Ponovno je bilo odigranih več iger v tekmovanju v nogometu. Turnir se že bliža h koncu, in je že videti možnosti posameznih ekip. Zadnji rezultati so bili sledeči. SFZ (1) Ramos Mejia 8 : Slovenska vas 6 Goli: Zupan Heri 3 (RM); Telič Lado 3 (RM), Svoboda Jure 2 (RM); Kalan Jernej 3 (SV), Grohar Pavle 2 (SV), Berčič Janez (SV). San Justo 10 : San Martin 2 — Goti: Pobršnik Marijan 5 (SJ), Tomaževi?. Lovro 3 (SJ), Urbančič France (SJ), Berčič Janez (SM), Ziherel Peter (SM). Ramos Mejia 5 : Moron 3 — Goli: Zupan Heri 3 (RM), Telič Lado (RM), Poglajen Lojze (ag.) (RM); Klemenčič Franci 2 (M), Kočar Andrej (M). Ramos Mejia 12 : San Martin 7 —■ Goli: upan Heri 5 (RM), Telič Lado 2 (RM), Marinčič Marijan 2 (RM), pn-eheu Oskar (RM): Ziherel 2 (ag.) Mladinski športni dnevi Dosedanja lestvica (RM); Lebre Rajko 5 (SM), šabec To- ne 2 (SM). Dosedanja lestvica I D Iz Zg Tč Ramos Mejia 4 3 0 1 8 San Justo 3 2 0 1 4 Slovenska vas 4 2 0 2 -4 Morón 3 I 0 2 2 San Martin 4 0 0 4 0 SFZ (2) Adrogue 5 : Ramos Mejia 4 — Goli: Godnjavec Adolf 2 (A), Vasle anez 2 (A),' Šenk Stanko (A); Zupan Heri 3 (RM), Svobodo Jure (RM). Moron 4 : San Martin 3 — Goli: Kočar Andrej 4 (M), Leber Rajk-) (SM), Vidic Stane (SM), Lazar Vinko (og) (SM). San Justo 6 : Slovenska vas 4 —• Goli: Urbanči France 2 (SJ), Mustar Jure (SJ), Tomaževič Lovro (SJ), Ra-doš Jože (SJ), Obriskal Tone (SJ): Kalan Božo 3 (SV), Žgonc Janez (SV). Ramos Mejia 7 : Slovenska vas 5 — Goli: Svoboda Jure 3 (RM), Zupan Heri 2 (RM), Puch v O kar (RM), Telič Lad - (RM); Sušnik Vincenc 2 (SV), Žgonc Janez 2 (SV), Kalan Marijan (SV). San Justo 4 : San Martin 4 — Goli: Urbančič Frnace (SJ), Tomaževič Lovro 2 (SJ), šabec Tone (ag) (SJ); Leber Rajgo 2 (SM), šabec Tone (SM), Radoš Jože (ag) (SM). PO ŠPORTNEM SVETU 1862-1972 V nedeljo 24. septembra ob 16 v Slovenski hiši Slomškova proslava S SV. MAŠO igro Mirka Kunčiča OD ZIBELKE DO GROBA ki jo bo v počastitev 110-letnice smrti tega velikega moža v režiji Anice Šemrov izvedla šola A. M. Slomška iz Ramos Mejije JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 17NTV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 Ramos Mejia I 4 D ry O Iz 0 Zg 1 Tč 6 San Justo 4 1 3 0 5 Slovenska vas 4 2 0 2 4 Moroft 3 1 1 1 3 Adrogue 3 1 1 1 3 San Martin 4 0 1 3 1 Castelarja, v sklopu ciklusa koncertov pod pokroviteljstvom Luz y Fuerza in Segbe ter buenosaireškega podtajništva za kulturo. Naslednje igre: sobota, 2. septembra 15.15: Adrogue — San Martin 16.30: Ramos Mejia — San Justo 17.45: Slovenska vas — Moron OBVESTILA NEDELJA, 3. septembra 1972: V Našem domu v San Justo mladinski dan s celodnevno prireditvijo. V Slovenski hiši ob 9 spominski dan posvečen generalu Leonu Rupniku. Vabijo slovenski protikomunistični borci. SOBOTA, 9. septembra 1972: V Slomškovem domu ob 20 družabni večer s plesom. V Siovenski hiši ob 19.30 sestanek SKAD-a. Predaval bo inž. Povše o jedrni centrali Atucha. NEDELJA, 10. septembra 1972: Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi k spominski maši za žrtve komunističnega divjanja pred 30 leti. Po maši komemoracija. Nato asado Kraj: Zavetišče škofa Rožmana. Na Pristavi celodnevnih II. mladinski dan, ki ga prirejajo dekleta in fantje iz Morona. NEDELJA, 17. septembra 1972: V Slovenskem domu v Carapachayu kosilo v korist Slovenskega zavetišča NEDELJA, 24. septembra 1972: V Slovenski hiši po maši v priredbi SKD-SLS zanimiv sestanek. Med drugim predava Tone Mizerit: Politični položaj v Argentini in njene stranke. ESIOVfNIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit PETEK, 1. septembra 1972: V Slovenski hiši ob 20 3. prosvetni večer s predavanjem inž. Jureta Skvarče o argentinski odpravi na Himalajo. Denarne naložbe, posojila Pod najboljšimi pogoji! V Sarajevu se je 24. .julija začelo 14. balkansko prvenstvo v košarki. Jugoslavije je v prvih dveh 'Kolih premagala Turčijo in Romunijo ter je spet resen kandidat za osvojitev naslova. Na dosedanjih prvenstvih so leta 1959 bili prvaki Romuni, 1960 Bolgari, od 1961 do 1972 je bilo prvenstvo v rokah jugoslovanske ekipe. Lani pa so bili prvaki Bolgari. SOBOTA, 2. septembra 1972: V Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30 prosvetni večer v spomin Marijana Marolta. