prat perilo. Ker je prej narasla voda odnesla brv, je stala zraven potoka, pri čemur se je ponesrečila ter padla v vodo.
PRIMORSKE NOVICE.
Velikanevihta je bila v Gorici dne 20. maja zjutraj. Lilo je in treskalo. Blisk je splašil Erjavčevega konja, ki je dirjal po mestu.
300krat aretirana. Dne 30. maja so redarji aretirali v Trstu 4Sletno Sisto Reliaqua. Število njenih poti v zapore v ulici Tigor je spopolnjeno s tem na — 300 ! Da-li jej prirede v zaporu jubilejno slavnost?!
Strašna nesreča. Dno 29. maja do-poludne okolu 10. nre je bila v Seslja-nu precej huda nevihta. Grmelo je strašno in strele so švigale na vse strani. 141etni Jurij Globičar, ki je bil
v službi pri podjetju Facanoni, ki za-siplje morje v Trstu in vozi tja doti-čni materijal iz Sesljana. hotel se je zavarovati pred nevihto in se je v ta namen podal v neko votlino. Blizu iste votline so napravljali velikansko mino, v ktero so nasuli že 2000 kg. smodnika. Kar trešči v omenjeno mino in smodnik se pri tej priliki vžge. Sledila je grozna razstrelba, tako, da se je ves hrib stresel. Skale so letele na vse strani. V hipu, ko je hotel prestrašeni Globičar zbežati, padlo je na njega več kamnov, ki so ga skoro zmastili. Na njegovo vpitje prihiteli so mu na pomoč drugi delavci. Spravili so ga na neki parobrod ter ga prepeljali v Trst v bolnišnico. Ali zastonj je bila vsa zdravniška pomoč, kajti Globičar je umrl kmalu potem, ko so ga v bolnišnico spravili.
RAZNOTEROSTI.
Hrvatsko društvo v Monakovem. —
Zdaj so si tudi Hrvatje v Monakovem ustanovili svoje društvo Srbi imajo "Srbadijo", Hrvatje pa "Hrvatsko" kteri pristopijo tudi Slovenci. Predsednik društvu je naš slovenski rojak odi ični slikar profesor Anton vitez Ažbe.
Bolgarski vrtnarji. Že dvajset let sem se bolgarski vrti ar j i, kakih 60,-000, razhajajo v Rumunsko, Rusijo, Avstro-ogrsko, da si iščejo zaslužka. Na jesen se vračajo zopet na Bolgarsko vsak s povprečno 1200 kron zaslužka. Glasom konzulatnih poročil so ti vrtnarji prinesli leta 1900 domov: 12,(500,000 kron čistega zaslužka.
Italija se oborožnje. "Corriere" poroča, da bode italijanski vojni minister zahteval za obrambo države na vzhodni meji od parlamenta izvanre-dne kredite, ki bodo razdeljeni na ne-koj let. — Dalje se o tem poroča: Italijani nimajo mirne vesti in je zahteva naše vojne mornarice vplivala na komisijo za proračun laške vojne mornarice, tako, da zahteva od mornariškega ministra, naj prihranke zadnjih dveh let v svoti 15 milijonov porabi za nabavo novih torpedovk in torped-nih podvodnih Čolnov. Komisija je tudi dognala, da je izmed sto torpedovk 70 nerabnih, ker, so zastarele. Vojni minister bode pa porabil 19 milijonov za utrdbe ob avstrijski meji, za ktere je že generalni štab izdela! potrebne načrte. Kakor vse kaže, ob-nebje nad Avstrijo in Italijo ni nikakor čisto, kakor trde državniki.
morali roki odrezati.
