Leto UOL ŠL ti) L]MkI| 1957 Cena Din izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje in praznike. — lnseraU do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji Inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvor« 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Slovansko bratstvo na Balkanu: Večno prijateljstvo Jugoslavije in Bolgarije Včeraj je bila v Beogradu slovesno podpisana pogodba, da bo med Jugoslavijo in Bolgarijo vladal neporušljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo BEOGRAD. 25. januarja, r. Včeraj ie bil tukaj na svečan način podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ta doeodek se jc pretvoril v ogromno manifestacijo iskrenega prijateljska med obe južno slovanskima narodoma na Balkanu in vsa evropska javnost ie prepričana, da pomeni ta pogodba pričetek nove dobe na Balkanu, dobe miru. razvoja in napredka. Bolgarskemu ministrskemu predsedniku dr. KJuscivanovu. ki jc včeraj ob c>. dopoldne prispel v Beograd, je bil prirejen veličasten sprejem. Na kolodvoru so ga pozdravili odličniki z ministrskim predsednikom na čelu. pred kolodvorom in po vseh ulicah do zunanjega ministrstva pa mu je priredila deset-fisočglava množica navdušene ovacije. V imenu jugoslovcnskc prestolnice je beograjski župan Vlada Ilič izrekel bolgarskim gostom dobrodošlico. Slovesen podpis pogodbe o prijateljstvu Ob ll. je bil v zunanjem ministrstvu slovesno podpisan pakt prijateljstva med kraljevino Bolgarijo in kraljevino Jugoslavijo Pogodbo sta podpisa J a za bolgarsko vlado dr. Georgij Kjuseivanov. predsednik ministrskega sveta ter miniatur za zunanje zadevo in verstvo, jugoslovensko vlado pa dr. Milan Stojadinović. predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve. Termi svečanemu aktu so prisostvovali z bolgarske strani: Stojan Petrov - Co-makov. pomočnik ministra za zunanje zadeve; rlr. Dečko Karadžov. pooblaščeni minister Bolgarije v Beogradu: Nikola Ba3a-banov. pooblaščeni minister in direktor bolgarskega tiska: dr. Bogdan Kes Jakov, svetnik poslaništva kraljevine Bolgarije v Beogradu: dr. Milev. šef kabineta predsednika bolgarske vlade; in dr. Andon Nego v, tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu: z jugoslovanske strani pa Vladislav Martinac, pomočnik ministra za zunanje zadeve: Momčilo Juriste! - Sturm, jugoslovensld poslanik v Sofiji; dr. Ivo Andnč, naeelnik političnega oddelka za zunanje zadeve; Ivan Kovačevio.. svetnik ministrstva za zunanje zadeve: dr. Agan Protić, šef kabineta ministra za zunanje zadeve; Milan Ristič, šef balkanskega odseka v ministrstvu za zunanje zadeve: Vu-kašin Sećerović. tajnik ministra za zunanje zadeve; m dr. Rudolf Salek. višji uradnik v kabinetu zunanjega ministra. Po podpisu pakta je predsednik bolgarske vlade dr. Kjuseivanov vstal, podal roko predsedniku jugoslovensko vlade dr. Stoiadinoviču in dejal: Ministrski predsednik in dragi prijatelj! Naj Bog blagoslovi današnji srečni zgodovinski pričetek nove zgodovine dveh bratskih narodov! Pr. Stojadinović je dr. Kjuseivanovu prisrčno stisnil roko in oeividno vzradoščen odgovoril: Naj bo srečno in blagoslovljeno\ Oba predsednika, sta si tedaj še enkrat prisrčno stisnila roki in se poljubila na obraz. Besedilo pogodbe Nepomiljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo Be-sediJo pakta o prijateljstvu se glasi: Nj. Vel. kralj Jugoslavije in Nj. Vel. kralj Bolgarov sta se prežeta z duhom dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva, ki je značilen za obstoječe odnošaje izmeri njunih držav, trdno prepričana, da bosta konsolidacija iti razvoj teh srečnih od-nošajev slutila napredku in blagostanju njunih dveh sosednih in bratskih narodov, želeč da hi prispevala k utrditvi miru na Balkanu, odločila skleniti pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter stn za to določila za svoja pooblaščenca: Nj. Vel. kralj Jugoslavije g. dr. Milana Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve, Nj. Vel. kralj Bolgarov pa dr. Georgija Kjuseivanova, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve in verstvo. ki sta izmenjala svoja pooblastila, sestavljena v dobri in predpisani obliki ter se nato sporazumela o naslednjih odredbah: CL 1 Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta obstajala neporušljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo. ČL 2. Ta pogodba bo ratificirana in bosta ratifikaciji izmenjani v Beogradu v čim krajšem roku. Stopila bo v veljavo onega dne, ko se bosta ratifikaciji izmenjali. To sta omenjena pooblaščenca potrdila tako, da sta podpisala to pogodbo. Sestavljeno v Beogradu 24. januarja 1937 v dveh primerih, ki sta bila izročena vsaki izmed visokih pogodbenih strani. Dr. Milan Stojadinović L r., dr. Geor-gjje Kjuseivanov 1. r. Dr. Kjuseivanov v avdijenci pri knezu-naraestniku Ob 12 30 je Nj. Vm. knez namestnik Pavl* sprejel bolgarskega minis trdega predsednika Kjuseivanova v avdijenei in ga ob tej priliki odlikoval z roiom Belega orla L stopnje. Ob 12.50 je tudi Nj Vis. kneginia Olga sprejela v avdijenei predsednika bolgarske vlade in njegovo soprogo. Ob 13. je Nj. Vis. knez namestnik priredil v Belem dvoru na Dedinju na čast bolgarskemu min. predsedniku Georgij u Kjuseivanovu obed, ki so se ga udeležili: Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga. predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinović. predsednik senata dr. VeiLmir Mažura nič. minister za vojsko in mornarico gene rad Lijubomir Maric, prometni minister dr Spaho, dvorni minister Milan Antič dvorni maršal Bosko Colak-Antić. prvi adju-tant Nj. Vel. kralja HrLstić. bolgarski poslanik dr. Dečko Karadžov. bolgarski pooblaščeni minister Peter ćomakov, šef bol garskega tiskovnega urada, pooblaščeni minister Balabanov, pomoćnik zunanjega ministra Vladislav Martinac, jugo?1m čajanko v prostorih Aeroklubn. X:j čajanki so kotieertirali nmetnifci beograjske op Are. Na Oplencu Danes je pred^d.iik Kjuseivanov rvtpoto-ral m Opieoac, d:» sc pokloni crrobu pokojnega viteškega faraJj« Aleksandra U edini te] ja. Veliko navdušenje v Bolgariji Sofija, 25. ja-n. t Bolgarija Se .nahaja v znaku navdušenja nad podpisom prijatelj ske pogodbe z Jugoslavijo. Veliča:1en sprejem predsednika vlad** dr ETJusciva- nova v Beogradu je izzrval najboljši odmev- v vsej bolgarski javnosti. Povsod razpravljajo samo o zaključitvi trajnega prijatelj-Ttva med Bolgarijo in Jugoslavijo. L,i:ti so izšli v posebnih izdajah, v katerih že poročajo o .^prejemu predsednika vlade Kjuseivanova v Beogradu, kakor tudi o paktu, ki je bil danea podp^sin. V svojih komentarjih poudarjajo, da ni ničesar več mogoče, kar bi moglo porušiti jugotlorvensko-bolgarcko {prijateljstvo, ki je pnšlo I današnjim podpisom pogodbe med obema državama do polnega izraza. Obenem poudarjajo, da pred-ta vi j a nova pogodba novo jamstvo za zagotovitev miru na Balkanu. Istočasno obujajo spomine na .^a-oječasni sprejem kralja Borisa v Beogradu in obii?k pokojnega viteški ra kralja Uedirutelja v Sofiji, ki sta utrla pnt lm nt whsum sporasunm. Francosko-turški sporazum Turčija dosegla, kar je želela ŽENEVA, 25, januarja. /. Pri pogajanjih, ki so se vršile včeraj ves dan do pozno v noč, je bil dosežen načelni sporazum med Francijo in Turčijo glede ureditve spora zaradi ale-ksandrcrsckga sandžaka. Kakor se doznava, obsega spora/um naslednjih 1e. Med nemški mi kardinali in skofl. ki so bili na obisku pri svetem očetu, jib je nekaj, k| se ime- na je jo /v katakombi« t i« fcn ki zantevajo naj se katoliška cerkev ne spušča več v nobene kompromise ampak naj sprejme kulturni boj brez strahu. »Momingpost« pristavlja, da bo »veri oče, v primero, da se katoliško šol<» žare* zaprejo, izjavil svoj mirni -non m*sum»-<, odklanjam0! zatišje »Ponedeljski Slovenec« poroča: Salamam**, 24. januarja. A A. Uradno poročilo o položajih na bojiščih pravi: Na frontah 5., 6.. 8. divizije, kakor tudi na fronti pri A vili in Soriji. se nj pripetilo nič posebnega. Na madridski fronti je bil napad zavrnjen v vseučiliškem okraju. Na fronti južne vojake so «e izvršili včeraj neke operacije. Naši so napadli S ero dela Cruz v pokrajini Granade. Na bojišču je ostalo ubitih 12 nasprotnikov. Nacionalisti so zaplenili tudi večjo množino vojnega materijala. Južno Aljameme se nadaljujejo operacije naše voske, ki so se pričele že predvčerajšnjim. Razen izgub nasprotnika o katerih smo včeraj že poročali, so naši sanftejci našli še 55 trupel republilkan^km vojakov. Kolona, ki operira na fronti pri Ocici, je prizadela nasprotniku velike izgube. Na fronti pri Huescd smo odbiti več napadov, zlasti pa napad na Alemendoni-jo, vala Franoo in Pcorcuncro. Uradno poročalo rdeče vlade tmtt da so republikanski bombniki nanadB, nacionaii- stićno hi ko Oad3x. Z vseh nacionalističnih bojnih ladij, ki so bile zastrfrarie v luki, so pričeli grmeti protiletalski topovi. Rdečim letalcem se je posrečilo potopiti eno bojno ladjo. 7, jiiznega bojišča poročajo, da nacionalistične čete pod poveljstvom generala Oueipa de Liano poskušajo splojen napad ma Malago s ^evero-sapaiine strani. še dve naši zmagi Južni Afriki D ur ban, januarja. Po velikem uspehu v .Joiiarm^bourjru, so n-Lši teniški reprezen-tantj nastopali še v Ladv&mitu in zmagali s* 6:0. Miitič je zeJo težko porazil Wei®sa Iz Ladveroita so naši igralci odpotovali v South court in nastopili proti reprezentanci Nat-tla. Tu eo zmagali le z največjim naporom. Re^iritati so bili naslednji: Pun-oec-Robbins 5:7. 7:5, 8:6, Pallada-Kirbv 7:5. fco, 6:3. Kuknljevi^-Hcndrv 6:2, 4:6, * 6:3. We5ss-lGtič 6:3. 4.