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20.30 začetek šahovskega troboja v spomin pokojnih Franca Preloga in Draga Bujasa. Igrali bosta skupini San Martin in San Justo. V Slovenski hiši ob 20 v mali dvorani 8. kulturni večer SiKA. Predaval bo univ. profesor dr. Vinko Brumen o Alešu Ušeničniku in njegovem mestu v slovenski filozofiji. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 20 čajanka. Vabljena zlasti mladina! V dvorani sindikata Luz y Fuerza, na Perú 823 v Buenos Airesu ob 18 koncerta slovenskega pevskega zbora Gallus in zbora Slovenskih mladenk iz KBEDITNA ZADRUGA SLOGA z. z o. z. Bmé. Mitre 97 658-6574 Ramr« Mejia Argentino Central (B) Correo FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No 1.149.713 Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ČAJANKO bomo imeli v našem Carapachayskem domu. Vsa slovenska mladina. Pridite tudi vi! Vsi se bomo lepo zabavali. Vstopnina samo $ 2.—. V soboto, 2. septembra, ob 20. Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.--------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7213 Jugoslovanska mlada košarkarska reprezentanca je na petem mladinskem evropskem prvenstvu premagala v petem kolu Italijo in osvojila prvo mesto. Zmagala je s 89:65 in dobila zlato medaljo, srebrno so dobili Italijani, s< jetska reprezentanca pa bronasto, ki je premagala Izrael s 73:60. Društvo slovenskih protikomunističnih borcev prisrčno vabi vse protikomunistične borce brez izjeme in njihove svojce ter sploh vse Slovence in Slovenke k SPOMINSKI SV. MAŠI za vse žrtve komunističnega divjanja pred tridesetitni leti, ki bo V NEDELJO, 10. SEPT., OB 11 V ZAVETIŠČU ŠKOFA DR. ROŽMANA (ulica Martin Fierro 4262, Barrio Peluffo, San Justo) Sv. mašo bo daroval msgr. Anton Orehar. — Po maši bo v Zavetišču SPOMINSKA PROSLAVA Po proslavi bo vsem udeležencem na razpolago dobro pripravljen asado Cena $ 15.— (za mladostnike 5.—), katerega čisti dobiček je namenjen Zavetišču. Pribor prinesite s seboj. Vstopnice se dobe v Dušnopastirski pisarni in pri odbornikih DSPB, Ob vsakem vremenu Slov. dom, Carapachay — nedelja, 17. sept. KOSILO v korist Zavetišča škofa dr. Gregorija Rožmana Ob 12 sv. maša za raj. Branka Vrčona. Vstopnice po 15 pesov. Naročite lahko pri odbornikih doma in zavetišča, in telefon 798-4862 ter 796-7513, SLOVENKE! SLOVENCI! V nedeljo, dne 3. septembra ob H si?, maša za vse žrtve komunističnega nasil ja Maševal bo kardinal Anton Caggiano — somaševali bodo vsi narodni delegati. — Med sv. mašo bo pel naš slovenski zbor Gallus. Po končani sv. maši bo skupna položitev venca pred spomenikom SVOBODE na Majskem trgu. Sodelujejo vse narodnostne skupine izza železne zavese. Vabimo vse rojake, zlasti mladino in narodne noše, da se udeležijo! Zbirališče ob naši zastavi. Zedinjena Slovenija Naš dom San Justo MLADINSKI DAN • ob 8.—: v cerkvi: sv maša; • ob 9.—: v Našem domu: skupen zajtrk — odbojka; ob 12: kosilo; • ob 14.30: dviganje zastav, beseda zastopnice deklet in zastopnika fantov iz San Justa, pozdravna beseda zvezne predsednice SDO in zveznega predsednika SFZ. • Nato nastopi: šolskih otrok (gdč. Marica Zakrajšek), naraščajnic (gdč. Emica Urbančič), naraščajnikov (Franci Uštar), mladenk (ga. Anica Zakrajšek in gdč. Anica Mehle), proste vaje deklet (gdč. Metka Trpin), orodna telovadba deklet in fantov (g. Franc Zupanc), šaljiv prizor deklet in fantov (g. Ivan Oven), nastopi folklore (gdč. Tinka Urbančič) in petje mladinskega seksteta (g. Andrej Selan). # Po nastopu prijetno razvedrilo za mladino in starejše PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Slovenska radijska oddaja sporoča, da bo 2. septembra ob 17,34 na radio Antártida glovoril g. Pavle Fajdiga ml., predsednik SFZ. 3. prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo v petek 1. septembra ob 20 v Slovenski hiši. Predaval bo inž. Jure Skvarča o argentinski odpravi na Himalajo - Monnt Everest ob diapozitivih s te odprave SDO Morón SFZ II. MLADINSKI DAN v nedeljo, IO. septembra na Pristavi Ob 8.