StB¥. 132._V Llnbllanl,»sobolo. 10. limUa ffli._LetO XXXIX. s Vel|» po poŠti: s ^^^ Wm ■ mm M^M ^^^ ==Inserall:s= OT T MIIP mM H M sH?rr*r: z*Su±i:£ % I 11II Lb m tm m - - ISSiT./S: llvllll I I I ■ f~ hjUlj w LI1LL —a,™ V upravi prejeman K1-90 ^tT W m^M J* M MH ^^^ JbTSS "poJ&S Ksr Uredništvo Je tKopitarjevi nlioi štev. 8/m. DaIUiahm I!m1 —m mIa»«m«1>i mmha(1 Upraralitro je t Kopitarjevi ullol štev. B. -sa j Političen list za slovenski narofl. | {g^^j^^as« Slovenskemu ljudstvu! Dne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo šestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska Ljudska Stranka kliče na volišče vse ljudsko-zavedne Slovence, da zgradijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru. To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složr^p delo za blagor ljudstva. Prava, iskrena edinost je pa mogoča samo med možmi, ki so edini v načelih. Zato se je osnovala leta 1909 Vseslovenska Ljudska Stranka, med navdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva. Dragi rojaki! Možje, katere Vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši Vseslovenske Ljudske Stranke; slovesno so prisegli, da hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zvestobi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu Vseslovenske Ljudske Stranke. Na vas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklenemo svoje vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ljudske Stranke. Naša edinost ob volitvah bode rodila popolno, bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz sloven-kega državnega zastopa zadnje ostanke gnilega lažiliberalizma, tega nestrpnega .sovražnika, klevetnika in izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prave ljudske svobode, zasnovano na zdravo, svežo nepremagljivo moč organiziranega ljudstva. Tedaj na krovj^si Slovenci, ki smo blage volje! Nikogar ne izkjučujemo ki se nam hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče — ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva duše in volje krščanskega slovenskega ljudstva! Potem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo discipliniran nepremagliv bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvar! Tedaj, slovensko ljudstvo na delo in v boj za kandidate Vseslovenske Ljudke Stranke: Z Bogom za ljudstvo! Na Kranjskem: 1. Mesto Ljubljana. dr. Vinkb Gregorič zdravnik v LJubljani. 2. Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske). Dr. Ivan Šusteršič advokat v Ljubljani. 3. Sodni okraji Radoljica, Kranjska gora, Tržič. Josip Pogačnik posestnik, poštar in dež poslanec v Podnartu. i. Sodna okraja Kranj in škofjaloka. Franc Demšar posestnik in deželni poslanec na Češnjici. 5. Sodna okraja Kamnik in Erdo. dr. Janez Krek profesor bogoslovja in dež. poslanec v Ljubljani. 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Cirknica, Idrija. Josip Gostinčar posestnik v LJubljani. 7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. dr. Ignacij Žitnik kanonik in deželni poslanec v LJubljani. 8.Sodni okraji Litija,Višnjagora,Radeče. Franc Povše komerčni svetnik, posestnik ln deželni poslanec v Ljubljani. Useslouens e Ljudske Stranke so: 9. Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. Ivan Hladnik žttpnik, deželni poslanec na Trebelnem. 10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, Fara in Osilnica. y Na Štajerskem: V kmečkih okrajih. 1. Maribor levi breg, Št. Lenart, Ljutomer, Gor. Radgona. Ivan Roškar kmet v Malnl. Franc Jaklič nadučitelj In deželni poslanec v Dobrepoljah. 2. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice. Franc Pišek kmet v Orehovi vasi. 3. Ptuj, Ormož. Mihael Brenčič kmet v Spuhlji. 4. Celje, Vransko. dr. Anton Korošec deželni poslanec v Mariboru. 5. Rogatec, Šmarije, Kozje. dr. Franc Jankovič deželni podglavar in zdravnik v Kozjem. 6. Brežice, Sevnica, Laško. dr. Ivan Benkovič deželni poslanec v Celju. 7. Marenberg, šoštanj, Slovenji Gradec, Gornjigrad. dr. Kari Verstovšek deželni poslanec v Mariboru. 11. Sodni okraji Metlika, Novomesto, Črnomelj. Evgen Jarc c. kr. profesor in deželni poslanec v LJubljani. Na Goriškem: 1. Goriška okolica. Josip Fon c. kr. sodni svetnik in deželni poslancc v Gorici. 2. Ajdovščina, Komen, Sežana. dr. Hinko Stepančič c. kr. sodni svetnik in deželni poslanec v Gorici. 3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec. dr. Anton Gregorčič deželni podglavar v Gorici. V mestnih okrajih. 8. Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat Jurij Stern posestnik v Mariboru. 9. Ormož-Celje (mesta in trgi). Skupni slovenski kandidat Ivan Rebek kjučavničarskl mojster v Celju. 10. Za mestno-tržko -skupino Gornja Radgona, Sv. Lenart v Slov.gor.,Poberž, Razvanje, Ptuj, Breg pri Ptuju itd. dr. Josip Leskovar odvetnik v Mariboru. Na Koroškem: 1. Mesto Celovec. Alojzij Terček knjigovez v Celovcu. 2. Celovška okolica. Valentfn Podgorc monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu. 3. Borovlje, Dobrla ves, Pliberk, Železna Kaplja. Franc Grafenauer dež. poslanec ln posestnik v Brdu pri Šmohora. i. Velikovec, Svinec, Stari dvor. Jurij Rut ar župan ln posestnik v št. Petru na Vašlnjah pri Vellkovcu. 5. Beljak. Matija Vošpernik župan varenberške občine. Lfubljatia, ITlaribor, Celouec, Gorica Centralni izurMn! odbor Vseslovenske Ljudshe Stranke. Dr. luan Šusteršič, t. e. prcdicdnm. Zadnja besedo pred Kitko. ! ' ; • • ; v t, i . : : ; vSamo dva dneva nas še ločita od volilnega dne, ko bo slovensko ljudstvo odločilo svojo politično smer za .vrsto let. Po večtedenski hudi borbi na volilnih shodih, po časnikih, brošurah, letakih in po osebnem upljiva-nju nešlevilnih agitatorjev — bo govorila glasovnica! Po poročilih, katere sprejemamo iz cele Slovenijo, je položaj za Vseslovensko ljudsko stranko na Kranjskem, Štajerskem, K o r o š -k e m i n G o viškom zelo u g o -d e n. Upati sinemo, da bo 13. junij, dan sv. Antona, dan velikanske zmage poštene ljudske misli, poštene ljudske volje. Krščansko slovensko ljudstvo si bode, ako Bog da, priborilo sijajno zmago nad vsemi svojimi sovražniki. Kar se tiče zlasti naše Kranjske . ne more biti nobenega dvoma, da bode S. L. S. dne 13. junija dobila vse slovenske mandate z edino izjemo mesta Ljubljane. Tu, v Ljubljani sami, pride skoro gotovo do ožje volitve med kandidatom S. L. S. d r. Vinko G r e g o r i č e m in liberalccm dr. R a v n i h a r j e m. Kar se pa tiče ostalih 10 kranjskih slovenskih okrajev, stoje stvari za S. L. S. uprav sijajno. Razni liberalni in soc. demokrat, agitatorji skušajo sicer zbegati volilce t.u in tam z nasprotnimi laž nji vi mi trditvami. Svarimo volilce pred takimi manevri — kajti po volitvi bo osramočen, kdor se bo dal vjeti proti S. L. S., ker bo z liberalci, socialdemokrati in zagovednimi »neodvisnimi« vred žalostno pogorel. Kdor pa bo volil s S. L. S., bo stal dne 13. jnnija v taboru zmagoslavne ljudske armade. Iz srca privoščimo to vzneseno veselje slehernemu poštenemu možu. In vsakdo bo deležen tega veselja, ki bo ob volitvi oddal glasovnico za S. L. S. Pošteni krščanski slovenski možje vkup! Na delo, na zmago! Z Bogom za ljudstvo! Socialistične laži lo dejanja. Soc. demokrati se v volilnem boju poslužujejo laži, ki :;o sicer nekoliko gospodarsko barvane, ostanejo pa kljub temu laži. Tako je vpitje rdeč-karjev o militarizmu, ki jim je tako priljubljeno, navadna laž, ki more pač koga nahujskati. nikakor pa ne prepričati človeka, ki vsestransko premo-tri položaj. Poslanci S. L. S. niso nikoli delali trenutnih uspehov, da bi povzdignili svojo veljavo v očeh volilcev, pač pa so delali in glasovali tako v parlamentu kakor jim je velevala vest, poštenost in skrb za. povzdigo slovenskega ljudstva. Zato se vpitja socija-listov in njihovih polbratov liberalcev zastopniki naše stranke niso nikoli bali ter ga tudi nikoli ne bodo upoštevali, ker vedo, da bi bilo to škodljivo slovenskemu ljudstvu. Premotrimo samo. kaj je z vpitjem proti militarizmu. Res je, da je splošno razoroženje držav idealna stvar, ki je sama na sebi 'epa. Toda ali je udejstvovanje te ideje LISTEK. Naši dreadnougnn. O naših dreadnoughtih se je dozdaj v tehničnem oziru jako malo pisalo; niti v delegacijah ni mornariška uprava glede na to veliko povedala. Zdaj pa, ko se bliža dan, da se prvi dreadnought izpusti v Trstu v morje, priobčuje »Vedette«, vojaška priloga »Fremdenblatta«, sledeče zanimive ofi-ciozne podatke: 2 4. junija t. L, na obletnico bitke pri Kustoci, se izpusti v Trstu iz Stabilimento tecnico prvi avstrijski dreadnought, ki bo nosil na cesarjevo povelje ime »V i r i b u s u n i t i s «, v morje. Ladja je dolga 152 m, na najširšem kraju široka 28 m, visoka pa 165 metrov. V vodo se v normalnih razmerah potopi za 8 3 m. Ladja tehta žc zdaj, ko ni nič drugega dograjeno kakor samo truplo (stroji, topovi in drugo se šele pozneje montira) 11.000.000 kg. Za zgradbo trupla je bilo potreba 300.000 delavnih ših-fcov. Gonili bodo ladjo tri drug od dru-gogn neodvisni stroji na turbine; vsi skupaj bodo razvili 26.000 konjskih moči in velikanu podelili hitrost 21 morskih milj, to je 3#8 km na uro. Vsa ostala tehnična dela, to je: obračanje topov, dviganje municijK iz mngaema, 11 metalcev luči, brezžični brzojav, 1500 električnih žarnic za notranje prostore odvisno pd nas, od cnc same ^clr-, žave? Hazor^ženje je samo takrat .možno, kakor ga izvrše vse države, ki pri-i dejo v pp&Vjv. Dokler pa se ostale države no odločijo za razoroženje, dokler ni izključeni*, vojna nevarnost, toliko Časa je dolžnost poklicanih faktorjev države, skrbeti za to, da je država zmožna v slučaju vojske varovati koristi svojih državljanov. In edina dolžnost je pravzaprav, varovati in pospeševati koristi državljanov. In kako naj varuje koristi državljanov država, ako ni močna? Poglejmo samo Nemčijo. Ona razcepljena Nemčija, ki je bila še pred nedavnim časom tako siabotna v političnem in gospodarskem oziru, je danes ena onih držav, ki prvačijo na gospodarskem polju. In to samo zato, ker se je vojaško okrepila. In ali nima ravno nižje ljudstvo ravno največ koristi od tega, ako je država v blagostanju, ali nima ravno nižje ljudstvo največ zahtevati od države? Vslod tega je popolnoma umljivo glasovanje v delegacijah za izpopol-njenje naše vojne mornarice. Pa tudi denar, ki se bo izdal za bojne ladje ne bo šel iz države. Lahko trdimo, da bo pretežna veČina tega denarja ostala v delavskih rokah. Socialni demokrati ne povedo, da delavstvo v rudnikih in premogokopih to že sedaj čuti. Socialni demokrati trosijo pač laži, kakor da bi bilo 60 milijonov za eno bojno ladjo vrženih v morje, ali pa da odidejo v inozemstvo. Moderna bojna ladja je izdelana skoro izključno iz snovi, ki v svoji naravni obliki nima velike vrednosti. Šele vsled predelavanja postane ta snov v toliko sposobna, da doseže ono vrednost, ki jo ima dodelana ladja. Nasproti jeklu, ki se porabi za moderno bojno ladjo, ne pridejo druge potrebne snovi v poštev, ako pomislimo, da sc 50 milijonov kron izda samo za jel,' in njegovo izdelavo pri eni taki ladji. Kakor pri vseh industrijskih podjetjih tako se tudi pri napravi kake ladje dele izdatki v štiri glavne točke: 1. preskrbitev surovin in jeklenih izdelkov, 2. delavske plače, 3. režijski stroški, 4. obrestovanje naloženega kapitala. Izdatke za prvo točko se mora ceniti na 18 odstotkov (brez izdatkov za ostali material in izdelkov malih obra tov). Ker pa nima neizkopana ruda kakor tudi n. pr. premog, ki leži š(fKa zemlji, nobeno vrednosti, pomenjajo ti izdatki samo delo, ono delo, ki se plača, cla se ruda izkoplje in predela na razne načine v jeklene plošče. Delavske plače obsegajo najvišje izdatke, namreč 35 odstotkov celotnih izdatkov. Pod to točko pa so mišljeni samo oni zneski, ki se izključno izplačajo samo za predelavo surovih in napol predelanih fabrikatov ter za njihovo porabo na ladjah delavcem tvrdk. Niso pa tu uračunane one plače in izdatki, ki se izplačajo za obrat in preosnovo številnih strojnih in motornih naprav za grajenje ladij, strojev, topov, električnih in drugih instalacij. Izdatki za plače višjega osobja, torej za konstruktivno delo, se cenijo na 30 odstotkov. Sedaj pa sestavimo račun. Izdatki so za: 1. boljši materija! in male obrate 6%, surovine in pqlfa.brikate IS',' , 3. delavske plače 35^f,f režijo 30%. To znaša skupaj 89%,..ta&o da ostane za obrestovanje kupitala povprečno 10%. Od velikanske vsflte okroglo 60 milijonov kron, ki staii^',dreadnought, se torej porabi in plača za delo 90 odstotkov. Razen malih izdatkov za produkte, ki so pri nas nc dobe, ostane ves denar v državi, in ves denar,, vsi 400 milijonski mornariški izdatki", kroži zopet k svojemu izvoru - prpducentu in kon-sumentu, ter dviga tako domačo industrijo, trgovino in obrt. Seveda bi namesto grajenja ladij tudi druge investicije prinašale kruha in denar med ljudstvo. Toda ravno to je, da moramo računati tucli z uplivi drugih faktorjev. In socialni demokrati niso ravno oni, ki bi jim bili principi vedno odločilni, temveč znajo računati tudi z uplivom razmer. Socialna demokracija je internacionalna stranka z enotnim programom. Zato ne smejo zameriti socialni demokrati, ki tukaj upijejo proti militarizmu, da jim stavimo v primero delo njihovih sodru-gov po drugih deželah. Ker sc pa ravno socialisti tudi baba jo, da bo njihova mednarodnost rešila vprašanje o raz-oroženju, poglejmo zato tudi njihova tozadevna dejanja. Francoska republika, ki so jo ustanovili socialisti, in ki so jo ponovno vodili socialistični ministri, nima z raz-oroževanjem nič opraviti. Nasprotno. Medtem, ko znašajo v Avstriji vojaški davki 540 milijonov kron na leto, znašajo ti davki v socialistični Francoski 1080 milijonov kron. Še večji pa je krvni davek. V Avstriji služi vojake 3 8 do 4% fantov. Na Francoskem pa se odpokliče k vojakom 6.6%, medtem ko v Nemčiji samo 4.5%. In socialistični voditelj Jaures je imel letos v marcu govor pri obravnavi mornariškega proračuna, v katerem je poudarjal, »naj sc ne dovoli oni del kreditov, ki zadeva topničarstvo, da se omogoči mornarici izvršiti projekt za nabavo 340 milimeterskih topov,, po tipih samih, ki jih smatra mornariška uprava za najboljše.« Tako so poročali tudi socialistični listi. Socialistu Jauresu niso zadostovali 30.5 centimeterski topovi, ki jih. bodo nabavili na avstrijskih dreadnoughtih, izrekel se je za večja morilna sredstva. Da jc pri tem do-■ilal še navadno formulo o teoriji razo-roženja, ne spreminja na stvari ničesar, ker teoretično smo tudi mi za razoroženje. Na Angleškem pa lansko leto tudi ni zadostovalo predlaganih 8 novih bojnih ladij sodrugu Hyndmannu. Ta je zahteval 100 milijonov funtov šter-lingov (2402 milijona kron) za izpopol-njenje angleške mornarice. In glavno glasilo nemških socialnih demokratov berolinski »Vorvvarts«. je naredilo angleškim sodrugom ob priliki glasovanja za omejitev oboroževanja sledečo pridigo: »Angleška delavska stranka je članica socialističnega mednarodnega delavskega gibanja. Kot del internacio-nale ima tudi gotove elementarne obveznosti, katerih izpolnjevanje bi moralo biti samoobsebi umevno. Kako angleška delavska stranka te obvezno sli izvršuje (ozir. ne izvršuje), dokazuje glasovanje o predlogu o omejitvi mornuriikih izdatkov, ki ga je sto vi l Murray Macdonald v spodnji zbornici. Nad polovico delavske stranke (21; je manjkalo pri glasovanju ali pa jc glasovalo proti (2); med 19, ki so manjkali, jc bilo tudi 10 zastopnikov rudarjev, med temi podpredsednik parlamentarne frakcije in najmanj 5 parlamentarcev , ki hočejo veljati za socialiste. Lahko je umeti vzroke postopanja teh skrivačev. Eni delajo tako iz strahu pred svojimi volilci, ki žive od znorelega tekmovanja v oboroževanju, drugi pa vidijo viseti Damoklejev meč liberalnega volilnega društva pad svojimi glavami.« Pa poglejmo še v zgledno socialistično deželo Avstralijo. V proračunu za tekoče leto so v Avstraliji določili 1.3 milijona funtov šterlingov več za deželno hrambo kot lansko leto. Lani je prišlo na posameznika za vojaške namene 5VL> šilinga izdatkov, letos pa 129 i šilinga. To zvišavanje vojaških izdatkov se vrši pod vodstvom socialističnega ministrstva in pod gospod-stvom delavske stranke. Premierni minister Fischer, ki je pristaš te stranke, je izjavil dobesedno: »Ničesar ni, o čemur bi bili volilci bolj edini, kakor v tem, da se deželi ustvari kolikor mogoče dobro obrambno stanje.« S to izjavo je žel živahno odobravanje pri socialistih in meščanski opoziciji. Pomislimo pa nazadnje, cia je ve« liko boljši oborožen mir kot pa krvava vojska. Ako premotrimo, koliko ogromno škodo bi trpeli v slučaju vojne na narodnem gospodarstvu, ko bi se ustavila vsa obrt, industrija, vsa trgovina,, koliko eksistenc bi bilo uničenih, ker bi nenadoma padli kurzi na borzah, koliko ljudi bi padlo na bojiščih, koliko delavnih moči bi izgubili, moramo reči: Bodimo krepki, da ne bo vojne! Le država, ki skrbi, da jo močna, se izogne vojski. In Avstrija ima dovolj vzroka, da skrbi za svojo moč. Ako pa socialni demokrati bovška-.jo pri nas doma ali pa po drugih avstrijskih deželah proti topovom in barkam. clobro vemo, da bevskajo samo za to, ker sami nimajo v rokah državnega krmila.. Ako bi ga imeli, bi sami dovoljevali ravno tako izdatke za vojno mornarico, ali pa bi pustili razpasti Avstrijo. S tem pa bi bilo tudi konec ■avstrij. Slovanov, ne samo kot Avstrijcev. temveč tudi kot Slovanov. Slovensko ljudstvo se tega zaveda, zato bo 13. junija šlo v boj proti rdečim kričačem s S. L. S. ter jih temeljito porazilo. Našim naročnikom! — Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na ..Slovenca". Agitirajte za nove naročnike I itd., bo opravljala električna centrala, sestoječa iz štirih velikih turbodyna-mo-strojev. Jamborov bodo napravili dva tenka, dimnikov pa tudi dva, pa mogočna. Ostale naprave, kakor n. pr. ladijska bolnišnica in operacijski prostor, parne in banjske kopeli, pekarne, hladilnice za živila, occvje za drainago in ventilacijo, parne kuhinje, pralnico in sušilnice, napeljava tople vode in drugo, odgovarjajo najmodernejšim zahtevam v tem oziru. Taka ladja je torej pravzaprav majhna država zase. Kar se tiče glavne reči, bojne sposobnosti, so defenzivne in ofenzivne naprave naših dreadnoughtov take, cla se bodo smeli dolgo vrsto let šteti med najmočnejše ladje vsega sredozemskega ohmorja. »Viribus unitis« bo vseskozi ob-klepljen in bo obklep na najmočnejših mestih, to je ob črti, kjer se voda dotika ladje in ob stolpih za topove in poveljniški most, debel 305 mm. Obklep je napravljen po Kruppovem cemento-valnem načinu iz najboljšega nikel-chrom-jckla v Witkowitzu in tehta za vsako ladjo okoli 6000 ton. Artiljerijk bo sledeča: 12 topov, kaliber 30 "i cm, ki bodo po trije v vsakem nameščeni v štirih stolpih. Stejlpi bodo razvrščeni po srednji črti laclje tako, da hp, mogoče iz topov strelfati skoro na vse strani, to je, izstreljevalni prostor bo zfiašal na odspredaj in 'od-zadnj 50 odstotkov, na straneh pa 100 odstotkov 13725 m dolge topove Cevi izstreljajo 450 kg težke oklopne granate pri 134 kg smodnika in 45 kg raz-strelivne snovi, ki zamorejo še na 9000 metrov prebiti vsak oklep. Zraven teh velikih topov se nahaja še 12 topov po 15 eni kalibra, 18 brzoštrelnih topov po 7 cm kalibra in še nekaj manjših, tako-zvanih mitraljez, za manjše operacije, oziroma za to, da sc dajo s seboj oddelkom, ki se v strategične namene izkrcajo na kopno. K artiljeriji spadajo še torpedi (45 cm). Zelo zanimivi so tucli podatki glede moštva. Na vsakem našem dread-noughtu bosta dva bataljona, to jc okoli 1000 mož, in sicer: dva štabna častnika, linijski ladjini kapitan kot komandant in starejši korvetni kapitan kot »Gesammtdetailofficier«, 24 drugih častnikov, 12 kadetov, 12 strojevodji (uradniška kategorija) in dva administrativna uradnika. Drugo moštvo šteje 950 pomorščakov in se deli v signalsko osobje prapornega štaba, v artilerijsko, torpedno, miiisko, brzojavno, elek-triško, strojno, kurjaško, dreinažno, proviantsko, orožno, pisarno in krovno osobje, nevštevši vojaške delavce, ju-stičnega, sanitetnega in vojaškega referenta (t. j. avdltorji, zdravniki in duhovnik). »Viribus unitis« sc spusti torej dne 24. junija t. 1. v morje, pa še pred koncem t. 1. mu sledi drugi dreadnought, a na prostoru, k,j^r je zdaj še prvi, se bo takoj začelo ž zgradbo tretjega. Četrto ladjo velikanko začno naibržGje že novembra t. 1. graditi na Reki v Da-nubiUs-ladjedelnici. Koliko časa se je gradil naš prvi dreadnought in kdaj postane taka ladja za boj popolnoma sposobna? Naš prvi dreadnought se bo vsega-skup gradil 30 mesecev, in sicer je trajala zgradba trupla, ki se zdaj izpusti v morje, 12 mesecev. Za obklepna dela, oborožitev in notranjo opremo se bo rabilo 18 mesecev. Seveda je bilo dve leti potreba, da se je izdelal splošni načrt, proračun in podrobni konstrukcijski načrti. Potem pa bo treba enega leta, da se moštvo z ladjo popolnoma se-znani, tako da od trenotka, ko se sklene ladjo zgraditi in do tedaj, ko je za boj popolnoma sposobna, preteče pet in pol leta. Socialna vrednost dreadnoughta se izraža v tem, da je na našem prvem dreadnoughtu delalo približno 100 in-ženerjev, konstrukterjev, ladjedelni-ških mojstrov in nadzornikov ter 7000 delavcev vseh strok. Najvažnejša je pa seveda bojna vrednost naših dreadnoughtov in pod tem ni razumeti samo njihove vrednosti, v kolikor bi se pokazala v dejanskem boju, ampak še bolj v moralič-nern vtisu, v tem, da jih sploh imamo. V tem oziru se lahko reče, da so dre-adnoughti mogočno poroštvo za mir, ker se nas Lah ne bo upal tako izlepa