-6, 6:2. Dobbin« - Kirbv: Kn4nilje>vič-Mitii-hujše, ako se cerkev začne mešati v politiko.t Dr. Schol je nato le govori/ o sestanku v logarski koči pri Dobrovi, a nt povedal ničesar, kar bi ne hOo ie znano Zgodovinska pot našega edinstva Pod tem naslovom so objavile »Jugoslavenske Novine* zelo poučen članek, ki hi ga naj prečit ali \»si oni naši ljudje, ki a strahom in skrbjo zro vzpričo današnjih razmer v bodočnost. Iz članka posnemamo 1 samo par posebno instruktivnih odstavkov »Vse eksplozije separatizma* ki smo ffh v zadnjem času doživeli in ki jih bomo morda v doglednem času ie doživeti, imajo samo sporeden pomen. One so lahko neprijetne, so lahko bolestne, lahko povzročajo težke skrbu vendar pa imajo samo spore-den pomen. One so žalosten znak časa, obenem pa tudi potrdilo, da se ne zgodi niče sar novega na svetu in da se zgodovina stalno ponavlja. Nič novega ni v tem, kar sedaj doživljamo, vse to je bilo tudi že pre je. Vse to je bilo pri nas in pri drugih narodih. Zdi se, da mora to tako biti po nekih socioloških zakonih, ker se narodi ne razvijajo v ravni črti, marveč vedno v krivuljah. Stopa se nekaj časa naravnost proti cilju, ki mora narod doseči. Stopa se, dviga se$ približava se cilju. A potem nenadoma pride udarec. Zbrane negativne sile. nagrmadeni ostanki prošlosti napravijo naenkrat protinapad. In sicer protinapad tako močan, da pokolebajo pravec, določen od zgodovine, in usmerijo razvoj naroda v popolnoma drugi pravec, kakor je oni, ki vodi k cilju. Črta se zavije in nastane krivulja. In potem? Krivulja se popravlja. Tok dogodkov te vrača v prvotni pravec. In na to se stopa dalje, neovirano vedno dalje, tako kakor je usojeno, da mora biti. Tako je *> medao^ taka Jt M> km seka bot •SLOVKNSKI NAROD«. fdMPt *• )mw)i 1MT. Star. 19 Za napredek tehničnega stana Med stanovi, ki se i—rjfrijo pri nas » razvojem tehnike, »vaaoajjo ateulveati 6trokovntti sol na tohniflki w**kiji šoti v Ljubljani čedalje večje raeanerje in vedno bolj vidno mesto. Kaže, da na*e scse vzgajajo dober oaraedaj za rasne tehnične poklice in obrti. Kmsiu se je pa »kazaJo. da se absolventi težko uveljavljajo v življenju kljub spodobnosti, 6c niso organizirani. Zato bo se začele Se P*60* let^ BJ>ova44 organrzaeije absolr^tov deJovodskib Soi. Toda nifto dosegle posebnih uspehov, ker niso bile dovolj organiaatorno povezane in ker so bile brez enotnega programa. Sele dve leti deluje skupna organizacija absolventov doJovodskih šbi. hi sioer Organizacija praktičnih tehnikov, ki je imela včeraj v dvorani OUZD svoj drugi ncdnd letni občni zbor. Zborovanje jc vodil pnedsedtrk I. Mihelcič. Udeležba je bila razveseljiva ter se je izkazalo, da se članstvo trdno oklepa svoje organizacije. Svoje delegat^ so poslale na občni zbor naslednje organa-zaedje in ustanove: Zbornica za T01 (Traven). Komite tehničnega dela (ing. Pre-meJč). Zveza draStev privatnih nameščen-oev (Gombaič) m Organizacija diploranranifo tehnikov (iRavSič). Tajni Sito poročilo tajnika E. Soma je pokazalo. da se organizacija intenzivno bavi z vsemi vprašanji, ki se tičejo tehničnih stanov iti predvsem absolventov delovodskih šol. Zato so na sejah razpravljali tudi o zakonskih osnutkih in pravilnikih, n. pr. o zakonu o pooblaščenih inženjer jih. uredbi o razmejitvi el ektrotehni-onih obrti, službeni pragma riki u^luž*>en-oev Splošna maloželezrji^ke družbe v Ljubljani itd. Največ d^la je pa organizacija posvetila v] vašanju zaposlitve svojega članstva, predvsem v zvezi z zaposlitvijo tujcev pri nas. Zaradi zaposlitve tujcev v našiih industrijskih podjetjih je orgmiia eija intervenirala na vseh pristojnih mestih. Njen delesrat se je obrni! v tej zadevi tudi na ministrstvo za socijalno politiko. Orsranizaeija ni imrnekv delojemaVka. temveč se zavzema za splošne fatejrese absolventov, ki so zaposleni v javnih in zasebnih Bhrfbsih in samostojnih poitie*.Zato se je orcani7a^aja bavila z vprašanji pokoininske^m zavarovanja zasehnft naaae" Sosnoev pa tudi s socijalnim zavarovanjem, obrtniškimi zadevami in obrtno zakonodajo Organizacija Je posve^Ba posebno pozornost vprašan ni zaposlen.ia absolventov v aelezni&kšh službah, kjer Se niso lir!: dovoli upoštevani. — Iz delovodskih šol na n.aši t Ordeni sredn.fi šoli je izšlo od 1. 101? in°n nfcoJventoV. Or^n^v^ š*ptc s#Veda m no? o mani Planov, toda reči je treba, da po M^nirtiraill Hbsolveliti tem boli 7.nvr,1n' ki dftlavtri ^amn po sebi fr razuane, da nr^ranIzacija korist' tudi nenrganiziratifm .i H«:0 H'o "»tom. toda članstvo tntfva se bos#*bns koristi Oo nje1 zlasti ker mu mrli r»n!vko za i7,pnJn*tov strokovnega tfa s inertan*! oa sestanki Rd. V preteMa* ftJJstiueffi eo priredili eUkurlkio v Katnčijo. Priredili eo vse predavanj. Vtem »Oknjrž **** kd se je Mat dbogausa i* nekaj dra gmoih del OigJttHacija j» •odetovala * Komite jem tefaiienejja dela kot vrhovno tetetfioo of^anrtseijo ki s so^ijafctM m gospodajskirm ustanovami ter sorodnimi or gaoteaeijatnl Organizacija votli stalno na* taiiono evidenco nad svojta članstvom, kar je zelo pomembno zaradi zaposlitve neza posietrih. Organizirani elani, ki »o prizadeti po nezaposlenosti, prejemajo iz Orga-nrzacijskece podpornega fonda skromne podpore, Kakršne pač zmore organizacijska blagajna. Delo organaVioij^ je b*lo tale o obsežno v preteklem letu. da ga ne mote vsega obseči časopisno nor na eno n.r-lavnejSSh strokovnih or*ran!*ioii —Tudi ra noroeiJa. predvsem Maffajn sko in ki tj Ežmcarjievo*, so pokazala, da imajo absolventi na-Mb deiovodekrS !W dobro organizacijo . Zastopniki orga.rdzacij in ustanov no pohvalili organi za ^djsko delavnost Posebno značilne so pa besede zsetonmks Organi-zacije diplomiranih tehlkov P..v5"a. ki je naglas potrebo sodelovania ol>er\ org^nll-zaedj. saj je potreb en »do^pn n-^toj. prak-tičnfh in dmlnmviranrh tehnikov z- sknp^p interese, zlasti v bojni proti hujeusii ki so gospodarji na naifih U>#V doekn niš: spo-sobrj ljudje strada.io. V novem odborn ki je bi! soglasno iz-vo-ljen, so msiOfiBjicJ vseli stro^ pnk'ienih tehnikov. rVed^eoniSv le zope* T MrtVr-.'e. v odbor so biTi ?zvol;eni: M, "Pobo> E. ftnm. J. Mnrkel'. r? \V(srn'e" .T. s'me'>f. ki ftkof^ .T. NTov-k. Fr. NTc*njr. J. P-. no -trt n:»-mest.n:.ke in elnne nadsorstta. SkMEfatno je bil ppre;ef todi proračun k: 7n;,.š;"' O.iž?^ TVn dohodkov in izdatkov r>r; ftespreme-n jen Mi "J.iT.^t-il, pr'^nevViT:. \fe«l s*».m i *'nj. nimi prcHlloci je bil «.pre;-et orevl102 In orsranTzačija le*os lisfanovi 5ekeij;> v r;ilvyru. Pr: slnčn;nost.:h so razpravljati o aktnalritfi vprasniij^fc pokojninskega žšVav rovanja n^m^^opnccv in staro>'n- ctm dplnv-sfee?s zavarovanja. De'e^ral otsraaMti-eijo v PokolnuK^cem zavodu Šimenc Je nrv.-l-isH potrebo pove7anrv?'prehoda, med pbenw zavarovanjema, da bi absolventi, zanosi eni v nekaterih strokah^ kjef ne iiirvajo t^-o-kojnlnsfeega zavarovan ja laf k<> prcnfsli *°ln pravice iz deJavskesra zavarovanja v pokojninsko, ko hi ::th bHa pnznana pravica to«^ zavarovanja. Poročila kakor detlM- so Wle na Vrsmi in ob->?n dnevni rc'1 ji br' kfnnlu i-črpan *er ie treba re61 — kakor >e dejal v svojem pozdravnem epovovU r^MofmPt Kn^'-•0*i tehnlčnesrai deh« ing. r^em^ir- — da ?o tp>^n'V-; realni t^j7- v svo:.^i orgsmza-•ijskem k;'.kor v poklicnem d eni. *m h# 4d 5- JstflMI Pester večer Jadranske straže na Taboru Prireditev je bila zelo dobro pripravljena in udeleženci so se imenitno zabavali Ljubljana. 25. januarja. Že tradicionalen ples Jadranske straže z narodnimi rosami je tudi letos vzbudil pozornost Ljubljane. V dvorani na Taboru, katero je arh. Mesar zelo okusno okra su s pomovj.io prirediteljskega odboia. so se v sohoto z\ eeer zbrali števimi zastopniki naše javnosti z zastopniki naše vdjj-skf. gospodi.-ne in gospe v pestrih narodnih nošah ter občinstvo iz vseh slojev, ki je pohitelo na to prireditev in dokazalo s tem svoje razumevanje za visoke in plemenite cilje in naloge JS. Med odličnimi zastopniki, ki so se zbrali pod jadri barke ;>Micika - Janez«-, katero so obdajale krasne preproge in grbi, so bili zastopnik g. bana podban dr. Majcen, zastopnik župana podžupan dr. Kav-nihar, divizionar general Laza Tonič z go-sp^, njegov pomočnik general Dodić, več višjih oficirjev, kakor polkovnik Mašić, ko mandart orožniškega polka polkovnik Barle. češkoslovaški konzul g. Minovsky z gospo, zastopnik odsotnega rektorja konzul Zdenko Knez z gospo, za apelacijo apelacijski svetnik Vičar. za finančno direkcijo finančni svetnik Sedlar z gospo, za rusko kolonijo prof. Bubnov, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. za CMD njen prvomestnik nadsvetnik inž. Mač-kovšek. za Avtoklub dr. Ciril Pavlin, pred ščitnik oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer in drugi. Predsednik krajevnega odbora generalni tajnik Josip Pogačnik in tajnik prof. Marjancvić sta z odborniki sprejemala odlične goste. Prireditev je otvoril sprevod Krasnih slovenskih. lu*vatskih, dalmatinskih, srbskih, črnogorskih in čeških noš. ki so bile zelo častno zastopane. Sprevod noš je nudil vsem res lepo sliko v okusnem okvirju pestrih dekoracij. Vodil ga je plesni mojster Jenko, kakor tudi sledeče kraljevsko kolo z divizionarjem in drugimi odlićniki na čelu. Po tej efektivni otvoritvi se je ob zvokih priznane s/odbe »Sloge« razvilo rajanje po plesnem redu in m prisiljena zabava. Z \aickom v znamenju src in sider, je vsa dvorana zaplesala. Z izvrstno jedačo in pijačo so gostom postregle v paviljonih naše požrtvovalne gospe in gospodične. V prvem nadstropju sta pa dva harmonikarja v japonskem paviljonu pod vodstvom ge. Skuškove se tako vnesenim gostom delala lahke pete. Občinstvo je bilo v najboljšem razpoloženju do jutranjih ur, ko se je bilo treba k>-I čiti od srčkov in Micke ter Janeza. Iz Celja —e Predavanje o jadralnem letalstvu. .Na ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole bo predaval drevi g. dr. ing. A. Kuhelj, docent na univerzi v Ljubljani, o jadralnem letalstvu in predvajal tudi mnogo krasnih diapozitivov. Na zanimivo predavanje opozarjamo zlasti mladino —e Tečaji za moderno slovensko umetnostno industrijo. V zvezi z razpisom a: Probude^, društva jugoslovenskih umetnikov, indust: ijcev in trgovcev v Ljubljani, glede prireditve tečajev visokošolskega značaja za moderno slovensko umetnostno industrijo, ki je bila lani od 14. novembra do 2. decembra objavljen na uradni deski mestnega poglavarstva v Celju, se interesenti opozarjajo, da jim je načrt ^Probude-t s seznamom predavateljev do 31. t. m. ob uradnih urah na razpolago v sobi štev. 4 na mestnem poglavarstvu. —c Nesreča ne počiva. V četrtek je 14-letna hčerka krojaškega pomočnika Slavka Brinovškova v Paški vasi pri ursanju padla in si zlomila desno ključnico. Istega dne si je 261etni dninar Ivan Ravnak iz šmarjete pri Celju pri padcu s kolesa zlomil levo nofro. V petek se je v premogovniki i v Velenju težko ponesrečil 481etni rudar Vinko Jaheeic iz Saleka. Pri delu mu je padla velika gruda premoga na hr- bet in mu zlomila hrbtenico. Istega dne opoldne je stroj v Hmeljarni v Ealcu zgrabil tam zaposlenega 281etnega delavca Rafka Audiča iz 2alca za desno roko ter mu posnel kožo s kazalca, sredinca in pr-stanca. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c šolska proslava sv. Save. Na dan sv. Save v sredo 27. t. m. bo ob O služba božja v pravoslavni cerkvi sv. Save. Po službi božji bo krenila procesija v telovadnico mestne narodne sole, kjer se bo pričela ob 10.30 šolska proslava z blagoslovitvijo vode in rezanjem kolaca. Ii Maribora — Gledališče. V torek ob 20. uri uprizore opereto »Baron Trenk«. Gostuje slavni opečni pevec Boris Arhipov. — Tefaj ta obrtno knjigovodstvo priredi te dnj mariborska posiovaljvca zbormone* ga obrtno-pospeževalncga zavoda. Interes sen ti se naj prijavijo v pisarn.: omenjenega urada na »reškem načelstvu. — V Karlovcu so jih i is ledi h. Te dnd smo poročah o izginotju treh dijakov iz Celovca, ki to vsi od zelo boga'-h staršev. Na podla pi Časopisnih boroJO in potom obvestil po rad-u, »o mlade pustolovce rftste&H1 v Kar* lovcu. _ Stavka v Stanovskem k»ntana. Dne 10. t. m. ie 80 'udarjev rudnika Stanovsko pri Poljcanah stopi'o v stavko, ker jim uprava dolguje na deceiiiberskih mezdah še 30.0UO nsdarjem, kk hi — . . . ^ _____ Tako — PeM** ter)a Irtf* TlsTmj manborak« ttticc pol«4enol* fcot redkokdaj. Pripetilo as je tudi *•# m pri dren so morali Maredovati «ia*Hajrskj rese vili Tako je V ftečeraov* al«| padel 541eattl lav ear Meri« Vahl in m §MA Wbanjo. Na pole, denelih (let je včerij padla v Koseakega ulici ludi 51letna žena Upokojenega uipteaja Frančiaka Ceh ia riomila desno nogo t kolenu. Obi ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnici — Avle t hidrant. V no** na nedeljo se je pripetila pred glavam kolodvorom občutna prometna nesreče. Neki avtomobil je z vso silo treščil v hidrant in ga prelomil. V h>:pu je privrela iz hidranta voda, ki je kmalu preplavila vso ufteo. Tud? avtomobi-l se je precej poškodoval in je obojestranska £koda zelo velika. — Davčne ladeve. Dne 31. januarja po* leče rok za plati'.»o toeitne takse za prvo polletje ter dopolnilne prenosne takse za prvo četrtletje odnosno za celo leto za za* ve7.aince z leta »m predpisom do Din oOO Is-točasno poteče tud- rok za nabavo davčnih kar: za hišno >luzjhni$!vo. Okrog 80.000 je utajila Zadruga tekstilnih delavcev Mali bor, 24. januarja. Danes dopolune se je vr^i! v Narodnem domu ustanovni obem zbor zadružne tekstilne inuusirije v Mariboru. Zbralo se je lepo število delavstva, trgovcev, uradni- ! kov in drugih, ki «o vsi prišli z željo, da bi se čimprej zgradila tovarna mariborskih tekstilnih delavcev, ki bo siromakom | pripomogla do boljšega kodčka kruha. Občni zbor je vodil neumorni delavski borec g. Kodrič, ki je oi!>aI zamisel zadružne tekstilne tovarne in poročati, da je pripravljalni odbor izdelal zadružna pravila, izbral primeren prostor za gradnjo : nove tovarne in navezal siike z domačimi trgovci in ost slo javnostjo. Zvi njirr so govorili š*1 šolski upravitelj g. VeBkonja S Pragerskega. g. Vogiine, Furtan in Ante I-avienčič, ki so vsi poudarjali, da je v zadružništvu rešitev delavstva. Slodilo je čitanje pravilnika, ki obsega 61 točk. Pravilnik je bil sprfejet. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Rudolf Vog-iinc podpredsednik Franjo KodriČ, odborniki veletigovec Ivan Grosek iz Maribora, tr- i govec Kari JanOič. Ante Lavrenčić, dela- ' vec Ivan Mlinar, Strojnik Franc Orač. trije odborniki pa bodo kooptirani izven Maribora. Nadzc»rni odbor orijo predsednik šolski upravitelj Jože Velikcnja, Miha Beue, Ivan Sarfer in I-ji.bo Slavko. Na • ustanovnem občnem zboru je bilo sklenje- : no, da bodo novo zadružno tekstilno to- | varno zgladili na Pragerskem. Ljubljan; 25. jmnuarjm. Zi daoes tjutraj ob pol 9 je bila natpise-ne obravnava proti 30 let stari Angeli Bevt, ženi dentista t G os posvete* e ceste, katero je drtsvfto toiilstvo obtorflo utaje velike vsote okoli 80.000 Din. Rasprava pa je btia na tporarumni predlog oškodovanca ljub Ijanskega advokata in župana dr. Juraja Ad-lešifie in obtoienke prelolena na nedoločen čas. ker se vrše med njima pogajanja za poravnavo škode. Pri deliktih utaje je namreč mogoče po zakonu ustaviti kazenski pregon, ako to predlaga oškodovanec, ki mu je bila škoda povrnjena Ga. An«jela Bevc je bila v letih 1932 m 1933 uslužbena v pisarni dr Jura Adle^iea kot uradnica. Zaupani so ji bili tudi blagajniški posli. V dveh letih si je pridržala razne zneske, ki jih je sprejemala od »trank ali pa od svojega šefa za poravnavo njegovih obveznosti. Oškodovanec dr. Juro Adlešič jc ocenil svojo škodo na 79 289 Din. Državno tožilstvo je kvalificiralo deH-kt Angele Bc\\"eve ra. *>restopek utaje po ^ 318 1-2 k. r. V «vojem zagovoril med prerok aro ie Angela Revčeva pri/nahi, da jc mai:ipulirala Z (jeiii jem. ki ji jc b'A saupan v |»«afnl dr Jura Adleslča, vendar te ji zdi nevedena škoda mnogo previsoka. Po njeni presoji škoda ne more biti večja od 30 000 Din Zagovarjala se je tudi z izgubo razsodnosti, ko je avota utajenega denarja Mko narasla, da vsote ni mogla več kriti. 2e ob mnogih prilikah smo poudarili, da razjeda današnjo dru/bo poleg gnapod«invke kri^e tudi huda moralna kn/a ali kri/a za upanja. Tako tlaleč smo fe zabredli v tei krrzi, da dandanes skoraj rri več Sefa. ki Ki mogel /aupati svojim iralužboocem. številni procevsi glede utaj nam dokazujejo, da zadene lahko najboljšega in najbolj vestnega šefa ta nesreča, da materijalno ali moralno trpi zaradi nepoštenja svojih uslužbencev aH svojega podrejenega osobia Zasebni šefi trpe pa" škodo, huje so pa godi rtom v *«v nih uradih, ki so *yav za prav |>o nedol/tjem odgovorni za nepo:tenie svoi'h ir^'tržhenccv. Se hujše pa je v takih primerih, ki j;h Al m lo atesti ob tako/vanih sprememb.;!: režima, ko na oh^asrt d<>:'; no^-i re.'i^n syr;i vi m. Boris Arhipov v Mariboru Maribor. 2o. januarja. Po 15 ktih je zopet priše! v Maribor znani operni pevec Boris Arhipov, ki je v našem gledališču začel pevsko kariero in si v zadnjih letih pridobil svetoven sloves. Arhipov, ki je prav te dni prišel iz južne Afrike, bo jutri zvečer pel v Mariboru ?Barona Trenka*. Zato sva se s slovitim pevcem domenila za kratek razgovor o njegovem dosedanjem delu. Boris Arhipov je ruski emigrant. Rodil se je v Petrograuu in je bil v Rusiji hu-zarski častnik. V Maribor je prišel leta 1922 in upravnik mariborskega gledališča g. dr. Brenčič je v njem odkril velik pevski talent. Arhipov je skoraj brez vsake vaje pel glavno moško partijo v operi -Car in tesar* ter je s svojim visoko ia-šolanim baritonom dosegel kar na oupr-ti sceni navdušeno odobravanje. Arhipov je bil dve sezoni ljubljenec mariborskega gledališkega občinstva. Njegova srena želja se mu je izpolnila, ko mu je režiser g. Rasberger določil vlogo huzarskega polkovnika v opereti »Baron Trenk«. V Tren-ku je zaživel nekdanji ruski častnik in Arhipov je dosegel v tej opereti največji uspeh. Zato si je za jutrišnje gostovanje tudi izbral to opereto. Kakor je že usojeno mariborskemu gledališču, da odioejo od nas največji talenti, je po dveh letih tudi Arhipov zapustil Maribor in odšel v Split, nakar je bil povabljen na Češkoslovaško. Boris Arhipov si je zaželel svobodnega razmaha. Zato se ni potegoval sa angažmane, marveč se je odločil za gostovanja. In od tedaj je pel Arhipov v vseh večjih evropskih mestih ter se uvrstil med operne pevce svetovnega slovesa. Omenim naj, da je Boris Arhipov pel tudi pod taktirko slavnega komponista Mascanija, pel je tudi s S!eza-kom, Jarmilo Novotnjjevo, Marijo Neme-tovo in drugimi. V decembru leta 1935 se je Arhipov odločil za koncertno turnejo po Južni Afriki. Pel Je v vseh tamkajšnjih velikih mestih, največji uspeh pa je dosegel v Capetow-nu, kjer sta bila tudi Saljapin in plesalka Pavlovna. Torej tri svetovne veličine in slučajno vse ruske. Zanimivo je, da je Arhipov pel v Afriki tudi slovenske, srbske, hrvatske, ruske in češke pesmi, sicer pa je v tamkajšnjih gledališčih pel angleško in Špansko. Torej g. Arhipov prihaja naravnost iz Afrike v Maribor, kjer se hoče odpociti od naporne turneje in aopet obnoviti lepe spomin« las mariborskega gledališča. Kljub temu. da je prepotoval slavni pevec skoraj ves svet, ni pozabil slovenščine, kajti >Barona Trenka« bo pel slovensko. In kam sedaj? sem vprašal Arhipovn. V Perzijo, kjer gs tudi željno pričakujejo; prepotoval bo Indijo in Sveto rleže!" Se prej pa bo Arhipov gostoval v Ljubijr ni in Zagrebu, nskar se bo z ljubko soprogo in s sinom maturantom v Pragi poda' j v Perzijo. fc G. Predavanje JS Ljubljana. 25. januarja V sredo je bilo v verandni dvorani restavracije Union tretje predavanje Jadran fske straže. Klj'b temu. da je bilo i tega dne več međa vanj. je zelo zanimivo predavanje univerzalnega profesorja dr. Ha-dži Jovana, o tem? -Morie-njiva« < biološka primerjava* privabilo preeej poslušalcev. Predavatelj je primerjaj morsko dn*-v s travirkom. kjer ra.-:to rnzličvne rastline. Rastline Merskega dna žive drugače, kakor one na suhem. Na kopnem rilfo in t-line s pomočjo zrak3. 5;>]noq In umetnega gnojenja, đočim morske rastline ra_sto še s pomočjo rar.'iih I-crnicuJi ^e-=tavin. ki jih vsebuje morje, po^^bno od arvnenca. M na te ra tline vpliva v večji al: manjši meri (na pr. na korile SjptieueC nftborj vpliva i. Tudi oplojevanje morstćifa rastlin je d'oi-Rračno. kakor na keafetem. V morju ni toli k o različnih raznobarvnih ra tl;n, k a iti solnčni žarki vplivajo na te raMline drugače. Najbolj zastopane so v morju zelena in rdela barva. Predmet po^ebne^a proučevanja <=o morske alge, katerih je bo srn to naše jadransko morje, saj tih ima okrog "ISO vr t in so nam še neznane. Iz sfrlim t;čnih sik ^-rno se deloma seznanili z njimi. Jadransfeo morje ima na površini ne^^e-to mamnih mikro^koničnih telesc, ki ?lu-ŽJjo za hrano ne samo rastlinam temvrf bnd9 mani-s:m rbm. Ta mmlana mikrosko p:čna telesca, za katera -e lo Zftdaljega ni niT?