— Ob 11.30 Ob 12.30 Oz 15.30 odbojka za pokal Matjaža Kunčiča sv. maša kosilo popoldanski program: vhod moronske mladine blagoslovitev slovenske in argentinske zastave petje zbora slovenskih mladenk nastopi šolske mladine nastopi mladinskih organizacij folklora prosta zabava, ples, šaljiva pošta Vsi lepo vabljeni, predvsem pa mladina. I SHOW In PLES Slomškov dom 9. septembra oh 20 v nedeljo, 3. septembra, s sledečim programom VABILO Vsem slovenskim radio amaterjem širom sveta za povezavo. Slovenska radio amaterska zveza Jože žele, W8FAZ, Cleveland, Ohio Tone Vahčič, ml., K8ZWH, Euclid, Ohio Viktor Zakrajšek, VESEQT, Downsview, Ontario Roman Zakrajšek, VE3DQZ, Downsview, Ontario pošljite vašo QSL-karto na: S ARU, 1227 Addison Road, Cleveland, Ohio 44103 Potujete » RIM - Italijo ? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel RLED in Hotel DANIELA 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. Dobrodošli! /'tfP'WwowSc« Sx SI*>weinígiB LJUBLJANA — V sredo, 23. avgusta, je Moskovska filharmonija izvedla prvič izven Sovjetske zveze šoštako-vičevo zadnjo XV. simfonijo. Ostali program 120 članskega orkestra, ki pod taktirko znamenitega dirigenta Kiriia Kondrašina izvaja turnejo po Jugoslaviji, sta sestavljala še priljubljena Klasična simfonija iS. Prokofjeva in zanimiva skladba B'. Bartoka Glasba za godala, klavir, harfo, čelo in tolkala. Koncert je bil v Križankah. PIRAN — V Mestni galeriji so 30. julija odprli likovno razstavo pod naslovom Ars Histriae III. Razstavljalo je 23 istrskih umetnikov — 'Slovencev, Hrvatov .in Italijanov. Posebna štiričlanska žirija je podelila posebna priznanja slikarju Zvestu Appoloniju iz Škofij in kiparjema Josipu Dominiču iz Labina in Jožetu Pohlenu iz Hrastovelj. LJUBLJANA — V ljubljanski stolnici je nastop orglarja Jirija Ropka in pihalnega kvinteta iz Prage privabil veliko število občinstva. Glasbeniki so se predstavili z izbranim sporedom glasbe iz 16., 17. in 18. stoletja ter z nekaj skladbami istarih čeških mojstrov. ,SLOVENSKE KONJICE — V spodnjem Grusovju pri Konjicah je arheološka ekipa Zavoda za spomeniško varstvo našla in odkopala nekaj zanimivih poznoantičnih ostalin. Odkrili so temelje in ostanke lesenih in zidanih arhitektur iz 3. in 4. stoletja. KRANJ — XII. mednarodni gorenjski sejem so odprli 4. avgusta. Letošnji sejem je nekoliko manjši po obsegu in številu razstavljalcev. Svoje izdelke je razstavilo 308 podjetij, med temi 93 iz tujine. Prvič so na sejmu zastopana podjetja iz ZDA, Kanade, Japonske, Indije in Hongkonga. LJUBLJANA — Med hudo nevihti je 29. julija dopoldne okrog 9. udarila strela v skupino planincev na grebenu med Malim in Velikim Triglavom. Štirje mladi fantje so bili takoj mrtvi, šest oiseb pa je bilo rajnenih. Umrli so Janez Krč (17) iz Kranja ter Marijan Rakovec (17), Roman Avguštin (15) in Jože Ješe (19) z Dobrave; ranjeni pa so bili Peter Oberč (13) iz Ljubljane, Ljudmila Vidic (25), Drago Terlikar (17) z Dobrave, Milan čemažar (27) z Bleda, Janez Žumer (27) z Jesenic in Angležinja Mary Mayhoma, ki je dva dni pred nesrečo prišla v Slovenijo. Prvo vest o nesreči je po radiu iz Kredarice sporočila vremenska opazovalna postaja; gorski reševalci so takoj odhiteli iz Mojstrane in Jesenic, s helikopterjem so poslali tudi zdravnika. MARIBOR — Mariborsko občinstvo je navdušeno ploskalo francoskemu zbora „Le Cantrel du Lyone“. Zbor je kon- certiral v Viteški dvorani s programom, ki je obsegal skladbe klasike, romantike in francoske narodne pesmi. PREVALJE - Nad Lesami pri Prevaljah se je 31. julija utrgal oblak. Voda je drvela po Leškem grabnu, --gala cesto, rušila mostove m zalila kletne prostore pa tudi nižje ležeča