lotiti in nam ugrabiti našo Adrijo. — Sploh bodo tc ladje utrdile vso našo pozicijo zlasti v Sredozemskem obmor-ju. Francozi in Lahi seveda že gradijo dreadnoughte s topovi šc večjega ka-, libra, toda tehtni tehniki so mnenja, l da sc to praktično nc bo izkazalo. veje glede hišnega davka moderni duh", imamo v Avstriji še vedno isti hišni davek, kot pred sto leti, in vendar so se razmere v tem času izdatno spremenile. Naš 26'/jodštotni hišni davek je najvišji in pomeni tako obremenitev posestva, da je stanovanjsko vprašanje, sosebno za nižje sloje prebivalstva, postalo akutno, ker ne morejo več zmagovati draginje stanovanja, in vendar je stanovanjsko vprašanje življenjskega pomena za prebivalstvo. V Nemčiji znaša hišni davek kvečjem 4 odstotke. V Avstriji se peča 19 odstotka prebivalstva s stavbnim obrtom, umevno, ker je stavbna podjetnost vsled visokega hišnega davka majhna. V Nemčiji se pa peča 7'8 odstotka prebivalstva z stavbnim obrtom, ker si lahko marsikateri vsled nizkega davka omisli lastno hišo. Znižanje hišnega davka pa ni samo v interesu hišnega posestnika. najemnik je istotako interesiran. Stanovanje je najvažnejša potreba kulturnega človeka. Vsled izredno visokega hišnega davka je pa stanovanje v obče tako drago, da si zamore le gmotno dobro situirani človek privoščiti sedanji kulturni stopnji človeštva primerno stanovanje. (Res je!) Pri nižjih slojih, delavstvu, malem obrtniku, nižjih uslužbencih je to izključeno in zadovoljiti se mora po navadi z eno sobo, v kateri se vrši vse družbinsko življenje. Kolikokrat se pa sprejemajo še gostači obeh spolov, da se le ceneje izhaja. Koliko trpi pri tem higijena in morala, ni mi treba dokazovati. Morebiti utegne kdo ugovarjati, da so to le posamezni slučaji. A statistika nam dokazuje, da ima skoraj polovica vseh stanovanj v Avstriji po en sam pre-bivalni prostor. Draginji stanovanj se mora pa tudi priti v okom s tem, da se zabrani brezmejna špekulacija z zemljišči z zakonom o davku na višjo vrednost stavbnih zemljišč. Ali ni tedaj upravičena zahteva, da naj nehajo brezplodni prepiri v parlamentu in se naj porabi zlati čas za take reforme, od katerih ima prebivalstvo koristi, saj obstoji socialno delo v tem, da se pomaga tistemu, ki si sam pomagati ne more, in to je revež. (Pritrjevanje.) Draginja. Draginja je bila takorekoč vsakdanje vprašanje v parlamentu. A kaj se je storilo? Nič! Ako se hoče odpravit'^ draginjo, se mora producent, in to je kmet, izdatno podpirati, da producira v zadostni množini vse ono, česar potrebuje konsument, v prvi vrsti meščan. Z uvozom živine iz tujih držav smo imeli žalostne izkušnje. Od lanskega leta sem je bilo okoli 200mi-lijonov kron škode, ker se je zanesla v Avstrijo živinska kuga. Dokler ne bode v teh državah zanesljivih sanitarnih razmer, ki jamčijo za uvoz zdrave živine, ni misliti na znižanje draginje z uvozom tuje živine. Nekaj drugega je pa znižanje carine na žito. Žito je draginjski barometer. Če je žito ceno, pade draginja in nasprotno. Sedaj se pa z divjo žitno špekulacijo na borzi umetno dviga draginja, in to čutijo v prvi vrsti nižji sloji. V Avstriji se peča 60 odstotkov prebivalstva s kmetijo, v Nemčiji pa le 287 odstotkov, in vendar je pri nas draginja tako velika, da izda e n goldinar toliko, kakor v Nemčiji ena marka. Carina na žito se mora znižati, v slabih letinah odpraviti, kmet in me- ščan, oba bodeta pri tem dobro Izha- Jdla. (Burno odobravanje,) Industrija in trgovina. , V Avstro-Ogrski se peča 18 odstot-kbv prebivalstva z industrijo in 6 6 odstotkov s trgovino in prometom, v Nemčiji 301 oziroma 134 odstotka. Delaven poslanec v parlamentu mora vso svojo pozornost obrniti na trgovinske pogodbe, ker avstrijski trg je izgubil že mnogo izvoza svojih industriel-nih pridelkov na druge države. Dokaz sposobnosti se mora na vse panoge trgovine in obrti raztegniti. Mestno prebivalstvo je odvisno od prometa in trgovine, ker ima le od tega svoje dohodke. (Odobravanje.) Uradništvo. Govornik se obširno peča z uradniškim vprašanjem, izjavlja, da se bo potegoval za upravičene zahteve uradništva in za reformo uprave, da se zmanjšajo ogromni stroški uprave. Obširno se peča z konkurzom »Glavne posojilnice« in kako pomagati nedolžno prizadetim ter omenja tudi stiske »Uradniškega konsumnega društva«. Ljudska izobrazba. Važna točka reforme je nadalje ljudska izobrazba. V Avstro - Ogrski smo tudi na tem polju zaostali, kajti statistika, kaže, da je pri naši armadi med 1000 rekruti 220 analfabetov, v Nemčiji pa samo 3. Dati se mora vsakemu narodu možnost, da se v svojem jeziku izobrazuje in kulturno napreduje. V kulturni tekmi narodov ima le država koristi. (Odobravanje.) Vojaštvo. Govori se veliko o izdatkih za vojno. Gotovo si vsakdo želi mir, ker vojska je šiba božja. Kakor pa sedaj razmere na svetu stoje, mora biti ta mir oborožen, če se hoče, da se ga ohrani. Vse države oborožujejo, vse branijo z orožno silo svoje meje in interese, a 1 i naj naša monarhija zaostane ali naj brani svoj ugled z svinčenimi vojaki? Avstro-Ogr-ska izda na leto 540 milijonov kron za vojaštvo, ali okroglo 11 kron na prebivalca = 15% svojih dohodkov. Nemčija izda 1464 milijonov kron, Anglija 1440 milijonov, Francija 1080 milijonov, Italija 432 milijonov. V Avstro-Ogrski pride na 118 prebivalcev enak tiveoa vojak, V Italiji na 100, v Nemčiji na 92, v Franciji na 65. Gotovo ne zagovarjam vojne kot take, a razmere silijo tudi našo državo, da ne sme zaostajati. To je državno vprašanje, če je država močna ali slaba. Ker pa mora vsak državljan želeti le močno državo je dovolitev takih izdatkov državna potreba in je smatrati kritiko, da bi se naj ta denar raje porabil za druge namene, atentat na razsodnost volilcev. Take stvari se mora resno obravnavati, ne pa govoriti skozi okno. (Odobravanje.) Socialno zavarovanje. Omenil sem že poprej, da temelji socialno vprašanje v pomoči tistemu, ki si sam pomagati ne more. V tem položaju je vse delavstvo, so vsi nižji sloji, če jim ponehajo moči. Nujna dolžnost, države, katero ne malo ti sloji tudi vzdržujejo, je, da tem slojem preskrbi primerno zasigurano eksistenco, ko postane človek za delo nezmožen. — Postava o starostnem zavarovanju delavstva in o so- cialnem zavarovanju je tako nujna, da mora priti t a -,k o j na d n o v n i red. To zarovanje po mora biti res tako, da nudi zavarovancu resnično preskrb, ne pa miloščino. Kot zdravnik, ki izvršujem že nad trideset let zdravniško prakso, poznam vso bedo človeštva, in največja beda je nepreskrbljena starost in onemoglost, ko je dotični siromak edi-nole navezan na dobrosrčnost drugih ljudi. (Živahno pritrjevanje.) Zdravstvo. Zdravje je najdražji zaklad človeštva, torej tudi države. Njena dolžnost je tedaj, cla sklene že enkrat modernim zahtevam zdravniške vede odgovarjajoči zdravstveni zakon, in zakon o ravnanju pri kužnih boleznih. Bolj pa kakor vsaka epidemija mori zdravje alkoholizem, ki se mora postavnim potom omejiti s zakonom proti pijančevanju. Ljudski poslanec ne sme opustiti nobene prilike, da ne bi povzdignil svoj glas v varstvo človeškega zdravja, ker so pri tem v prvi vrsti interesirani nižji sloji prebivalstva, ki si sami pomagati ne morejo. (Odobravanje.) Mislim, da sem v glavnih potezah označil gospodarske in socialne reforme v državi, katere mora zastopati ljudski poslanec. Politično moje načelo poznate. Tesna zveza Jugoslovanov na temelju načel, katere zastopa V. L. S. naj bo naš cilj, da mi Jugoslovani v okrilju mogočne Avstrije izpolnjujemo svoje kulturne in državne dolžnosti. Zahvaljujem se Vam za zaupanje, katerega ste mi dosedaj izkazovali, prosim Vas, ohranite mi to zaupanje še za naprej. Drugih obljub Vam ne morem dati, kot obljubo, da bodem v slučaju izvolitve, kakor doslej, tudi v bodoče vedno izpolnjeval svoje dolžnosti ljudstvu v korist. (Burno, dolgotrajno odobravanje in ovacije kandidatu dr. Vinko Gregoriču.) Jeseniške novice. j Soclalnodemokraško poštenost, s katero sociji delajo zoper našo stranko, nam jasno kaže pismo, ki je je pisal soci Koritnik bivšemu občinskemu stražniku g. Poschingerju, sedaj v Tržiču. Da svet spozna te poštenjake, pri-občujemo to pismo. Slove dobesedno: »Sava-Fužine, dne 19. 5. 1911. Spoštovani gospod JPuschinger v Tržiču. Podpisani sem naprošen, da se pri Vas informiram, ali je Vam res gospod Čebulj neki znesek, za katerega ste bili pri sodniji obsojeni, in sicer 20 K, Vam resnično nazaj dal, kakor se tukaj govori. Prosim bodite tako prijazni, da mi prej ko mogoče odgovorite, ker Vam to ne more nič škodovati, pač pa Čebulju, posebno še sedaj, ko bodo občinske volitve, kako da je postopal kot gerent. Upam torej, da mi v kratkem odgovorit, kaj je na celi stvari resnice. Ignac Koritnik, bivši stražnik, sedaj v tovarni na Savi.« — Da bi g. gerenta spravili ob volilni glas, si kratkomalo ti poštenjaki izmislijo, da je g. gerent plačal kazen, za gosp. Poschingerja. In s takimi ljudmi naj bi pošten človek volil? j Učenost socialno-demokraškega državnozborskega kandidata dr. Dre-mote je res velikanska. V svojem volilnem oklicu dosledno govori o sedemletni dobi državnega zbora, dočim danes vendar vsak volilec ve, da se po- Volitev v Ljubljani. Proaramni govor dr. Vinko Gregoriča. Velecenjeni gg. volilci! Zopet se Vam predstavim kot kandidat. Odločna volja zauppikov S. L. S. me je pozvala na to mesto. Odzval sem se temu pozivu ne zaradi sebe, odzval sem se v interesu Ljubljane, da bi stopil kot ljubljanski državnozborski poslanec v vrsto poslancev V. L. S., katerih program odobrava ogromna večina slovenskega naroda. (Odobravanje.) Če bi bil ta program res tako slab, kakor ga slikajo nasprotniki, bi ljudstvo ne obračalo hrbta tem nasprotnikom, in bi ne stalo štiri petine našega naroda v taboru S. L. S. Ker pa narod vedno bolj uvideva resno delo poslancev SI. Ljudske Stranke, lahko rečem, da stoji danes V. L. S. kot reprezentan-tinja Slovencev v javnosti. Ljubljani je le v škodo, če dela izjemo, in da se ta škoda če je le mogoče odvrne, sem prevzel kandidaturo, ker ljubljanski državni poslanec, ki ni v taboru V. S. L., nima nobenega vpliva, torej tudi prebivalstvo v njem nobene zaslombe. (Živahno pritrjevanje.) Delam gotovo lev korist Ljubljane, če jo vabim, da se odloči za S. L. S., za stranko resnega dela, če se obračam na politično razsodnost volilcev, da naj uvidevajo velik pomen edinstvene narodne politike v parlamentu, od katere mora imeti največjo korist baš Ljubljana kot središče Slovenije. Umevno je, da posamezni poslanec ne more delati nobenih obveznih obljub. Njegovo delovanje v parlamentu se mora naslanjati na večjo skupino svojih poslancev - tovarišev, ker osamljen poslanec ničesar ne pomeni. Ljubljana se ne more in ne sme naslanjati samo na vpliv ene osebe, naslanjati se mora na močno skupino v parlamentu. (Odobravanje.) Prvi ljudski parlament ni izpolnil nade, ki so se stavile nanj. Dragi čas potratil se je večinoma v brezplodnem narodnem boju in osebnih vprašanjih. Delovanje v parlamentu ne obstoji v fulminantnih govorih, delo v parlamentu mora voditi delavna resna večina. Zaradi tega morajo resne stranke, morajo vsi konservativni elementi, katerim je blagor države in nje prebivalstva res na srcu, stremiti za tem, in sicer z vso odločnostjo, da se ustvari resna, delavna večina, in povzdigne ugled parlamenta, ker volilci pričakujejo resnega dela, ne pa vednega ostudnega prepira. Avstrija potrebuje nujnih reform. Kamor pogledamo, vidimo, da smo zaostali. Preden se pa prične z reformami, napraviti se mora prej pravično razmerje med posameznimi narodi. To je pogoj za uspešno redno delo, dru-sače se bodo razmere še bolj poslabšale. Preverjen sem, da ustvari energična vlada s pomočjo resne večine kmalu normalne razmere v zbornici, če stoji vlada na temelju, da je avstrijska vlada, ne pa vlada kakega naroda v Avstriji. (Živahno odobravanje.) Davčna reforma. Nujno reformo v Avstriji zahteva davčno vprašanje. Sedanji zistem sosebno posestva je nevzdržljiv. Davek se mora* naslanjati na premožne sloje, v prvi vrsti na mobilni kapital, ki jc v primeri z imobilnim skoraj minimalno obdavčen, in pa razbremeniti nižje sloje. Med tem ko v drugih državah »No, kua pa ti praveš h tem, dc me jo moj zdejšn šef gespud Lašan kar ekspederu, ke sm ga prosu za urlaub? Ti, ket prefesar se bi na tu zastopeš.« Tku je prašu placrešpehtar unkat prefesar Rajsnarja, ke sta pršla u kavarn Evropa skupi. »Hrn,« zamrmrou jo prefesar Rajs-nar in s pudperu brada na roka. »Tu je en narodu uprašajne. Če 1) biu ti prefesar, b t jest svetvu, do. so zguvor, de uš kašne bukle spisu, kokr sm sc jest; tku je pa križ, ke s sam rotušk urad&M »Kua u križ zavle tega, če sm rotušk uradnk? Al na dubeja tud druh rotušk uradnki kar za ceu let urlaub?« »No ja, sej nč na rečem! Al druh uradnki najdeja kašn izgovor al uržah in pol se jm na more udrečt urlaub. Na kua se čš pa ti zguvort?! Al čš rečt, de morš jt na Orle češne utresat, al kaj?« »O, jest sm mou že fajn uržah, ampak zalegu ni nč.« »Kua za en uržah s pa naprej pr-nesu, de je biu tku fajn, de ni nč zalegu; tu sm ferbčn.« »Jest sm prnesu gespude Lašane prošna za urlaub naprej in sm ja pudperu iz tem, de nimam zdej časa braj-nuke pu plač pregajnat in jh dražt, ke sa vulitve pred uratem. Vulitve brez mene sa pa glih tku, sm reku, kokr pajn čebel brez mačee. Brez meno je use narobe, sm reku. Usak uleče na soja plat, kokr voli pr urajn.« — Eh, pej-te, pejte,« je reku gespud Lašan. »Vulitve sa ble, kc vas ni blu in vulitve še boja, kc že vas na u neker. Ta nar bulš jc, dc sc drži usak sojga stanu al ant-verha, pa u use dpbr.« — »Prdon, gespud Lašan: Filip Iladrlap, sluveč slu-vensk pesnk, prau: Doužan ni sam tu, kar veleva mu sta,n; kar more, tu mož jo sturit doužan!« »Na u prou, gespud placrešpehtar,« je reku na tu gespud Lašan. »Kulkr jc men znan vaš I sloustu in vaš pesnki, je reku tku net 1 kok Šimen Gregorčič, ne pa Filip Hadr-lap.« — »Ze mugoče,« sm reku, »jest sam nism brau ne Hadrlapa ne Gregorčiča, ampak prefesar Rajsnar m je enkat tku prpoudvou, če se na motm —« »Kdaj sm t jest taka naumnast prpoudvou? Kua se pa lažeš!« zavrnu je placrešpehtarja prefesar Rajsnar in tku udaru iz pestjo pu miz, de s je cela šala črnga kufeta zliu pu hlačah. »Na zamer! Edn m je enkat neki tacga prpoudvou, pa dons res na vem več, al s biu tu ti, al je biu pa Kurejne. Nej u že kokr če; zdej me pust, de um zguvuru. — Astn, ke sm se jest le naprej in naprej sklievou preke gespude Lašane, de člouk ni doužen sam tu, kar mu veleva stan, ampak use, kar more, de je strit doužan, me je pa prjeu gespud Lašan za ube rame in naredu iz mana kertajh in za mana je še neki na-javoln zarenču: pa strite ta poru tu, kar ste doužni, pol uma pa naprej gu-vorl« in kumi sm vornk h seb pršou, sm že stavu zuni pred uratm zraven Zancka, ke je glih en solcštangl prou iz apetitam hrustu. No, videš, tku sc m je gudil; zdej pa ti men svetvi, kua čm nardet, dc na um na Dulejnskm pr volitvah pugoru.« »Pugoru uš tku al tku, če hodeš pu Dulejnskm in sam zažigaš, al pa če ustaneš lepu u Iblan pr češnah in ča-1 kaš, de uja druh zažgal,« »Aha; ti se lohka norca delaš, ke sma te spravi iz usa naša muja na topi u deželn zbor. Sevede, de b zdej ti drugm pumagu mal naprej pridet, o tistga pa ne. Lc zamerki s: čez sedm let use prou pride!« E, kua se uš za tu gor držu, če t pu-vem resnica u ubraz. Sej morš sam sprevidet, de b biu vs toj pehajne in lagajne pu Dulenjskm zastojn. Pu dežel nas holt na maraja, pa če b kmetem tud ublebil, de uma iz fržola totlne naredi, če nas volja. Kmeti sa brihtn in nam na greja na lim tku, ket tlela u Iblan, ke misija nehter, de maja glave sam za tu, de maja kam klubuke na-teknt, de jm jh ni treba u rok nost.« »Tku hedu pa spet ni. Mal muje je treba, pa b šlu pučas. Sevede, če sc die na upate ket du Mokarja na mu-rost, pol na morma nč upraut. Prugra-ma nam je treba, prugrama.« »Sej sma mel tud prugram; tud vulil sma ta prugram, še clu za žepana sma ga vulil; pa nam je ulada nardila križ čez rajtenga. Kua mama zdej ud tega prugrama? Nč! Kdu če bt pa zdej naš prugram? Ti bi biu mal predebu prugram, jest pa presuh; druh pa men nč am na greja in teb mende tud ne. Kar se pa tega am tiče, ke prauš, de se na upama die ket du Mokarja na mu-rost, pa tud na drži. Puglej Tribuča, kuku dcuja pu iblansk ukole in čcule slanci volijo samo za šest let. Ej, bo minulo precej let, predno bo Dremota v državnem zboru dremal. Naš poslanec je Jožef Pogačnik, deželni poslanec v Podnartu. j Političnim klevetnikom jasna beseda! Ker so naši socialni demokratje po Savi zagnali vik in jim liberalni svobodomiselci po Jesenicah sekundirajo, češ »župnik je sklenil z Nemci zvezo za občinske volitve«, smo prisiljeni vsem jasno povedati: Na tem ni nič resnice. ,Vse je samo volilni manever, ki hoče lc razdvajati naše vrste. Res je, da je Pon-gratz v imenu nemške stranke g. župniku ponujal kompromis; res pa je tudi, da so mu ga ponujali zmernejši libcralci na Jesenicah. Sprejel ni nobenega, ker je stranka že davno sklenila, da gre sama zase v volilni boj; in kar jc sklenila, to drži in bo držala! j Pongratz je g. župniku po naših Informacijah pisal sledeče pismo: »Prečastiti gosp. župnik! Po dogovoru z gosp. ravnateljem bi nam bilo jako ustreženo, ako nam naznanite svoje kandidate, ker ni izključeno, da bi Vas mi v III. razredu ne podpirali.« Ker sc na Jesenicah (Pongratz sploh ne smatra za resnega politika, mu ni župnik nič odgovoril. j Znak neresne Pongratzove politike je tudi sledeče. Informirali smo se, ter izvedeli, da je prišel Pongratz pozneje tudi osebno k gosp. župniku ponujat zvezo. Ker je bil zopet odbit, jc pa šel ter po Savi govoril, češ »to je škandal, da gre tovarna z župnikom!« Tako je Pongratz potegnil soeije in liberalce, ki sedaj vpijejo, da »gredo klerikalci z Nemci«! j čista stranka, brez priveskov in brez zvez je na Jesenicah samo S. L. S., ki gre z odkritim čelom za svojim jasnim ciljem — z Bogom za narod! In samo kandidatom S. L. S. bodo Jeseničani dali svoje glasove, ako hočejo biti na svoji zemlji svoji gospodje. j Skioptično predavanje bo jutri v nedeljo zvečer v Delavskem domu na Savi; in sicer bo predavanje o Benetkah, čemur sledi serija krasnih slik iz naše lepe Gorenjske. Vstopnina navadna. j Koroška Bela. Slovensko katoliško izobraževalno društvo ponovi v nedeljo dne 11. junija popoldne ob 4. uri gledališko igro »Stari in mladi« ob znižanih cenah na vrtu Orehovnekovc gostilne na Koroški Beli. Blagajna se odpre takoj po popoldanski službi božji. — V nedeljo dne 11. junija zvečer ob 7. uri je volilen shod v prostorih Vodičarjcve gostilne. Somišljeniki, vdeležite se ga in v obilnem številu, ker so državnozborske volitve pred durmi. — Državna cesta pod Koroško Belo pri Javorniku je vsled gradbe novega železnobetonskega mostu čez potok Belo za več mesecev zaprta za pešce in vozove, ki so sedaj prisiljeni hoditi ali voziti se po okrajni cesti skozi Koroško Belo. — Na javorniški postaji se je bil o binkoštnih praznikih po svoji krivdi skoro clo smrti pobil nek romar, peljajoč sc z Brezij na Koroško domu, ker je hotel iz vagona, ko je bil vlak že skoro v polnem teku. Odpeljali so ga nezavestnega naprej na Koroško. Ali ste pridobili »Slovenca" kakega novega naročnika? Upošte-te upliv dobrega dnevnika in tirajte povsod za nove naročnike! va ag trga; pa kua misleš, de u prefeteru iz tem? Tri pu buč, druzga nč in ustou u tu, kar je zdej, puslanc u pa le dohtar Šusteršič.« »Ej, prjatu; ti nis ta prau rodalub, ke nam kurajža puderaš, namest de b nam ja delu.« »Kua vam čm delat kurajža, ke pa čist dobr vem, de niste za tu in de na ute zvolen, če se na glava pustautc —« »No, no, no; le pučas guvor, pa misl mal zraun, kua guvariš! A misleš, de s ti prpraun za deželnga pu-slanca?« »Morm že bt. ke sa me zvulil!« »Pejd, pejd! Tisteh taužentšeststu-sedemosmdeset vuluicu, ke sa tebe valil, sa tU iz tem le pukazat, da b jm blu nar lubš, de b se udpraula ta četrta božja zapoud: spuštuj učeta in mater, de uš douh živu in de sc t u dobr gudil na zeml— — in u teb sa vidi muža, ke u znou nastopi za udpravo te božje zapoud --- —« »Holc maul! /dej mam pa že za-dost! Še ena taka rec, pa te um tku foknu, de uš sedem sonc vidu. A na veš, de, me vest useli tku zaskli, kedr tu slišm, kokr de b me edn iz žareča štajnsea pud rebra dregnu?!« »Kaj men tu am gre! Lej, jest sm še zmeri tle in šc lopu se redim zraun, pa kuku me je že dregu in še hujS ket iz Žarečem Štajnscam BoUatu Pene iz Kudeluna. LlheraliUovna" posojilnica pred porotniki. Trrtji dan razprave. Popoldne. Popravek. V včerajšnje poročilo sc je vrinila pomota. Alojzij Lavrenčič je bil odpuščen iz službe 10. junija 1908 in nc 1906. Lojalno tudi popravljamo, da v komisiji, ki je pregledovala Thal, ni bil Josip Turk, ampak Jožef Maček. Nadaljuje se zasliševanje Alojzija Lavrenčiča, ki pravi, cla ga je dr. Hudnik najbrže zato vpisal za lastnika na eno tretjino Thala, da bi bolj pridno delal. Zaradi dolga in varnosti ga ni mogel, ker se je nesrečna izguba zgodila kasneje. Predsednik Pajk nato vpraša Mačka, kdo je bil v tisti komisiji. Maček: »Putrich, Mauer, Rogelj in jaz,« Predsednik: »Ali niste rekli, da jc bila v Thalu pripravljena neka južina, pa niste hoteli nič jesti in da ste posebno dolenjca hvalili?