če zanimal se imenujejo planktomi. Teh planktomov je nešteto vrst in ko «o strapaj zbran« ml mH burje aH morske struje, dobi morska glad'na povsem drugačno barvo. Ako ne b: bilo teh majhnih tele5** bi bilo Miljenje nekaterih rib ogroženo. Imeli smo tudi priliko videti en tak planktom. ohranjen v špiritu. Njegova oblika je presenetiti posi*'*alee, raj člo\*fk ka,r ne more verjeti, da b: bilo to živo bitje. Planktomi Jadranske?* morja niso samo predmet proučevanja naših oceano-grafov. temveč tudi inozem.^kih. ki vsako letno sezono raziskujejo te organizme. Prihodnje predavanje bo 11. februarja. Predaval bo g. dr. čermeVi Lšard, profe-s-or. o temi »Ob stlov^nski obal!-?. Nova knjiga o Jadranu Ljubljana, 25. januarja. Pisat-elj Josip Ribirič. urednik »Nađegtt roda« in učitelj na dHaDiaM šoli pri Sv. Petru na Ljubljane:;etn polju, je napisai za >vojo oOIetnico knjigo o našem Jadranu. Knj-go: »Harka zaplavala« jc izdal Oblastni odbor Jadranske straže v Ljub!jam. i lično izdelavo pa se je postavila blatna/rje va tiskarna v Kamniku. Najnovejša propagandna knj:£a o Jadranu, ki so rhanhsana kot reportažni potop:e. bo w*dovoljil:i vse: tis^e. ki so že prepih to val i procro od Splita do Dubrovnika in bodo obuj-di prijetne spomine, dru^e — mlado in staro pa —bo navdušila za potovanje. Ribiričevo delo popisuje prijetno pw: devetih slovenskih romarjev z robinzonskimi :meni: Admiral. Vinoeeoe, Fotoijub. Balbo Čoro. Tone. Dokupi T(>tima/ in Avtor. Za temi /veneč-imi imeni pa sluti-mo znane 1 juhi ja neke humoriste, veseljake in njihove prijatelje rz Stične ki drugih krajev. Vesela družba si je najela v Splitu »jch-to«, varno ladjo na jadra i" motor. 11 dni so križarili ob Braču, mimo Hvara proti Dubrovniku, nato nazaj ob Pelješcu proti Makarski pod Bi^kovvrri v o*lho-lno splitsko pristanišče. Ma/reikdo misli, da z;ihte\t\ raka poiljetnosf vrečo novcev: pa p >loži pisatelj ob koncu koncu tudi račun prebrane, prenočišča — spali so seveda na »jahti« — za prevoz in ostalo, in je prišlo na . Skodlar z ilustra-eijimi. Pocračnik s fo^po^netki. Zlasti pa so posrečene reliefne g£Alf jeV4đne ?k;ee nad ustkiSa poTlavjem. kW Inhko sVlrš na vsakem koraku na*i devetoriri: povl v0f1- voni /.LTovnmesra in vs"7na]p«ja kareta.na V^icka, Iz dela lahko spoznaš 7.načaje nosamei 'ih udeležencev m ravvid;5 da so WH nnv vrse^n drli^h - da b; f:m 5r»! vsnkdn rad za desetega... Filozofsko papriotrane opazke <*\>ra pa doka / j ;^ jo. da ifne4i na broiln porne N*r!>e n ena VpT'jerne»m. prenros^nn in kram'.j. "Vem složni napama knji^ra. ol^^jot^a 118strn ni. stano s:vn>o lO Pin. Kdo^- hr.eo do7iv!i**;> ]*ot nnših Robimone>e1 bo rr> lcri- t* Avto? ju Rbir-.ičn in oberr>a iba^tatorj pa k lepemu stitaiiH>! KOI EDAR DANES: Ponedeljek, 2& jsnuarra kasaHis-ni Pavel. t>ANAiNit PRIREDITVE: KINO M \T!('\ Revt>lta na bfO: predavanje «e. ;>n»f Anice černejeve »Pedagoijika m prTho logrja«« ob IS v predavalnici minersW>-;kega instituta. DruarVo ktdustrijcev in veletrgo\'ce\- ski sostanok in predavanje g. Stane \VI marja o davčnih vpra.šamjrh ob 20 ▼ društvenih prostorih v 11 rLaclAfT^pj palače Ljubljanske kredftne banke. DEfeURNE I.EKARN I DANES: Dr. Piccoli. Tvrteva cesta o. Hn- čevajr. ('elovaska cesta 62, (iartus N\ > ste — Tialoška cesta. Za boljši kemični institut Ljutujana. 2T>. jaiMasaia Že nrrkaj let se*m *;. o venska JSVOCSN 7A T7^xvlnitev najino r»o-tre»l> svoj/' univor/c. t^nivcrznci hib n je njihov p*%-i iTspieh. >?a^le>lnji prro>»^.Ti, ki na vso moč kJiče k rešitvi }e ke*TfW^»i Institut N'aj nave^iemo le piir dejVte>v z opr-in njecoviju prostorov in teŽkoče k en i . ins,tr»wta bodo dovolj jasno arjrumneiiitrri-a. e nasV> zahtevo po Ifaffadstvl mofngejš vv KejnToni irst^tu* tki&v univ«"T7-e »» - n;» hnia v Mot^h r-*Jonh MM MUke v Vegovi Uitioi. kjer za pme*C*m, ki so siti nekoč za s^c-adišča drv in prorn pieea^i diBam wooo. T^ni naiomp ,. Tu so na.hajsjo dl|a3d Isibati «u f r*> prl^Li \k ta-l-o pr'čla d'»^\n • > . ■ »Ki, d* ?ore T^arrriee ves aaat, kjer so I loilit-av s^ ral>orati>n"j je premo jben šbidn'ov no rrpalni miri so ra*vrWene se ▼ broSuri »Za bolj* ketmčni m-^t.itutc. katero je rTd^T afcad. ki«ibkemikom. N'as žeJLmo '.nfr>rmira^ na rr^irovanjiK Id ira prirp>d; Akadem^Uri .%kr.r}A ha frpooolTv-tev uniivesrv-e v *nret *Y> t. m. ob po-1 90. drl v dvorani Trirovs'-e.Ta doima. kj>r bodo ivrvTiril? j?*r. npktor in *r*? nrr/r>^(rh" n»rw1-1 tavn >ik; ia\Tio«:*: teir mm&AeinŠk i Ze vesfltegl -'Av^rva. k' mn j> m o:v*ipeh našo TTn.:verze pri smn. je o^** Pridite vsi in prrlTjrfte strem'jetij;] afca detarira arfadinn d*i fal:upn/> r»wiTffVsfwrajno AVr^rf^mjilia ako*tl. Po tem so Se nekaj pijače razrrili po kleti. Nato so pri Antonu Kocarvanu te Andmrv-cev odnesli 60 1 vina in 40 1 žganja. — čebelai«kl občni zi>nr ljtitomemke po-družniee. Včeraj teden je imela avof obrtrd zbor čebelarska podružnica v Ljutomem. Ta podružnica spada med ene naAih nai-di ta občni zbor. ki je bil zelo dobro rfh-di ta občni zbor. ki e bil zelo dnbro ob- j i-kan. Stvarna in obširna poročila podali vsi fimkcijonarji. Na dnevnem redu je bila tudi deb^jta o naredbi o prevosu čebel na ajdovo paSo in o nameravanih ajdovih pasisčih. Občni zfeor je terazH fterjo, da bi pri razdelitvi paaiAe «*od«-lovaJ*» podružnice. M so na .«*vari zaintei-eadiane. — Imeno.anje. Aekveater po^eatev, k! jih ima v ljutomerskem okolišu mariborska Me tna hranilnica je postal Mag*f*č Ivan. poaestniATci sin te Ključarovcev pri Ljutomera pa je bit razrešen te sfcrEhe, Irt Lb-Ttomera pa je bi raareien te službe, ki jo je opravljal vec let zelo vestno. Stev 19 >SLOYEN3KI NAROD«. pon«4erjek, »- januarje WST. Stran '3 DNEVNE VESTI — Naši medicine! so zborovali. V soboto popoldne je imela Zveza medicincev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu svoj občni zbor, ki sta mu prisostvovalo tudi dva delegata iz Ljubljane. Društvo medic incev iz Ljubljane je zastopal predsednik g. Ple tersfieL Včeraj dopoldne je bila pa svečana seja Zveze medLemcev. Po otvoritvenem govoru je spregovoril tudi zastopnik ljubljanske medictasfce fakultete, ki je opUal njen težkj položaj. Naprosil je študente naj nastopijo solidarno za izpopolnitev ljubljanske medicinske fakultete. Drugi de legat rz Ljubljane je v svojem govoru ome njal da je dobila medicinska fakulteta v Beogradu v zadnjih 15 letih 80,000 000. zagrebška 40,000.000 ljubljanska pa samo 370.000 Din. Končno je bila sprejeta resolucija, kj bo poslana na merodajna mesta. — Zveza dobniških dobrovoljeev ustanovljena. V Novem Sadu je bila včeraj ustanovljena Zveza bivših dobrovoljeev iz Dobrudže, ki jih je okrog 10.000. Zbralo se je okrog 200 delegatov in poleg pravil je bila sprejeta na zborovanju tudi spomenica, ki v nji bivši dobrovoljci iz Dobrudže prosijo, naj se jim priznajo iste pravice, kakoi jih uživajo drugi prostovoljci in da naj bi bil za nje izdan poseben zakon. Spomenica bo predložena vladi r4Sk ujm [ N ( BE8 ^5r 331 Opereta humorja in čarobnega petja C A R D A 6 Irene Žilah;., Maks Hanscu, Tibur lialmav ATICA šlagertiim! šlagerfilm: Največja pomorska pustolovščina! REVOLTA NA BRODU BOUNTY Charles Laughton, Clark Gable, Fran-chot Tone Radi dolžine tega filma so predstave danes ob 16. 18.30 in 21.15 uri Willy Forstova filmska umetnina B V K G T H E A T E R AVerner Krauss, Hortense Raky, Olga čehova, \Villv Eichberger, lians Moser Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16.. 19.15 in 21.15 url — \ a/na seja Zveze športnih zvez. Včeraj jc bila v Zagrebu plenarna seja Zveze športnih zvez. Obravnavalo se je v rr-vi vrsti vprašanje naše športne literature in sprejet je bil načrt, po katerem naj bi v treh do štirih letih izšle knjige z vseh področij sporta in o vseh predmetih, ki so v zvezi s sportom. Kot prva naj bi izšla knjiga o športni higijeni, potem o lahki atletiki, plavanju itd. Za te knjige bo razpisan javen natečaj in najboljše delo bo nnsrrajeno s 1500 Din. V svrho propagande spoi ta med šuokimi sloji prebivalstva bo razpisan natečaj za 10 predavanj v radiu po 20 minut. Predavatelji bodo morali obravnavati vprašanja, ki so v zvezi s sportom. Razpisan bo tudi natečaj za več člankov o sportu in udeležili se ga bodo lahko na rasen jniki do 18. leta. Sklenjeno je Mlo tudi v načelu ustanoviti zbor zaslužnih športnih delavcev v omejenem številtL To bo neke vrste odlikovanje in priznanje onim športnim delavcem, ki so delali dolga leta in si pridobili velike zasluge za razvoj našega sporta. — Zopet se ponuja sneg. Letos zima skopni'! s snegom, kakor da bi bil žafran. V : nboto je bilo \* planinah še jasno, noč od sobote na nedeljo je bila krasna in tudi včeraj zjutraj je bilo še jasno. Naenkrat so se pa dvignile iz dolin megle in zagrniie planine, tako da so smučarji in planinci ves dan zaman upali, da Se bo megla razpršila in da bo posijalo solnce. Pfoti večeru je pa že začel naletavati sneg v redkih, drobnih snežinkah. Tudi danes dopoldne je nekam boječe in rahlo snežilo. Menda je premrzlo, da bi moglo pošteno snežiti. Dokler bo seveda snežilo tako kakor danes dopoldne, še ne bo zlepa snega za smeko! — Kredit za podpiranje brezposelnih Na predlog g. bana je odobril g. minister za socialno politiko in narodno zdravje Delavski zbornici izredni kredit v iznosu 70.000 Din. ki ga je voUrala zadnja skupščina Delavske zbornice za podpiranje nezaposlenih in zaščito delavskih zaupnikov U izvenbudžetskih viškov zbornice. Iz tega kredita se bodo dajale podpore v sporazumu s pristojnimi sreskimi načelstvi in sicer le poročenim brezposelnim zaupnikom, prvenstveno onim z velikim številom otrok.. — Smuka \ planinah, se vedno je v naših planinah za pravo smuko premalo sne::a. Lc