JUG OS L O VENSKI SOKOL
"—PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA"
1925.	VIII.
O pomenu stikov češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva (Nadaljevanje.)
Zgodovina Sokolstva je živa priča tega za razvoj in bodočnost naših obeh narodov velepomembnega dela ter je tudi živa priča, kako ozko je bila zvezana usoda obeh narodov z delom Sokolstva. Že leta 1869. se je udeležil zastopnik češkega Sokolstva! zborovanja «Ujedinjene Omladine Srbske» v Veliki Kikindi, kjer je propagiral sokolsko idejo ter bil z velikim navdušenjem sprejet. Pozneje se je leta 1882. udeležila deputacija jugoslovenskega Sokolstva, ki je takrat bilo združeno v hrvatskih in slovenskih sokolskih društvih, dvajsetletnice praškega Sokola. Ob tej priliki se je vršil tudi prvi sestanek vsega: slovanskega Sokolstva ter pomenja to leto'novo dobo v razvoju Sokolstva.
Vzlic vsemu preganjanju so ostali medsebojni stiki neizpremenjeni 1Ji jih je pritisk .od strani naših nasprotnikov le še bolj pomnoževal. Nepozabno ostane v zgodovini Sokolstva v tem oziru delo posameznikov, predvsem požrtvovalnost čeških Sokolov, ki so prihiteli na jug ter so pomagali pri veliki zgradbi Sokolstva. Velike zasluge na razširjenju teh medsebojnih stikov si je pridobil predvsem starosta COS. I)r- dr. Scheiner,'ki je ponovno prihitel med jugoslovensko Sokolstvo ter <?e aktivno udeleževal pri njegovem delu. Omeniti mi je predvsem njegovo agitačno pot leta 1894. v Ljubljano, Postojno, Gorico in Trst, njegovo veleznamenito propagandno potovanje leta 1906. po Črni gori, teta 1907. zopet njegovo pot v Beograd, na Bolgarsko, leta 1908. v Sofijo
in Beograd, leta 1910. njegovo veleznamenito sodelovanje pri družitvi srbskih telovadnih društev Dušan Silni s sokolskimi društvi, t-eta 1911. zopet njegovo pot v Sofijo in Beograd in njegova ponovna Pota k raznim sokolskim prireditvam po vojni. Njegovega podrobnega ‘tela z dopisovanjem in z njegovim osebnim vplivom na razvoj jugoslovenskega Sokolstva ne morem omeniti, ker je preobširno, da bi ga mogel vsega navesti. Sodelovanje češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva na raznih vsesokolskih zletih v Pragi v letih 1882., *891., 1895., 1901., 1907., 1912., 1920., v Ljubljani v letih 1888., 1904., 1^22., v Zagrebu v letih 1906. in 1911. je zapustilo vsakokrat tako mogočne vtiske pri udeležencih na obeh straneh, da ostanejo ti dnevi nepozabni v zgodovini obeh narodov. Velepomemben je bil propagandni zlet češkega Sokolstva lela 1910. v Beograd in Sofijo ter Pomeni popoln preobrat v organizaciji jugoslovenskega Sokolstva. Vsi ti stiki so postali velikanskega pomena, ko je izbruhnila svetovna '°jna ter je Sokolstvo uveljavilo svoje ideje v boju za svobodo svojih narodov. Bratstvo, gojeno leta in leta v sokolskih organizacijah, se le izkazalo na bojnih poljanah, kjer vidimo v boju za svobodo svojih narodov češkoslovaškega Sokola-dobrovoljca ramo ob rami z jugo-slovenskim Sokolom-dobrovoljcem. V skupnih legijah je zmagala na
krvavih poljanah ideja medsebojnega bratstva in medsebojne pomoči ter zvezala oba naroda v enotno skupno fronto napram vsem sovražnikom. Po vojni se je to skupno delo še razširilo in zavzelo konkretnejšo obliko v ustanovitvi češkoslovenskega-jugoslovenskega Saveza, ki deluje že celo vrsto let v korist obeh narodov. Med najvažnejša propagandna sredstva medsebojnega spoznavanja po vojni spada zlet češkega naraščaja leta 1922. v Jugoslavijo. Nepozaben ostane trenutek predaje prapora češkoslovaškega naraščaja jugoslovenskemu naraščaju, ko je naša mladina manifestirala za našo skupno idejo Sokolstva, ki veže in združuje oba naroda v eno veliko celoto. Delo posameznikov za čim ožje stike po vojni je veliko in je rodilo lepe uspehe.