Nesrečna prorokovanja o earn. Zve
zdogledni proroki imajo sedaj zopet' neki Delavec v Bolcanu. Izkopal je o vojski dovolj prilike prerokovati.' pokopališ&1 ^^ sko?il vanj in Neki zvezdogled je nedavno o earn pri6el z obema rokama zasipati grob. sledeče prerokoval: Car Nikolaj II. Mož j(; bil Ž<J gkoraj popolnoma zako_ je človekoljuben m miren vladar, a ( pan> ko sta gft zapazila dva mo?a in nahaja se v rokah osode in ima zato pa rešUa i?r groba odpeljali so ga v le malo prilike izvršiti svojo prosto bolnico.
voljo. Podlegel je nemili osodi, ker se je solnce obrnilo proti Saturnu, ko je
Nazadovanje ljudskega naraščaja
prvič prekoračil poldnevnik. Zaprek na Angležkem. Francija ni več jedina na potu carevega življenja je nemo-!™11' kJer prevladuje takozvani goče odstraniti, kar dokaže stanje "dvootročji" sistem. Riponski škof zvezd o carevem rojstvu. — Sedanja trdl' da se tu<1] na Angležkem kaže vojska je "začetek konca" carevega nazadovanje v ljudskem naraščaju, življenja in vprašanje je, če bode ži- STkof Je obelodanil sledeče podatke: vel do konca vojne. Soinee se je obr-1 Na Skandinavskem je padlo število nilo začetkoma proti četverniku Ju-]™Jstev v zadnjih 20 letih za 4%, na piterjevem in potem proti mesecu, ki j Francoskem za 14%, na Angležkem ležita obadva v osmi nebeški hiši, ki za 15%» v Avstraliji pa za 30%. V je hiša smrti. Od začetka vojne sem | rj0nd0I,u število porok vedno napre-je vpljiv ozvezdja kazal na hitri ko-jdui°> dof»° število rojstev vedno nec fiziškega žitja osodi podvrženega ; Pa<1a- Ceni se> <la Je n« Angležkem vladarja. Dvomljivo je, jeli preživi vsak teden 500 otrok premalo rojenih, car to' leto in če preživi, je njegova Nniboli .ie to zl° razširjeno med. bo-država v nevarnosti, da zabuči revo-'Patini ,n »memtnejšimi sloji lucija, ki bode pospešila njegov konec.
Izkopano truplo. Dne 17. maja so našli truplo bivšega poslanca in predsednika posojilnice v Valahiš-Mese-
KURZ.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za
riču, dr. Alojzija Mystike, na vela-1 poštanino, ker mora biti denarna poši-
škem pokopališču izkopano. Takoj je ljatev registrirana, došla komisija ter si truplo ogledala.
Po Mystikovem samomoru se je namreč govorilo, da se ni mož ustrelil, ampak s poneverjenim denarjem pobegnil v Ameriko, v krsto pa so položili le iz voska napravljeno podobo. Truplo so izkopali razburjeni kmetje iz tamkajšnje vasi. Policija je nekaj' kmetov zaprla.
Berača — morilca. Iz Brzeca ob ruski meji se poroča: V neki tukajšnji gostilni sta prenočevala te dni dva berača. Ponoči sta poslušala pred gostilničarjevo spalnico ter zvedela, da se odpelje zjutraj mož v mesto, da izroči 600 rubljev svojemu gospodarju Radi tega sta berača odšla na vse zgodaj od doma, in ko se je pripeljal gostilničar po poti, je zapazil, da leži jeden beračev ob poti ter milo toži, da ga je njegov tovariš zapustil. Ko ga je ta vzel na voz, je potegnil berač dolg nož ter ga zasadil svojemu dobrotniku v telo. Na to se je približal še drutri berač, da sta skupno oropala gostilničarja. Vztrajni državni pravnik. Tz Lvova
poročajo: Pred nekaj leti je tukaj ustanovilo več obrtnikov veliko tovarno za soda-vodo. Ker pa je podjetje propadlo, vložena je bila proti lastnikom tožba. Trikrat se je že vršila porotna obravnava, in pri vsaki so porotniki oprostili obtožence. Toda državni pravnik še noče odnehati. Vložil je namreč ničevno pritožbo, in obravnava se bode vršila četrtič.