redki so kraji, kjer ga je toliko, da je smuka sploh mogoča. Naša Fianica ima srečne lego, da solnce in veter ne moreta cio snega, ima pa tudi sicer veliko prednost pred drugimi kraji. Ce je le kje sneg v nižinah je gotovo v Planici, kjer tudi dolgo leži. Razen Planice pa v nižmah doslej nikjer ni bilo tolike snega, da bi p-išel za smuko v poštev. Pa tudi planine so večinoma gole — zlasti Kamniške in Karavanke Med redkimi izjemami je tudi pian-na sija pri Kofcah s Pungratom, kjer so imeli včeraj smučarji prav ugodno smuko, samo gosta megla jih je nekolika ovirala. Prav ao Šije je skoraj vse golo. Ie tu pa tam leži plast večinoma prvega snega, na šiii sta pa dve dolini s prilega-iočim pobečjem lepo zaliti s snegom. Tudi proti severovzhodu je pobočje dobro zasneženo in pršiča je tudi blizu 20 cm na trdi podlagi tako da so snežne prilike za smuko zelo dobre. — Vreme. Vremenska napoveo pravi, da bo oblačno, mrzlo vreme, nekoliko bo snežilo. Včeraj je snežilo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 8, v Skopi ju 2, v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu in Sarajevu —2, v Beogradu —6. r>avi je kazal barometer v Ljubljani 764.8, temperatura jc znašala —5.6. — Obup neoajajskega If f te. Včeraj ponoči Si je hotel v Beogradu končati Življenje 161etm gimnazijec Mile Uanic. Sreda Terezij se je ustrelil I flobertom v glavo in prepeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo skušali resiti življenje. To je ae dragi poskus samomora po izključitvi iz gimnazije. Iz LJubljane — 1J Javno priznana plesna tala v LJubljani. Te dni je prejela od ministrstva aa prosveto, oddelek aa umetnost, dovoljenje za plesno aok> aa teritoriju Jugoslavije končno tudi Slovenka, naša rojakinja Meta Vldrnarjeva. —Ij HI. (S8) delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« bo v sredo, 27. januarja ob 20. v dvorani Delavske zbornice s prav lepim in pestrim sporedom. Predavanje bo o temi »Združene države Evrope«, delavski pevski zbor bo zapel več pesmi, mala Verica bo igrala na harmoniko, operna pevka Marta Obenvalder in koncertna pevka Vida Rudolfova bosta peli duete Rubinsteina, Puccinia in Offen-bacha. Vmes bodo recitacije. Vstopnice se dobe v Strokovni komisiji. Delavska zbornica, sedeži po 2 in 3 Din, stojišča po 1 Din. Predaval bo g. prof. Ludvik Faval. —lj Pedagoško društvo v Ljubljani priredi danes, v ponedeljek 25. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi javno predavnje. Predava prof. Anica Ćernej o temi »Pedagogika in psihologija!« člani in prijatelji društva iskreno vabljeni! —lj Gasilska zajednica dravske banovine poziva vse gasilske čete svojega področja, da najkasneje do 26. t. m. najkrajšim potom javijo na njen naslov sumarič-no današnje število izvršujočih članov. Gasilska zajednica rabi točne podatke za odmero rednih podpor. — Poziv se je izvršil zaradi nujnosti tem potom. __lj XIII. poljudno znanstveno predavanje rrlrntiordoviiega društva. G. dr. Robert Netiš bauef. primari j zdravilišča na (iotniku bo predaval o temi: >Velcdela medicine«. Pre* davanje se vrij v torek 26 t. m. ob 20. v dvoran j Dolavs-ke zbornice. Vstopnina 6, 4 in J Din. —lj Vse se da storiti, če se hoče in — more. Tudi vaš otrok bi rad, pa ne more. Pomagajte mu. Stopite na univerzo. Akademski urad dela vam brezplačno preskrbi inštruktorja. A. U. D. Ljubljana. Univerza. —lj Računski zaključek mestne občine :n njeJiHh podjetij ter ustanov za koledarsko leto 1U34 in dobo dvanajatiu iz 1.1085. to je za pfve 8 mesece picdl:ui>kega leta. je razpoložen občanom hn vpogled v mostni posvetovalni i Računski zaključek je razgrnjen od f?6. januarja do 3 febr. vsak uradni dati od 8. do pol 13. Iz Novega mesta — Antonov sejem. Y torek je beta pratiua-ne na živinski .sejeni 5i)3 <;lav goveje živine, 26 konj i.ti 1.017 prašičev. Goveji živini je bila cena za kg od 4 do 5 Din. prašiče za klane so prodajali od 0 do 7 l>in kg, za rejo 300 l>in par. Na tržišni ni bilo j>osebnjh kupčij. — Smrtna ue.^reča. Pred dnevi je spravljaj i/ svojega gozda hlode i>o:>ee-tn!k šabkar iz Češde va&i. Z njim je bil ludj 12!etnj K bit« SOjedec Ko je konj privlekel hlod bli/u klanca, še ie naenkrat obrnil in podrl Me^O; jedra. Hlod se je zvalil dečku na prt>a in mu zdrobil prsni koš. Nezavestnega so ljudje prenesli Še kakih 2q korakov naprej, nakar je izdihnil. — Aninestjja je odprla 47 kazoencem vrata zaporov novomeškega okrožnega sodišča. — Niso prizadeti Nedavno je >Slov. Narod t poročaj o obravnav; pred ljubljanskim spdiŠŠem, kjer t*o se zagovarjal t rije dr« zavili uradniki iz našega mesta. Dopi^uik jih ie Označil za kontrolorje. Da ne bo ne-|K)!rebnih govorje. izjavljamo, da e=e dotična notica ne nanaša na osobje tukajšnje f*xšl-ne uprave. — Za »boge ptice. Novomeška šokska mla5 tliua je sama izdelala vec ducatov ličnih krs milnih hišic in jih postavila na razne kra;e. V le hišice ddna&S mladina jn ljubitelji ptic dnevno pičo za sestradane pt-ce. Slično hišico so učend namestili ludj na Trdinovi cesti poleg hiše g. Tomšiča. Že čez nekaj daj {»a so neznani brezsrčnež.j hisjeo razbili in lesene koso razmetali naokrog. Ljudje, ki so zmožni lakih dejanj, zaslužijo najstrožjo ka? zen. Iz Loke — Osebne vesti. Novi sreski šolski nadzornik za škofjo Loko, bivši upravitelj ob Čatežu ob Savi g. Ivan Kržišnik je nastopil svoje službeno mesto. — MeSto šolskega upravitelja pri Sv. Lenartu nad Selško dolino je nastopil g. Žalohar Ciril. — Izpreinembe uradnih ur na škofjeloški občini. Uradne ure v občinskem uradu sc od 1. januarja 1937 dalje naslednje: dnevno od 8—12 in od 13—17. Stranke se sprejemajo v času od 8—12, blagajna pa posluje od 10—12. — Kontrola sodov v Kranju ima v prvem tromesečju t. 1. uradne dneve i. s. 21, 22, 25, 26. 27. in 2S. januarja; 19. 20, 22, 23, 24. 25. in 26. februarja in 17, 18, ?0, 22, 23, 24. in 25. marca. — Sokol v skorji Loki bo imel redno letno skupščino v aredo 27. t. m. S pričet-kom ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma. Poročali bodo odseki, funkcionarji na dnevnem redu je Petrova petletka, govorilo se bo tudi o rasnih predlogih, ki morajo zanimati vsakega sokolskega člana. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno! — Amnestija. Zaradi amne ti je bo izpuščenih iz zaporov škofjeloškega sodišča 10 jetnikov, ki so imeli na vesti le manjae delikte. Bele zastavice pa kljub temu ne bomo videli, ker bodo pridržani v zaporih dotični, ki so v pretekov ainem aaooru, med njimi neki trgovski potnik, ki ga iAce policija. — Opasen karambol. Te dni je prišlo na Fužinah v Poljanski dolini do hudega karambola dveh motornih vomil. Proti Širem je vozil avto škofjeloškega odvetnika dr. Jožeta Pokorna, v nasprotni smeri pa neki tovorni avto. Cesta Je tam napeta. taga Je btta Je oMH cej bolj pa je zdelalo veroučttelja Viktorl-Jana fTntnanfJa. ki se je voafl v Mam avtu Poiear ontaJm poškodb je odnesel znatno rane na glavi, tako, da je moral takoj iskati zdravniške pomoči. sklada j« kakor ia vpo- _______________________________ . v občanski pisarni in to do 15. januarja. — On ■■lika fiintajn v akofji Loki tsce druge uradne prostore m to z veljavnostjo od 1. aprila. Ponudbe je staviti naravnost Preprečena tragedija v gledališču Glavna junakinja Je igralka Tuša Reinerjeva iz Ljubljane di že zanleteni igrata] tetfa gledališka tieo, Mladič i« Golubovič. Afera g«. Zivojinovi-čeve spominja tudi na afero direktorja beograjske opere, ki so ira našli v njegovem kabinetu težko ranjenega b škarjami. S tem dogodkom se je v javnosti zvedelo o sentimentalni ljubezni upravnika Živoji-noviča z mlado komaj angažirano Tu«i Rei-nerjevo. O vsem poteku tega prepovedanega razmerja se je v ožjem krogu v Skoplju že dolgo šušUjajo, nihče pa ni mislil, da bi se zadeva lahko tako tragično končala. Zna.no je bilo, da upravnik zelo protežira mlado igralko, ki ji kritika sicer ni mogla odrekati sposobnosti, trdila pa jc. da ni dorasla vlogam, k: jih je dobivala po posredovanju samega upravnika. Tudi službeno bivanje upravnika Živojnoviea pred meseci na Dunaju so spravljali v /vezo z enomesečnim istočasnim dopustom Tuše Reinerjevc. Simpatije vse s-k opij unske javnosti so bile od zaCetka na strani upravnikove gospe, ki živi zelo skromno in rezervirano ter je na glasa dobre žene in vestne matere. Javnosti tudi ni bilo simpatično upravnikovo forsiranje mlade igralke. Beograd, 25. januarja. Pieet«>iiiiš*ki dnevniki so v včerajšnjih številkah obširno in seozac.k>naŠeherezada«. S koreografijo Istega je imel v Zagrebu, Beogradu m Sofiji največji umetniški uspeh. Premiera bo na pustno soboto 6. februarja v operi. Pod vlak je skočila Ljubljana, 26. januarja. 2e v soboto popoldne se je po Ljubljani raznesla vest o tragični smrti 28 letne maserke Marije Pelceve. ki si je končala življenje na žeieauiSki progi v Laškem. Marija Pelčeva je pred dvema letoma nastopila službo v OUZD, kjer je Ml poprej usluiben tudi njen pokojni oce Ivan, kd je umrl preti dobrim poldrugim letom. Dodeljena je bila upravi termalnega kopališča v Laškem, kjer se je počutila v službi prav dobro. Pelčeva je bila do zadnjega Časa vedno vesela ter mirna in Sele nekaj tednov sem se je zdela potrta in žalostna. V soboto zjutraj je o*isia zgodaj zjutraj iz j stanovanja, nakar so jo videli rudarji v Letošnji sejem »Divje kože" Ljubljana, 25. januarja. Sejem »Divja koža« na našem velesej-mu ima že lepo tradicijo in zbudi vselej veliko pozornost, čeprav traja navadno le en dan. Letošnji sejem, ki se bo začel danes ob 14.30. je že 23. Morda bo zaključen že zvečer, sicer se bo pa nadaljeval še jutri dopoldne. Za prodajo kož so letos precej dobri izgledi in prodajalci pričakujejo, da bodo cene visoke. Blaga je mnogo manj kakor lani, zlasti je malo lisic, in sicer približno polovica manj kot lani. dočim je povpraševanje po blagu večje. Preden se sejem prične, seveda ne moremo prerokovati, kakšno višino bodo dosegle cene, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da bodo višje, kakor lani. Da je letos tako malo kož lisic, je treba predvsem pripisovati mili zimi, ki nam doslej ni prinesla mnogo snega, kajti lisice love lovci v visokem snegu na pasti. aZto je letos sploh manj kož živali, ki jih love na ta način. Toda kože so lepe. lepše ko lani. Prevladujejo lisice, zajci, dihurji itd. NI pa kune zlatice. Prodaja kož divjačine ima pri nas že zelo lepo tradicijo in sejem vsako leto v ponedeljek po sv. Neži sega v Ljubljani že okrog 100 let nazaj. Dokler še nismo imeli velesejma, so prodajali lovci kože na dvorišču pri Balkanu. To trgovanje seveda ni bilo idealno, ker ni bilo organizirano in so bili prodajalci navezani le na priložnostne kupce. Samo po sebi se razume, da ni bilo nobene propagande in da prodajalci niso bili informirani o gibanju cen na svetovnem trgu. Ko sta organizacijo sejma prevzeli zadrugi Ljubljanski vele-sejem in Lovska zadruga, je postal sejem >Divja kožac. na glasu tudi v svetu. Začeli so prihajati nanj številni kupci iz inozemstva, pa tudi iz mnogih južnih pokrajin v državi. Tudi za sedanji sejem vlada veliko zanimanje in vse kaže, da bo dosegel popoln uspeh. Telefonsko omrežje v ljubljanski okolici Ljubljana. 