Iz navedenih podatkov razvidimo, da označimo lahko prvo dobo naših medsebojnih stikov kot dobo slovanske pomladi, polno navdušenja, hrepenenja po svobodi in po osvoboditvi izpod germanskega jarma, dobo revolucionarnosti ter dobo iskanja slovanskega bratstva in medsebojne pomoči. V tej dobi je dobilo Sokolstvo vele-važno nalogo, da je zbudilo v širših plasteh obeh narodov zavest skupne pripadnosti ter da je organiziralo raztresene sile obeh narodov k skupnemu delu ter jih združilo v enotno fronto. Globoka sokolska ideja je slvorila pri češkoslovaškem narodu enotno fronto celokupnega naroda in je istotako organizirala jugoslovenski narod pod skupno sokolsko zastavo. Sokolstvo je zbudilo v najširših plasteh obeh narodov zmisel za medsebojne ožje stike ter propagiralo pri obeh narodih iste ideje, iste želje po svobodi in isto hrepenenje po napredku obeh narodov. To delo je bilo tiho in se ni Ustrašilo nobenih ovir, ki so zadrževale mogočen pohod organiziranega Sokolstva do popolne osvoboditve obeh narodov. Sokolstvo je dalo viden izraz tihemu in odkritemu hrepenenju in stremljenju obeh narodov ter g« organiziralo v pravo obliko. Iz Prage presejano v Ljubljano, Zagreb in Beograd je povsod zbudilo isto življenje in isto delo ter si pn-dobilo s svojim delom zaupanje ljudstva, ki je uvidelo, da more edino Sokolstvo uresničiti njegove visoke ideale.
To delo je zahtevalo žrtve na obeh straneh. Toda vsa preganjanja, zapori in kazni so provzročile le še ožje stike ter pospeševale ono skupno delo, ki je privedlo do končne zmage. In končno — kri, prelita na bojnih poljanah, je stvorila nerazdružno vez obeh narodov. Stiki češkoslovenskega in jugoslovenskega Sokolstva po vojni in v samostojnih državah so še veliko večjega pomena’, zaradi česar je Sokolstvo dolžno, da jih goji še v večji meri kakor do sedaj. Z delom moramo utrditi gesla iz dobe trpljenja in pričakovanja. To zbližanje ne sme biti samo hipno navdušenje, temveč mora biti trajno in neomajno. Zavest, da tvorimo velik del slovanske celote, mora ravno Sokolstvo prenesti v javno življenje in delovati na tem, da postane ta zav est last vsega naroda.
Sokolstvo ne sme prezreti dejstva, da so nastale nove slovanske države in da je ravno dolžnost Sokolstva delovati na to, da delamo državno slovansko politiko. Med slovanskimi državami morajo biti rešena velika vprašanja, ki se tičejo obeh narodov, in Sokolstvo ,le poklicano v prvi vrsti, da stoji ob strani pri reševanju teh velikih
narodnih zadev, da sodeluje z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. S skupnim delom moramo ustvariti vse pogoje za pozitivno delo in že v miru z najožjimi stiki pripravljali tla za< eventualne namere naših nasprotnikov, ki nas morajo najti v vsakem trenutku pripravljene. Vsak državni dogovor mora imeti podlago v ljudstvu, drugače visi v zraku. Izhajati mora iz spoznavanja pomena medsebojnih stikov, ki morajo biti vezani tudi s čuvstvi. Pri velikih zadevah mora govoriti poleg razuma tudi srce. In Sokolstvo je ravno poklicano, da goji in Propagira med narodom te medsebojne stike, da zainteresira za skupnost najširše sloje in zbudi v slehernem svojem pripadniku ljubezen in navdušenje za to skupno stvar. Sama pogodba: brez src je prazen papir, ki razpade ob prvi priložnosti. Tako je dolžnost Sokolstva, da sodeluje v tem zmislu pri ustvarjanju državne slovanske politike ter mora v to svrho vplivati na mišljenje vsega naroda in s tem neposredno na vodstvo državne politike. Od razpoloženja ljudstva je pa odvisen tudi duh v armadi in od tega je odvisna tudi vrednost armade same, kar je pokazala zadnja vojna.
Iz vseh teh razlogov ima Sokolstvo v gojenju medsebojnih stikov češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda velevažno nalogo in kakor Je pred vojno organiziralo delo za osvoboditev svojih narodov, tako Je njegova dolžnost, da organizira po vojni delo za ohranitev svobode svojih narodov in za združitev slovanskih narodov v boju za njihovo svobodo. Slovanstvo je določeno, da prevzame delo za preporod vsega ljudstva in zaradi tega ravno mora Sokolstvo skrbeti, da ostaneta naša đva naroda ramo ob rami v prvih bojnih vrstah ter uveljavita v tem boju
načela sokolskega bratstva in ljubezni ter socialne pravičnosti. Ideja bratstva češlmslovenskega in jugoslovenskega naroda mora Prodreti v vse sloje naroda in mora biti sleherni poučen o pomenu tega skupnega dela. Nikakor pa ne zadostuje čutiti potrebe tega medsebojnega bratstva, medtem pa ne poznati razmer enega ali drugega mi roda ter izgubljati svoje navdušenje v praznih frazah o potrebi in velikem pomenu tega zbližanja. Sokolstvo je organizacija dela in zaradi tega je poklicano, da ustvari pred vsemi drugimi institucijami Pozitivne momente za to delo.