stanovanja. Zalila je tudi delovne prostore Inštalaterja in uničila enotedensko produkcijo. MURSKA SOBOTA - Po velikih Poplavah v Pomurju priteka pomoč le počasi in po kapljicah. Na posvetovanju 3 avgusta v Murski Soboti so ugoto- liU, L «t.J. 1« pri besedah: Banks SO obljubile sredstva, ki pa bodo seie pritekala, kajti v blagajnah mmajoi rezerve za tak namen. Organizirali pa so vseljudsko nabirko za pomoč poplav-ljencem. Umrli so od 26. julija do 1. avgusta 19‘2 UÜBUMA: A« Bed»S.S™ Crobath; .Goraz£2? sl3avko Gorše; Miro Marija Kostevc, lasbenik; Frančiška Srečko K°7r°*^k? France Langus, o-Lavnc r. ZvoljenK, Ne- rSjS S Sr Po- red, up. mesarsKi i J referent; »»WhüWS RAZNI KRAJI: Vinko Avsec, ključavničar, Vi|^dk; jvfauja Birkelbach r! Sij« Bla?otin» l oLrzel Celje;. M...J« Bab«*, škodfTakLoka; JožeTa^šek, Murska So- kleče; Marija Gombač r Bajc, Naklo nri Divači; Ivanka Grajzar r. Loz , Valpurga; Stanko Humar, Šempeter pri Gorici- Marija Humšek, Trbovlje; Silvester’ Ipavec, Ročinj; M. Uršula (Nežka) Jelen, šolska sestra, Petrovče, Anton Jazbec, koroški borec, Sevnica, France Korošec, Cerknica; Ludvik Kristan, 33, Repnje (utonil v Zbiljskem jezeru); Marija Klanjšek r. Lončar, Grobelno; Ema Krze r. Lovšin, Trot, Edo Kropivšek, avtomehanik, Kamnik, Anton Kapel, Koper; Franc Lozar, Zg. Kašelj; .Anton Muhar, tekst, delavec, Kranj; Frančiška Mlakar, Šenčur; Mihael Mejač, Zalog; Jerica Mihelič r. Brenčič, Vevče; Ivana Macuñ, 68, Rogoznica (utonila v Dravi), Terezija Naglič r. Koren, Šentvid; Pepca Prijon, up. babica, Nova Gorica; Franc Praznik kmet, Primskovo; Franc Pečnik, Arja vas, Franc Pečnik, Medvode; Martin Potonik, papir, delavec, Kočice; Marija Pregelj, Rakek; Franc Razpotnik, Trbovlje, Albin Rejc, Dravlje; Ljudmila Steržaj, Rakek; Franc .Skodlar, Kozarje, Katinka Sušnik, Škofja Loka; Rudi Špacapan, Vrhnika; Ernest Šurne, električar, Medvode; Terezija Škafarm, 88, Bizovik; Ema Terstenjak, 66, Čer-nelavci, (prom. nesreča); Anton Urbanc, Jesenice; Ani Vogel, up. bolničarka, Sp. Kazelj; Rudolf Vidmar, Črnuče; Alojzij Vole. konstruktor, Cellje, Iz delovanja mladih NOVINARSKI TEČAJ Pod okriljem Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. „Marka Bajuka , so bili organizirani kratki_ tečaji, pn katerih naj bi dijaki, ki bi želeli, debli hitri a intenzivni obris določene vede. Pripomorejo taki tečaji k širši razgledanosti — in tudi naj bi bili kot poizkus za nadaljnje odločanje pri študiju za univerzo. V tem smislu se je organiziral tudi časnikarski ali novinarski^ tečaj. Tecai je vodil časnikar Tone Mizerit. Začel se je 13. maja t. 1. in končal 19. avgusta. Bil je ob sobotah, vsa ki n štirinajst dni, ob pol štirih pa do pol šestih zvečer, v Slov. hiši. Udeležili so se ga redni štirje dijaki. Čeprav bi bi-la želja po večji udeležbi, vendar ima majhna skupina prednost, yla v kratkem času bolj sodeluje in več pridobi. Tegaj se je začel z uvodom v smisel časnikarske vede, začetek v Sloveniji in v svetu. Tako priznavamo Vodnika kot prvega slovenskega časnikarja. Nato je sledil konkreten študij vede. Pouk je bil razdeljen na dva dela: teorija in praksa. V prvem delu nam je vodja razložil teorijo časnikarstva in časnikarsko etiko. Dobili smo jasen pogled na izdelavo čaisopisa, njegove dele, kako se pišejo in kaj so poročila, članki, note, podlistki, naslovi, uvodni-vaki itd. v časopisu. Dopolnilo teorične plati je bila praksa, v kateri smo se vadili, kako pisati te Članke. Vodja tečaja nas je seznanil tudi^z mnogimi svetovnimi časopisi, revijami, nam prikazal argentinska in naša, izseljenska dela, da smo na lastne toči lahko razlikovali in spoznali časnikarsko tehniko v večjem obsegu. Tečaj je vzbudil še posebno zanimivost, ker smo obiskali tudi tiskarne, med njimi Esquiu-ja — argentinskega katoliškega tednika — in tudi tiskarno “Vilko”, kjer se tiska naš slo- venski tednik “'Svobodna Slovenija” in druge slovenske revije in knjige. Na tečaju smo pridobili veliko novega znanja in upamo, da se