Morski psi v Sredozemskem morju.
Dokler ni bilo Sueškega prekopa (1. 1R96), ni bilo v Sredozemskem morju morskih psov; k večjemu, da je kteri zašel iz Atlantskega oceana skozi gi-braltarsko morsko ožino. Do tedaj je v
PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO
imamo se v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda."
KJE JE ŽENA JOSIP ULČARJA, kteri je dne 12. aprila ponesrečil v Pleasant Plains, 111., in sicer bil usmrten pri delu. Ona se naha. . nekje v državi Kansas. Sporočiti jej imamo važne stvari. Piše naj: Glas Naroda, 109 Greenwich Street, New York City.	(11-16 6)
Kreta nje parni kov.
V New York so dospeli:
Anchoria 13. junija iz Glasgowa z 255 pot.
Zeeland 13. junija iz Antwerpena.
Dospeti imajo: Albano iz aHmburga. Kaiaar Wilhelm dsr OruM msna.
Friedrich dor Gross« iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdam*.
Panonia iz Reke. Frieda iz Trsta. Majestic iz Liverpoola. Pennsylvania iz Hamburg«. Laurentian iz Glasgows. La Savoie iz Havre.
Brs-
bilo v Sredozemskem morju mnogo j Etruria iz Liverpoola. rib. Po otvorjenju sueškega prekopa St- Louis ^ iz Southampton«.
so pa začeli po tem prihajati morski volkovi iz Rdečega in Indijskega morja v Sredozemsko morje, kjer so se silno namnožili. Posledica temu je, da je od tedaj čimdalje manj rib v Sredozemskem morju. Ribiči na južno francoskih obalah, ki so prej preskrbovali mesta daleč na okolo in pošiljali Tihe v aPriz, ne morejo sedaj niti polovice tega naloviti; zato je cena ribam tudi poskočila.
Papež Pij X. — prijatelj brade. — Ko je papež Pij X. sprejel deputacijo duhovnikov, kteri so došli s potovanja po Vzhodu, jim je papež rekel v šali, ko je opazil njihove brade po navadi Jutrovcev, da si je svoj čas želel postati papež zato, da bi lahko dovolil duhovnikom nositi brade. Njemu je britev vedno provzročila muke.
Strnpena muha. V Veršecu na Ogrskem se je prikazala v veliki množini neke vrste strupena muka, ki napada živino. Mnogo goved, ovac, konj in druge živine je že poginilo. Od teh muh opikana žival oteče ter polagoma hira.
Strnpena solata. V Dortmundu je zbolela družina nekega inženerja, ker je zaužila slanikovo solato. Gospa je kmalo nato umrla, dočim se gospod in neka stara teta borita s smrtjo.
Dedščina v kipu. V Parizu je umrla te dni neka stara dama, ktere sorodniki so upali, da bodo mnogo podedovali. Raditega so se zelo čudili, ko niso našli v njenem stanovanju niti oporoke, niti gotovine. Toda nečak umrle s tem ni bil zadovoljen ter je sam preiskal celo stanovanje. Po nesreči pa je ubil njegov sluga neki kip in v največje začudenje vseh je padlo iz njega mnogo dragocenosti in 20,000 frarkov gotovine, katero so si nato dediči razdelili.
Bluecher iz Hamburga. Columbia iz Glasgowa. Arabic iz Liverpoola. Finland is Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena.
Odpljuli so: Potsdam 14. junija v Roterdam. Kaiser Wilhelm II. 14. junija v Bremen.
Carpathia 14. junija v Liverpool.
Odpljuli b*do:
Cedric 15. junija v Liverpool. La Gascogne 16. junija v Havre. Hamburg 16. junija v Hamburg. Barbarossa 16. junija v Bremen. Philadelphia 18. jun. v Southampton. Zeeland 18. junija v Antwerpen. Bulgaria 18. junija v Hamburg. Campania 18. junija v Liverpool. Anchoria 18. junija v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grosse 21. junija
v Bremen. Rotterdam 21. junija v Rotterdam. "Panonia 21. junija v Reko. Majestic 22. junija v Liverpool. Friedrich der Grosse 23. junija v Bremen.
