"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 in) LET ZA SVOJ NAROD AMERIKL AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. K|£icTonr mM MItm tfATM KUPUJTE VOJKE BONDE1 STEV. (NO.) 16 CHICAGO, ILL., PETEK, 25. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 25, 1944 LETNIK (VOL.) LIH Nemci zopet napadajo oporišče NEMŠKE ZGUBE SO ZELO VISOKE; NO VI RUSKI USPE-HI; VESTI IZ PACIFIKA Neapelj, Italija. — Na fronti pri Anzio oporišču so še sinoči začeli ljuti topniški dvoboji. Za hudim zaklopnim ognjem Nemci zopet zbirajo svoje udarne divizije za tretji splošni napad na oporišče, katerega bi Nemci radi za vsako ceno iztrgali zaveznikom iz rok. Bil je hud prvi ~ napad koncem januarja, drugi nastalo v južni Italiji. Priprav-napad, ki začel pred desetimi ljajo pa Nemci zopetni napad dnevi je bil silovit in zgleda, da na oporišče, ki mora biti za nje Nemci pripravljajo zdaj še gotovo zelo velikega pomena, večjo silo za udar na oporišče, drugače bi se ne zaganjali vanj V drugem napadu so Nemcr s tako furijo, kakor se. zgubili nad 7000 mož. Napada- Pri Cassino še vedno ni kakih li so zavezniške pozicije narav- večjih sprememb. Mesto samo nost silovito, a brez posebnega je od treh strani obkroženo od uspeha. Posebno divje je napa- zaveznikov in boji v mestu sa- i dala šesta napadalna divizija mem še vedno dvijajo od hiše generala Eberharda von Mac- do hiše. Poizkusni nemški na-kensena. Toda zaklopni ogenj padi, da bi vzeli nekatere točke zavezniške artilerije je bil tako nazaj zadnja dva dni niso učinkovit, da najboljše nemške uspeli. čete niso mogle priti skozi in London, Anglija. — Ruske Mackenseve čete so utrpele sil- čete so včeraj zasedle mesto no visoke zgube. Silovitost bo- Dno po silno hudih bojih. Da-jev je popustila deloma vsled lje so Rusi osvobodili nadaljnih visokih zgub in deloma radi de- 180 manjših mestec, vaeih in ževnega vremena, ki je zopet (Nadaljevanje na 6. str.) VOJNA NAJBR2E NE BO ! KONČALA V LETU 1944 Washington, D. C. — Winston Churchill je dejal pred angleškim parlamentom, da ne izjavlja, da bo zmaga dosežena j • nad osiščem že v tem letu, "pa tudi ne jamčim, da ne bo," je dejal previdni državnik. Temu mnenju se pridružuje tudi predsednik Roosevelt v Washingto- — j nu. Časnikarski poročevalci, ki dosežena pa ni moč nič točnega so posetili včeraj predsednika, napovedavati. so izjavili začudenje nad Chur- Glede Japoncev je dejal j chillovo izjavo glede tega. predsednik, da se jim zadaja Roosevelt pa je dejal, da se on hude občutne poraze, a to še z izjavo „ ministerskega pred daleč ni zmaga nad njimi. Ko sednika Anglije popolnoma bodo Japonci vrženi in iztirani strinja. "Tudi jaz tako izjav- nazaj iz nagrabljenega in za-Ijam že skoro dve leti in le že- sedenega ozemlja, bo treba še leti bi bilo, da bi ljudje bolj po- vedno na njihovo zemljo in poslušali, to kar se jim pove," je raziti tam veliko fanatično hra-pristavil predsednik. bro in dobro oboroženo silo. n j j -i • ah Tudi mornariški tajnik Knox Predsednik je dalje omenjal * . . . J ... omenja te dni, da je navduse- poročevalcem o velikih pripra- nje g]ede uspehov v Pacifiku vah, ki jih je treba izpeljati za sicer na mestu. A preveliko vsak večji udar. Glede končne podcenjevanje sovražnika pa zmage ni dvoma, a kedaj bo bi znalo škoditi. ALI BO MOC USTAVITI PROMET NEMŠKEGA ZLATA? Washington, D. C. — Ekonomom zedinjenih narodov dela zdaj skrb vprašanje, kako Nemci razpolagajo s zlatom, ki so ga naropaii po zasedenih deželah. Znano je, da so Nemci odpeljali vse zlato iz vseh zasedenih dežel. Dokler je kazalo, da bodo naziji zmagali, so se Nem-j ■ cev bale vse nevtralne dežele in j jo, ker bo proglašen za neve-so jim prodajale razno blago in! ljavnega, dokler se istega ne surovine za zamenjavo, za pronajde komu spada. S to od-stroje in drugo blago. Zdaj, ko redbo, ki jo bodo vodilne za-• pa je začelo kazati, da bo Nem- vezniške dežele forsirale, bo čija vojno zgubila, so nevtral- silno prizadet promet med ne dežele tako zamenjavo uki- Nemci in nevtralci, ker slednji nile in zahtevajo plačila le v nočejo več nemškega blaga v zlatu. Nemci pa seveda plaču- zameno. Nemcem bo takorekoč jejo z naropanim zlatom. Skr- plačilno sredstvo za naročila v bi pa ekonome, kako bo moč nevtralnih deželah uničeno. Za potem najti zlato, ki sliši dnim Nemce bo to občuten gospodar-deželam, katerim je bil pokra- udarec. den po Nemcih. Obenem pa bodo zavezniki Zlato je baje zaznamovano . „. _ _ , __ in zedinjeni narodi bodo zdaj tudl Pazlh' da ne bodo Nemci obvestili vse nevtralne dežele, svojega zlata poskrili, kakor so naj takega ztata ne sprejema- to storili po zadnji vojni. AMERIKANCI SO PRIŠLI Ogromne9xaloge raznih potrebščin za ameriške čete. ki so napadle ▼«.žno japonsko cporiiie Roi. Maršalski otroki. Te zaloge so bile t naglici islosene iz p ris talnih ladjic. Palmova drevesa so še vsa polomljena in okleščena, kar je posledica obstreljevanja in bombardiranja pred vpadom. POGAJANJA MED FINCI IN RUSI BREZ USPEHA Stockholm, Švedska. — Fin- j ski zastopnik Paasakivi, ki se je mudil v tem mestu od 12. februarja, se je včeraj vrnil nazaj v Helsinki. Pogajanja med njim in ruskimi diplomati*, kakor zgleda ni imelo nobenega posebnega uspeha. Stanje med obema deželama je tam, kakor je bilo pred pogajanji. /-o- PRVI ZAMOREC POSTAL MORNARIŠKI ČASTNIK Washington, D. C. — Mornariški urad objavlja, da je te dni postal prvokrat v zgodovini te dežele zamorec mornariški častnik. Dalje javlja, da boste dve protisubmarinski ladji izro-j čeni popolnemu zamorskemu o-jsobju. Poveljnika in osobje bo-ido zamorci. KRIZEN SVETA I ^ t i - s — Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je izjavil v go- j voru na Washingtonov dan, da i naj bi se uporabilo nemške delavce in nemški material za po- j zidanje vseh zgodovinskih in cerkveni!* poslopuj, ki so uničena ali poškodovana vsled nemške okupacije. To se pa seveda' ne tiče druge rekonstrukcije Evrope. — Santiago, Cile. — Mini-sterstvo za notranje zadeve je objavilo, da je čilska policija odkrila nemško vohunsko gnezdo in da je aretirala nad 100 oseb, ki so zapletene v vohunstvo. Vohuni so imeli svojo močno radio potsajo in več drugih sredstev. —- New York, N. Y. — Urad newyorske policije je objavH-, da odslej naprej bo vsaka mlada dekle, ki se bo nahajala po 10. uri zvečer brez spremstva staršev ali drugega legalnega 3premstva v okolici Times Squarea, aretirana. Odredba ima namen zajeziti zapeljevanje deklet-in drugih takih pri-' ložnosti. NEMCI VRAČAJO NAPADE NA LONDON London, Anglija. — Nemci j so zadnje dve noči ponovno napadli London. Sicer napadi niso več uspeli, kakor zadnji teden, vendar napade ponavljajo. Nemci se zdaj poslužujejo nove taktike, namreč, da prilete nad London od vseh strani v krogu na enkrat. Ta način zmede obrambo, da ne strelja ob istem času v vse smeri in napadi so uspešnejši. Napadi zadnjih dveh noči niso imeli dosti uspeha. PREDSEDNIK JE VETIRAL DAVČNI PREDLOG Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek ve-tiral davčni predlog, ki so ga kakor' že znano v kongresu o-klestili z $10,500,000,000.00 na samo $2,315,000,000.00. Predsednik je predlog vrnil kongresu s pripombo, da je z reduci-' ranim davčnim predlogom po-magano le lakomnežem, ne pa onim, ki so pomoči potrebni.: Apelira na kongres naj predlog razumno vzame v presojo in napravi kar je prav, ker zahteve so mnogo večje, kakor pa to kar omogočuje znižan predlog. Med kongresniki in senatorji je vsled tega zdaj mnogo ropota-nja. Nekateri priporočajo, naj ;se predlog ponovno sprejme preko predsednika. Senator Barkley, vodja demokratske večine v senatu, je podal vsled užaljenja rezignacijo kot voditelj večine. — London, Anglija. — Titovi partizani so porazili močne < nazijske oddelke blizu Brinja ] pri Sin ju na Hrvatskem, pravi . radio poročilo. Nemci se umi-čejo proti Jadranskemu morju. V Jugoslaviji je baje zapadlo veliko snega, kar ovira bojevanje na obeh straneh. — Buenos Aires, Argentina, t j— Tukaj izhajajoči nemški list ; j "Deutsche La Paz Zeitung" je, ! objavil poziv nemškim podanikom, ki so v vojaški starosti, da naj se prijavijo švicarskemu : poslaništvu, ki zastopa zdaj i nemške interese v Argentini, j Kako bodo poslani' v Nemčijo poročilo ne omenja. — Moskva, Rusija. — Maršal Stalin objavlja v svojem u-radnem poročilu, da so ruske .armade dosedaj osvobodile o-krog 75% po Nemcih okupirane ruske zemlje. Stalin pristav- ; lja, da Rusi bolj in bolj likvidirajo moč nemške vojske. Nem-: ško stališče bo postalo brezup-1 no, kakor hitro nastane na za-' padu druga fronta, omenja " Stalin. — Los Angeles, Calif. — O-krog 5,700 uposlencev, ki dela- SV. OČE PROSI, DA NAJ SE RIMU PRIZANESE Berne, Švica. — Vatikanska in berlinska radio postaja omenja, da je sv. Oče Pij XII. v govoru na postne pridigarje v rimski nadškofiji apeliral tudi na obe vojskujoči se stranki, da naj bi večnemu mestu Rimujpri-zan^sli z uničenjem. 'OmemTTč. da je bilo prizanešeno Atenam v Grčiji in Kairu v Egiptu, zakaj bi ne bilo tudi Rimu. Neiz-brisljiv madež v zgodovini bo, če se bo žrtvovalo Rim vojaškim zahtevam. Apel sv. Očeta je na mestu in se z njim gotovo strinja ves kulturni in civilizirani svet. A poleg tega apela pa ostane vprašanje, kdo je kriv, da se morajo zavezniki v Italiji posluževati napadov na zgodovinske točke. Krivi so Nemci, ki mesto, da bi se na zavezniške apele s takih krajih umaknili, iste utrjujejo, se v njih skrivajo in se iz istih branijo. Nemci naj se iz Rima umaknejo in istega proglasijo prostim mestom, pa ga zaveznikf gotovo ne bood napadali. CHURCHILL IMEL VAŽEN GOVOR London, Anglija. — Winston Churchill, ministerski predsednik Anglije, je imel v torek važen državen govor pred parlamentom. Parlamentu je dal pojasnila o sedanjih mednarodnih položajih in borbi z osiščem. Nad Nemce pride "super-blitz" iz zraka. Noben vogal in noben ; kot Nemčije ne bo ostal cel. Ob (ugodnem času pride s "super-iblitzem" tudi udar na kopnem. 0 Rusih je govoril laskavo. O teritorijalnih sporih med zavez-niik je dejal, da naj počakajo, 1 da bo dosežena zmaga. JAPONCI UTRJUJEJO OTOK FORMOSA Chungking, Kitajska. — Iz o-itoka Formosa je došlo poročilo, da je japonski cesar Hirohito ukazal utrditi otok Formosa , proti morebitni invaziji od strani zaveznikov. Japonci so postali zadnje dni zelo nervozni. jo v javnih mestnih napravah je zastavkalo. Elektrarne, plinarne in drugo vse je prizadeto. Mestni župay je zaprosil federalno vlado, da naj pošlje vojaštvo v mesto.» MIHAJL0VIČEV NAČRT ZA NOVO JUGOSLAVIJO Washington, D. C. — Mihajlovičev radio, ki je znan pod imenom "IZ ŠUM IN PLANIN JUGOSLAVIJE", je nedavno prinesel vest o kongresu, ki so ga imeli od 26. do 28. januarja Mi-hajlovičevi pristaši nekje v jugoslovanskih gorah. Kongres je izjavil, da je načrt ljudstva za " bodočo Jugoslavijo sledeči: ne. Ravno tako ne bodo prizna- «tt A t ne vse ostale odredbe izdane "Vspostavljenje m poveča- , , . ... . T , ____- pred ali med vojno pod tiran- nje Jugoslavije z vsemi ozem- 1 .. / r 4ji, kjer žive Srbi, Hrvati in Slo- stvom okupacijskih čet. venci. Minimalne zahteve so „ i • -i. • ui. i« ____ Kongres zeli, da se med re- meje, ki jih je zahtevala jugo- ...-.„ , slovanska delegacija po prvi organizacijo države podvzame 3iU V alloIVa UviCKaLija Mv i jm. * i •< •>••> « ■ i -i ... vse za uvedbo radikalnih eko- sve ovni vojni. nomskih, socijalnih in kultur- Jugoslavija bo federalna dr- nih reform> ki so v duhu našega žava s postavno, parlamentar- časa in potrebne Srbonif sioven-no in dedno monarhijo, z dina- cem -n Hrvatom, stijo Karadžordževičev in s Pe- Osnovni principi demokraci-trom II. kot vladarjem. je bodo odločali ne samo v Ta kongres smatra, da je laičnem, temveč tudi v ekonom-trdna Jbodočnost Jugoslavije skeYn, socijalnem in kulturnem možna samo z ustanovitvijo de- življenju narodov, mokratično organizirane Srb- Vsi Jugoslovani bodo uživali ske federalne države. Isto velja take politične pravice in svobo-za Slovence in Hrvate. do, da bodo mogli imeti odločil- Vsaki federalni enoti bo da- no besedo v državnih zadevah na širokopotezna avtonomija, kot samoupravna celota. Vsak ki bo dala ljudstvu možnost in i Jugoslovan bo imel možnost za jamstvo za razvoj ekonomskih, popolni kulturni razvoj in sred-kalturnih ,-socfjfrfni!* in dr&gftvtfetv»r«U» si zavaruje zase deTd interesov. in ddbrobit svoji družm! in So* Meje, ki so bile začrtane med cijalno zaščito za vse." Srbi in Hrvati, ne da bi bili pri-' Poročila po radiu so zabele-tegnjeni na posvet legalni srb- žili monitorji Združenih držav ski zastopniki, ne bodo prizna- in so ga sporočili OWI. -n- P0GLAVNIK USTANOVIL NOVO KMETSK0 STRANKO Washington, D. C. — Ker se poglavnikovemu režimu ni posrečilo pridobiti hrvatske kmetske stranke na svojo stran, je bil režim primoran ustanoviti novo kmetsko stranko, katere voditelji so bili nedavno sprejeti v avdijenco pii poglavniku, kar je priobčil nemški časopis "Do-1 nauzeitung", kontroliran po ga bivanja v ustaških zaporih. nacijih. 