Najvažnejšo nalogo pri tem prevzamejo sokolski funkcionarji, predvsem predsedniki prosvetnih odborov, ki morajo izrabiti vsa sredstva zu propagando medsebojnega spoznavanja med članstvom. Njihovo delo je predvsem: 1.) propagandno, 2.) organizatorično. Pri propagandnem delu je njihova naloga, da poučujejo vse javne činitelje 111 ljudstvo o pomenu stikov ter jim dajejo ob vsaki priliki potrebna Navodila. Vsak važnejši pojav v javnem življenju enega ali drugega aaroda mora najti odmev predvsem pri vsem članstvu in po njem pri vsem ljudstvu. O vseh razmerah se mora informirati članstvo vsaj ob gotovih prilikah, da mu je znan razvoj na kulturnem, gospodarskem va Političnem polju enega izmed obeh narodov. Funkcionarji pa, ki ločejo vestno vršiti zadevne naloge, morajo biti sami dovolj informirani in poučeni o vseh prilikah enega ali drugega naroda. V to svrho ipora centralni prosvetni odbor pri vseh tečajih uvesti predavanja o razmerah in o življenju ter o gospodarskih in drugih prilikah obeli narodov. Centralni odbori morajo skrbeti tudi za material, ki
ga dajo lahko na razpolago župnim in društvenim funkcionarjem, da sami poiščejo potrebno vsebino za predavanje. V propagandne svrhe služijo tudi razni zleti bodisi v večjih ali manjših skupinah, ki pa morajo biti organizirani ter morajo služiti gotovemu namenu. Jako mnogo pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju proslave velikih mož enega ali drugega naroda, za kar mora dajati iniciativo centralni prosvetni odbor ter preskrbeti društvom in župani zadevni material Jako umestno bi bilo, da se uvede vsako leto gotov dan, ki je posvečen edino propagandi medsebojnih stikov. Ta dan bi se morala vršiti temu posvečena predavanja ali akademija in koncerti pri vseh sokolskih društvih. Tudi umetnosti ne smemo pozabiti ter moramo skrbeti, da se naše članstvo seznanja z deli slavnejših mož tega ali onega naroda. Pri akademijah bi morali skrbeti za spoznavanje naših pesnikov, pisateljev, glasbenikov itd. Vse to je.izvedljivo brez posebnih težav in brez velikih žrtev ter je odvisno od organizacije tega dela in centralnih odsekov.
Pri organizačnem delu moramo predvsem delovati na enotnost v telesni in duševni vzgoji. Organizirati moramo skupne vaditeljske šole, skupne prosvetne šole itd. ter skupno zasledovati razvoj v tujin' in stremeti za izboljšanjem vzgoje.
Jako velikega pomena bi bila ustanovitev skupnega muzeja ali Pa dveh muzejev, kjer bi se zbirali prispevki obeh sokolskih organizacij. Vsako društvo, vsaka župa in centrala bi morala odposlati po dva vzorca vseh slik, vseh plakatov, znakov itd. svoji centrali, ki bi odstopila od lega po en vzorec svojemu muzeju, drugi vzorec pa bi odposlala drugi centrali, da ga uvrsti v svoj muzej. Na ta način bi bil ustvarjen medsebojni pregled dela v dveh muzejskih središčih. Isto bi veljalo za knjižnice, za statistični arhiv, za higienični oddelek, za zbirke pomožnih učnih predmetov itd. Koliko vzpodbude za delo bi bilo nagromadene v takih zbirkah in koliko spoznavanja bi bilo omogočeno slehernemu članu sokolskih društev! K organizatoričneniu delu spada tudi organizacija izobraževalnega dela funkcijonarjev, predvsem pa izobrazba vaditeljev. S skupnimi vaditeljskimi tečaji bi se poglobilo medsebojno spoznavanje, zlasti s prijateljskimi stiki obiskovalcev teh tečajev, zakaj malokje se goji toliko bratstva in prijateljstva kakor v vaditeljskih tečajih.
Osebni stiki, znanstvo in prijateljstvo ter mnogi drugi oziri pro-, vzročijo, da se 'ta ali ona župa zanima posebno za ta ali oni kraj v eni ali drugi državi. Tega dejstva ne smemo zanemariti, pač pa ga moramo organizirati ter izkoristiti v svrho razširjenja' medsebojnih stikov. Ustanoviti moramo župne zaupnike na ta način, da se določi v vsaki župi po ena župa v drugi državi, s katero naj bi gojila posebne stike, izmenjavala dopise, se zanimala za delo in napredek v dotični župi, zlasti pa skrbela za to, da se omogoči ob počitnicah izmenjava vaditeljev, oziroma vaditeljic, tako da bi n. pr. ona župa na Češkem poslala svoje vaditelje, ki se za to prostovoljno javijo, za bivanje na počitnice k eni župi v Jugoslaviji in ta istotoliko jug0' slovenskih vaditeljev v bivanje k češkim društvom. To bi omogočil0 dobro vzgojo vaditeljev in pa spoznavanje razmer v enem ali drugem kraju.
Največ pozornosti pa moramo posvetiti naraščaju, med katerim moramo propagirati to idejo bratskega sporazuma in skupnega dela ter jo vcepiti v njegova srca. Zakaj v njem je bodočnost naših obeh narodov. Začeli smo s prvim velepomembnim zletom sokolskega naraščaja v Ljubljano in to delo moramo nadaljevati ob vsaki priliki.
Nikakor ne smemo prezreti velikega pomena skupnega znanstvenega dela, katerega bi morali organizirati v savezu ČOS.-JSS. ter ga izvrševati po gotovem načrtu, in še več pozornosti moramo posvetiti organizaciji gospodarskega dela našega Sokolstva, ki predstavlja važnega in močnega faktorja, ki bi mogel odločilno vplivati tudi na ostalo gospodarsko delo obeh narodov. Pri ČOS.-JSS. naj bi se ustanovil gospodarski odsek, ki naj bi izdelal program za zadevno skupno delo.