Bluecher 23. junija v Hamburg. La Savoie 23. junija v Havre. Laurentian 23. junija v Glasgow. Arabic 24. junija v Liverpool. Pennsylvania 25. junija v Hamburg. Etruria 25. junija v Liverpool. St. Louis 25. junija v Southhampton. Finland 25. junija v Antwerpen. Prinz Adalbert 25. junija v Genovo. Prinz Albert 25. junija v Genovo.
Težko
NOVA PAROBRODNA ČRTA
MED
TRSTOM, REKO I NEW YORKOM.
W Cena $28 in $30. UNIONE AUSTRIACA D1 NAVIGAZI0NE (™K5>
------AMERICANA & FRATELLI COSULICH) ima na razpolago TRI NOVE BRZOPARNIKE
"FRIEDA", "GERTY" in "GlULIA",
kteri bo napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo nljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč m razne udobnosti za potnike.
Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika.
Potniki, kteri se vozijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga.
Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te družbe, ali
C. B. Richard <Sr Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York:«
CUNARD LINE
PARNIKI PLJUJEJO MBD
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OltSEŽKN TOKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904.
odpljuje iz New Yorka dne 19. jnlija 1904.
ULTONIA, SLAVOMA in PAN NOMA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JE1JILA so dobra in potnikom trikrat 11a dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadwav. New York.	126 State St.. Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
SLAV0N1A

Nižjo podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-10*) Greenwich Street,
. - NEW YORK . .
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.


J"aco"b Sto^ic-
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 13 Sire Screw B navijale
Chicago, 111.
Cena uram
V2V
6.00
zaslužene denarje je najbolje b i g u r n o domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, Hew York.
Nikel ura........$
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrni ~ira......
z dvema pokrovima $13.00
Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena „Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $U.OO 18 " 15 i* $17.00 6 Size ura za da*u3 3 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure. s«-, najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obilc naročbe se priporočam.
m.
Jacob Stonich^
89 £. Madison Street, CHICAGO, ILL.
____

Tji erboJs:. Kmetski triamvirat.
Historičen roman. Spisal
(Dalje.)
"Ali niso imena Zrinyi, Allapi, baron Jobst in vaše — najboljša zastava popolne zrnate T * * vpraša zopet razburjen oskrbnik Črni? svojega poveljnika <?rajščaka Tahyja.
Opoldne bili so celo kmetje že mnogo na boljšem. PotiBnoli so levo sovražno krilo, kteremu je zapovedoval Allapi, daleč nazaj. A manjkalo jim je strategične zvedenosti, da bi bili porabili ta uspeh v občno korist. Razkropili so, preganjajoč umikajočo se sovražno vojsko, svoje moči ter osla-. bili ostala krila.	. tik bančne podružnice g. Frank
Modro ta uporabila Jobst in Tahy j Sakaerja is New Yorka, to kmetsko napako. Porinola sta svo- kjer to6im jzvr8tn0 Ley8V-ieV0 je oddelke globoko v kmetske vrste,1 takorekoč v njeno srce, kjer se je bo-1
Rojakom v Clevelandu, OhU,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priperočam rojakom za
TOLMAČA,
ril Ilija Greprorič sam. Krvav boj se je vnel sedaj ondi in divjal je skoro "Vodstvo ni vse. Vojaštvo in po-i celi popoldan, pum sploh odločuje zmage., to Bi za- i jjjjG je ofo.Ji četrte ure popoldne, pomni! Odločil bode nedvomno že Solnce se je pomikalo proti zapadn, današnji dan, koliko je resnice v mo- k0 se guje vesela novica na daleč jej lutnji. Če se nam je poročalo Iokrog, da je težko ranjen poveljnik prav, potrebujemo le še nekaj ur do Tahy in da je padel pod Ilijevim me-sovražne vojske. Utaborila se je in gem njegov oskrbnik Črnič.