1 -o- -— Ta nova, po vladi organizira- OČETOVSKI HIMMLER na kmetska stranka je oživila Washington, D. C. (ONA), staro organizacijo "Moba". K — Štiri milijone Himmlerjfevih ;tej stranki pripadajo vsi polno- slik bodo razdelili po celi Nem-letni vaščani, pod vodstvom čiji. Šef Gestapa in minister no-nadzornikov, nastavljenih od tranjih zadev se na slikah vlade. smehlja in se razgovarja z o- Styarno so kmetje prisiljeni troci, ki so bHi bombardirani, vstopiti v te delavske bataljone kakor "oče s svojimi otroci", in morajo delati ne samo na Slike so izdane v obliki poštnih svojih vrtovih, temveč morajo dopisnic in imajo namen, da pomagati tudi pri zgradnji I priljubijo Himmlerju med ljud-shramb za pridelke in izvršiti i stvom, ki &e pri Himmlerjevem vsako povelje, ki jim ga da imenu spomni vedno na koncen-nadzornik. - |tracijska taborišča. Kot del Vsi moški od sedemnajstega kampanje za priljubitev Himm-i do šestdesetega leta morajo lerja so Nemci pričeli tiskati stopiti v delavsko organizacijo tudi "zabavne" anekdote o in biti pripravljeni opravljati Himmlerju in "najbolj nena-prisilno delo poleg svojega vadne" slike, kjer se Himmler ' j lastnega. smeja. Zdi se, da je Himmler Člani te nove kmetske orga- namenjen za Hitlerjevega na-nizacije, ki so pripravljeni so- mestnika, če bi se Hitlerju kaj delovati z vlado, morajo vsto- zgodilo. Goering je sicer še ved-: piti v domobransko vojsko pod no Hitlerjev "prestolonasled-poveljstvom ž e ndarmerijskih nik", vendar pa nihče ne veru-podčastnikov, kar je močno po- je več, da bi Goering resnično ' večalo število poglavniku zve- postal Hitlerjev naslednik. ste žendarmerije. -o- % Vest, da se hrvatska vlada ADAMIČ BO ODSTOPIL poizkuša utrditi v vaseh na o- New York, N. Y. — Tukaj- I menjeni način, je bila priobče- šnji list "Hrvatski Svijet" je po-* na v nemško-kontroliranem ča- iročal 19. feb., da bo Louis Ada-= sopi^u "Die Donauzeit(mg" in mič pustil predsedništvo Zdru-h poslana OWI. , jženega odbora jugoslovanskih i- Brazzaville radio je nedav- Amerikancev in odpotoval na ). no poročal, da je- dr. Maček, fronto kot poročevalec za "Sa-voditelj stare hrvatske kmetske turday Evening Post". Njegovo »- stranke, zelo bolan, kar je po- mesto bo prevzel hrvatski violi-isledica njegovega dolgotrajne-|nist Zlatko Balokovič. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 25. februarja 1944 AMERIKAN.SKI SLOVENEC j; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene < list v Ameriki. Newspaper in America. : Ustanovijefi leta 1891 i Established 1891 Ixhsjs vsak iortk In ptiik Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: • Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto_______$4.00 For one year------------------------$4.00 Za pol leta_______________________2.00 For half a year---------------2.00 Za četrt leta___________1.25 For three months —T------1.25 Za Chicago, Kanado In Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_________________$4.50 For orae year--------------------$4.50 Za pol leta______________2.25 For half a year--------------2.25 Za četrt leta____________1.50 For three months-----------1.50 Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor xadnje ure predno je lisi xakljucen. Za torkovo ilevilko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do pelka zjutraj prejsni leden. Za petkovo ilevilko pa najkasneje do srede juira. — Na dopise bre* podpisa se ne ©sira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ^_i POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo* do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ KAKO SE BODO SPORAZU- I MELI ZA BODOČI MIR? -. — Odkar sta sedela predsednik Roosevelt in Winston Churchill na vrtu v Casablanci, v Afriki, in podala izjavo, da velja za osišče le eno in to je: brezpogojna podaja, so se 1 razmere v svetu že mnogo spremenile. Zavezniki so od tedaj veliko napredovali. Izvojevali so več važnih zmag in obroč okrog Hitlerjeve trdnjave v Evropi se je močno zožil in davi osiščne dežele in sile bolj in bolj. Edino malo okno v svet ima še Hitler ob Španiji. Povsod drugod je zaplankan in zgleda da bodo zavezniki prej ali slej zaplankali še zadnjo Hitlerjevo okno v Španiji. Brezpogojna podaja! Tako je zaorilo v svet potom radia in potom tiska po tisti famozni konferenci v Casablanci. To izjavo so potem še večkrat ponovili v Washingtonu, v Quebecu, potem v Kairu in Teheranu, in jo še vedno ponavljajo. Brezpogojna podaja! Ker se je obroč okrog Hitlerjeve trdnjave zožil in se zožuje vedno bolj in bolj, dokler ne bo zadavil in zadušil Hitlerja samega, je torej na vidiku v bodočnosti mir, ki ima priti po polni zmagi nad osiščnimi silami. Ta pot do zmage je lahko še dolga, pa je lahko tudi krajša, kakor že se bodo r operacije in slučaji rahljali v borbi. Eno je gotovo, da tudi pri najbolj zagrizenem navdušenju Nemci ne morejo imeti več nobenega upanja na končno zmago. Nobene možnosti ni več, vsaj ne pri obstoječih razmerah, razen, če bi se dogodilo med zavezniki kaj tako izrednega, da bi se razbilo med njimi edinstvo v tej gigantski borbi za njihov obstanek in da bi se mesto da bi se borili proti skupnemu sovražniku, začeli grizti med seboj. To je sicer skoro nemogoče s pametnega stališča. Možno je pa tudi. V balkanski vojni leta 1912 smo videli, kako so po zmagi nad Turki balkanski narodi, ki so bili preje zavezniki, udarili drug na drugega in nastala je med njimi bratomorna vojna. Upajmo, da med zavezniki kaj takega ne bo. Pozabiti pa ne smemo, da Nemci vodijo v tem pravcu svojo zavajalno propagando. Iz vseh mogočih kotov šuntajo in podpihavajo vse križem po svetu, Poljake proti Rusom, z ruskim komunizmom strašijo Angleže in Amerikance, posebno pa še za-padni krščanski ,svet. Nemci so mojstri v propagandi. Propaganda, in to zavajalna propaganda, bo odslej naprej najnevarnejše nemško orožje za zaveznike. Da bi se ga le znali čuvati! Najbolj smešno je, ko človek posluša razne radijske komentatorje ali pa čita članke raznih odličnih člankarjev, ki v svojih razpravah vprašujejo, kaj bo z Nemčijo po vojni. Razpravljajo, kako daleč naj bodo kaznovani Nemci in kaj naj se aplicira kot kazen in kaj ne. Celo skrbijo, kakšno socialno bodočnost naj se za Nemce določi, itd. Vse to je nespametno! Cemu skrbeti za Nemce! Nemci se naj sami brigajo za svojo bodočnost. In se tudi bodo. Ne bojte se za Nemce. Zase raje skrbite. Nemcem pustiti samo eno luknjico odprto kje, pa bodo z njo pre varili svet, kakor so ga po zadnji svetovni vojni. Nemci naj nekaj časa ostanejo v godlji, ki so si jo sami pripravili. Treba jih je postaviti pod najstrožjo kontrolo, kakoršna je potrebna za blazneže. Kajti nemški narod je militaristično blazen narod, za militarizem da vse, zadnjo kapljo svoje krvi, samo da bi barbarski nemški militarizem zavladal svetu in da bi nemštvo gospodovalo svetu. To nemško blazno ideologijo je treba zatreti in uničiti, drugače bodo sledila nadaljna klanja v svetu. Drugače so vse sedanje žrtve zastonj. Isto bo treba napraviti z Japonsko. Pot do dosege, vsega tega bo še dolga in še mnogo ovir bomo srečali na njej. Če bo med zavezniki vladala sloga in edinstvo, bodo lahko prišli kmalu do končne zmage. Ce se bodo pa prepirali za razne meje že sedaj, predno je dosežena zmaga, je pa nevarnost za pocepljenje edinosti med zavezniki. Nove razmejitve med evropskimi narodi in deželami ne bodo lahka reč. Urejevanje bo znabiti trajalo leta. Morda sedanji zavezniški politični voditelji, ki vodijo to gigantsko borbo proti osišču, ne bodo že več pri življenju, ko bo končni mir urejen. Želeti je, da bi bili. Kajti nasledniki, taki KAJ DELAJO V SHEBOYGAN U Sheboygan, Wis. Ameriško slovensko združenje je na svoji seji sklenilo, da kupi eno Adamičevih knjig, tisto "From Many Lands". Sem jo ravnokar prejela in je jako zanimiva za nas Slovence kakor tudi za vse druge narode. Priporočljivo bi bilo, da bi vsak izmed nas prečital to knjigo, predvsem pa naši otroci. Naša lastna mladina in drugi bodo dobili iz te knjige bolj jasen in razločen vpogled v slovenstvo in Slovenijo ter Jugoslavijo. Spoznali bodo, odkod so prišli slovenski izseljenci, njihovi lastni starši ali predniki, ter se bodo toliko bolj zanimali za vse probleme, o katerih se toliko govori in piše po vseh časopisih zdaj. Najprej bo Združenje ob-, držalo to knjigo med članstvom : za nedoločen čas, da bo vsak imel priložnost prečitati | jo brezplačno, potem pa jo bo Združenje poklonilo tukajšnji katoliški čitalnici, kjer bo seveda na razpolago celemu narodu. Člani, ki se želijo osebno prepričati o vrednosti te knjige, naj se zglasijo pri spodaj podpisani, pa jo bodo drug za drugim dobili, vsak za nekaj časa. Sedaj pa malo o vojni! Človek se nehote ustavi in začne premišljevati bolj in bolj resno in globoko, kaj vse smo doživeli v tem času. Kako dolgo bo še vojna trajala? Kam nas bo vse to pripeljalo? In kakšno bo življenje po vojni? Kakšni bodo fantje, kadar se ■ povrnejo nazaj, ko morajo iti ■skozi takšne grozote? Ali se bo- KRATKE NOVICE Joliet, 111. Slišali smo v evangeliju o delavcih v vinogradu; istotako o sejalcu in semenu, zato nam prihaja na misel, da morda res tudi letos privihra spomlad v deželo, dasi zadnje čase sneži in zmrzuje, da je veselje. Ako tudi je prispel sneg letos že pozno, se ga smo naveličali, da nič kaj. Smrtna kosa. — Umrl je znani Joseph Pire, ki je dolgo let bival pri Mrs. F. Horvat na Marble St., kot ujec. Dosegel je . starost do 85 let in je pestoval vnukov vnuke. Doma je bil od Žužemberka. Dalje se je v topilnici ponesrečil dobro znani Michael Ur-bančič, 1106 Wilcox St. Zapušča ženo in par otrok. Bil je do t 55 let star. Doma je bil iz Za-gradca in je prišel sem pred 40 Umrla je tudi ,Mrs. Rose Russ, bivajoča na 818 Summit St. Bila je vdova. Doma je bila iz Sel pri Šumberku. Tukaj je bivala blizu 50 let in zapušča odrastle otroke. Naj jim sveti večna luč. Prizadetim pa naše sožalje! Naročnik. do mogli ti fantje uziveti v pra-; vo družinsko in domače življenje in postati pravi in dobri možje? Ali jih ne bo vojna ne! samo telesno, temveč kolikor toliko tudi duševno uničila ali vsaj spremenila? Pa kakor či-: tamo v časopisih, je tudi že na tisoče in tisoče deklet v armadi, katere morajo iti skozi težko in burno življenje. So prave junakinje in junaško opravljajo svoje dolžnosti. Noč in dan so v smrtni nevarnosti in pri- j pravljene so žrtvovati vse, tudi svoje mlado življenje -— prav kakor fantje — samo da bi nam ohranile svobodo in ljubi dom. Kaj pa mi tukaj na domači fronti? Kaj;in koliko bomo mi storili za naše vojake in našo domovino Ameriko, ki nas je prav po materinsko sprejela pod svoje okrilje in svojo zastavo in nam dala dobro življenje. Pomagamo tudi mi sedaj, | dokler-je še čas, da se ta zvezdnata zastava nikoli ne bo uklonila ali padla, ampak da bo še bolj ponosno zavihrala nad nami in čuvala našo svobodo. Ravno s^d^j, ko je v teku četrto vojno posojilo, naj vsak izmed nas globoko poseže v svoj žep in posodi denar naši vladi, s tem da kupi kolikor največ mogoče vojnih bondov ter tako i pripomore do hitrejše zmage. Z delom gre pri nas še precej dobro sedaj. Delajo skoraj vsi ljudje, ako so le zmožni za delo. Ne samo moški, tudi ženske so zaposlene po tovarnah, po bolnišnicah, in kjerkoli jih potrebujejo. Zato pri nas tudi ni posebnih prireditev. Vsi so preveč zaposleni. Seveda je pa tudi zabava potrebna v tem času, da si ljudje doma ohranijo boljše zdravje in da včasih malo pozabijo na. vse težave. Čeprav je že malo kasno, vendar naj omenim, da je Am. j slovensko združenje priredilo malo zabavo na Silvestrov večer v Fludernikovi dvorani. U-deležba je bila precej povoljna, ker na ta večer gre vse od enega kraja do drugega. Med za-ibavo je pevski klub Združenja zapel par lepih pesmic, nato je Mrs. Milostnik v jako izrazitem tonu deklamiralti, poseben vtis na občinstvo pa je naredila kratka predstava starega in novega leta. Staro leto je predstavljal podpredsednik Združenja Anton Mervar, novo leto pa mala Diane Ribich. Oba sta svojo vlogo prav izvrstno izvršila. Dve mladi deklici v narodnih nošah — Miss Milostnik in | Miss Nagode — sta prav lepo na violino spremljali staro in novo leto. Prav ljubka je bila v narodni noši Florence Marin-šek. Vsem prav lepa hvala, ki ste nas poselili in .ki ste poma-igali pri prireditvi. Naj še omenim, da bo Združenje imelo svoje seje od sedaj naprej v Zagoženovi dvorani. Obenem se tudi