25. januarja. Brzojavne in lelefonake razmere se v ljub? Ijanskem sre/u v zadnjih dveh lebih ni<=o bjetvend spremen/le. število interesentov za telefon sicer ras4e. toda kljub znjžanju pristojbin in olajšav pri plačilu instalacijske takoe še nimamo primeraega števila tele* tonskih naročnikov. To je doka/, ua vec M trgovsev pa tudi obrtnikov ua delati v ihj-akrvnem pogledu ne stoji posebno dobro, la? ko je bilo lani instaliranih v vtem t,ri/u le 12 novih telefonskih ai*iratov Največ :nte5 resenlov za telefon e v št. Vidu. v Mostah in na Vrhniki, št. V;d ima že 28 uaroon kov. Vrhniki pa 15. Severni del sreza gravitira v prvi vnsU na šl. Vid. potem ni Medvode a 4 naročniki in Ježjes s j naročniki. Južni del gravitira na iirosuplje. kjer je ."> teleta nov, zahodni pa na \ ihniko s 15 telefoni. Na novo je bila ob koncu 1. 1935 zgrajena teL centrala z javno govorilnico u brzojav* no postajo na pošti Brezov.ca prj Ljubljani. Na proiii Ljubljana—Trti so v sre/u zgrajene telefonske eenftrale in brzojavne i**ta; je pri pošlah Prcserje. Brezovica in 1'oiov* niča. Poleg teh central tx> bile pred leii otvoriene še na poštah: Dobrova. PolhoVgTa* dec ter Ig*Studeraec -^a dolenjski proj; »o centrale na skofliici. v Šmarju in GtOSUp'" Ijem. Neposredna ljubljanska okolica je pH* kljueena direktno na avtomatsko centralo v Ljubljani, to so kraji; Vič. Šiška, Moste. D. M. v Polju in deloma šl. Vid nad Ljub; ljano. V severnem delu bi bila potrebna nadaljnja zveza št \*id;Skiirucnu-\'oiiice=Ko5 menda, v južnem pa s Turjakom jn Rakitno. Za tekoče in bodoče leto'se obela v pOgle-du razširjenja telefonskega omrežja razve; seljiv napredek. Odobreni bo potrebni kres di t i posebno /a ra/širiiev omežje v fie|K>" sredni ljubljanski okolici ;n to s priključkom na avtomatsko centralo. S temi deti bo vsa ljubljanska okolica av!omat:/iraua in se bo Lahko vsak telefonski naročnik poalumj te* lefona vsak ča«*, ne glede na uradne ure na i>oštah. Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 25. januarja: zaprto. Torek, 26. januarja: zaprto. Sreda, 27. januarja: Kadar se utrga oblak Red A. Četrtek, 28. januarja: Korajža velja. Izven. Globok znižane cene od 20 Din navzdol. Petek. 29. januarja: Ob 15. Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Dm. ★ Prihodnja premiera v drami bo igra z naslovom: Simfonija 1937, ki sta jo spisala Gerorge S. Kaufmann in Ednu. Fer-ber. Igra obsega 11 slik iz sodobnega ame riškega življenja finančnih in umetniških krogov, je svojevrstno zgrajena na način, ki ne sliči običajnim dramskim koncepcijam. Delo prikazuje niz različnih življenjskih usod, izmed katerih doživi vsaka železničarji postajati blizu kolodvora v smeri proti Celju, Lk ob progi. Pelčeva je večkrat stopila za grmovje ob zeleznidki progi, a se je kmalu spet pojavila ui nervozno stopicala sem in tja. Malo pred 7. je prisopihal vlak iz Celja. Na svoje nemalo zaprepaščenje so opazili ljudje, da je Pelčeva tedaj vrgla proč plašč, nato pa I legla na tračnice, kamor je položila glavo V naslednjem trenutku je vlak pridrvel do nje in ji odrezal glavo, dočim je truplo razni esa ril in vrgel a proge. Strojevodja samomorilke sploh m opazil in je zvedel za nesrečo šele na postaji. Obupni korak mlade maserke, ki je bila v Laškem in okolici dobro znana in zelo priljubljena, je povzročil v Laškem veliko razburjenje in obenem sočustvovanje z ne-5iečnico. Na kraj žalostnega dogodka je prišla kmalu komisija in so truplo spravili takoj po 9. v mrtvašnico na domače pokopališče. V obleki Pelčeve so našli pismo, naslovljeno na mater Lujzo. ki stanuje v Ljubljani na Poljanski cesti, v katerem pravi, da ji zapušča nekaj denarja, dočim niti z besedico ne omenja, zlikaj je šla v smrt. V nesrečni Pelčevi družini, ki jo usoda tako neusmiljeno tepe, je obup terjal že drugo žrtev. Pred leti si je končala življenje tueti mlajša hčerka Fini in sicer zaradi nesrečne ljubezni; akočila je iz ITI. nadstropja palače Ljubljanske kreditne banka. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana. Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD z dne 25. januarja. Barometer pada, Pohorje javlja nov sneg. medtem ko je vreme v gornji Savski dolini deloma še jasno, Triglavsko pogorje pa v solncu. Bohiuj^ka Bistrica, danes: — 6. zelo oblačno 15 srenja. Dom na Komni. danes: —10. jasno, 20 pršiča na 70 podlage. Pokljuka, včeraj: —8, 15 pršiča na 25 podlage, mala in srednja skakalnica uporabni. K r:'r»jsk;i gora, danes: —10, barometer pada, lahna megla, 15 pršiča. sankabšee in drsališče uporabno. liateče-Planica, danes: —10, 15 do 30 pršiča, skakalnice uporabne. Tamar, danes: 40 pršiča. Zelenica, včeraj: —4. 15 pršiča na podlagi. Pohorski dom, danes: —8, 20 pršiča na podlagi. Rimski vrelec, danes: —9, 18 pršiča. Peca, danes: —-4, 35 prftiča na 80 podlage Maribor, danes: 10 suhega snega. MENICA Papa: Kaj je menica? Oče gre in prinese prazen formular. — Vidiš, tole je menica. Zdaj stane 50 par, če se pa podpišem na njo, izgubi sploh vsako vrednost. B C C CiCiC oGioGotiiriicaGirariiriJCiiF MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, nesena 1 Din, davek 3 Din preklici £a pismene odgovore glede nu.lih oglasov je treoa prilozi Tj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo ^i3Qr=H3rilQQQCi!r-ir.i» -«-. • RAzno Beseda 50 par. davek 3 Din Naimanj*i znesek 8 Din KUŠEJE !IJ G'h RACI K A NA VSA ZIMSKA oblačila dajemn IS do 20popusta, fresker. Sv. Petra e. 14. tf-R LOK AL—BBIV MCA « se tafaoj odda. m m asa u 460 Din t HorifrnaVn 22. %U SUHA DRVA KOLOBAR.) E, Ia TRBOVELJSKI *%C F B E M O C /N BREZ PRAHU NUDI L POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20—M SLUŽBE Beseda 50 par, davek 3 Din Vainmni^t *ne*;eb * Din PRODAJALKA ~ z večletno prakso, zmožna slov. nemškega jezika in pisarniškega dela, išče služb j v trgovini ali pisanu. Gre tudi za blaga j« ničarko Nastop lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod >Zanesljiva 210 POSEST Be«eda 50 par. davek 3 Din Naimai) si znesek 8 Din ENOST A NOV A N JSKO HISO v sredi Kranja prodam proti gotovini. Ponudbe na upravo Slov. naroda«, pod »Gotovina«. 328 GLASBA Beseda 50 par. davek 3 :>.n Najmanjši znesek 8 D PLOŠČE LN GRAMOFONE najceneje v največji izbiri kupite na razprodaji iz zaloge Kasberger. Dalmatinova 10 — nasproti hotela Štrukelj«. 34« Narodna tiskarna LJUBLJANA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 25 januarja 1W7. Stev. 1« Ljubljana, 25. januarja. Za anketo o socialnem položaju vajencev pri nas, ki bi morala biti že sklicana, a so jo preložili zaradi nekaterih ovir, so delavske strokovne organizacije pripravile zanimiva poročila. Iz poročila Zveze živilskih delavcev, podružnice v Ljubljani, posnemamo nekatere ugotovitve o socialnem položaju pekovskih vajencev v Ljubljani. Pekovski vajenci so pogosto zaposleni ponoči, v času, ko je določen za počitek. Ko vajenec konča nekatera dela v pekarni, si mora v zgodnjih jutranjih urah oprtati koš s kruhom, ki ga raznese rednim odjemalcem po hišah. Razen tega mora pogosto tudi ponujati kruh in pecivo po hišah priložnostnim odjemalcem, kar je po zakonu prepovedano in kaznivo. Vajenec raznaAa kruh do poldne aH še del j ter znaša njegov delovni čas po 12, 14 in še več ur. Nekateri vajenci morajo opravljati tudi hišna opravila, ko bi se morali učiti svojega poklicnega dela. Zato se dogaja, da nekateri pomočniki ostanejo po izučitvi le raznašalci kruha, ker se svojega poklicnega dela niso dovolj naučili. Pokazala se je potreba po omejitvi števila vajencev in delavska organizacija se ž> dolga leta zavzema za to. Pekovski obrati bi naj ne sprejemali vajencev vsaj 5 let. S tem soglašajo naprednejši mojstri, a tem bolj se tej zahtevi upirajo nekate- ra manjša podjetja, ki zaposlujejo predvsem vajence pri raznih delih, da jim ni treba plačevati pomočnikov. Ko je pa vajenec izučen, ga mojster kmalu odpusti in najame drugega vajenca. Dogaja se celo, da nekateri mojstri delajo brez pomočnikov s samimi vajenci ter zaposlujejo po več vajencev. To seveda silno škoduje pekovskim pomočnikom, ki ne dobe dela. škodljivo pa je seveda tudi sami pekovski obrti. Solidna podjetja, ki zaposlujejo pomočnike, ne morejo konkurirati z obrati, kjer so zaposleni pred vsem vajenci zato je razumljivo, da si skušajo tudi dobra podjetja prej ali slej pomagati v konkurenčnem boju na račun svojih pomočn kov. Nesolidna podjetja, ki zaposlujejo predvsem vajence, uničujejo solidna, konkurenčna podjetja z umazano konkurenco, saj jim ni treba plačevati osebja, razen tega pa morajo njihovi vajenci še ra znašat kruh po hišah ter ga vsiljevati ljudem, s čimer odjedajo solidnim podjetjem odjemalce. Nesolidna podjetja pa tudi varčujejo pri vajenčevi prehrani in stanovanju. Stanovanja vajencev pri teh nesolidnih podjetjih so navadno nezdrava in umazana. Vajenci, ki so preobremenjeni z delom nad svoje moči ter sposobnosti, nimajo nikdar dovolj počitka in spanja, hranjeni so pa