Sokolstvo je v prvi vrsti poklicano, da izvrši pozitivno stran bratskega sporazuma med obema narodoma ter gre tudi v tem oziru preko vseh ovir do svojega cilja. Kakor je bilo delo Sokolstva pred vojno bogato nagrajeno z osvoboditvijo obeh slovanskih narodov, tako mora povojno delo Sokolstva privesti do popolne zmage njegovih 1(tej. Geslo «Zvestoba za zvestobo* mora Sokolstvo privesti do popolne zmage.
A. Košir:	(Nadaljevanje.)
Anatomija in fiziologija človeka
s posebnim ozirom na telovadbo.
Kratka palčeva odteznica (m us c. abductor p o 1-1 i c i s b r e v i s).
Palčeva protivnica (m us c. opponens p o llici s).
Kltine ovojke.
Гrečna ve/, na hrbtu zaprtja.
Mejkostna in.
Vezlvni povozki med kitami.
Prva mejkostna m. Tudi na tej sliki zagledaš kitlne ovojke.
Kratka p a 1 č e v a upogib niča (m u s c. f 1 ex o r p o 1 ličiš brevis).
Palčeva priteznica (m us c. abductor p o llici s).
Mezinčeva kepa pa:
Kratka d 1 a n s k a mišica (m u s c. p a 1 m a r i s brevis), to je mala; kožna mišica.
Mezinčeva odteznica (m us c. abductor d i g i t i q uin ti).
Mezinčeva protivnica (m us c. opponens digiti q u i n t i).
Kratka mezinčeva u p o g i b n i c a (m u s c. f 1 e x o r digiti quinti brevis).
Sledijo še štiri črvaste mišice (m u s c. lumb ricales), ki gredo od globoke upogibnice prstov na nateznico prstov (v njih aponevrozo na hrbtu členkov), in končno sedem med kostni h mišic (m u s c. i n t e r o s s e i), ki končujejo istotam.
Pripomniti je še, da so obdane kite raznih mišic, kadar drsijo ob kosti, s posebnimi sleznatimi povitki, tako ob zapestju kakor v globini dlani.
12 rebro.
Cetverokotna ledvena m
Vel. ledvena m
Mala ledvena m., (v bes. ni omenj , ker včasih je ne-dostaje).
Crevnična m.
Zg prod trnek črevničnega grebena.
Brdo (med 5. ledvenim vretence^1 in križnico).
Hruškasta m.
Faectja črev-ničnih mišic.
Trtlčna m , (i»tt
lopomembna
majhna m.)
Notrania trebušna fascija.
Notranja m. kolčnega predora.
Slika 58. Mišičje ob kolku.
Zrast.
VII. Mišice spodnje okončine.
Velika ledvena mišica (m u s c. p s o a s majo r).
Izh.: 19.—23. vretence.
Nas.: Mali obrtec stegnenice.
Črevnična mišica (m u s c. i 1 i a c u s).
Izh.: Notranja plat črevnične lopate.
Nas.: Kakor prejšnja. Njena kita se združi z ono prejšnje mišice. Opr.: Dvigajoče stegno ga priteza in izvrača.
Dvanajsto rebro.
5 ledveno vretence.
(";etverokotna ledvena m.
Krepka sedalna fasclja.
Veliki obrtec.
Slika 59. Mišičje kolka.
Upogibalke.
Ovojnica stegna.
Velika s e d a 1 n i c a (rausc. glutaeus m a x i m u s). Izh.: Vnanja plat črevnice, križnica, trtica.
Nas.: Proksimalni konec stegnenice in stegenska ovojnica. Opr.: Napenja stegensko ovojnico, priteza stegno in ga izvrača. Nateza okončino v kolčnem sklepu.
Srednja sedalnica (m us c. glutaeus m e d i u s). Izh.: Zunaj na kolčnici.
Nas.: Veliki obrtec.
Opr.: Odteza stegno.
Mala s e d a ] ц i c a. (m u s c. g I u t a e u s m i n i m u s). Izh.: Zunaj na kolčnici.
Nas.: Veliki obrtec.
Opr.: Kakor prejšnja.
Slik« 60. Globoko mišičje kolka.
Hruškasta mišica (111 u s c. p i r i f o r m i s).
Izh.: Sprednja plat križnice.
Nas.: Veliki obrtec.
Opr.: Vlači stegno navzad, odteza in izv rac a ga.
Mišica kolčnega pred-o-ra, vnanja in notranja (m us c. obturator, externus e t i n t e r n u s).
Izh.: Okvir kolčnega predora, zunaj, oziroma znotraj.
Nas.: Jamica ob velikem obrtcu.
Opr.: Izvračata stegno.
Dvojčici, zgornja in spodnja (m u s c. g e m e 11 u s, superior et inferior).
Izh.: Trnek, oziroma grča sedniee.
Nas.: Njih kitici se stapljata z ono notranjega kolčnega predora.
Velika sedalaica.
* Hruškasta m.
Notr. m kolčnega predora, katera Izstopa iz male medenice in se nasaja na stegnu
(•etverokotna stegenska m.
Nasadišče velike sedalnice
Pascij a.
Meso srednje sedalnice.