vršijo seje San-(sa. Zelja je, da bi članstvo po- ali taki, bodo težko pravilno poznali razmere, kakor jih po- i znata recimo predsednik Roosevelt in pa Winston Churchill. Najvažnejši faktor za ves demokratični svet je predsednik Roosevelt. On je resničen predstavnik demokratične dežele, ki je s svojo voljo in s svojim žrtvovanjem rešila svet pred Hitlerjem. Brez Roosevelta bi bil bodoči mir silno prizadet. Sleherni ljubitelj demokracije in svobode naj moli zanj in prosi Boga, da ga Ameriki in svetu ohrani še mnogo let. Najtežja vprašanja pri urejevanju Evrope bodo razmejitve Poljske, Baltika, Balkana in Bližnjega vzhoda. Težavne točke bodo to. Mnoge prevzame strah že samo ob mislih na nje. Mnogi so mnenja, da si bodo tisti, ki bodo to urejevali in odločali, kazali zobe. Upajmo, da ne. Upajmo; da bo zdrava razsodnost prevladovala, pa ljubezen do človeštva in civilizacije. Svet je dovolj velik in širok za vse, ki so pametni in humanitarni. Le za Hitlerja, Mus-solinija in japonske militariste ni bil velik dovolj. S temi pa doli in pravica jih naj počisti! sečalo seje v še bolj velikem številu, ker lahko toliko več koristnega ukrepamo in naredimo, če nas je več skupaj. Na vsaki seji prodajamo tudi vojne znamke pa tudi bonde, ako jih kateri želi. Saipo pridite na sejo in se prepričajte. V zadnjem mesecu septembru, ko je bilo v teku tretje vojno posojilo, je članstvo Združenja kupilo vojnih bondov za $8,500.50. Prepričana sem, da tudi sedaj ne bomo zaostali, ampak še pomnožili svoto. Dne 13. marca se bo spet začelo darovanje krvi. Vem, da se boste tudi sedaj v velikem številu odzvali kakor vedno prej. — S pozdravom, Mary F ale, predsednica Am. slov. združenja. KRATKE NOVICE g Barberton, Ohio. v Pred kratkim so se poročili v & naši cerkvi: Sgt. Emil B. Hanic r z Miss Matilda Hiti; sedaj živi- " ta v Augusta, Ga.; — Pfc. Jo- u seph Hiti z Miss Agnes Vira»t; S po par dnevnem dopustu je od- v šel nazaj v Camp Maxey, Tex.; i — Mr. Joseph Skerl z Miss Ma- v ry Premrov; — Edward John 8 Obreza, U. S. Navy, z Miss An- £ na Postovich; — Mr. Jerry ^ Gradisher z Miss Hattie Gut- s shaw; — Corp. Thomas Moore 1 z Miss Anna Znidarsic. Vsi ti novi pari so bili in upamo, da £ še bodo, dobri in delavni pri t igrah in v petju, pripravljeni 1 delati za vsako dobro stvar. Vsi t pa tudi ostanejo dobri farani i naše cerkve. Častitamo vsem. 1 Teta štorlflja je hodila po 1 našem mestu ter pustila pri dru- ' žinah Mr. & Mrs. Martin Kum- 1 se hčerkico (mati Mary Zni- * darsic) ; — Mr. & Mrs. Joseph ( Somerick hčerkico (Mary Za- ■ krajsek) ; — Mr. & Mrs. Hen- \ ry Muren sinčka (Angelina Beg) ; — Mr. & Mrs. Andrew * Glynn prvo hčerkico (Mollie ! Lukezic) ; — Mr. & Mrs. Stan- 1 ford McLaughlin sinčka (Anna * Casserman) ; — Mr. & Mrs. ! Fred Gerbsefc oP1**0, hčerkico | 1 (Jennie Klancar) ; — Mr. & Mrs. Joseph Vidergar prvega sinčka (Mildred Lukezic) ; — Mr. & Mrs. Donald Webb fantička (Justina Tancek) ; — Mr. & Mrs. John Zalar hčerkico (Christina Lukezic) ; — Mr. & Mrs. Stanley Struckel fantička (Jennie Zakrajsek) ; — Mr. & Mrs. Louis Gradishar sinčka; — Mr. & Mrs. F. Debevc sin-; čka (Frances Udovich) ; — Mr. & Mrs. Joseph Lukezic sta bila trikrat zaporedoma stari oče in mati, Mr. & Mrs. Frank Zakrajsek pa dvakrat. Častitamo 4 vsem. Kakor je bilo že poročano, je bil ubit na ladji Lieutenant Commander Mirko Pavlich v novembru 1942 in ravno čez eno leto, na praznik Zahvalnega dneva, je bila krščena ladja na njegovo ime U. S. S. Pavlich, na čast Mirku. Njegova žena i vdova je pa krstila to ladjo.1 Navzoči so bili tudi starši njegovi Mr. in Mrs. Thomas Pavlich. Ako je tudi žalostno, pa ■jvseeno so lahko ponosni vsi domači in z njimi vred smo tudi •jvsi Slovenci. Pred par meseci je bil ubit na bojnem polju Mr. D. Borisich, tudi iz Rittmana, O. Iskreno so-jžalje družini Borisich. i Rittman, O. je malo mesto,' ,pa do zdaj sta že dva nam po- ■ znana umrla v vojski. Pri nas v j - Barbertonu in njega bližnji o- ■ kolici, smo pa še dovolj srečni, i da ni bilo še dosedaj tako ža-t lostnega slučaja med nami'Slovenci, samo en vqjak je ranjen ■ in ta je Mr. John Polh, ki se še i [vedno zdravi doma. Upamo da > bomo še za naprej tako srečni, i Dne 12. januarja je umrl Mr. r Frank Beg. Po enem letu je od- - šel za ženo. Tafto je ljubil svojo i ženo, da ni mogel živeti brez ■ nje. Tako dobrih mož za svojo ženo je malo kakor je bil Mr. ■ Beg. Bil je cerkveni pevec dol-i go vrsto let in je bil^ naročen . edino na katoliške liste neprenehoma dolgo vrsto let. Nikdar • I se ni pomišljal, ali bi plačal ka-i »liške liste ali ne; če ni bilo hi- j 0 zastopnika okoli, je kar sam oslal na upravo. Tako odloČ-ih katoličanov je malo med ami, in še ti izumirajo, škoda. [*. F. Beg je bil doma iz Gorje Senčave iz Topliške fare na 'olenjskem. Ostali družini, to 1 hčerki omoženi Muren, se- Emily Beg in vsem drugim prodnikom naše globoko so- i alje. ] Dne 25. januarja je pa na- < agloma umrl Mr. John Ujčič. i iadela ga je kap. Bil je član j eč društev. Zelo je bil delaven ; a društvenem in cerkvenem iolju. Pogrešali ga bomo vsi. )oma je bil iz Velikih Brd pri elšanah na Primorskem. Potr-i soprogi in sorodnikom naše skreno sožalje. ■ Iz Barberton High School so rraduirali v januarju 1944 Slovenci: Frank J. Cic Jr., Betty J. Hertic, Julia M. Misich, Margaret F. Okolish, Mary Ann Polh n Rudolf Knaus. Rudolf je bil lajboljši učenec izmed vseh graduantov. Kako je lepo govoril ta fant tisti dan, ko so jim izročili diplome! Dva tukajšnja irečja lista sta objavila njegovo 9liko kot najboljšega učenca. Seveda smo bili ponosni nanj. Častitamo mlademu fantu, ki se je tako pobrigal v šoli, da je bil eden izmed najboljših. Še vedno hodimo zavijat časopis "Barberton Herald", katerega pošiljajo vsem vojakom, kateri dajo svoj naslov. Vsak teden zgibljemo in zavijemo z naslovi vojakov okoli 1,500 izvodov. Fantje vojaki prav radi berejo ta časopis. Pošiljajo ga brezplačno vsem vojakom. Za to se je zavzel klub American Service League in pomagajo še drugi. Od nas hodimo: Mrs. Mary Spetich, Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Frances Purgar, Mrs. Anna Zvonar, Mrs. Mary Strazishar, Mrs. Jennie Usnik in jaz. To je tudi en kos patrio-tičnega dela, ker tudi vse ženske delajo brezplačno. Zraven so tudi ženske od organizacij Moose, Eagle, itd. — Pozdrav! Jennie Okolish. MINNESOTSKE NOVICE Ely, Minn. Dne 13. februarja je po dolgotrajni bolezni preminula Frances Kalan, vdova po Jožefu Kalan, v starosti 67 let. Pogreb je vodil Štefan Banovec iz hiše žalosti 424 E. Sheridan St. v cerkev sv. Antona. Sveto mašo in pogrebne obrede je opravil župnik Rev. Fr. Mihelčič. V Ely zapušča sina Josepha, v Du-luthu sina Franka, v Coloradi pa sina Rudolpha, ki je zobozdravnik v ameriški armadi; nadalje zapušča dve hčeri: Angelo, vdovo po Louis Kalanu v Detroitu, in Frances, omoženo Robson, v Ely, in končno brata Josepha Labernik v Cherry, Minn. Sodnik John Kapsch je te dni odpotoval v toplice, da si poskusi izboljšati zdravje. Mrs. Joseph Vrtnik iz E. Chapman St. se je po par tednih bivanja v Shipman bolnišnici nekoliko bolj zdrava vrnila na dom. Njen soprog Joseph že več let boleha doma vsled bolezni v hrbtenici. Poročevalec. RAZNE NOVICE IZ LASALLE ! La Salle, 111. Naš župnik č. g. Štefan Kas-sovic so morali za par tednov v bolnišnico. Vsi farani jim želi-, mo, da bi kmalu ozdraveli, ker jih zelo pogrešamo. Pokojni, Father Vencelj Šolar so rekli: molite za me! Tako naj tudi jaz zapišem: molite za našega domačega župnika, da se trdno pozdravijo! Saj so jako pridno delovali in si na vse načine prizadevali, da je bilo v letu 1943 mogoče odplačati toliko zaostalega dolga pri cerkvi. Veste, tudi to jih je vrglo v posteljo: preveč dela in premišljevanja. Bog jim daj spet trdnega zdravja. Začasno zastopajo našega i ___ (Dalje na 5. strani). i DOGODKI | | med Slovenci po (f< ( Ameriki )) Prvovrsten uspeh West Allis, Wis. — Znana rojakinja trgovka Mrs. Josephine Schlosar, predsednica slovenske skupine za prodajo vojnih bondov, je v kampanji za četrto vojno posojilo v nedeljo 6. febr. v Tivoli dvorani prodala vojnih bondov za $57,084. Poročilce govori samo ease in je najlepše spričevalo za patriotizem naših rojakov v Milwaukee in West Allis. Umrl med operacijo Biwabik, Minn. — Mr. in Mrs. Tometz sta pred kratkim dobila žalostno poročilo, da je njun sin Karol umrl na operacijski mizi vsled srčne hibe. Od 1939 je bil pri vojakih kot prostovoljec. % Nastavljen je bil v Kaliforniji in je služil kot sne-matelj slik iz aeroplana. Foto-grafstvo ga je vedno silno veselilo. Bil je zelo nadarjen in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. V družini je bil najmlajši sin. Ima še dva brata pri vojakih ; Rudi je častnik, Toni pa je nekje v Egiptu. Pokojni Karel je bil poročen šest mesecev in žena je živela ž njim. Pokopan je v Kaliforniji. Zapušča ženo, neutolažljive starše, pet bratov i in tri sestre. Družina Tometz je • naročena na vse katoliške liste; Am. Slovenec dobiva že nad 40 let. — M. Delak. Ubit v letalski nezgodi Buffalo, N. Y. — Prejel Baragovo pratiko. Mi ugaja. — Kar nas je Slovencev tukaj, smo zelo raztreseni po celem mestu. Dve slovenski društvi obstojata tukaj in pripadata k SNPJ. — Sporočam, da je bil ubit naš fant Ensign Thomas E. M a Hoy, star 24 let, ko je American Airlines letalo padlo v reko Mississippi o polnoči v četrtek. Razen njega je pri tej priliki izgubilo življenje še 23 drugih: V torek po tistem bi se bil imel sporočiti v cerkvi sv. Janeza Krstnika z Miss Lorraine Chudy. Prvotno se je pisal Ivan-čič in je sin Mr. in Mrs. George Ivančič, Buffalo, N. Y. Ko je šel k mornaric, je spremeni! ime v Malloy. — John Bambič. Hvala za obisk! Chicago, 111. — Ta teden nas je obiskala in si ogledala našo tiskarno Mrs. John Košir iz So. Chicage. Rojenice Milwaukee, Wis. — Rojenice so obdarile zadnje dni s sinčki sledeče družine: Louis Po-točar, 6139 W. Beloit Rd.; Frank Zore, 1517 So. 63rd St.; Emil M. Zorko, 3037 So. 14th St.; William A. Lauritsch, 2201 So. 55th St.; Robert J. Fabian, 1733 So. 76th St. — S hčerkami pa: Louis A. Može, 2057 So. 62nd St.; Adolph Zorc, 923 So. 9th St.; Joseph J. Urbančič, 714 W. Bruce St.; Anton R. Verbick, 1423 So. 57th St.; Anthony M. Bozich, 834 So. 97th St.; Andrew J. Dobernič, 726 So. 22nd St. Poroka Chicago, 111. — V nedeljo 20. feb. sta se v cerkvi sv. Štefana poročila Walter Bohnsack in Frances Bogolin. — Mlademu paru želimo obilo sreče. Umrl Milwaukee, Wis. — Dne 15. | feb. je umrl, star komaj 28 let, Friderik Hrovatin in je bil pokopan 18. feb. na Mt. Olivet pokopališču. Bolehal je dolgo vrsto let. Zapušča mater in dva brata. Ob času njegove smrti je bila njegova mati v bolnišnici zaradi operacije. O sinovi smrti ji niso povedali, dokler ni bila iz nevarnosti. ______ — ^ Petek, 25. februarja 1944 PRIJATELJU FRANKU BEGU V SPOMIN AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 ŠE NI BILA ZADOSTI MOČNA Ne ure ne dneva ne veš, ke-daj boš poklican v večnost. Danes si tukaj, za jutri ne veš, boš še tukaj ali ne boš. Vsak hip lahko stopi izza vogala bela nevesta smrt in te povede v svoje kraljestvo za vedno. Taka je usoda vseh ljudi na zemlji. Je bila doslej in bo za naprej. MR m MRS FRANK BEG is Barbertona, Ohio, zdaj i« oba pokojna. Pismo, ki smo ga te dni prejeli nam pove, da je 19. januarja letos za vedno zatisnil svoje oči dobro poznani naš rojak Frank Beg, v Barbertonu, O. Komaj dobro se je srečal z A-brahamom pred par leti in že je moral od nas v večnost. V 54 let starosti se je moral posloviti s sveta. Ni tako visoka starost. Glede starosti bi lahko živel še najmanj 25 let. Toda smrt ne vpraša koliko let imaš. Z njo moraš, ko pride tvoj čas in amen. Pokojnemu Franku Begu je pred par leti preminula njegova blaga soproga Angela, rojena Moder. Doma je bila iz Trebnjega na Dolenjskem, pozneje pa je družina bivala nekaj časa v Šmihelu pri Novem mestu in pozneje v Ljubljani, odkjer se je družina preselila v Ameriko. Pokojna je bila sestra pokojnega č. g. Albina F. Modra, župnika v Bridgeville, Pa., ki je umrl leta 1937. Pokojnica je bila prva slovenska zdravnica kiropraktike, dolgoletna or-ganistinja in pevovodkinja v Barbertonu, Ohio, kjer je veliko delovala za slovensko pesem in društva. Tudi pokojri Frank Beg, njen soprog, je veliko deloval. Oba sta bila vesele in prijazne narave. Ko je bil pisec v Barbertonu na agitaciji za ustanovitev "Novega Sveta" leta 1939 in je popisaval družine za omenjeni mesečnik, mu je neki rojak omenil, "da Begova se razumeta in ljubita, kakor dva ptička". Resnično vedno sta bila skupaj. Kar misli si človek, da pokojnemu Begu ni bilo več obstanka, odkar mu je umrla ljubljena soproga. Zdaj sta zopet skupaj. Oba sta v