taki tečaji v prihodnosti ponavljajo, ker imajo samo en cilj: biti v korist mladini. Ko mlad človek pride v peti letnik, velikokrat ne ve, za kaj bi se zanimal, ko bo dorastel. Slovenski srednješolski tečaj je odgovoril ugoMno na to vprašanje in je časnikarski tečaj odlično uspel. J- R- MLADINSKA KNJIŽNICA SE JE PRENOVILA! Da bi pripomogla k večjemu kulturnemu vzdigu med slovensko mladino, je znova začela delovati mladinska knjižnica v 'Slovenski hiši. Mladinska knjižnica je namenjena slovenski mladini na splošno. Vabimo posebno mladinske organizacije in ustanove, tečaje in vso mladino za podporo naše knjižnice, ki je močna kulturna vez med mladino. Vez, ki se bo prenavljala iz roda v rod in čimbolj bo obiskovana ter popolnejša bo živa priča našega zanimanja do vsega, kar je slovenskega. „Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo prejeli od svojih staršev.. . Kdor svoj materin jezik zavrže, ker ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, kakšno škodo dela. O ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik“ (Slomšek). Mladinska knjižnica je začasno v prvem nadstropju Slov. hiše in je odprta ob sobotah med srednješolskim tečajem in ob nedeljah po mladinski maši. Na razpolago imamo veliko kniig, prevodov, itd. Tudi knjige v drugih jezikih: španščini, angleščini, francoščini, xitd. Priporočamo, berite: Martin Kačur (Cankar), Lassie se vrača (E. Knight), Zaupni agent (Graham Greene), Bela krizantema (Cankar). Poročilo o mladinskem festivalu bomo objavili prihodnjič. SLOVENCI ARGENTINI Osebne novice Poroka. V soboto, 12. t. m. sta se poročila v farni cerkvi v Villa Adelina gdč. Branka Jerneje in France Kogovšek. Nevesti je bil za pričo Marijan Golob, ženinu pa njegova mati ga. Marija Kogovšek. Poročal je pater Alojz>j Kukoviča DJ. Novoporočencema iskreno čestitamo. BUENOS AIRES Prosvetni večer o zadružništvu 25. avgusta ob osmih, je v okviru drugega Prosvetnega večera predaval g. Marjan Loboda. V izrednem zanimivem predavanju je pokazal v samem delu, splošen finančni položaj v Argentam in navedel nekatere izmed vzrokov inflacije, ki največji meri teži zlasti na delavstvo in (srednji sloj. V drugem delu je poudarjal pomen zadružništva in o njegovem pomenui -celoti gospodarski strukturi. Tudi konkretno glede SLOGE je £***■; jame neposredno ali posredno okoli oOO naših ljudi, kar :bi pomenilo skoraj pretežni del emigracije po letu 1945. Po končanem predavanju je sledila zanimiva debata in g. Loboda je odgovarjal na številna vprašanja, ki so Ji o stavi jali navzoči. VEDRINO, RAZUMEVANJE IN LJUBEZEN V NAŠE DOMOVE! Predavanje prof. dr. Hanželiča slovenskim materam Prof. dr. Hanželiča pozna slovenska skupnost v Argentini največ v zvezi s počitniškim domom v Cordobi,_ kjer je z neomahljivo voljo in osebnim težaškim delom postavil za nas kolonijo, -je vir zdravja, svežine, vedrine m .oddiha za mnogokatere. Prof. dr. Hanze-lič živi zdaj v Lujanu, kjer se prav tako udejstvuje kot vzgojitelj m iskreni prijatelj mladine. Prvo predavanje je pri Zvezi slovenskih mater in žena imel v četrtek, 24 avgusta v Slovenski hiši ob kar zadovoljivi udeležbi. Predavatelja sta v imenu odbora Zveze mater in zena pozdravili predsednica, ga. Pavlina Dobov-škova in kulturna referentka, ga. Štefka Verbičeva. Predavatelj je boleči problem vzgoje naše mladine razčlenil v treh razdobjih. Prvo razdobje obsega staro?.