« Maček začne nato na široko in clolgo razkladati, kako so potovali. Do Maribora se jim je pripeljal naproti Mauer. Niso hoteli iti naj prvo v Thal, ampak so se peljali do postaje Judendorf. Pili so v Gradcu samo kavo. Na potu v Plankemvart jih sreča nek Kranjec, in ker so slovensko govorili, jih vpraša ali greelo gledat Thal. Oni potrdijo, nakar oni reče, da če bo sedanja »Herr-schaft« tako pustila sekali, jih bo Lavrenčič spravil ob vse, ker Lavrenčič je falot, sploh dela tako, kakor bi vse ne bilo nič vredno. Dasiravno ni strokovnjak, vendar se mu je zdelo na prvi žagi, cla Lavrenčič ne dela prav, ker. je les gnil, drag mecesnov les pa jc ukazal razžagati v drobnejše kose, cla. bi ga vsaj v denar spravil. V gozdu je les gnil. Predsednik ga prekine: Ali ni res, da ste bili pijani, da bi vse »doppelt« videli. Maček: Samo kavo in kruh. Seveda, za Lavrenčiča bi bilo dobro, čc bi vse »doppelt« videli. Na potu smo srečali oskrbiiika, ki je jokal pred nami in sc bal, da izgubi službo. Zatrdili smo, da je od tistega dne odvisen ocl Glavne posojilnice. Za- pisal izjavo, da gre Lavrenčiču 19.000 kron, samo da bi im$l njegov podpis. Dr. Novak Lavrenčiču: Pravite, da ste bili grozno zaposleni,' kar naenkrat pa ste imeli lesno trgovino v Ehrenhausen. • Lavrenčič pojasni, da je samo iz trgovske previdnosti prevzel 10 vagonov lesa v Ehrenhausen kot takozvano »Borsendeckung« za Trst. »Sploh sem pa imel tam svojega namestnika, sam sem pa bil v Thalu.« Zakaj me niste tožili zaradi goljufije? Dr. Hudnik: Oves ste dvakrat zaračunali. Lavrenčič razjarjen zavpije: »Z d a j me proglašate za tatu. Tri leta ste imeli čas, zakaj me pa niste tožili zaradi goljufij e?« Državni pravdnik dr. Neuberger: Nekaj jc vseeno čudnega. Leta 1905. je šlo v Thal 468.000 K, 1906 pa 579.360 K, iz Thala v Glavno pa je prišlo vsega skupaj 44.000 K. Leta 1907. zopet v Thal 111.186 K. Leta 1908. ste bili odslov-1 jeni. Čudno je, cla je Thal v dveh in pol letih porabil 1,151.000 K. Dr. Hudnik: Vse ni šlo naravnost, v Thal. Nekaj je šlo v Jadransko banko, nekaj za, kupnino grofom VValters-kirchen. Dr. Neuberger: Na Tlialu je bilo vknjiženih 660.000 K, avgusta 1910 pa še vedno 412.000 K. Ostane vseeno še veliko. Lavrenčič zatrjuje, da je iz njegovih knjig čisto natančno razvidno, koliko je šlo in koliko se je dobilo za eno ali drugo. Dr. Neuberger: Ali jc bil clr. Hudnik večkrat v Thalu? Lavrenčič: Da. Tudi njegova družina je bila dvakrat na počitnicah in tistikrat je prišel tudi dr. Hudnik za tri ali štiri dni. Mauer, tretji kompanjon. Se ne zapriseže. Izpove o nakupu Thala. Sploh ni mislil stopiti v družbo, ker ni imel denarja, a dr. Hudnik in Lavrenčič sta ga v tem oziru pomirila. Lavrenčič in knjigovodja Verbič ga nista mogla videti. Komisiji Maček, Putrich in Rogelj je sam svetoval, naj ne gredo najprvo v Thal, ampak v Plankemvart .Tisti Kranjec jc na potu res »šimfal« čez Lavrenčiča. Knjig jim ni mogel pokazati. Mauer dolguje Glavni upal jim je, kaj,mu je naročil Lavrei^.r^)(>Sojiinici 30.000 K, a je menično za- čič, a on da bo govoril resnico. Poka zal jim je načrte in tožil, kako je vse izsekano. V graščini so pili viiio, katerega je imel Maček s seboj. Maček ga je hvalil proti Lavrenčiču: »To je pravi dolenjec, ampak malo kislo za Vas.« S tem je hotel Lavrenčiču namigniti, da bo šol kmalu proč. Putrich izpove isto. Predsednik ga vpraša o nekih fakturah, kar Putrich zanika in pripoveduje o nekih kupčijah. Lavrenčič: Gre sc za neko kupčijo po mojem odhodu. Knjigovodja Verbič jo dobil naročilo dva vagona lesa. zre-zati v 6—8 m dolge deske, m3 42, 2% skonta in 2% provizije. Les je bil naslovljen v Milje pri Trstu. Ker je Putrich les naročil, so poslali njemu račun po 42 K ms. Ta pa brzojavi nazaj, naj pošljejo račun v Milje po 62 K m*. Putrich zatrjuje, da je to čisto pravilno in da se je po 62 K zaračunalo na Thal. — Predsednik ustavi nadaljno razgovarjanje o tej aferi. Dr. Triller pozove Mačka, naj pove, kaj jim je rekel oskrbnik. Maček: A ja. Oskrbnik nam je rekel: Eno loto ste prekasno prišli. Vse je že izsekano. Lavrenčič nam sploh nobenih knjig ni hotel pokazati. Lavrenčič: Knjig niste niti zahtevali. Vi ste kvantali, pa ne vprašali. Priča moja žena in Verbič. Dr. Triller: Saj ni nič na tem, če pade. kaka kvanta. Lavrenčič pravi, da je oskrbnik imel samo voznikom nakazovati delo. Ves les in ekspedicija se je natanko vknjiževala. Dr. Novak: Enkrat ste kupili konja in voz za 1500 K in ste ga zaračunali; koj nato pa je Vaša gospa tožila, da sc mora nji plačati. Lavrenčič: Po pomoti sem ga djal v račun salvo errore et omissione. Dr. Hudnik: Kolikrat ste predložili račun? Lavrenčič nato natančno razloži, kaj je vzrok, da jo večkrat predložil neenake račune. Nato začne pobijati dr. Hudnik Lavrenčičeve izpovedi. Neresnično Je, da bi mislili hišo zidati, tudi v denarju niso plavali. Prizna, da jo z njegovim sporazumom Lavrenčič kupil les, . a glavno proti Lavrenčiču je, da je imel ocl grofov Ehrenhausen los na svcuje ime. Pravilnega knjigovodstva ni hotel, ker ni hotel, da bi so izkazal njegov samostojni les. Resnično je, da je pod- vezam Porotnik Pavšek vprašuje, kako so mu izginile menice za 60.000 K. Mauer pripoveduje, da je menda po naročilu Glavne posojilnice prišel v jeseni 1908 v Thal Knific, da naj podpiše 10 menic za 60.000 K. Res jili jc podpisal, a kasneje je prišel zopet Knific k njemu in rekel, da jih jo izročil dr. Hudniku, a ta, da jih nima in podpisal jc menic za novih 60.000 K. Ko so prodali Thal, ga na. kolodvoru v Gradcu vpraša nek Ljubljančan Widmayer: »Kako jo s tistimi Vašimi menicami, ki jih ima Lavrenčič?« Ja.z si stvari nisem mogel drugače tolmačiti, kakor da jih jc poslal Hudnik Lavrenčiču v podpis, dr. Hudnik pa je morda pozabil, kam jih je dal. Hotel sem jih s policijsko pomočjo dobiti od Lavrenčiča. Ta. so je čutil žaljenega, mo je tožil in plačal sem 500 K, ker sem trdil, cla mi jih jc Lavrenčič vzel. Knific pove, da je dr. Hudnika večkrat vprašal, kje so te menice, da bi ne imel kakih sitnosti; pa mu je Hudnik vedno zatrjeval, da je že vsa stvar v redu. Lavrenčič: Da, menice ima dr. Hudnik, pp so zastarane. Nato nastane velik prepir zaradi nekih računov petroleja in tramvajskih listkov. Mauer ne ve, da bi bil kak dogovor, da. bo Lavrenčič iz svoje plače povrače-val svoj dolg. Dr. Novak vpraša Mauerja, ali mu je znano, da je Lavrenčič kmalu po od-slovitvi iz Thala prevzel v Gradcu neko lesno tovarno na ime svoje Žene, kar Mauer potrdi. Mauerjevo gospodarstvo. Lavrenčič pojasni zadevo tramvajskih listkov in pove, da jc bilo knjigovodstvo enostavno, pravilno in v redu. Prosi za dovoljenje, cla nekoliko osvetli Mauerjevo gospodarstvo, kar vsa, dvorana z radovednostjo posluša. Po pogodbi je imel Mauer mnogo dela, brigal se pa ni, zato je Lavrenčič ukazal njegovo dolo opravljati oskrbniku. Vedno je hodil v Plankemvart, da sc je odtam vozil na Kranjsko. Bilo ga ni po tri do štiri dni nazaj. Vmešaval so je tudi v domače razmero Lavrenčičeve. To je bilo temu odveč in pisal jo dr. Hudniku, cla zapusti fhal in si poišče stanovanje v Gradcu ali Gostingu. Na poziv državnega pravilnika pokaže pismo bratovo, ki mu piše v sporazumu z dr. Iludnikom, da nc sme tega storiti. Kako je Mauer znal knjigovodstvo, kaže slučaj, da je tvrdka Rosič Reke poslala 2000 K; pa Mauer vknjiži samo z besedami: Denarna pošiljaievi Reka, 2000 kron. Kdo je poslal, ni nič vknjiženo. Pa Lavrenčlčevem odhodu. Kar se je ugodilo prej, je bilo v »strazza-« in drugih knjigah in v skladišču. Za kasneje pa par slučajev. Po 3 do 5 mesecev niso poslali računa o odposlanem blagu. Pri enem računu se je. zmotil Mauer za 200 K; no, če se zmoti pri majhnem.računu za to vsoto, potem se ni čuditi marsičemu. Predsednik Pajk prebere nato družabno pogodbo glede Thala. Z Maurom je bilo zasliševanje prič končano. Izvedenca o Pavšlarjevih vodnih silah. Višji stavbni svetnik Bolz izpove nemški. Isto je nato v slovenskem jeziku povedal ing. di\ Orel. Prva vodna sila je pri Otočah. Za to ima Pavšlar koncesijo, katera pa poteče z 31. decembrom 1912. Ministrstvo je izjavilo, da je ne bo več podaljšalo. Ko bi Pavšlar tu napravil električno centralo, bi se ta ne rentirala. V bližini ne bi bilo dosti odjemalcev, napeljava do Ljubljane bi pa stala ogromno svoto. Za drugo vodno silo Jama ima pa Pavšlar samo predkoncesijo. Pogodbe,, ki jih ima Pavšlar, so deloma že neveljavne, ker je rok že. potekel, deloma pa niso pravilno sestavljene. Nato sc prečita poročilo izvedencev v knjigovodstvu. Izvedenca clr. Lavš in S. Škerbinee izjavita, da jo bilo knjigovodstvo pri Glavni posojilnici pravilno. Bilance so v formolnem oziru pravilno sestavljene. Bilanca za leto 1900 jc popolnoma pravilna in odgovarja faktičnemu stanju. Bilanca za leto 1906 je napačna in so seveda vso naclaljne bilance nepravilne. Dubiozno terjatve ima pravico odpisovati samo upravni svet, nikakor pa no uradništvo. Krediti so niso dovoljevali na način, da bi se \ arovali interesi vlagateljev in zadružnikov. In ravno način dovoljevanja kreditov je privedel Glavno posojilnico do propada. Posojila so se dajala proti pravilom za špekulativnn podjetja. V tem oziru nosi krivdo upravni svet. V splošnem sta izvedenca zastopala isto stališče, kakor jc zastopa državni pravdnik. Nato je Pital predsednik izpoved-be v predpreiskavi zaslišanih, k glavni razpravi ne povabljenih prič, kar jc trajalo do 9. ure zvečer. »Slovenske Straža." Slomškov dar čez 20 K: Hranilnica in posojilnica v Sinči-vesi 50 kron. — Okrožje abst. odsekov v kamniškem okraju pri sestanku na Rovih 24 K, Slomškov dar po 20 K: Adolf Knol, župnik v Kolovratu, 20 kron. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Anton Simčič, revizor deželne naklade, Ljubljana, mesečni donesek i krona. — Josip Košmerlj, Ljubljana, mesto venca na grob drazega tasta in prijatelj a Bogdana Ohlaka, tovarnarja v Logatcu, 7 K 50 vin. — Nabrano po gospodu Antonu Kocbek, župniku, ob priliki prošnje procesije v veseli družbi pri sv. Urbanu nad Mariborom, 8 K. —■ Strus Anton, Bitiče, 2 K. — Podružnica Slovenske Straže v Brežirah 5 K. — Čisti preostanek ocl skioptičnega predavanja podružnice Slovčnske Straže v Brežicah 7 K 95 v. Iz nabiralnika: Iz nabiralnika podružnice Slovenske Straže v Brežicah, nabrano povodom prvega ženskega shoda za brežiški .okraj, 14 K 47 v. REVIZIJA SIBIRSKE ŽELEZNICE. Rievizor grof Medem se jc pritožil, da skušajo vodilne upravne osebe sibirsko železnice preprečiti njegovo revizijo. Zaradi tega jc odpotovala v Sibirijo grofu Medemu v pomoč posebna komisija pod vodstvom člana dume Erkes-parreja, ki ima obširna pooblastila. V Moskvi je bilo vsled odredbe grofa Me-dema izvršenih 26 hišnih preiskav pri dobaviteljih sibirske železnice. Proti 300 železniškim uradnikom je uvedeno kazensko postopanje zaradi podkupljivosti. V vse slovenske družine »Slovenca"! Agitirajte, da se po več oseb skupaj naroči na JSlovenca"! Pastirski lisi. Vsem vernikom ljubljanske škofije. Ravnokar sem se vrnil iz svete dežele, kjer sem bolj natančno proučeval najsvetejše kraje na zemlji, kraje, kjer se je naš Odrešenik včlovečil, kjer se je rodil, kjer je poučeval, ljudi tolažil in jim vsakovrstne dobrote delil, kjer je za nas trpel in umrl, kjer je zmagovito od smrti vstal in slavno v nebesa šel. Toda ne le proučeval sem te najsvetejše kraje, tudi molil sem na njih; molil sem presrčno za sveto katoliško Cerkev, molil za našo Avstrijo, molil za milo mojo slovensko domovino, molil za skrbne starše, za naše mladeniče in dekleta: naj Gospod podeli vsem milost, da bi vsi njemu ostali zvesti v živi veri in bi Njegovo življenje in trpljenje ne bilo zastonj. Vrnil sem se domov ves poživljen ln navdušen, da neustrašeno in neutru-jeno izpolnjujem vse svoje duhovno-pastirske dolžnosti, kakor jih bom spoznal, da Vam pomagam ohraniti Vaš največji zaklad: sveto vero in zvestobo do svete katoliške Cerkve, brez katere ni resnice, ni sreče, ni zveličanja. Vrnil sem se domov in prišel ravno V najbolj ljute volilne borbe. Čujem in čitam, kako lazijo med Vami grabljivi volkovi v nedolžni ovčji obleki, da, čujem in čitam, da so semtertje nekatere ne le bolj površne in omahljive, amak prav dobre može že več ali manj zbegali. Zato ne smem molčati, moram Vas opozoriti na to, kako važne so volitve in kako ste Vi zanje pred Bdgom odgovorni. Važnost volitev Vam dokazuje obupno prizadevanje naših naprednjakov in socialnih demokratov, da bi Vas premamili, dobili zase Vaše glasove in bi vsaj nekateri prišli v državni zbor, kjer bi združeni z drugimi liberalnimi in socialdemokratičnimi poslanci izkušali take postave kovati, da bi po vsej državi, v vseh kronovinah prišli do zmage in veljave njihovi verski, gospodarski in politični nazori in nauki. « Tako se jim je posrečilo na Francoskem, Portugalskem in drugod. Nauki naprednjakov in socialnih demokratov se sicer bistveno razlikujejo; složno pa postopajo vendarle vselej, kadar se gre zoper katoliško Cerkev, zoper razodeto vero, zoper Kristusa, zoper Boga. Cerkve zapirajo, redovnike in duhovnike preganjajo, cerkveno premoženje ropajo, zakone razdirajo, in v šolah se ime Kristus, Bog še slišati ne sme, prevare goljuf nost, razbrzdano nesramnost pa pospešujejo, nekateri kar naravnost uče. In vse te korake uravnavajo in določujejo po postavah, sklenjenih v zbornicah, za katere so si nasiloma in pa zvijačno pridobili večino. Vse to počenjajo pod krinko prostosti in gorje očetu ali materi, gorje katoličanu, ki bi si upal ugovarjati takim nasilnim, krivičnim, brezbožnim postavam. No, pa saj to vse že sami veste; a veste pa tudi, da naši slovenski liberalci in socialni demokratje to vnebo-pijočo krivično in hudodelsko ravnanje hvalijo, poveličujejo in tudi za naše kraje žele. Somišljeniki po vsej Avstriji preže na priložnost, da bi te strašne svoje želje tudi pri nas uresničili. Da, prostozidarji so kar naravnost sklenili, delati na razpad Avstrije, ker je še edina katoliška velesila, dokler pa ne razpade, uprizarjati raznih homatij, posebno hujskati narod zoper narod, da vsled teh homatij in nemirov Avstrija ne more biti močna, ampak mora pešati in pa hirati ter slaba ne more braniti katoliške Cerkve, kakor bi bila dolžna. To so njihove nakane, katere bi radi izpeljali, ko bi dobili premoč v državnem zboru. Krščanski možje, ali ne boste iz teh Vam že znanih dogodkov še bolj- spoznali, kako važne so volitve in kolika odgovornost za Vas, ki boste volili! Liberalci in socialni demokratje bijejo boj naravnost zoper Kristusa ln roper Boga: voditelji in prvaki Kristusa zaničujejo in so.yražijo, Boga pa v svoji: slepi strasti, v svoji peklenski hudobiji kar naravnost taje, pa si prizadevajo ne le po svojih časopisih in pa po svojih shodih ljudstvo odvrniti od Kristusa in Boga, ampak za tem streme, da bi mogli skleniti postave, po katerih bi ljudstvo s silo odtrgali od Boga, postave, po katerih bi onemogočili, da se mladina v šoli uči veronauk in se vzgaja v krščanskem duhu, pa bi se povrnili popolnoma poganski časi. No, pa manjka mi zadostnih izrazov, da bi mogel tako peklensko hudobijo dovoljno opisati. Prašam Vas, krščanski možje in mladeniči, prašam Vas, krščanski volilci, ali se ne zgražate, ako le pomislite, da bi se utegnili udeležiti tudi Vi teh groznih zločinov, udeležiti tako strašnih grehov, zavreči Jezusa in Boga ! In glejte, teh strašnih grehov bi se udeležili, ko bi svoj glas pri volitvah dali za može, ki jih priporoča bogomrzka napredna ali social-demokratična stranka. Naj se Vam zdi še dosti pošten mož, ki za eno teh strank dela, ali ki se Vam kot njen kandidat predstavlja, proč z njim! Saj deluje za stranke in je privrženec strank, katerih načelniki hočejo izpodriniti Kristusa in Boga iz vsega našega življenja, pa zatorej v te satanske namene sodeluje vedoma ali nevedoma. Kajne tako nespametni, tako brezvestni nikakor ne boste! Pač pa lahko sami izprevidite, da ste dolžni Bogu, dolžni svoji domovini, dolžni slovenskemu ljudstvu, dolžni svoji družini, dolžni svoji vesti voliti može verne, može zveste Bogu, zveste Kristusu, zveste sv. katoliški Cerkvi; voliti može, ki bodo pogumno, neustrašeno in složno branili pravice božje in pravice svojega slovenskega ljudstva. No, hvala Bogu, da nam teh mož ni treba šele iskati. Saj imamo Slovensko Ljudsko Stranko; tej stranki pripadate skoraj vsi; to stranko podpiram jaz in jo podpirajo naši duhovni. Zakaj'? Zato ker so njeni izvrstni voditelji možje katoliškega prepričanja, kar so pokazali ne le v puhlih besedah, ampak tudi v dejanju, tudi v hudih borbah zborniških na Dunaju in v Ljubljani. Zbrali so se, postavili kandidate za državno zbornico, ki so vsi prisegli na katoliško in na slovensko ljudsko zastavo, okoli katere zbrani bodo složno branili pravice božje in pravice svojega krščanskega ljudstva. Zato, pa pri nas ni treba šele premišljevati, komu bomo v torek, na svetega Antona dan, oddali svoje glasove. Oddali jih bomo za one može, za katere so se odločili voditelji naše ljudske stranke; tako bom oddal svoj glas jaz v Ljubljani, Vi pa, dragi moji krščanski volilci, vsak na svojem volišču, kamor naj pohiti vsakdo, ki se le majati more. Kajne, zoper Boga, zoper našega Zve-ličarja mi ne bomo! Ne, nobena zvijača in nobena sila nas od njega ne odtrga! Judeži, izdajalci mi ne bomo! In, ali je kak tak Judež med Vami, ne, ni mogoče, ni ga, ne bo ga! Nikdo ne bo dal glasu možu nasprotnih strank. Sedaj Vas blagoslovim v imenu Boga Očeta, ki nas je ustvaril, v imenu Boga Sina, ki nas je odrešil, v imenu Sv. Duha, ki nas posvečuje. V tem imenu sv. Trojice smo bili krščeni, smo bili birmani, v tem imenu se upamo izve-ličati. Po tem blagoslovu naj še to dodam, da ravno tak izdajalec Boga in Kristusa in svoje svete krstne obljube si Ti, mož ali mladenič, žena ali dekle, ki prodajaš v trafikah ali gostilnah, ki kupuješ in čitaš, pa s svojimi žulji podpiraš časopise zgoraj omenjenih, obsojenih strank. Bodimo odločni, časi so resni! Nazadnje pa pride smrt, sodba, večnost! Amen. V Ljubljani, binko&Uie praznike 1911 i (i; • t Hnton Bonaventura knezoškof. volilno gibone. Ljubljanska OKGflica: DR. IVAN ŠUSTERŠIČ, deželni poslanec v Ljubljani. Liberalcem teče voda v grlo. Prepričali so se, da toli zaželjene »ožje volitve« ne bo, temveč da se bosta Tribuč in Kristan kar dne 13. junija pogreznila v svoj prejšnji nič. Zmaga S. L. S. bo sijajna. To jc hudo razburilo liberalne sleparske agitatorje in zato jim nobeno sredstvo ni zadosti slabo, da bi vjeli saj šc par glasov. Izmislili so si najneumnejše laži, da bi vsaj kandidata S. L. S. ogoljufali za nekaj glasov. Ena teh laži je tako debela in gorostasno neumna, da jc ne moremo prikriti svojim čitateljem, da spoznajo liberalce v vsej njihovi smešni nagoti. Pripovedujejo, da jc prišlo nekoč nekaj mož svojega poslanca g. dr. Šusteršiča vprašat za svet, kako bi prodali jezice, češ, da jih imajo v izobilju, a jih ne morejo spraviti v denar, in tla je dr. Šusteršič na to baje odgovoril: »Zakaj pa sejete (!!) toliko ježic.« To pripovedujejo liberalci s pristav-kom: »Glejte, takega poslanca imate kmetje, ki šc ne ve, kaj so ježice in misli, da se jih seje kakor pšenica ali detelja.« Samo po sebi se razume, da je cela povest od začetka do konca debelo zlagana. Niti pičica na tej povesti ni resnična. Vse so si izmislili liberalci v sleparskem namenu, da bi osmešili načelnika S. L. S. v očeh kmečkih volilcev in mu podkopali zaupanje. Iz tega razvidijo volilci, s kako smešno nesramnimi sredstvi delajo liberalci in cla gredo samo na goljufijo, dobro ve-doč, da bi liberalca ali socialdemokrata ne volil ne eden. kmet, ko bi vsak poznal resnico. Resnica jc zoper liberalce in socialdemokrate — tedaj hajd z lažjo in naj si bode še tako neumna in debela. A zavedni volilci ljubljanske okolice bodo pokazali dne 13. junija, koliko jc ura bila: Liberalci in socialdemokrati bodo sramotno tepeni in ž njimi vred bodo osramočeni in osme-ske Stranke, kdor hoče po volitvi po-njih zapeljati. Kdor hoče tedaj, da sc mu bo 13. junija zvečer ccl svet smejal, ta naj voli T r i b u č a ali Kristana. Kdor pa hoče biti deležen sijajne zmage Vseslovenske Ljudske Stranke, kdor hoče po volitvi ponosno nositi po koncu glavo, ta bo oddal glasovnico, na kateri bo zapisano: DR. IVAN ŠUSTERŠIČ, deželni poslanec v Ljubljani. .. 1000 K za liberalne sleparje! Od g. clr. Ivana šusteršiča, deželnega poslanca in načelnika S. L. S. v Ljubljani, pooblaščeni, izjavljamo in razglašamo: Kdorkoli dokaže, cla jc kedaj govoril z g. dr. Ivanom Š u s t e r š i -čem o j c ž i c a h in dobil od njega odgovor v predidočem članku navedene vsebine (kakor razširjajo med kmečkimi volilci izvestni sleparji), dobi od g. dr. Ivana šusteršiča takoj v gotovem denarju nagrado 1000 K, z besedami: eden tisoč kron. Tedaj, liberalni sleparji, na noge in dokažite vaše trditve, s katerimi skušate begati pošteno kmečko ljudstvo. Zaslužite lahko, brez vsake težave, lep kos denarja. A mi že danes povemo, da se ne bo nihče oglasil za ta tisočak, ker liberalci vedo dobro, da so se debelo zlagali. Proč s takimi ljudmi! »Kmet« Tribuč. Liberalni kandidat se na svojih sliodičih rad sklicuje na »kmečki« značaj svoje kandidature. Oglejmo si to nekoliko natančneje. Tribučev oče je bil trgovec na Viču, je prišel v konkurs in je popolnoma ubožal, kar seveda ni nobeno očitanje, temveč le ugotovitev dejstva. Sedanji kandidat jc bil vsled tega reven. Opomogel si je pa s tem, da se jc oženil z edino hčerjo rajnega Lovro Z d e š a r j a na Viču, ki si je bil svojedobno naredil dosti premoženja s p o s o j e v a n j c m na visoke obresti; ko jc pa prišel oderuški zakon, je bil Zdešar to »kupčijo« opustil in sc je »posvetil« kuhanju žganja na Viču v velikem slogu. S tem si jc premoženje še izdatno pomnožil. In s tem tako pridobljenim premoženjem si jc opomogel kandidat Tribuč, ko jc vzel Zdešarjevo hčer. Sedaj fabricira umeten kamen in nosi naslov »arhitekt«. »Odlikuje« se po zagrizenem liberalstvu in sokolstvu. 