večnosti. Kratek življenjepis obeh pokojnih je v aprilovi številki tretjega letnika "Novega Sveta" na 111. strani, z leta 1940. Oba pokojna sta bila prijatelja na-1 ših listov. Ko sem pokojniku in, pokojnici razložil pomen in namen "Novega Sveta", ki je glavni ta, da se potom opisov slovenskih družin in naselbin v Ameriki ohrani zgodovini vse ono, kar so naši dobri slovenski ljudje s svojim trdim delom in trudom ustvarili v Ameriki, sta bila za stvar zelo navdušena. Še se spominjam izjave pokojne Mrs. Beg, ko je dejala: To je nekaj važnega, tega ni doslej še nihče skušal izvesti v takem obsegu in na tak način. Če so že pisali kaj o naselbinah^ali društvih ali župnijah pa niso o ljudeh. Tu bo pa vse skupaj. Tudi pokojni Mr. Beg je bil navdušen za stvar. S takimi navdušenimi prijatelji in njihno gmotno in moralno pomočjo je prišel na noge list "Novi Svet", ki že sedmo leto zbira skupaj zgodovinske podatke o naših ljudeh in naselbinah po Ameriki. Le škoda, da naši rojaki tako hitro legajo v grobove. Toda proti temu ni pomoči. To se bo čutilo vsepovsod bolj in bolj. Pokojni Frank Beg je bil doma iz Gornjih Sušic, fara Toplice na Dolenjskem. Tam se je rodil 30. marca 1889. Ko je dovršil ljudsko šolo se je šel učit VPRAŠANJA IN ODGOVORI 0 ŽETONIH ZA RACIONIRANJE Office of War Information, Washington, D. C. Japonci »o mislili, da bo ta trinadstropna in proti bombam utrjena zgradba na RoL »nam izmed otokov t Kwajalein AtolL lahko prasiala karkoli, kar je bila napravljena is cementa in ojačena a x jeklom. Ameriški topovi so jo pa le zgrizli do kosti. Na desni je radio stolp, ki mu ameriške krogle in bombe tudi niso preveč hasnile. TO IN ONO U ŽIVLJENJA IN SVETA LETOS NAJ KONČAJO VOJNO "Želim, da veste," je rekel general Montgomery svojim angleškim četam, ki se pripravljajo za invazijo, "da nikoli ne pustim armade v bitko, dokler nisem precej trdno prepričan, da se bo vse dobro izteklo. Ne moremo dopustiti, da bi se smelo kaj ponesrečiti. Če je kakšen dvom, sploh začenjali ne bomo. Je že dolgo časa, odkar se je začela ta vojna. Sit sem je že. Zdi se mi, daje že blizu čas, da jo skončamo. Od kraja nismo mogli videti, kako se bo nehala. Danes ni več tako, prav odločno ne. Edina stvar, ki je še ne vemo, je ravno kedaj bo konec, toda rekel bi, naj si na vso moč prizade- vamo, da jo skončamo v tem čevljarstva in se iste obrti izu- leta. To lahko napravimo — in Čil. Kot čevljarski pomočnik je tu<*i bomo. Vi in jaz se bomo nekaj čaas delal v Smihelu pri skupno zavzeli za to." znanem mojstru Šušteršiču (p. -o- d. Jožmanu) na bregu. Leta 1908 je odšel v Ameriko in sicer v Springfield, 111., kjer se je pozneje tudi poročil z Angelo Moder. Od leta 1917 sta bivala v Barbertonu, Ohio, kjer imela prijazen dom in bivala do svoje smrti. V zakonu se je jima rodila ena hči Angelina, zdaj poročena Muren. Pokojnik je bil delaven in ga bodo vsepovsod pogrešali. Kot MEH ZA SMEH BRZOJAVKA S ŠKOTSKEGA Šale in dovtipi o škotski sko-posti postajajo že pravcata e-pidemija. Zato se je ondan v Aberdeenu, glavnem mestu Škotske, ustanovilo posebno društvo, ki vidi svojo poglavitno nalogo v tem, da pobija škotske 'vice'. Po slavnostni u-stanovitveni skupščini je šel edinburški delegat na pošto, da odda nujno brzojavko. Kajpada je naprej vprašal, koliko bo brzojavka stala. "Pol pennyja vsaka beseda," mu je pojasnil uradnik, "podpis je pa prost." Delegat ni dolgo pomišljal. "Jaz sem indijanski poglavar," je dejal, "ime mi je pa Pridem-v-petek-z j utra j." BRAHMS Johannes Brahms je slovel po tem, da bi v nobeni družbi, kamor so ga povabili, držal jezika za zobmi in da je brezobzirno izlil svojo strupenost nad vsakim gostom. Nekega večera se je takole poslovil od gostiteljice: "Najlepša vam hvala, dra- OPICA MU JE REŠILA ŽIVLJENJE Najboljši prijatelj, ki ga je Pvt. Floyd Steward, Villisca, Iowa, kdaj imel, je opica. Lah-sta! ko je razumeti, zakaj ima Steward" to opico tako rad. Trikrat mu je rešila življenje, pri eni teh prilik pa še življenje 14 drugih mož. Vojak je naletel na to opico med nekim nemškim bombnim napadom na prijatelju in somišljeniku naših fKassering prehod v Afriki, no-listov mu naj bodo te vrstice vembra 1942» ko se je pognal posvečene v spomin. Njegovi |v 2 vodo napolnjeno jamo, ki blagi duši pa naj podeli Bog !J0 je izkopala velika krogla, pri mir in pokoj! 46111 Pa J'e skoraj potopil opič- ___jjega mladiča, ki ga ni videl. Sploh ni vedel, da je bila opica tam, dokler ni začela plezati po njegovem rokavu. Nekoč je začela tako kričati in žlabodra- ga gospa I V ostalem, če sem v naglici katerega iz vaše ljubeznive družbe pozabil razža-liti, vas pri tej priliki prosim oproščenja!" AHA! "Pri sosedovih je zadnje tri, dni nenavadno mirno, prej sta; se pa zmerom prepirala. Kaj naj to pomeni?" "Gotovo sta se sprla!" v ~ * 1 AMERIŠKA1 Mina je oblekla najnovejšo j toaleto svoje gospe, znane film- i ske dive, in odšla na ples. "To je pa že preveč!" se je razjarila milostljiva, ko ji je prišla na sled. "Ali vas ni bilo prav nič sram?" "Oh, pa še kako! Saj nisem vedela, da je tako globoko izrezana !" POMOTA "Čeprav vas nisem še nikoli videl, draga gospa, mi vendar niste tuji. Oh, kolikokrat mi je moj prijatelj, vaš mladi mož, ves navdušen bral pisma svoje ljubljene Tončke." * "Gospod, jaz sem Ančka!" [ti, ko je on in 14 tovarišev postalo pri.neki vodni jami in si hotelo pogasiti žejo, da so se vsi skupaj odločili, vodo prej preizkusiti. Pri tem je prišlo na dan, da je bila voda zastrupljena. Pri neki drugi priliki, ko se je za več dni izgubil v Afriki, ga je njegova dobra mala opica našla in mu iskala in prinašala grozdja in jagod, ki so mu vzdrževale življenje. Pozneje, po neki eksploziji v Siciliji, je Stewarda udarilo, da je izgubil zavest, in ga pokopalo pod razvalinami. Z njim vred je pokopalo tudi njegovo opico, toda ta se je izkopala, tekli, k reševalcem in jim s tako vnemo po svoje pripovedovala, kaj se je zgodilo, da so res šli za njo in našli ter rešili Stewarda. Sedaj je nazaj doma v Zedinjenih državah. Dobil je zdravniško odpustnfco iz vojne službe. Ali je svojo opico pripeljal s seboj? Kaj pa drugega! -o- POHABLJENCEM JE VZEL Najbolj zoperni tat v teh dnevih je po izjavi Johna F. Hillyja, pomožnega državnega pravnika, neki Samuel Burko-wits, začasni nadomestni poštni uradnik, ki so ga zdaj zaprli v New Yorku. Obsodili so ga, da je izmikal denar iz pisem v znani kampanji "March of Dimes." V teh pismih so bili prispevki za pohabljence, naslovljena so pa bila na predsednika Roosevelta. V uzmo-vičevih žepih so našli za $20 samih dajm, ki jih je pobral iz 10 pisem. Tudi so našli pri njem pet še neodprtih pisem, v katerih je bilo dajm za na-daljnih $10. Tudi je izmaknil r— »» J>0Ui) Odrejetfo je da se bodo žetoni za racioniranje spravili v potek 27. februarja. Urad za Od-rejevanje Cen je pripravil sledeča vprašanja in odgovore, da bi na ta način pomagal ljudem razumeti kako morejo kupovati s tem novim sredstvom racio-niranja: V. Kedaj bom začela rabiti žetonef za racioniranje? O. 27. februarja bodo prodajalci prvič dali žetone kup cem "kot drobiž. V rabi bo od tedaj naprej. ~ V. Ali bo OPA razdelil odrejeno število žetonov vsakemu posamezniku, kot so to storili z znamkami za racioniranje? O. Ne. Vse žetone katere boste drobili od vašega prodajalca, ki vam jih bo dal kof drobiž za znamke. I V. Zakaj bom rabila drobiž za racioniranje? Do sedaj sem vedno lahko natančno odštela število znamk ko sem kupovala racionirano hrano, razen v slučaju ko sem dobila nazaj, kot drobiž, znamko za meso v vrednosti enega kupona. O. Drobiž boste rabili ko pridejo žetoni v potek, ker bo tedaj vsaka rdeča in vsaka mo- vrednosti pismo namenjeno nekemu vojaku prek morja kakor tudi neko drugo pismo, namenjeno nekemu armadnemu poročniku. "Ta človek je mislil, da je bil vsled svoje službe pri pošti jdra znamka vredna deset ku-v družabništvu s predsedni- ponov. Tedaj ne bo več tako kom Rooseveltom in Warm ;lahko dati vašemu prodajalcu Springs ustanovo," je pripom- natančno število znamk, kot nil Mr. Hilly. takrat ko ste imeli znamke v _o vrednosti osem, pet, dveh in "U. S. S. PAVLICH" enega kupona. V. Ali bom imela več kupo-Barberton, O. — V pomorski ;nov na razpolago kot jih imam bitki na Pacifiku se je 15. nov. sedajf ko bo vsaka 2namka 1942 pogreznila neka ameriška ; vredna deset kuponov? ladja, potem ko je njeno mo- štvo potopilo tri sovražne ladje in sestrelilo 32 japonskih letal. Pri tej priliki je doletela smrt tudi poveljnika te ladje, 31 let starega mornariškega častnika Mirka (Miltona) Pavliča. ki je bil sin slovenskih staršev. Izšo- O. Ne. Razpolagali bodete s skoraj enakim številom kuponov kot sedaj. Toda od tedaj naprej boste porabili manj kuponov v teku enega časa ali dobe racioniranja. To je zasluga novega načrta, ker s zmanjša* njem števila znamk bo zmanj-86 J'e v Barbertonu, O., po- šano tudi delo prodajalca; in zneje pa na mornariški akade- vaša knjižica za racioniranje miji v Annapolisu. Decembra i bo trajala dalj časa meseca so imenovali po njem v. Kako bo OPA mogla ure-novozgrajeno "Liberty" ladjo,diti zadeve racioniranja, ko bo U. S. S. Pavlich. Krstila jo je VSaka znamka vredna deset ku-vdova mladega dunaka. Pravi- ponov, da bom v vsakem mese-jo, da je bil pokojni Milton j cu porabila isto število kuponov Pavlich zaveden Slovenec in kot jih sedaj? O. Sedaj tri vrste znamk za konzervirano hrano — skupaj 12 znamk — znaša 48 kuponov. Ko pridejo žetoni v potek, bo pet modrih znamk, katera bo vsaka imela vrednost deset kuponov, skupaj znašalo 50 kuponov. Razlika v dveh kuponih se lahko popravi z malim predru- ow/ l17hinkhow:manypoints heOeJworthS ponosen na svoj materinski jezik. -o- KAJ MORE EN SAM ČLOVEK DATI SVETU Pred petnajstimi leti je umrl mož, ki je kakšnih petdeset let preje prinesel v Evropo «eme kavčukovega drevesa. Bil je to Anglež Wickham (Uikem). Po naročilu indijske vlade je šel v Brazilijo, ki je tedaj slovela po najboljšem kavčuku. Kavčuk fe kot znano drevesna smola, ki jo dobimo, ako narežemo kavčukovo drevo. On pa je skrivaj nabiral seme najboljših dreves, nabral 70.000 zrn ter jih varno spravil v škatle in te v suho listje. Ni bilo variu).spraviti tak tovor v luko vjn na' ladjo; kajti brazilska vlada je dobro pazila, da ji kdo ne odnese tega, kar ji je bogat vir dohodkov. Sreča pa je bila možu mila in je varno pripeljal dragoceno blago na Angleško, v luki je dejal vrečo na voziček ter jo sa-motež peljal v rastlinski vrt. Vzgojil 7000 sadik ter jih prepeljal na vroči otok Cejlon (Ceylon) v Indiji, in danes raste na Cejlonu in na Malaki nad 100 milijonov kavčukovih dreves odkoder so se razširila po vsej vroči južno vzhodni A-ziji ter predstavljajo ogromno bogastvo, vredno čez petdeset milijonov funtov. A danes so tisti kraji večinoma okupirani po Japoncih, ki izkoriščajo kavčukove nasade v svoj prid, to je predvsem v vojne namene, in Japonci so danes v vojni z Angleži. Pač niso tega predvidevali takrat. gačenjem kuponske konzervirane hrane. V. Ali bo isto storjeno z znamkami za meso? O. Da. Sedaj ima vsak pravico do 16 kuponov mesa na teden, ali do 32 kuponov za vsaka dva tedna. Toda ko bodo žetoni v poteku, bodo tri rdeče znamke, vsaka v vrednosti desetih kuponov, poslužile v prvih dveh tednih za nakup 30t. kuponov mesa. Tudi tu bo razlika v kuponih popravljena z predrugačenjem vrednosti' mesa. V. Kaj bodo kupci delali s svojimi žetoni? O. Rabili jih bodo kot sedaj rabimo penije. Kupec ki bo nakupil stvari v vrednosti 23 modrih kuponov, bo na primer dal svojemu prodajalcu dve modri znamki (v vrednosti 20 kuponov) in tri modre žetone, (vsak vreden en kupon). Ako kupec nima žetonov, tedaj bo dal prodajalcu tri modre znamke in ta mu bo vrnil sedem modrih žetonov drobiža. V. Ali je kaka razlika med žetoni za meso in žetoni za konzervirano hrano? O. Edina razlika med žetoni je njihova barva. Barve so enake kot so na znamkah, s katerimi se bodo rabili; modre znamke in modri žetoni so za konzervirano, hrano; rdeče znamke in rdeči žetoni so za meso in mast. V. Ako nimam modrih žetonov, ali smem rabiti rdeče za konzervirano hrano? O. Ne. Žetoni se morajo rabiti ravno tako kot so se rabile znamke; ena vrsta samo za hrano, druga samo za meso. V. K^j bomo pridobili z vpeljavo žetonov? O. Pričakuje se, da bodo žetoni zelo olajšali racioniranje tako za kupce kot za prodajalce. Kuponi bodo imeli samo dve vrednosti — vse znamke deset kuponov in vsi žetoni en kupon. Kupcem, ki so navajeni na deset centov (dime) in na penije, bo lažje računati z žetoni kot je bilo z znamkami raznih vrednosti. Lažje bo tudi za trgovce pri štetju znamk in tudi radi drobiža, ker poprej so morali na vsaki znamki opaziti njeno vrednost. Z žetoni je tudi