« otroka do šestega leta, ko še kar živi v svojem ozkem svetu,_ polnem domišljije in pravljičnih prividov, pa vendar že vse po svoje budno opazuje okoli sebe in se mu ta doživetja globo-ko vtisnejo v spomin za vse poznejše življenje. Drugo razdobje sovpada v šolsko dobo, to je od nekako šestega do dvanajstega leta otroka. Otroku moramo dati pobudo, da bo vzljubil šolo in tudi učitelje. Kadar otrok pripoveduje kak sicer neznaten dogodek iz ^sole, ga moramo prizanesljivo poslušati, in šele potem to dopolniti s svojim mnenjem. V tej dobi. je silno važna verska vzgoja. Povsem napak bi bilo, če bi otro-kom prikazovali Boga kot nekaj, česar se moramo bati, ker je silno strog in neizprosen. Predstaviti ga moramo v vsej njegovi veličini, kot poosebljeno dobroto, usmiljenje, ljubezen in odpuščanje. Če bomo z razumevanjem znali prisluhniti otroku v otroški in šolski dobi, mu bomo znali nuditi vso zaslombo tudi v doraščajoči dobi, ki jo smatramo pri deklicah od 12. do 18. leta, pri dečkih pa od 13. do 22. leta. To je doba, ki je združena z največjo problematiko življenja. Notranje v sebi nedozorel fant že sprejema vase poleg dobrih tudi kvarne vplive svoje okolice, ie dovzeten tudi za ekstreme, popoln -ma nasprotnim staršem. V teh nedozorelih letih, ki si jih pa fant ne zaveda, je verska vzgoja najtežja, fantje se že lovijo za tujimi vzori, in marsikateri izmed njih smatra starše za starokopitne. Ta leta nedozorelosti jim moramo pomagati z razumevanjem premostiti — ob spominu na naša mladeniška leta, ko smo prav tako z visoko letečimi cilji hoteli napraviti nekaj novega, boljšega, pa smo se vrnili na staro, uglajeno pot. Predavatelj je zelo poudaril važnost zaposlitve v tej dobi dozorevanja pri fantih in dekletih, študij ali ročno delo _ !0boje je enako koristno za življenje. Naj mladina nikoli ne pozabi, kako so njihovi starši prišli praznih rok v tujino in si tu samo s trdim delom in velikanskimi žrtvami ustvar-'i vse to, kar imajo. Naši-mladim je >-a trnjeva pot vsekakor prihranjena Vse to skušajmo naši mladini dopovedati z razumevanjem, dobroto, ljubeznijo, ne da bi jim pri tem očitali: Iz naših pekočih žuljev, iz našega trpljenja, nase samoodpovedi ste. zrastli m živite, b tem očitkom bi ravno nasprotno dosegli. Predavatelj je mimogrede vzel na kritično rešeto tudi prevratniško gibanje po vsem svetu, zlasti v Južni Ame-riki kjer žanje celo V nekaterih cerkvenih’ krogih bogate sadove. Čeprav je govornik poudarjal, da so socialne reforme ponekod res potrebne, bi njegovo mnenje o teh nasilnih posegih v ustroj posameznih držav mogli zgostiti v en sam stavek: Lahko je nekaj porušiti, težko pa je na razvalinah napraviti nekaj novega... Po predavanju se je razvila živahna debata. Vsekakor je vzeja danes^ mnogo težja, kakor v „dobrih starih časih , ko smo trdili, da „šiba novo maso poje“. ■Svoje nadaljnje predavanje bo dr. Hanželič na željo posvetil^nasi mladim naravnost * V SLOVAŠKI SPOMINSKI DAN Slovaški emigranti, ki živijo v Argentini, so imeli v soboto, 26. avgus-a svoj spominski dan. Nanj so povabili u-di zastopnike tistih narodnih skupin v Argentini, ki so — prav tako kot oni — žrtve komunistične okupacije velikega dela Evrope. V imenu Zedinjene Slovenije se je tega spominskega dneva udeležil g. Rudolf Smersu. Poleg teh pa so bili povabljeni tudi zastopniki raznih argentinskih protikomunstičnih organizacij (Acción Nacional Argentina Antimarxista, Movimiento universal por la libertad y la paz, Argentinos amigos de las naciones sojuzgadas por el comunismo “Gral. Bartolomé E. Gallo ’, Comité Argentino de homenaje a las víctimas del comunismo itd.). Spominski dan se je zaceas sv. mašo, ki jo je v dvorani Slovaškega kulturnega društva daroval prof. Benedikt Hancko D. J. za vse slovaške mučence, ki so izgubili svoja življenja v obrambi Slovaške. Nato je bila v istih prostorih svečana akademija, na kateri je nastopijo več slovaških, argentinskih in drugih govornikov. Akademijo je začel in vodil dolgoletni agilni predsednik Zveze slovaških društev v Argentini g. Alojzij Maček, ki je v vseh povojnih letih v prisrčnih stikih s Slovenci. Izredno tehten govor je imel dober poznavalec evropskih razmer in še posebej komunizma Argentinec prof. Pedro Balza y Pastor. V nedeljo, 27. avgusta dopoldne pa bo zastopniki slovaških društev položili venec pred spomenik svobode na Majskem trgu v Buenos Airesu. XX. olimpijske igre V Miinchnu so se 26. avgusta pričele XX. olimpijske igre z velikim sijajem in z vso nemško točnostjo. Ob 15 je prišel na stadion predsednik zvezne republike Nemčije