tako slabo, da postanejo pogosto žrtve jetike. $ O It O I K t V O Lepi uspehi Sokola na Viču v letu 1936 Vič. 25. januarja Ob zelo lepi udeležbi društvenih pripadnikov je bila včeraj v dvorani Sokol, doma letna glavna skupščina, ki jo je vodi! starosta br. Pavle Borštnik, po uvodnih formalnostih se je brat starosta najprej s pi-eteto fjpomnil nagega nepozabnega prvega Sokola blagopokojnoga kralja Mučenika, katerega spomin so zborovaloi počastili stoje s klici >Slava*. nato pa navdušeno zaklicali sokolski zdravo* mlademu sokolskomu kralju Petru TJ. Prav tako so zborovalci počastili srpomin umrlih bratov in -ester s klicem »Slava*. Br. starosta je nato iskreno pozdravil zastopnika župc podstarosto br. Milka Krapcža. starosto Ljubljanskega Sokola br. Bogumila Koželja, zastopnika Sokola I Tabor br. Treb ca, podstarosto Sokola Ljubljana IT br. Matka Pogačnika, Sokola ni br. Lutmana in zastopnika brezovškega Sokola br. Moj £k*rca. V svojem govoru "e je brat starosta spomnil vseh važnejših dogodkov med lotom, posebno pa je izrekel zahvalo dobrot nikom društva, kr. banski upravi, mestm občini. podstraro^ti SSKJ br. G^njrlu in čla n u savezne uprave br. švaigerju. br. Praprotnico jn našemu naprednemu časopis ju. Z zadovoljstvom je br. -taro°ta ugotovil, da so se sokolske vrste na Viču povsem prečistile in so ostali v društvu samo tisti, ki -o prežeti s pravo Tvrševo sokolsko in iugoislovensko mislijo, po poročilu br. Borštnika, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, je prečital tajnik PO br. Janez Horvat fa-veznn poslanico, nakar so sledila poročila društvenih funkcijonarjev. Skrbno sestavljeno poročilo tajnika br. Jožeta Kokoleta pravi, da je bilo med letom delovanje uprave zelo živahno, saj se je uprava zbrala na 12 rednih, 6 izrednih. 3 ;v©hani. 1 žalni seji in na 5 širših članskih sesUvtkih. Pruštvmo delovanje sta vodila vadi'eliski zbor in prosvetni odbor, s svojimi odseki. Važen dogodek preteklega leta je bila likvidacija sokolske čete v Kozarjah. zaradi nedelavno-^tJ. Stiki z ljub ljan »kimi in drugimi društvi so bili prisrčni, kar je dokazovalo naše sodelovanje na njhovih prireditvah. Br. tajnik je nato kro nološko navedel vse društvene proslave in prireditve, potem pa še podal društveno statistiko, ki izkazuje, da ima viški Sokol po temeljitem čiščenju svojih vrst 213 članov, 58 članic. 29 naraščajnikov. 24 nara- Kako žive pekovski vajenci Nekaj podatkov iz poročila Zveze živilskih podružnica v Ljubljani bil soglasno odobren. Za nadaonu odbor je poročal br. Jate Z*va*affc, ki je pohvalil vzorno poslovanje br. blagajnika ter pred« lagal razresnico med toplim odobravanjem zboTovalcev. Pri predlogih je bil po daljši m stvarni debati sprejet predlog, da se uvede članarina za naraščaj 1 Din mesečno. Pri volitvah društvene uprave je bila soglasno izvoljena tale uprava: starosta br. Pavle Borštnik, podstarosta m proavetar br. Rudi Marincič, načelnik br. France Kri zaL podnačelnik br. Janez Kr»njc, načelnica s. Mirni Gro&ljeva, podnačelnica s. Til ka Brodnik ova, člani uprave bratje Karel Podlogar, Rudko Piiiar. Jože Kokole, Viktor Ambrožič, s. Slava Renčanova, Filip Kosec, Bruno B»rštnik. Viktor 4 H očni k, Mirko Knez. Janez G»*perin. Ivan Marin-čić, Janez Horvat. Makso Rozman, Srečko Ambroz. Albert Jakopič, Lado Demšar in prof. L. Mercun, nadzor, odbor br. Jože Me sec, J. Zavašnjk, I. Hartman, častno razsodišče br. dr. G. Peklc Jože Me*ec. prof-Vinko Zaletel, Janez Gaiperin, Viktor Je-ločnžk. Pravdo Ia-*- Rebek, praporščak br. Stane Brodnik, namestnika br. Janez Hor vat in Edo Kalin, delegati za župno skupščino br. Pavle Boritnik. Rudi M»rinčič, Jože Kokole in Stane Brodnik. Po volitvah ao poodraviU in čestitali društvu k lepemu delovanju Zupni delegat br. Milko Krape«, starosta Ljubi j. Sokola br. Kajzelj kx podestarosta Sokola Ljubljana II br. Mat ko Pogačnik. Z velikim odobravanjem je skupščina sprejela tudi načrt Petrove sokolske petletke, ter predloge, ki bodo sporočeni brat ski župi. Pri slučajnostih se je spomnil br. starosta velikega akta pedpiaa prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so ji pripravili pot naši Sokoli na zletu bolgarskih Junakov v Sofiji leta 1935. Končno en zborovale i navdušeno zapeli še -Pesem sokolskih legij«, nakar je bilo nad vse dostojno sokolsko zborovanje ob 13. zaključeno. Zdravo! at ★ — Sokol n. priredi tradicijonatari >Puat-ni plese na pustno soboto v veliki in mali dvorani Kazine. Igra prvovrstna godba in pripravljen je lep program. Za vsestransko in neprisiljeno zabavo bo preskrbljeno tudi v baru. Ne pozabite torej priti na pu«tno soboto v Kazino. — Sokol II. priredi v ponedeljek 1. IL 1937 ob 20. uri mladinsko telovadno akademijo v telovadnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici z izbranim sporedom. Vabljeni vsi. Zdravo! Samomor mlađega monterja Snoči je skočil z novega poslopja Mikličevega hotela Rudolf Gale ščajnic, 4-j moške in 48 ženske dece. tedaj skupno 414 pripadnikov, torej prav toliko kakor v letu 1929 pred ustanovitvijo Sokola kr. Jugoslavije. Iz poročila načelnika br. Franceta Križa .ja je bilo raz-k'jio, da ?e je telovadba vr šila redno celo leto. ki jo je vodil g pomoč jo vad'teljskega zbora. Telovadili so vsi oddelki, tri mesece tudi starejši bratje Iz telovadne statistike je razvidno, da je telovadilo v 442 urah 6 234 oseb. povprečno 15.6 na uro. Mimo sokolske telovadnice je izborno služilo letno telovadišče. ki je novcem urejeno in -luž: svojemu namenu Brez letnega telova-iišča bi bilo vsako tehnično delovanje povsem nemogoče. Med le trm je društvo priredilo, oz. sodelovalo na 2 izletih, na župn&m zletu. pri nastopih bratskih društev, samo pa je priredilo letni nastop in telovadno akademijo z lepim uspehom. Za mladino je priredil vaditelj-ski zbor mladinske tekme v pro tih panogah, na katerih so si priboril: diplome 4 narasčajniki. 3 naraščainice. 2 dečka in 2 •ieklici Društvo ie "odeloalo pri vseh na-eijonal-vih in sokolskih pr reditvah na lastno Inicijativo ali na poziv bratske feupe. Končno je br. načelnik poznal vse starejše in mlajše br^te v cokolsko telovadnico k redni telovadbi, kajti ?f>.mo telovadnica je prava kovačnica neomajnih sokoMkiu zna čajev. Pregledno m izčrpno poročilo prosvetar-ja br RurTja M"ri^čiča nam je p^>vodalo, da je bilo prosvetno delrv.-anie v minulem letu izredno živahno. Mariji.-o so delovali dramski, godbe.-)?, pevski, plesni, tiskovni, poročevalski, arhiv ki. lutkovni in knjižnič ni od ek. Prosvetno poročilo navaj-i 11 gle danskih predstav. 3 lutkovne, 6 prelavanj 13 govorov pred vrsto. 7 debatnih večerov, 4 zabave. 2 akadom ji. 6 svečan h preda v, 2 izleta n 1 narascajsko popoldne, v okviru PO sta delovali mladinska kni;žnk*a 1175 kni?£r> i" dramska cc^ 400 del. Veliko pozornost je PO posvetil ti>1i sokoljemu ti ku, ki ga bo sfcušal v b-»doče razširiti še boli med vse pripadnike dru.štva. Foroče al°ki odsek je objavil v sofeolskem in nar re i nem Sascpisrju o n^šem d^lcanu 211 vesti, za kar izrekamo navedenemu časopisju svojo iskreno zahvalo. O društvenem blagajniškem n go podar j skern poslovanju je izčrpno poročal blagajnik br. Karel Podlogar, k. je skupščini predložil tudi proračun za leto 1937, ki je i-j ubijan a, 25. januarja. Snoci; majo pred polnočjo, se je pnpetil na Masarvkovi cesti nasproti kolodvora žalosten dogodek, ki je povzročil v vsej okolici veliko razburjenje. 261etni eiektromon-ter Rudolf 'iale, stanujoč v Deteiovi ulici 24 v Mostah, je jel že pred meseci zanemarjati svojo ženo in otroka. Bil je že delj časa zaposlen pri tvrdki T. Poljšak, ki izvršuje clcktromonterska dela v novi stavbi Mikličevega hotela. Gale je veljal za izredno pridnega delavca, vendar se jc zadnje čase močno udal pijači. Z dela je rad zahajal v gostilno, kjer je popival ? prijatelji, a bil y vedno nekam potrt Njegovi znanci so zvedeli, da je bil zaljubljen v neko natakarico v Mikličevi restavraciji, ki pa mu ljubezni ni vračala. Doma je bil Galc puat in vedno razdražen ter se je že vočkrat izrazil napram ženi, da si bo nekaj storil. Žena je bda zaradi njega v večnih skrbeh, vendar mu ni mogla zabraniti, da ne bi zahajal v gostilne. Tako je prif-el tudi sno*i v Mikl'čevo restavracijo ki>r se je zadnje dni zaarž**val po rele uro. Sedel je v točilnici. Uslužbenci so ga tolažik. Gale je pa venom?'- trdil, da ne more več živeti. Skušal je navr-z^ti pogovor tudi z natakarico. a se mu je ta izmikala, nakar je tik pred polnočjo vstal in odšel. Odšel je naravnost na novo stavbo na streho, odkoder se je pognal iz v:šine dobrih 23 m na Ua in treščil na leseno ograjo, ki zapira dohod na stavbo z Masarvkove ceste. Razburljivi dogodek so videli slučajno mimoidoči ter uslužbenci hotela. Ti so nesrečnežu takoj priskočili na pomoč, vendar je bil njihov trud zaman. Obupani Gale je bil že po nekaj minutah mrtev in je obležal poleg ograje ves v krvi. Iz hotela so nemudoma telefonirali na policijsko upravo ter je okrog 1. prispela komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. L»u-žar in dežurni uradnik g. Macarol. Zdravnik je ugotovil, da si je samomorilec pri padcu zlomil hrbtenico in dobil seve še druge težke poškodbe, ki so povzročile skoraj takojšnjo smrt. Medtem se je zbrala pred hotelom, navzlic pozni uri. velika množica ljudi. Truplo jc ležalo na mestu skorajda do 2, nakar šele so prišli organi mestnega pogrebnega zavoda in naložili samomorilca na voz. Truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponori že je bila o obupnem koraku svojega mpža obveščena ž^na in pa Gale-tovi starši, ki stanujejo na Osojah. Obredi pri kronanju angleškega kralja Ne glede na hume dogodke naših dni se Angleži krčevito drže starih tradicij Angleški ust. posvečajo vedno večjo pozornost l-ii^joceinu se kronanju kralja juiija \ i., m kiaij ce Khzabcte. Obredi kronanja so v Anguji ze več sto iet enaki. Ko je oil kronan za angleškega kralja Viljem Osvajaiee, mu je nataknil njegov so-borec iiertram de Vcrdun rokavico na desnico, v kat en je držal žezlo. Ker je bilo pa žezlo tezko, je