mnogo lažje delati kot je z znamkami. V. Ali bom morala vrniti svoje žetone na kraju vsake dobe racioniranja? O. Ne. Žetoni ne zapadejo. RUSI GOVORILI RUMUN0M ŠIRITE "AM. vSLOVENEC"! Washington, D. C., (ONA). — Sovjetski list "Vojna in Delavski Razred" je napadel ru-munskega ministerskega pred sednika Iona Antonescu in nje govo vlado, ter obenem opisal naraščajočo nemško aktivnost, katere cilj, obdržati Rumun sko nadalje v vojni, je vsakomur jasen. Moskovski radio, katerega oddajo so zabeležili monitorji federalne komisije za informacije, je izjavil, da omenjeni ruski list obsoja "izredno kruto zatiranje" vseh proti-nemških manifestacij. Obenem pa pravi ta ruski list, da se "upornost in opozicija širilpied rumunskim prebivalstvom navzlic tem krutim ukrepom." Članek sovjetskega časopisa pravi dalje, da je v všeh^lojih romunskega prebivalstva nastalo ogromno ogorčenje, ker je dežela popolnoma izmozga-na in izčrpana, ker je polno lakote in pomanjkanja, in ker Je bilo izgubljenih na stotisoče ro- munskih vojakov — in vse to izključno le v prid nemški po-žrešnosti in nemškim interesom, ki so povsem nasprotni in naravnost sovražni romunskim interesom. "V tovarnah v Bukarešti in v petrolejskih poljih v Ploestiju nastajajo stavke. Kmetje po vaseh se upirajo. Po mestih se neprestano ponavljajo izgredi v__t§ zena. Časopis poroča nato, da prireja Antonescu propagandne sestanke širom vse dežele, da bi opravičil svojo politiko. "V svojem paničnem strahu pred bližajočo se uro obračuna se Antonescu in Co. kar zvijajo v krčih, lažejo narodu, obljubljajo zmage nekje v bodočnosti, obenem pa iščejo zagovornikov v nasprotnem taboru. Še vedno se nadejajo, da jim bo uspelo dobiti amnestijo. Tako tirajo Rumunijo v pogubo in pomagajo Hitlerju, ki žene njihovo deželo v katastrofo." Tako piše ruski list "Vojna in Delavski Razred". SUT WAR BONDS BY PHONI CALL THt VICTORY NUMBIft Sta 2424 DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Iffiitob od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon t uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955 SHALL SLOVENIA BE SOVJETIZED?' Tak naslov nosi knjižica, ki jo je izdala Zveza slovenskih župnij v Ameriki, katere naslov je: 3547 East 80th ftttMt, CU-▼•land, Ohio.; dobi se pa tudi pri Ato t ▼ Ti milu, HL. kakor tudi jo lahko naročite od. naše knjigarne. Knjižica je izšla v angleškem jeziku, ki ima namen seznaniti našo mladino in naše angleško govoreče Amerikance o dogodkih v Sloveniji. Knjižica tudi zavrača nekatere trditve Louisa Adamiča. Naslov ji je: SHALL SLOVENIA. BE SOVIETIZED? Po naše: Ali bo Slovenija postala komunistična? Ako hočete, da se vaši mladi in angleško govoreči sosedje ter znanci seznanijo z resničnim stanjem v Sloveniji, naročite jim to knjižico. x Knjiga ima 72 strani. Posamezen izvod stane 25c. Najbolje je da naročite štiri izvode skupaj in pošljete za nje $1.00. Lahko jih boste oddali in s tem pomagali širiti pravo poznanje dogodkov VpSloveniji. 4. 3 A|p^4NS10[ SLOVENEC 1*4« W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois fitrm 4 KAKO JE TREBA IZPOLNITI DAVČNI VZOREC ST. HttOA (Office «f War Infejmatko, Washington, D. C.) AMERlICANsKl ŽJLOVEKEC Petek, 25. iektttktU Washinfton, D. C. — Ko je Janez Potočnik pred kratkim izpolnil svoj davčni vzorec (blank) , je videl, da je vse de lo bilo mnogo lažje opravljeno nego si je mislil. Potočnik je uradnik. Plače ima $50 na teden. Ima ženo in enega otroka. Ker njegov prispevek znaša manj kot f8,000 na leto, je lahko rabil krajfii davčni vzorec, ki nosi Številko 1040A. Ta vzorec je bil pripravljen nalašč za take ljudi kot je Potočnik, ki nimajo velikih prispevkov ali zamešanih poslovnih zadev. Na terti vzorcu se ni treba mučiti z odštevanji in drugimi "takimi nadlogami, zato ker so na tiskovini že izračunane povprečne svote za razne plače. Ako je vaš položaj podoben Potočnikovemu, mogoče vam pomagamo ako vam natančno pokažemo, kako je Potočnik izpolnil svojo tiskovino. Potočnik je najprej pazljivo prebral vsa navodila na vzorcu. Potem si je pripravil vsa števila, katera bo rabil. Ta so sledeča: • • a. Iznos njegovih plač za leto 1943 in iznos davka za prispevek ter davka za .zmago, katere mu je že odvzel delodajalec. Oba ta števila je dobil na računu (Vzorec W-2) katerega ma je njegov gospodar moral po zakonu poslati. b. Iznos njegovih ostalih dohodkov: Potočnik ima nekaj denarja na banki, ter si je zaznamoval, koliko interesa mu je banka izplačala v preteklem letu. c. Iznos njegove takse leta 1942, in koliko tega je plačal. Potočnik je prepisal te številke s papirja (Vzorec 1125), katerega je dobil po pošti od notranjega davčnega urada. ) j Tako se je Potočnik pripravil za izpolnenje svojega vzorca. Napisal je svoje ime, adre-so, ter številko svoje zavarovalnine. Sedaj pa poglejmo po številni vrsti, kaj je vse naredil. Točka 1—se nanaša na plačo in na druge vrste plačil. Potočnik je preteklo leto zaslužil $50 na teden kot uradnik pri društvu Henry Smith v svojem rodnem mestu. Seveda je vsak teden bil odtegnjen od njegovega zaslužka denar za mnogo takih stvari kot so vojne obveznice, davki, članarina unije; vseeno je Potočnik zabeležil celo svoto svoje plače, katera letno znaša $2,600, in jo napisal ravno nasproti imenu svojega delodajalca. Točka 2—Tu je zapisal onih $25 katerih je dobil kot interes od banke za svoje prihranke. Potočnik ima tudi nekaj vojnih obveznic toda pa iste še ni dobil nobenega interesa; za sedaj se mu ni treba mučiti z izračuna« van jem interesa od svojih obveznic, na katerega že ima pravico, dokler ga ne dobi, ali do* kler obveznice ne dobijo svojo popolno veljavo. Točka 8—Seštel je $2,600 in $25. Točka 4—Potočnik ima malo hčerko, po imenu Mary, katere ime je zapisal, in kot je razvidno iz vzorca, tudi prepisal $885 kredita v denarno kolono. Točka 5—Odvzel je kredit za Mary od prejšnjega števila. Točka 6—Obrnil je vzorec in pogledal na vrhu druge strani na četverokote in videl, kateri se nanaša na njega. Za Potočnika je veljal kot št. 4, ter je zato tam napravil znak. To pcv meni, da bo Potočnik našel iznos svojega davka v koloni CC. Potočnikova svota pod točko>5 na prvi strani je bila $2,240. Pogledal je na tablico, v katero vnto bi prišlii ta svota. Nafel je vrsto, v kateri je bilo napisano "nad $2,225 toda ne več kot $2,500", in -pogledal na kolono C, kjer je pisalo $169. To je svota Potočnikovega davka, katero je zapisal pod točko 6 na prvi strani. Točka 6— Tu je Potočnik moral malo računati spodaj na strani, kjer piše davek za zmago. Na črto a je prepisal svoto iz točke 8 na drugi strani, ki znaša $2,625. Na črto b je na pisal svojo izjemo za $624 od davka zmage. Odvzel je to svoto od zgornjega števila in zapisal ostanek $2,001 na Črto c. Za tem je zapazil tablico odstotkov z dvemi kolonami, našel odstotek, ki se na njega nanaša (poročen, z enim otrokom), in napravil okrog njega krog. Njegov odstotek je znašal 2.9. Ker ni bil prav siguren v Štetju z decimali, je pogledal kako pe jih množi. Treba je bilo pomnožiti $2,001 krat .029. Primeri so mu zopet pomagali točno rešiti ta problem in postaviti pike na prava mesta. Po tem računu je videl, da njegov davek za zmago znaša $58.03, ter je to številko napisal na črto d na zadnji strani, in tudi na prvo stran pod točko 7. Točka 8—Zbral je t» dva d a vika skupaj. Iznos njegovega davka za leto 1943 je $217.05. Točka 9—Zapazil je že tudi, da je njegov davek* od dohodkov za leto 1942 znašal $64.17, ter ga tu zapisal. Točka 10—Svota pod točko 8 je bila večja od svote pod točko 9, zato je tu zabeležil točko 8 — $217.03. Točka 11—Ker je svota pod točko 9 bila manjša, jo je zapisal pod točko 11-A. Potem je moral zračunati tri četrtine od $84:17, kar znaša $63.13. To je več kot $50, zato je $63.13 zapisal pod točko 11-B. To je izvzeti del njegovega davka. Ko je to svoto odvzel, je videl da ne izvzeti del davka za leto 1942 znaša $21.04. Točka 12—Potočnik je seštel $217.03 in $21.04. Iznos ce-ega njegovega davka je $238.-07. To bi bilo mnogo ako bi Potočnik moral plačati vse naenkrat; toda ker imamo sedaj "pay-as-you-go-system", je Po-točniku bilo mnogo lažje. Točka 13—S pomočjo številk, ki si jih je že poprej pripravil, je Potočnik začel izpisovati svoj vzorec. Pod točko 13-A je napisal $171.60 davka, katerega je njegov gospodar odvzel od njegove plače, in pod točko> 18-B $42.09, kar je plačal za svoj davek leta 1942. Pod točko 13-C ni nič napisal ker ni imel nič za izpolniti za "declaration of estimated tax" preteklega septembra ali decembra meseca. Zato je samo seštel prvi dve številki in videl, da je že plačal $213.69 od svojega davka. Točka 14—Od tega je ostala razlika v iznosu $24.38, in to je vse kar bo že Potočnik moral plačati na račun svojega davka' za 1942 in 1943. Točka 15—Toda Potočnik je uvidel, da lahko odloži do drugega leta plačitev svojega dolga v svoti do polovice $21.04, kot je zapisal pod točko 11-C. Polovica je $10.52, kar zapiše pod točko 15. Točka 16—Po končanem gornjem računu je ostalo samo še $13.86, kar Potočnik mora plačati pred 15. marcem. Točka 17—Potočnik ni ■ tu nič zapisal, ker mu nobeni davki niso bili povrnjeni. In sedaj je na kraju strani Potočnik napisal datum, svoje ime, in tako končal izpisovanje. Vzel je svoj vzorec, ček za $13.86, ter izjavo (vzorec 1125) o njegovem dayku za leto 1942, dal jih v kuverto, in jih poslal po pošti na davčni urad v njegovem kraju, ter tako opravil svojo dolžnost nasproti atricu Samu. J. M. Trunk RAZNOTEROSTI VOJAKI ZDRUŽENIH DR. 2AV RANJENI V BITKAH Washington, D. C. — Vojni urad je pred kratkim objavil imena ameriških vojakov, ranjenih v bitkah na raznih bojiščih. Sledeči seznam se opira na prejšnja poročila. V južno-zapadnem Paciifku bil ranjen Sgt. Nikolaj C. Laboda, iz Malagam, N. J. V Sredozemlju pa so bili ranjeni: Cpl. Edward J. Pacenka, Maspeth, N. Y; Pfc. Joseph J. Lakota, Cleveland, Ohio; St. Sgt. Charles H. Kazura, Pittsburgh, Pa.; Pvt. Nick H. Voj-tovich, Stanley, Wis.; Sgt. Nikolaj M. Božič, Chicago, HI.; Pvt. Leonard E. Malak, Chicago; 111. t St. Sgt. Frank R. Petrovič, Cleveland, Ohio; Pvt. John Rosandich, Granton, Wis/; Pvt. John S. Yurasich, Wheeling, W. Va.; Pfc. Peter J. Jurevecz, Weymonth, Mass.; Sgt. Chris Gojkovich, Bisbee, Ariz.; St. Steve M. Stankovich, Walnutport, Pa.; Pfc. William Markovich, Pittsburgh, Pa.; Tech. 4th Gd Peter N. Gaspa-rich, Flint, Mich.; Pvt. Frank Lelakatch, River Rouge, Mich.; Cpl. Peter Krentsa, Yonkers, N. Y.; Cpl. Joseph J. Jusek, Cleveland, O.; Cpl. George M. Koharcik, Windbar, Pa.; St. Sgt. Vincent J. Ykamavich, Scranton, Pa.; Pvt. Joseph Ci-ganovich, Chicago, 111.; Pvt. Joseph Repar, Pawtucket, R. I.; Cpl. Carl J. Rozich, Joliet, 111.; Pvt. Edward P. Ustaski, Joliet, 111.; Pfc. Henry Neda-pod, Neward, N. Y.; Pvt. Frank Panjic, York, Ala.; Tech. 3rd Gd. Anton Ozanich, Sacramento, Calif.; Tech. 4th Gd. Francis G. Klanka, New-burgh, N. Y.; Pfc. Vincent Loncar, New York, N. Y. -o- ŽENSKA NIČEMURNOST Kdor bi sodil, da je mqda in lišp sedanjega časa nekaj novega, bi se motil. Gizdavost žensk sega nazaj tako daleč, kakor sega zgodovina človeštva. (Ka OPISUJE ŽIVLJENJE SVETNIKOV ko so morali biti z zlatnino na-vešene Izraelke, nam je dokaz zlato tele, ki ga je Aron vlil v puščavi iž ženskih zapestnic, in uhanov. Seveda so mu dale samo odvišno blago.) Narodo-slovci so našli pri vseh, najbolj divjih narodih povsod čut za lišp pri ženskah zelo razvit. Lišp pa se v svojem jedru ni kar nič izpremenil: uhani, zapestnice, narokvice> zalasnice, pisana obleka, barvanje obraza — vse je bilo že v pradavni-ni v modi. Zares pa nas iznena-di, ko beremo, da je pri zamorskih ženah rod'i Makalolo, Monbutu, Joruba in še mnogih drugih posebno imenitno, če nosi žena dolgč nohte. — Ta moda, ki jo je bilo opaziti pred prejšnjo vojno samo pri grofi-njah, plemkinjah in drugih bo-gatinkah, ki jim ni bilo treba delati, je danes razširjena med ženskami sploh. Toda zamorke jih prekašajo. Nosijo namreč, večinoma na levi roki, imenitne žene po 10 do 20 cm dolge močno rdeče barvane nohte, in to že od davna, ne samo sedaj ko je tudi drugod moda. Da jih ne polomijo, vtikajo Voke v primerne rokavice, ki so zunaj o-krašene s srebrom in zlatom; Pa menda niso povzele današnje "civilizirane" ženske to barvanje in modo dolgih nohtov od zamork! j -o- VČERAJ SE BOGATIN Italijanski kralj je bil nad največjimi bogataši. Last italijanske kraljeve hiše je Znašala 800,000,000 lir. Mussolini jeva "republikanska" Italija je sklenila zapleniti vse kraljevo imetje. Kraljiček pa, ki je tolikokrat pc-slutial sladkanje pri-lizunov, ki so mu govorili o "ve- k liki ljubezni narodovi", je sedaj lahko prepričan, da so se mu samo zato dobrikali, ker so se ga bali. Sedaj se pa vsi vesele, ko je tudi on z njimi postal sirpcpak. j TEDENSKI KOLEDAR 27. Nedelja — 1. postna. 