krepko zavarovala pri Sv. Petru ondi Nj. ge ^ Wla ^^^ razSjrila	____________
ras pričakuje z največjim navduse- L ^ ko jej g]edi druga žalostna' #dikodnino, ker imam ▼ tem že
n''<,1'1'' t .	isx0t t„ da J'e zftiet TliJa Gregorič z vsem voj- ve£ietne ekuinje in poetopam z ro-
Med tem ko je dražil grajsčak I a- nim §tabmn in podpoveljnikom Guze-	J F— v
by svojega ne bas pogumnega sprem- tigem
ljevalca s takim pogovorom, bližale Nepopisljiy vtis je napravil ta glas bo se plemenitaške vojske vedno bolj I yRO optalo 5eto y istem trenotku in bolj že prej natanko določenem« ljeIa s0 umikati tudi vrsta, ki je središču pri Sv. Petru. Bdi so to y I j nar'redovala proti Allapiju. Nov ranici nasproti vstašem močni vojni	oddelek je namrež prihitel Al-
oddelki, izvrstno oboroženi ter pre- lJapiju na ^^ ter gi v kratkem skrbi j eni z vso potrebščino.	Lu pridobil že izgubljene glavne po-
Že zgodaj v jutro osmega svečana zjcije. poročalo se je II i ji Gregoriču, da se Zdajci ge pridruži vstaškim so-nasprotne vojske bližajo.	vražnikom še tretji pomočnik. Nasto-
Prezaupljiv in prepogumen je bil pil je večerni mrak in razprostrel po Ilija, da bi bil verjel poročilu, ki je I vsej okolici tako gosto meglo, kakor-govorilo o desetih tisočih. Akoravno 15ue ge živ človek ni pomnil, je bila njegova vojska za polovico j Nastala je nenopisljiva zmešnjava manjša in utrujena po zadnjih dneh,!, fe ^ zadnjih novicah razburjenej P<, kusul ni prodreti vedno bolj okle- lkmetskej vojski. Lahkoverni kmetje j »a joči ga sovražni pas, temveč skle 1 spo7naJ: v lej nenavadnej megli nol je zoper odločni odsvet svojih kazen in šibo božjo. Naravno je tedaj, podpoveljnikov, poskusiti tu svojo I u je prenehaIa med njimi vsa disci_
bojno srečo.	I plina in red. Najbolj je škodovala no-
aka kedo poaesrečl in s« polko-daje v tovarni, da mu i zt i rja in
jaki polteno ter jih varujem brea-▼eetnežev,
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St-, Cleveland, Ohio.
Podal se je naposled v zvonik cer vica, da je vjet Ilija in mrtev njegov kve pri Sv. Petru, da opazuje sam od podpoveljnik Guzetič.
tod sovražnikovo razmerje.
Ni se mu dozdeval povoljen njegov pololaj v primeri s sovražnikovim. Urno se je vmol zaradi tega in sklical v zadnjem trenotku zbor svojih prvih vojakov. Opozoril je na bližajočo nevarnost in na neizogibljivi boj, kteri odločuje brezdvomno o njihovej bodočnosti. Opominjal je k složnosti, .vztrajnosti in pogumu.
"Le poslednje je zmožno", trdil je, "priboriti nam odločno zmago, ali vsaj rešiti vojsko popolne pogube. In tovariši, ako nas je zapustila tu zadnja sreča, tolaži mene in tudi vas zavest, da Brno izpolnili do zadnjega svojega trenotka sveto dolžnost, ki smo jo dolžni domovini in našim bra
A poslednje ni bila resnica. Rešila |sta se Ilija in Guzetič zopet iz sovražnikovih rok s svojim malim od-Idelkom, a posrečilo se jima ni več, da [bi bila umirila in uredila svoje čete.