Gustav Heine-mann, nakar so se začele slovesnosti. Po nemški državni himni je bila parada vseh nastopajočih reprezentanc z grško ekipo na čelu, ki jo je vodil bivši svetovni prvak v skoku s palico Papani-colau. Sledile so druge ekipe po abecednem redu, ekipa Nemške zvezne republike pa je bila kot gostitelj zadnja. Po pozdravu predsednika nemškega olimpijskega odbora Willija Daumeja je Avery B'rundage, predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora, čestital prireditelju in naprosil predsednika republike Heinemanna, naj otvori igre. Fo dviganju olimpijske zastave in nekaterih vmesnih folklornih točkah je ob 17. uri nemški atlet Zahn, kot zadnji član štafete, prinesel na stadion baklo in prižgal olimpijski ogenj, ki bo gorel na stadionu 17 dni. Po prižganju olimpijskega ognja je nemška atletinja Heide Schuler v imenu vseh nastopajočih športnikov izgovorila olimpijsko prisego. iNaslednji dan pa so se ob pol devetih začela prva tekmovanja v raznih športnih panogah. Argentino je najbolj zanimal nastop Alberta Demiddija iz Rosaria v veslanju v enojcu. V izbirni tekmi za uvrstitev v finale je Demiddi največje upanje Argentine za dosego zlate medalje, sigurno zmagal v svoji seriji, vendar je v dragi seriji dosegel najboljši čas sovjetski veslač. Tudi argentinski četverec je prijetno presenetil in se s tretjim mestom uvrstil v finale. Prav tako je velik uspeh dosegla argentinska hokejska ekipa, ki je igrala neodločeno 1:1 s svetovnim prvakom Španijo. Jugoslovanski ekipi v košarki in vaterpolu, ki sta med favoriti za dosego kake medalje, sta brez težav zmagali. Vaterpolisti so premagali Kanado z 12:4, košarkarji pa Italijo. Jugoslovanski športniki so na prejšnjih igrah v Mehiki dosegli 8 medalj. •Na teh igrah bi radi ponovili prejšnji dosežek, vendar niso preveč optimisti. Računajo sicer na uspehe v košarki, Vaterpolu in morda v rokometu. V atletiki ne računajo dosti, le Vera Nikolič in Dane Korica imata nekaj možnosti, med favoriti v metu kopja je tudi Slovenka Urbančičeva. V drugih športih imaio nekaj' možnosti boksarji in rokoborci, slabše pa je letos v orodni telovadbi. Cerarja, ki je bil vrsto let med najboljšimi svetovnimi telovadci, ni še nihče nadomestil. Telovadci Janez Brodnik, Milenko Kersnič, Miloš Vratič, Drago Šoštarič, Tone Plestenjak ter Ivica Hmeliivas in Zoran Ivanovič bodo ime'i težavno nalogo obraniti sloves slovenske in Ugoslovam-ke telovadbe v svetovnem merilu sloves, ki je star vsaj petdeset let. Vsah teden ena DELAVEC Cvetko Golar Težka je moja pest, črna je moja dlan, v brazde razjedana, moj obraz je ožgan. Temen je moj pogled, kakor bi z ogljem zrl, raskav in trd moj glas, kakor bi jeklo tri. Kadar od dela grem, sinko se moj smeji rožnih mi lic v pozdrav: ■ „Zlati moj očka ti!“ Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 28. avgusta 1952 — Št. 32 JUBILEJNO ZBOROVANJE OB 60-LETNICI SLOV. KATOLIŠKEGA NARODNEGA GIBANJA Zadnji govornik je bil Miloš Stare, ki je v svojem preglednem in temeljitem predavanju med drugim dejal tudi naslednje: „...Program slovenskega katoliškega narodnega gibanja se v svoji osnovi ni spremenil od tedaj, ki ¿mo (Slovenci po svobodni odločitvi vstopili v Jugoslavijo. Namen tega koraka je bil: 1. ohranitev slovenskega naroda; 2. svoboda slovenskega naroda; 3. svobodna rast vsega slovenskega narodnega življenja na združenem ozemlju Slovenije na osnovi narodne individualnosti. Slovenci se danes zavedajo, da naši veliki sosedje niso prav nič spremenili svojih načrtov, da si razdelijo zemljo, na kateri bivajo (Slovenci. Slovensko narodno hotenje se je izoblikovalo v stremljenje po (slovenski narodni državi, do katere ima slovenski narod kljub svoji majhnosti isto pravico kot veliki narodi. Slovenci se proti Jugoslaviji, ki bi omogočila ohranitev slovenskega naroda, njegovo svobodo in svobodno rast, ne bore. Njihova geografska lega in gospodarski razvoj jim to narekujeta. Nimajo interesa rušiti tvorbe, v kateri bi narodna