28. Ponedeljek — Gabrijel. „ 29. Torek — Svetniki brez imen. MAREC, 1944 1. Sreda — Albin (Kvatre). 2. Četrtek — BI. Karol. 3. Petek — Kunegunda (Kvatre). 4. Sobota — Kazimir, spoz. (Kvatre). PRVA NEDELJA V POSTU "Tedaj odpelje Duh Jezusa ▼ puščavo, da ga skuša hudič" (Mat. 4, 1). Kdo stopi na vrh Oljske go^ re v Jeruzalemu in pogleda tja proti jugovzhodu, zapazi obrise precejšnje gore. To je gora Karantanija. Gola pustinja, kamen in pesek brez vsakega sledu rastlinstva. V ti puščavi se je vršil dvoboj, o katerem pripoveduje Matej. Hudič je bister. Ne v vsem. Govorimo celo o "neumnem zlomku". Skrbelo ga je. Pri krstu v Jordanu je slišal glas: "Ta je moj ljubljeni sin". Kdo je Jezus? Drug Krstnik? Obljubljeni mesija? Skrbelo ga je in srbelo, da izve, kdo da je, in gorel je želje, da ga vjame v svoje mreže že v začetku. .Sledi strahovit dvoboj. Ni le zanimiva študija zadržanja v izkušnjavi. Sv. Avguštin opozori tudi na vzgled za nas, kako moramo postopati. Satan juriša na slabosti v obrambi svoje žrtve. Mož je lačen. Kruh igra važno vlogo, lakota je huda. Morda le podvomi nad previdnostjo božjo, ki preskrbi s kruhom ptice pod nebom. "Naredi iz kamnov kruh!" Krist udar!: "Ne od kruha samega živi človek". Satan pade, pa se pobere v novih močeh. Oči vidno se mož pripravlja na važno podjetje. Morda se da omamiti, da začne z velikim ropotom, da se oči vseh obrnejo nanj. V previdnost božjo upa, morda se da zapeljati k predrznosti ! Iz vrh templa vrzi se dol! Pomisli, kako bodo gledali, kako zastavi*! Krist udari: "Ne izkušaj svojega Boga!" Zopet pade. Ampak satan je izkušen strategist in še prebrisan. S kruhom, želodcem ni nič, slave mu ni mar. Morda podleže lakomnosti? Iz visoke .gore se vidi vse. Rim s svojim bogastvom in razkošnostjo, Atene s svojimi misleci in umetniki, Jeruzalem v sijaju Salomonove slave. Tesarjev sin je. Eh . . er . . to ga mora omamiti. "Vse4o ti dam," laže oče laži. Kakor grom zadene udar: "Poberi se, satan!" Dvoboj je končan. Udari tudi ti, da zmagaš za vselej! PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■H LOtTISJ. ZEFRAN I 1941W. Cermak R1« thi» form. It tells you mad your lontamait whttiiei foa owi any men, or ut wdtfi so any nfaaj. ■ganwrr ll optional u. s. individual income and 1i*"-*—— lfSTORY TAX RETURN - CALENDAR YEW 18431 g- ' ■ ■ , TTW» form wmy be used intend of Form 1040 If gratt incotnc ii not more") Lthaa $3,000 and i» emly from the aourcai mad la item* 1 tad 2 balow.J . ~ __—j | 'ADDRESS i 77 ffft^ ~ — ' /Ioccu?ATioNrfl/ffrtt 7770-777-777 c^lo^-tia ~ TOTAL amount, before deduction* for taxes, due*, insurance, bond*, etc., diet you received m 1943 m salary, wages, bonu««, commiatioa* tac. (Hwhw of armed fowat mtd fatracrioo ♦) __ Uit Employ*, N«m OfrnJSm, --Amo~U 1 ^ j CP- Afi/rrew, NtcH tJuag..aoi . To* MPP V fame here any tmoontt yoirllcefrtd in 194* ia it—c.tad itf iri.«............ ........Jf . GP l ML 3. Now add itetmlaod 2 to *et^ur TOTAL 1NCOUE and eater it here........................ZkZSL (T L"* tbe penoai-omer than wife or bmbaad-wbo oo July 1,1943, obtain«! tbeir Mtj ttmr.aimnmmIf iiwtt i ££ MUefJortF*; \rm*nrr*_ v } { -fcr •: -— / I ] _ Eater total dependency credit bete......................................................................................................Jy |) \ L Sobtract item 4 from item 3-Eotertbe diferenca bere. (Inter item 3 if It—4 i» Manh) '1 ♦•Turnover thii form and check the box at the top vbich appiiat to yoa Dmo, wij* tbe feu« tmmg% I you entered in item i, find your income-tax in the tabic Enter the amount hate................/Jt ' « 7. Jn the »pace ca the back of this form, figure your Vicatrr ox item 3. Earn the tax here. ,ta, 1——,.^3-fl. IV. » t. Now add items 6 and 7. Enter the total here.......................................^ /7.. Qj Y«ar '5 If you filed »tax return on 1942 income, cater the amoont of tax here. Ho auu, before entering ^^ * T«X BIO anything, read tsnimlly itmrocoon 4..............................................•_____JTt. 4.2 ^ 10. Enw item 8 or item 9, whichever is larger................... ...................1 A/7 I'm ill Mat 11- IxawvENESSFEATUM: D^t fdlm K^.^CbtUvij mtbtri»m9m9 wktt. —- rmnnM A Emeriiem8ot9.whicheverisamelie«.............................. ff+\s7\ " fc » Take three-fourths of A above. Enter this amount or 890, whichever k /3 /9 , larger. This is the J orpin* put of tbe tax........................... ...j?.?.. '.T.. * C Subtiaa » from A This is the *aj$rpvt* pert of the tax. Enter khem. ____»/.. Vi') i 11. Add item 10 »the »mount in item 11c, ixaay. Enter the total htt«. This is year total iacotae and 07 Whaf YoB,re^,a• A ifl«>a*«<* Vioory tcte. wkhheld byfoor empfoyer.... VJll. jt&j D Enter here the total sums yoc ptidlmt year on yt»r 1942 income m bill SA ( . jjj^K C Enter here any 1943 income txx payments last September and Daoanfa«.. ^ . P Now add the figures io A, a and C and enter the total bete.............. -AfJjli. . 3 i«0wi 14. If the txx in item 12 is mora than the total payments in item 13. yow owo ttatMaa—cai ' Enter it here. If the payments axe greater, write "MOMZ" and Aip items 13 and 16...... ....... . V ff^i. You may postpone, until not later than March 15,1945, payment of the amount yoo oweupto /n Taatof ooe half item lie Enter the pottponed amount here................................. ......{¥..... 2A PgjBIeal 16. Eater the amoont you are paying with this remra (tobtract kam 15 from item 14)........................- ... ./3- & or Refund If ^ TOTAL o{ root 1943 payments (item 13) is larger than your tut (item 12), mar the dif- • fierence. You have overpaid your 1943 tax by this amount................................ ............ ir- _B— Check (V) what you warn doacKdand it to me □ Credit it en mj 1944 mnmmmi tax O I tmdmrn. A, ri ------ I----- i----I - .»_ !-----■ ,-------------. r_|---- D-* ffg. ■/-1944 fSir^r) Qfrhls QiQtTKJM (Xigmmmn)_■ ^ . Abo** front aid* of Incomt Tax Form I040A. fillad out by tht Burtou of Intwwl Rtvanut to thorn how on l /jfciwgiitory John J. Joon should do it Jlavym^dt. not »hown in tht pactum, contain« tattas to ba loolwtf ot ond o\f ^{taw mor» quattions to ba ontwtd./ 1 lj ** ^ ' Nedeljski pomenki Petek, 25. februarja 1944 Stran 6 PISMO STAREGA PROFESORJA BLAŽA IZ ČESA JE NAŠE TELO? Če si odrasel človek srednje velikosti, potem ima 1000 kurjih jajec iste snovi v sebi kot ti. Kisleca O (oksigenija) in duš-ca N (nitrogenija) je v tebi toliko, da bi ta dva plina, napolnjena v balon, te z lahkoto nesla v višavo. Ogljenca C (ear-bonium) imaš kakih 10 kg; če bi ga spremenil v grafit — in to se da nkrediti — bi dobil dovolj snovi za okrog 10.000 svinčnikov. Iz železa FE (fer-rum), ki je v tvoji krvi, bi lahko napravil sedem srednjfimoč-nih žebljev za podkovanje. Fosfor P (phosphor), ki je v tvojih možganih in kosteh, bi zadostoval za glavice 800.000 žveplenk, zastrupil bi -pa z njim, če bi moral na vojno, v sili tudi 500 ljudi. Iz tolšče bi se dalo napraviti 60 sveČic, če nisi preveč shujšan. Tvoja kuhinjska sol bi napolnila 20 čajnih žličic. Glavna vsebina tvojega telesa pa je voda, ki je imaš okrog 40 kg, torej več nego polovico vse telesne teže. Le alkohola ne najdemo v normalno razvitem telesu. Glasna priča narave, kako lažnivi so vsi oni, ki priporočajo razne konjake, žganja in druge opojne pijače kot zdravila ali živila. BRUŠTVO sv. vida Iter. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO 0 Odbor sa leto 1942: Predsednik: Anton Strniša; Tajnik: Jo«. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Ki a je. Drnstro zboruje rsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih sure sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. m 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. HASTEN VICTORY MI POTREBUJEMO Vojna j« postavila našo tovarno delavce za premikanje blaga, za ročno prevažanje, pomaga-na hitri obrat Če pri prejemanju in odpošilja-nju, mašiniste in pomočnike. Pomočnike za topljenje kovin in tovarniške delavce vse vrste. Nobene skušnje ni potreba. Dnevno ali nočno delo, Dobri delovni pogoji, Dobra hrana za zmerne cene. LET'S MAKE THIS THE BEST DRIVE YET! Ustavi srbečico takoj Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za zdravljenj^AtUetes foot", garje, "brivsko srbečico", I mozolje in druge I manjše motnje na I koži. Braxon Paste I je zelo zdravilno I mazilo, ki je brez r duha, ne umaže, I lahko uporabljivo ^^^^H^^H in ne potrebuje ^^qQb^^^H obvez. To je for-mula nekega chi-caškegf lekarnarja z 20 letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO-322 So. Clark S L. Dept. A. Chicago. HL. in en lonček se vam bo poslal po poštnem povzetju. Denar se vrne, ako ne bo popolnoma zadovoljivo. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. Družba l^j|p)sY. Družinej (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ! | Ustanovljena 29. novembra 1914. - ; J t 11 ' Ž^LSST* Sedež: Joliet, BL^^ff** || | Nsia geslo: "Vse za vara, dom in narod; vsi za enega, eden aa vse." < | GLAVNI ODBOR: !; !; Predsednik: George Stonich. 257 Lime Street Joliet. IlKaoi* 2> J . L podpredsednik: Frank Toahek. 716 Raub St„ Joliet. IU. J ► <; 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk. 528 Lafayette Su Ottawa. UL , ; Vrh. zdravnik: Joeaph A. Zalar, 351 Na Chicago SU Joliet UL i► : NADZORNI ODBOR: < | I' Andrew Olarach, 1748 W. 21at St.. Chicago. IIL J ► < Jsssph L. Draalar, 1318 Adams Street Nbrth Chicago. Illinois. < I Jossph Jerman. 20 W. Jackson St. Joliet IIL j; | J , POROTNI ODEOR: 11 Jssnh Pavlakovich, 39 Winchell Su Shsrpsburg. Pa. * | ; Mary Kovackh. 2294 Blue Island Ave.. Chicago. IIL ! ► •' Jaha Dmia. 2730 Arthiagtoa Ave. Chicago. IIL J t I Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, j' 540 North Bluff Street. Joliet. Illinois. \ > URADNO GLASILO: J| "AmerikansU Slovenec". 1849 W. Cermak Rd, Chicago. IIL | \ Do l )an. 1942 je DSD. Izplačala svojim članom in članicam ter J \ njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin. bolnitirih podpor ter dragih !; izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. J ► Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav s < \ na manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- J ► ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 1$ do 60 let V mladin- < * aid oddelek pa od rojstva do 16. leta. ! ► Zavaruje se za $250.00. $500.00 ali $2,000.00. Izdajajo se različni < \ I certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year I ► Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako * > teto viša. i ► Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško J ► podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne opcradfe in < [ poikodnine. \ ► Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience <[ tabeli. J > DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in anfflešld. , * Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopilo v ejeno Jt areaol r «' Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali tut- <' . meno na gL tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 Ume St. Joliet UL \ ► 2100 So. 52itd Avenue, CICERO, ILL. Vzemite Douglas Parit nadulično Železnico, ali pa West Town Bus, ali poulično železnico do nafilh vrat cordial invitation to each and every member of this organization to definitely attend the next monthly meeting and learn wjiat our organization is about to do smiply for your benefit. The least you good members can do is to come to the meeting and see and hear for yourself what *we are doing. If a superior officer in the army calls his company to attention and says presently, he means now, and he means it too. Of course, the men do as they are told, or he knows why they didn't, and surely they know it later. Maybe your place of business has plans now, and when you are told to carry them out, you do just that. But on the other hand, this organization of ours is not an army nor your place of business, neither are you forced to do anything you don't want to in this St. John's lodge. You are only asked to be a good member, to attend our meeting and hear what we are doing. Please be a good member and come to the meeting Sunday, Feb. 27 at two o'clock in the afternoon. Fraternally yours, Steve Kosar, Pres. Dopisi lokalnih « društev SAMO PAR STO Baragovih Pratik za prihodnje laio je ie na roki. Kdor jo sa nima, naj zdaj hiti. da ne bo prepozen a naročilom! "BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letos je povečana sa celih 32 sirant Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami Povestni dal je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Pralika stane letos s poštnino 40 CENTOV, kar Je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road. CHICAGO (8). TTrif. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 1 DSD . w v — JrtietrHl.^ Tem potom zopet vljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se kolikor mogoče številno udeleže seje v nedeljo 27. feb., ki se bo vršila v Ferdinand Dvorani ob navadnem času. Seje so važne in prinašajo korigt društvu, če so številno obiskane. Le s sodelovanjem vseh članov in članic je mogoče odboru uspešno delovati za napredek društva in v korist članstva. Toraj ne pozabite, da je v nedeljo 27. februarja seja za vse članstvo društva sv. Družine št. 1 DSD, ter pridite v velikem številu. Z bratskim pozdravom, Anton J. Smrekar, tajnik. Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53, K. S. K. J. V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • PRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wads worth Ave* No. Chicago. IIL ANTON BESPALEC, SIL, blag. ---- ........................i STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo 2oc. (Nikdar ni potreba obnoviti) Upi-site vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept K St. Louis (8). Mo. IZ URADA DR. SV. IVANA KRSTITELA, ŠT. 13 DSD Chicago, 111. Cenjeni Člani in članice ste prijazno vabljeni na našo prihodnjo sejo, ki bo v nedeljo 27. februarja ob 2:00 popoldne v navadnih prostorih. Treba bo razrešiti več važnih točk v korist društva in Družbe Sv. Družine. Letos bomo imeli konvencijo tu v Chicagi zadnji teden avgusta. Zato ste pa vsi proše-ni, da se udeležite te seje. Vsak član ali članica ima pravico na društveni seji kaj povedati, zato čim več nas bo na seji, toliko lažje bomo kaj boljšega sklenili za korist društva in naše organizacije. Na svidenje 27. februarja ob dveh popoldne! Vdani Vam tajnik John Densa. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG • Začasno, dokler zaloga traja, dobite od naše knjigarne sledečo zbirko slovenskih knjig za posebno znižalo ceno: "Boli menihi" (povesta* knjiga) ................% .50 "Dano" (povest za mladino) .......................45 "Na negotovih potih" (povest) ...................25 "Ena božjih cvetk" (roman) ...................... 1.00 "Za domačim ognjiščem" (povest) .............25 % _____ Skupna vrednost $2.45 V tej razprodaji dokler traja zaloga dobite vseh ocenjenih pet knjig za samo: $1.60 S POŠTNINO VRED Naročila pošljite na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Pomagajmo DEMOKRACIJI! Kupujmo VOJNE BONDE, da bo 4. VOJNO POSOJILO uspelo! ljUOTW& Dragi g. urednik! Odkar objavljam pisma v vašem listu me ljudje vse nekam bolj rešpektirajo. Pred par dnevi me je ustavila rojakinja in mi začela pripovedovati svoje težave. Tolažil sem jo, da bo že boljše. Pa me nekam neza-upno pogleda in vpraša: Pa kedaj bo boljše? Saj je vedno slabše. Najbrže bo sodni dan kmalu tu. No, pa ker ste vi tako učeni, povejte nam enkrat, kedaj mislite, da bo konec sveta? Ker se mi je mudilo naprej, sem ji obljubil, da bom tudi o tem nekaj zapisal in evo tistega ne- ! kaj naj v tem pismu sledi. Ko sem jaz hodil še v šole in zajemal učenost in nekaj so mi jo drugi skušali naliti v .mojo bučo, smo se učili, da se zemlja v 24 urah zavrti enkrat okrog svoje osi. V zadnjem času pa! dokazujejo nekateri učenjaki! (ne vsi!), da se je vrtela naša zemlja v prastari dobi veliko hitreje in da se je zasukala o-koli svoje osi v 4 do 5 urah, tako da sta noč in dan trajala le j po dobri dve uri. Na tej podla-; gi trde, da je vrtenje naše zemlje vedno počasneje in da se zaradi tega daljšata dan in pa noč. Učenjak E. Brown celo zatrjuje, da se je hitrost zemlje v zadnjem stoletju zmanjšala kar za 30 sekund, radi česar se je podaljšal dan za pol minute. Počasneje vrtenje zemlje bi nam po tem takem podaljševalo dneve in noči in sicer vsakih sto let za 30 sekund. Kaj sledi iz tega? V daljni bodočnosti bi se lahko ustavilo vrtenje naše zemlje in nekateri kraji bi imeli večen dan, drugi pa zopet vedno noč. Na svetu bi ne bilo nobene spremembe. Na eni strani zemeljske krogle bi pripekala silna sončna vročina, na drugi pa bi vladal večen led in mraz. Po gornjih računih bi se to zgodilo čez 300.000 let. Najnovejša raziskavanja pa pravijo, da pojema hitrost vrtenja naše zemlje vsakih sto let baje samo za eno desetinko sekunde. Zato ne bodimo v skrbeh za naše življenje in življenje daljnih naših potomcev 1 Nadalje zatrjujejo učenjaki, da pojema tudi hitrost sončne svetlobe, ki napravi v eni sekundi tristotisoč kilometrov dolgo pot. Baje pojema svetlobna hitrost v sekundi za 500 do 700 milj, zato bi znašala na sekundo samo 299.300 milj. Ce bi šlo to pojemanje hitrosti redno naprej, tedaj bi svetloba ne imela po 80.000 letih nobene hitrosti več in svet bi bil brez sončne svetlobe in toplote, kar bi imelo za posledico smrt vse-ga življenja na naši zemlji. Vsi ti sklepi o koncu sveta pa so seveda samo šele ugibanja uče-njakov! To naj služi nekoliko v pojasnilo, da mi ki sedaj hodimo po svetu ne bomo doživeli konca sveta. Kdor bi pa natančno ■ rad vedel kedaj pride konec is\čta naj na podlagi zgorajšnih (podatkov pridno izračuta v ko-; likih letih bo to in bo vede?, ka-I ko daleč je še od do konca sve-|ta. I Vse lepo pozdravlja, stari profesor Blade. ST. JOHN'S, DSD Chicago, 111. Extra! Extra! Extra! Just a few words in brief that there is something n yery special on the fire for the mem- Vi radi berete vesti iz drn-bers of St. John's. It can hardly gih naselbin} dragi radi bero be entirely explained in this norice i« vale naselbine. Poro-paper, so the only possible al- čajte novice in dogodke v "Am. ternative that I can give is a Slovencu". IZ SLOVENSKIH NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) župnika Rev. David Balla iz' Chicage. Mrs. Loui&e Kalina iz 50 — 2nd St., zvesta naročnica Am. , Slovenca že več let, je bila me- : seca januarja v bolnišnici v La Salle. Danes je spet doma in vsem pravi hvala za obiske, posebno pa Mrs. Janette Bruder (st.), ki jo je pripeljala z av- 1 tom na dom, potem ji pa še darovala $1 in jo je vedno prihajala obiskovat. Zahvaljuje se tudi Mrs. Mary Prijatelj iz Oglesby za dar $1 in obiske. ; "Akoravno nisem še tako trdna 1 kot sem bila," pravi Louise, "pa upam, da mi Bog nakloni še krepkejšega zdravja, kar si najbolj želim. Vsem še enkrat hvala. Posebno prosim Slovence, pridno obiskujte svoje bolnike po bolnišnicah, in to vsepovsod. To^„vaše dobro delo usmiljenja, da bolnike tolažite. Taka tolažba hladi kot balza- . movo olje." » Na svojem domu na Union St. leži bolna Mrs. Ludovik Ka-stigar že precej časa. Vsi želimo Francki, da se pozdravi. Ve žene jo pa večkrat obiščite in tolažbe ji dajte. Vam bo hvaležna. — Pozdrav vsem naročnikom. Poročevalec. -o- PISMO IZ PENNSYLVANIJE Johnstown, Pa. Letošnji februar nam je prinesel več snega kakor vsi trije meseci pred njim skupaj, imamo pa nekaj bolj važnega v tem času kakor je vreme. Februar je mesec katoliškega tiska. Druga leta je bila vedno razpisana kampanja za naš list. Kaj, ko bi sedaj, ob času vojne, tudi brez razpisa kampanje šli na delo in razširili svoj list Am. Slovenec! r Smrt tudi pridno vihti svojo koso in dela vrzeli med starejšimi naseljenci, seveda tudi mlajšim ne prizanaša. Na božični dan je umrl nagle smrti .Frank Govekar. Na sveti večer je še bil na obisku pri materi, naslednji dan pa je bil mrtev in to v najlepši dobi, star 37 let. Dne 12. feb. je bil položen k večnemu počitku Martin Birk, 66 let, doma iz Notranjskega. Zapušča ženo in več sinov in hčera. Bival je na Conemaugh, Pa. JC V M®cy Hospital v Pitts-burghu je o priliki operacije za vedno zaspala ga. Pauline Klu-iChevsek, rojena Rak, v starosti 62 let. V Ameriki je bila od 1912. Rojena je bila v Trbov-jljah na Spodnjem Štajerskem, j Zapušča „ žalujočega moža |F4anka, sina Franka in hčer , Pavlino. j Pokojnim večni mir, preosta-(Km naše sožalje! Poročevalec. IZ FARMARSKE PRESTOLNICE Willard, WU. Tu je previdena s svetimi zakramenti umrla Mrs. Ana Za-lar-Zevnik, rojena Kotnik. Bolehala je dalj časa. Ob času smrti je bila 77 let stara. Doma je bila iz Nadleska pri Ložu na Notranjskem. Dalj časa je živela v Lorainu, O., kjer ji je mož Mr. Zevnik umrl. Potem se je omožila z Mr. Johnom Zalar. Iz Loraina so se preselili sem v Willard, kjer so dalj časa vodili dobro obstoječo trgovino. Potem so trgovino opustili in začeli s farmanjem. Pred par leti ji je umrl drugi mož Mr. Zalar. V prvem zakonu so bili štirje otroci, v drugem pa trije. Umrla je v torek 8. febr., pogreb s sv. mašo pa je bil 12. febr. ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Naj blaga žena počiva v miru, preostalim pa naše globoko sožalje. Na več vprašanj, kje je naš brat Pavel, odgovarjam, da je v bolnišnici radi neke operacije, ki pa ni posebno nevarna. Kakor izgleda, bo v kratkem iz bolnišnice. Brat Pavel, le kmalu domov, saj .veš, da Father Raphael ne more biti za vse. Je j duhovnik, pa mora biti za kuharja, mežnarja in še celo za janitorja. Upam, da boš doma, j preden bomo to poročilo čitali. j Ludvig Perushek. -0- "NAZIJEC SEM" .... — ... — Ivar Haag, 25, norveški mornar, ki so ga aretirali FBI detektivi v Mew Yorku vsled prestopka proti nabornemu zakonu. Relnl jim je: "V srcu sem nazijec in zmeraj bom." Najprej je bil aretiran v neki pivnici v YorkviUe, ker je klical "HeiL Hit-let!" r \ KNEZ SEREBRJAM ROMAN Poslovenil — AL Benkovič Rusko — A. K. Tolstoj "Ivaška, Ivaška!" je kričal oddaleč, prebiral leseni molek in se venomer smehljal. "Ivaška! Name si pa pozabil!" Ko ga je Ivan ugledal, je hotel obrniti konja in odjahati stran, a slaboumnik je že stal poleg njega. "Ozri se na blaženega!" je rekel in prijel carjevega konja za uzdo. "Zakaj ne ukar žeš usmrtiti tudi blaženega? Ali je Vasja slabši od drugih?" "Bog s teboj!" je rekel car in vzel peri-šče zlatnikov iz vzorkovane mošnje, ki mu je na zlati verižici visela izza pasa "Na, Vasja, idi, moli zame!" Blaženi je nastavil obe roki, a ju ji takoj umaknil in denar se je usul na tla. "Aj, a j! Pece!" je zakričal, si pihal v prste in jih otresal po zraku. "Zakaj si denar razbelil v ognju? Zakaj si ga razbelil v peklenskem ognju?" "Idi, Vasja!" je ponovil Ivan nestrpno. "Pusti nas, tu ni prostora zate!" . "Ne, ne! Tu je prostor zame, z mučenci! Daj tudi meni mučeniški venec! Zakaj si me prezrl? Zakaj me žališ? Daj tudi meni venec, kakor ga da ješ drugim!" "Idi, ičE!" je rekel Ivan z rastočo jezo. "Ne grem!" je rekel bebec uporno in se oprijel konjeve zaprege, takoj nato pa se je zasmejal in pričel s prstom kazati na Ivana. "Glejte, glejte!" je govoril. "Kaj pa imaš na čelu? Kaj imaš na čelu, Ivaška? Rogove imaš na čelu! Kozlovski rogovi so ti zrastli. In tvoja glava je postala pasja!" Ivanu so se zaiskrile oči. "Proč, norec!" je zakričal, pograbil kopje iz rok bližnjega opričnika in zamahnil z njim nad bebcem. Krik nejevolje se je oglasil med narodom. v "Ne dotakni ss ga !M se je čulo iz množice. "Ne dotakni se blaženega! Ž našimi glavami lahko Storiš, kar hočeš, a blaženega se ne dotakni!" A bebec se je še vedno smehljal napol kot otrok, napol kot blaznik. "Suni me, car Savel!" je rekel in razmaknil križce, ki so mu viseli na prsih. Predri me, tukaj skozi srce. Ali sem slabši od teh pravičnikov? Se mene pošlji v nebeško kraljestvo! Ali nas zavidaš, da ne boš z nami, ti car Savel, car Herod, car peklenski!" Kopje se je streslo Ivanu v rokah. Se en hij>, in zapičilo bi se bilo bebcu v prsi, a nov krik ljudstva ga je zadržal v zraku. Car se je premagal in zatrl svojo voljo, a srd je moral dobiti duška. S peno v ustih, z bliskajočimi se očmi, z dvignjenim kopjem je stisnil konja z nogami, zdirjal proti gruči obsojencev, da so zapršale iskre izpod konjskih kopit, ter predrl prvega, ki ga je dosegel z roko. Ko se je s povešenim in okrvavljenim kopjem korakoma vrnil na svoje mesto, so opričniki blaženega že odpeljali. Ivan je zamahnil z roko in krvniki so nadaljevali z delom. — Na bledem Ivanovem licu se je pokazala rdečica; oči so se mu razširile, na čelu so se mu napele sinje žile in nosnice so se mu razprle. Ko je bil nazadnje sit morjenja, je obrnil konja, zajahal okrog trga in se oddaljil, sam obrizgan od krvi in obdan s svojim okrvavljenim vojaštvom; tedaj so vrani, ki so sedeli na cerkvenih križih in na strešnih slemenih, zamahnili drug za drugim s perutmi in se pričeli spuščati na kupe razmesarjenih udov in na trupla, ki so visela na vislicah... . Borisa Godunova ta dan ni bilo med tistimi, ki so prišli z Ivanom. Ze prejšnji večer si je izprosil, da bo spremil litovske poslance iz Moskve. Drugi dan po usmrtitvi je bil trg očiščen, mrtva trupla pa odpeljana in vržena v kremljski jarek. Tam so zgradili moskovski meščani pozneje nekaj lesenih cerkva "na kosteh in na krvi", kakor pravijo starodavni leto-P*81- - . "Šikalu! Likalu!" je govoril. "Vrani so prileteli na bogato pojedino! Obrnilo se je kolo, obrnilo. Kar je bilo visoko, je postalo nizko! Sagadam! Zapihaj veter od mlina, plani čez moje sovrage! Kula! Ku-la! Razmeči grmado, pogasi ogenj!" In res, kakor bi slušal zaklinjanje, se je dvignil veter na trgu, a namesto da bi bil pogasil grmado, je razpihal pod njo naloženo suhljad. Plamen se je iz vil skozi suha drva, objel mlinarja in ga skril pred gledalci. "Sagadam! Kula! Kula!" se je še slišalo izza oblakov dima in glas je zamrl v prasketanju goreče grmade. VnanjOst Koršuna se ni skoro prav nič izpremenila ne od mučenja ne od dolge težke ječe. Njegova krepka narava je prenesla pripravljalno zaslišanje, samo njegov obraz je dobil drug izraz. Postal je mehkejši, oči so gledale mirneje. Od tiste noči, ko so ga prijeli v carjevi spalnici in vrgli v ječo, ga vest ni več pekla. 