Zmaga plemenitašev jo bila v tako-vem neredu lahka in popolna. Ko-nečno ,ie vsak le mislil na rešitev svoje lastne osobe; kajti več kot tristo [ mrtvih, dvakrat toliko ranjenih kmetov pokrivalo je bojno polje in nad petsto mož je bilo vjetih.
Tudi reden beg in umikanje je bilo nemogoče in zabranjeno. Padli so namreč vsi podpoveljniki in stotniki pod nasprotnimi meči in povrh je še
čenje vseh zlatih gradov nesrečnega kmetstva.
(Dalje prihodnjič.)
nastala temna noč. Poslednja pa je
7''' ' V V"!-" * j* .......Ipopolno končala najbolj krvavi in
tom. Izgubili nismo tudi v najslab- 1	, J , .; ,
• r i	.. Inajljutejši boj slovenskih kmetov
nem slučaji. Boljša je častna smrt v , , , , , , .. , ..	.	, v. ,.. . [cele dobe kmetskih uporov
boji za pravice, nego sur.no življenje, I	^
ktero je brez zmage odmenjeno naše-	Jedini Ilija Gregorič in njegov to-
rnn ljudstvu. Kdor nima izgubiti ni	Ousetič sta ubežala z malim od-
česar, a pridobiti vse, zastavi lahke <ielkom v temnej noči v bližnje gozde;
svoje imetje — svoje življenje 1"	»n«1' s<a pričakovala belega dne, kteri
Z nepopisljivim navdušenjem so selP°tedi nj,,no P°P°lno P0^^ 5n uni" odobravale te poveljnikove besede. Gnetli bo se vojaki k njemu in ga objemali ter poljubovali, kakor da bi bil pridobil že slavno zmago.
"Ko bi zadelo vzlaati mene, prijatelji, kaj neprijetnega, predstavljam vam tu svojega namestnika, ki zasluži, da zapoveduje za menoj našej h rab rej vojski; kajti daroval je za njo vse svoje premomženje "
Izgovorivii pokazal je Tlija na Gu zetiča.
Z navdušenjem »o sprejeli rojaki ta nasvet. V znamenje velicega za upanja dvignejo Guzetič« na rame in mu stiskajo desnico obljnbujoi mu neomahljlvo zvestobo
Še nekaj imam na srci, prijatelji, predno se prične krvavi ples", nadaljuje z ginenim glasom zopet Ilija
"Dobro veste, kdo stavi v me ves svoj up, komu sem jedina pomoč na svetu. Sivolasi, zaradi rodoljubja nesrečni slepec Marko, moj oče, je zapuščen^ brez mene od vsega sveta. Njega ne pozabite, prijatelji, komur je milejša sreča, kakor bode morda meni. Tudi moj jedini otrok, ki deli trpljenje in veselje z nami, ostane brez zaščitja, ko bi padel vaš podpo veljnik Guzetič. Svojo hčer in nesreč no nevesto Jelo, prijatelji, zapuščam vam v spomin, ki vam ostane, kakor upam, nepozabljiv,
Ginljiv je bil ta prizor v zboru pogumnih vojakov. Trajal je le kratko. Resen boj je poklical možake na svoje mesto in zadušil vsak čut rs zven enega na zmago in maščevanje nad stoletno krivdo.
Med tem ko je ol»javljal Ilija Gregorič takorekoč svojo zadnjo oporoko, vnel se je že boj na skrajnem jugu. Z veliko silo trčili so sprednji oddelki plemenitaške vojske na razpostavljene straže vstaške. Po kratkem boji so se potisnole poslednje v glavni ta bor nazaj. V istem trenotku prične se boj na vseh črtah. Ob enem udari
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine proate, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitven« ks ji|«t
Sp*mim na Jezusa 86 d-Jezus dobri pastir 60 ct. Presreto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlsts šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrst 60 ci. Vrtec nebeški 60 ot. Sveta neč. IS st. Ave Marija 10 ot. Mati Božja 10 ot. Evangeliji 50 ct.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct.