Veliki obrtec z otvorjenim slez-nim mešičkom.
Zunanji trebušček stegensko nateznice.
Cetverokotna stegenska mišica (m u s. c. q u a d r a -t u s f e m o r i s).
Izh.: Grča sednice.
Nas.: Veliki obrtec.
Opr.: Obrača stegno nazven.
Napenjal k a stegenske ovojnice (m us c. tensor f a s c i a e lata e.
Izh.: Zgornji prednji trnek črevnice.
Nas.: Prehaja v stegensko ovojnico.
Opr.: Napenja ovojnico in dviga stegno.
Krojaška mišica (m u s c. s a r t o r i u s).
Izh.: Zgornji prednji trnek črevnice.
Nas.: Golenica.
Opr.: Upogiba, odteza in izvrača stegno. Kračo priteza in privrača.
Četver ogla v a stegenska nateznica (m us c. q u a -d r i c e p s f e 111 o r i s).
Izh.: Spodnji prednji trnek črevnice, ostale tri glavice s proksiinal-nega konca stegnenice.
Dimeljska vez.
Notranja glavica na-teznlce.
Vrhnji složni mešički ob kolenskem sklepu.
Velika ledvena m.
Nateznica stegenske ovojnice
Grebenka.
Prema glavica fcotverogluve stegenske nateznice.
Dolga prlteznlca.
Krojaška m
Sloka m
Slika 01. Mišičje stegna.
C rev nična m
Prednji zgornji trnek •'revhiCnega grebena.
Nas.: Končna kita, v katero je vstavljena pogačica kot sezarnska kost, se pritrjuje na raskavost golenice.
Opr.: Nateza kračo, glavica, ki prihaja s kolčnice, upogiba kolčni sklep.
Grebenka (ni u s c. pectineus).
Izh.: Greben sramnice.
Nas.: Zgornji konec stegnenice.
Sloka mišica (m u s c. g r a c i 1 i s).
Izh.: Spodnja veja sramnice.
Nas.: Zgornji konec golenice.
Dolga priteznica (m u s c. adductor 1 o n g u s).
Izh.: Sramnica, poleg zrasti.
Nas.: Sredina raskave črte stegnenice.
Kratka priteznica (m u s c. adductor b r e y i s).
Izh.: Sramnicai
Nas.: Raskava črta (nad dolgo priteznico).
Velika priteznica (m us c. adductor m a g n u s).
Izh.: Ima široko izhodišče na sednici.
Nas.: Raskava črta stegnenice do notranjega čvrža.
Najmanjša priteznica (m u s c. adductor m i n i m u s). Izh.: Mejišče med sednico in sramnico.
Nas.: Zgornji del raskave črte.
Veliki obrtec,
Cetverokotna stegenska m.
Zgornji del velike priteznice.
Spodnji del velike priteznice.
Polukitasta 111
Vnanji trebušček četvero-glave stegenske nateznice.
Dolga glavica stegenske dvoglave mišice.
Polukožna m.
Dno podkolenja.
Podplatna m.
Zunanja glavica dvoglave mečne m.
Glavica mečniee.
Notranja glavica dvoglave mečne m.
Opravilo za vse le mišice:
Vse so priteznice in imajo poleg tega še kako postransko funkcijo, grebenka upogiba in izvrača stegno, sloka ga upogiba in privrača, dolga priteznica g® upogiba in izvrača, kratka ravno tako, tudi najmanjša, velika ga upogiba z zgornjimi vitrami, ga nateza s spodnjimi.
Polukitasta mišica (rnusc. s e m i t e 11 d i n o s u s).
Polu kožna mišica (m u s c. s e 111 i m e m b r a n o s u s).
Dvoglava mišica stegna (m us c. biceps femoris).
Izh. za ,vse tri: Grča sednice, dvoglava dobiva še drugo glavico s stegnenice.
Nas.: Navznoter od raskavosti golenice. Krojaška, sloka in polukitasta mišica združijo svojo kito v tvorbo, ki je prav podobna gosji taci.
Opr.: Stegno nateza in priteza, kračo pa upogiba in privrača. To velja za ,vse tri mišice, razen za dvoglavo, ki izvrača kračo.
P r e d 11 j a g o 1 e 11 j a mišica (m u s c. t i b i a 1 i s a n t e r i o r). Izh.: Zgornji konec golenice in medkostnica.
Nae.: 1. zagozdnica in palčeva kost plesna.
Opr.: Približa hrbet stopala goleni, dviga notranji rob stopala.
Slika 63. Mišice krače.
Glavica mečnice.
Grča golenice.
Ovojnica krače
Predešnja golega m.
Dolga nateznica prstov.
Zunanji gleženj Kratka nateznica prstov. Dolga nateznica prstov. Kratka mečna m,
Tret,a mečna m (pripada dolgi nateznici prstov)
Dolga palčeva nateznica.
Vezi v obliki križa, ki pripenjajo kite k skeletu.
Kratka palčeva nateznica
D o 1 g a p a 1 č e ,v a n a t e z 11 i c a (m u s c. e x t e 11 s o r h a 11 u-c i s 1 o n g u s).
Izh.: Medkostnica in zgornji konec mečnice.
Nas.: Nohtni palcevi členek.
Opr.: Nateza palec, upogiba stopalo napram goleni.