2e takrat je vzel nase čakajočo ga kazen kot odkupnino za zločine, ki jih je nekdaj zakrivil. In ko je ležal na gnili slami, je prvikrat po dolgem času mirno zaspal. Pisar je prebral pred narodom krivdo Koršuna in kazen, ki ga je čakala. Koršun je stopil na oder, se prekrižal proti cerkvenim kupolam in se štirikrat po vrsti do tal priklonil ljudstvu na vse štiri strani trga. "Odpusti mi, narod pravoslavni!" je rekel. "Odpusti mi mo^e grehe, kar sem jih storil z ropanjem, tatvino in ubijanjem! Odpusti mi vse, kar sem grešil pred tabo. Zaslužil sem smrtno kazen, odpusti mi mojo krivdo, narod pravoslavni!" Vrnil se je h krvnikom in sam vtaknil roke v pentlje, ki so bile pripravljene zanje. "Kar zategnite!" je rekel in stresel s sivo, kodrasto glavo, nato pa ni rekel niti besede več. Tedaj se je obrnil pisar na Ivanovo znamenje k drugim obsojencem jim preči-tal obtožbo zaradi zarote proti gosudarju, češ, da so hoteli izročiti Novgorod in Pskov litovskemu kralju in da so bili v zločinskih zvezah s turškim sultanom. Nato so jih odpeljali, tega k vislicam, drugega h kotlu, še druge pa zopet k drugim pripravam za smrtno kazen. Ljudstvo je pričelo na glas moliti. "Gospod, Gospod!" se je razlegalo po trgu. "Usmili se jih, Gospod! Sprejmi hitro njih duše!" "Molite za nas, pravičniki!" so kričali nekateri izmed množice. "Spomnite se nas, ko pridete v božje kraljestvo!" Da bi preglušili te besede, so pričeli o-pričniki z gromkim glasom vpiti: "Hej, hej! Naj poginejo gosudarjevi sovražniki !" Ta hip pa se je množica zganila, vse glave ^o se obrnile na eno stran in slišali so se vzkliki: "Blaženi gre! Glejte, glejte! Blaženi gre!" Na koncu trga se je pojavil kakih štirideset let star človek z redko brado, bled, bos, v platneni košulji. Njegov obraz je bil videti nenavadno krotak, na ustih pa mu je igral čuden, otroško dobrodušen smehljaj. Prikazen tega človeka sredi toliko obrazov, ki so izražali grozo, strah ali zverstvo, se je rezko razločevala od njih in je silno vplivala na vse. Trg je utihnil, moritev je prenehala. Vsi so poznali blaženega, a nihče še ni videl na njegovem obrazu takega izraza kakor danes. Proti navadi je krč trepetal na teh smehljajočih st ustih: kakor da bi se s krotkostjo borilo drugo nenavadno čuvstvo. Sklonjen naprej in rožljaje z verižicami in železniim križci, ki jih je bil poln, je stopal skozi razmikajočo se množico in šel naravnost proti Ivanu. NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl nai oče in brat FRANK BEG dne 19. januarja 1944, previden s sv. zakramenti za umirajoč«, ter je bil pokopan iz cerkve Presvetega Srca Jezusovega na pokopališče Hciy Cross. Rojen je bil 30. marca 1889 v Gor. Sušici na Dolenjskem. BU je član dr. Presvetega Srca Jezusovega it. 243 KSKJ., dr. Najsvetejšega Imena in dr. Kolumbovih Vitezov. Ifkreno se zahvaljujemo našemu župniku Rev. M. Js«r» za njegovo požrtvovalnost, njegove tolažil-ne obiske in večerne molitve ob krstu Hvala tudi Rev. J. Napierkow ski in Rev. Father Marro za asisti-ran je pri sv. maši. Hvala cerkvenemu zboru za krasno petj^e. Naša lepa zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so gaj>risli kropit in ki so gj^spremili do groba. Hvala možem,, članom Kolumbovih Vitezov, ki so prišli molit sv. rožni venec, in > članom dr. Presvetega Srca Jezusovega ter članom dr .Najsvetejšega Imena, ki so bili pri njegovi krsti noč in dan; hvala tudi možem, ki so ga pomagali ^oositi k večnemu počitku. Hvala za naročene sv. maser za darovane cvetlice in avtomobile pcypo-grebu, kakor tudi hvala pogrebniku Mr. Weber za lepo oskrbo pri pogrebu. Pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin. t. v Žalujoče ostale: . . ANGELINE MUREN, hči; EMILIJA BEG, sestra. Barberton, Ohio, 25. februarja 1944. . WMmmmmmmvmmmmpmmm Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska H Katoliška © Jednota 1 Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.... Posluje že 50. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 Sjj SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Ce hožei dobro sebi in svojim dragim, xavarnj se pri najboljil, (£4 polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- ||| VENSKI KATOLIŠKI JED NOTI, kjer se lahko sararujei sa j|| smrtnine, rasne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. ijM K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ienake od 16. do SO. leta; otroke pa takoj po rojstvn in do 18. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate iS sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. lili K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če ie nisi g? dan att članica ta mogočne in bogate katoliško podpor— organi-sadje, poti udi se fat pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse drage podrobnosti se obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev K. 8. K. Jednota, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois fu Stran 6 Petek, 25. februarja 1944 nemške zgube so zelo visoke; novi ruski uspe-> hi; vesti iz pacifika ; (Nadaljevanje z 1. strani) naselij na severnem delu fronte. Zasedli so tudi važno križišče Strugo Krasnyo, ki se nahaja severnovzhodno od Pskova. S tem so nemške Čete, ki se nahajajo še v zaledju vzhodno od tega mesta odrezale od vsake železniške zveze. Na južni ruski fronti so Rusi zasedli končno mesto Krivoi Rogjn so s tem izboljšali svoje pozicije. Rusi pripravljajo številne čete na več kakor 200 milj dolgi črti, da udarijo v smeri proti Rumuniji. Pearl Harbor, Havajsko. — Ameriška ofenziva v Pacifiku uspešno nadaljuje. Včeraj so ameriške pomorske edinice in letalci udarili na mariunsko otočje, ki se nahaja le' komaj 1,350 milj južno-vzhodno od Tokio. To je zopet eden drzo-vitih ameriških napadov na Japonce. So to le~poiskusni napadi, ki so pa povzročili precejšno škodo, še bolj učinkovite pa so posledice moralnega vpliva na Japonce, ker napad kaže, da Japonci so čezdalj manj varni pred drzovitimi napadi v Tihem morju. • Ameriški oddelki, ki operirajo na zapadnem delu Nove Britanije imajo zadnje dni nove uspehe. Svoje oporišče pri Cape Gloucestru so utrdili in dozdaj prodrli že blizu 50 milj globoko na otok od obeh strani. Japoncem se v spopadih z Amerikan-ci ne godi preveč dobro. -o- Buy War Bonds and give the change to fight [INFANTILE PARALYSIS J. M. Trunk Skoroda bi rekel: Zora pu- ] ca, bit če dana! Delavec mora i gledati, da mu pride kaj pod 1 zobe, ni mu zameriti, če usta j i prevladujejo, najprej je živ- : vljenje, potem se šele more .< malo pofilozofirati. Tem bolje : je, ako se celo v takih krogih: pojavlja zora, zarja. Delavec priporoča učenje ruskega jezika, ko se nekaj dani o slovanski bodočnosti. Ko je začelo; nebo žareti na jugu, pri neki Jugoslaviji, je Ivan Cankar prj)poro,čal učenje srbo-hrvaš-kega jezika. Imeniten nasvet, dasi se s Hrvatom razumeš, če j treba. Malo učenja je pri vsakem slovanskem narečju treba in vsakemu treba, ako hoče razumeti slovanski pokret, slovansko bodočnost. Pri jeziku gre tudi za kruh, saj je med Slovani še kraja za milj one, in bi ne bilo treba riniti v Ameriko, ki končno vse požre. — Stvar je tudi ekonomskega pomena, gre za boljši kruh slovanskega delavca. Učite se jezika, pravi F. Podlipec, Cicero, 111. Žal, da je pri tem že tudi nekaj — mraka! Pri vsem kar le cika na nekaj med Slovani in za Slovane v prihodnji dobi, je vsaj pri "glavi" na Lawndalu hudo mračno: prazne bajže, neslovanski Stalin pa bi kaj sfiksal za Slovane, saj Rusija ni bila nikoli slovanska in še manj je zdaj UŠSR, ko je tam do 180 "narodov," in mislijo v Moskvi le na komunizem in znajo le socialiste ogl avl jati in še fajmoštre zapirati in vero preganjati. Tako danes vsaj n^ed nami. Ampak na nebu žari, bliska in grmi, in dani se, pri vsem zaviranju, in pri vseh naporih, da Slovan zavira Slovana,. se l£ utegne uresničiti: zora pu- ca, bit če dana. * Konca še dolgo ne bo, ker sam Hitler je povedal Nemcem, da bo konec Nemcev, a-ko bi prišlo do konca, in strah pred koncem podvoji odporne sile, in pri odporu so vsi Nemci ko en sam mož. Vsa gerilska prizadevanja so le fikanje muhe v slona, in prt "pomoči" še ne vedo prav, ali naj podpirajo Petra ali Pavla. Na Balkanu se je nekaj zjasnilo, ne dosti. Morda med Poljaki? Hm? Koliko je tam gerilstva, kar bi ob enem pomenilo, da gibanje noče dosedanje "poljske vlade," to mi ni znano, videl sem le, da "vlada" gerilstvo zavira, in da gre poljsko gerilstvo le na dan v — Moskvi, in naj je še tako komunistično pobarvano. In Moskoviči — tiči so baje že na tem, da smatrajo poljsko ubežno vlado za pokopano, in obravnavali bi le z ge-rilskem gibanjem o Poljski. "Russia plans polish state," tako pride iz Londona, in dalje: " — to settle boundary issues and at the same time to build up a powerful Slav bloc against future German aggression . . ." In v Moskvi je na to hudo udarilo, ko so rekli: 16 novih držav, da same poravnajo s sosedi, in bi nova Ukrajina obravnavala s Poljaki, ne z neko poljsko vlado, ki trpi na sušici ali "deri." • * Dr. I. Žlogar je bil prvi slovenski minister, in še ta le po imenu in ker je Dunaju že voda v grlo tekla. Krivili so neki sicer hrbte, pa do tedaj ni šlo. Ko je prišlo do Jugoslavije, so rastle tudi slovenske ekscelen-ce kakor gobe jeseni. Hiša s slamo krita, študiran je s stradanjem, stranka in politika . . in ministerski stolec je bil gfik-san. To silno napihuje. Deželni avtomobil je obstal pred farov-žem, vozili smo se v taki šaj-terngi in ljudje so zijali. To na- POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne deljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES \ Chicagi. — Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ | DR. H. M. LANCASTER; i Dentist l 2159 West Cermak Rd. i Telefon Canal 3817 ; (ogel Leavitt St) CHICAGO, ILL. pihuje,^da izgine hrbtenica. Ministerska ekscelenca pride, ker je prišla Jugoslavija. Prsa kmetskih fantov se dvigajo, da so v devetih nebesih. Živio vlada, in če je tudi sestavljena iz samih političnih krukov in tatov, ki živijo od ukradenih milijonov. Denar je sveta vladar, lin v Ameriki je dolar bog. Vse i pri starem mora biti in kdor sanja o nekaj novem celo pri najbolj korumpirani politiki večinoma tujih cincarjev, je komunističen sopotnik ali celo prav-'cati komunist. Bilo je 14 otrok, toraj 16 ust v družini, hišica pa tesna, želodci nikoli do cela siti. Eden postane nekaj, kar diši celo po neki "knežji" robi, ker je znal hrbet upogibati, in mu je bilo malo mar, pred kakim krukom je hrbet upogibal, ker kruki imajo v politiki dosti kaj reči. Denarja je ko črepinj, ako se kdo razume (?) na politiko, ker politika nese za prazno postajanje in neko jamranje mesečno do 800 dolarjev in še stroške, pri "višjih" postopačih še veliko več, in v banki so miljoni, "rešeni" za take postopače, v naselbinah pa nabirajo cente za "pomoč", in z vsem dirom in prepirom se je komaj toliko nabralo, kolikor dobi letno kak postopač, in v Londonu je do dve sto takih postopačev, ki samole dolg čas prodajajo. In pri tisti "knežji" robi bi bilo dobro, da pride vsa žlahta do mest s cvenkom, in da se to doseže, mora hrbtenica popolnoma izginiti. In še ni bito človeka pod soncem, ki bi bil rekel: dosti! Vsak je Aleksandar Veliki, . ki je podjarmil svet, pa se je na vse grlo drl, ko je izvedel, da i so zvezde svetovi, pa ni mogel do njih: ; NAPRODAJ IMAM: 6 stanovanjsko zidano hišo, kopalna soba v vsakem stanovanju, blizu Damen Ave. in 21. Pl.; cena je $7,500; 2 stanovanjsko zidano hišo, 5 in 6 sob ; cena je $4,600, 500 dolarjev naplačila; j 5-sobni' "cottage"; cena je $4,500; 5-sobni "bungalow" v Ber-\Vynu; cena $9,000. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Res. Tel. Rockwell 7196