Navedene mašns knjig« ao a zlstu obress.
Drugs k n j i g s :
Zbirka domačih zdravil 60 d. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.60. Prešernovs poezije, vezane 76 ct. Prešernove poezije, brsširane, 60 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Ns indijskih otokih 30 st. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.76. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct.
RABI
telefon kadar doepei na kaka poetajo v New York im ms veš kako priti k Fr. Saxsbrju. Pokliči številke 3796 Cortland in govori slovensko.
Gompagnie Generale Transatlantiqua.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARI8-8YIC0-1HN8BRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO l
Lorraineas Sva vt]*ka.-----------------------ta.ooo Ion,
ff.La Savoie", „ „ .............................i«.ooo	„
IfLa Toturaine", ,, ,, n .......................io.ooo	,,
I, L'Aquitaine"....... ...........*..........io.ooo	„
,,L» Bretagnc",..........................................................8.000
,,La Champagne",......................................8.000	,
,,La Gaacogne",...............................................8.000	,,
Parniki odpljajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ot ari dopoludne.
Parniki odpljujsjo la priataniftfis itv 42 North Blvsr, ob Morton Btreeti
■5.000 konjskih moM,
«5.000 „ 11 13.000 „	„
16.000 „ it 9.000 n n 9.000 „ „
II	M
tO.
La Oascogne •La Savoie
Dimnik, slovensko-nemški besednjak j La Champagne
La Lorraine La Touralne
Naravna kalifornijska vina na pradaj.
Dobro črno in bele vine od
35 do 45 centov galona; stare belo ali črno vino 60 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo.
Drežnik od $2.25 do $2.76 galona , tlivevics po $3.00 galena. Pri večjem naročilu dam popust. S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Bo* 77, Crockett, California. Contra Costa Co.
14-11-04
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P020STNIC0, FODAGRO itd.
In razne reumatlčno neprilike.
SAnOt 29a. In 5Oct. v vseh lekarnah
"GLAS NARODA"
prodaja p« 1 sent številke:
Antoi Bobak, poslsvodjs po drožnies Frank Sakser. 1778 St. Clair St., CleveUnd. Ohio. John Sustsršiš, 1208 N. Csn
tre St., Joliet, I1L Frank Gabrenjs. 619 Power
8t~ Jahnstown. Pa. Frank A. Baudek, Milwaukee, Wia. I AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, saj se oglasi pri uprav niitvu "Glas Naroda".
Math. Grahek,
1201—1203 Oor. Masa in Santa Fee Avs., PUEBLO, COLORADO,
sovražnik od treh stranij na vstaški I priporoča slovenskemu in hrvatske-tabor in zapre vse komunikacije okrop in okrog.
Svest si je bil Ilija tega nepovolj-nega tališča svoje vojske že pred bojem. Stavil je vse svoje upanje le v hrabrost svojih čet. Zaradi tega je prerej mimo pričakoval začetek boju. Kak<»r bi bili vsi vstaši jedne misli ili bo se junaški. Stali so nepre-ivo sovražnim vrstam nasproti. Fala se je najeta vojska pleme-ika, meneč, da iznenadi vstaše in jih brez truda uniči.
Vse dopoldne je omahovala zmaga »daj na tcj_, zdaj na drugej strani.
mu občinstvu svojo veliko zalog možkih oblek in obuval vsake vr ■te, kakor tudi svojo bogato zaloga
pcerijsiega laa
in Železnine v zalogi ima tudi Tri. nerjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v stare domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik-
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrllju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVE0, za kterega sem Im-portiral brinje iz Kranjskega, velja 12 steklcnic $15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti način, kakor doma na Kranjskem. NAROČB AM JE PRILOŽITI DENAR Za obila naročila se priporoča
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, O.
tO centov. Prva nemška vadnica 35 st. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janes 40 oi. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 ct. Godčevaki katekizem 15 cl. Andrei Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 80 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 st. Erazem P red jamski 15 ct . Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 st. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ot Mirko Poštenj akovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino,
in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalea domovine 20 ct.