'Na Viču, kjer je dontapga nihče ne mara in bo dobil smešbo majhno število glasov. Njegov oče pa živi 'Se danes v veliki r e v š č in i i n ne čuti nič o z b o 1 j ž a n j u razmer svojega s i, u a, Shod S. L. S. na Dobrovi. V četrtek se je vršil sbocj v-Z a dobro v i v prijazni gostilni »pri.: Gar-troži«. Prišlo je lepo število volilcev,iz Spodnje ^u Zgodnje Zadobrove, Sne-berji, Kašlja, Št. Jakoba itd., ki so napolnili gostilniške prostore do zadnjega kotička. Prišel je tudi župan poljske občine g. J a k o b D i m n i k , ki jc shodu predsedoval. Načelnik S. L. S. dr. Ivan Šusteršič je med napeto pozornostjo in glasnim pritrjevanjem volilcev opisal delo S. L. S. in ožigosal rudeče in liberalne nasprotnike. Gosp. župnik M ii 1 1 e r je v vznesenih besedah govoril za kandidaturo dr. Ivana Šusteršiča, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Med trikratnimi gromovitimi Zivio-klici ua načelnika S. L. S., zaključi predsednik ob 10. uri zvečer velezanimivi shod, ki bo obrodil obilo sadu. Zunaj je pod zaščito teme nek po-bič reprezentiral s piščalko liberalno kulturo, pri čemur ga je hotela podpirati sedrnorica Dolničarjevih pristašev iz Šmartna. A ženske, ki so bile zbrane zunaj pri oknih, so naredile mir in zapodile liberalne »junake«. Vič—Glince. Krasno vspeli nedeljski shod, na katerem je dr. šusteršič s svojimi dokazi živo zadel socije, jc te spravil z ravnotežja, in mnogi se vedno bolj ohlajajo za odpadnika Toneta Kristana. Da bi jih zopet privezal nase, sklicuje Tone za jutri ob 10. uri zopet shod na Glincah. Vabi izrecno tudi oo. frančiškane. Namen jc prozoren in vsak lehko spozna, kaj da Tone s tem namerava. Naših nihče nc bo šel poslušat odpadnika Kristana. Pač pa bo v »Društvenem domu« jutri tudi ob 10. uri dopoldne volilni shod, kjer sc bo vo-lilcem odgovorilo na Kristanov program in se bomo v zadevi volitev še marsikaj dogovorili. Somišljeniki, jutri ob 10. uri v »Donu«. Agitirajtc za obilno udeležbo! Volilni okraj Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk: FRANC JAKLIČ, deželni poslancc v Dobrepoljah. Osilnica. Volilne, shode smo imeli pri nas 7. in 8. t. m. Ker je naša fara zelo obširna in raztresena, treba jc bilo sestankov na več krajih občine; 7. t. mes. je bil shod v Bosljiviloki v prostorih g. Antona Štimeca za vasi v spodnjem delu fare. Poročal jc kaplan g. škulj o nastopih in delu poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Zbrani volilci so so soglasno izrekli za sedanjega kandidata S. L. S. Isti večer je bil shod v Osilnici v prostorih župana gospoda Jurija Žagarja. Mnogoštevilnim udeležencem je g. Karol Škulj poročal o uspehu S. L. S. v državnem kot v deželnem zboru. Omenjal je laži naših nasprotnikov o desetmilijonskem posojilu in drugo. Navzoči so bili tudi nasprotniki S. L. S., ki so pa spretnim izvajanjem g. govornika lc pritrjevali. — Poročal je tucli domači g. župnik Jakob Bajec. Po volilnem shodu je omenjeni govornik razlagal mnogoštevilnim posestnikom šc o pomenu živinorejske zadruge, nakar sc je sklenilo isto ustanoviti za osilniško občino. S predpripravami se je takoj pričelo. Za pristop se je oglasilo že več uglednih posestnikov. Za gornji dol občine jc bil shod v vasi čačič 8. t. mes. dopoldne precl cerkvijo. Poročal je gosp. Karol Škulj. Navzoči volilci so soglasno izrekli'zaupanje poslancem S. L. S. in se izrekli za njenega kandidata. Popoldne pa je bil shod v Papežih. Po izvajanjih g. govornika so se izrekli navzoči volilci za S. L. S. Kaj izborno so vplivali vsi omenjeni shodi na naše može, zlasti ker jc tu bil doslej en sam shod. Našim nasprotnikom pa to ni kaj po godu. Slednji se ogrevajo za kandidata Višnikarja, o katerem pa ne vedo drugega povedati, kot cla je delal oziroma skušal delali za druge, nikdar pa za kmeta. Volilni okraj Radovljica, Kranjska gora, Tržič: JOSIP POGAČNIK, deželni poslanec v Podnartu. Križe pri Tržiču. Državnozborske volitve imamo pred durmi. V torek 13. junija popoldan ob 1. uri se pokažimo, kaj da smo. Somišljeniki S. L. .S. oddajmo glasovnice vsi z napisi: Jožef Pogačnik, deželni poslaliec v Podnartu. Videli bomo tudi, kako se bodo kaj naprednjaki obnesli. Na binkoštni ponedeljek je prišlo poldrugo kopo rdečkarjev iz Tržiča v Sebenje, med njimi tudi g. Luka Jazbec, obloženi s soc. dem. časopisi, ki so jih razdeljevali, čc jih jc kdo hotel v županovi gostilni. Seveda govoriti znajo ti ljudje prav dobro, veliko bolj, kakor mi, samo če jim kdo kaj verjame. Iver so JmeJi le tnalo časa, so pa najeli brata od l.uka Jazbeca, Janeza Jazbeca iz Sebenj in ta je drugi dan tisti umazani papir nesel v Ziganjo vas in je doli po naročilu agitiral. Ako ne bosta ta dvu. Jazbeca nehala s temi časopisi, jih bomo vprašali kaj je s kolportažo. ŠTAJERSKA. Državnozborske volitve v Celju. V Celju se dostavljajo tudi glasovnice z že napisanim imenom nemškonavional-nega kandidata Riliarda Markhla. Po tem se lahko sodi, kako se bode pri tej volitvi sleparijo. Celo slovenski volilec je dobil gotovo po zmoti dotičnega dostavljavca tako glasovnico. š Roblek v Gaberju pri Celju je moral imeti na svojem volilnem shodu 7. t. m. suflerja v osebi učitelja Vo-glarja. Zato je torej Roblek na Dunaju vedno molčal, ker ni bilo Voglarja zraven. Po duhovnikih je najbolj udrihal Hrašovcev koncipient dr. Koderman, menda zato, ker je kot dijak v škofovem semenišču jedel škofov in lavan-tinskih duhovnikov kruh. Par medkli-cev mladega pristaša S. K. Z. je spravilo g. Robleka v zadrego, da ga je vun-bacitelj Lesničar takoj moral izključiti od zborovanja. Ubogi Roblek, niti enega medklica ne znaš zavrniti! š Kavalirstvo. Neki dr. Laznik, koncipijent pri odvetniku dr. Jos. Ser-necu, je ven reklamiral vse gg. ka-pucine in gg. lazariste brez vsakega vzroka. G. Sernec, odbornik okoliške občine, ali ne boste za ušesa prijeli svojega uradnika, da tako brezobzirno postopa proti Vašim volilcem v okoliški občini? Laznikova predrznost je bila seveda brez uspeha. Omenjeni bodo vsi volili dr. Korošca. š Napad z bajonetom. Dne 7. t., m. je imel Roblek shod pri g. Plevčaku v Gaberju pri Celju. Navzoči so bili vsi liberalni podgenerali do zadnjega kon-cipijenta. Vsakega., ki se je količkaj drznil oponirati, so takoj odstranili. Enega se je pa lotil celo vojak - bram-bovec, ki ga je napadel z bajonetom ter mu raztrgal na hrbtu vso obleko in ranil na koži. Ta korporal bo si pomnil, kako draga je z bajonetom raztrgana obleka. Pri poveljstvu deželne brambe jo bo plačeval, če noče še s sodnijo imeti opravka. Naši ljudje niso ukradli obleke, da bi jim smeli od nas plačani korporali deželne brambe iz Celja trgati in jih raniti. Kaj ima. sploh en tak korporal z bajonetom opraviti na volilnem shodu. š Vpokojen župnik Sattler v Celju je začel javno agitirati za protiversko stranko. Od liberalnih govornikov mu ugaja posebno zdravnik Sernec, ki je rohnel proti štipendijam za maše, kar si je vzel gosp. Sattler posebno k srcu. Zato je začel javno nastopati kot govornik na javnih shodih. Na neosno-vane osebne napade na kandidata ka-toliško-narodne stranke se lahko za vsak napad vrne z istim orožjem, samo da bo — bolj zadelo. Liberalni manever. V rojstnem kra ju prof. P e s t o t n i k a so pričeli liberalci širiti listke, naj se voli tega »njihovega rojaka«. Volilci, skrbite, da bo ta liberalni profesor za svoje liberalne spletke dobil pošteno — pod nos. S. L. S. NA GORIŠKEM priredi v nedeljo shod v Kanalu in Komnu ter v ponedeljek v Kobaridu. Poleg tega bo več manjših shodov. MOŽJE! VOLILCI! Ne dajte se begati po liberalnih in socialdemokraških agitatorjih, ki raz-našajo lažnjive vesti iz enega kraja v drugega., češ »tu ali tam slabo stoji S. L. S.« itd. To vse si izmišljajo samo v namenu, da bi omajali moško zmago-za vestnost volilcev S. L. S. Malocluš-nost hočejo zasejati v naše ponosne ljudske vrste! Smejajte se v obraz tem lažnikom in sleparjem. Povsod! v vseh volilnih okrajih stoji sijajno za S. L. S. — Tedaj: Mirno in moško na. volišče za S. L. S. v torek, na dan sv. Antona. — isti dan zvečer bo splošno ljudsko zmagoslavje po vseh slovenskih dolinah, hribih, gričih in planjavah. Z Bogom za ljudstvo! Dol z liberalnimi in socialdemokratičnlml kandidati! ****** m KAKO STOJE VOLITVE? Tako povprašujejo sedaj ljudje pp celi deželi. V Redečem podamo resnič da prodere kandidat S. L'. S. dr. H i n -k o Stepa n č i č. Potem bodo goriški (Slovenci brez izjeme »agitopani po po- vi . I '! Haročaite ..Slovenca". a* .............t " * »*» fUMUUlU Avon««- ...............j » —~ ^vv^ujvivui |IW |IW no sliko, na„lemelju najzanesljivejših ' slanclh S. L. S.! Dal Bog in sreča Ju poročil naših zaupnikov. [ naška! NA KRANJSKEM. 1 Ljubljanska okolica. Kandidat S. L. S. dr. I. >T a n Šusteršič, deželni poslanec v Ljubljani, bo v torek izvoljen z velikansko večino. Liberalec T r i b u č in spc ialdemokrat Kristan bodeta sramotno propadla. 2. Radoljica, Kranjskagota, Tržič. Kandidat S. L. S. J o s i p P o g a Č n i k, deželni poslanec v Podnartu bo izvoljen v torek z večino več tisoč glasov. Liberalci in socialdemokrati bodo hudo tepeni. 3. Kranj, školjaloka. Kandidat S. L. S. F r a n c D e m š a r, deželni poslanec. na Češnjici bo izvoljen z ogromno večino. Liberalna sleparija, da so postavili kandidata enakega imena — Franceta Demšarja iz Zalega Loga — ne bo nič zalegla. Pač pa je liberalni kandidat vslecl svojega nastopa za liberalno stranko zgubil vse zaupanje tudi v domači občini in ne bo nikdar več župan. Še letos bodo vrli Sorčani ž njim popolnoma pomedli. L Kamnik, Brdo. Kandidat S. L. S. d r. Janez K r e k. Zmaga z veličastno večino popolnoma zagotovljena. 5. Vrhnika, Logatec, Idrija, Clrk-niča. Kandidat S. L. S. J o s i p Gostinca r, posestnik v Ljubljani bo dobil letos še večjo večino kot pred štirimi leti. 6. Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož. Kandidat S. L. S. dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani bo Izvoljen z ogromno večino, ki bo še znatno presegala ono leta 1907. 7. Litija, Vlšnjagora, Radeče. Kandidat S. L. S. je Franc P o v š e, deželni poslanec v Ljubljani. Izvoljen bo še z večjo večino kot »pred štirimi leti. 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. Kandidat S. L. S. Ivan Hladnik, deželni poslanec v Trebel-nem. Njegova zmaga z veličastno večino zagotovljena. 9. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk. Kandidat S. L. S. F r a n c Jaklič. deželni poslanec v Dobrepoljah. Njegova zmaga z ogromno večino je popolnoma sigurna. S s nvoš naiiii. sredstvi delajo P u c 1 j e v i agitatorji. V žužem* herškem okraju n. pr. pripovedujejo, da Jakliča Stružani in Dobrepoljei ne lx)do volili, — v Strugah in Dobrepoljah pa zopet razglašajo, da ga. v žu-žemberškem okraju ne bodo volili itd.! Na ta način hočejo begati volilce, vzeti našim pogum in zaupanje v sigurno zmago! V dobrepoljski dolini s Strugami vred bo dobil Jaklič najmanj devet desetink vseh glasov. In tudi v žu-t žemberških občinah ne veliko manj! Tako je resnični položaj. Sploh ne bo dobil Pucelj nikjer večine, razun v občini Velike Lašče, kjer odločujejo liberalni uradniki — če ti ne bodo volili Višnikarja. A veliko-Iaška občina ima vsega, skupaj dobrih sto volilcev, od katerih bo pa dobra tretjina glasovala za Jakliča. Razun tega utegne dobiti Pucelj večino še v občini Velike Poljane pri Ribnici, ki šteje okroglo sedemdeset volilcev, od katerih bo pa tudi tretji n a glasovala za Jakliča. V vseh ostalih občinah volilnega okraja dobi Jaklič večino, in sicer večinoma ogromno večino, že bolj podobno soglasnostil To je resnični položaj v volilnem okraju, to vedo tudi Pucljevi agitatorji in baš zato lažejo tako debelo. 10. Metlika, Novo mesto, Črnomelj. Kandidat S. L. S. je zopet Ev gen J a. i- c , deželni poslanec v Ljubljani. Položaj v tem okraju se je še zdatno poboljšal od zadnjih volitev. Jarc bo izvoljen z več kot tričetrtinsko večino. 11. Mesto Ljubljana. Tu pride skoraj neizogibno do ožje volitve med kandidatom S. L. S. d r. V i n k o Grego-ri č e m , zdravnikom v Ljubljani in liberalcem dr. Ravniharjcm. NA ŠTAJERSKEM. Po zadnjih poročilih je utemeljeno upanje, da zmagajo kandidati V. L. S. v vseh sedmerih slovenskih kmečkih okrajih. Tudi tu raznašajo liberalci neugodna poročila za V. L. S. iz enega okraja v drugega — a nihče ni tako neumen, da bi jim verjel. NA GORIŠKEM. Dr. Gregorčič in Fon, kari-didata S. L. S. na Tolminskem in v gti-riški okolici sta zmage sigurna. Na Krasu se bijir odločilni boj za. zadnjo liberalno postojanko. Mnogo je upanja^ m i > Dnevne novice. -I- Na krov, poštenjaki v deželi I Bojni rog Vas kliče, možje poštenjaki, nn vo**lni boj! Vsi na krov! Zvest navdušen vojščak odvaga deset klmov-cev! Pogum in volilno bojevitost ulij-mo v naša srca! Le še malo dni nas loči od ugodnega dneva, ko se pokaže, koliko je že sovražnik ljulike vsejal in kako ta rodi! Da, odkritim srcem in s prav čisto dušo rečemo že danes, da naše vrste se niso skrčile. Naša armada narašča. Pa kdo bi ne šel v volilni boj za tako stranko, za take može, taka načela! Da, prav Vsak zaveden kristjan. vsak zaveden narodnjak! Ni pomisleka! Naši kandidati so prisegli: Varovati vero ln narod! Bog in narod! Z Bogom za slovensko ljudstvo! To je načelo, to je podlaga, na katero bodo zidali naši kandidati, ako jim 1 i, drago slovensko ljudstvo, zaupaš! Ni bilo do sedaj sile, ni bilo do sedaj viharja, k j bi izril iz src našega ljudstva zaupanje, katero se je globoko ukoreni-nilo med njim za naše kandidate. Zato pa tudi sedaj si jih izvoli! Na krov, poštenjaki v deželi! Na krov, čil in še ne pokvarjen slovenski mladenič, zna-čajni posestnik, vesten delavec, krščanski učitelj, katoliški duhovnik! Na krov vsi, ki čutite versko in narodno! Naj se čuje po svetu dne 13. junija: Slovenci so se otresli sleparskega liberalizma! -f- Kjerkoli bodete v torek, dne 13. junija praznovali zmago Slov. Ljud. Stranke, v vsaki družbi se spomnite naših bratov ob meji in naberite med znanci dar zmagovalcev Slovenski Straži. Iz vsake občine, z vsakega volišča naj pride ta dan večji ali' manjši dar kot znak naše narodne zavednosti! + Zmaga S. L. S. Pretečeni teden so se vršile na Blokah občinske volitve. Liberalci so delali na vse kriplje, a zaman je bil ves trud. Kakor na Ježici, je tudi tu S. L. S. zmagala z velikansko večino. - O vspešnem delu S. L. S. piše v zadnjem »Domu« 'St; Radič ter opozarja hrvaško kmečko ljudstvo na velike pridobitve kranjskega kmeta, odkar se je zedinil v taboru S. L. S". Priporoča svojim ljudem, naj številke o vsotah, ki jih je zadnja leta izdala Kranjska v kmečko korist, primerja z vsotami, ki so jih preje v isti namen izdali liberalci in naj s temi številkami tudi hrvaškemu ljudstvu odpirajo oči, da bo sprevidelo, kako se godi ljudstvu pod liberalno vlado in kako pa pod vlado poštene ljudske stranke. + Za most v Havptmancah je dovolil deželni odbor prispevek ene tretjine zgradbenih stroškov. + Dr. Triller liberalni kavalir. »Narod« vedno dreza v naš list radi tega, ker se je dr. Triller zaletel v nas. Mi se bore malo menimo za take obsodbe dr. Trillerja, naj se vrše kjerkoli in kakorkoli. Pač pa pripomnimo, da je ravno dr. Triller najzadnji v liberalni stranki, od katerega bi mi sprejemali kake nauke o taktu in kavalir-stvu. Dr. Triller hoče nastopati kakor kak Don Juan s svojo špansko grande-zo in nas buon tona učiti! Dr. Triller kavalir, obenem pa nadzornik lista, ki zmerja naše poslance s »tatovi, sleparji in izdajalci«, ki imenuje naša poštena dekleta »pijane babure in bornirane prostitutke«, ki prinaša naravnost ostudne in ogavne slike in pesmi o našem knezoškofu! In tak mož, pod čigar zaščito se vse to gocli, ima čelo, nas atakirati. Ta dr. Trillerjeva predrznost se obsoja sama ob sebi! -j- Socialni demokratje in suspen-zija vpokojenega župnika Berceta. Socialnodemokraški list »Zarja« rohni proti ljubljanskemu knezoškofu zaradi navedene suspenzije in pravi, da je to omejitev osebne svobode, ostuden terorizem in da je zagrešil navadno izsil-stvo knezoškof. Kako pridejo socialni demokratje do tega, je neumljivo! Socialni demokratje vržejo vsakega iz stranke, kakor hitro ne parira, da, vržejo ga celo iz delavnice in mu vzamejo kruh, ako ne vstopi v socialnodemokra-sko organizacijo in prizna njih načela. To je omejitev osebne svobode in terorizem. Če je knezoškof Berceta suspendiral, ima svoje vzroke; od socialnih demokratov se škof ne bo poučeval o dolžnostih katoliškega duhovnika. Socialni demokratje,' berite današnji pastirski list! — 251etnica Domžalske goube. Vabilo na veliko vrtno veselic o j\ i t' i i< r i redi Domžalska društvena godba v proslavo 251etnice v nedeljo dne 18. junija 1911 na vrtu gospoda Antona MUHerja v Stobu. 1. V soboto zvečer ob pol 9. uri bakljada. 2. V nedeljo dopoldan ob 10, uri sveta maša. 3. Popoldan ob i. uri koncert. 4. Šaljiva pošta. Sre-čolov. Bitka s konfeti in prosta zabava. — Vstopnina 60 vin. za osebo. Čisti dohodek je namenjen za godbene namene. — K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. Strašna strela na Šmarni gori. S Šmarne gore se nam piše dne 9. t. m.: V ognju strele smo bili danes okrog 6. ure zjutraj. Imeli smo pobož-nost na čast svetemu Primožu. Med sveto mašo se stemni, da se je videlo le ob svitu altarnih sveč. Med litanija-mi pa začne treskati, da se je vse treslo. Otroci so nemirni, ilitijo, begajo po cerkvi, padajo na tla. Duhovnik brž podeli sv. blagoslov ter hiti v žagrad, da je pripravljen ljudem pomagati. V tem trenotku pa poči s tako silo, da je naenkrat vse po tleh. Omet leti po ljudeh, kakor bi se podirala cerkev. Strelni puh napolni žagrad in cerkev. Med vsemi najbolj kliče pomoči desetletni Anton Pogačar, ki je ves trd in vse kaže, da je dobil hud udarec. Možje bežijo v mežnarijo. Tu pa ni nič boljše. Strela je hišo preluknjala v treh mestih. Užgalo se vendar ni in človek ni noben mrtev. Križ z jabolkom na kupoli cerkve je nagnilo in po strešni odtočni cevi pri velikih vratih je šla strela v zemljo. Treba na vsak način strelovode preiskati. — Vpokojeni župnik J. Škerjanc v Trnovem je suspendiran. Včeraj ga je o tem obvestil ljubljanski knezoškofijski ordinarijat. Vzrok tega koraka je njegovo popivanje in klafanje. Mi smo tako dostojni, da o tem nobene besede več ne zapišemo. »Slov. Narod« naj se pa preje informira pri trnovskih liberalcih, kakšno sodbo imajo o tem duhovniku in se bo prepričal, da se ta knezoškofov korak od vseh ljudi v Trnovem popolnoma odobrava. Seveda če prevladuje v uredništvu »Slov. Nar.« mnenje njegovega nadzornika dr. Trillerja, da »ni nič na tem. če pade kaka kvanta«, potem je to jako značilno za uravna načela v liberalni stranki, obenem pa popolnoma umljivo, da se »Naroči« nad to suspenzijo krega. — Velike vojaške vaje, ki se jih udeleži tudi del III. armadnega zbora, bodo letos na Tirolskem v' prostoru Franzensfeste — Muhlbncii - Briksen. Vodil jih bo poveljnik 14. armadnega zbora nadvojvoda Evgen. — Umrl je v Plznu bivši državno« zborski poslanec mladočeške stranke Jožef Cipera. — Hudomušna strela na obisku. Iz Radovljice se nam poroča: V petek dne 9. junija okrog 6. ure zjutraj je divjala po Radovljici in bližnji okolici huda nevihta. Med močnim deževjem je strela obiskala vse večje in imenit-nejše hiše v Radovljici. Treščilo je v zvonik, graščino, v obe posojilnici, v hišo Bogatajevo in v sokolsko telovadnico pri Kunsteljnu. Pri Bogataju je pri hiši odbila dimnik in ga vrgla na cesto; pri urarju Murovcu ji ni bila všeč ena črka v firmi in jo je osmodila, pri Kunsteljnu se ji je pa vodovod nekaj zameril in ga je tudi poškodovala. Ko je v Radovljici opravila svoje hudo-mušno delo brez posebne škode, jc obiskala nas na Lancovem. V veži mež-narije je našla železen lonec, napolnjen z vodo in se je nad njim znosila. Loncu je prizanesla, samo vodo je ven izlila in odšla dalje. Mežnarjevi ženi, ki je bila priča tc streline hudomušnosti, se je pri tem zdelo, da je nekdo vrgel v lonec veliko kepo snega. In žena je godrnjala nad tem porednežem in je za-prja vrata. — Z Mirne. Poročil se je na Mirni gospod nadučitelj Matej Jenko z gospodično učiteljico Ludmilo Mazgon. — Avtomobil nad Sv. Lucijo in Bovcem. G. L. Jonko, bovški župan in Devetakovi dediči so naročili krasen avtomobil, ki je namenjen za promet med Sv. Lucijo in Bovcem. Avtomobil bo vozil pošto in potnike. Poleg prtljage bo v njem prostora za 24 oseb. Ima prvi in drugi razred. Meseca julija pride v promet še drugi avtomobil in pozneje najbrž še tretji. Avtomobil bo vozil dvakrat gori in doli na dan. Vsakdo je radostno pozdravil misel podjetnih domačinov, ki so sklenili uvesti avtomobilni promet. Erar bo prispeval z 12.000 K na leto. Režije pa bo 100 kron na dan. Vendar je upati, da bo podjetje uspelo, ker doslej je Bovško bilo zunanjemu svetu Čisto zaprto. 13. junija vsi na; volišče! Sedaj bo temu odpomagano. Avtomobil, ki ima 50 konjskih sil, je v sredo evečer prišel iz Trsta v Gorico, odkoder je v četrtek okrog 10. ure dopoldne odšel v Bovec. Pred garago gospoda Grusovina se je nabralo polno ljudi, ki so z občudovanjem gledali krasni avtomobil. Podjetnim rojakom veliko sreče! — Trnovski župnik Vrhovnik je pozvan, da gre v pokoj. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da je poslal ljubljanski knezoškof dr. A. Jeglič trnovskemu župniku Vrhovniku pismo, v katerem ga pozivlje, da stopi v pokoj, češ, da ne uživa več zaupanja med svojimi žup-ljani. Mi ne vemo, koliko resnice je na teh vesteh, vemo pa, da bo vsa kranjska katoliška javnost ljubljanskemu knezoškofu iz srca hvaležna, da je enkrat z energično roko posegel v te neznosne razmere. — Dobrepoljske novice. Iz Ponikev. Zadni čas so začeli pri nas razni lovci ljudi loviti za liberalno Pucljevo kandidaturo. Sicer se nam ne zdi čudno, ako agitirajo zanj znani liberalni »Jutrovci«, kakor so: Plah, gostilničar »Jožk«, znani »mlinar« ter slavni »Gra-belnikov Pepče«. Toda čudno se nam je zdelo, zakaj se za »Laškega Fortuna« poteguje tudi znani cerkveni ključar, ki je, kakor je znano, naročnik »Domoljuba«. Zadnji čas pa smo zvedeli, zakaj je ta človek tako hitro postal liberalec: On ima v svojem hlevu bika, s katerim jc zaslužil od naših živinorejcev marsikatero kronico. V zadnjem času se je "pa pri nas, po zaslugi kandidata S. L. S., ustanovila »Živinorejska zadruga«, katera ima na razpolago dva krasna bika. Ni čuda, ako potem naši živinorejci rajši ženejo svoje krave v Zadrugo, kot pa k njemu. To je moža toliko ujezilo, da je šel v boj radi bikov zoper S. L. S. Sicer nam radi tega ni žal, povemo pa jasno, da takega moža, ki dela zoper nas, ter nagovarja volilce za, liberalno stranko, ne maramo za cerkvenega ključarja. — Volilci pozor! Znani soc. demokrat Plah, lovi ljudi, oziroma glasovnice za liberalca Puclja. Ako se oglasi s tem namenom v kakšni hiši, mu pokažite vrata, kajti s človekom, kateri naroča liste kakor so: »SI. Narod«, »Naprej«, »Jutro« in »Zarja«, naj pošteni možje nimajo nobenega stika. Plahu pa rečemo za sedaj samo toliko, da naj opusti lov na volilce; ako pa še ne bo miroval, mu bomo v prihodnje opisali dogodke s puško, kar mu ne bo posebno prijetno. — »Jutrove« laži. Gospod Jos. Šteli Iz Dobrepolj nam piše: V »Jutru« z dne 6. t. m. berem pod naslovom »Jakliča ne maramo več« celo vrsto laži. Na nekatere, ki se tičejo tudi mene, izjavljam: Dvorano sem zgradil sam in mi ni posojilnica, niti kako društvo ali oseba dala niti vinarja, dasi jo društva lahko rabijo. Je torej laž, da mora plačati za njo posojilnica 26.000 K. Načrte za vodovod so dale delati občine in bi jih morale tudi plačati, ako hoče posojilnica, ki je za nje plačala proti za-dolžnici, podpisani od občin, 4000 K, ne pa 8000 ali 10.000 Iv, kakor se laže dopisnik »Jutra«. Jakliču se očita, da je mene pahnil z županskega sedeža, kar pa tudi ni res, ker sem po 181et-nem županovanju rad izročil županstvo drugemu. Občinskih naklad ni naložil Jaklič, ker niti v občinskem odboru ni bil, pač pa smo jih občinski odbori, ker smo zgradili šolo. — V mojih očeh je neimenovani dopisnik nepošten obrekovalec in grd lažnik. Jože Šteli. — Iz Komende. V »Gorenjcu« se liek »star« Komenčan brez povoda zaletava v dr. Kreka, župnika, kaplana, nadučitelja, Mejača in Strcina. Pravi, da imajo on in njegovi pristaši mnogo pomislekov proti kandidaturi dr. Kreka. In kateri so ti pomisleki? Duhovnik še nikdar ni skrbel za kmeta, Krek je tudi duhovnik, torej ga — ne bomo volili! Krasno, kaj ne? Kaj pa Glavarjeva bolnica? Ste jo li mar ustanovili vi, ki nc znate drugega, nego zabavljati? Mi pa pravimo: »Volite dr. Kreka ali ne, saj vaših glasov no potrebuje. Sicer nimate pa vsi komendski liberalci niti toliko glasov, kolikor je prstov na. roki. Pravite, da boste izbirali po svoji glavi. Prosto vam, a bodite dosledni. Čc vam klerikalci že toliko presedajo, imejte vsaj toliko ponosa, da se jim ne boste hlinili ter moledovali po klerikalnih hišah. Dopisnik se spravlja tudi na našo mlekarno, ki bi jo rad spravil v svoje kremplje. Vprašamo vas: »Kdo je ustanovil mlekarno in kdo žrtvuje za njo največ časa, ali »Gorenjcev« dopisnik, ali Mejač in Strcin, ki jih surovo napada?« Najbolj, čudno jc pa to, da pri »slabem« gospodarstvu, ki mu dopisnik grozi z beriškim bobnom, plačuje mlekarna mleko po najvišji ceni, katere plačujejo one mlekarne, ki isc bavijo z izdelovanjem sirovega masla, a si jc vkljub temu prihranila nad 9000 kron rezervnega zaklada. Dobiček pa g. Melač in Strcin dopisniku prav rada pfeplistita, samo prej ga jima mora dokazati. Če bi vam bilo res za stvar, ne pa za osebnosti, se bi pa bili takrat oprjjeji dela za blagor in korist. ljudstva, ko se vam jc ponudila roka k vzajemnemu delovanju, zato pa sedaj ostanite tam kjer ste, naših naprav pa ne napadajte, ker niti sami tega ne verujete, kar govorite in po papirju mažete. — Kar se tiče g. Strcina, moramo v vašo žalost povedati, da z največjo hvaležnostjo odklanja od vas ponudeno mu kandidaturo. Obenem prečitajte parkrat državnozborski volivni red, da ne boste še drugič v državni zbor kandidirali moža, ki je dopolnil komaj 25 let. Namesto g. Strcina naj pa kandidira kdo od vas, kar vas je »pametnih«, boste vsaj videli, koliko veljate med nami. Naš »novi učenik« vas tudi kar najuljudneje prosi, cla mu blagovolite povedati, v katere hiše ne sme, vam bo prav hvaležen za to. Najbrž pa tega sedaj ne boste storili, ker imate pri sodniji dosti opravka in vsled tega zelo malo časa za, dopisovanje. Obenem se vam pa prav lepo zahvaljuje za očetovsko skrb, ki jo gojite do njega. — Elektrika v Kranju je pod ničlo. Sedaj je pomanjkljivo to, sedaj ono. Proti jutru že več mesecev ni nič luči. Potrpežljivosti odjemalcev bo vendarle enkrat konec. Pri takih razmerah seveda mesto ne upa razsvetliti mostu. To je naprednost! — V Predosljih pri Kranju so bili volilni imeniki za bodočo volitev jako površno sestavljeni. Žal, da se nihče za to ni pobrinil. Izpuščena je cela vrsta volilcev naše stranke. — Radovica, 31. maja. Iz zasebnega lista priobčujemo: »Zopet nas je včeraj obiskala velika, nesreča. Ob % 12. uri dopoludne so se pridrvili pogubo-nosni oblaki čez Gorjance. Naenkrat se utrga oblak nad Radovico; tako močno je padalo, da je strašanska, voda razrušila nebrojno bregov pri njivah; po strmih vinogradih je vsa zemlja od-nešena.; vidijo se gola rebra že po toči okleščenih trt. Škoda je neprecenljiva. Samo enemu posestniku je porušila voda šest bregov pri njivah: čez tisoč voz zemlje mu je odneslo. Doline so vse za plavi j ene in razruvane. Trava in žito, kar je po toči ostalo, da. bi bili kosili, je vse zaplavljeno s prstjo, tako da tudi krme ne bomo imeli za živino. — Ljudje so sedaj še bolj obupani kakor poprej. Bog zna, kaj nas še letos čaka! Za ljudi in za živino bo treba kupovati ves živež. Že tretja slaba letina.. Odkod denar in pomoč!? Ze pri zadnji nesreči so ljudje pri županstvu kar trumoma zahtevali dovoljenja za potni list v Ameriko.« (Dostavek uredn.: Kakor smo iz zanesljivega vira izvedeli, bodi Radovčanom v tolažbo, da je pomožna akcija v polnem tiru.) — Zdravišče Toplice na Dolenjskem. Prvi mesec kopališke sezije je potekel. Marsikateri obiskovalec se je vesel ozdravljenja vrnil že domov z namenom, da prihodnje leto zopet pride, češ, da se ne povrne nadležna bolezen. Brez dvoma pa se bo, kakor je že sedaj po priglasili razvidno, število gostov v drugem in še nadaljnih mesecih mnogo pomnožilo. Odveč bi bilo posamezne osebe naštevati, toraj zadostuje, da omenimo le nekatere, ki so došli od časa zadnjega našega poročila: g. Ba-hovec Josip, trgovec z dvema sinovoma in gdč. Majer J.; g. Jenčič Stanko, c. kr. sodnik; vsi iz Ljubljane; ga. Reich Marija iz Dola pri Ljubljani; g. Poto-kar, ki je obolel na nevrasteniji in za-strupljenju noge, a mu kopeli tako ugajajo, da se že zdaj po komaj par kopelih veliko boljšega počuti ter liodi že lahko brez palice, kar mu preje ni bilo mogoče; g. Zaplotnik Ivan, posestnik s soprogo iz Letenc na Gorenjskem; g. Walenda Anton, c. in kr. polkovnik iz Bnajaluke (Bosna); ga. Zofija pl. Moro ter grofica Morozzo s spremljevalko iz Victringa na Koroškem itd. — Pismonoša c. kr. pošte v Kranju Hainar je raznašal z »Domoljubom« vred tucli oklic za libei*alnega. kandidata Strojevca, in sicer ga je priložil »Domoljubu«, da so ga naročniki prejeli kot prilogo »Domoljuba«. Kaj pravi k tej predrznosti c. kr. poštno ravnateljstvo? — Prošnja. Dne 6. junija povodom dekliškega shoda Marijinih družb kranjske dekanije na Brezjah je eden čč. gg., ki so tamkaj maševali, pomotoma vzel v zakristiji napačno pelerino. Prosi se uljudno, da dotični gospod dopošlje zamenjano pelerino župniku na Trsteniku pri Kranju, na kar se mu returnira njegova. — Lepo posestvo ob periferiji dež. stolnega mesta s krasnim razgledom, sc zaradi bolehnosti proda. Obstoji iz velikega sadnega vrta (do 400 dreves, samo fino namizno sadje) iz velikega zelenjadnega vrta in moderno zgrajene hiše (vile), dve kuhinji, 4 sobe, predsoba, veranda in balkon; lepe kleti. Posestvo je jako pripravno za vsakega, tudi kot letovišče. Zlas.ti jpa se priporoča kakemu umirovljencu, posebno pre-čast. duhovščini, ker je cerkev samo en streljaj od hiše. Cena 17.000 kton. Pojasnila daje »Slovenska Straža v Ljubljani«. — Dvajsetletnico gasilnega društva so praznovali žirovski gasilci. Za ustanovitev društva se je pred 20 leti najbolj zavzel takratni nadučitelj Božič. V teh 20 letih je društvo več kot 17krat nastopilo pri požarih; posebno velik požar je bil pred desetimi leti v Gorenji vasi, ko je zgorela cela vas. Vso zgodovino društva je na veselici dobro popisal gasilec Koprivnikar. Na veselici, ki jo je priredilo društvo ob priliki 201etnice svojega obstanka, smo zapazili skoraj vse sosednje gasilce: iz Dobračeve, Gorenje vasi, Ledin in Sp. Idrije. Poznalo se je na veselici, kako je društvo priljubljeno in koliko odkritih prijateljev ima. Žirovski gasilci to tudi zaslužijo; z lepim vedenjem iu z vnemo za gasilstvo si znajo pridobiti prijateljev, zabavljačev pa ne poslušajo. Kar sklenejo pod vodstvom vrlega načelnika Kopača, tega se držijo, naj je to zabavljačem prav ali ne, za to se ne zmenijo. Zato pa je tudi veselica tako lepo uspela, da tega še sami nismo pričakovali. Čistega dobička smo imeli nekaj čez 300 K. Držimo se vsi gasilci našega gesla: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! — Požar. V Šmarci pri Kamniku je pogorela, kakor se nam poroča 7. t. m., domačija Ignacija Dolenca. Kdo je zažgal, ni znano. Ogenj je nastal na senu nad podom. Požarna bramba iz Perovega (tovarniška) jc bila v kratkem času na mestu; prišla je tudi požarna bramba iz Kamnika, ki je skupno s tovarniško kmalu ogenj omejila. Sosedne hiše so bile v veliki nevarnosti, v neposredni bližini so vse s slamo krite in se je le zahvaliti domačinom, da so skrbeli, da se ni ogenj razširil. Hiša Ulčarja se je že trikrat užgala, pa je Fr. Kočar vedno pravočasno ogenj zadušil. Zavarovan je Dolenc pri »Generali«, sosedje pa vsi pri »Vzajemni«. — Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo. 341etno zborovanje tega društva se bo vršilo 16., 17. in 18. junija 1911 v Novem mestu. Predsedoval bo Nj. presvetlost gospod knez Hugon Windischgratz. Spored bo sledeči: Dne 16. junija dohod v Novo mesto in zvečer prijateljski sestanek v hotelu Ko-klič. — 17. junija ob 6. uri zjutraj odhod od glavnega trga čez Ratež-Št. Jernej v Pleterje. Tu ogled samostanskih gozdov do Ravne gore in nazaj čez Ja-vorovico. Pri tej priliki se odkrije v samostanu spominska plošča Jožefu Res-selu, iznajditelju ladjinega vijaka, ki je bil c. kr. gozdar tamošnjih gozdov od leta 1817 do leta 1821. Zvečer sestanek v gostilni Tuček. — 18. junija ob pol 9. uri zjutraj občni zbor društva v mestni dvorani. Ob 1. uri skupno kosilo. Tega zborovanja, ki ima zgolj gospodarski značaj, se udeleži tudi deželni predsednik g. baron Schvvarz in zastopnik poljedelskega ministrstva. Lokalno opraviteljstvo sta prevzela gg. Janez Urbas in magister Josip Berg-mann. To društvo se je posebno zavzelo za pogozdovanje Bele in Suhe Krajine na državne stroške, čemur je poljedelsko ministrstvo ugodilo, kar je velikega narodnogospodarskega pomena za imenovani pokrajini. — Radeče pri Zidanem mostu. (Orel dobi godbo.) Brez vsacega hruma in šuma smo storili zopet korak naprej. Pristopilo je kar 16 novih udov k našemu odseku Orla. Ti novi člani so se začeli učiti svirati na pihala, katera jc naklonil odseku Orla po svoji požrtvovalnosti dobro znani gospod vitez pl. Gutmanstlial, ki mu bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. S tem godbehim odsekom se je seveda pomnožilo naše število. To pa jc zbodlo v oči nekega, človeka, ki je dal duška svoji jezi v »Slovenskem Narodu« (št. 124, z dne 31. maja 1911). No, mi smo mu za to hvaležni, ker je povedal javnosti, da tudi naš odsek marljivo deluje, cla prireja predstave, da se vadi v tamburanju in se uči v sviranju na pihala. Pri vsem tem delu, ki ga pri nas, kakor se kaže, marljivo zasleduje, pa pride s svojo nenormalno pametjo do sklepa, da Orel umira. Nas to »umiranje« zelo veseli! — Radi kužne bolezni slinavka ali kužne bolezni na gobcu in parkljih v občinah Horjul in Log, prepoveduje se na podlagi S 24., točke 5, zakona z dne ft avgusta 1909. 1„ drž. mk. št. 177 in <#Čke 5., izvr. ukaza k temu zakonu 15. oKtobra 1909. 1., drž. zak. št. 178 l e t n i in ž i v i n s k i semenj na Vrhni-k i dne 1 2. j u n i j a t. 1. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 30. maja 1911. — Hrvaški glasbenik F. Ž. Kuhač je tako nevarno obolel, da so ga prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. — Vlom. V noči 3. t. m. je prišel v hišo posestnika Blaža Jazbeca v Verjah pri Šmartnu neznan tat ter ukradel več ženske obleke in dežnik, 1 kg sladkorja, nekaj kave, čaja in kruha. — Nesreča. Anton Brodnik, učenec ljudske šole v Sv. Križu pri Litiji se je 5. t. m. igral z dinamitno patrono. Naposled jo je zažgal, a pri njenem poku deček ni dosegel veselja, kakoršnega je pričakoval; ker mu je odtrgala konice treh prstov na levi roki Peljali so ga v kandijsko bolnišnico. — V Palestino odpotuje ta teden p. Bernard Drab, ki je zadnja tri leta deloval v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, zdaj je pa premeščen v Tantur pri Jeruzalemu. Želimo mu srečno pot. — Razpisana srednješolska mesta. Od 8. majnika do 2. junija so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Kromeriž (dež. r., 15. VI.), Celovec + Dasi sc bo volilo gospo Hočevarjeve iv znesku 3000 K vštevalo šolo v prihod* nji račun, jo vendar gosp. predsednik omenil ta plemeniti dar in pozval zbo-rovalce, naj vstanejo v znak hvaležne Uspoštljivosti do pokojne idobrotnice. — Pri dopolnilnih volitvah so zopet izvoljeni vsi po pravilih (8 7.) izstopivši odborniki, le mesto gospe Ebnerjeve, j ki jc izjavila, da bi zopetne izvolitve I no mogla sprejeti, je bila v odbor izvoljena gdč. Ana Suppan. Po zaključku zborovanja se je takoj sestavil novi odbor ter si izbral vse dosedanjo funkcionarje, le mesto odstopivše gospe Ebnerjeve si je za namestnico kuhinjske predstojnice odbral gdč. Josipino Ka-čar, v odbor pa še privzel gdč. Anico Suppan. Ker je društvo tako zelo bla-gotvorno in potrebno, bodi gorko priporočeno vsem, ki ljubijo naš narod in še posebej njega mladino! Pred vojsko no Balkonu? Turki sodijo, da je dunajska vlada objavila članek v »Fremdenblattu« v prilog Albancem zato, da paraliziva ruski vpliv. Posebno zadovoljni Turki s člankom naše vlade niso in še bolj zabavljajo, ko je ostro protestirala Rusija. Tudi v Berolinu so bili nekoliko iznenadeni, a zdaj že izjavljajo, cla ima Avstrija prav. Ruska vlada je pa zelo zadovoljna, ker jc nastopila naša vlada za Albance. »Echo de Pariš« poroča celo, da ni izključen skupen nastop Avstrije in Rusije zato, da Turki ne uničijo albanskih rodov. Avstriji se baje pridružita tucli Italija in Nemčija. Po drugih poročilih bi se pa Nemčija ne udeleževala kake diplomatične akcije glede na Albanijo. Črnagora je dejansko zdaj v sitnem položaju. Skrbeti mora revna dežela za albanske vstaše, ker ne more pognati beguncev pred turški nož, česar tudi ni storila naša vlada z bosen-sko-hercegovskimi begunci v osemdesetih letih. Turki hočejo kaznovati zato Črnogoro. Vstaja je ob črnogorski meji in so nagromadili 7?urki že dozdaj ob črnogorski meji 60.000 mož, ki jih pomnože na 100.000. Vojska med Turčijo in Črnogoro ni izključena, kakor tudi ni izključeno, da se je udeleži Srbija. Črnogorski kralj sicer izjavlja po avstrijskem uradnem brzojavu, da želi miru in da noče vojske, a črnogorsko prebivalstvo je razpoloženo za vojsko in razpoloženje bo še naraščalo, ke\,\ turško časopisje naravnost hujska na nasilnosti proti Albancem. Turki očitajo Črnogorcem, da podpihujejo vstajo. Vse to pač ne more pomirjevalno vplivati, kakor tega tudi ne more oholo pisarjenje turških časopisov. O vstaji sami ni veliko poročil. Iz Cetinj se poroča, da so v pristanišču Šisica izkrcali 20.000 laških, belgijskih in angleških pušk in da se je ob tej priliki vnel boj s pristaniško policijo, ki so jo Albanci pobili in mod bojem hitro spravili orožje na varno. Iz Carigrada se pa poroča, cla se vstaja zelo hitro širi in da so napadli Albanci Šilenico. Izid boja še ni znan. Iz Cetinj se poroča, da se čuje od Plave in Drine močno gromenje topov. Skadrske oblasti so preiskale hiše krščanskega prebivalstva in zaplenile ves denar, ki so ga dobile, češ, da hočejo preprečiti denarne podpore vsta-šem. Turčija namerava proglasili v Albaniji in ob črnogorski meji oblegovalno stanje. Berolinski »Tagblatt« poroča, da hoče Rusija mednarodno konferenco, ki bi naj sklepala o tem, kako napraviti zopet red v Albaniji, ki ga Turčija ne more vzdržavati. Turki odklanjajo konferenco, ker se boje, da bi zasedle obmejne države, v prvi vrsti Črnagora, po nalogu konference nemirne turške pokrajine. Koroške novice. k Konkurz koroške Centralne blagajne in državnozborske volitve. Vsled konkurza Centralne blagajne v Celovcu so prišli koroški krščanski socialci s svojimi kandidati v precejšnjo zagato. Po postavi nastanejo pri konkurzu za načelstvo, oziroma odbor ravno iste posledice, kakor za navadnega dolžnika. Dolžniki, ki so v konkurzu, nimajo po državnozborskeni volilnem redu pravico voljeni biti, oziroma na nje združeni glasovi se štejejo za neveljavne. Trije krščansko socialni kandidat-je sedijo v odboru Centralne blagajne in se mora sedaj njih kandidatura preklicati. Seveda, do volitev manjka samo še par dni in krščanski socialci so v veliki zadregi. Treba bo torej v 2., 4. in 9. okraju nove kandidate postaviti. — Pomožna akcija rajfajznovk se vrši nemoteno dalje. Prihodnji teden dobo koroško rajfajznovke zopet 350.000 K nazaj. Upati je torej, da no bo imela ta tako sprotno in zvito narejena volilna intriga od strani koroških nemških na-oionalcov nobenega vpliva na izid državnozborskih volitev na Koroškem. VOLILNI BOJ NA DUNAJU. V dunajskem okraju Josefstadt so postavili krščanskosocialni zaupniki na shodu za kandidata tega okraja Leopolda Kunschaka. Dr. Heilinger, dosedanji poslanec, sc je postavil popolnoma izven stranke in noče imeti a stranko nobenega stika. Josefstadt je bila vedno trdnjava krščanskih socialcev in bilo bi res žalostno, ko bi se ta okraj brez vsakega boja prepusti! takemu histeričnemu politiku, kakor je dr. Heilinger. KITAJCI IN HUSI. Ruski pekinški poslanik Korosto-vec jo izjavil, cla ni izpolnila Rusija niti one ruske zahtevo. Poslanec ruske dume, Puriškevič, je pa izjavil, da Kitajska izziva Rusijo in da ji bo najkasneje leta 1913 napovedala vojsfro in vrgla proti Rusiji 12 armadnih zborov, SULTAN V SOLUNU. Sultan je obiskal včeraj v Soluntt mošejo Ilagia Sofia, ki jo je obiskal leta 1863. tudi njegov očo Abdul Medjed. Ljudstvo ga jo navdušeno pozdravljalo. Sultan je v Solunu zelo zadovoljen. Odposlanstvo je odposlal tudi odstavljenemu sultanu Abdul Hamidu, ki je izjavil, da živi zadovoljno in da ga vesele bratovi uspehi. Želel jc zgolj še eno odalisko. NOVA BELGIJSKA VLADA. Kralj je poveril sestavo nove belgijske vlado dosedanjemu železniškemu ministrstvu De Brocqueille. Mladi liberalci so priredili v Bruslju malo poulično komedijo, ki se jc je udeležilo 5000 frkolinov. Druge nesreče ni bilo, kakor da so kričali »Proč s samostani! Proč s katoličani! Živela ustava!