država Zedinjena Slovenija ščitila slovenske interese, Združene države Jugoslavije pa branile obstoj Zedinjene Slovenije. Slovenci vedo, da je po uničenju komunizma možna oživitev Združenih držav Jugoslavije z demokratičnimi sredstvi in v demokratični organizaciji le po sporazumu med Srbi in Hrvati, če oni odnosov ne urede, demokratične skupne državne zveze ne bo. Bojijo ise, da bodo tedaj, če ne pride do sporazuma med Srbi in Hrvati, le-ti še bolj divje nastopali drug proti drugemu in izigravali večje sosede, oni pa njih enega proti drugemu. Kot najmanjši bodo Slovenci pri vsaki tako priložnosti trpeli škodo. . . V mednarodni politiki nastopa sila vedno kot važen element. Tega Slovenci v tej igri nimajo. Zato jim pamet ukazuje previdnost v največji meri, da ne postane Slovenija kon-kurzna masa, ki si jo bodo razdelili grabežljivi sosedje. Morda pa bo kdaj zmagala, id°ja Zveze evropskih narodov. Verujemo in upamo v to. Ne da bi rušili, kar imamo, moramo idejo pospeševati in poudarjati, da tudi naš narod hoče biti elan v taki bodoči evropski demokratični skupnosti.“ DRUŠTVENI OGLASNIK Kakor smo že ponovno sporočili po naših časopisih bomo 3. septembra ob 11. uri skupno manifestirali našo protikomunistično solidarnost, z udeležit-vijo svete maše v katedrali. Pripravljalni odbor sestavljajo te’e narodnosti: Estonci, Hrvati, Letonci, Litvanci, Madžari, Poljaki, Slovaki, Slovenci in Ukrajinci. 3. prosvetni večer Zedinjene Slovenije bo 1. sept. v Slov. hiši, ob 20. uri. Predaval bo g. inž. Jure Skvarča o argentinski odpravi na Himalajo. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Od vsepovsod V Dolini pri Trstu so neznani saboterji — 4. avgusta — z eksplozivnimi naboji vžgali nafto v treh velikih rezervoarjih, kasneje sta se vnela še četrti in peti rezervoar. Od 800.000 ton nafte, kolikor jo je bilo v zbiralnikih, so gasilci izčrpali skozi ventile kaki dve tretjini in s tem zmanjšali nevarnost, da bi požar zajel vso nafto. Tržaškim gasilcem so prišli na pomoč še skupine iz raznih zgornjeitalijanskih mest. Gost oblak dima je bil viden od daleč, saj se je dvigal kakih 2000 m visoko. Gašenje so ovirali številni radovedneži, ki so zatrpali vse ceste. Dolinski župan Lovriha j'e zahteval, naj policija naredi red in izseli tudi okrog 50 prebivalcev iz hiš, ki so bile nalbli-žj'e požaru. Pri gašenju je bilo ranjenih 11 oseb, od tega 8 s težkimi poškodbami. škodo so ocenili na več kot 10 milijard lir. NIXON, REPUBLIKANSKI KANDIDAT Mednarodni teden AMERIŠKI NAROD PRED IZBIRO Na zborovanju severnoameriške republikanske stranke v Miami v Floridi je bil enoglasno izvoljen sedanji predsednik Nixon za predsedniškega kandidata na letošnjih novemberskih volitvah. V govoru, ki ga je imel takoj po izvolitvi, je Nixon pozval ameriške vo-iilce, naj zavrnejo demokratskega kandidata McGovema — ki ga ni imenoma ni omenil —, kajti „izbira na teh volitvah ni med radikalno spremembo in nobeno spremembo. Izbira je med spremembo, ki bo delovala in spremembo, ki ne bo delovala.“ Glede McGovernove politike do Vietnama je Nixon dejal, da „bi bilo pogubno vzpostaviti komunistično-vlado v Južnem Vietnamu. Brezpogojen umik ameriških čet in vhod komunističnih v Saigon bi brez dvoma pomenil poraz in komunistično nadvlado.“ Nixon je iz 'Miami odletel v Chicago, kjer je naslednji dan na zborovanju Ameriške Legije — organizacije vojnih veteranov — začel svojo urad-no/volilno kampanjo. V govoru je izjavil, da „ne bom nikdar tvegal ameri-' ških koristi in ameriške varnosti pod lažnim geslom ekonomije. Ekonomija vedno, toda slabost nikdar,“ je dejal Nixon. Silovito je napadel McGovernove predloge glede nadaljnje ameriške zunanje politike. McGovern predlaga takojšen umik 170.000 ameriških vojakov iz Zahodne Evrope, znižanje vojnega OTROCI “BREZ STARŠEV” ('Nad. s 1. str.) Socialna ogroženost teh otrok se izraža tudi v slabih življenjskih razmerah, v katerih živijo; v pomanjkanju varstva, odtujenosti staršev do otrok. Ti otroci