Dolga nateznica prstov (m us c. extensor d i g i t o -rum I011 g us).
Izh.: Proksimalni konec golenice ter medkostnica.
Nas.: 2. in 3. členki 2.—4. prsta.
Opr.: Nateza navedene prste in vpliva tudi na stopalo kot prejšnja.
Mečna mišica, dolga in kratka (m u s c. p e r o n a e u s, longus et brevis).
Izh.: Oba z zgornjega' konca mečnice.
Nas.: Kita dolge mišice zavije, prispevši do kocke, na notranji rob stopala, kjer se pritrjuje na 1 zagozdnico in palčevo kost plesna. Kratka pošilja kito na grčico 5. kosti plesna.
Opr.: Dvigata vnanji rob stopala, oddaljita stopalo od goleni.
Dno podkolenja (stegnenica). V celoti se da zasledovat i dvoglava mečna m in Ahilova kita, ki jo krije v spodnjem delu miSlčna ovojnica.
Kita podplatne m.
Dvoglava mečna mišica (m usc. gastroenemius). Izh.: Notranji, oziroma zunanji čvrž stegnenice.
Nas.: S skupno (Ahiloivo) kito na petnici.
Opr.: Oddaljuje stopalo od goleni, dviga peto, upogiba koleno. Velika mečna mišica (m u s c. s o 1 e u s).
Izh.: Zgornji konec golenice in inečnice.
Nas.: Spaja se z Ahilovo kito.
Opr.: Kakor prejšnji, toda brez vpliva na kolenski sklep. Podplatna mišica (musc. plantaris).
Drobna, nestanovitna mišica, ki prihaja od vnanjega čvrža stegnenice in se pridruži Ahilovi kiti.
Pod kolenska mišica (m usc. p o p 1 i t e u s).
Izh.: Zunanji čvrž stegnenice in kapsula.
Nas.: Zadnja plat golenice.
Opr.: Upogiba koleno, privrača kračo.
Notranja glavica dvoglave mečne m.
Notranji čvrž stegnenice.
Slezni mešiček.
Polukožna m
Podkolenska m.
Zadešnja golenja m.
Dolga upogibnica prstov
Dolga palčeva upogibalka.
Notranji gleženj.
rum longus).
Izh.: Proksimalni konec golenice.
Nas.: Nohtni členki ‘2.-4. prsta.
Opr.: Upogiba te-le členke, stopalo bliža meči (ga upogiba navzad). Z a d e š n j a golenja mišica (m u s c. tibialis poste-r i o r).
Izh.: Medkostnica in oba zgornja konca' golenice in mečnice.
Nas.: čolnič, zagozdnici (‘2. in 3.).
Opr.: Dvigaje notranji rob stopala upogiba stopalo napram podplatu.	(Se	nadaljuje.)
Slet Irancuskih gimnasta u Strasbourgu. Zvanični list francuskih gimnasta, «Le Gymnaste», u svojim brojevima od 15. juna, 1. juta i 15. jula o. g., a delomično i kasnijim, ispunjen je izveštajima o 47. saveznom sletu francuskih gimnasta, održanom o duhovima o. g. u Strasbourgu. Vlada francuske republike i predstavnici vlasti posvetili su ovom sletu zasluženu pažnju. Sletu je zvanično prisustvovao predsednik republike g. Doumergue, predsednik vlade i vojni ininistar g. Painleve, ministar unutrašnjih dela g. Schrameclc, niinistar prosvete g. de Monzie, komesar za telesni uzgoj u vojnom ministarstvu g. Benazet i dr. Od inostranih srodnih organizacija bile su na sletu zastopane one iz Belgije, Velike Britanije, čehostovačke, Danske, Italije, Japana, Luksemburga, Poljske, Švajcarske i Uruguaya. «Le Gymnaste», ističući tešku zadaču tehničkog vodstva, koje je imalo da dovede na sletište i tamo razvrsta oko 15.000 gimnasta, koji su došti iz 575 društava, piše: «Za ovu tešku zadaću imali smo uzor kod svojih prijatelja Čehoslovaka, koji su priznati majstori u toj stvari. Bilo nam je poznato, kako Vaniček i drugi iskušeni tehnieki vode umiju da organizuju povorke, da upravljaju masama od 16.000, 20.000 vež-baca, da regulišu razne faze njihova kretanja, i to sve divnom tačnošcu i u krasnom redu. Na sletovima velikih masa, kao n. pr. u Pragu 1920. g., bilo je sve predvideno s potankošću rada, vrednom jednog generalštaba. I zaista je posao jednog generalštaba, sakupiti više hiljada gimnasta, formirati tu masu u kolone, dovesti je na sletište, tamo je razmestili, pa onda opet sakupiti i odvesti.» — «Le Gymnaste» oduševljeno hvali ovaj slet kao velik uspeh francuskih gimnasta, ali ipak neče da šutke prede preko nekih nedostataka, bez kojih bi bio slet još sijajnije uspeo. Tako n. pr. kolone gimnasta dolazeće u povorci na sletište, nailazile su na ulice, koje su bile zatvorene špalirinia vojske i naroda, koji su čekali dolazak predsedništva. Iz toga je sledilo dugo-trajno mučno stajanje pod teškim zrakama sunca i zadocnio se dolazak na sletište, tako da su mogle vežbe početi tek s velikim zakašnjenjem. Dok se čekalo na dolazak povorke gimnasta, na sletištu izvađale su svoje produkcije izabrane grupe, n. pr. joinvilleska škola za telesne vežbe, češki Sokoli i Sokolice, poljski Sokoli, ali od ovih produkcija prema «Gymnastu» glavna publika nije mnogo imala, jer su bile pojedine grupe okružene radoznalima, koje je suviše slabo redarstvo propuštalo na vežbalište, gde nisu imali Sta da traže. U opšte pak, kako izveštava «Le Gymnaste», razvijalo se sve prema utvrdenom programu i u najlepšem redu.