V	delu je rešitev 80 st. Najdenček 20 ot. Grof Rsdecky 20 ou
Lainjivi kljukec 20 ci. Repeštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke L, II., III rrs-
zek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct Sv. Gemovefa 20 eu Vojaka na Turškem 40 ot. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Orni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrinjski 20 st. Spominjski listi iz avstrijske £gsdo-
vine 25 ct. Doma in na tujem 20 st. Ns Preriji 20 ct. Strelec 25 ct. Naseljenci 20 ct. Poslednji Mohikanec 20 ct. Srečolovec 20 ct Avstrijski junaki 60 ot Kako je zgorel gozd 20 ot. Šaljivi Slovenec 60 st. Četrto berilo za ljudaks šole 60 st Stoletne pratilu 60 ot Izidor, pobožni imet 26 et Cvetke 20 ct Hitri računar 40 ot. Sanje v podobah 16 cl. Ksledsr za leto 1904 26 et
V	FRONTEN AC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priperočam. Fr. Sakser.
16. junija 1904. 23. junija 1904. 30. junija 1904 7. julija 1904 14. julija 1904.
*La Savoie
La Bretagne La Champagne La Gascogne •La Touraine
21. julija 1904. 28. julija 1904. 4. avgusta 1904. 11. avgusta 1904. 18. aug. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slani ateieiji: 12 BROADWAY, NEW Y0R&.
Holland »America Line
- (H 01 .LAN i)- V 511' HIŠKA ČUTA) vozi kraljevo nizozensl o in pa t j ZjedinjerJh držav
med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko
Boulogne sar-Mer.
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM. parnik 1 dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
STATENDAM, pamik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. '
»2P Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija.
Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarno v mestilli |
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TKST, št. 7 Prost3 luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasae. BRNO, Krona.
Iz ROTTERDAM A
Parniki o d p 1 j uj e j o: vsak četrtek in iz NEW YORKA ob 10. uri zjutraj.
vsako sred«
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro vrejene
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE ITVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Foeeit City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode priSel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, na) se name obrne. Naie geslo toraj bodi t
svoji k svoiim!
Martin Muhič. «««iwk.
je denarje pošiljati po posredovanju F. SAKSKB, 109 Greenwich St. New York, ker to *tori aajkitrcjc ia aajtolid-
NAJBOLJE
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeni ti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri;
C. M. C0Xf	H. C. POST,
Aas't Ticket Aftat.	City Ticket Ageat.
313 N. Main St.. Pueblo, Colo.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW T0RK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
RED STAIŠ LINE
(Prekoiuorska parobrodna družba ,»Hodeča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + + + ♦	+ ♦ Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
gADERLAND <lva VjukaOma ton. 1EELANB............11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760ton.
FINNLAND............ 12760ton.
Pri ronnli 7:1 me<l k rov je so vpoStete vse |>otrebščiuc, dobra mina, nuj boljša postrežba.
Pot čez Antwerpen jo jedna najkrajših in najprjjetnejših za potnike i/, ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako soboto ob 10. urj :loiK)ludn<? o«l pomola štev. ?4 ob vznožju Fulton Street.— Iz PIIILA-DELl>HIJb3 vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h-listkov se je obrniti na:
Pozor 1 Po želji potni'-ov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar VBluibenee Vas	_	_	„	„ pričaka potem pri prihodu v New Dearborn Street, CHICAGO. Cemtury Bmldrng, SAINT tOUUt York aa kolodvoru. M I «1 P<*t Street, 3A3J J-RANOIS CO. — aU aa aisae aastofiaika. >
Office, 9 Broadway, New Yotk City.