« Krščanske žene in dekleta! Podpirajte moštvo pri agi~ taciji za krščanske, ljudske poslance ! Gre se za najsvetejše stvari, ki so vam pri srcu: za žensko čast, za krščanski zakon, za krščansko šolo, za krščansko rodbino, za čistost krščanske hiše, ki je vaše kraljestvo! Vse krščansko ženstvo na krov! Iz Kamniškega okraja. -- Na Limbarsko goro! V nedeljo po končanih državnozborskih volitvah, dne 18. junija bo na Limbarski gori cerkveno opravilo. Po deseti maši pa sklicuje Kmečka zveza političen shod, ki bodo na njem govorili posestnik Po-znič, načelnik Orlov Urbanija in poslanec dr. Krek. Možje in mladeniči iz celega kamniškega okraja se vabijo, naj se udeleže te znamenite in pomenljive manifestacije. POTRESI V MEHIKI. — MRTVIH 1300. VULKANI BLUVAJO. - OTOKI SE POTAPLJAJO. V London se jc brzojavilo, da je potres strašno opustošil razne meliikan-ske pokrajine. Žo zdaj cenijo število mrtvih na 1300 oseb, a poročil iz vseh krajev, kjer je divjal potres, še ni. Samo v Zaplotanu je mrtvili 500 oseb, kjer je porušil potres veliko hiš. V glavnem mestu Mehiko je vsled potresa mrtvih 172 oseb. Ognjenika Kolima in !Popoka-tepel strašno bljuvata lavo. Prebivalci sosednjih krajev so bežali. V Kohimil-kiškem jezeru se jo potopilo več otokov. Več sto oseb je utonilo. V Ganva-lajari sc jc podrla velika cerkev s slo-večimi Murrilovimi podobami. Vsa nesreča se še ne more pregledati. Po svelu. Kako je cesar živel v Gfidttllu. Bu- dimpeštanski list »Az Est« priobčuje spomine na zadnje cesarjevo bivanje v Goddllu. Med drugim piše tudi sledeče: »Vzrok bolezni cesarja tiči v njegovem nagnjenju do kajenja. Zaradi tega je nastalo razširjenje pljuč. Zlasti zgodaj zjutraj, ko je nastopil močan kašelj, je cesar veliko trpel. Dnevni program se v splošnem od znanega cesarjevega programa ni bistveno razlikoval. Vladar je vstajal ob 4. uri zjutraj; ob tej uri ga jo pričakoval v kopalnici mas-seur, ki so jo izučil za svoje delo pri cesarjevem osebnem zdravniku, generalnem štabnem nadzdravniku dr. Kerzlu. Liberalni polomi glasno govorijo, da liberalci nimajo srca za ljndstvo. — Ljudi spravljajo v nesrečo in jih pehajo na cesto. Noben ne sme voliti kandidate take stranke. Velespoštovani ljubljanski državnozborski volilci! .i i.. o i- i:. Napišite dne 13. junija na glasovnice ime odllčiitiga našega someščana: Dr. Uinko Gregoric* zdravnik u Ljubljani. Njegova izvolitev bo v korist Ljubljane, ki že enkrat potrebuje v državnem zboru zastopnika resničnega gospodarskega dela. Naj odloča razum, ne pa škodljiva strast! Volilni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke. in naloženega blaga bo tehtala 33 mili- jonov 800.000 kg, 6 milijon, kg več, kolikor tehta oborožena moderna ladja. Ljudij bo lahko »Vulkan« vozil 5000. Med tem, ko so dozdaj dvorane v največji brzovozni nemški ladji široke 20 metrov, bodo na »Vulkanu« 30 metrov široke razkošne dvorane. V jedilnici I. razreda ho v 2 nadstropjih lahko 800 potnikov, ki bodo sedeli in jedli vsi obenem ob enakih, okroglih mizicah. Za prvi razred bo še salon za dame, za kadilce, restavracija in zimski vrt. Skrbljeno bo na ladji celo za kopališče, kjer se bo lahko plavalo. Za telovadce bo posebna telovadnica. Loterijski listek kot birmansko darilo. Pred nekaj dnevi je bila na Dunaju neka uboga ženica birmanska botra hčerki svoje prijateljice. Ker pa ni imela mnogo podariti birmanki, je zastavila v loteriji 72 v na številke 58, 49 in 31 ter ji loterijski listek podarila. In res prišle so vse tri številke, in srečna birmanka jc dobila 2172 Iv iS v. Uspeh moderne medicine. V nek! ne\vyorški bolnišnici se je posrečila zelo težavna operacija. Nekemu Trino-teju Martin je stroj odtrgal usta in nos, tako, da ni mogel niti jesti, niti govoriti. Zdravniki so sklonili, da mu naplavijo nova usta, kar je zelo dolgo trajalo in sicer iz mesa, ki so ga izrezali iz ostalega njegovega telesa. Operacija :;c je popolnoma posrečila. Ozdravljena tatica. V San Franci' sku je neka Thurnherr kradla kakor sraka. Sama je znala, da to ni prav in hodila okrog zdravnikov, da naj jo ozdravijo modne bolezni, ki jo v Ameriki nazivajo »Cowgirl llaffles«. Kakor poroča ne\vyorški »Araldo Italiano«, so zdravniki sklenili Thurnherrovo operirati. Našli so v čelu neki izrastek, ki je tiščal na mfižgane in povzročal, da je bila nagnjena, k vsemu slabemu, Thurnherrova trdi, da je popolnoma izgubila nagnjenje, da krade. Znižanje dvobojev v Italiji. V Italiji se je zelo skrčilo število dvobojev ker je vojno ministrstvo izdalo ostra določila proti njim. Medtem ko se je šc dvobojevalo leta 1901 povprečno 60, 1. 1902 do leta 1905 pa 54 oseb, število dvobojev pada tako. da je bilo leta 1909 lc 12 in leta 1910 lc 13 dvobojev v italijanski armadi. 5o kopelji, ki je trajala četrt ure, je cesar zajtrkoval kavo, čaj, mrzlo meso in jecivo. Potem je šel cesar na izprehod t park, ako je bilo ugodno vreme. Točno ob 7. uri je sledilo reševanje vladarskih poslov in pozneje eventuelne avdi-?nce. Do dineja, ki je bil navadno ob 2. uri, je bil navadno na programu še kratek izprehod kakor tudi čitanje časopisov. Cesar je predvsem pregledal »Fremdenblatt«, potem pa vedno še »Neue Freie Presse«, »Reichspost«, >Vaterland« in med drugimi tudi »Ar-jeiterzeitung«. Kadar je cesar obedoval sam, je bil obed zelo pri prost: močna goveja juha, goveje meso, špargelji in pečenka; kot pijača pa monakovsko )ivo in šampanjec. Po obedu si cesar lovoli vedno kratek počitek, ki mu sledi vožnja na izprehod. Zvečer je gral vladar navadno z generalnim ad-utantom grofom Paar biljardno parti-o na 30 pointov; pripomniti pa je tre-m, da je cesar navadno pri 28 pointih zgubil igro. Med drugim se je tudi z lr. Kerzlom aranžirala kaka tarok-igra iii pa je igral cesar z grofom Paarom partijo ecartč. Ob 8. uri je šel nato cesar navadno k počitku. Luegerjev spomenik. Za Luegerjev spomenik pred dunajskim rotovžem je nabranih že skoro 250.000 K. Ko bo na-jrana vsota znašala četrtinko milijona, jo dunajski meščanski klub predlagal dunajski občini, naj da za spomenik mako vsoto. Kakor hitro bo zbranih 500.000 K za spomenik, bodo razpisali ielo načrtov in spomenika. Novi ženski poklici. Kljub vsem lasprotnikom ženskega gibanja, ki za-ltevajo, naj ženska ostane v kuhinji in )ri gospodinjstvu, prihajajo ženske v jolitičnih in komercielnih stvareh, v rgovini kakor tudi v obrti vedno bolj ia površje. V republikanskem mestu iannowellu v Ameriki bodo dve leti zključno ženske vladale. Mrs. ElaWil-■on, županja mesta Hannowell v Kan-sa.su, je namreč že izjavila, da bo zasedla vsa vodilna mesta v mestni upravi z ženskami. Glavna njena skrb Da bo, da se v Hannowellu ne bo dobilo liti kapljice alkohola. Svojo nevesto umoril. V Franko->rodu ob Meni je prišel 25. maja na po-icijski urad delavec Bittner ter izpovedal, da se je v gozdu ustrelila njegova nevesta 22 letna Ela Krage. Policijska komisija je v bližnjem gozdu res mšla truplo dekleta. Ker se je sumilo, Ia je Bittner sam ustrelil dekle, so ga Aa licu mesta zaslišali ter mu stavili vprašanje, če se je njegova nevesta v 'esnici sama umorila in če ni sam morebiti izvršil umora. Bittner pa je odločno tajil vsako ki"ivclo. Ko je dal nato policijski komisar revolver, ki jo ležal poleg trupla umorjenke, poduhati po iicijskemu psu, je ta takoj skočil z glasnim lajanjem na Bittnerja ter ga podrl na tla. Ves prestrašen je Bittner nato priznal umor ter se hotel samo izgovarjati, da je ustrelil svojo nevesto na njeno željo. Oblasti temu izgovoru seveda niso verjele, zlasti še, ker se je po-izvedelo, da je bil Bittner zelo ljubosumen na svojo nevesto. Nosilnice na cestah v Braždanih. V Draždanih se je zopet pojavilo starodavno prometno sredstvo, namreč nosilnice. Če se bodo nosilnice vzdržale, je seveda drugo vprašanje, vsekakor pa je nova moda interesantna. Neizgorljivo gorivo. Inženir R. Schnebel v Berolinu je patentiral novo iznajdeno gorivo, ki je neizgorljivo, in provzroči bržkone velik preobrat v tej kalično popolnoma novih pravilih se-fiklično popolnoma novih pravilih sestavljeno gorivo, potom katerega se sežigajo plini pri največji temperaturi. Goriva pa pri tem še tako močnem izgorevanju ne ogore, kakor je bil do se-tiaj slučaj pri vseh proti ognju najbolj trdnih snoveh kakor kamot, asbest in tvarc. ki se pri potom tega goriva dolženih visokih temperaturah vsi stole. Gorivo, ki ga je izumil Schnebel, je jako preprosto in ceno. Z njim se ne bo e poboljšal ves obrat v industriji, marveč se bo s pomočjo tega goriva, ki do-lušča tako visoko temperaturo, z lahkoto izdelovalo tudi dragoceno kvarče- 10 steklo za brušenje jekla itd. Kaj natančnega o sestavi tega goriva seveda 11 še znano, ker je to dragocena skrivnost iznajditel ja. Kazni zrakoplovcem. Z ozirom na icsrečo v Parizu, ko je bil usmrčen rancoski vojni minister Berteaux, namerava angleška zbornica sprejeti postavo, po kateri bodo zrakoplovci ka-ttovani, če bodo tako vozili, da bi meli gledalci kako škodo. Tudi bo 'inel notranji državni tajnik prepovedati polete Čez gotove pokrajine za ne-caj časa ali pa tudi za vedno. Visoke fazni 2000 do 10.000 kron in zapor 3 nesecev do dveh let. bo kaznoval pre-'topke. Avstrijski birokratizem. V Kopi-i(y pri Mostu na Češkem jc s smrtno nevarnostjo rešil rudar, delavec Brzek nekega dečka smrti, da ni deček utonil. Brzek se je ob tej priliki tako pre-hladil, da je bil dolgo časa bolan. Svetovali so mu, naj prosi namestništvo podpore. Te dni mu je pa naznanilo homutovsko finančno ravnateljstvo, da mora plačati 1 krono kazni, ker ni kolkoval svoje prošnje. Kitajske kmečke navade. Kitajski kmetje zelo dobro zadenejo vreme. Drže se tisočletnih izkušenj, ki bolj drže, kakor pa toli slavljeni kritični dnevi. Kitajci se drže izkušenj, ki so jih dobili po navadnih pojavih, ki jih še podpira računanje po starem mesečnem koledarju. Značilno je, da so se bali kitajski kmetje Halleyjevega kometa, češ, da bo povzročil povodnji, slabo letino, nemire in druge nesreče, kar se je vse tudi res Ugodilo: na Kitajskem razsaja kuga, povodnji, lakota. Kitajski kmet se trdno drži svojih pravil, ki si jih je postavil glede na vreme tucli glede na setev in žetev kakor sc tudi zaroča, ženi in pokopuje svoje rajnike no starih izročilih. Jutranja zarja naznanja kitajskemu kmetu dež, večerna mu napoveduje lepo vreme. Oblika solnca mu pove, kakšno da bo vreme. Mrzel sever mu naznanja jutranje solnce z mesečnim obrazom. Če zagleda poleti zgodaj solnce, bo gotovo deževalo. Če se poleti pokaže solnce pozneje izza oblakov, bo sledila strašna vročina. Tudi veter mu naznanja vreme. Jutranji jug povzroči dež, trajni veter poleti obdrži isto vreme 14 dni. Jeseni bolj mrzlega vetra sledi zima brez snega, ki se je kitajski kmet zelo boji. Veliko vetra spomladi pornenja, da bo mokra, poljskim sadežem škodljiva jesen. Južna mavrica naznanja, da se bodo morali prodajati otroci, ker bo nastala taka draginja, da revni kmetje prodajo otroke. Živali tudi naznanjajo vreme. Če kriče ptiči zjutraj, bo nebo oblačno, zvečer pa, da bo prihodnji dan jasen. Regljanje žab in hitro vrvenje mravelj pomenja dež. Meglo pomenja, če pes kiha. Kadar ni tako vreme, kakršno bi moralo biti po pravilih, se jezi kmet, ker se vreme ne drži starih pravil. Aeroplan in orel. Vedrine opisuje o svojem poletu med Parizom in Madridom sledeči zanimivi dogodek: Letel sem v zraku, ko opazim v bližini leteti orla. Orla sem poizkusil vjeti, a ptič je hotel pokazati, da leti hitrejše, kakor jaz. Nato je pa orel napadel zrakoplov, ki se je tudi zaletaval v orla, dosedanjega vladarja zračnih višin. Trikrat me je napadel orel. a končno je orel uvidel, da ne more tekmovati z letalnim strojem ter je ostal za aparatom. Bogatini in reveži na Angleškem. Lord George je v angleški zbornici poročal, da je na Angleškem imelo 1. 1909/ 10 13.300 oseb nad 120.000 K dohodkov in sicer skupno 13.000.700 funtov šter-lingov, tako da pride na vsakega 12.621 funtov šterlingov letno. Drugo, tudi uradno poročilo pa objavlja, da je umrlo vsled lakote leta 1909 na Angleškem 119 oseb, med njimi 54 v Londonu. Milijonar v zadregi. Edvard Green, sin najbogatejše Američanke Heti Green, je lani lahkomišljeno rekel, cla čuti da je samoten in cla bi se oženil, če bi dobil pravo nevesto. Kar je govoril so izrabljali newyorški listi, nakar so došla pisma milijonarja željnih nevest. Green ni na nobeno pismo odgovoril, pač pa vse fotografije objavil v »Ne\v York Worldu«. Politični jubilej ogrskih Slovakov. Pol stoletja je minulo, kar se je vršil v Turčanskem Sv. Martinu narodni kongres ogrskih Slovakov, ki jc proklami-ral zahteve slovaškega ljudstva v politični, narodni, kulturni in gospodarski smeri potom posebne spomenice, ki jo jo izdelal dr. Marko pl. Daxner iz Ti-sovca. Kongres, ki sfc ga je udeležilo več tisoč ljudi, se je vršil 5. in 6. junija leta 1861. Tihotapci v letalnem stroju. Znano je, da so tihotapci zelo zviti ljudje, ki znajo izrabiti vse pripomočke. Tihotapstvo je zlasti zelo razvito na francosko-švicarski meji in francoski finančni stražniki imajo mnogo posla s tihotapci. Tako je pred kratkim ob švicarski meji opazil neki finančni stražnik, kako sc je skušal na nekem kraju v zatišju spustiti na tla letalni stroj z veliko težavo. Bilo je lo ponoči okoli 12. ure. Obvestil je ostale svoje tovariše in četa stražnikov se je splazila v bližino letalnega stroja, ki se je boril proti vetru, tla počaka njegovega prihoda na zemljo. Finančni stražniki so bili kmalu na jasnem. Bil je tihotapski letalni stroj, ki se je moral vsled kakšnega defekta spustiti na tla. S puškami v roki so zajeli oba zrakoplovca, ki sta bila v letalnem stroju in ki sta se tudi brez upora udala. V letalnem stroju so našli težke zaboje najfinejše svile, ki je bila velike vrednosti. Svila jc bila namenjena v Lyon, kot se je dognalo. Tihotapski letalni stroj, Bleriotovega sestava, jc finančna oblast zaplenila. Ženske v francoski javni službi. V francoski državni službi je nastavljenih 120.000 žensk. Od teh jih je 18.602 v poštni službi, mecl njimi je tudi 693 pi-smonošinj. V železniški službi je sedaj na Francoskem 6356 žensk. Zunanji urad ima v službi 23 žensk kot tolmači-ce v Španski, Maroku, Egiptu in Turčiji. 685 žensk je v službi francoskega vojnega ministrstva. Največja plača, ki jo ima ženska v francoski državni službi je 12.000 frankov na leto. Evropski čevljarji v Ameriki. V zadnjem desetletju se jc naselilo v se-vero-ameriške Združene države iz inozemstva 100.000 čevljarjev. Od leta 1900 do leta 1910 se je naselilo 91.747 čevljarjev in 8785 leta 1910. V tem desetletju je bilo med ameriškimi naseljenci 200.000 krojačev in 130.000 tesarjev. Ti in pa čevljarji tvorijo tri največje delavske skupine med izseljenci. Tajinstven napad na milijonarja. Iz New Yorka poročajo: V hotelu »An-tonia« se je odigral dogodek, ki še ni pojasnjen. V stanovanje posestnika hotela, milijonarja Stokesa, ste prišli dve dami ter streljali nanj. Stokes je težko ranjen v ledjih in na nogi. Obe ženski so aretirali. Ena je 231etna pevka miss Graham, druga aretovanka pa noče izpovedati ničesar o svoji identiteti. Znana je pod imenom »mala punčka«. Zakaj ste napadli milijonarja, se ne ve. Iz volilnega gibanja. Na polju volilnega humorja jc dosegel gotovo visoko stopnjo ustanovitelj nove stranke posestnik Chejlava v Vrčenju pri Ivla-tovu. Ta nastopa namreč kot samostojen kandidat v klatovskem mestnem volilnem okraju ter je izdal kot ustanovitelj nove napredne stranke volilni oklic, v katerem naznanja kot glavne zahteve novo stranke sledeče točke: popolna enakopravnost vseh narodov, prepoved kajenja mladini do 16. leta, rešitev ciganskega vprašanja, numera-cija vseh kozarcev v gostilnah, cla lahko gostje nadzorujejo, ako dobe vedno isti kozarec in se tako obvarjejo nalezljivih bolezni. Da se preprečijo jezikovni boji v Avstriji, naj se upelje espa-ranto kot državni in parlamentarni jezik. Za Slovane v Avstriji naj sc uvede enotna noša. Da se pomirijo narodnostni boji, naj izdaja deželni odbor uradni list ter se naj prisili vse časopise na Češkem, da ponatisnejo vse članke tega uradnega lista. Kakor videti, zahteva ta kandidat mnogo, a poleg teh zahtev ima tucli še mnogo enakih. Sneg so dobili na Kavkazu. Velikanske ladje danes plovejo po morju, ladje, kakršnih si prejšnji svet niti v najbujnejši domišljiji ni predstavljal. Nad vse močne in trdne morajo biti tiste ladje, ki vozijo v kitajska pristanišča Honkon, Šangaj, Čuitav ali na Japonsko. Te ladje so velike in ne smejo biti manjše, kakor 20.600 ton. Preskrbljene so tucli vse z brezžičnim brzojavom. A te velikanske ladje so le mali*pritlikavci v primeri z velikansko ladjo »Vulkan«, ki se zdaj gradi v ham-burški ladjedelnici. Nova ladja bo tehtala 150.000 ton (1 tona je 1000 kilogramov). Ladja bo imela 11 nadstropij, visoka bo 31 metrov, široka 30 metrov in dolga 268 metrov. Brez strojev, kollov Molilo pozor! Legitimacije dobro shranite za slučaj ožje volitve. Odda se le glasovnica. Glasovnica ie le veljavna, če ima pečat od glavarstva. Ce kdo želi drugo glasovnico, jo dob) pri volilni komisiji. ... i,ii. . .u LjiiDllansKe novice. VOLILNI BOJ V LJUBLJANI. DR VINKO GREGORIČ, zdravnik v Ljubljani. SOMIŠLJENIKI! Kdor ni prejel izkaznice, naj jo gre iskat na deželno vlado, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, I. nadstropje, soba št. 32. Kdor šc nJ prejel reklamacijam priloženih izpričeval, jih dobi v tajništvu S. L. S. Od jutri, to je petka dalje, do volitve posluje tajništvo S. L. S. (Miklošičeva cesta št. 6, leve stopnjice, II. nadstropje, telefon 301) vsak dan od 8. do 1. ure opoldne in od 3, do 8. uro popoldne, v nedeljo od 10. do 12. ure Volivci, pazite, da ima vsaka glasovnica uradni pečat, glasovnice brez uradnega penita so neveljavne. lj Sijajen volilen shod S. L. S. ali košarica Francheftiju in drugim liberalcem. Okrajno vodstvo S. L. S. VIII. ljubljanskega volivnega okraja je sklicalo včeraj zvečer volilni shod somišljenikov S. L. S. v salonu gospe Angele Češnovar v Kolodvorski ulici. Ker so liberalci predvčerajšnjem nagajali pri Ribiču, se je storilo potrebno, da noben liberalec ni smel na shod. Dvoumna slava, ki jo je žel dr. Lavš pri Ribču, ni dala miru predsedniku »Obrtne zveze«, brivskemu mojstru Franchettiju, ki je prišel z nekaterimi liberalci, ki sc izjavljali, cla hočejo shod motiti. Zato se jih ni na shod pustilo. Med tem so salon napolnili naši ljudje. Poleg odličnih naših meščanov so sedeli delavci, prijateljsko in prijazno se razgovor-ja jo z visokimi uradniki, hišnimi posestniki, obrtniki, prava podoba našo resnično demokratične S. L. S. Točno oh napovedani 8. uri je otvoril za okrajno vodstvo Moškerc shod, ki naglasa, da je čast za naš okraj, ker stanuje v njem kandidat S. L. S. gosuod dr. Vinko Gregorič. (Burni »Živio« dr. Gregorič.) Izvoli se predsedstvo: predsednik deželni odbornik dr. V. Pegan, podpredsednika zbornični svetnik Lo-žar in delavec Zabavnik, zapisnikarja ravnatelj in posestnik Rašica in zadružni tajnik Kralj. Predsednik dr. Pegan podeli besedo našemu kandidatu dr. Gregoriču. Nepopisno navdušenje, ploskanje, živio-klici naših somišljenikov spremljajo vsak njegov stavek. Govornik se uvodoma peča s surovostmi liberalcev na shodu pri Ribču. Teh surovosti sem že navajen iz tistih časov, ko je v Ljubljani še vladal rotov-ški strah. Če so mislili liberalci, da me bodo s tem omalodušili, so se zmotili, ker so povzročili, da so vzbudili s svojo surovostjo spomine mojih mladih dni in me navdali z mladeniškim ognjem poguma in navdušenja za delo v korist ljudstva po načelih svoje stranke. Govornik se spominja časov, ko se je bil volilni boj med Kušarjem in Ven-cajzom. Takrat je paktljal dr. Tavčar z N e m c i, ker se je liberalcem slabo godilo in bahal, da pripelje 400 Nemcev 11 a volišče. Govornik se peča z zahtevami obrtništva in delavstva, ki so jim liberalci vedno nasprotovali. Naglaša, da izginja liberalizem kakor kafra in da bo izginil tudi v Ljubljani. Ljudska misel, ideje S. L. S. bodo zmagale tudi v Ljubljani. (Navdušeno pritrjevanje.) Izobraževati moramo ljudstvo, ker tega liberalizem ni storil, kar dokazuje, da pride pri nas na 1000 vojakov 220 takih, ki ne znajo ne Citati ne pisati. (Ogorčeni klici: Škandal!) Potrebna je moderna reforma davkov, da bodo bolj pritegnjeni tisti, ki imajo veliko. Govornik konča: iV letih sem že, a za ljudske pravice imam vedno mladeniško veselje in navdušenje. (Navdušeno pritrjevanje. Ži-;vio-klici dr. Gregoriču. Ploskanje) in z mladeniškim navdušenjem se hočem boriti za pravice ljudstva v beli Ljubljani. Po govoru gospoda kandidata so še govorili delavec Zabavnik z ozirom na delavske težnje, zbornični svetnik Ložar z oairom na obrtnike, urednik Kerhne, deželni odbornik dr. Pegan in Moškerc, nakar je ob 10. uri zvečer zaključil deželni odbornik dr. Pegan sijajno uspeli shod. Mecl shodom so sedeli liberalci nekaj časa klavrno na vrtu. a so kmalu izginili kot kafra, ker je došlo na shod toliko naših, da niso mogli v salon in so stali še na vrtu. Še po shodu so navdušeni somišljeniki ostali na vrtu, se navduševali za nadaljnje delo in peli lepo ubrane pesmi. Liberalci so za eno blamažo bogatejši. lj Shod S. L. S. v Vodmatu. Včeraj Zvečer je bil volilni shod S. L. S. v Vodmatu pri Flegarju. Bilo je clo 130 volilcev. Shodu je predsedoval gospod profesor Karel Dermastia. Govorila sta kandidat S. L. S. g. dr. Vinko Gregorič in deželni odbornik dr. Lampe. Na govore se še povrnemo. Liberalci so napovedovali. cla bodo shod razbili, pa niso imeli moči. Liberalci so tudi včeraj zborovali v Vodmatu v Pavškovi gostilni, pa so se s svojim shodom blamirali. Na liberalnem shodu je bilo navzočih le okoli 50 volilcev, pa še ti so bili skoro vsi socialni demokrati. Liberalcem se torej vedno bolj majejo tla! 1 j Kako liberalci skrbe za delavske sloje, je jasno povedal clr. Vinko Gregorič na svojih shodih. Pred 20 leti jc clr. .Vinko Gregorič že stavil v ljubljanskem občinskem svetu predlog, naj se iz loterijskega posojila določi vsota za zgradbo delavskih hiš, pa 20 let so liberalci vse clrugo delali, samo za zgradbo delavskih hiš, ki bi omogočile delavstvu stanovati v Ljubljani in bi to bilo trgovini in obrti v znatno korist, niso nič storili! lj Narodnost izrablja na umazan, frivolen in grd način pri svoji agitaciji liberalno časopisje, tisto časopisje, ki je leta in leta podpisalo in branilo Tav-čar-IIribarjevo zvezo z Nemci. Če bi liberalcem bilo kaj na narodnosti, bi takrat morali vsi obrniti hrbet svoji stranki, pa resno jim za narodnost ni! To so pokazali tudi s tem, ko so ploskali clr. Tavčarju, ki je dejal, cla jc bila zveza z Nemci najbolj pametno politično dejanje liberalne stranke. In taki ljudje si upajo blatiti čisto narodno zastavo S. L. S.! V posebno lepi poziciji so ti ljudje sedaj, ko kandidirajo dr. Ravniharja. Leta 1908., ko je clr. Ravnihar samostojno kandidiral proti liberalcem, je »Narod« pisal, cla je v zvezi z Nemci, da mu je za večne, čase v ž g a n pečat narodnega izdajalca sedaj je pa ta mož kandidat liberalne stranke in liberalci ga gredo volit kljub temu, da jc »Narod« leta 1908. pisal, da dr. Ravniharju niti trenotkn. ni zaupati, ako bi tudi zlate gore obljubljal, in so nosili po Ljubljani dr. Ravniharjevo sliko, na kateri jc držal dr, Ravnihar frank fur- tarico v rokah. Tako se liberalci tolčejo sami