Glavni deo sleta tvorila su natecanja, kao što je u Francuza običajno, i 1° najraznovrsnija: opšta natecanja društava, odelenja i pojedinaca, starih vež-bača (takozvanih veterana), posebna natecanja u raznim granama atletike, posebna natecanja za vojsku i za školsku mladež. U takozvanim «umetničkim natecanjima», 1. kategorije, koja po težini zahteva po prilici odgovara našim
natecanjima za prvenstvo Saveza, nalazi se na prvom mestu kao šampijon Gangloff, kao drugi i treči slede Heeb i D’Herville, sva trojica Alzačani, poznati več iz ranijih medunarodnih natecanja. Evo nekoliko najboljih rezultata iz pojedinili grana lake atletike: slobodno plivanje na 80 m: I' 8", isto na 50 m (škole): 341/5", skok s motkom 3'20m, bacanje kopija 37-10 m, skok u visinu zaletom 1*62 m, skok u daljinu zaletom 6-12 m, bacanje kugle 10'87 m. — Za vreme sleta održale su se također skupštine, odnosno sednice svih grana i odelenja savezne organizacije Unije francuskih gimnasta.
COS. zahvalila se Uniji francuskih gimnasta za prijateljski prijem u Strasbourgu srdačnim pismom, koje ujedno sadržava poziv na VIII. svesokolslci slet u Pragu.
Brošura dr. Scheinera. «Le Gymnaste» čestita br. dr. Scheineru, koji je izdao na francuskom jeziku u obliku brošure pod naslovom «Les Sokols» (j- j- Sokoli») informativno predavanje, održano pre nekoliko meseci u Strasbourgu, a koje je u svoje vreme objavio «Le Gymnaste». O tom predavanju je tada i naš list obavestio svoje čitaoce.
I l aiicuzi i medu narodna natecanja u Ljonu 192C. Vežbe pokazat če se Praktično u Parizu u novembru o. g. Za izbor francuskog odelenja uzet če se uajprvo u obzir rezultati, postignuti kod utakmica na sletu u Strasbourgu, oiida če biti jedno prvo izborno natecanje u novembru o. g. u Parizu, a efinitivno za Uskrs 1926. g. U Lyonu vršit če se 1926. g. i 48. savezni slet francuskih gimnasta.
1' laucuski šampijonat (prvenstvo) gimnastike. Tehnički odbor Unije francuskih gimnasta izradio je pravilnik, prema kojem če se svake godine vršiti natecanja za prvenstvo Francije, i to odeljeno: 1.) za omladinu (18 do 20 god.), ^•) za odrasle (20 do 40 god.), 3.) za veterane (preko 35 god.), 4.) za penjanje P° užetu, 5.) za svaku od pojedinili grana opšteg natecanja, kojih ima 14.
Prednjačiti tečajevi u Uniji francuskih gimnasta. U tu svrhu odredila je unija ove godine po prvi put 20.000 franaka za subvencije društvima. Ova »uma podelila se, na temelju naročito sakupljenih podataka, prvenstveno
0,11111 društvima, kojima je bilo to najpotrebitije i koja su pokazivala bolji Uspeh.
' I. savezni slet francuske ženske federacije za gimnastiku i telesni uzgoj
"*io je održan dne 25., 26. i 27. jula o. g. u Clermont-Ferrandu. «Le Gymnaste» °d 3. augusta donosi o tom podroban izveštaj.
Bilanca Olimpijade 1924. Ukupni prihod, uračunavši i subvencije, bio je Pribl. 15 'A milijona franaka i za 70.000 franaka veči nego izdaci.
KNJIŽEVNOST
Prva pomoč. Spisal dr. Mavricij 1? u s, mestni fizik in šef-zdravnik rešilne Postaje v Ljubljani. S 40 podobami. Ljubljana 1925. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — S to knjižico je ustregel pisec marsikaterim, ki so nujno pričakovali obsežnejšo prvo pomoč iz roke strokovnjaka. Avlor je znal primerno podčrtati važnejše stvari, važno pa je vse, ker je tvarina precej koncentrirana. Dobro došla bo knjiga tudi nam Sokolom, ki 1° bomo mogli uspešno uporabljati kol učno knjigo pri prednjaških tečajih. Knjigo naj si naroče vsa društva, posamezni člani se bodo naučili marsikaj dobrega, kar jim bo koristilo tudi izven telovadnice pri raznih nezgodah, dokler ne izide posebej Sokolom namenjena prva pomoč, je to edina slovenska knjiga te vrste, ki ustreza našim potrebam.