prosil Viijem Bertrama. naj mu pomaga uržati ga. Bertram je to takoj storil in spoštljivo je podpiral Viljemu desnico. Od takrat jc minilo devet stoletij, vrstile so se vojne in revolucije, kralji so umirali in kri potomcev Bertrama de Vcrduna se je zmešala z angleško krvjo. Toda niti smrt, mti krvave borbe in prevrati niso mogli zabrisati tradicije in tako bo tudi letos na kronanju eden izmed potomcev Bortiama de Verdun grof VVorksop podpiral desnico Jurija VI. ter mu nataknil rokavico na desnico. Od leta 1066., ko je bil v Angliji kronan kralj, je vedno potomec Bertrama de Verdun stal ob njegovi stran , da bi ponovil to, kar je storil njegov slavni prednik. Nase pokolenje je priča krvavih bojev za moderne ideje in svetovne nazore, angleški narod se pa ne glede na silne viharje v političnem in kulturnem življenju naše dobe krčevito drži starih tradicij. V trenutku, ko pnjaha grof Scri- vclsbv Loncolnahire na najlepšem kraljevskem konju in v sijajnem oklepu v dvorano, kjer bo prirejena velika gostija ob kronanju kralja Jurija VI.. bo predstavljal moč večjo od stotine tankov in udarnih čet, kajti v njem bodo poosebljene preteklost, zgodovina, tradicija in spoštovanje naroda. Ob njegovi strani bosta jahala veliki konthur in veliki kraljevski maršal, čigar naloga bo pomagati mu pri njegovem poslanstvu. Vitezov spremljevalec v železnem oklepu pozove v vitezovem imenu na turnir vsakega ki bi se drznil dvomiti, da Jurij VI. ni postal zakoniti kralj. Morda se bo marsikdo smejal tem starim tradicijam, toda za Angleže pomenijo znak dovolj velike in spoštovanja vredne moči, da kljubujejo modernemu skepticizmu. In tu naletimo na načelo angleškega velikaštva. V Angliji je nujno potrebno, da opravlja posle kraljevskega natakarja grof Wymno-dlev, kajti nihče drugi ne sme kralju prvi natočiti vina. kakor mu sme samo lord of Havden podati servijeto, a lord Addington mu lastnoročno pripravi v kraljevski kuhinji obredno jed »dillegrout«, zmes mleka, masa perutnine, zmletih mandljev in sladkorja. In mnogi Angleži so ogorčeni, da se je ta strogi predpis skozi stoletja izgubil, kajti ta jed letos ne bo pripravljena točno tako. kakor Je bila, ko je bil kronan Henrik VTH. Nekateri privilegiji so predmet zelo učenih diskusij, ker ni recimo povsem jasno, ali an Hereditarv Standard Bearer of Scotland ali Ulster King of Arms ali U Is ter of th« \Vhite Rod of Scotland itd. zadostna pra- vice, toda nihče si ne upa zavračati jih, kajti njegovi nosilci bi se kaj lahko sklicevali na >sramotni mir< iz leta 132&, leo se je Edvard III. v Northamptonu s posebno pogodbo odrekel Škotski in dal svojo sestro J oh a no za ženo sinu kralja Roberta Davidu, obenem se je pa zavezal, da bo vrnil vse dragocenosti škotske krone. Ce brt torej letos ne prisostvovali kronanju nosil« škotskih standard in zastav, bi lahko zahtevali, naj vrne škotski »Kamen usodec. kraseč spodaj angleški prestol. To bi bilo pa dokaj usodno za prestiž angleškega kralja, saj se bo po starodavnem irskem prerokovanju angleški pr»\stol sesul šele tistega dne, ko bo iz njega vzet >Kamen usode«. Lepi Clementel Nedavna smrt francoskega politika Edena Clementela, ki je spadal nedvomno med najlepše može francoske politike po svoji fizični lepoti In uglajenosti svojega vedenja, je obudila spomine na dogodek iz leta 1906., ko je Clementel odnesel palmo zmage. Neki veliki pariški Uustrirani list je. razpisal anketo med svojimi čitatelji: Kateri izmed na£ih parlamentarnih zastopnikov predstavlja po zunanjosti in vedenju na j popolnejši tip lepega, družabno uglajenega Francoza? Več sto fotografij poslancev in senatorjev so objavili, da bi mogla javnost vsaj po slikah presoditi fotogenič-nost in moški sexappeal poslancev in senatorjev, čeprav ti dve besedi takrat se nista bili znani. Skoraj tisoč francoskih politikov je tekmovalo med seboj In največ glasov, namreč 1073, je dobil ta.kral.ni poslanec sa okraj Puyi-de-Dome ClementeL Drugi nedvomno najelegantnejši in najbolj uglajeni francoski politik Paul Deschanel, poznejši nesrečni povojni p rezident republike, je ostal daleč za njim s 7S3 glasovi, čeprav sta bila rojaka skoraj iz istega kraja. Ko so obema čestitali k temu uspehu v anketi predvojnih lepih Francozov, je Clementel odgovoril z ironično skromnostjo: »Nikakor nisem presenečen, to glasovanje se ml zdi povsem naravno in pravilno. Saj izviramo ml rojaki iz Arverna od Vercingetoriza in sami veste, da se mora stara Galija zahvaliti njemu za najlepše otroke,< Georges Ohnet: ZAID^JA LJUBEZEN Roman — Zdaj bos prosta, drago dete, bodi srečna! Videla ga je zopet, slišala je njegov glas in solze so počasi pritekle iz njenih oči pri misdi, da morda ona sama ne bo imela drugega izhoda nego umreti, da bo svoboden in srečen tisti, ki ga je oboževala. V teh lenobnih mislih in spominih je preživela dan, vendar se ji je pa adelo potrebno oditi v salon, da bi obedovala s svojim možem. Po srečnem naključju je bil mož povabil barona Cravanta, s katerim je od&el po obedu k premieri. V prijetnem kramljanju sta grof in baron povečerjaia in tako se ni posebno opazila komtesina potrtost. Ob devetih sta odšla in grofica je ostala zopet sama. Zelo rada bi bila naročila kočijo in se odpeljala v Neuil-ly. Pol ure in bila bi pri Laicu Andrirnontovi. Toda zadržala jo je bojazen, da pojde k premieri. Toda kaj ga je oviralo zapustiti g4eda'isče? Morda je že pustil svojega bratranca samega. Previdnost je zadržala Mino, odložila je svoj obisk na prihodnji dan. Bila je zelo trudna, oglašati so se jeli njeni prenapeti živci. Kmalu je legla k počitku, poskusila jc čitati v postelji, da bi se razvedrila, toda oči so se ji proti njeni volii zatisnfle Zaspala je in po dveh dneh je prvič zopet našla mir. Ko se je prebudila, jc bil ž? dan. Malo sram jo je bilo tega vpliva u^rujen^s-ri na njenega duha, ki jo je btfa čez.noč izlrgaia iz rTjensih rnračnih misli. Vendar jc pa z zadovoljstvom opazila, da se čuti osveženo in okrepčano po prespani noči. Misli so ji postale jasnejše. Njeni sklepi so bili pa se \^edno trdni. Rešena je bila zbeganosti prvih trenutkov, našla je zopet oblast nad seboj v p3lni telesni in duševni svežosti. IV. Bilo je pred dobrimi šestimi meseci nekega oktobrskega jutra na gradu Oravant, ko je prejel grof Armand pred odhodom na lov s svojimi gosti iz rok prmKevšega sla veliko kuverto z naslovom: Bernard Pellier .notar v Parizu. Opozorilo. Odložil jc druga manj važna pisma in posvetil vso pozornost temu. Pismo se je glasilo: »Gospod in dragi klijent. Prav kar sem imel obisk. Pri meni je bila vaša sorodnica iz angleških kolonij Lu-cie Andrirnon t ova, ki je ne poznate in ki bi se rada obrnila na vas z neko prošnjo. Bodite tako prijazni in obvestite me, čim pridete v Pariz, da bom lahko obvestil o vašem prihodu gospodično Andrimontovo. Upam, da vam ne bo neprijetno preživeti nekaj trenutkov v njeni družbi. Z globokim spoštovanjem vaš u d a-ni Bernard Pellier.« Po prečrtan ju tega pisma se je grof za hip zamislil. Lucie Andrimontova? Ne, ime ni vabnjalo. v njem nobenih spominov. Njegova sorodknoa? Gotovo po njegovi ženi. Ni se namreč spominjal, da bi bit tak Andjrimont... Kar se nui je zmračilo čelo in znova je prečital notarjevo pismo. Kakor da se je pretrgal njegove spomine zastirajoči zastor, je stopila preden j določena predstava. In ta predstava je bila vezana na resničen dogodek iz njegovega življenja, s Icaterim je bila njegova otroška domišljija nekoć globoko razgibana. Bilo mu je kakih dvanajst let, ko ga je na novega leta dan njegov oče po zajtrku odvede 1 k staremu očetu markizu de Point Orobc, da bi mu voščil srečno novo leto. Markiz je bil zagrizen legitimist in le po srečnem naključju je bil ušel klanju pri PenJssiere. Ostal je bil ves prežet z neopazenimi fevdalnimi tradicijami. Bil je starec visoke postave, sivih, skuštranih las, s križcem sv. Ludvika na prsih. V otroku je vzbujal občutek spoštljive groze. Imel je navado posaditi si ga na koščena kolena kakor na konja in poljubljati ga tako, da so ga njegovi dolgi brki zbadali v obraz. Na novega leta dan je torej sedel grof de Fon-tenav v kabinetu svojega tasta ki mali Armand je dobil po tradacijonedni ceremoniji na kolenih svojega deda dovoljenje ogledati si rodbinski album. Kar je našel med dvema listoma slonokoščeno ploščico z miniaturno sliko. Bila je slika mlade žene. izredno lepe, toda otožnega, trpljenja pomaga pogleda. Na sebi je imela preprosto temno obleko. Na zadnji strani so bile napisane tele >6vojsmn očeta, vroče lojenemu kljub Armand je dvignil tedaj aUtoo, da bi jo mogel bokje pokazati in zaklical je: — O teta, kako si je podobna! Pri teh besedah je starec prebleoVet, oči so se mu preteče zaiskrile, stopil je k defiku ia mu fa-trgal sHfloo iz rok. Vznembneni gjof de Poctons^r je stopil naprej, markiz je pa zamrmral: — Ta nesirečriica mi že zopet stopa pred očL Kaj me ne bo pustila pri maru, kaj si je nfhsnU ne bom mogel izbrisati iz spomina? Grof je poskusil pomiriti svojega tasta in doseči vsaj deloma njegovo prizanes!jiv«c«L — Ne, ne, — je zakbcal marfcrz odločna — Ni'koli več nočem slišati o nji, nikoli več! Ni m« ubogaia, razžalila me je... Iztrgal sem si njeno podobo iz srca, ne poznam je več! Izčrpan po tej razburljivi samoob tožbi se je starec sesedel v naslanjač in zaplakaL Nastala ja grobna tišina, slišalo se je samo njegoMo Saten je. Mračnega čeha je zri grof na malega, v tej bolesti globoko zadetega Armanda, Njen vzrok mu ni bil znan in njene bridkosti ni razumel, a sorze so silile (budi njemu v oči V naslednjem trenutku se je markizu rjovrniha hladnokrvnost in ko ga je skušal zet potolažiti z besedami sočutja, ga je prekinil kratko: To je odveč. Potem je spremil molče oba do praga, objel je svojega vnuka, se ga dotaknil še enkrat s svojimi bodečimi brki, potem se je pa vrnil. V kočiji je maH Armand radovedno vprašal svojega očeta: — Kaj je pa storila teta hudega da se stric tako jeci na njo? — Omožfla se je proti njegovi volji. — Ah, zakaj pa? Urejuje Josip Zupančič — fla »Narodne P. — Vat ▼