sebe po zobeh. Tako . • takrat liberalci izrabljali z lažmi narodnost in tako se lažejo sedaj, ko jim tako kažo, tla branijo istega dr. Ravniharja z lažmi o S. L. S. Resnica pa je, da ti ljudje, ki drugim vedno podtikaj j izdajstva, so ob vsaki priliki, če so lc mogli, se resnično vezali z Nemci in se sedaj v skrajni sili lažejo o drugih. Laž je njihovo orodje, ker dela pokazati nimajo! Nizko je tako postopanje in podlo. Kaka je stranka, ki tako dela, je pa leta 1908. že jako jasno povedal dr. Ravnihar. Liberalni volilei, ki bodo volili z liberalno stranko, naj gredo gledat sodbo o moralni kakovosti takega postopanja v dr. Ravniharjevo — »Novo Dobo«. Tam je sedanji kandidat liberalne stranke resnične povedal svoji stranki in — svojim volilcem. lj Tovariši — uradniki! Kako bomo volili v državni zbor? (Iz uradniških krogov.) Volitve so tu in treba nam bode izbirati ne le med osebama kandidatov, ampak v prvi vrsti med politično reprezentanco obeh strank. Ako pa se že dotaknemo oseb, potem nam tudi v tem oziru ni težko izbirati. Na eni strani mož, osebno res nedotakljiv, čeprav ga je pri zadnjih volitvah »Narod« grdil kot najslabšega človeka in ga Sokol izbacnil iz svoje srede, vendar pa brez primerne repii-tacije in začetnik v javnem tako političnem kakor zlasti v gospodarskem delovanju, na drugi strani pa mož, ki ga pozna ne le vsa Ljubljana, ampak tudi veČina dežele kot izborno delavno moč, osobito v gospodarskem oziru. — No, pa pustimo osebi kandidatov. Za nas uradnike pride v poštev pač politična moč stranke, in to ima in jo bo imela Vseslovenska Ljudska Stranka! Sedaj pa izbirajte, tovariši uradniki! Izbera Vam ne bo težka. Kaj pač morete pričakovati od kandidata one stranke, ki je danes politično mrtvilo v deželi kranjski in na Dunaju, vsepovsod brez vsakega najmanjšega vpliva, od političnega novinca, ki na Dunaju ne bo imel nobenega za seboj. Ni se treba zanašati na liberalne poslance drugih jugoslovanskih dežel: kaj bo s temi in kakšna bo konstelacija v novem državnem zboru, to ve danes le Bog. Eno pa je gotovo: da bo slovenska delegacija v zvezi z bratskim narodom hrvaškim kompaktnejša in močnejša, kot je bila. in da ima odlične zveze. No, in tovariši uradniki! Službena p r a g m a t i k a — ta je danes za vse uradništvo »Wundepunkt«. Kdo naj dela za nas: poslanec močne delegacije, ki pošlje svojega zastopnika delegata tudi v odsek, ali poslanec mrtve stranke, popolnoma, osamljen, opirajoč se le na peščico volilcev v domovini in na nič drugega. — Končamo! Naš stanovski interes zahteva, da vržemo proč staro cokljo in da glasujemo v lastno korist za kandidata »Vseslovenske Ljudske Stranke«, ki je clr. Vinko Gregor ič, zdravnik v Ljubljani. — Več uradnikov. lj Slavnost šentpeterskega prosvetnega društva. Vsak zaveden Šentpeter-čan z veselim srcem pričakuje jutrajš-njega slavlja. Prvič bo stopal pocl zastavo, ki ga bo odslej vodila do vedno večjih uspehov. Oklenil se je bo s tem večjim ognjem, ker jc zastava delo njegove požrtvovalnosti, z doneski požrtvovalnih Šentpeterčanov je bilo mogoče društvu oskrbeti zastavo, ki bo ena najlepših. Ta zavest naj bo plačilo za vsak dar v prid naše zastave! Z veseljem se bomo zbirali pod novo zastavo, kajti ni nas malo, strnili se bomo v močno četo in.korakali na delo za načela, ki jih tako lepo izraža nova zastava. Nikogar nočemo s tem izzivati. Dostojno bodemo praznovali to slavlje. Vabimo vse prijatelje naše izobraževalne organizacije, da sc v obilnem številu udeleže tega slavlja. Pokažite z obilno udeležbo, da znate ecniti pravo izobraževalno delo! Zbiramo se ob pol 1. uri popoldne v »Ljudskem domu« (Staro strelišče) v Strcliški ulici. Vsa društva in telovadni odseki pridejo pred »Ljudski Dom« ob pol 1. uri popoldne. Po blagoslovljenju se vrši oh vsakem vremenu veselica v »Rokodelskem domu«. Vsi, ki sc hočete pošteno zabavati, posetite to veselico. Opozarjamo, da sc bodo vstopnice prodajale pred »Ljudskim Domom« ocl 12. ure naprej, da ne bo pri blagajni gn ječe, prosimo, da si že vsi preje preskrbe vstopnice ter jih dobro shranijo. Orli v kroju so vstopnine prosti. Jutri vsi k blagoslovljenju zastave šentpeterfekega prosvetnega društva! lj S. E. S. Z. vabi društva i navoje člane, da se zbero jutri ob 1. uri popoldne v »Ljudskem domu«. I i Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se udeleži jutri slavnosti blagoslovitve zastave Šentpeterskega prosvetnega društva. Gg. člani se vljudno vabijo, cla pridejo ob 1. uri v Rokodelski dom, odkoder gre društvo z zastavo do »Ljudskega Doma«. lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži jutri v nedeljo dne 11. t. m. slavnosti blagoslovitve zastave Šentpeterskega prosvetnega društva. lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« vabi svoje člane, da se zbero jutri ob 1. uri popoldne v »Ljudskem Domu«. lj Razlika med dr. Tavčarjem, Kre-garjem in štefetom. Pri vsaki volitvi se v liberalnem časopisju pojavita Kregar in Štefe in liberalcem se nič ne zdi, da je ta gonja proti Kregarju in Štefetu že jako smešna in da jim prav nič nc koristi. Ker se ta gonja pokaže vedno pred vsakimi volitvami, je vsakemu pametnemu človeku jasno, kaj zadaj tiči in zakaj sc liberalcem gre. Sedaj vpijejo liberalni listi, da je državno pravdništvo radi volitev v trgovsko zbornico dvignilo obtožbo proti Kregarju in Štefetu. To je popolna laž. Kregar in Štefe sta se celo proti preiskavi pritožila, ker radi tega še nista kriva, ako se kdo kaj izmišljuje, a v preiskavi sta še. ker se take pritožbe odbijajo. To in nič druzega je resnica. V preiskavi in celo v preiskavi osumljen goljufije pa je bil svoj čas sam dr. Tavčar in celo tako temeljito, da so ga res postavili, dolžeč ga goljufije, pod obtožbo in pred porotnike. Radi Ivregar-Štefetove p r e-i s k a v e ima »Narod« torej najmanj povoda vpiti, tembolj, ker sam najbolje ve, kako je vsa stvar proti Kregarju in Štefetu izmišljena in — zakaj. Kako se »Narod» laže, naj priča ta-lc odstavek iz njegove notice: »Kregarja so potisnili klerikalci v kot radi znane njegove afere, nanašajoče se na manipulacije pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. V kazenski preiskavi zaradi te afere je baje Kregar zvalil vso krivdo na Štefeta, obdolživši ga, da je on njega pregovoril k onim protipo-stavnim dejanjem. Vsled tega jc prišel tudi Štefe v »lebet«, tega pa klerikalci Kregarju ne morejo odpustiti, za to so ga sedaj postavili pod kap«. Vsaka beseda tu je laž, in sicer laž z gotovim prozornim namenom, edina resnica pri vsej stvari je ta, da se vrši preiskaVa, kakor se lahko vrši proti vsakemu in da je razlika med Tavčarjem, Ivregar-jem in Štefetom ta, da jc bila proti dr. Tavčarju že dvignjena obtožba, ki ga je dolžila goljufije v njegovem odvetniškem poslovanju, proti Kregarju in Štefetu pa nobena obtožba dvignjena ni! G. dr. Tavčar naj vendar nikar po vsej sili vedno nc išče Kregar in Šte-fetove družbe! lj Osebne vesti. Karel Mayer, Leopold Hamperl in Danilo Sbrizaj, c. kr. poštni oficiali v Ljubljani, so imenovani za c. kr. poštne nadoficialc; Karel Urbančič in Ilugo Lenasi, c. kr. poštna asistenta v Ljubljani sta imenovana c. kr. poštnima oficialoma. lj Mestna blagajna ljubljanska. Zaradi snaženja uradnih prostorov bo mestna blagajna ljubljanska prihodnji ponedeljek in torek za promet s strankami zaprta. Istotako tudi mestni gospodarski urad. lj Usiljivi agitatorji. Jako kričav liberalni agitator, ki mirnega človeka lic pusti na miru, je neki T u r k , sluga pri državni železnici. Po njegovih ustih se vedno valjajo »ta črni«, dasi bi lahko spoznal, če bi imel sposobnost za to, da je najbolj nazadnjaška bila vedno lc liberalna stranka. Če ne bo ta mož pustil mirnih ljudi pri miru, naj se nam spo-roče podrobnosti o njegovih kričavih nastopih, potem ho že spoznal, cla je za vse enaka pravica. Prav usiljivo sc obnaša tucli delovodja dolenjske železnice Simon Pogača r. Radovedni smo, ako je dobil plačo od dolenjske železnice za dan 10. maja, ko cel dan ni bil na delu in je cel dan samo agitiral. Tudi na predrznosti tega možakarja naj sc pazi! lj Umrl je včeraj v deželni bolnišnici slikar portretov g. K a r o 1 K r a -m a r š i č. Počivaj v miru! lj Namesto venca na grob svojemu svaku in dragemu prijatelju Bogdanu Oblaku je daroval izdelovalec drož gospod Košmcrlj 7 K 50 vin. za Slovensko Stražo in 7 K 50 vin. za slov. glasbeno društvo »Ljubljana«. Iskrena hvala! lj Razstava bratovščine presvetega Rešnjega Telesa bo odprta od ponedeljka do praznika presvetega Rešnjega Telesa, in sicer v veliki dvorani ' v škofiji. Po razstavi se bodo cerkvena oblačila razdelila raznim cerkvam naše škofije. lj Zopet kolo ukradeno. Kakor smo že včeraj poročali je bilo zjutraj v starem vojaškem skladišču ukradeno polirju Ivanu Kramarju kolo ,,Preciosau. Policiji je bil tat, nek 15 letni malopridnež znan in preskrbljeno je bilo takoj, da ne odnese za vedno peta. Ker se mu je zdela najbrže juha prevroča ali pa ga je pekla vest, se je nekaj časa vezil po mestu, mogoče je kolo. tu kje ponudil v nakup, potem ga pa pi pustil v neki veži v dvorskem okraju. Kol je prevzela zvečer policija a tudi maloprii než že pride kmalu v roko. lj Letošnja košnja. Ob najlepše vremenu se je pričela letošnja košnja, obeta biti nenavadno bogata. Trava in d telja je letos povsodi prav lepo uspela ce na krajih, kjer niso ugodna tla za živinsk krmo. Če se ves bogati pridelek spra pod streho v lepem, suhem vremenu, bod živinorejci imeli dovolj izborne poklaje. Operacija slavnega češkega virti oza. Slavnega češkega virtuoza Jart slava Kociana, ki se je nedavno povrn z umetniškega popotovanja v južr Ameriki, so 31. m. m. v Pragi operiral Zelo nevarna operacija se je popolne ma posrečila. DRUŽINSKA AFERA BIVŠEGA MINI STRA PRAŠEKA se je končno mirno končala. Žena Praš< kova, ki je živela ločena od svojega mož in se to tožarila ž njim zaradaste, se je te dr vrnila k svoji družini in umaknila vse tožb proti soprogu. ■MnonnBBMKz^mi■ ■■■■■ SIMM9■ luna lair-.cviaK^MMMaMUMi Telefonska in brzojavna poročila. SPLETKE NASPROTNIKOV. Brežice, 10. .junija. Poročilo »Na rodnega Lista« o dogodkih v Dolu pr Hrastniku je popolnoma iz trte izvite Ravno nasprotno je resnično. Hrastnik, 10. junija. Na nesramni laži »Narodnega Lista«, da je bil di Benkovič mecl povzdigovanjem zuna cerkve, javljam, cla je bil dr. Benkovii celo mašo v cerkvi. — Veternik, župnik Maribor, 10. junija. Glasovnice sem tertja nimajo uradne štampilje. Tak glaso^tiice so neveljevne. Zahtevajte od glavarstev nove glasovnice, ki imaji uradno štampiljo ali jih pa zamenjajti pri komisijah. Pozor somišljeniki! CESAR. Lainz, 10. junija. Cesar radi sla bega vremena danes ni mogel na iz prehod. BURNI PRIZORI NA DUNAJU. Dunaj, 10. junija. Pri nekem včfc rajšnjem zborovanju, v 19. okraju s< bili krvavi boii. Dva volilca sta ranje na z noži. AVSTRIJA POSREDUJE RADI AL-BANIJE. Carigrad, 10. junija. Avslroogrsk poslanik jc pri turški vladi storil ko rake radi vstaje v Albaniji. STAVKA NA GORIŠKEM TRAM-VAJU. Gorica, 9. junija. Goriški tramva je zopet pričel voziti. Štrajk jc končan V«si uslužbenci so ostali stari. Tud drugim zahtevam sc jc ugodilo. ŠPEKULANT POBEGNIL. Budimpešta, 10. junija. Generalu ravnatelj parnega mlina »Panonia« Babcsanyi, ki jc visoko špekuliral ni žitni borzi, jc pobegnil. PONESREČENI AVIATIKI. Tokio, 10. junija. Aviatik lvoku sava in poročnik I to sla padla z veliki višave in obležala na mestu mrtva. Berolin, 10. junija. Aviatik Sclien del je padel s pasažirjem Vossom 100! metrov globoko. Ponesrečenca sta oble žala kot popolnoma zmečkana masa. Nadaljevanje obravnave o »Glavni" posojilnici Peti dan razprave. Predsednik dvorni svetnik Paj nadaljuje s čitanjem. Na vrsto pride) najprej kupne pogodbe v zadevi gra ščine Thal in pa dunajskih hiš, o £« mur se je že tekom razprave obširn obravnavalo. Soclni cenilci so cenili v dunajske hiše na 1,354.000 K. Prečita sc nadalje: Sklep dežel nega sodišča glede otvoritve konkurz nad Glavno posojilnico, izpisek iz z® družnega registra, izvleček pravil družne zveze v Celju, izvleček hrani nili vlog, iz katerega je razvidno, da imeli leta 1906. razni denarni zavoj naloženega denarja pri Glavni posoji niči 1,524.000 K, posamezniki pa 1 mil jon 384.000 K. V začetku so imeli di nami zavodi več vlog nego p osameli ik i, pozneje jc bilo nasprotno. Lej 1910. so imeli denarni zavodi 1,215.0 kron, posamezniki pa 2,507.000 K. Vse zadružnikov je 808. —' Čita sc nadalj zapisnik hišne preiskave pri dr. Huj niku in Joštu, razna, JoštoVa pisma £ Hudniku, katerih vsebina je znana iz razprave. r Član nadzorstva — analfabet. Konstatira se, da Elija PredovičJ jc bil član Nadzorstva Glavne posoii Pijte samo „Tolstovrško slatino" ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. i47i Naroča se: Tolsti vrh, p. Gnštanj. Koroško. ceneise nodnc površne in spodnje jopice, ipodnja krila, telovnike in vsakovrstne Iruge pletenine, samo iz pristne naj-incjše volne, vsakovrstne in najtrpež-iejšc nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35% pod navadno ceno, priporoča 104 mehanična nletilna industrija v Ljubljani, Sodna ulica (blizu just. palače). c>:'! Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebr.»lise ter raznih ur. ' Blago prve vrste Točna postrežba lajnszje cene 50 52-1 ertie oelir, frgouec z urami ter zapriseženi sodnifskS cenilec. nbliana. WoHo¥a ulica štev. 3. erje za postelje Sn puh 2587 priporoCa po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se toCno izvršujejo. V najem se odda s 1. julijem t. 1. dobro idoča • 1 • H A Litiji. — Vse drugo se izve pri gosp. F. Berdais-u v Litiji. 1839 Dva nova Seliert - Bili 1247 Novo urejena So. Petra nasip št. 3? navadno vso noč oiprta. Z odličnim velespoštovanjem Štefan miholič. Dva nova Sellert-Dlllarda B < es o i. Gumijevi plašči največja zaloga origl. angl. izdelki 1789 za gospode in dame :: r Samo preizkušene kakovosti. S. BENEDIKT, Ljubljana. KONJAK 891 star, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonva/escente. - Dobi se edino pn tvrdki: Br. Novakovič, Ljubljana. Malo rcklttm« KllllOoue 751 obleke so nedosežne glede oblike, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. izvršitve in cenc. Telefon št. 291. SisJ iiliira t V A* ^ Nizke Novice iz Amerike. V Ameriki umrli rojaki. V Cle-du je umrl Slovenec Leopold Lu-doma iz Št. Rupcrta na Dolenj-Pokojni Lukek je bil že enkrat jnici, toda pozneje je okreval, da lahko vrnil k svoji družini. Naen-ja ga je prijela kratka bolezen, da erloma umrl v starosti 29 let. V jki jc bival kakih šest let. Zapu-jlujočo vdovo in dva otroka, dva — V Glenvillc bolnišnici v Cleve-je umrla rojakinja Ivana Švi-stara 25 let. Bolehala je samo te-lnij. Pokoj niča je bila doma iz iega na Gorenjskem, od koder je v Ameriko pred tremi leti. V domovini zapušča mater, tukaj lujočega soproga in dva otroka. Slovenec ponesrečil v ameriškem ku. Iz Flaminga, Kansas, poroča-tukajšnji okolici, namreč na Co-sc je do smrti ponesrečil Franc Nekoliko pred 4. uro 16. maja utrgala od stropa v rudniku, kjer al, velika množina kamenja ter krilo njega in karo. Ker ni bilo ni-v bližini, da bi mu bil pomagal, še sam spravil izpocl kamenja, si pa ni mogel pomagati. Ko so šli, so ga odpeljali v bolnico, kjer 36 urah umrl. Rajnki je bil doma [ranjskem iz kamniškega okraja eoženjen. Slovenske poroke v Ameriki. V lolmu sta se poročila dne 20. t. m. Smalc, doma iz Lazov v ribniškem ju in Marija Pohode, rojena na - Dne 22. maja sta se poročila n Pustolovšek, doma. iz Luč na skem in Marija Žužek, doma iz uli Lašč na Dolenjskem. - Vlak povozil v Ameriki sloven-Clevelandu je povozil vlak Slovenca Kraševca, ter mu odtrgal obe nogi. da bo okreval. Slovenec ponesrečil v ameriš-premogovniku. Iz Madrida, lowa, leriki poročajo: Dne 15. maja se je srečil slovenski rojak Ignac Mrčun, v Kolovratu pri Litiji. Zdrav in vesel 15. maja podal na delo v premogov-katerega se ni več vrnil živ. Neki ki z mulami vozi premog, ni bil na delo in tako je Mrčun prevzel posel. Ko je peljal voz premoga, prileteli trije polni vozovi nasproti, e skočila na stran, ali njega so vo-ujeli in prijeli za glavo. V dvajsetih Aah je bil mrtev. Pokojnik je bil star fil, neoženjen, pri rojakih zelo priljubili zaveden delavec in Slovenec. V sta-kraju zapušča očeta, v Ameriki pa dva in dve sestri. - Delavske razmere v slovenskih ilbinah v Ameriki. Iz raznih krajev prihajajo vesti o slabih delavskih raz-ih v slovenskih naselbinah. Dela se, ali alo dni na teden. Povsod je vse polno poselnih delavcev, kar provzročuje, da dajalci pritiskajo na delavce, da morajo i za nizke plače. Tako poročajo iz rida, lowa, da se v tamošnjih rovih še dela, da pa je zelo slab zaslužek, ker renapolnjeno z delavci in se ne dobi isti premogovnih voz. Slovenska poroka v Ameriki, enski gostilničar g. Josip Šček v La Salle, e poročH z gospodično Viktorijo Pla-ekovo. Ženin in nevesta sta doma iz ve na Notranjskem. Spominjajte se pri vseh prirejah, pri vseh veselih in žalostnih „SIovenske Straže"! Priznano naiueCIa, resnično domaČa, Ze 25 let _obstoječa ekspertna turdka. Franc Čuden, urar Ljubljana, Prešernova ulica i samo nasproti Frančiškanske cerkvc je delničar največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu on torej lahko po originalno touarnlSftih cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane Hlpina ure z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu prodala. 637 1 Ncdosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. ANTON ŠARC, Ljubljana, Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, ^ priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. JD T srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: SgSfT Vzorci so vsakemu na razpolago. 1787 (l) Žvepleno zdravilišče Varaldinske toplice (Hrvaško) Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z elektr. razsvetljavo. staroznana radioaktivna žveplena kopelj -j- 58° C 1781 priporočljiva za frnanio 1*0f7inn ičlio Pitna zdravilišča za bolezni l&ycMljC, 1 C V1UU, laijet v vrntu, k rbl j u, prsih, jetrah, želodcu in črevesih. Elekt. masaža, blatne, oglj. kisi. in solnune kopelji. Odprto celo leto. Moderni komfort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Brusell in Buenos illres 1910: 3 velike nagrade. Podružnica na Dunaju: III. Hm Heumarkt štev. 21. uimeparnl lokomobfli z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. .'5329 - 26 Svoj izdelek zgane i@ strešne pre« tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. Pohištvo za 100 kompletnih sob vedno v za- r;...1" ioni. Vpogled prost! Reelno jamstvo! Kn-lantni pogoji! Prečastiti duhovščini ia razprodajalcem popust. ištva PasiejriH, ounai Glavna trgovina: Dunaj IX 4, Wfihrin-gergiirtel, Stadtbahnviadukt 142-156 blizu jubilejnega gledišča. Podružnica: Dunaj XVIII, WIhringer- strasse 109 (vogal AVartinstrassc). Tovarna: Dunaj XVIII, Edelhofergasse. Dobavitelj dolenjeavstrljsklh deželnih železnic, mnogih druStev In samostanov. Mnoga priporočila prečastite duhovščine. Tvrdka obstoji od 1.1883. 3622 i Najnovejši ceniki. Ceniki proti poslatvi K !■— v znamkah. zopet ordinira Zaloška cesta (nasproti šarabona). Specialna trgovina zajamčeno pristnih EC LI A D QR Klobukov, Direkten uvoz po tovarniških cenah od K 12-— naprej. J. S. BENEDIKT 1788 Ljubljana. OJ i o u ©1 Qj Vi o o] o. v. u. v. v, 0 ,Q v. v m „ priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na živcih, histerične, bolne na srcu, želodcu, pa take, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — prospekti na zahtevo zastonj. pr.fran Ceh, Gornja sv.l^ungota pri /Mariboru. 1742 M g £ M. U -H ta k •S: Q « C.1 a gospode spomladanskih oblek Mlff-if Dde In fleto na® naši m K3" UIiILLIb UBBUffln lajnouejšo kOtlfCKCilSKO turdks Pranca Jožefa cesta it. 3 OOOOOOOOO v obličju glavne pošte Trgovina je med opoldansko uro tudi odprta. :=—— Postrežba jako solidna ter zelo nizke cene. 832 1 mm izpeljava mm ; vseh poslovnih transahcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in kreditnih pisem flj vsa nlavna in stranska mesta tu- in inozemstva. ! C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. ffi£» /f l Bj'T 1«)» 99 Osrednja menjalnica : Sm DUNAJ L, WOLLZEILE i. Pnrlrir/nirp" Bai|en, Češka Kamnica, CeSka Lipa, Brno, Duchcov, Gablonza, N.Graslilz, Krakov, Litomerice, l uui u^lllbB. MoravskiZumbBrg, Modling, Mcran, Novi Jiein, Plzon, Praga, Lilieroo, DunajskoNovomesto, Cvitava, ! nakup in prodaja 1 vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, jI akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. ^ £ Zavarovanls proti \M\ pri Maii srefiH in vrefln. papirjev 1 ~ Prospekte in cenike premij zastonj in iranko. | 17142466 Modna trgovina Anton Schuster Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana. Solidno blago. nizke cene. 264i lfzorci poštnine prosto. Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, platno, šifon, gradi, preproge, zavese, garniture, pleti, šerpe, rute in žepni robci. Pozor! 1776 prevzame se sfara, dobro upeljcina mešana v večjem kraju na Slovenskem; natančne podatke, koliko prometa, koliko zaloge in plačilni pogoji, naj se pošljejo na upravništvo pod »Trgovec 101«. JCeglii in kroglje za kegljanje, tudi pristni £ignum sanctum les, kroglje za ba-lin, vrtne klopi in mize za zlaganje, v veliki zalogi pri v Štefan JCagy Ljubljana, Vodnikov trg št. 5. c. In kr. Hpostol. Veličanstva Ha Hajvišje povelje Njegovega 28. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.135 dobitkov v gotovini v skupnem zneska 620.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 hrOlI Srežkanje nepreklicno 22. Ma 1911. Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtstraBe 7, v loterijskih kolekturah, tobakurnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd., igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 1596 10 Od g. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek n državne loterije.) Sprejme se za stavbeno in pohištveno delo. Osebno ali pismeno se je oglasiti pri FRANU ŽUST, mizarju, Unec pri Rakeku. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ime: R. Miklauc Ljubljana 592 bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. 1507 Hiša podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka se proda. m § Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi n Ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, šubičeva ulica 5 Ljubljana prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije i. t. d. m II Kal Ie .Brikettid* „Brikettid" luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele. Brikettid" luč je lepa, prijetna in svetla luč s svetlobno močjo 40—150 sveč za en plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo ozir. stanovanje. Brikettid" luč je cena in jako krasna ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po generalnem zastopstvu ZINAUER & Co., Sv. Jakob v Slov. gor. Telefon: Pesnica št. 181. Posebno pripravna za skioptikone in kinematografe. Zastopniki se iščejo. flosim in kupujem samo pristne poletno sezono 1911, = Kupon = 3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le I 1 m Vi 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron Kupon za Črno salonsko obleUo K 20'—, kakor tudi blago za površnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., po5ll|a po tovarniški ceni kot reelni in solidna, dobroznana 467 zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdki Siegel-Imliof iz tovarne imajo zaaebnlkl mnogo prednosti. Vsled velikega blaqovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalnt, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila sc izvrSe najskrbneje, natančno po vzorcu. Proda se iz proste roke v Kamn na Kranjskem — enonadstrop hiša i k v kateri se izvršuje gostilniška obrt. hiše je velik senčnat vrt, vrt za sočivji njiva, prostorno gospodarsko poslopje, like kleti ln vse pritikline. Natančneji poizve pri posestnici gospe Mariji Flsc v Kamnika, Graben št. 33. ;x= Oblastveno autorizirani in zapriseženi Geometer Lisec Ljubljana. Sodna ulica it. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve pri najhitrejši izdelavi in pri najnižji ceni. 953 K: ;xxi =x= Pod ugodnimi pogoji se proda še šest let davka prosta, dobro obrestujoča delavska s štiri stanovanji in lepim sadnim in lenjadnim ograjenim vrtom. Pojasnila 1 gospa J. Bergant v Rožni dolini št. hiš in IV o minut od kolodvora Vižmi s hlevom in velikim ograje vrtom, z napeljanim vodovod kjer bi se tudi lahko z malimi stri napeljala električna razsvetljava, je pravna posebno za kakega obrtnika pa prodajalno. — Pojasnila daje Gri Podrekar, Vižmarje št. 61. 17 6 panov lepe je v košnji po cent za oddati in si poleg dolenjskega kolodvora, Vei I Perdanu v Ljubljani. Zauod za tehnične in elektrotehnične naprave u Ljubljani, Dunajska cesta š!. 22 (nasproti kavarne „Eoropa") koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in pretrolin ter Diesel-ovih motorjev. - V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski materijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse ==========================^^ tehnične potrebščine. =========================^^ mehanična delavnica sprejema vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se izvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni na zahtevo zastonj, — Zavod za tehnlCne In elektrotehn. naprave. Nanufakturna trgovina Zaloga vseh vrst sukna, platna ter .. . . . _ * na debelo in drobno. manufakturnega blaga. LJubljana, Stritarjeva ul. / niče, nc zna niti brati ne pisati. Dr. Hudnik pravi, da tega niti slutili niso, ker je bil Predovič 15 let občinski svetnik in je Imel pred seboj vedno dnevni red in bil celo voljen v razne odseke. Predkazni obtožencev. Prečitajo se generalije obtožencev, katerih je razvidno, da je bil dr. Hudnik trikrat kaznovan z denarno glbbo po <600 K, 100 K in zadnjič 200 K; Rogl, sin sodnega nadoficiala, rojen v Vipavi, je tudi predkaznovan; Knific dosedaj nekaznovan; Jošt, predkaznovan po § 496 na 20 K globe; Maček, nekaznovan; Turk Josip, deželni poslanec ljubljanski, je bil že 15 krat predkaznovan radi pretepa in razžaljenja časti; Čad, nekaznovan; Putrich, enkrat predkaznovan na 15 K globe. Vprašanja porotnikom. Po kratkem odmoru naznani pred-seflnik Pajk, da stavi sodišče porotnikom 16 glavnih vprašanj: 1. Je-li dr. Matija Hudnik kot načelnik upravnega sveta Glavne posojilnice, r. z. z n. z, v Ljubljani, ki je glasom sklepa c. kr. deželnega sodišča z dne 13. februarja 1911 v konkurz prišla, kriv in se ne more izkazati, da so jo brez njegove krivde samo nesreče v nezmožnost spravile, svojim upnikom popolnoma zadostiti. 2. Enaka vprašanja so stavljena o Jožefu Mačku, Jožefu Turku, Jožefu Čadu in Antonu Putrichu kot članom upravnega sveta, za vsakega posebej. 3. Enako vprašanje o Leonu Roglju kot tajniku in blagajniku Glavne posojilnice. i-. 4. vprašanje: Je-li dr. Hudnik osebno kriv in se ne more izkazati, da so ga brez lastne krivde samo ne-freče v nezmožnost spravile, svojim upnikom popolnoma ugoditi. 5. Osmo vprašanje: Je-li dr. M. Hudnik kot načelnik Glavne posojilnice kriv, da jc od leta 1906., ko mu je bila prezadoiženost Glavne posojilnico mana, z zvijačami up (kredit) podaljšati skušal, vsled česar naj bi upniki in zadružniki trpeli škodo, presegajočo 2000 K; 6. Deveto isto vprašanje o Leonu Eoglju kot tajniku in blagajniku Glavne posojilnice. 7. Deseto isto o Franc Knificu kot knjigovodju Glavne posojilnice. 8. Enajsto vprašanje: Za slučaj, da se osmo in deveto vprašanje potrdi, ali je Franc Jošt od leta 1906. naprej poznavajoč prezadoiženost Glavne posojilnice in njeno nezmožnost poplačati dolgove, k hudodelstvu pod 8. in 9. vprašanjem priliko dajal, k njega iz-peljanju premišljena sredstva pripravljal ter se poprej z drugima storilcema zmenil zaradi deleža na koristi in dobičku, vslecl česar naj bi upniki in zadružniki Glavne posojilnice nad 2000 K presegajočo škodo trpeli. 9. Dvanajsto in trinajsto vprašanje: Mi sta si dr. Hudnik in Rogelj po dogovoru z drugim storilcem od denarja, zaupanega jima po pravilih Glavne posojilnice, prisvojila 3000 Iv. 10. Štirinajsto vprašanje: Ali si je Leon Rogelj pred približno tremi leti v Ljubljani od Jožefa Mačka, v delno odplačilo Glavni posojilnici dolžnega, zneska mu zaupano svoto 200 K prisvojil. 11. Petnajsto vprašanje je isto o liHoglu glede Zalaznikovih 200 K. 12. Šestnajsto vprašanje se glasi: |Za slučaj, da se v 12. in 13. vprašanju jpznačeno vprašanje potrdi, ali je Franc "ošt k označenemu zločinstvu s pismi z ne 17. nov. 1908 in 24, nov. 1908 nalašč napeljal. Nato je pričel govoriti državni ravdnik dr. Neuberger. Govoril je dve Ji'i. Na njegov govor se šc povrnemo. Državni pravdnik poziva porotnice, naj enoglasno potrdijo dr. Iludni-[fsovo krivdo. Isto predlaga za Roglja in Jošta. a Knifica pa predlaga oprostitev. S sivolasim Čadom naj imajo smiljenje, za druge obdolžence pa naj odijo po svoji vesti. Oproščenju sc nc o protivil. Po njegovem govoru prebere pred-ednik Pajk dopis deželnega glavar-a pl. Šukljeja, v katerem ta brani dedinj odbor ln zanika včerajšnje trditve Pavšlarja. KATOLIŠKA BUKVARNA v Ljubljani priporoča za sv. birme in kanonične vizitacije našim cerkvenim zborom sle- j dečo skladbe: Foerster Anton: Ecce sacerdos mag- i nus za štiriglasni mešani zbor in or- j gle. Op. 33. Part. in štiri glasovi 1 K ; 60 h, posamezni glasovi po 18 h. Mihelčič Alojzij: Ecce sacerdos mag- I nus za štiriglasni moaki zbor. Op. 3. t Part. 80 h. Hladnik Ignacij: Ecce sacerdos mag-nus za mešan zbor, orgle in orkester. Op. 37. Part. 1 K. Foerster Anton: Ecce sacerdos m?.gnus za štiriglasni mešani zbor in orgle. Op. 69. Part. 40 h. Kimovec Franc: Ecce sacerdos mag-nus za štiriglasni moški zbor. Part. 40 h. Za praznik presv. Srca Jezusovega: Kimovec Franc: Srce Jezusovo vse hvale najbolj vredno. 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu. Part. 2 K 40 h, glasovi po 50 h. Grum Anton: Deset obhajilnih napevov in dva Srca Jezusovega. Part. 1 K. Sattner P. Hugolin: Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Zveličarju. Part. 3 K, glasovi po 25 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in štiri glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi po 40 h. Foerster Anton: Litanije presv. Srca Jezusovega za moški, ženski ali mešani zbor. Part. 40 h. Foerster Anton: Cantica saera. I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K 40 h. Hribar P. Angelik - Premrl Stanko: Slava Brezmadežni. Novi popravljeni natis. Mehko vezan 1 K 40 h, v platno vezan izvod 1 K 80 h. Obsega več napevov Srca Jezusovega kakor tudi odpevanj pri litanijah Srca Jezusovega. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe za štiriglasni moški ali ženski zbor. 2 K. Vse te navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v K a -t o 1 i š k i Bukvami v Ljubljani. »KATOLIŠKA BUKVARNA« v Ljubljani priporoča za praznik presv. Rešnjega Telesa in njega osmino našim cerkvenim zborom sledeče skladbe: Kimovec Fran: Rihar renatus. Part. 3 K, posamezni glasovi po 40 h. Obsega več raznih napevov, med temi tudi sedem evharističnih himen z latinskim in slovenskim besedilom. Te zelo lepo harmonizirane Riharjeve himne izborno služijo pri štirih postajah med procesijo na praznik pre-svetega Rešnjega Telesa. Foerster Anton: 12 Pange lingua — Tanlum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 h, glasovi a 50 h. Mihelčič Alojzij: Laudes Eucharistlcae za mešani zbor. Part. 1 K. Hladnik Ignacij: Pange lingua et IV hymni ad processionem in festo S. Corporis Christi ad IV voces inaequa-les. Part. 50 h. Goller Vincenc: 12 Pange lingua za mešani zbor. Part. 2 K 04 h, pos. glasovi a 24 h. Hladnik Ignacij: Laudes Eucharistlcae. 5 evharističnih himen. Part. 1 K. Foerster Anton: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. in 4 glasovi 3 K 50 h, pos. glasovi a 40 h. Hribar P. Angelik: Obhajilne pesmi. Part. in 4 glasovi 3 K 60 h, posamezni glasovi a 40 h. Grum Anton: Cerkvena pesmarica za Marijine družbe. I del za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part. 2 K. Foerster Anton: Cantica saera I. del. Drugi popravljeni natis za štiriglasni moški ali ženski zbor. Part, 2 K 40 h. Chlondovvski dr. Anton: Tantum ergo za triglasni moški ali ženski zbor z orglami. Part. 50 h, pos. glasovi k 10 h. Vse to navedene kakor tudi druge skladbe se dobivajo in naročajo v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«. XXVIII. državna loterija. C. kr. loterijsko ravnateljstvo priredi 28. državno loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene, katere srečkanje sc vrši dne 22. junija t. 1. Igralni načrt te priljubljene loterije je zelo bogat in vsebuje 21.135 dobitkov v skupnem znesku 620.000 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Vsi dobitki se izplačajo v gotovini. Ena srečka stane 4 krone. Več v oglasu. Štajerske novice. 11 i š Vsled pomote v lekarni bolnik umrl. -Posestnik Franc Hermanu pri Glfeichcnbergu je obolel 27. maja ter iskal zdravniške pomoči pri dr. Edel-brunncrju. Ta jc zapisal bolniku neko tekoče zdravilo, ki bi ga moral bolnik zavživati v določeni množini. V lekarni pa, kjer so zdravilo pripravili, so vsled prevelikega dela oddali pomotoma namesto že pripravljenega tekočega zdravila neko mazilo, ki ga je bolnik doma tudi povžil, kot mu jc zdravnik povedal. Seveda, vedel ni, cla mu je zdravnik zapisal vse kaj drugega. Bolezen Franca Hermanna se je vslecl tega kmalu poslabšala in bil je še isti dan mrlič. Ta slučaj je vzbudil med ondot-nimi prebivalci mnogo razburjenja ter sc je zadevo naznanilo tudi sodniji. — Truplo bodo uradno obducirali. š Odvetnik dr. Hold obsojen. Po šestdnevni obravnavi pred porotnim sodiščem v Gradcu je bil advokat dr. Gottfried Hold v soboto ob pol 11. uri ponoči obsojen zaradi zločina poneverjenja v 18 slučajih. Porotniki so pritrdili 12 stavljenim vprašanjem glede krivde zaradi poneverjenja skupne vsote 96.243 K ter so zanikali štiri vprašanja glede krivde poneverjenja 14.836 K. Dva slučaja krivde zaradi poneverjenja 11.313 K sta preložena vslecl nejasnega izreka porotnikov v prihodnje porotno zasedanje. Sodni dvor je obsodil obtoženca na dve in pol leta težko ječe. š Vlom v cerkev. V cerkev v Grat-vveinu so vlomili tatovi in odnesli iz tabernakeljna za 1000 K vrednosti. Le tedai 1557 Ha vrhunca AVTOMOBILI modeli mi Laurin S Klement akc. dr. Mladaboleslav Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec. doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izka al že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. 896 trgovsko izobražena, zgovorna, zmožna samostojno voditi boljšo filijalko tukaj se sprejme. Ponudbe pod »Trajnost" na upravo „Slovenca"' 1850 2 Tužnega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vsemogočni v svoji neskončni previdnosti poklical k Sebi našega najiskrcneje ljub-ljenoga Zdravka učenca II. razreda v MarljaniSču ki je danes, dne 0. junija, ob tričetrt na 1. uro popoldne v nežni starosti II let zapustil to solzno dolino ter se preselil v boljše življenje. Pogreb preljubega sinčka bo v nedeljo, dne 11. junija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Florijanska ulica št. 215, na pokopališče pri Svetem Križu. Predragi bratec, ljubi sinko! Izprosi Vsemogočnega nam po tebi žalujočim tolažbe in pomoči! V Ljubljani, '.(.junija 1911. R. in 1. CotIC starši. Ivan, Pep< brata. Mlnka sestra. CJJKUI M Cene vel|ajo za 50 kg. Budimpešta, 9. junija. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1158 Rž za oktober 1911......9 39 Oves za oktober 1911.....8"27 Koruza za julij 1911............7-— Koruza za avgust 1911.....709 trdneje. leteorolagično poročilo. Višina n. morjem 30fr2m. sred. zračni tlak 736-0 mm C Ca i ona-š zovania 1 Stanje barometra v m:n T 1 I entpc- 'T Vetrovi Celzija : Nebo JI C S 3 1 ■0 z <0 > <), 9. zveč. 729 8 17 0 j si. szah. pol oblač. 10 ; 7. zjutr. 728-5 I 15 0 sr szvh. nevihta i 1 2 pop. 727 4 | 23 2 si. jzah. del. jasno Srednja včerajšnja temp, 18 6° norm. 17 O5 91-C Sprejmem ali uzamem na račun dobso idača 1862 gostilno= FrančiSka Rilnar, Sinja gotica, poŠta Vrhnika. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primefanje vinu, konjaku ali s tdnun sokovom, za to opozarjamo na naravna alkalična kislina Ta pijača vpliva oliladilno in oživajoče, vibuja slast lio jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepijo (VIII., izvirek: Giesslrubl Sauerbrimn, ielez, po3laja, zdravilno kopaliaoe pri Karlovih virih Frosfektt zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjlh špecerijskih prodajalnkah in trgovinah z jestvinun! iu vinom. Zaloge pri Mihael Kaslner-iu, Peter Lassniku ln Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11462—49 Zaoarouanje na w a lenje. Veliko prvovrstno podjetje, zbok ugodnih kombinacij in najnižjih premij najbolj priporočljivo, sprejme takoj nekaj res izurjenih, poslovno in trgovsko izobraženih zunanjih uradnikov pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe od res prav dostojnih, delavoljnih, na deželi clobro vpeljanih prosilcev prejema pod šifro »Dobro plačana eksistenca 1911" uprava .,Slovenca". 1&51 3 t £ Briljanti (2_a.nizki ceni H.SUTTN E R g ra r' Phva' lif : domača Tovar n Ig a I 11TTZ-, —:——-—--—expo rtria tvrd k a u r.zlatn i ne ■sfvena mIH LjattjanaMesim irg m srebrrvirie. b>,a5tna tovarna UP vŠvici. il ':> £ S. ■ V usakl poljubni množini ponudi praoilno žgani ILST [LSt tovarna strešnikov F.P.UIDIC 3 ko m p. UUBUHHH. STREŠNIK S in patent, dvojno zarezani nRESHIK-ZAKMVACJi 724 lia Zeljo poSlJemo takoj ozorce In popise .MarzoIiT Vabilo 1842 na ){). občni zbor hranilnice in posojilnice za planino in Sfudeno s sedežem v Planini, reg. zadruge z neom. zavezo, ki sc bode vršil 18. junija 1911 ob 11. uri dopoldne v društveni pisarni v Planini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Pregled in potrdilo računov za 1.1910. 4. Branje revizijskega zapisnika zadnje revizije. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva, 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. M. lekarna pri .Mailii Pomagal' DU. LE1ISTEK Ljubljana, Resljeoa cesta \ zraven cesarja Franc Jožefa jub. mostu, j priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje a steklenica 1 K, večja 2 K. Tanno-chinin tinktura za lase, S253S _ preprečuje izpadanje las. Cena steklenici p z rabilnim navodom 1 K. Slovita IMsine ustna in zobna voda izbor- no proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3092 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. i«u= ,--------uni ■ Ji Prostovoljna dražba. Iz proste roke se proda na jako lepem prostoru ob progi dolenjske železnice, oddaljeno 5 minut od postaje Mirnapeč, obstoječe iz zidane hiše ter s popolnim gospodarskim poslopjem, katero se nahaja v popolnoma dobrem stanu. Zraven sc nahaja vrt, nasajen z raznim žlahtnim in boljšim sadnim drevjem. K posestvu pripada 8 delov gozda, 3 pašniki in njive do 70 mernikov posetve. Kupec, ki skupno kupi, ima samo polovico plačati takoj in drugo ostane lahko vknjiženo. Natančni pogoji se izvedo na licu mesta in tudi pri Janezu Saje-tu, posestniku v Malenski vasi št. 12, pošta Mirnapeč, Dolenjsko. 1841 .3 fr. P. M, liiiai, stari irs štet 26. Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena orl K 2 5o 1138 naprej. Gramofone od K 25-— naprej. Avtomatične gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke. Igle za gramofon tisoč od K !*80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. modni trgovini Pgfgf $fg[J( Ljubl|ana'stari trg 18 dobite 3576 firasne novosti za pomladno sezijo po že znano najnižjih cenah. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, /" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. Hišina izobražena, pridna, poštena in šivanja zmožna ter z dobrimi izpričevali se takoj sprejme v stalno službo. Naslov pove uprava ,.Slovenca" pod „Hišina". Cenjeni trgovci in obrtniki! Stavbeno podjetje V. SCRGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Selenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino. Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpri-kladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pri-četkom stavbe. Resni reflektanti sc uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Sca-gnetti-ja, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon št. 299. — Poštni predal št. 54. KV« J— Pubrovniška loterija za promet tujcev pod visokim pokroviteljstvom Njene c. in kr. visokosti nadvojvodinje Marije Jožefe ima 1500 dobitkov v vrednosti 55.000 kron Prvi dobitek v znesku K 25.000 se na zahtevo izplača tf gotovini, drugi dobitek je v vrednosti K 2000, tretji dobitek K 1400, četrti dobitek K 1300, peti dobitek K 1100, šesti dobitek K 500; 94 dobitkov v vrednosti najmanje K 100. Srečka velja 1 krono; vsaka predstavlja lepo sliko Dubrovnika (100 raznih slik). Srečke pošljemo na željo preprodajalcem v komisijo proti običajni proviziji. Prvo domačo loterijo priporočajo najuglednejši Slovenci. 1843 2 Učenca sprejme takoj za brivsko obrt FRANC ZAJEC, brivec Ljubljana, Dunajska cesta 12. 1844 3 Proda se po nizki ceni landaver in kočiji enovprežna, lahka in zelo pripravna Poizve se pri Ivanu Jenkotn, sedlarji v Kranju št. 120. 1847 Eeodor florn (popre) Henrik Kom) pokrlvolec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov Ljubljana, Slomškova ulica 3 in 10 in Poljanska cesta 8. Priporoča sc prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzeinskim škriljem z t-cenentnin šHrilien mm z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno In poštnine prosto. V hiši pri Anžoku v Spod. Šiški, Vod nikova cesta št. 9, se oddajo v najem tri lepe, suhe 1846 5 kleti skladišča, hlev in podstrešje za seno Pojasnila v gostilni ravnotam. RUTOMOBILI | RURIN & MLEMEHT prvovrstni. Laurin & Klement, a. dr. Mlada Boleslav. Zastopnika: Nikodtm & Wetzka, Grade«, Štaj. 896 „£tndropojon a e najboljše, vsi pričik* vanja prekašajoče sredil« za rut las, katero nI"1' kako Jleparatvo ampak »koi leta z nenavadnimi uspeH izkuiena In zajamčeno »'• škodlilva tekočina, ki t> brani Izpadanje las i« odstrani prahajc. - Zni čllno je, da se pri pravi«1 rabi It tU i do 5 tedno; opazi močna rast las, ki«1 tudi brade in Imalo no« zrasli lasje pri osivelih «Pf svojo nekdanjo nars»<: barvo. — Mnogoltevilnapf znanja. - Cena steklem« 3 krone - Dobi se v vn mestih In večjih krajih delil' Preprodajalci popuat. Glavna zaloga in razpošiljatev pri g Vaso PetričiCa nasl. v Ljubljani. V zalogi imajo tudi gg :U. pl. TrnkoczyTn A. Kine » Ljubli««1 ekarna pri zlatem jelenu in Ani. Adamič v Kranju, l«»" „pri angeljn" v Novem mestu in Ivan Omerzu v Zagorju ob 5" Cementne cevi na stroj ali na roko izdelane v vseh merah, barvaste mozaik plošče za tlak, cementna opeka za dimnike itd. Zaloga cementa in stavbnega materiala. KRANJSKA BETONSKA TVORNICA ......................... ____ TRIBUČ * Komp., Ljubljana pisarna, deiavnice (n skladišča na Tr{a*ki cesti. Telefon Sfev. 296. ♦♦♦♦♦♦♦ Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, pokrivalne plošče, kanali itd. Edino zastopstvo flDurolita" 1647 za Kranjsko. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan štefe.