Ante Brozovič: Sokolski slet i sabor u Zagrebu. Svaki, koji je učestvovao •‘injskom sletu i saboru u Zagrebu, sečat če se toga kroz ceo svoj život.
Proslave 1 sletovi odmaklih godina sa svojim potankostim« pomalo nestaju iz secanja 1 u svesti ostaje tek slika sa glavnim orisinia, ko ji su detalje apsorbirali. Protivno kod ovog sleta u svesti otisnuta slika sa svim detaljima
a vo je jaka i markantna, da ju tok vremena neće tako lako poblediti. S jedne s i a ne snažna sadržina sleta i sabora, a s druge Strane mahnito pisanje nama nesklonog novinstva i napadaji ulice, koja se protegla i na žene i goste.
1 se j® usprkos svega toga Sokolstvo podnelo dostojanstveno i disciplino-vano i time izvojštilo najveću moralnu zadovoljštinu, a kako je ulica surovo nastupila, to su na koncu bile prinudene, da lconštatiraju i same protivničke novine (pogl. stranu 180 «Der Morgens>, pa stranu 224, što piše Obzor»)-Kronološkim redom črta nam br. Brozovič sve dogadaje tako živim i glatkim stilom, da se knjigu ne pušta iz ruku, dok ju se na dušak ne pročita. A da knjiga bude veran dokaz dogadaja i da se ne kaže da je pisana ira et studio, on citira pisanje protivničke štampe, da se vidi postupak s jedne strane, a ukrašuje knjigu sa 105 slika, da se vidi i vanjski uspeh sleta, kojega na taj način ne može nitko osporiti. Sve ovo pruža knjiži sliku objektivnog prikaza, tako da i nezainteresovani može doči do zaključka o visoko j kvalitativno j vrednosti i nadmoči pravog Sokolstva nad svojini protivnicima. — Knjiga je vrlo lepo opremljena, ima 268 stranica, a dobije se kod pisca u Zagrebu, Nova Ves, ili u tiskari C. Albrecht, Zagreb, uz cenu od 30 Din. — Toplo ju preporučamo.	g y љ
Spomenica. Izdalo sokolsko društvo v Sinju povodom 201etnice obstoja društva. Sokolsko društvo v Sinju je izdalo obširno spomenico, iz katere je razviden celotni razvoj sokolskega društva v Sinju. Spomenica ima sledečo vsebino: 1.) E. Gangl: Klic Sokolov; 2.) P. Markovič: Kroz dva decenija; 3.) Blagoslov starog sokolskog barjaka u Sinju; 4.) P. Markovič: Naši pokojnici; 5.) Lovro Katic: Sinj u prošlosti; 6.) F. Kalafatič: Fugner i Tyrš; 7.) Mirko Grbič: Pregled; 8.) dr. Bulat: Sokol i tjelesno vaspitanje; 9.) Josip Boko: Simbol soko-ptice; 10.) Vojska i Sokolstvo; 11.) Sokol i selo', 12.) Bogu-novič: Sokolstvo i vera; 13.) Soko u narodnoj državi. — Spomenico toplo priporočamo vsem sokolskim društvom v nabavo za strokovne knjižnice.
Sokolski vestnik župe Ljubljana. St. 6 in 7. I)r. Viljem Krejči: Da se razgledamo. — Naš prvi župni zlet. — Dr. V. Krejči: Kaj smo in kaj hočemo. —■ Jože Kregar: Krize v društvih. — V. Švajgar: Česa nam je nujno treba? — Župne vesti. — Iz okrožij. — Društveni dopisi.
Vestnik Gorenjske sokolske župe. Št. 5 in 6. Novi prednjaki. — Železniki-
— Župna izbirna tekma. — Naraščajski dan. — Pravilnik prosvetnega zbora.
— Delovanje župe. — Delovanje društev. — Poročilo župnega nadzornika. — Razpored prireditev. — Št. 7. Župni zlet. — Župna tekma. — Zapisnik
I.	župnega prosvetnega zbora. —■ Delovanje društev. — Tekme naraščaja. — Razpored prireditev. — Št. 8 in 9. Seja zbora društvenih načelnikov. — Zlet GSŽ. na Bled. — Naraščajski dan. — Župni zlet. — Prosvetni zbor. — Organizacijski pravilnik. — Sokolsko društvo v Guštanju. — Delovanje župe-
— Delovanje društev.
Sokolski Vjesnik župe zagrebačke. Br. 8 i 9. Manifest sveukupnom Sla-venskom Sokolstvu. —i Poruka starešinstva zagrebačke sokolske župe. — A. R. Pichler: Organizacija naraščaja. — Vježbač i športaš. — Sava Manoj-lovič: Sokolska ideja u sadašnjosti. — Vježbač «bez šarže». — Ante Brozovič: Vidovdanska sokolska priredba u Beogradu. — Sokolski sporazum. — Sokolska akademija. — Župski glasnik. — Jugoslovensko Sokolstvo. — Slavensko Sokolstvo. — Razno. — Sokolska kronika. — Sokolska štampa.
Sokolski vesnik Banatske župe. Broj 12. Posle sleta. — Savez Slovensko Sokolstvom. Ante Tadič: Sokolstvo i nogomet. — V. slet Banatske sokolske župe. — O. S. Marden: Savestan rad. — Jadrane. — Psalmi sokolski. •— Beleške.